283. številka. Trst, v srado 11. decembra 1901. Tečaj XXVI .»E&laoat" I iiii ••krat aa 4aa. raiun avleli V« prabikof. ob 4. ari ttečer. !iar*i*i«> m«i> : za celo leto........34 kros ca pol 'eta.........IS „ 7» fsut leta........ *> r ta o ane«ec........ 3 krori isiahitao e pltievtii naorej. Na na* brat priioteM nnt.i/hnin« i* aorava D« *ir» > f-Dakarnab v Trstu se prodajajo pota d-ene itevilke.po 6 etotink i"3 avč.); i nm Truta pa po 3 itniink (4 nvč.) Telefon Stv. S70. &din os t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moit 0(1* al ■• računajo po vrstah v petitu. &a večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vai dopisi naj se pošiljajo uredalAtva Meftankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo. 24aročumu, reklamacije m oglase spre-)ama apravalAtvo. Naročnino in oglas* ja plačevali Inoo Trat. I redolAtfo lu tiskarna ne nahajata V ali-i (Jarintia ftiv. 12. V pl ut u IStvo, !• sprejemanje luseratov v uliri Moli* ptccolo 5tv. :>, !!. nadflr. izdajatelj in odgovorni urednik Pras Oodnik Lastnik konaorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Nevarnost razdor^ na Slovenskem. VI. Vzroki, ki so porodili dve stranki v slovenskem narodu, pred vsem na Kranjskem, iu ki so provzročili že tolike škode vsemu narodu, morajo biti posebne vrste. Vprašanje je, al j so dejanski, ali pa »o umetno zaneseni in umetno povečani ? Vprašanje je, ali niBO te vzroke naslikali posebni interesi, ki se posredno in neposredno obračajo proti koristim slovenskega naroda ? V 7godovini na-rodov se dogaja, da jih za dolgo prešinjajo in bavijo ideje, o katerih se poznejši rodovi čudijo, kako so sploh mogle jemati narodom toliko časa in najboljše tuoči. Na Slovenskem, kjer vse gibanje in delovanje nastaja bolj vsled zunanjega vplivanja, nego domačega sproženja raznih mielij in načrtov, pač treba vprašati tudi gletlć na stranke : niso-Ii morda tuji izgledi in morda <*e'o tuji interesi zanesli med nas ideje, in vsled tega ljute boje, ki nam zavirajo ves naravni in potrebni napredek?! V resnici je taka tudi s slovenskim liberalizmom in katolicizmom, kateremu poslednjemu daje prvi tudi ime klerikalizma. Katoliki pa imenujejo liberalce prostozidarje. Vse to se je skuhalo med tujimi, neslovan-skimi narodi, in se je prav jw> opičje zasadilo tudi na slovensko zemljo. To je jedno : drugo pa je v tem, da so začeli govoriti o izrodkih liberalizma in katolicizma, ali klerikalizma, in strašiti žnjimi istotaktf, kakor med tujimi narodi. Slovenski narod ima nadarjene glavice ; ako se nadarjenost obrača na zdrave strani, poraja to, kar je koristno in častno; ako pa mlade ljudi spravljajo na napačne pot', se ti z isto gorečnostjo in celo fanatizmom vprezajo v jarem škodljivih stremljenj. Inteligencija se nam je v poslednjem rodu še posebe pomnožila, in ona hoče s svojo mladeniško silo svetiti pred narodom ter mu pridobljeno si modrost razkazovati v raznih smereh in v tujih iztočnikih ali virih! V najnovejšem času imamo raz mer no mnogo doktorjev svetega pisma ; in ti, ker je tudi v katoliški cerkvi sedaj potreba in šega za to, nas osrečujejo z raznovrstnimi teorijami o delavskem in sceijalmm vprašanju. Posvetni socijalizem pa nam doDašajo s posvetnih stolić raznih vseučilišč. Liberalizem in klerika-lizem pa je bil med t'ijimi narodi v modi že pred jednim rodom, torej ima med Slovenci fe starše učence in raznašalce njegovega vplivanja. No, o starosti liberalizma in klerikalizma treba pri nas omenjati le toliko, da takoj na to, čim so naši naobraženci začeli tu pa tam izjavljati se v smislu liberalizma, jim je bil takoj za petami klerikalizam. Prav za prav je bila poprej stara struja katolicizma, katera ni kazala ne fanatikov, ne mlačnežev, temveč zmerne pristaše, ki so narod poučevali v smislu, ki je odgovarjal dejstvom in našim razmeram. Sve če-n i k i stare šole so imeli za dejstva bolj odprte oči, nego jih imajo danes največi fanatiki. Te poslednje motijo neprebavljene tuje katoliške teorije, teorije, zasnovane ob vse di ugačnih * razmerah ! Saj smo bili prek in prek preprost kmečki narod, iu če sem opazoval življenje jedne občine, poznal sem ves naš narod ! In tudi. naši najbolji narodni pripovedovalci in pisatelji so postali učitelji narodovi vsled opazovanja svojih rojstnih kinjev in okrajev. Isti preprosti narod smo ostali tudi dalje — do danes. Razlika je le-ta, da danes tuji svet z vsemi svojimi slabost i mi in nekoliko tudi prednoetimi vpliva tudi na naše slovenske množice. Ta tuji svet vpliva na slovenski narod bolj, nego vse naše iz tujega zanesene doktrine. Koliko naših sinov prihaja iz tujih krajev od vojakov ; koliko 'se jih povrata iz tujine, kjer so bili na delu na železnicah in drugih podjetjih. ! Potem zidajo po naših zemljah železnice, katere nam pri-važajo tujcev in žnjimi tujih vplivov. Vse to deluje na vse preproste vrste slovenskega naroda. Gospoda učena, katoliškega in liberalnega mišljenja iu stremljenja: v tem mnogovrstnem tujem vplivu imate razrešitev uganke, da morete pravično soditi o spremembah, in da dobite tudi primernih lekov, v kolikor so tuji vplivi pomešani tudi s strupom ! Ne liberalizem, kakoršen se more razprostirati med Slovenci, on ne spravlja vere v nevarnost, pač pa tuji vplivi kazijo dosedanje preprosto, relativno nedolžno živ- ljenje našega naroda ! Doktrine socijalne demokracije, kolikor hoče ista dajati direktivo tudi privatnemu življenju, so za naše delavske množice bolj nevarne, nego vse pretiravanje po naši h t a k o z v a n i h liberalnih u o-v i n a h !! Ako bi naši katoliki, ki se čutijo pozvane v to, da vodijo narod verski in nravstveno, premišljevali taka dejstva, ki so jim povsod pred očmi, bi ne mahali po domačem liberalizmu, temveč bi rane prali tam, kjer se zar< s zasekujejo ! Potem bi ne imeli fanatikov med svečeniki, in liberalci bi ne bili postali toliko strastni, da so začeli že razpravljati umazano perilo prešlih vekov, perilo, katero ne dostaje slovenskega naroda poprek čisto nič! Naši katoliki povdarjajo zlasti ob volitvah, da so kmečka stranka ; v svojem strastnem boju pa pozabljajo, da imajo zares preproste množice pred seboj ! Absurdno je, kmetu in prostaku slikati peklenščeka, ki se oblači v liberalno obleko. Kaj umeta kmet in v obče prostak o liberalizmu, bodi pravem , bodi popačenem vsled židovskega vpliva ? ! Jednako bedasto je, da skuša liberalna stranka narodu v obče, zlasti pa preprostemu, vcepljati pojm o liberalizmu. S tem se narod more le norčevati in liberalce same voziti za nos. Naš narod je prehumori-st'čen, da bi ee ne spakoval h tem, česar ne ume, in s Čemer ga osrečujejo, ko sam ne spoznava potrebe za to. Kakor misijom" ne opravijo mnogo, kedar pretiravajo stvari, jednako je povsod s pretiravanjem med našim narodom ! Jaz sem že davno mislil, ali bi ne bilo dobro, da bi kak imovitiši rodoljub razpisal primerno nagrado za odgovor na vprašanje: »Kaj je liberalizem na Slovenskem?