s Velja po pogti: as a celo leto naprej . K 28*— i pol leta » . » 13*— i četrt » » , » 6'50 en meseo » . » 2*20 :a Nemčijo oeloletno > 29'— i ostalo Inozemstvo > 35'— s V upravništvo: = i oelo leto naprej . K 22*40 pol leta » . » 11*20 ,a četrt » » . » 5*80 >a en meseo » . » 1*90 !i poSUjanje na dom 20 v, na icsec. — Posamezne itev. 10 v. i Inserati: ■ Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloab stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust. vsak dan, praznike, Izvzemši nedelje ls ob 5. ari popoldne. W*r DredniStvo je v Kopitarjevih olloah štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevih nlloah itev. 6. ~WI = Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. = == Upravniškega telefona štev. 188. ■ >tw-118._f totim t » a,jwj> yf._Lete XXXVII. Današnja številka obsega 8 strani. Kaši poslanci za korist kmečkega stanu. V proračunski razpravi dne 24. t. m. ta z ozirorn na potrebe kmečkega stanu ovorila poslanca mons. dr. Žitnik in posl. iostinčar. Izboljšanje planin in pašnikov. Poslanec 2 i t ti i k : zadovoljstvom naglašal, da je vlada dednemu zboru kranjskemu letos predlo-ila načrt zakona za izboljšanje planinskih ašnikov. Ta zakon pa ne zadošča. Posod po deželi, posebno na Notranjskem i Dolenjskem so obširni pašniki, ki pa ne onašajo primernih dohodkov in se mo-ajo izboljšati s pomočjo države, dežele in istnikov. Iz srca privoščimo državno in eželno podporo za izboljšanje pašnikov planinah, za napajališča, pota in druge aprave; ravnotako pa zahtevamo enako odporo za ostale zapuščene pašnike v ni-avah. Zato naj vlada čim preje predloži eželnemu zboru enak načrt zakona sploh za izboljšanje Jpašnikov. Dokler /'pa ni veljavljen tak zakon, naj vlada vsaj pravnim potom podpira v tem oziru z de-arnimi sredstvi deželno agrarsko komi-ijo. Govornik predlaga naslednjo reso-icijo: »Vladi se naroča, da z ozirom na sliki gospodarski pomen živinoreje, jravnim potom izdatno podpira izboljšale pašnikov sploh, osobito pa na Krasu, cr je to izboljševalno delo ravno tako ujno potrebno in koristno, kakor v pla-inah,« Resolucija je bila sprejeta. O gozdni postavi. Dalje govornik izraža željo, naj bi lada po črki ne izvrševala zastarelega ozdnega zakona iz leta 1852. Po tem za-onu more vlada prepovedati pašo v vsa-em gozdu. To je deloma storila deželna lada kranjska z odlokom z dne 3. dec. 895. Ako pa vlada sama v zadnjem času opušča pašo v svojih gozdih, je več ko udno, da posestniki ne bi smeli pasti v rojih gozdih, ako niso mladi nasadi. Zato : pač že nujno potrebna reforma zasta-elega gozdnega zakona. Vodopravni zakon. Ravno tako zastareli pa so tudi drž. odopravni zakon iz 1. 1869. in dotični de-elni zakoni. Zato z veseljem pozdravljalo izjavo poljedelskega ministrstva, da je načrtu že gotov nov vodopravni zakon, laglašam pa, kar je samoobsebi umevno, a novi zakon mora varovati prvič kom-etenco dež. zborov in drugič koristi po-ameznih dežel, ki imajo bogate zaklade ' vodnih močeh. Pogozdovanje. Končno opozarja govornik na svoj, avčnemu odseku izročeni predlog, da so a novo pogozdena zemljišča 30 do 40 let avka prosta, ker posestnikom ne dona-ajo dohodkov. Pogozdovanje Krasa je 'elikega pomena za deželno kulturo. Ven-'ar pa bi posestniki ne smeli trpeti najmanjših stroškov; vse pogozdovanje se fši izključno na državne in deželne troške. Zraven pa naj bi merodajni krogi 'edno po možnosti upoštevali želje in ko-isti prebivalstva glede na pašo. Včasih 0 hoteli ljudem najboljši in najpriročnejši vet vzeti. V zadnjem času se je v tem lzint pri nas obrnilo na boljše. Končno Dvornik prosi ministra, naj z vso odločajo pospešuje akcijo za razbremenitev dečkih posestev potom neodpovedljivih 'osojil. Poslanec Gostinčar izvajal sledeče: Za povzdigo živinoreje. „ Živinoreja je velevažna panoga kme-'istva. Treba je z vsemi silami delati na l0vzdigo živinoreje. Na Kranjskem se je jstanovilo več živinorejskih zadrug; vla-!ij naj take zadruge vsestransko podpira, jkrbeti je treba za pašnike, brez katerih le uspešna živinoreja, skoro .nemogoča. Na Kranjskem je za pašnike mnogo pri- f mernega sveta, ki ga je treba le Izboljšati, i Tako v okrajih Vrhnika, Cirknica, Loga- S tec, Idrija, Postojna, na Dolenjskem in v j kamniškem okraju. Vlada naj proda drž. I planine na Gorenjskem živinorejcem. Tre- s ba se je tudi ozirati na Sp. Štajersko; Ko- i roško in Primorje. Vlada naj podpira z 1 vsemi močmi kmetijsko zadružništvo. Z i živinorejo je v tesni zvezi tudi klanje ži- ' vine. Kmetom naj se dovoli pobijati ži- . vino in prodajati meso na drobno. S tem j bo ustreženo kmetu in konsumentu. Kmet bo za živino dobil več, konsument pa ceneje meso. Žalostne razmere gozdnih delavcev. Opozarjal je poljedelskega ministra na žalostne razmere gozdnih delavcev na Kranjskem, osobito na V->jskcrn. Zahteval je, da se te razmere izboljšajo. 2e ministra Auersperg in Ebenhoch sta obljubila j izboljšati razmere teh revežev. pa je še j vse pri starem. Dalje je izročil poljedel- » skemu ministru spomenico zaradi dobave lesa v Črnem vrhu pri Idriji. ; Vložil je dva predloga in sicer: 1. Vlada se pozivlje podpirati in pospe- I ševati z vsemi silami živinorejo, ureditev ; pašnikov in gozdarstvo, kakor tudi kme- ' tijsko zadružništvo na Kranjskem in sosednih deželah. 2. C. kr. vlada se pozivlje primerno : urediti službene in plačilne razmere gozd- | nih delavcev. Delavcem naj se po triletni povoljni ' službi zagotovi stalnost. SPORED VELIKE JAVNE TELOVADBE NOTRANJSKIH IN GORIŠKIH »ORLOV« dne 30. maja 1909 v Vr'pavi: 1. Do pol 10. ure zbirališče v Logu .pri Vipavi in odiiod. 2. Ob 10. uri dohod v Vipavo in pozdrav. 3. Na trgu sveta maša s kratkim nagovorom. 4. Po sveti maši obhod in kosilo. 5. Ob pol 2. uri popoldne telovadna skušnja. 6. Ob 4. uri javno telovadba »Orlov«: a) Rajalni nastop; b) proste vaje; c) skupine; č) orodna telovadba; d) rajalni odhod. — Po javni telovadbi ljudska veselica »Pod skalo« s šaljivo pošto in srečkanjem. Pri javni telovadbi in ljudski veselici svira popolna vojaška godba pešpolka št. 47 iz Gorice. Vstopnina k javni telovadbi: Sedež prve vrste 2 K, druge vrste 1 K; stojišča 50 vin. — K ljudski veselici 40 vin .— Vstopnice se .dobivajo do 29. maja pri Silvestru Ivanu v Vipavi in 30. maja pri blagajni. K najobilnejši udeležbi vabijo notranjski in goriški »Orli.«. Dolenjci! MLADENIŠKI SHOD NA KRKI 31. maia. Ker je na Dolenjskem najmanj razširjena naša organizacija, zato je gotovo nujno potrebno, da se napravijo na več krajih Dolenjske mladeniški sestanki in javile telovadbe, h katerim naj bi se povabilo kar največ mogoče mladeničev. Tak sestanek se bo vršil dne 31. maja aia Krki, s katerim bo zdaj združena tudi pokrajinska javna telovadba telovadnega odseka »Orel« na Krki. Dolenjski »Orli« in mladeniči, pohitite dne 31. maja vsi na Krko! Stvar je za nas največje važnosti in potrebe, da se razširi naša misel po Dolenjskem in se nc vgnjezdijo kje nasprotniki. Pa tudi vsi drugi odseki pridružite se nam in pridite na binkoštni ponedeljek na Krko, da nam pomagate pri našem delu, da ne bo Dolenjska zaostala za drugimi kraji! Doleirska je znala odbiti najhujše napade turških janičarjev, ona naj postane tudi sedaj prvoboriteljica krščanske misli ijoper »svobodno« misel! Spored: Ob 10. uri dopoldne: Sveta maša. Ob 11. uri dopoldne: Mladeniški tečaj. Predavajo Terseglav, V. Jeločnik, dr. Lenard, K. Supin. Ob 1. uri popoldne: Skupno kosilo. Ob pol 3. uri popoldne: Javna telovadba dolenjskih »Orlov«. Ob 4. uri popoldne: Ljudska .veselica. Na zdar! „Svež veter." Ljub. župana Ivana Hribarja podpis pod pogodbo z Nemci liberalci zdaj ne morejo več utajiti, pa tudi dosedanji izgovor, da se v tej pogodbi niso v narodnem oziru nič vezali, je zdaj, ko imamo pred seboj besedilo, nemogoč. Kaj ostane drugega kakor zabavljati in lagati o S. L. S.? »Narod« nc bi bil »Narod«, čc bi tega ne storil. Včeraj pogreva vse izmišljotine, s katerimi so liberalci že od časov Janka Kersnika pa do včeraj delali zoper našo stranko in njene voditelje, ne da 'bi kaj dosegli in javnost z njimi preslepili. Kakor jim niso pomagale posamezne laži, tako jim pa zdaj tudi ta koncentrirana gnojnica ne bo. Sicer pa so liberalci kljub svoji iznajdljivosti čisto pri kraju, ker lažejo tako brezobzirno iti obupano, da se jasno vidi, da njim samim ni nič za to, če jim kdo verjame ali ne. Tako kriče, da so, ko se je pokazalo, da zveza z Nemci »ni več potrebna in da zahteva slovenska korist, naj preneha, sami »to zvezo raztrgali in uničili«. Ampak danes vč že vsak