Družinska stanovanja namesto samskih sob
Na zahtevo krajanov naj bi spremenili namembnost gradenj v Rapovi jami -Zanimiva analiza delegatskih vprašanj
Ns zadnji seji predsedstva občmske konference SZDL so (Jlani obravnavali zeio zanimive točke dnevnega reda Že uvq-dno poroCilo predsedmkov krajevnih konferenc SZDL Sfa-diona. Borisa Kidriča. Ivana Kavčiča, Savsko naselje. Beii-grad in UrSke Zatler. torej kra-jevnih skupnosti. ki se priprav-Ijajo na prostorsko preobliko-vanje. je pritegnilo poslušalce. Sklepe o razpisu referenduma so sprejeft te v vseft krajevnih skupnosiih razen v KS Bons Ki-drifi, priprave na referendum pa nemoteno potekajo
Na seji ie bila tudi OeSegacita krajevne skupnosti Bonsa Ki-dnia. k< je v imenu krajanov poatavila zahtevo. naj jim ob-fiinska organizacrja SZDL pri-skofii na pomoč prt zahtevi za spremembo namembnosti pre-dvidenih gradenj vsosesKi BS-2/2 (Rapova jama)- Tam te zdaj
stoji osem samskih domov s 1969 prebivatct začeli so gradi-ti Se devetega. poieg lega pa so v načrtu Še trije - skupno šievi-lo prebivalcev v njih bi se tako povzpelo na 3347 Prebivalci samskih domov se ieiko vklju-iujejo v samoupravno m druj-benopolitično 2>vljenje natere-nu, po nokaj letth zapuičajo domove in tako pravzaprav m-koli ne zaiive s kratem. v kate-rem 50 trenutno naseljeni. Prav na tBfn obmofiju je po referan-dumu predvidena nova krajev-na skupnosl. v katen bi bilo ob predvideni gradnji samskih do-mov m stanosanj razmerje med stalmmi prebivalci in prebivalci domov 30-70. kar dejansko onemogoča skladen razvo} živ-Ijenja na tefn območ|u. uvefjav-Ijanje samouprave m družbe-nopofmčne dejavnosti v najSir-šem obsegu. Zato so kraiani na zboru občanov postavili zahte-
vo za spremembo namenibno-sti gradenj.
Razpravljalcl so ugotovili, da bežigra/sko in liubljansko go-spodarstvo le Ijudi. prebivalce samskih domov. potrebuje. prav tako so opozonli na krea-tivsn pristop občanov do zazi-dainih načrtov. ko so ti razgr-njeni. saj je zvonjenje po toči često neuCinkovito. Ker pa je praksa te pokazala neustrez-nost kopitenja ene vrste prebi-valstva na majhnem prosioru. 50 predlagali, naj sirokovni or-gam prouče možnosli za manj-š\ odmik od zazidainega načr-la, po katerem bi namesto sam-skih domov na tem meslu zgra-d''i drulmska stanovanja
Clani predsedstva pa so od-ločno podprli bolj sodobne ob-like gradnje stanovani za delav-ca. *ci bodo tem Iffjdam nudile več kot samo mmtmalne stan-darde življenja m btvanja
Informacijo 0 izvajaniu grad-nje abjektov dtutbenega stan-darda iz denarja druoega sa-mopnspevka   je   podaJa   Nada
Nadalf. na 12. stranl
Nadal). ¦ 1. »tronl
Gor&e Gradnjo osnovne Sole v BS-3 so pnfiett z *amudo. pn kraju )B 40 odstotkov gradbe-nih del Šola bo po zagolovilih izvaialca SGPPionirjazgrajena do pnčetka novega SoJskega leta Pnzidek k osnovm šoli Franceta Bevka bodo pnčeli gradiV 1 apnia mala telova-dnica in kuhinja bosta nared do septembra, 4 ufiilnice pa do 1. februarja pnhodnjega lela Ne-ke| tetav je z vricem rta črnu-Cah. kjer bodo zgraditi prizidek in obnoviH kuhin(o, za zdrav-alveno postaio na čmuCah pa zDirajo Se ^adnjo dokumentaci-jo. tako da bodo maja pričeli z dfiiom Najbol) burna pa je bila
ob tem razprava glede samo-upravnega sporazuma o upora-b> presežkov vplačamh sred-st«v za SIS družbemh deiavno-sli v Ljubljam v preteklem letu. po katerem naj bi presežke na-menili za financiranje prt-msnjkljaja za izgradnjo teh ob-jektov Vzdtuženo delo prihaja ta sporazum namreč po dokai Ludm poti, rok za sprejem je izrffdno kratek, ia powrh pa do-kumenta člani predsedstva &e mso imeii v rokah, tako da se do njega m&o moglt dokončno opredeliti
Zolo zammtva je bila analiza delegatskih vpraianj m pobud za obdobje od apnla 1976 do februarja 198O,J« jo je v imenu detovne skupine predstavil Bo-
ris Butina in jo je vteraj obrav-naval tudi druibenopolitični zbor občinske skupščme Ob-Sirneje jo bomo predstavih v nail naslednji Stevilki. lokrat i2 n|e le neka| številk v tem ob-dobiu so delegati postavili 166 vprašanj, od tega največ v zbo-ru kraievniti skupnosti (76.5 odsiotkov). 21.7 cxJslotkov v zboru združenega deia in le (n vprašanja v družbenopolilii-nem zboru Na seji oziroma v enem mesecu so delegat« pre-jeh odgovore na 64 vprašanj, na 44 vpraSanj pa tudi po Sestih mesecih rii bdo odgovo'8 čla-m predsedstva so zelo dobro ocenili analizo in meniii, da bi morali nekaj podobnega pri-praviti ludi v skupštmah tntere-smh skupnosti.