« Jaz vsaj bi bil radoveden na tak odgovor. Liberalizma namreč med Slovenci ni, in tisti, ki mislijo, da so pristaši njegovi, slepč sami sebe. Inteligencija si dobiva svoje nazore s pomočjo raznoterih naukov; a ona je toliko pametna v svojem zasebnem življenju, da ne raznaša svojega kakor si bodi pridobljenega, oziroma izpremenjenega nazira-nja o vesoljnosti in življenju. Ko bi bilo za- visno od večine slovenske inteligencije, bi ne bilo nikdar govora o liberalizmu po slovenskih novinah, in naši katoliki bi ne imeli prilike, mahati po mlinih Don Quixota. Slovenska inteligencija posvetnih členov je na-obražena tudi v tem smislu, da \6, kaj spada med narod, in da ve, česa istemu ne treba ne vedeti, ne izvrševati ! Le kratkovidni bahači raznašajo med narodom svoje slučajno pridobljeno znanje; skromni naobra-ženec pa vselej pomišlja, v kaki družbi se nahaja, in ne govori — neumestnega. To bi morali uvaževati tudi naši viši katoliški pastirji in potera bi ne bilo toliko škodljivih bojev. Toda tukaj smo že pri točki, katero treba razguvoriti posebe. Politični pregled. V TRSTU, dne 11. decembra 1901 Državni zbor. — Zbornica poslancev. — V včerajšnji seji poslanske zbornice bo nadaljevali razpravo o proračuuskein provizoriju. Ko je govorilo več govornikov, zaključila se je razprava in sta bila glavnima govornikoma izvoljena posl. Plaček (contra) in grof D z i e d u s z v c k i (pro). Plaček je očital vladi pristranost Nemcem v prilog ter je trdil, da se posebno o imenovanju j u s t i 6 n i h uradnikov postopa skrajno pristransko. Vlada, je rekel Plaček, se iz strahu pred Nemci ne upa izvrševati zakonov. Čehi ne smatrajo Korberja sposobnim rešiti sedanjo parlamentarno krizo in bodo vsled tega glasovali proti proračunskemu provizoriju. Glavni govornik pro, Poljak grof Dzie-duszvcki, je rekel, da se mora v parlamentu jedenkrat nehati z žuganji in zisteinom ob-strukcije, potem ne bodo poslanci od nikogar strahovani o izpolnjevanju -svojih dolžnosti. Govorč o dogodkih v Vrešenu, je rekel Dzieduszvciii, du se poljsko ljudstvo ni moglo I več premagovati, ko je izvedelo o teh dogodkih. Jedna onih nesrečnih mater je bila cel6 uklenjena v verige. Poljaki ob-žaljujejo vselej, ako ljudstvo sovražno nastopa proti kakemu zastopniku tujih držav, ali razburjenje poljskega naroda v tem slučaju je toliko bolj umljivo, ako se pomisli, da so se ti dogodki vršili v kulturni državi. P O D I, I 8 T K K 27 Za dežjem solnce sije- — Povest iz prejšnjih stoletij; prevel Bukovič. — Hoteli so leči k počitku, kar so začuli močno nabijanje na vrata iu h šnik je prisopihal s poročilom, da pred vrati stoji gruča oboroženih tolovajev, ki ktiČe;o ime grofa. De-vojka si je bila takoj na jasuem, da hočejo iineti njenega očeta ven. Kdo bi opisal strah, ki se je jtolotil žensk ? Ali nabijanje na vrata je }«>stajalo buje iu huje in vsaki tre-notek se je bilo bati, da udro v hišo. Tu je trebalo kaj storiti in nemudoma. Dekle se je torej ujunačito in je šlo s hišnikom do hišnih duri. Tresočim glasom je povedala neznanim možem, da je nje oče odpotoval že pred več dnevi. Lčinek tega sporočila na nas>ln:ke je bil drugačen, nego je pričakovala de vojka. Kakor da si ulil olja v ogenj, tako je zaplopalo v njih ; v ljuti jezi so prisegali maščevanje, prisegali, da pokončajo vse, kar je njegovega. In v malo minutah je bila grožnja uresničena. Udrli so v hišo in začeli so z delom pustošenja iu — klanja ! Tu ni {Kjmagala ni prošnja ni molitev. Ljudje so bili postali beštije. De vojka je še videla, kako je pustošila sekira, je še videla, kako so zabli-skaii noži, in čula je grozen krik nje družic — in |K»tem je zbežala skozi skrivna stran-ka vrata m pri bežala na piano. Rešila je svoje — nago življenje. In tako so jo našli na ulici nezavestno. Devojka je jela vsklikati v obupu: — Kam naj se obrnem sedaj , brez sredstev in celo brez vsake zadostne obleke J! Edvard jo je jel izpraševati sočutno, je-li si ji vsaj dozdeva, kam se je utegnil obrniti nje oče ? Koje nekoliko razmišljala, je odgovorila : -- O da, skoro gotovo se nahaja v Avinjonu. V Edvardu se je pojavilo iskreno sočutje do nesrečne devojke; to pa tem bolj, ker je nahajal neko sličnost med svojim in njenim položenjem. Oba morata iskati svoje drago bitje. In oba sta morala iz Pariza, na deželo. Ko bi se jej ponudil za zaščitnika?! In ne more se vedeti, da-li ne bi tudi ona bila koristna njemu na rešitvi naloge, ki si jo je nadel ? ! Ali kako naj stavi dekletu ponudbo, da bi je ne užalil? To je bilo veledelikatno vprašanje. Slednjič je pogodil, da po malem okolišču pride do cilja. Vprašal jo je: — Ali pa se, koratesa, ne bojite, da bi razbojniki, ker niso dobili vašega očeta v pest, zasledovali vas in vam stregli po življenju ? Deklica se je stresnila in je pogledala Edvarda v 6trahu. Na to misel še ni prišla. Misel, ki ni bila le grozna, ampak tudi jako verojetna. Plaho se je ozirala okolo sebe, kakor bi se bala, da zdaj pa zdaj prilomasti kateri tistih razbojnikov, da je odvede šiloma ali cel6 usmrti. Skoro da so ni zgrudila v nezavesti. Sedaj je prišel trenotek, ko je menil Edvard, da se jej more ponuditi za spremljevalca in zaščitnika. Da-si je bila v obupnem položaju, in je krvavo trebala toke, ki bi jo ščitila, vendar je, začu v Si Edvardovo ponudbo, v prv hip pogledovala iBtega nezaupno, kakor da se hoče še le prepričati iz potez njegovega lica, da-li ima res poštene namene, namene, narekovane od sočutja iu usmiljenja ?! Toda, mili, jasni, odkriti pogled iz očesa Ed-vardovega je kmalu zlomil nje nezaupanje in nje pomisleke. Pogledom, ki je izražal vso globoko hvaležnost, je vsprejela njegovo ponudbo Od dogovora sta nemudoma prešla k dejanju. Ona si je preskrbela najnujueje obleke in Edvard je najel kočijo, ki ju je naslednje jutro odvela iz Pariza. Bila je krasna in Edvard se je bil med vožnjo zalotil na grešnem početju : primerjal je komtesino lepoto z Lavrino.... in malo da ni bila Lavra na škodi.... Dan se je nagibal h kraju, umakaje se noči. Na postni postaji sta zamenjavala konja. A glej, kmalu je pridrdral drug voz.... in z voza je stopil možki — Edvardu že znano lic?. Bil je tisti nepoznani znanec, s kate- rim se je bil Edvard sestal na poštni postaji pred Parizom in s katerim je bil doživel tiste pretresljive prizore. Glasnim vsklikom je Edvard izrazil svoje začudenje. Neznani znanec pa je menil naglasom, iz katerega je zvenelo skoro kakor očitanje: — Ali vara nisem obljubil, da vas bom spremljal, da bom čuval nad vami ? Ali vam nisem prisegel, da bom ob vaši strani, zlasti tedaj, ko vam bi grozila kaka nevarnost.....?! — Evo mđ torej tu — je nadaljeval — v vašo obrambo. — JVIari mi preti kaka nevarnost?