ta-berhar na kmetih, da je to zvezo v zgodovinski seji deželnega zbora kranjskega razbila S. L. S. in da jc le zaraditega postala brezpredmetna. Slovenskih koristi, o katerih zdaj »Narod« sanja, da so zahtevale, da zveza z Nemci preneha, liberalci takrat, ko so zvezo sklenili, niso videli, ampak šele takrat so se jih spomnili, ko je S. L. S. pritisnila liberalce iu njihove zaveznike k steni. »Narod« zdaj očita S. L. S., da so Nemci volili Grego-riča in Ravniharja, ki niti kandidata S. L. S. nista bila, prežvekuje laž o nemški gimnaziji v Ljubljani, ne povč pa seveda, da je zasluga S. L. S. poslovenjenje gimnazij, dočim so liberalci s tem. da ,so Nemcem po pogodbi najvišjo šolsko kor-poracijo v deželi izročili in tudi drugače niso smeli brez Nemcev za slovenske šolske postulate nastopiti, slovensko srednje šolstvo popolnoma prepustili germaniza-ciji. »Narod« seveda tudi imenuje knezo-škofa »poveljnika klerikalne stranke« in naprtuje »persekucije, katerim je zdaj slovenski narod izpostavljen kakor še nikdar«. vse S. L. S. Samo na to jc pozabil, da je S. L. S. s Sclnvarzotn sklenila črno na belem kompromis. Veliko ulogo igra seveda tudi »septembrska tragedija« in malodatie so klerikalci tudi obeli žrtev krivi . . . Stranka Dežmanovih grabelj se nahaja v deliriju, kakor se razvidi iz njenih novih jjsovk; višek brezumja pa je gotovo stavek, da je S. L. S. »začela zopet goniti lajno liberalno - nemške pogodbe, ker čuti, da je začel po deželi pihati svež veter! . . .« Samota mesec je S. L. S. po svojih političnih in nepolitičnih organizacijah na večjih shodih zbrala skupaj najmanj 10.000 ljudi, nc vštevši manjših prireditev, dočim sta zadnjič dva prvaka liberalne stranke zborovala v gostilni pred nekako 35 pristaši! Kamor prideš danes po slovenski domovini in se oziraš ali povprašaš po nekdanjih liberalcih. izveš, da so v vsakem kraju iz-kopneli na polducata zabavljačev in šnop-sarjev. ki razširjajo okoli sebe »svež veter«. Mnogi Sokoli u. pr. zdaj pobirajo, kar mi pustimo — z najbolj demoralizi-ranimi elementi in odpadki sc morajo marsikje zadovoljiti, če hočejo imeti društvo. Po deželi pa piha drug veter — kar med liberalci piha. to so le smrdljivi vetrovi — in ta veter je kakor burja, ki čisti zrak kužljivcev, zbranih v okrilju razbite liberalne stranke. Finančni polom v Gorici. Gorica, 25. maja. »Slovenec« je pred časom prvi obširneje poročal o finančnem polomu v laški »banki popolare«. Danes nam je označiti posledice, ki jih bo imel ta polom za trgovino na Goriškem. Vsi člani načelstva so pod sekve-strom. Večina izmed njih bo izgubila domala celo premoženje. Izgube so namreč večje, nego se je prvotno mislilo; znašajo blizu tri milijone kron. To se seveda mora pokriti iz premoženja članov načelstva. Ti pa so poleg dr. Baderja in nekaterih drugih tudi trgovci Venutti, Orzan, župan Bombig, Bozzini in Lenassi. Lenassi, ki kupčuje večinoma s svi-lodi, letos ne bo mogel kupovati od naših sviloprejcev ničesar. Vsled tega so 'že sedaj silno padle cene svilodov. Za izredno nizko ceno bodo morali naši kmetje prodajati svilode, če jili bodo sploh mogli prodati. Večina slovenskih trgovcev, posebno v hribih, je v trgovskih zvezali z Orza-noni in pri njem tudi zadolžena. Zgoraj omenjeni laški trgovci so vsled poloma izgubili kredit pri tovarnah. Morali bodo torej pritiskati na svoje odjemalce — slovenske trgovce, ki so jim dolžni. Ti trgovci pa bodo seveda pritisnili na kmeta iu delavca, ki sta pri njih zadolžena. Trgovca Venutti in Bombig kupujeta od naših kmetov poljske pridelke, in. pr. krompir. Doba, ko bo naš kmet rabil odjemalca za svoje pridelke, je že tu. Od-jenialcev pa sedaj ni, gospodarskih zadrug tudi ne. Če se bo sploh našel kak odjemalec, bo kmet primoran dati 'za dosti nižjo ceno. Tako utegne ta polom prav slabo vplivati tudi na slovenski del dežele. Prav posebno hudo se bodo občutile posicdicc tega poloma, če občni zbor banke sklene likvidacijo. Danes se namreč vrši občni zbor akcionarjev, od katerega jc odvisno, v koliko bodo posledice poloma več ali manj hude. Gorica, 25. maja. Danes pred občnim zborom so imeli akcijonarji posvetovanje, na katerem so določili, naj sc na občnem zboru sklene, da prevzame »banko popolare« trgovska banka v Trstu. Sklenili so tudi uvesti najstrožjo preiskavo, kdo je kriv poloma in krivca izročiti sodišču. Mimogrede omenjamo. da ni resnica, da bi bil bivši ravnatelj igral samolastno na borzi. Več kakor bivši ravnatelj so krivi nekateri člani načelstva, posebno dr. L u z a 11 o. « * Gorica, 25. maja. Kakor smo mogli poizvedeli, je bil občni zbor akcijonarjev zelo buren. Sklenilo se je, kakor je bilo že naprej določeno, da sanacijo prevzame tržaška trgovska banka. Tekom včerajšnjega dne so člani načelstva baje položili zadnjih 500 tisoč kron v pokritje skoro tri milijonskega deficita. S tem jc zagotovljeno, da nihče od deležnikov (izvzemši seveda člane načelstva) in vlagateljev ne bo izgubil ničesar. Slovanski shod v Peterburgu. Poljaki se slovanskega shoda niso udeležili. Prišel je izmed izbranih članov odbora sicer g. Roman Drnovški, bivši poslanec iz Varšave in predsednik poljskega kluba v ruski dnini, toda proti njemu jc že davno nastal tak odpor med Poljaki, da je bil prisiljen odložiti vse svoje časti in jc že izvoljen drug poslanec iz mesta Varšave. Torej nima on nobenega pooblastila več ocl Poljakov in se je udeležil shoda samo za lastno osebo. Poljski listi ga zato ostro napadajo. Na shodu odločujejo skrajni reakcijonarci, kakor Kulakovski, Budilovič. Bačmakov itd., sami podpiralci policije. Skoraj vsi zmernejši elementi so se od njega odstranili. Zanimanja za » slovanske gONte« ni v Peterburgu in sploh na Ruskem čisto nobenega. Novoslovan-sko gibanje ic zašlo čisto v strujo starega ruskega panslavizma in ie s tem izgubilo na Ruskem ves ugled, postalo je pa bolj priljubljeno pri vodilnih krogih in pri policiji. Protisrbski proces ¥ Zagrebu. Katoliški listi. Zagreb. 25. maja. »Hrvatstvo« in »Jutro« se zadnji čas ozirata večkrat na proces proti Srbom in izvajata, da se čeprav je proces političen in obtožnica v mnogočem monstruozna, o krivdi obtožencev glede na nekatere pojave ne da več dvomiti. Kar Hrvate najbolj vznemirja, je uprav divji fanatizem, s katerim Srbi Hrvate sovražijo, ki ga žalibog razplam-tujejo mnogi pravoslavni služabniki oltarja. Zena popa Ercegovca je dejala, da željno pričakuje oni srečni čas, ko nc bo več iz zvonika katoliške cerkve lajalo katoliško ščene, s čimer ie mislila na zvonove, a neki drugi obtoženec je zabranil tlrvati-nji, da bi postavila križ na grob svojemu možu, samo zato, da bi na niem ne bilo latinice. »Hrvatstvo« izvaja, da so zlasti izpovedbe priče Cordašiča, brata okrajnega predstojnika, za obtožence uprav uničevalne. Cordašiča so Srbi hoteli dvakrat ubiti, ker so se njegovega pričevanja najbolj bali. Moralni nivo »protihrvaške mafije«, kakor imenuje »Hrvatstvo« obtožence. da je najnižji, kar si ga moremo misliti. Obstojala je propaganda, da izrine katoliške Hrvate, lih terorizira in vpla-ši ter tako pripravi teren za srbsko državno idejo in idejo pravoslavja. — Beležimo brez komentara po načelu, da se_ ne umešavamo v notranje zadeve Hrvaške. Pravoslavni proti pravoslavnimi 58. jfn 59. dan razprave. Priče T u r a j 1 i č, M a š a 1 a in D a-n i 1 ov i č, vsi pravoslavni, soglasno izpovedujejo proti obtožencem. Med zasipavanjem pride do prav burnih prizorov, ker obtoženci in priče drug drugemu očitajo krajo, poneverjenje, umor, prešestvo itd., itd. Na galeriji nastane nemir in čujejo se klici: »Sramota!« ko Hrvat, branitelj dr. Lukinič v prepiru z državnim pravdmkom izjavi, da je danes za obtožence še bolj navdušen kot je bil preje. Priče v glavnem izpovedo, da se je propaganda začela šele zadnji čas in da je ljudstvo bilo po propagandi uverjeno, da sc Hrvaška priklopi z Bosno Srbiji. Obtoženec Kačar je dejal, da morajo Srbi v avstrijski armadi »pucati preko srbskih glava«, učitelji propagandisti pa da so potovali po deželi, šolo pa popolnoma zanemarili. Obtoženec Kačar se tako obnaša in žali priče ter sodni senat, da mu predsednik pravi, da je on komaj za pandurja, kaj še za občinskega tajnika. Priče pravijo, da jim pristaši obtožencev prete, da jih bodo umorili. Predsednik je dobro razpoložen in skrbi za zabavo. K9 obtoženci zmerjajo priče, jim pravi: »Šta brbljate, dosta su vas svjedoci namazali«; obtožencu Radanoviču pa, ki izjavi, da bo vložil ničnostno pritožbo, pravi, »naj vloži, kolikor hoče, saj sam izgleda kakor personificira-na ničnostna pritožba«. Priči Daniloviču očita branitelj Lukinič, da sta mu bila dva strica obešena, obtoženec Radanovič pa ga napada, ker je dejal sodniku, da je ne-oženjen, pa se je ravno pred osmimi dnevi oženil, zdaj pa hoče ženo utajiti. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. izvrševalni odsek nemških svobodomiselnih strank je milostno sklenil, da vo-tira Haerdtlov proračun. Tudi Hohenbur-gerju ga dovolijo. V seji se je izjavilo, da kršč. soc. ne mislijo na koalicijo s Cehi, ako se ne zagotovi jezikovno postavo. Izjavili so, da nasprotujejo ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskem. Proračunski odsek je popolnoma rešil proračun notranjega ministrstva. Dalmatinski poslanec Vukovič je v razpravi naglašal, da oblasti v Dalmaciji ne pazijo dovolj na počenjanje izseljevalnih agentov. Govorili so še dr. Olesnicki, Marckhl, Ceglin-ski, Choc. Notr. minister Haerdtl izjavi, da se mora preosnovati organizacija državnega zdravstva. Storiti hoče vse, da se izboljšajo razmere državnih zdravnikov. Obljubil je, da se predelani zakonski načrt o izseljevanju zopet predloži zbornici. Zdi se mu potrebno, da se pomnoži število politiških oblasti. Vlada je v veliki zadregi. Danes se vrši ministrski svet, ki bo sklepal o političnem in o parlamentarnem položaju. AVSTRIJSKO-JAPONSKA ZVEZA. Dunaj, maja. Z ozirom na izvajanja »Novega Vremena«, da obstoja med Avstrijo in Japonsko zveza, poroča »Zeit« iz dobro informiranega vira sledeče: Prave zveze Avstrija z Japonsko leta 1908. ni sklenila, res pa je, da so se merodajni diplomaški krogi v Avstriji in na Japonskem s to mislijo bavili in se še danes z njo pečajo. Skrajna sovražnost, ki jo je v balkanski krizi Rusija proti Avstriji pokazala, je barona Aelirenthala spomnila na Japonsko in tudi šc danes jc ta stvar aktualna, ker napetost med Avstrijo iu Rusijo še ni ponehala. Kakor hitro Japonska gospodarsko, popolnoma ozdravi in uredi korejske razmere, postane tudi vprašanje formalne zveze z Avstrijo aktualno. Vsebina pogodbe bi v giavnem bila ta, da se obe državi medsebojno podpirati j proti Rusiji. Pogoj za tako zvezo je to, da se sedanje napeto razmerje med Avstrijo in Rusijo na eni iu med Rusijo in Japonsko na drugi strani nc izpremeni. AVSTRO-OGRSKA. Proračunski odsek jc oibravnaVal 24. t. m. proračun poljedelskega ministrstva. Minister dr. Braf je ! izvajal, da se pogaja z ogrsko vlado o od- , pravi tcrniinske kupčije na budimpeštanski , borzi. Z vojnim ministrstvom se pogaja, | da se izloči živinozdravniška šola iz delo- j kroga vojnega ministrstva. Odsek je odob- 1 ril proračun voljedelskega ministrstva. ; Danes. 25. t. m., prične razpravljati o notranjem ministrstvu. Nemci proti sestavi senatov upravnega sodišča. Nemci napadajo senatnega predsednika Ceha Zenkerja in dvornega svetnika Pantufceka, češ, da delata na sestavo takih senatov, v katerih imajo večino češki in »klerikalni« votanti. Stališče cesarjevo? »Pesti Naplo« poroča, da jc poslanec Hollo pravil, da je avstrijski ministrski predsednik Bienerth izjavil: Ogri imajo vendarle srečo. Tudi v sedanji krizi je cesar na njihovi strani.« — To poročilo bo pač takoj demontirano. TURČIJA. 27.000 odpuščenih turških častnikov in uradnikov. Odpustili so 27.000 častnikov in uradnikov, ker so nezanesljivi. Dva umora pri Monastiru. Pri Monastiru sta bila umorjena Tona Nikolajev in profesor Manasen. SRBSKA PRINCEZINJA HELENA SE POROČI Z ITALIJANSKIM PRINCEM. Minister Milovanovič je odpotoval v Rim, da se dogovori glede na poroko srbske prrncezinje Helene z nekim italijanskim princem. RUMUNIJA NE VSTOPI V TROZVEZO. B u k a r e š t, 26. maja. Dementirajo sc poročila, da vstopi Rumunija v trozvezo. POTOVANJE MINISTRA RITTA. T e š i 11, 26. maja. Minister Ritt obišče Tešin, kjer bo nadzoroval regulacijo Labe. PROTI OBISKU CERKVA PRED ŠOLO. J a b 1 o n i c e , 26. maja. Jabloniški mestni svet je soglasno protestiral, da morajo učenci trikrat tedensko k šolski maši. KNEZ EULENBURG V GAŠTAJNU. Berolin, 26. maja. Z dovoljenjem državnega pravdništva je knez Euleirburg odpotoval v gaštajnske toplice. TURŠKI DOGODKI. V drugi polovici julija odpotuje sultan v Makedonijo. V Solunu obišče Abd ul Hamida. — Sultan je obiskal ranjence makedonske armade. Podaril je vsakemu vojaku srebrno uro. — Na Prinkovo otok izgnani vojaški in civilni dostojanstveniki se degradirajo, preženejo pet let iz Carigrada in se jim zapleni premoženje. — Mahmud Šefket paša se povrne v Solun. — Prijeli so nerkuškega guvernerja, ki je povzročil klanje v Adani, Marašu in v okolici. VOJSKA NA HAJTIJTJ? »Magdefburger Ztg..« poroča, da so razmere med Hajtijem in Dominikansko ljudovlado zelo napete. Dnč 7. t. m. so vdrle hajtiške čete v dominikansko ozemlje. Dnevne novice. + Redna skupščina »Zadružne zveze« v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo se vrši v četrtek, 27. maja, ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v hotelu »Union«. -f Za sestanek S. K. S. Z. v Rožu so prijavila svojo udeležbo še: 37. Izobraž. društvo Šmartno pri Litiji. 38. Goriška S. K. S. Z. v Gorici. — Zadnjič smo pomotoma navedli nekai društev drugače, kakor se glase; glasiti se ima: 31. Kat. delavsko društvo. Miren pri Gorici, in 32. Kmetijsko bralno društvo, Koritnica, Goriško, in 33. Izobraževalno društvo Breznica, Gorenjsko. + Znaki S. K- S. Z., katere je žc veliko društev naročilo, se niso mogli izgo-toviti v času, kakor je bilo dogovorjeno. Obljubljeno nam pa je, da se nam ta teden dopošljejo. Upamo, da jih dobimo koncem tega tedna in jih tudi društvom še pravočasno dopošljcmo. + K S. K. S. Z. so nanovo pristopi'a sledeča društva: Izobraževalno društvo v Predosljah, kat. slov. bralno in izobraževalno društvo na Trati. — Hribarjeva politična morala in besede. »Rdeči Prapor«, katerega duševni očetje so pripomogli Hribarju do državno-zborskega mandata, piše o razkritem Hribarjevem podpisu in njegovi obljubi, da prideta dva Nemca v ljubljanski občinski svet: »Vpraša se: Na katero stran politične moralke naj se zapiše to, če se nekomu obljubi, zavzeti se za njegovo zastopstvo, sočasno pa zažugati z demisijo, če bi se obljuba izpolnila? Ko je župan Hribar govoril v trgovski zbornici o tej stvari, se .ie vedel prav tako kakor tisti artisti, ki plešejo med jajčki in meči. Ampak tu ne pomaga nobena argumentacija. Ali je župan Hribar smatral vstop Nemcev v ljubljansko zbornico za nesrečo; tedaj ne bi smel nikoli podpisati take pogodbe. Ako pa je podpisal pogodbo iz prepričanja in brez jezuitizma, tedaj ni smel žugati s konsekvencami. Razen teh dveh možnosti ni tretje.« — Res lepega načelnika ima narodno-napredna stranka! Kje pa je sedaj njen izvrševalni odbor? Ali se boji, da Nemci ne privlečejo še kake pogodbe, ker molči k taki Hribarjevi »narodnonaprednosti«? + Ljuba teta »Edinost«, ta velika narodna nadinšpektorica, popolnoma molči o izdajalski pogodbi liberalcev z Nemci in o podpisu župana Hribarja. Vsekakor jako značilno za tržaške narodnjaške vele-ustneže. + Kako se vara javnost. »Agramer Tagblatt« z dne 24. t. m. piše o zadnji seji trgovinsko-obrtne zbornice tako-Ie: »V petkovi seji ljubljanske trgovinske zbornice je prišlo do vmesnega prigodka med naprednimi in klerikalnimi zborničnimi svetniki. Klerikalni (!) zbornični svetnik Ambrošič (!!) je namreč prečita! v nemškem jeziku sestavljeno pogodbo o kompromisu med slovenskimi naprednjaki in nemškimi nacionalci, s katero pogodbo ste si ti narodno sovražni stranki zagotovili medsebojno podporo v boju proti klerikalcem. Listina ima baje (!) podpise voditeljev slovenskih naprednjakov dr. Ivana Tavčarja. Ivana Hribarja. Petra Grasellija in zastopnikov ustavovernega veleposes-tva Schvvegelna, Adolfa Schafferja in grofa Barbo. Hribar jc imenoval postopanje klerikalcev ponesrečen poizkus, da bi uganjali v trg. žboruici politiko, ter izjavil, da predložene listine ni podpisal (!!). Ta politični incident je bil s tem tudi končan, kajti takoj nato je bil Hribar skoro soglasno (!) izvoljen v železniški svet.