—je vprašal Edvard razburjeno. — Da, velika nevarnost, ako uapravite kako naprevidnost.... Kdo je ta-le dama v vaši družbi ? ! Edvard je nekolJko pordel v zadregi, komtesa pa je povesila trepalnice čez oči od silnega srama.... No, Edvard je umel, da sedaj ni časa za take obzirnosti, ki so umestne in potrebne v človeški družbi sicer, ob navadnih razmerah ; zato je na kratko povedal, kdo je ta dama, kaj se je godilo ž njo in kako je prišla v njegovo družbo.... Neznani zaščitnik Edvardov pa je poznal tedanje čase in ni torej ni malo dvomil na verjetnosti tega, kar mu je Edvard pripovedoval. (Pride še.) Govorn k je zavračal očitanje, tla se je de-monstru oče ljudstvo uprlo proti oblastvom. Miais'erski predsednik Korlter je [m»-navijal svoje izjave iz predvčerajšnje seje in rekel, da, kakor da ne bi l»ilo nain prav, ako bi se tuje države umeševale v naše notranje htvari (Pa se!! Op. ured.), tako se tudi mi ne smemo umeševati v notranje razmere pruske države. Poljski socijalist |wwl. Daszvnski je tudi govoril o dogodkh v Vrešenu in Gnez-n«iu ter trdil, da so gotove stvari, glede katerih treba prekoračiti ineje, ki so jih jH>stavile me Inarodne razmere in pri katerih ne gre za či-to notranje državne dogodke, temveč m vprašanje človeštva in civilizacije. Mi smo — je vzkliknil — ne samo v imenu poljskega naroda, temveč tudi v imenu vseh narodov m človeštva prisiljeni protestirati ; proti postopanju z ueavsirijskimi Poljaki. Mi i spoštujem'* in cenimo nemški narod, ali ravno: zato n če m o, da se v imenu tega velikega narodu izvršujejo nizki in protikulturni čini. Govorč o parlamentarnem položaju, rekel je DasziD-kv, da se sedanje razmere ne zbolj-šajo, dokler se ta dozdevni parlament ne nadomesti s pravim parlamentom, ki bo izvoljen na podiagi splošnih, jednakih in di- j rektnih volitev. Ko je govoiil še |>oslanec K 1 o f a 5, so sprejeli proračuaski provizorij v vseh treh či tanjih. O položaju. Gospod Koerber je lahko zadovoljen. Kfekt njegovega govora je bil velik. To se pri poznava v oboe. Velik namreč za avstrijski parlament. Vprašanje je le, da-li je to ž*? dokaz o državniški sposobnosti g. Koerberja, ako se takov parlament daje strahovati od njega ! Ta parlament sploh nima več nikake samozavesti, je nesposoben za vsako inicijativo, in torej tudi za vsaki odpor, in to tudi v slučajih, ko vlada poseza v njegove pravice in zaobrača razmerje, ki bi po duhu konstitucijonalizma moralo obstati med parlamentom in vlado. Bitstvo konstitu-cijonalizmt je vendar, tla parlament izreka svojo voljo in vlada jo izvršuje. Gospod Koerber pa govori parlamentu : vlada želi to in to in t\ parlament, izvršuj njeno voljo, ako nočeš, U te razženem. In parlament — se pokoii nemo, kakor se je jn>koril predvčerajšnjim, ko je Koerber žugal z razp.i-ščenjem in državnim prevratom. Parlament je obnemogel, ker mu nedostaje instrumenta v varovanje svojih pravic, ker nima organa, ki bi vodil in ki bi nosil odgovornost, ker nima — večine. Ta večina pa se je porušila po notorični volji vlade, katere orodje je bil Jaworskf, ki je samo-oblastno ravnal prejšnjo večino. S tem je vlada pokazala, da hoče po vsej sili vrš ti nasilje na razmerju, ki je v kardinalu' |MVg°j parlamentarnemu iu komti-tucijonelnemu življenju ! Ona hi po vsej sili hotela zagotoviti nemški manjšini pravice. Kei pa to ne gre, od todi večna kriza in streslja i. Vlada je torej kriva, ako je parlament obnemogel, ako ni sf>osoben za varovanje svojih prerogativ iu torej tudi ne za živ jeiije. Ali tartiferija je, ako načelnik vlad*1 svari takov parlament, ki je od-gos|K)daru }*» sokrivdi, da' : po izrecni volji vlade, naj ne postane samomorilee! Res, krvava iron ia je to, ako govore parlamentu, naj ne bo samoubijalec, ko so ga že drugi ubili, odvzen si mu neizogibne atribute. Deželni zbor istrski. Graška »Ta- gespost« javlja, tla se v dobro informiranih krogih š ri govorica, tla bo deželni zl>or istrski ekliean prve dni januvarja in sicer zopet V Koper. Dezelnozborske volitve v Dalma ciji. Na včerajšnjih deželnozborskih volitvah v l>almaeiji za kmečke občine je bilo izvoljenih, kak >r poročakorespondenčni biro,<> kandidatov hrvatske narodne stranke, 6 kandidatov stranke prava, ti Srbov :n '1 hrvatska klerikalca i morda pristaša K ran kove »čiste« stranke prava. Op. ur.) Nasproti zadnjim dežel no z bor-, k, m volitvam je stranka prava pridobila 3 mandate, narodna stranka pa je zgubila o mandate in Srbi 1 mandat. Dr. Fran Ladislav Rieger je v torek stop 1 v *4. leto blagoslovljenega življenja svojfga. globoko spoštovan od vseh kakor patr jarh narod*. V visoki starosti jak na telesu iu čvrst na duhu, stoji dr. Rieger v sedanjih vharjih kakor steber iz železa in eementa iz davnih časov iu kakor mejnik, ki kaže v bodočnost. »Politik« izraž* željo, da bi Kieirer. kakor je že po svojem pomenu, tudi jk> številu let ]»ostal človek stoletja. Dogodki v Vrešnu v nemškem parlamentu. V včerajšnji seji državnega zbora nemškega je državni kancelar grof Bfilov odgovarjal na interpelacijo poljskega poslanca, kueza Radzi\vila, glede dogodkov v Vrešnu. Izjavil je, da ta zadeva ne spada v državni zbor, temveč v deželni zbor pruski. Dalje je rekel kancelar, da radi te zadeve se prav nič ne spremenč odnošaji do Avstro ogerske in Rusije, ter tla sti 83 obe vladi korektno vedli proti Nemčiji, kar se tiče postopanja proti proti pruski m demonstrantom. Solidarnost med Rusijo in Nemčijo glede }>o?topanja v poljskem vprašanju, k-atera solidarnost vlada že nad 100 let, se ne more porušiti takti naglo, kakor si kedo misli, i Bulow je nadalje izjavil, da se vlada ne bo prav čisto nič ozirala na inozem-ko proti-prusko agitacijo ter da bo le izpolnjevala J svoje dolžnosti, ne oziraje se na nikog«r. Vlada mora skrbeti za to, da v vshodni Prus:ji ne bodo Poljaki nadvladovali Nemcev, j 0 odgovoru grofa Bulo\va otvorila se je razprava, v katero je poseglo več govornikov, t Ker je bil v tej razpravi marši kak zanimiv ; moment, se po vrnemo k njej jutri. * Tržaške vesti. Masa zadušnica po pok. F raiiu Ka- listru se bo darovala, kakor smo že objavili, jutri, t. j. v četrtek, ob 11. uri pred-poludne v župni cerkvi sv. Antona novega, na kar opozarjamo naše občinstvo iu naša društva, ki se je mislijo udeležiti ter s tem skazati dolžno hvaležnost blagemu pokojniku in čast njegovemu spominu. Gospodarji in hlapel. V krogih, ki so dobro poučeni, se govori, da misli finančni minister Bohm-Ba\verk premestiti iz finanč-nega ministerstva na tukajšnjo finančno ravnateljstvo štiri nemške finančne svčtnike. Zakaj ravno vse štiri nemške ? Zato, ker se finančna uprava boji, da bi na finančnem ravnateljstvu v Trstu Italijani in Slovani dobili premoč nad Nemci. Zopet iraarno pred seboj tipičen čin avstrijskega vladnega si- j eteraa. Nemško uradništvo mora imeti na vseh državnih uradih in zavodih premoč, pa bodi, da je dežela, kjer so nr tanjeni ti uradi in zavodi, tudi popolnoma nmemška. Nemci morajo povsodi gospodovat:, Nemci morajo imeti povsodi v svojih rokah usodo uradov, državnih zavodov in dosledno tudi usodo dežel. Oni eo gospodje, a drugi narodi v Avstriji naj jim bodo hlaj ci. To načelo priznavajo Vseuemci javno, v parlamentu; tajno in v svoj'h dejanjih pa se po tem načelu ravnajo vse oztale nemške stranke se sedanjo Korberjevo ultranemško vlado na čelu. Ker se pa hoče, tla v Avstriji ostane za vedno v veljavi načelo: Nemci gospodarji in drugi narodi njih hlapci : zato pa se tudi Nemcem povsod ustanovljajo nemške ljudske, srednje in visoke šole. Slovan ostani delavec, kmet, če hočeš; drugače pa pojdi v Ameriko; rokavice so le za nemški »Herrenvolk«. Na čegave stroške pa so Nemci gospodje ? Na čegave vendar? Kdo jim plačuje ljudske, srednje in visoke šole, n. pr. v Trstu, Gorici, Pulju, Ljubljani, Novem mestu, ( elji, Mariboru, Celovcu, Pragi, Cernoveih, Brnu, Opavi itd. itd., v deželah torej, kjer Nemcev 1 sploh ni kakor avtohtonno prebivalstvo, ali so le v manjšini, deloma cel6 v najne-znatneji manjšini. Niso-li te šole vzdrževane z denarjem, katerega si morajo odtrgnvati od ust revni slovanski delavec, slovanski kmet! Na stroške le-teh vzgojujejo v šolah nemško gospodo, katera so potem še tako brezobrazui, da nas v parlameutu, za zahvalo, zasramujejo s — hlspccm. In ko bo ti gospodje jeden-krat dovršili študije, katere smo jim plačali mi, kdt> jim potem plačuje mastne državne službe po urntlih na Primorskem, Kranjskem, Dalmaciji, Štajerski, Koroški itd. ? Zopet Slovani! Se slovanskimi žulji se odgajajo nemški gospodiči, in slovanski žulji se jim plačujejo mastne državne službe ? In ti gospodiči morajo imeti premoč v vseh državnih uradih tudi v nenemških |>okrajin»h, kar nam zopet dokazuje gori navedeni slučaj, ko hočejo poslati v Trst zopet štiri nemške finančne svetovalce! No, pa saj bodo morda nekoliko poznali naše deželne jezike! K, seveda, ako znajo za silo par slovanskih, oziroma, tu v Trstu, par laških besed, pa imajo že pravico, da zasedajo mesta, ki bi pripadala domačinom. A ne najslabši, temveč najboljši kruh je zanje. Večina načelnikov vseh uradov v ueuemskih pokrajinah južne Avstrije so Nemci. Hein, Goeas, David, Clarv, Kindinger, Zimmermann, Missia, — (če ne po krvi, pa po političnem mišljenju) itd. V obče sodimo, da nam Nemci za to nočejo dovoliti narodnega šolstva, ker nam ne privoščajo. da bi kulturno napredovali. No, to je gotovo tudi vzrok, ali ne glavni! Glavni vzrok je ta, ker se boje za svoje prvenstvo! Ako bi Slovani imeli dovolj šol, bi nemški uradniki ne mogli več napolnje vati uradov v neuemških pokrajinah. To so tisti »državni interesi«, katere ima Korber vsaki dan v ustih ! Torej, le lepo nadaljujte s pošiljanjem nemških uradnikov v naše dežele! Slovani so zadovoljni, ako se ti uradniki kažejo le inalce pravične ljudstvu, kateremu naj bi služili. Oh, ironija! Najra-j dikalnejša zahteva, katero smo tlo sedaj ] stavili, je bila: znanje našega jezika! To ni častno za nas ! Mari smo v kaki nemški nacijonalni državi? Ali pa smo v mnogoje-zični, jednakopravni Avstriji? Mi hočemo, da se bodo z našimi davki plačevali urad- ! njki, ki bodo sinovi uašega naroda in ki bodo tudi delovali za gmotni in duševni napredek našeg* naroda ! Mi morarro protestirati proti temu, da nam sem doli pošiljajo ljudje, ki v S'ovanu vidijo — hlapca. Nemški uradniki pa naj gredo v nemške dežele ! Ali so Nemci res Herrenvolk? Posl. Berger naj le kriči kolikor hoče, da so Nemci rojeni za gospodarje, ali na nas je, da se z vso energijo j»ostavimo po robu takemu nazi-ranju ! ! Torej v nedeljo poči. Današnji »Pic-colo« naznanja, tla na shod za laško univerzo, ki bo v nedeljo v »Pohteama« pridejo, zastopniki iz vseh avstrijskih pokrajin, kjer prebivajo Italijani: iz Istre, Furlanije, Tren-tina in Dalmacije. »Piccolo« poživlja, naj pridejo vsi na shod ter pravi, da ima laška univerza prednost pred vsemi zahtevanimi slovanskimi univerzami. To trditev utemeljuje »Piccolo« s tem, da je laška kultura starejša od slovanske. Izborna motivacija to ! Zato, ker si Italijani domišljujejo, da imajo starejšo kulturo, nego mi, pa bi si morali milijoni avstrijskih Slovanov kratiti univerze zato, da bi država ustanovljala Italijanom univerzo — s slovanskim denarjem. Mari zato, ker s > tako lepi, ali tako — dobri l ! Po tej »Piccolovej« logiki bi lahko danes ali jutri kakov najzabitejši laški polentar prišel na posestvo kakega češkega ali poljskega kneza pa bi mu lepo rekel: Pojdi ti, češki ali poljski knez, proč od tukaj! Tukaj bom sedaj jaz gospodar, ker sem Italijan in ker je italijanska kultura starejša od slovanske. Kaj ue, to bi bilo kaj ugodno za sinove avite culture !! Ne, tako daleč ne pridemo, da bi v imenu tiste laške kulture, za katero nimajo naši polit'koni prav nobene zasluge, marveč jo le glodajo kakor staro kost in jej — delajo sramoto, da bi v imenu te kulture poštenim in naprednim narodom odrekali — kulturna sredstva !! Zaslugi — čast! Minole sobote zvečer je imelo društvo »Zarja« v Rojanu lepo domače slavje : proslavilo je svojega najstare-jega pevca! L-ta 1868. je bilo, ko je vrli Jurij Piščanc stopil v službo naše lepe pesmi. In ostal jej je zvest — do danes. 