« — Čudna so pota našega zagrebškega kolege, odkar mu gospodari — delniška družba. + Ivanu Hribarju in »veterinarcem« na Dunaju (?) dejstva, ki jih je konštatiral profesor Jarc na shodu 2. maja, nikakor niso všeč. Ljubljanski župan kratkomalo taji, kar se mu je očitalo. Vendar pa nasproti njemu vzdržujemo v polni meri trditev, da je zahteval od enega izmed kom-petentov obljubo, da bo politično sodeloval v liberalni stranki. Ako želi, mu pokličemo v spomin ime dotičnega prosivca in se naj potem ž njim osebno pogovori, kdo je govoril resnico in kdo je »pozabil« na svoje besede. Napram »veterinarcem« pa bodi enkrat za 'selei pribito, da je dežela s 1. marcem prevzela g. Legvarta od vlade, ki prispeva k njegovi plači 5000 kron in da se mu je podelil v seji deželnega odbora naslov »mlekarski' in živinorejski nadzornik«. Torej je neresnica, da bi imel g. Legvart kot živinorejski nadzornik od dežele še posebno plačo. Kar pišejo o enaki sposobnosti obeh kompetentov za tržnega komisarja, tudi ni resnično. Eden izmed obeh, ki pa mesta ni dobil, je imel kurz za tržne komisarje, drugi ga pa po naših informacijah še do danes nima. Da pa se na ljubljanskem magistratu sploh prav malo gleda na usposobljenost, kažejo imenovanja starega medicinca za prezidi-jalista v 8. činu, penzijoniranega gimnazijskega ravnatelja za ravnatelja plinarne itd., itd. — Da je imel prof. Jarc prav, dokazujeta tudi imenovanji dveh drugih uradnikov na rotovžu v zadnjem času, ki nista nič bolj sposobna za svoji novi službi, kakor Ribnikar za tržnega nadzornika. + Napredno politično in gospodarsko društvo se je ustanovilo dne 23. maja v Logatcu. Ustanovni shod, k; se je vršil v prostorih gostilne g. Jul. Lcnasija v Gor. Logatcu, je bil šc precej dobro obiskan. Zlasti Hotenjcev je bilo veliko. Shod je otvoril g. špediter Sicherl, ki je naglašal potrebo gospodarske organizacije. V svojem govoru je troštal delavca in kmeta, da bo za oba dobro, če sc okleneta novega društva. Samo tega ni povedal, da daje kot špediter za Idrijo logaškim voznikom premalo voznine.. Shod jc počastil tudi dr. Novak iz Ljubljane, ki se ni mogel zdržati, da si ne bi privoščil tudi župnikov in kaplanov. Ti da so za samo zgago, ljudstvo bi bilo sicer edino. — Nazadnje so si zaželeli strojne zadruge, samo zedi-nlti se niso mogli glede prostorov, prispevkov itd. Razložili so proroki udeležencem pomen zadružništva jako slabo. Ko so poslušalci prišli iz ostarijc. niso vedeli pri čem da so. Samo to so rekli, da bo lepo, ko bodo imeli konsum! Imenitno! Ce sc spominjamo nekdanjih časov, moramo vzklikniti: Oj, nedoslednosti! — Pripotn- niti moramo, da se je shod zopet vršil i pogrnjenih mizah in je bil vstop dovolji samo povabljenim gostom. Škoda! -f Žalostna statistika. Ce primerj; mo povprečni ^prirastek slovenskega pri bivalstva na Štajerskem iu Koroškem letih 1881 do 1883 s prirastkom v let 1901 do 1903, vidimo, da smo v zadnji dvajsetih letih znatno nazadovali. Ce 5 od števila živorojenih otrok odšteje sli čaje smrti, se je 1901—1903 slovenslš prebivalstvo nasproti nemškemu pomni žilo v razmerju 106 : 6-5, to je: na tise Slovencev prihaja prirastek 10, na 1 OO Nemcev 6 oseb. Pred 20 leti pa je bil na prirastek 2%krat večji od nemškega. T< rej velik korak nazaj! Nemškega »Schii vereina« podružnice so se zadnje leto pc množile za 200 novih! Na občnem zboi ceijskc podružnice »Siidmarke« smo sl šali dr. Ambroschitscha, da je »Sudniai ka« baš vsled iniciative celjske podruj niče osredotočila vse svoje delovanje n južno Štajersko. »Lega Nazionale« tuc rapidno raste. In zdaj smo še dobili nc vega, nrogočnega sovražnika. Pred dv< ma mesecema se je ustanovilo novo neir ško »obrambeno« društvo »Ostmark«, 1 ima nad sto podružnic z najmanj po 3 članovi. Vseh članov je nad 5000. Usti tiovnikov ima že 57, med prvimi sta župa dr. Lueger in nemški minister rojak d Schreiner. Mnogo občin je novemu drt štvu že pristopilo z znatnimi prispevk Ustanovila se je žc cela vrsta ženskih, df kliških in akademskih podružnic. V »Osi marki« je prostora za vsakega Neme brez ozira na politično prepričanje. In pi nas? Trma nezrelih radikalcev je iz naij šolske družbe z divjo silo izgnala slovet sko ljudstvo, radikalci sami pa so prešla) in prezaspani, da bi kaj uspešnega ste rili. Treba bo najti potov, da se ohranimi sicer bodočnost ne bo več naša. + Dr. Tavčar je postal na svoja stai leta silno otročji, še humor, ki ga je vč; sih nekaj imel, se mu je čisto skisal. } shodu v Veliki Loki je kmete šuntal s tal mi maloumnimi robatostmi, da bi bilo vs kega konjskega mešetarja sram, če boljših ne premogel. Ali je mar kaj duh vitega v tistem »profesorju Jarcu, ki pri starih babnicah ravnotako spozna, k kor pri mladih deklicah«, ali pa v »slove ski ljudski stranki, podobni brhki devi katera ima špičasto spodnje krilo, četu ima na svoji grbi vsaj toliko let, kakor n predna?« Pa špičasta spodnja krila ni: najvišje, oziroma najnižje, s čimer se ba dr. Tavčarjeva domišljija, on je v Veli Loki celo »zlezel v otročjo posteljo r rodil slovenskemu kmetu dvojčke, če 1 že trojčkov.« Take trivialnosti je prodaj deželni odbornik dr. Tavčar. Brate Srl je počastil z »vrabci, ki bi se bili dali migljajem roke odpoditi«, klerikalce 1 »ostudne sleparje«, ki bi bili »radi cel sl venski narod s krvjo oškropili«. Primerj pa je tudi slovenske kmete, zveste prist še »S. L. S.«, kužetom, »priklenjenim z v rigo na farovž«. Take otrobe je opletal Veliki Loki dušni vodja narodno-napredi stranke in jih daje v »Narodu« tiskati debelimi črkami! S takim praznim hujsk njem si bodo liberalci priborili samo p nerazsodnih pijančkov in dušnih sirom kov, katere itak že imajo in za katere j prav nihče ne zavida. — Shod liberalne nemško-zvezarsl stranke na Selu pri Ljubljani. Iz Sela 1 Ljub.iani se nam piše: Pripeljali so se lepimi belci v nedeljo, 23. maja, dopold na Selo v Predovičevo gostilno: najpi Predovič. potem dr. Tavčar in dr. Zerja Za pet liberalcev, katere imamo v c občini, gotovo ne bi bilo treba truditi sem doli. Res ni liberalcev črez pet, v čina je S. L. S., nekaj pa socialnih dem kratov. Prišlo je na shod od 60 do ljudi. Nekaj je bilo Ljubljančanov, nek socialnih demokratov in nekaj pristaši S. L. S, ki so šli poslušat liberalno m drost. Shodu je predsedoval Franc Zako nik iz Most. Ljubljanska dohtarja s menda mislila, da je predpust in sta sm bila. Dr. Tavčar je hvalil nove hišice, pi povedoval, da se duhovnom ne sme ve jeti, pravil je. da morajo Vodmatčaui i veti v prijateljskem razmerju z mestoi govoril nekaj o vodovodu, in seveda tudi zatrjeval, da moli. Ne vem, kako ie prikupil s tem socialnim demokratoi Dr. Žerjav je pravil o šoli in otroške vrtcu. Predovič je pa predlagal, nai nikar strankarsko ne postopa pri občinsfc volitvah. Socialnih demokratov vod Jakob Lavtar, ga je pa pobil in zahtev strogo strankarski nastop. — Lepa dru bica je bila to. Dr. Tavčar, dr. Zerja socialni demokrat Lavtar, Franc Zak< nik, ki noče nobene stranke, druži se pa liberalci in socialnimi demokrati, in šmJ ski Dolničar'. Mi Vodmatčaui smo i rekli: teh pa nc! — 165. odborova seia »Slovens Matice«, dne 22. maja 1909. Predsednik spominja smrti Matičinega dobrotnika P. Drachslcrja ter poroča, da je Mat vnovič vložila prošnjo za državno si vencijo, oziroma za zvišanje subvenci Srednješolskim dijakom sc jc tiakloi blizu sto garnitur lanskih publikacij za 1 lovično ceno. Og. poverjenikom se je poslal poziv za nabiranje odjemalcev zemljevida, za neko doplačilo morejo naročniki dobiti zemljevid prilepljen. — Gradivo za tehniški slovar jc po večini spisano. — Za krajepisni odsek dohaja več gradiva. — Pravila za organizacijo znanstvenega dela so nujno potrebna. — V kratkem se bo vršila anketa o zgodovini umetnosti. Nabiranje gradiva za »Slovensko narodopisno botaniko (bajke, vraže, rastline pri obredih itd.) se organizira. — Izvoli se dosedanje predsedništvo in dosedanja uprava. — Držeč se oferiranih cen, odda odbor v smislu natečaja tiskarnam tisk letošnjih knjig. Za oceno natečaj-jiih spisov se izvoli posebna jurij; natečaj sam se podaljša do konca maja. Došel jc prevod »Konrad Wallenrod«. Dr. K. Gla-ser ima prevedene Shakespearijeve drame Makbet, Krotitev, Zle žene, Vesele kumice vindzorske, Kaj hočete in Otelo. — »Slovenska Matica «in »Matica Hrvatska« izdasta letos skupno spis o ilirski dobi »Stanko Vraz» iz peresa prof. dr Drechslerja. — Plačalo jc doslej lc 829 članov; po pravilih je treba članarino plačati do 1. julija. — Trebuh prerezal je vinjen fant 21-letnemu mladeniču Ciglarju na Veliki Do-Jini, ko sta se popred sporekla za neko malenkost. Med vožnjo v brežiško bolnišnico je ranjeni nesrečnik umrl. Nedavno so ravno tam tudi jednemu v pijanosti čreva odprli, kateri v bolnišnici visi med življenjem in smrtjo. Družita se povsod rada hudobija in pijanost. — Godbeno društvo v Idriji priredi na binkoštno soboto drugi proinenadni koncert na mestnem trgu; na binkoštni ponedeljek pa izlet v Spodnjo Idrijo. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, so tem potoni vsi društveni člani in prijatelji godbe k obema prireditvama najuljudneje vabljeni. — Odbor. — Stavka kavarniških natakrajev v Budimpešti se je izjalovila. V 27 kavarnah je stavkalo 200 natakarjev. — Umrl je v Novem mestu najstarejši ondotni meščan g. Janez Jazbec v 90 letu svoje starosti. — Zgorela je v Runarskem, okraj Litija, hčerka posestnika Pavčiča, ki se jc zažgala na nekem ognju. — Poročila sta se g. Pavi Benko in gdčna. Ivanka Gralior. Bilo srečno! — Nemško kreditno banko so ustanovili Nemci v Opatiji. — Kravo povozil je danes zjutraj vlak nri Preserjih. — Kobila ukradena je biia iz paše v Begunjah posestniku Jakobu Tomcu. Kobila je 13 let stara, srednje visokosti, ima zadnjo levo nogo precej oteklo in jc vredna 400 kron. — Trgovina s črešn ami. O letošnji trgovini s črešnjami piše »Gorica«: Blaga je mnogo, da se drevje šibi, cena je uže sedaj jako nizka. Na goriškem trgu se črešnje prodajajo na debelo po 10 vin. kilogram. Slišali smo te dni vipavskega posestnika jadikovati nad ceno črešenj Rekel je, da mora plačati jako drago delavke za branje istih, z vozom jih pelje v Gorico, a dobi za celi voz! črešenj le par goldinarjev. Ženice uže na vse zgodaj nesejo po 30 do 40 'kilogramov črešenj na glavi v mesto, a dobe za tre 3 do 4 K, kar je seveda jako malo za trud, ki sc ga ima, predno se črešnje spravi na trg. — K umoru v Št. Andrežu. Oni Na-nut iz St. Andreža. ki je 28. februarja letos ustrelil svojo ljubimko ter potem streljal nase, je kakor znano v bolnici ozdravel. Potem so ga privedli v zapore. Pri zasliševanju je vedno trdil, da ne ve ničesar. Sedaj so ga poslali nazaj v bolnišnico v opazovalnico za umobolne. — Deželna blaznlca goriška je povsem pripravljena, ali otvoriti — se je ne upajo. Strah imajo pred velikanskimi stroški, — Hrvaški esperantisti imajo že lastno glasilo. Pred kratkim je izšla 2. številka »Kroata Esperantisto« s prevodi iz hrvaškega slovstva, strokovnimi članki ter vestmi. List izhaja v Zagrebu pod uredništvom »Danice« pl. Bedekovič ter stane letno 3 K. — Nova mesta avskultantov v Istri. Na sodiščih v Istri ustanove deset do petnajst novih mest za avskultante. Ze sedaj J'e izpraznjenih krog deset mest sodnih pristavov. Zgledi za napredovanje torej niso slabi. Zato bi bilo želeti, da se več dovršenih pravnikov Slovencev in Hrvatov posveti sodni stroki, sicer zasedejo ta važna mesta Italijani z Nemci, ki z našim ljudstvom niti občevati ne morejo. — Uinrl jc na Jesenicah na Gorenjskem kapelnik tamkajšnje godbe g. Volarje, doma iz Kobarida, brat znanega kapelnika Volariea. — Pri občinskih volitvah v Puliu je bilo izvoljenih 45 odbornikov, med njimi S Slovanov, vsi ostali Italijani, ako smatramo kot take vse mornariške odbornike in socialnega demokrata Lirussija. Po Poklicu je med njimi 10 posestnikov, 7 in-dustrijcev in trgovcev, 5 odvetnikov in odvetniških kandidatov, 3 zdravniki, 3 profesorji, 1 notar in 16 uradnikov, in si- cer 10 mornariških. 2 državna in 4 zasebni oziroma deželni. V Pulj pristojnih po rojstvu je samo 12, med njimi polovica Slovanov. — Društvo slovenskih profesorjev bode imelo v soboto, dne 29. maja 1. 1909 zvečer v gostilniški sobi »Narodnega doma« svoj prijateljski sestanek. Odbor vabi prav uljudno vse častite ude in prijatelje ' društva k temu sestanku. — Strašna nesreča v reškj luki. V re-1 ški luki je padla velika skala, katero je j vzdigoval neki žerjav, na delavca Antona Kraliča ter ga ubila. Pri tem je Kraličevo truplo odletelo visoko v morje. Trupla še doslej niso našli. Kralič zapušča vdovo in več otrok. — Z umorom grozita. Viljem Kavčič, kavarnar, in Janez Filli, knjigovez v Tolminu, sta sedela v Grobotekovi gostilni v Bohinjski Bistrici. Tu sta govorila o iovu in o obmejnih revirih med Kranjsko in Goriško. Opisala sta natančno lovca graj-ščaka Julija Muhra, Janeza Mlekuša iz Stare Fužine, ter opetovano zagrozila, da bodeta imenovanega lovca ustrelila, čc ga zasačita, in da bode enkrat crknil. Obdolženca pravita, da sta bila pijana. Kavčič bo sedel šest mesecev, Filli pa štiri mesece v težki ječi. — Na cesti je umrl v Trstu 56 let stari vratar Anton Miiialič iz Novega mesta. — Gospodu dr. Žerjavu. »Omladina« št. 11 piše na platnicah: Soglasno se je sklenil vstop v narodno-napredno stranko, to pa z izrecnim pogojeni, da morajo biti dane garancije za popolnoma neovirano delo in da se vsprejmo naše reformne ideje. Te garancije so poskrbljene.« Z ozirom na to vas vprašamo: Ali vam je dal Hribar tudi garancijo, da nc bo za vašim hrbtom sklenil kakšne nove pogodbe z Nemci? Ali imate garancijo, da nima šc sedaj kake druge tajne pogodbe? Ali za-more sploh radikalno nastopati proti Nemcem in vladi, kot vi zahtevate, mož, ki je bil toliko let tesno ž njimi zvezan po pismeni pogodbi? — Razpisana učiteljska služba. Razpisano je nadučiteljsko mesto v Beli peči (okraj Radovljica) v stalno nameščenje. Termin za vlaganje prošenj do 24. junija t. I. s pripombo, da so za ta razpis veljavne tudi one prošnje, ki so bile vložene, ko je bila služba prvič razpisana meseca .novembra 1908. Štajerske novice. + Dr. Ploj — uskok »Kmečke zveze« — »najboljši mož« liberalne stranke! Dr. V. Kukovec joka v »Narod. Dnevniku«: »Klerikalno nasilstvo je strmoglavilo na-š e najsposobnejše može, dr. Božiča, Go-ričana in d r. Ploja. Zdaj torej trdijo liberalci odkrito to, kar je dr. Ploj krčevito tajil, ko je prosjačil okoli Ormoža in Ptuja, da je namreč liberalec in da kandidira za liberalce. Dr. Kukovec je očitno povedal, da je dr. Ploj propadel ne le kot liberalen kandidat, ampak da ga liberalci celo štejejo med svoje najsposobnejše može. Mi pa trdimo, da dr. Ploj ni le najsposobnejši, ampak on jc sploh za vse sposoben, kakor kaže njegova politična kariera. š K volitvi v spodnještajerskih slovenskih trgih je izšlo sedaj uradno poročilo: dr. Kukovec je dobil 405, dr. Medved 229 glasov. š V Veržeju je dobi! dr. Medved 37, dr. Kukovec 12 glasov. š Socialnodemokraški kandidat v Gradcu za državnozborsko volitev dne 8. junija je proti Wastianu dr. M. Scha-clierl. š »Orel« se jc ustanovil v Skalah pri Velenju. Pristopilo jc 20 mladeničev. š Žena napadla spečega moža. Na Murskem vrhu je 49 let staremu Viničariu Alojziju Klemenčiču med tem, ko je spal, njegova žena zadala z britvijo veliko rano na vrat. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. š Preveč naravno. V Gradcu jc predvčerajšnjim neka vesela družba se zabavala z raznimi komičnimi prizori in resnimi dramatičnimi scenami. Opolnoči je neki skladiščnik pričel predstavljati »smrtni prizor«. Vzel je kuhinjski nož iu ž njim zamahnil proti svojim prsim. Velik plosk je sledil temu prizoru, nakrat pa so obrazi gledalccv postali bledi. Iz prs pred-stavljavčevih je bruhnila kri. Predstav-Ijavec je premalo pogledal ostrino noža ter si nož do pljuč zasadil v prsi. š Porotne obravnave v Mariboru se prično dne 14. junija. š Učiteljišče za Zgornje Štajersko. V petek je bil deželni poslanec Kunz pri na-učnem ministru radi ustanovitve učiteljišča za Zgornje Štajersko v Judenburgu. Naučili minister grof Sturgkh mu je zelo zadovoljivo odgovoril. Ce pa prosijo Slovenci česa, pa ni nikoli denarja. š Vpokojen je na lastno prošivo poštni kontrolor gospod Jakob Požar v Mariboru Koroike novice. k Zadeva dr. Oblaka še vedno ni rešena. Sobotne »Freie Stimmen« odgovarjajo na njegov popravek. One da so dvoje konstatirale: 1. du je dr. Brejca imenoval hujskača, kar dr. Oblak taji, kljub temu pa vzdržuje n ihov zaupnik svojo trditev; 2. da se dr. Oblak, kot sam pravi, v nemški družbi jako dobro počuti. »Stimmen« se norčujejo, češ, lep »narodnjak« to, ki se med Nemci dela »deutschfreundHch«! Prav tako ostanejo i pri svoji prvotni trditvi, da je dr. Oblak se izjavil, češ, dr. Brejc zasluži na leto 60.000 kron. Ves ta pogovor da se je vršil »vsiljivo glasno«, tako, da so ga morali nehote i drugi slišati. Zato so i dve priči na razpolago. Na koncu vprašujejo dr. Oblaka, če bo še imel veselje dalje popravljati. k Glavni zastop banke »Slavije« v Mariboru pošilja še ztniraj v popolnoma Slovenski kraj v pliberški okolici na Koroškem pisma z nemškim naslovom. Gospoda. malo več praktične narodne zavesti! »Hej slovanstvo« pri pivni mizi v »Narodnem domu« v Mariboru nam ne koristi prav ničesar. Ovitek s samonem-škim naslovom vam jc zmiraj na razpolago. k Prevalje. K poročilu o prodaji naše posojilnice naznanjam, da se nasprotnikom v zadnjem trenotku ni privolilo samo 32 glavnih deležev, kakor se je prvotno pomotoma poročalo, ampak 50 deležev. Zmago so. šc v pozno