33 let je že torej, odkar je vrli Jurij v vrstah slavi-teljev naše pesmi!! V tej 33 letni dobi je ni bilo pevske vaje — ni v prejšnjem cerkvenem zboru, ni v sedanji »Zarji« —, ki bi jo bil naš Jurij zamudil. Res, blesteč izgled točnosti, vestnosti in navdušenja, tembolj blesteč izgled, ker ga nam daje priprost mož. Baš v tem, da je Piščanc dajal mladini tak izgled, je njegova naj veča zasluga. Vse hvale vreden je bil t »rej sklep pevcev »Zarje«, da na primeren način proslavijo svojega »očeta«, kakor so ga imenovali vsi govorniki na »večeru« ininole sobote. Koliko spoštovanje uživa vrli Jurij, je pričalo dejstvo, tla se je skupne večerje ude-! ležilo do 100 oseb iz vseh slojev. Veselo j znamenje to, ki priča, da je, kar je v R »janu dobrega, značaj nega in poštenega, v našem taboru ! Sla vijenca je nagovoril predsednik »Zarje«, gosp. Fran G o d n i k, ki je v kratkih potezah nari?al delovanje Piščančevo in njegove zasluge ne ie za slovensko pesem, ampak tudi za narodno stvar sploh. Završi vsi je iztočil slavljencu lep primeren dar z njega mono-gramom in z Lapiacm društva. Ćastitali eo mu nadalje gg. Iv. Marija Bole in Josip K a t a l a n ter gosp;ca pevka Marica S k r a-barjeva v imenu svojih družic. Slavlje-nec se je zahvalil v priprostih besedah, ki pa so napravile globok utis po prisegi, da ostane tudi v bodoče, kar je b»l do sedaj : zvest naši pesmi do zadnjega diha. Z ozirorn na to res plemenito prisego je izvajal g. C o t i č, kako redki so taki možje med nami Slovenci. C1im je kdo le par let nosil rudečo srajco, ali peval v kakem društvu, a ni še niti Ho*pel do zenita m o ž k e dobe, že govori blazirano : to ni več za-me in se uvršča meti n a r o ti n e veterane, ki se prikazujejo k večemu še na kaki posebni izredni narodni — paradi ! Mi pa nismo tako bogat narod, nimamo takih resurs, nismo še v takem varnem zavetju, tla bi mogli pogrešati jednt) samo silo: ni nam še dovoljeno, da bi si dovoljevali l u k s u s narodnih veteranov! Mi potrebujemo bojevnikov, kombatantov, ki ue stopajo iz vrst vse do kraja. L.gled takega narodnega kombatanta je današnji slavljenec. Na njein naj se vzgleduje mladina, zlasti pa naj se v zgledujejo mladi j>e\ci »Zarje«, tla ostanejo zvesti, kakor je bil on in kakor hoče ostati — v zmislu danes dane prisege — tlo konca dni. Pevei so ga danes imenovali svojega »očeta« ; najlepše pa ga bodo častili kakor očeta, ako bodo posnemali izgled, ki j i in ga daje. Napija torej »očetu« »Zarje«. Te lepe besede so izzvale viharno navdušenje in vse se je dvignilo, da častita slavljencu. Umeje se, tla je ves čas donela naša pesem. Družba je ostala skupaj do pozne ure iu vrli domačini so zatrjali, da tacega prisrčnega večera še niso doživeli. V zaključek kličemo: »očetu« »Zarje« še mnoga, mnoga leta ! Kdo bo škof v Trstu i! Mi smo bili že preti par dnevi v položaju, da smo mogli sporočiti, tla se visoka gospoda na namestuištvu v Trstu prizadevljejo v to, da bo biskup Flapp imenovan škofom v Trstu. Našo vest potrjajo sedaj tudi nemški listi, ki pravijo, da je imenovanje Flappovo gotova stvar. A, zato torej čutijo reformatorji pomla-danje sape in so se že začeli na svojih večerjah in konvent kljih baviti z načrti, kako bodo, čim nastopi nova čra, podili slovenske vernike v okolico ! Le, le! Le naprej, dokler je se vetra kej ! Le čim huje — tem bolje! Če bodo padali udarci, bo pa na na3, tla bomo parirali. Na »najbolji volji« prevzvišenega ne dvomimo. Ni pa še gotovo, tla bo moč odgovarjala volji. »Bau-bau« ! K^ bi bil Vi, g. urednik, še malo dete, bi si jaz ne upal Vam poslati notice poti tem naslovom, veile, tla je to v strašilo — otrokom ! Midva, in znama ogromna večina čitateljev, smo že toliko odrasli, da nam »bau-bau« in »krvavo stegno« ne iiu-ponirata več! Ako pa smo mi odrasli takim strahovom, so pa naši sosedje Lahi taki otroci, ki se dajejo strašiti s takimi bau-bau! Ko sem te dni čital v tukajšnjih irre-dentističnih listih o slavofilstvu enega Gam-binija in njegove stranke m ko sem čital, tla st> v Bujah glasovali za istega Gambinija »poznani slavofili«, sem se nehotč zmishl na one čase, ko nam je mati žugala: »Ne hodite v vinograd, ker tam je — »krvavo stegno« ! Ia — pomagalo je ! Kakor na kmetih »krvavo stegno« takt) deluje na otroke v mestih — »bau-bau«; in kakor ta dva grozna strahova delujeta na slovenske otroke, tako tleluje še danes »slavofilstvo« na italijanske velike otroke v našem Primorju ! Ako vidi lahonska »skrbna« mati — eamorra nevarnost v hiši— si lakoj pomaga s tem, tla kriči : Bežite, tu so siavofili — tuje »marea slava« (slovauski naval)! Mi smo verjeli, kakor rečeno, v strahove, ko smo bili še mali in nerazsodni; oni,-Lahi, so pa taxo — neumni tudi sedaj še, ko so že odrasli in se celo postarali ! Da so vrgli Gambinija, v to j m je bilo že dovolj povoda, da je »governo« z iesuega trga poslal v svet novico, češ, tla sta Gambini in njegova stranka naklonjena Slovencem — in takoj je bil ogenj v strehi ! Isto igro uporabljajo povsodi, ne izv-zemši Trsta samega in ta bau bau in jim je še vedno dobro služil! Kakor smo bili mi otnci nekdaj — taki otroci so danes skoraj vsi oni, ki sestavljajo laško maso, izvzemši seveda »generale«, kateri zlorabljajo to neumno ljudstvo v svoje namene! Metla. Pevsko društvo »Ilajdrih« 11a Prošeku priredi letos »Silvestrov večer« ter svojo pustno veselico dne 2. svečana. Ali tič — ali miš ! I/, trgovskih krogov nam pišejo: Vtis, ki ga je napravil name Miklavžev večer, prirejen po Dašem sicer vrlem trgovskem društvu, ni bil najboljši ! Ni mi namen, .»
  • eseilo o vedenju nekaterih udeležencev. Kar mi-iim napisati tu, 1k> morda Uolelo marsikoga, ali, ker je rana nevarna, trel>a tudi krepkega zdravila! Mene je veselilo, ko sem zazrl cele vrste naš b krasnih mladenk in raladeoieev, toda, ko sem cul. da velika večina istih govori mej seboj laski jezik, me je tako žalostilo, da Vam ne morem opisati čutil, ki so me navdajala ta čas, ter ogorčenja, ki me je pretresu I«». Opazil pa sem tudi, da ni vsa krivda na flrani žecskega spola, ampak je mnogo krivo tudi to, da naši trgovski mla- j deniei J-rim preveč — lašketajo! V trgovini moram tudi jaz govoriti razne tuje jezike, ker to v trgovini sploh mora biti — ali pro- j s; m V a i.e delajte tega na narodnih veselicah, ako n-.čete, da na« bodo drugi sloji imenovali }>ol-t če — jw>l miši! Metla št. 3. Tosta rje lil po deželi. Izvedeli smo, da malo ne vsi poštarji f*> deželi, ako ne morejo najti adresata, tudi na pisma se slovenskimi naslovi pišejo nemško opazko »a n b e k a n n t« ! ! Tako ne bi smeli delati \»aj tist poe, da vse [>oStno poslovanje prek in prek ohnnia kolikor le možno italijanski značaj. Zakaj da smo ravno mi in po v sodi tako |H>pu$tljivi v narodnem j»ogledii, mej tem ko ni sicer niklo drugi in nikjer ? Izpred porotnega sod i sca. — Včeraj se je začela razprava pred tukajšnjim porotnim sodiščem proti 25-letnemu kanieao-seku Ivanu Riehter iz Trsta, obtoženemu ubojstva. Naši Čitatetelji se še spominjajo žalostnega dogodka v K »lonji. Stvar se je vršila nekako tako le : Bilo je dne 27. oktobra t. L, k«» je iz gostilne pri Bjekerju ii.i$la neka družba, v kateri so bili tudi Ivan Richer s svojo ljubico Josipiuo Siguri, zakonska Ivan Marija i« žena mu Marija Čok ter Ivan Marija in žena mu Lucija Roncel in konečno še Ivan Petelin. Ko so napravili par korakov, zagledala je Marija Čok pri gostilni konsurnn- ga društva sedaj že pok. Josipa Kocijančiča, do katerega je gojila neke staro aovražtvo. Cok je piičel obdelovali Koejan-čiča najprej z besedami in potem s pestmi. Ko se je ta pijana družba že precej oddaljila od Koejančiča, pohitel je proti temu Riehter, ki je z nožem, dolgim 7 em, petkrat udaril }m» Kocijaučiču. Ranjenec, zapuščen na sred? ceste, je umrl malo potem na dobljenih ranah. Druzega dne, ko je Riehter doznal, da njega dol že tega ubojstva, se je sam predstavil ua iusj>ektoi alu v ulici Scusea. Pozneje so aretirali tudi zakonska Cok. Radi tega zločina odgovarja Riehter sedaj pred s >di-šeem. Danes so nadaljevali z zaslišanjem prie. Tej razpravi predseduje svetnik Pederzolli, državno pravdništvo zastopa državnega pravd nika namestnik dr. Pangrazzi in obtoženca brani dr. I>reitner. — Rasodbo o tej razpravi prinesemo čim prej. P. S. Ravnokar, pied zaključkom lista, doznajerao, da je bil Richtar spoznan krivim in da je obsojen v 4-letno težko ječo. Drobne vesti. Ženska, ki grozi. Anton C., stanujoči v ulici Acquedotto št. • J4, je dal svojo ženo aretirati, ker mu je ista zagrozila z nožem, češ, da ga ubije, j Rabijatna žena (iz Italije} se ni zadovoljila; s tem, da jo grozila s smrtjo svojemu možu, ampak mu je z nožem tem ljubljencem 2000-1. kulturni pokvarila in razdejala vse pohištvo. Vročekrvno Italijanko so spravili v zapore in s: hladi stdaj kri tam, kjer jej pri tiče. Nevarno gaje ranil. H7 letni ku rilec K ivard Tusen, stanujoči v ulici Mura štev. 7, je prišel predvčerajšnjim domov po vtčdnevni odsotnosti ter je doznal, di je žena njegova med tem dobila neke grde ponudite od Frana T. Tusen se je sinoči ob 11. uri podal v neko gostilno v ulico Ca-vana, kjer je naletel na T. Tusan je poklical F. T. na stran in ne da bi b i zinil ni besedico, mu je zarinil nož v prsa in mu tako zadal nevarno rano. Ranjenec je dobil prvo pomoč na zdravniški {Kstaji, pozneje pa so ga odvedli v bolnišnico. Drzna sleparija. Včeraj »e je predstavil Mariji Trevizan neki Ivan M. iz Kopra ter privel s seboj nekega nepoznanca, katerega je predstavil kakor agenta odv. dr.a Franellicb-a. Ta namišljeni agent je izročil Trevizanki dva računa (seveda v imenu doktorja) v znesku 42 K ter je zahteval še sto kron kakor predplačilo za nadalj no pravdo. Na sreči Trevisanka ni imela več denarja pri sebi, nego 32 kron, katere je izročila nepo-znancu. Kmalu pozneje pa je doznala, tla je bila osleparjcna in je sleparijo prijavila policiji. Draibe premičnin. V četrt, dne 12. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo valed naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: Trst-Barkovlje, železna blagajna ; nI. Conti 1 A, maršala; Campo San Giacomo 5, hišna oprava ; ulica S. Catarina 9, hišna oprava ; borzni trg, klobuki; ulica Capuano 13 A, hišna oprava, krčmarska oprema in sodi ; ulica Cavana 12, oprema v zalogi; ulica S. Zenone ti, hišna oprava: ulica Ferriera, železna stiskalnica in rezalnica ; ulica Giulia, I lesena kolesa na vrelenu, obuvala in oprema ! v zalogi. Treaenskl vestnlk. Včeraj: toploner ob 7. uri zjutraj 8° 3 ob 2. uri popoludn«-10°.— C.' — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 752,0 — Danes plima ob 8.41 pred p. in ob 10.17 pop.; oseka ob 3.7 pred[H>ludne in ob 3.48 p »poludne. Odbor političnega društva • Edinost« bo imel svojo sejo v sol>oto ob 7. uri zvečer. Za inožko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Ivanu se je nabralo v zadnji čas : Na Martinovi večerji K 23'99, č. g. kapelan darilo neke maše K 4, g. P. iz istega namena K 3, ostanek brzojavk v Ljubljano in Prago K 5*60. Skupaj K 36*50. Vabilo. Podpisani vab; svoje člene, Daj se udeleže sv. maše-zadušnice po narodnem dobrotniku Franu Kalistru, ki se bo darovala jutri, v četrtek, dne 12. t. m. ob 11. uri predp. v cerkvi sv. Antona novega. ODBOR ('.'4 pevskega društva »Kolo«. Za moško podružnico dražbe sv. Cirila in Metoda na (»reti se je nabralo v veseli družbi v krčmi »Kon-sumnega društvac v Hojam« v nedeljo 8. t. m. 11 kron 2 st. Srčna hvala ! Vesti iz ostale Primorske. X a ne pozabijo! Iz Pomjana nam pišejo: Da otmemo pozabnosti, izvolite v »Edinosti« zabeležiti, da se je pri nas o priliki volitev volilnih mož plačevalo za vsaki glas po 2 kroni ! Izjemo sta naredila dva — Laha, ki nista hotela vsprejeti tako sramotne nagrade ! Le naše prodane duše se pulijo za takov Judežev groš. Vj boste gotovo radove Ini, zakaj so Lihi, oziroma naši prodanci plačevali glasove, ko je bilo znano, da se je naša stranka odločila, da se ne udeleži volitev in je tudi faktično ni bilo nikake agitacije od naše strani. No, Lahi koperski so zelo previdni ; bržkone so se bab kake tajne agitacije in — iznenađenja ! Ob enem pa so menda plačevali tudi zato, da naši prodanci ne pozabijo na Ju - ^ dezeve groše ! Neprodana duša. j - Vesti iz Kranjske. * V V i p a v i je umrl upokojeni e. kr ^ kancelist, gospod Julij Julij a ni, v 70 letu: svoje dobe. Žnjira so položili v grob urad-j nika-poštenjaka, moški značaj, kakoršnji so bili redsi v dobi, ko so na sramoto naroda v osreduji pokrajini naši razsajali in pokali z bičem Deschmanni, Vestenecki itd. Iv » je vse, kar je birokratičnega, krivilo svoja hrbtišča, je pokojni Julijani ostal — mož, značaj ! In ker je bil tudi kakor uradnik, in izlasti kakor voditelj zemljiških knjig naravnost uzor, pr.ivi dobrotnik ljudstvu, je bil tudi gotovo najpopularneji uradnik, kolikor jih je imel vipavski sodni okraj desetletja sem. Blagi duši, vzglednemu uradniku, milemu prijatelju svojim prijateljem in značaj-nemu sinu naroda — blag spomin! Velebla-gorodni gospej udovi in nje sorodnik im naše iskreno sožalje ! Vesti iz Štajerske. — Slika nemške kulture. V l)onawitzu pri Ljubnem na Gor. Stajarskem, kjer dela v rudnikih mnogo Slovencev, razli- kujejo »manjvrednost«, kakor n. pr. v Celju. Trije ondotni policaji so nedavno aretirali Slovenca Ivana Tratnika in Antona Bohinca ter ju v ječi pretepali z bikovko, jima mašili usta ter ju suvali ter vlačili za lase, končno pa ju se spravili pred sodišče, češ, da sta se uprla «varuhom* javnega reda. — Sulniki pa so vendar spoznali prave krivce, rešili obtožena ter obsodili vse tri poli c a je v z a p o r o d o —10 d n i. Sedaj vidimo, da ne cveie surovo trpinčenje samo v ogrskih zaporih, temuč tudi v policijskih luknjah kulturnih Nemcev. Književnost in umetnost. Knjige družbe sv. Mohorja. (Dopis.) Vdobili smo slednjič tudi mi Primorci od mnogozaslužne družbe za leto 1902 v dar šestorico knjig različne vsebine. Morda mi dovolite, g. urednik, nekoliko i spregovoriti o teh knjigah. Različna