noč slavili v gostilni Štajerciianca Antona Hrihernik p. d. Brančurnika, novoizvoljenega odbornika. Kako sta se pač Jošt in štibler počutila v tej »narodni« hiši in v tako »narodni« družbi. Heil Celjani! k Zavraten napad. Iz Starega dvora se nam piše: Iz ljubosumnosti je pričakal hlapec Teškan monterja Andreja Veršoni-ka ponoči v njegovem stanovanju, ko sc je Veršonik povrnil domov od plesa, in ga je napadel z nožem, s katerim mu je zadal na glavo tako rano, da sc jc revež zgrudil na tla ves krvav. k G edališče ob Vrbskem jezeru. Sprožili so misel, da bi kazalo letovičar-jem v zabavo sezidati med Celovcem in glavnimi centri ob jezeru gledališče za poleti, kjer bi igrali domači igralci in v prvi vrsti domače igre. Da bi se rentiralo, to upajo zatrdilo, posebno če dobimo električno železnico okrog jezera. Vprašanje je le, čc sc bo dobil denar za to podjetje! Ij Visok gost. Minole dni se je povrnil za nekaj mesecev v domovino naš rojak ameriški škof mil. g. Trobec s svojimi sorodniki. Ta teden biva naš odlični rojak kot gost našega presvitlega g. knezoškofa v Ljubljani. Ij Nekaj, kar bi Ljubljani ne škodilo. V zadnji seji občinskega sveta v Gradcu so razpravljali o predlogu mestnega stav-binskega urada, da se ustanovi poseben umetniški svet v pospeševanje domačih stavbinskih načinov. Poročevalec občinski svetnik Pazdirek je v svojem poročilu povdarjal, da je geslo varstva domačega stavbinstva sicer simpatično, da pa bi ne smelo ovirati umetniškega razvitka stavbinstva. Tak umetniški svet bi imel k večjemu nalogo, da bi preprečeval arhitektonske izrodke. Vsled tega sta mestni svet iu pristojni odsek sklenila, da se umetniški svet nc ustanovi, obenem pa naloži stavbinskemu uradu, naj pri načrtih, ki se mu predlože, polaga večjo važnost na umetniški moment. Varstvo naslova arhitektov in izvrševanje načrtov, ki so jih napravili pravi arhitekti, bo največ pripomoglo, da sc bodo zidale zares lepe in primerne stavbe. — Obč. svetnik Pichler se ie izrazil za ustanovitev umetniškega sveta, ki bi nc imel kontrolirati že dovršenih zgradb, marveč bi se ga moralo vprašati za mnenje o predloženih načrtih. Predlaga anketo, ki se naj izrazi o ustanovitvi umetniškega sveta. Občinski svet je sprejel predlog, kakor ga je stavil poročevalec, z dodatkom glede ankete. — Tudi Ljubljani bi umetniški svet nc škodil. Potem bi sc nc ponavljale tnon-struozitete, kakor so razni spomeniki — ki jih je neki šaljivec imenoval »mouu-menta paupertatis« — most »Zmajiščc«, korito pred »Mestnim domom«, ali pa dekliški licej ua Bleiweisovi cesti, ki je bolj podoben — klavnici, nego pa »svetišču muz«. lj Na oklicih so: Rihard Šobcr. c. kr. poštni asistemt. in gospodična Friderika Zirnstein, hči posestnika; Josip Vidmar, c. kr. domobranski narednik, in gospodična Ivana Medved; Leopold Aufricht, inženir, in gospodična Marija Rabič, blagajničarka. lj »Slovenski Narod« ic poročal, da jc na Selu kupil nemški Schulverein Valgo-nijevi hiši. Poizvedel! smo pri lastniku samem, ki je povedal, da jc dotično poročilo navadna laž. lj Prošnia občinstva v.o slavni mestni magistrat. Na prostoru pred šentpetersko cerkvijo poleg mežnarije je napravil ma- gistrat, ko se ie napeljaval vodovod, nekak hidrant, ki naj nadomestuje vodnjak. Vodo iz tega vodnjaka so rabili smetarji in cestni pometači. Vodu jc vedno tekla; pred enim letom pa se je hidrant pokvaril iu od tedaj ni več vode. Smetarji nadlegujejo vsled tega ljudi po privatnih hišah, kadar pometajo. Prosimo slavni magistrat, da blagovoli popraviti hidrant iu rešiti privatne partije nadležnih smetarjev. Ij Na korist Aljaževega doma« priredi slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« dne 6. junija veliko ljudsko veselico v vseh prostorih »Uniona«. Več o tej zanimivi prireditvi v kratkem sporočimo. Ij Izlet. 111. razred slovenske uršttlin-ske meščanske šole jc danes naredil izlet na Sv. Jošt. Ob najlepšem razgledu smo opazovali lepoto romantične Gorenjske. Od tu so izletnicc šle ogledovat Kranj in obiskat grob Prešernov in Jenkov. Najlepše in najbolj podučno pa jc bilo v Šent Vidu v škofovih zavodih. Dekleta so vodstvu prav hvaležna, da so smela pogledati razne naprave, kakor najmodernejšo kuhinjo, pravnico, peč, centralno kurjavo, šolske sobe. učilnice, krasno telovadnico. Ce tudi bi bile najrajše kar ostale v zavodu. so sc vendar najboljše volje vrnile .v Ljubljano. Izlet ni bil le zabaven, ampak zelo podučen. li Na Rakovniku so imeli v nedeljo popoldne za praznik srečo v vseh ozirili: lepo vreme, dosti ljudi.i, izvrstnega govornika in prostorno svetišče. V sprevodu smo opazili zbranost in precej moških. — Društvo slovenskih trgovskih potnikov ima v soboto, dne 29. t. mes., ob 7. uri zvečer svojo sejo s sledečim sporedom: I. Otvoritev seje. 2. Citanjc zapisnika zadnje seje in njega odobritev. 3. Izročilo tajnika o prevzeti in izvršeni nalogi, naročeni pri zadnji seji. 4. Naznanitev odbornikov k v zadnji seji sprejetim odsekom ter izvolitev predsednikov. 5. Razgovor o poslovanju zabavnega odseka o članih pevcih itd. 6. Sprejem na novo prijavljenih članov. 7. Poročilo odbornika R. Wallanda, kako daleč je napredovalo delo načrta za društvene vsprejemnicc. 8. Raznoterosti. — Po končanem zborovanju sledi predavanje o starostnem zavarovanju. Gg. odbornike prosimo, da sc seje sigurno polnoštevilno udeležite, ker so rned drugimi tudi zelo važne točke. — Ostale gg. kolege pa prosimo, vsacega posamezno, čc jc ud našega društva ali nc, naj sc prihodnje seje zanesljivo vsi udeleže. — Na svidenje torej v soboto zvečer v hotelu »Ilirija«, Kolodvorske ulice 22. Ij Brivnice bodo na Binkoštno nedeljo dopoludne odprte, na Binkoštni ponedeljek pa ccli dan zaprte, na kar se slav. občinstvo opozarja. li Goljufiv fant. Pri nekem tukajšnjem prodajalcu koles je pred 3 leti kupil 19-letni natakarski vajenec Alojzij Mehle iz St. Vida pri Zatičini novo kolo, vredno 214 kron, proti plačilu na obroke. Plačal jc samo dva obroka in šel v Opatijo, kjer je prodal kolo za 40 kron. Misleč, da se je zadeva žc pozabila, je zopet prišel nazaj v Ljubljano v družbi neke ženske. Policija ga jc zasačila ponoči v tivolskem parku in ga radi goljufije izročila deželnemu sodišču. lj »Slovenska Filharmonija« priredi povodom otvoritve vrta v hotelu »Ilirija« jutri v četrtek, dne 27. t. m. velik koncert pod vodstvom g. kapelnika Friseka. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Ij Zadnje preselitve v Ljubljani. V .drugem ali mainikovem selilncm roku sc je v Ljubljani preselilo 618 strank oziroma rodbin z 2142 osebami. Zapustilo je 16 rodbin naše mesto, ker jih je poklic pozval v druge kraje; na novo pa se ic priselilo 19 strank po večini uradniških in častniških. Med zadnje imenovanimi je tudi- pet rodbin timirovljencev, ki so sc stalno pri nas naselili. — Dasi jc večjih stanovanj za silo dovolj, vlada še vedno občutno pomanjkanje malih stanovanj vzlic dejstvu, da se ta moment pri novejših zgradbah upošteva po možnosti iu okolnostih. ij Ogenj v skladišču. K ti včerajšnji notici sc nam šc poroča, da jc prišel na pogorišče mestni uadiiižcnir g. Prelovšek in oddelek tukajšnjega 27. pešpolka. kakor tudi žendarmerijska patrulja. Gašenje sta vodila poveljnik prostovoljnega reševalnega in ognjegasnega društva gospod deželni poslanec in občinski svetovalec J. Turk — in nc g. Štricelj, kakor jc bilo včeraj pomotoma poročano, ker jc gosp. Štricelj žc dalj časa bolan — in g. Fran Barle. Včeraj so ccli dan izpraznjevuli skladišče in ožgane cunje prevažali izven mestnega pomerija. Gospa Panholzerjeva jc bila zavarovana pri »Assicurazioni Generali« za 8000 K. Upati je, da se to skladišče za vselej prepove na tem kraju. lj Tat in rum. Dne 19. aprila je bilo zakonskima Antonu in Mariji Zakotnik in Lorencu Erjavcu v Kosezah ukradene več obleke in ravno isti dan Rajku Šetinl v Gor. Šiški perila v vrednosti 20 K. Isti dopoldan ic črevljar Janez Krcč zvedel o tatvini pri Zakotniku in videl v tej smeri z ukradenimi rečmi prihajati Antona Bu-teka, delavca, rodom iz Ljubljane. Butek je bii prijet in obsojen v dveletno ječo. Butek je bil že večkrat radi tatvine kaznovan. Pravi, da le takrat krade, kadar je pijan in da je pred zadnjo tatvino popil liter ruma. li Ključavničarska zadruga ima za Jeto 1009. preizkušnje za pomagalce naslednje dni: 14. junija, 27. sepiembra in 20. decembra. Dostop k preizkušnji imajo: Zadr. mojstrov učenci, ki plačajo pristojbino za preizkušnjo 5 K. Vsi, ki nc spadajo k tej zadrugi in bi radi pri tej komisiji preizkušnjo fiapravili, pristojbino 10 kron. Lastnoročno pisanim, kolka prostim prošnjam je priložiti učno izpričevalo učnega mojstra in šolska izpričevala z odpustni-co. Prošnje se morajo najkasneje 14 dni do preizkušnje vložiti. Natančnejše podatke daje Ivan Pust, načelnik zadruge ključavničarjev. Poljanska cesta št. 26. lj Podkovska šola. Na podkovski šoli v Ljubljani se bodo vršile dne 28. junija t. j. skušnje iz podkovstva za kovače, ki ■niso obiskovali podkovske šole. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, vložiti imajo prošnje pri vodstvu podkovske šole v Ljubljani do 10. junija. Priložiti je prošnji: 1. Učno spričevalo v dokaz, da se je prosilec izučil podkovstva pri kakem kovaškem mojstru; 2. potrdilo, da je prosilec •najmanj tri leta pri kakem kovaškem mojstru kovaški pomočnik. lj Umrli so: Ana Bole, zasebnica, 63 Jet; Ivan Triller. dninar, 67 let; Ivan Remec. slikar. 45 let; Marija Zupan, šivilja, 53 let; Ivana Lukašek, strojevodje žena; Cirila Babnik, posestnikova hči, 13 dni. DAROVI. Za »Rokodelski dom« v Liubliani so darovali p. n. preč. gg.: Janez Novak, častni kanonik in dekan v Radovljici, 30 K; neimenovan prijatejj društva 5 K; Alojzij Rudolf, župnik v Čatežu ob Savi, 3 K; Ljudevit Jenko, župnik v pok. v Ska-ručini, 2 K; A. Završnik, mizarski pomočnik v Ljubljani, 2 K; Ignacij Zupane, župnik v Predosljih, 2 K. — Bog povrui vsem dobrotnikom in jim obudi požrtvovalnih naslednikov! Po S¥8tu. Oiicijelni nastop prestolonaslednikove soproge. Kneginja Hohenberg bo prihodnji mesec prvikrat nastopila kot kumica avstrijske bojne ladje. Kneginja fiohenberg bo kumica nove avstrijske bojne ladje »Radetzkv«. Največji spomenik izumirajočim Indijancem. Iz Ne\v Yorka poročajo: Rodman Wanamaker, sin največjega trgovca v Ne\v Yorku, John Wanamakerja, jc priredil lep banket v počasi polkovniku William F. Codvju. oziroma »Butfalo Biilu«. Tem povodom je naznanil gostom v navdušenem govoru, cla bodo v ne\vyorškej luki kmalu dobili še večji spomenik, nego je oni, ki predstavlja boginjo Svobode in ki stoji na Bedloe's Islandu v iuki. Potem je govoril tudi polkovnik W. F. Coa.v, kateri je izjavil, da je izvedel, da se bavi Wana-maker z načrtom, čegar namen je, izdelati velikanski kip Indijanca, kateri bode stal ob ustju reke Hudson in ki bocle izdelan tako. da bode z obema rokama pozdravljal v Ameriko prihajajoče zastopnike raznih narodnosti. Ta pozdrav bode izražen natančno tako, kakor so nekdaj Indijanci pozdravljali prve naselnike, kateri so prihajali na naše obale. Z bombo ubil brata. Kmet Tomaševič iz Veljušice v Srbiji je bil ob zadnji mobilizaciji tudi pozvan pod orožje. Ko se je zopet povrnil domu vzel je s sabo nekaj bomb. Te dni se je skregal z bratom in v jezi vrgel proti njemu bombo, ki se je raz-počila. Brat je bil takoj mrtev. Zgorela plinarna. Zgorela je plinarna tvrdke Tomschik v Toplicah na Češkem. Samoumor očetovega morilca. V pankraških zaporih se je obesil 261etni kaznjenec Emil Slanicka, ki je leta 1901 ,s svojimi brati usmrtil lastnega očeta. Železniška nesreča v llliboki. Na postaji Illiboka jc zavozil osebni vlak v voz, .v katerem je bilo pet konj, ki so vredni 75.000 kron. Konji so deloma ubiti, deloma so se splašiii. Usmrčeu je konjiški varuh, nevarno ranjenih je šest oseb. Stoletnico smrti Haydnove. ki je uglasbil avstrijsko cesarsko himno, bodo praznovali 31. maja t. 1. Petrov dvorni fotograf v konkurzu. Iz Belgrada poročajo: Dvorni fotograf Lukahvjč je v konkurzu. Pasiva znašajo 100.000 frankov. Veseli zapori. Iz Liberty, Mo„ v Ameriki nam poročajo: J. K. Parsons, zastopnik državne komisije, katera mora skrbeti za to, da se jetnikom v državnih zaporih dobro godi, je obiskal tukajšnje zapore, da tako dožene, se li skrbi za. jetnike tako, kakor ie predpisano. V zaporih je pa bil samo en jetnik, toda ta ni bil doma, kajti pazniki so mu naznanili, da je odšel v mesto in vzel ključ zapora seboj, kajti moral |e obiskati nekega znanca, Parsons sc je prepričal, da ie tukaj za jetnike dobro skrbljeno in vsled tega je takoj odpotoval. Res ameriško! Dve cerkvi in 110 hiš ie zgorelo na Ogrskem v Vasaros Domba v okraju Ba-ranva. Več oseb jc ranjenih. Za nezvesto ženo odškodnino. V Ne\v Vorku zahteva tobačni tovarnar Jack Bells od zobozdravnika dr. \Valkeria 50 tisoč dolariov odškodnine, ker mu je izneveril soprogo. Novi Zeppellnov zrakoplov danes ali jutri napravi svojo prvo 2-1-urno poizkusilo vožnjo. UČITEL JSKE VESTI. Iz šolske službe. C. dr. deželni šolski svet kranjski je na prošnjo krajnega šol. sveta v Št. Rupertu (okraj Krško) dovolil vpeljavo nerazdeljenega dopoldanskega pouka v III. razredu ondotne šole za čas od 1. aprila do 15. julija. Obrtno-nadaljevalna šola v Postojni. V šolski odbor te šole so biii za dobo 1909—1911 voljeni sledeči gospodje: Gregor Pikel. župan v Postojni, načelnikom; dr. Rudolf Andrejka pl. Livnogradski, c. kr. okr. komisar, namestnikom (zajedno kot zastopnik naučile uprave); Makso Šeber, tiskarnar in fotograf, blagajnikom; Matija Milavec, čevljar, in Andrej Zorž, krojač, odbornikoma, in Jernej Vilhar, kovaški mojster, vsi v Postojni, namestnikom. — Obrtno-nadaljevalna šola v Topli-cah-Zagorju. V šolski odbor te šole so bili za dobo 1909—1911 voljeni sledeči gospodje: Fran Weinberger, župan v Zagorju, kot načelnik (zajedno tudi blagajnik); dr. Tomo Zarnik, kot zastopnik naučile uprave; Riliard Mihelčič, posestnik in trgovec v Toplicah, podnačelnik, kot .zastopnik občine Zagorje; Josip Ranzin-ger, posestnik in mesar v Zagorju, kot zastopnik deželnega odbora; Tomo Koprive, posestnik v Zagorju, kot zastopnik trgovske in obrtnijske zbornice; Fran Turn-schegg, prometni vodja v Toplicah, in Fr. Peterlin, predsednik zadruge rudokopov v Zagorju, kot zastopnik zadruge rudokopov v Celju in Zagorju, skupina I. in II.; Mijo Turk, brivec v Zagorju, kot zastopnik obrtnikov, in Josip Meden, kovaški mojster v Zagorju, njegov namestnik. — Obrtno-nadaljevalna šola v Šmartnu pri Litiji. Člani šolskega odbora za dobo 1909—1911 so sledeči gospodje: Leopold Hostnik, župan v Šmartnu, kot predsednik; Matej Rihar, dekan v Šmartnu, podpredsednik in zajedno zastopnik naučile uprave; Ernst Drčar, posestnik in pekovski mojster v Šmartnu, blagajnik in zajedno kot zastopnik deželnega odbora; Ivan Razboršek, trgovec in posestnik v Šmartnu, kot zastopnik trgovske in obrtnijske bornice; Anton Verbajs, ključavničarski mojster na Ustju, kot zastopnik obrtnikov; Fran Jeriha, krojaški mojster v Šmartnu. kot njegov namestnik; in Mihael Debelak, nadučitelj v Šmartnu, kot vodja šole. Telefonska fin brzojavna poročila. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR NE BO DELOVAL ? Dunaj, 26. maja. Tržaški namestnik se je po nalogu osrednje vlade pogajal s strankami goriškega deželnega zbora, da bi zagotovil redno poslovanje istega. Po izjavali strank soditi, pa deželnega zbora ne bodo mogli sklicati, dokler ne bo rešeno vprašanje glede deželnega odbora. Slovenski liberalci in italijanski krščanski socialci svetujejo vladi, naj razpusti deželni zbor in razpiše nove volitve. PRORAČUNSKI ODSEK. POGAJANJA SLOVANSKIH STRANK. Dunaj, 26. maja, Danes razpravlja proračunski odsek proračun justičnega ministrstva. Justični minister hochenburger bc imel, kakor sc čuje, dolg govor. Pogajanja med slovanskimi strankami za resolucije na korist novih vseučilišč, katere nameravajo staviti pri razpravi o proračunu naučnega ministrstva, se nadaljujejo. Upati je, da se ta pogajanja uspešno dovrše. DR. WEKERLE PRI CESARJU. Dunaj, 26. maja. Ogrskega .ministrskega predsednika dr. Wekerla je danes cesar sprejel v avdicnci. Nato jc NVekerle konferiral z avstro-ogrskim zunanjim ministrom Aehrenthaloin. V privatnem pogovoru se je NVekerle izjavil, da jc cesarja informiral o političnem položaju na Ogrskem, odločitve pa še ni, ker sploh sedaj ni bila nameravana. Glasilo ogrske neodvisne stranke piše, da je Wekerle izjavil, da so vsi njegovi poizkusi bili brezuspešni in da je zato prosil vladarja, naj sedanje ministrstvo kmalu odpusti. — »N. W. Tgblt.