je vsebina teh knjig in številni ! so pisatelji, ki se nam oglašajo v njih, vse ' prešinja jeden duh, vse vodi jedna misel t. j.: prizadevanje, biti v jeziku in obliki popularni. Pač je opaziti razlike med slogom posamičnih spisov, kar sicer moti nekoliko o čl tanj i, ali temu se ne da izogniti popolnoma. Drugače so knjige zadovoljile pričakovanju širnega občinstva. Koledar v svoji vnanji obliki se prikuplja tudi letos. Imenik nam kaže 76.110 udov, nekoliko manje nego lani, kar se — temu se nadejamo za gotovo — k letu zopet izboljša. Vendar ta primanjkljaj ne zadevlja toliko Primorcev; krška škofija je pač izgubila 160 in goriška 11 udov, ali v tržaško-koperski smo vendar-le napredovali. — Za »kratkim razgledom po svetu« odmerjen je v koledarju prostor za leposlovne in poučne spise. Teh je več. Najbolj bo pač ugajal »Po-ljančev Cencek« (sp. F. K. Meško), ki je res živa sličica iz življenja mladih ljudij, polna otroške živahnosti, spisana jako naravno in točno. Druga Meškova črtica »Zadnji večer« tudi ugaja. Polna humorja in vseskozi zanimiva je Podgoričanova pove3t »Naša dekleta«, o kateri upamo, da doseže tudi svoj poučni namen. Izmed pesnij se odlikujejo zopet Mt-škove. Omeniti moramo pesen »Oblakom«, katere slednja vrstica je izravno nasprotje Prešernovemu »Motto« : Srce je prazno, srečno ni Nazaj si up in strah želi« Meško pa : »Ko srce bo prazno, pusto Morda bo i mirno...« Ta »morda« je jako neverjeten. — Nabožno pesništvo je precej dobro zastopano po »Sijonskih glasovih«. — Nočem povdarjat koristnosti Sj isa o domovinstvuf ker si ga bolj popularno spisanega skoro ne moremo misliti. Potopisne Črtice, posebno pa »Glas iz Amerike* in »Slovenci v Egiptu«, si pribore gotovo zanimanje čitateljev tako po obliki, kakor, in posebno po vsebini. Slike ne nain zde vseskozi dobro pogojene. VTe čer niče nam podajajo v pouk in razvedrilo tudi marši kako dobro povest. Naj-naravnejša in najbolj prikupljiva se nam zdi pač »Kdor zna pa zna«. Ivo Troštova »Tinca« je kaj dobro 'pogojena in nas posebno zanima, ker se suče in kreta po našem : Krasu. Veseli nas, da spoznava slednjič, da je kraševska poštenost več vredna, nego v*e I zvijače. »Bog ga je slišal« (Milovršnik) ne zaostaja za prvo, jeli dogodba res »resnična«, j ne vem. D >bro došla malim odrom bo krat-I koČMsnica »Ne vdajmo se!« (Vošnjak), polna ■narodnega duha; žalibog, <1 j j 9 zraven »Kdor zna pa zna« to jedini spis te tendencije. »Za srečo«, sp. F. Malograjski, nain mično slika dogodljaje Amerike željnih neza-dovoljnežev. Povest se prikupi priprostemu ljudstvu. Saov je pač že nekoliko stara in obrabljena, a oblika je vendar povsem nova in polna mienih prizorov. Sicer pa nam Slovencem Brazilija ni še bila obljubljena dežela in menda malokdo zabrede tjakaj. — (Morda se pa vendar motite Op. ur.) »Umni kletar« nam pripoveduje marsikaj novega in pride našim vinogradnikom in kletarjem jako zaželjeno. Hvalevredna je pregledna razvrstitev in zelo praktično razpravljanje obširne vsebine. — Slike so čedne in jasne. »Pamet in vera«. Je li bilo te knjige res treba ali ne, <» tem nočem razpravljati, no, zagledala je beli dan in sprejeli smo jo z istim zadovoljstvom kakor druge knjige družbe sv. Mohorja. Vsebina je pač cerkve- nomibožna ; jezik bi moral biti nekoliko bolj gladek ter marsikateri lug .'ni sklep bolje izveden in vtrjen. Zanimivi so po vsej knjigi raztreseni eitati in dogod'jice; izbrani in vporabljeni so srečno tako, da se knjiga, rekel bi, skoro »sama čita«. Pri »Zgodbah sv. pisma« pogrešamo gladko pero umrlega dr.a Lampeta. Konečno želimo družbi tudi nadalje mnogo vspeha. Naj si pridobi še mnogo, mnogo prijateljev ! Plemič Ferdi. Brzojavna poročila. Izdajatelj lista »Deutsche Zcituug« umrl. DUNAJ 11. (B.) Izdajatelj lista »Deutsche Zeitung«, mestni svčtnik dr. Teodor \Yahner, je umrl. Smrt matere trgovinskega ministra. GRADEC 11. (B) Baronica Call, mati ministra za trgovino, je ti mila minolo noč. Kuga. CARIGRAD 11. (B) Ker je včeraj v 1 Batumu nekdo umrl ob sumljivih pojavih, je zdravstveni svet odredil desetdnevno karan-' teno za provenijence iz Batuma. Vatikan in socijalna demokracija. RIM 11. (B) »Os-jervatore Romano« priobčuje uradno noto, s katero se poživljajo katoliški listi, naj nemudoma zaustavijo ogorčene polemike v stvareh socijalne demokracije. Vojna v južni Afriki. LONDON 11. (B.) Campbell-Banuer-rnann je imel včeraj v Dunfermline goVv>r, v katerem je povdarjal, da si narod angležki v vojni v južni Afriki noče pridobiti slave, ampak si hoče zagotoviti le časten mir. MELBOURNE 10. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Zvezni minister-predsednik je izjavil, da bo ministerstvo v svoji prihodnji seji razpravljalo, o tem, da li se ima ali ne poslat ši av-^tra sk h vo ak >v v ju V o Afriko? MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela pm slo?. zaloe pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Roaario) št. 1. I na de»»» strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago lx prve roke. kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo ae v škatljicah v Prendtnijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 60 stotink. Aleksander Len Mlnzi Prva ta največja tovarna pohištva vseh vrst. -TRST S«- TOVARNA: j ZALOGE: Via Tesa, i Plazza Rosario it 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Liraitanea in Via Riborgo it. 21 -MOM- Velik isbor tapec&rij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Gene brez konkurence. ILUSTEOVAIJ CEHI ZASTOKJ II FRAHO Predmeti postavko se na parobrod alf železnico franko. V najem se odda* ki*a iu 11<• ma z \ «•! k in hvevoin, ležeča v I.tk\i «.!> *-kladovn«j f»»li, evriitimliio neko I Ho ?e } < iz\ e pii uprav » K-I'no-ti«. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. 7UST. — Via dclla Pieta št. 25. — TRST. vranje iz istrskega mramorja in kraškega kafflnja vsakovrstna mi najnavadnej* ga do najl

    - ga in ko mpliciranega tlela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merali belega ali barvam ga. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor >, tudi za |*>dove lunlisi l»ele ali barvane. Vsaka naročl»a sc izvrši točno in po lignluiii cenah. Primerne službe išče neki umirovljen .'K)-leten or«>žmk oz roma redar. Isti je popolnoma vešč slovenskemu, minskemu m italijanskemu jeziku. Poizve leti je pri uredništvu tega lista. Kdor |>otrebuje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvornice za prodajal niče, naj se obrne naravnost na Prvo hrvatsko tovarno ža-luzij roletov, lesenih in železnih zatvornic in kartonaže g. Skrbić Zagreb — Ilica 40 — Zagreb. Ceniki brezplačno in franko. Varujte se jMitovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnil aparatov. Trst. — Via del Termite št. 858-3. — Trst. <>'asproti „J sol a Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortnjiedičui aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-iiični pasovi, elastični patovi in nigoviet, feusj»enzon, elektroiera]>evtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov za kirurgieua zdravljenja, angležki jtton;tii ci gumija iu ne premoč Ijivih snovi Zahtevajte v vseh javnih lokalih: ^IHirt & Šalnn Myelegaiitnejši, najt>ogn-JjJUl I G JdlUll Ij;l vsebini, v visokih n odličnih krogih. v društvih in javnih lokalih t'i in inozemstva najiiolj razširjeni nemški druž- b)B«ki Urit. ki v-prejrma rodbinska. društvena, umetniška in -j»ortna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto Naročiti se more z vsako številko iu stane na leto : v i.a v:-.'In i izdaji K 24, posamezne >tev. 541 st. v luksni „ -, _ K. 1.— r »rau-ni _ _ lOO. _ „ _ ±— Posamična -te\ilke proti plačilu v znamkah. I'redni-tvo in uprava: Dunaj. IV., Ph.sslgasse 1. Czarda Weber Via Acquedotto št. 11. Naslanjajoč m- n i zaupanje iu naklouj« - W_ ^ —^ ^^^ ^^ a ■ 1 « ^^ Do»t, katero mije oosedaj izkazovalo slavno I |f J I I ol»č nstvo, stiu t-e odločil, o priliki mojega ^^^ * ^^^ ^^^ * ^^^ ^^ letošnjega |M-tovai.ja po epodnjem Dgerskt m, "Hjatl ZJLZL ,,mo st- n v Trstu, Piazza Bel veder e (nova hiša) sieer: oskrbljeno perutnino, napolneno z mlec 7 x ' natim testom, ki je \8led posebne priprave. . . . boljše iu najučnejše od vseh r W sredo dne 12. t. m \r zal0orj ima vsakovrstno pohištvo naj fine je in druge vrste, Perutnina se oddaja tudi v koših in e 1 43 sprejmem direktne naročij v množini terjam- ^ trdega ill belega lesa. Vollieiie DOStelje 111 prodaja VOllie V č tn za dobroto biaga. . . . Pri večjih narocbah dovolim odbitek vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena* Spoštovanjem Henrik Weber. Jaz ffiia Csillag Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj podjt-te šest lončkov V* šega preskusnega mazila za iaščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg (irstd Gleicheriberg pri Gra Prosim \ as. da mi kretom poste po>l ete n .o-ucl; Vaše izvrstne pomafle. Ludv. vit. pl Ljebig. Libeifr. Jilnff. gospa Ana Csilltuf Vaše znamenite pomade prosi še en lonrek Crof Srečko Conrey, 1 >u naj. lila (j. Ana Csillatj ! Prosim Vam. ne pomade dva lončka. L. Schweng pl. Reindorf. c. kr. stotnika soproga v Prani. (iosjta Ana Csillaij.' I hi naj. Od Vas poslana mi Csillagov«. pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem, da siravno sem jo malo časa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem. Adela Sandrock. gledališka igralka. 1 'ašf lUaiforodje.' Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starheir.berg. Kuposd. t liUuj. gospa Ana C stila g! Blagovolite mi Vašega presku-šenega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Glrardi pl. Ebenstein. Trient. Jllagorodna gnsjta Ana Csillag! Dunaj NaukizNjtne ekselence gospe pl. Szogveni-Marich prosim, da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za o gld. Sprejmite ob jednem zahvalo. Gospa grofinja se je o vspeliu mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frida Giesa. komorna gospa Njene ekselence Blag. gospa Ana CsiUttg.' Prosim Vas, da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternich. tira« 1 Kuhein p. Merami. Tirolsko. lihi g. gospa Ana Csillag'. Pošljite mi po povze ju 1 lonček Csillagovega mazila za rašeo las koiega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hchenlohe roj. kneg. Solm. lllag. gospa Ana Csillag! Prosim Vam, da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete še en lonček. Mejnigrof A. Pallavicini. A banj Szcmere. (rospa Ana Csillag! Za še enkratno pošiljatev enega lončka Vašega izvistnega mazila za lasi prosi Kneginja Karlota Cothen (Anhalt). I'aš. Hlag. gospa Ana Csillag Prosim Vas. da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baseili. Enns. Wesibahn. lllag. gosjia Csillag! Slikal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled če-«ar Vas uljudno, da mi kretom pošte pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja Antonija Welonter. Gorica. Bekony-Sz. IJiszld. C os) ta Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega presku-šenega mazilu za lasi. Grof Em. Esterhazy siar. I 'ase Jilagorodjt! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskuše-nega mazila za lasi. Grofica pl. Wurmbrandt. Birkfeld. Blagorodna gospa Ana Csillag! Thm tj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite po slati za ekselenco gospo groiico Kielmansegg, namestnico na Dunaju, i^osp. uliee .'> lončke pomade po 2 j:ld. za oluanjenje lasij. katera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem Irma Pletzl. komorna gospa Njen. ekselence. s svojimi 1,S"> centimetrov tlolgitni Loi e!ey-la-mi dobila sem jih vsled 14-mesečne uporabe svoje samo-iznsijdene pomade. To so najslovitiše avtoritete pri znale za jedino sredstvo, ki ne provzroća izpadanja las, povspešuie rast istih, poživlja lasuik p vspesuje pri gospodih p<->lno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kak r tudi brkam naraven lesk ter popolnost iu ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do naj višje starosti. Cena lončka 1 gol d. 2 gld., 3 gld., 5 gld Foiiljam po poftti vsak dan, ako se znesek naprej polije aii pa s poitnim po vaetjem povsem svetu in tovarne, kamor naj se poiiljajo vsa naročila Csillag DUNAJ 1 , Seilergasse 5. JBflT SREČA TUKAJ. Spoilaj označeni kr;-srii predmeti: 33 komadov „franko" samo zagl. 3.30 pe vdobijo toliko čnsa, dokler zaloga traja, naravnost od J. VANBEREB, tovarna za m, Mov. Stražom 2 J/tf^ vdi bijo se nikaka stenska ura! nikake igrače! s.'mo rabljivi predmeti od niklja, doubl^ pozlx.e< nib in od pristnega srebra s pečatom c. .r puneovuega urada. 1 uikeljasta rem. žepna ur«. 54 ur idoča, jamćena za dober tek. 1 podoba cesarja Fran Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi socijal ističu a na pokrovcu r-• 1 mošnjiček o M Gg". Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica prva kranjska tovarna testenin. (fospoil J. Weiser je pivjtd 'J2.248-2->* Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... - -i^.-i&H)? Rezerva na razpolaganje . . - Ouo.oM-— Reserva zavarovanja proli premi- njan u kurzov, bilanca (A) . 333.!522-42: Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) „ Reserva specijaluih dobičkov zavarovanja na življenje . r»(K)JKX>'— Občna reserva dobičkov . . l,187.1i>4*8<>» Urad ravnateljstva: Via Valdirivo ftt. 2, (v lastni hišij.