« pa pravi, da je Wekerle še pripravljen nadaljevati s poizkusi. BOLGARSKI REZERVISTI OSTANEoO POD OROŽJEM. Sofija, 26. maja. Vojni minister je odredil, da bolgarski rezervisti, ki bi jutri dokončali svoje vaje, ostanejo še dalje v službi. V političnih krogih so mnenja, da .s tem hoče bolgarska pritisniti ua Turčijo v zadevi ureditve orientalske železnice. MAŽARSKO GIBANJe V ZAGREBU. Zagreb, 26. maja. Mažarski kazino v Zagrebu se je obrnil na mažarskega ministra notranjih stvari, da mu dovoli zbirati po Ogrski doneske za »Zagrabi Magjar Tarsaskor«. GOLJUFIJE NA OGRSKEM. Segedin, 26. maja. Tovarnar spiritusa Lustig je pobegnil. Ostavil je na tisoče dolga. BUDIMPEŠT.4NSKI MLINI. Budimpešta, 26. maja. Budimpeštan- j ski mlini so včeraj ustavili delo. i KARDINAL KOPP NEVARNO BOLAN. Vratislava, 26. maja. Danes se je bolezen kardinala Koppa zopet shujšala in je vedno nevarnejša. Cesar je naročil, naj se mu vsak dan poroča o kardinalov! bolezni. VREME. Dunaj, Meteorologična opazovalnica naznanja zniževanje temperature in nestalno vreme. Poslana.*) Dnč 5. maja t. 1. so v Celovcu izhajajoče »Freie Stimmen« pod naslovom »Diesseits und jenseits der Karawanken« objavile notico, v kateri pripovedujejo, da se je dr. O., koncipijent v pisarni dr. M. v Celovcu, pred kratkem na Kranjsko vozil, med potjo pa nekemu sopotniku pripovedoval: »da v Celovcu s svojimi so-rojaki iz Kranjskega sploh ne občuje, da pa se nasprotno v nemških krogih neizrečeno srečno in prijetno počuti; da političnih iu narodnih hujskačev ne mara, ker imajo omejeno obzorje; Brejc da je hujskač, poleg tega pa dober advokat, ki ima tudi mnogo uradnikov 'in plemeni-tašev za svoje klijente, da okroglo 60.000 kron na leto zasluži itd.« »Auf diesen bie-deren Ton \varen Dr. 0.'s Herzensergiisse gestimmt. Man muss nun \virklich stau-nen, \velch' heilsamen Einfluss der kurze Aufenthalt in der Kartnerluft auf Dr. O. geiibt 'hat. Der \vilde »Kraner«, der sei-nerzeit sogar unter voller Namenszeich-nutig ati dem serbiseh gesinnten »Slov. Narod« mitarbeitete, ist nun schon ganz zalim geworden. Wie \vird Mutter Slo-venia \veheklagen und heisse Zahren ver-giessen um den verlorenen Solin, den sie ausgeschickt hat, auch im friedlichen Karnten das alleinseligmachende slo\ve-niseh - radikale Evangelitim zu verkiin-den ?« Tako Freie Stimmen. Posnetek tc notice prišel je, kar je čisto umljivo. tudi v razne slovenske liste. Soglasno je bilo mnenje, da je dr. Oblak v slovenski družbi nemogoč, ako so »Freie Stimmen« resnico povedale. Dr. Oblak je hitel popravljati. Poslal je -an die v e r e h r t e Schriftleitung der »Freie Stimmen« popravek, v katerem zanikava resničnost poročila nemškega lista in celemu govoru daje popolnoma nedolžno obliko in vsebino. Med tem je tudi »Mir« v svoji 23. številki z dnč 15. maja 1909 to zanimivo dr. Oblakovo afero na kratko registriral, povedal, česar je dr. Oblaka nemški list obdolžil, tudi lojalno omenjal dr. Oblakovega popravka, na koncu pa pristavil, da se z golim dr. Oblakovim popravkom »Mir « ne more zadovoljiti, češ, ako je dr. Oblak svoj čas, ko mu je »Mir« nekaj bridkih pa resničnih povedal, z vso brezobzirnostjo tiral »Mirovega« odgovornega urednika pred celovško poroto in poleg njega še skušal dr. Breica in mons. Podgorca pred celovške porotnike postaviti, tedaj da je dr. Oblakova dolžnost, da z isto brezobzirnostjo postopa tudi zoper nemški list, ki ga jc po eni strani obdolžil kaznivega dejanja, po drugi strani pa njegovo radikalno narodnjaštvo pred vsem svetom smešil. »Mirov« poziv jc v živo zadel. Dr. Oblak jc čutil, da če hoče biti dosleden, bi moral tudi »Freie Stimmen« tožiti, kakor je svoj čas tožil »Mir«. Mesto da bi pogumno zavihtel meč pravice nad nem-ško-nacionalnim obrekovalcem, pa je dr. Oblak na nekvalifikovan način lopnil — po m e n i. Ker jc »M i r« v svoji notici dr. Oblaka nazival koncipijenta dr. Miil-lerja — tako so ga nazlvalc tudi »Freie Stimmen« — grabi dr. Oblak v nekem »Poslanem« v 112. štev. »Slov. Naroda« z obema rokama za to bilko, jo devlje pod največje povečalno steklo in jo raztegne v strahovit »od ostudnega, da najostud-nejšega kruhoborstva« narekovan napad na pisarno dr. Oblakovega šefa dr. Miil-lerja, med vrstami namigavajoč, da ta napad od mene izhaja. To brezstidnost j< dal dr. Oblak kar najdeheleiše natisniti ii s tem ie za Oblaka afera s »Freie Stimmen < menda končana. Meni je primaruha vseeno, kaj dr Oblak v nemških družbah o metli govor in mi je takisto vseeno, če dr. Oblak svoje kruto žaljeno narodnost proti nemško na cionalncmu listu brani samo s pohlevnin popravkom, tudi mi je končno vseeno, ka-tere strune ubirata »Mir« in dr. Oblak kadar si prideta v lase— toda da bi st dr. Oblak iz kake kritične afere skuša izvleči s tem. da brez najmanjšega po voda skuša mene omazati, tega pa pri vsej svoji potrpežljivosti in prizanesljivost svojemu bivšemu koncipijentu ne moren dovoliti. Radi tega sem bil prisiljen, podati slovenski javnosti k zgodovini dr Oblakovega »Poslanega« zgorajšnja pojasnila, iz katerih si vsak razsoden človek brez truda napravi svojo sodbo. Sicer pa bomo o tej stvari govoril; še na drugem mestu. V Celovcu 21. majnika 1909. Dr. Janko Brejc. TKŽNE CENET" Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 26. maja. Pšenica za maj...........13-24 Pšenica za oktober I. 1909. . . . 10 24 Rž za oktober 1. 1909...... 7-80 Oves za oktober.......8 03 Efekti v: 10 ceneje. leteorologično poročilo. Višina d. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736*0 mm. 26 £■■ op«-COVanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celxl|o Vttrovl Neb* 9. zveč. 7327 203 sr. jzah. del. jasno 7. ijntr. 2. pop 31-7 303 15 1 271 sr. svzh. p. m. jzah. jasno del obl. 1M ■33» 0-» 00 Srednja včerajšnja temp. 20'5°, norm. 15'2*. Zahvala. Več let me je mučila huda bolezen. Obrnila sem se do gospoda dr. Slajnierja in vstopila bolj pripravljena na smrt nego v nadaljno življenje v ljubljansko »Leonišče«. Smrtnonevarna operacija se je ob slovitej spretnosti gospoda primarja povsem posrečila. Sedem tednov semb ivala v omenjenem zavodu. Skozi ves čas mi je izkazoval gospod primarij največjo skrb in občudevanja vredno, bolniku toliko dobrodejno prijaznost in potrpežljivost. Za vse to si dovoljujem na tem mestu izreči gospodu primarju svetniku dr. Slajmerju svojo najsrčnejšo zahvalo. Ob tej priložnosti zahvaljujem se tudi častiti sestri fiugusti in Antoniji za prijaznost, potrpežljivost in požrtvovalnost, s katero sta mi stregli ves čas mojega bivanja v »Leonišču«. Uršula Bonač. c. kr. poštarica v Kranjskigori, 1465 5—1 sedaj v pokoju. Zahvala Mariji pomagaj na Brezjah. Mnoga leta sem bolehala. Mojo bolezen je bilo mogoče odstraniti edinole potom težke, smrtno-nevarne operacije. V najhujši sili sem se zatekla k Mariji ter jo prosila pomoči, naj me navede na dobrega zdravnika in me podpira, da ostanem vstrajna. Uslišala me je in ni me zapustila v mojem žalostnem položaju. Zahvaljujem se jej na tem mestu in priporočam vsakomur, naj se v kakoršnikoli sili z zaupanjem zateče k Mariji, ker nje pomoč je gotova. Uršula Bonač. c. kr. poStarica v Kranjskigori, 1463 3—1 sedaj v pokoju. Hrondirano posestvo ob štajersko-kranjski meji, obstoječe iz približno 50 oralov travnikov in njiv ter iz 50 oralov mešanega zaraščenega gozda, se proda oziroma zamenja s posestvom na Kranjskem v vrednosti pri« bližno 40.000 K. Doplačilo se cventuelno vknjiži. Na tem posestvu se redi lahko do 35 glav živine. Poizvedbe v pisarni Peter Mateliča, Miklošičeva cesta št. 10, ---: Ljubljana. .. 1424 3-1 Mala prodajalna s pšecerijsko opravo se odda na Rimski cesti št. 19. Pripravna tudi za vsako obrt. 1456 t-l * Vsled preobilega gradiva se je poslano za nekoliko dni zakasnilo. Ur. Gospodarsko društvo v Bermu p. Paxin, letra posreduje brezplačno pri prodaji svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 3o2(3) Razne stvari. Baronica morilka. Iz Toulona poročajo, da je ondi na glavnem trgu hči barona Vaughana ustrelila pisatelja Bouge-sa, ker ji je obljubil, da jo poroči, a jo je varal. Tolstoj hoče v Sibirijo. Ker sodišča preganjajo razširjevalce spisov Tolstega, je stari Lev odločno zahteval, naj 'preiskovalni sodnik uvede preiskavo proti nje-,mu kot pisatelju spisa »Ne ubijaj!« in po-.dbbnih. Preiskovalni sodnik bi moral proti Tolstemu uvesti preiskavo zavoljo razžaljenja veličanstva, in kazen bi bila: pregnanstvo v Sibirijo. Beg carice-vdove iz Benetk. »Petit Parisien« poroča iz Benetk, da je carica-vdova, ki je bivala z angleško kraljico v Benetkah, nenadoma kakor v begu zapustila mesto. Kolodvor in Canal Orande je bil zastražen po policiji. Čuje se, da ie dobila carica poročilo o nameravanem napadu. Carica je odpotovala čez Benetke. Zakaj more samo mlečen preparat nadomestiti materino mleko? Ker ie pri svoji sestavi ostal zvest naravi in nima nikakeršuih, v laboratoriju izdelanih snovi, s katerimi bi se pri prebavljanju zastonj trudil dojenčkov želodec. Samo temu dejstvu, da je n. pr. pri Nestlč-jevi moki za otroke glavna sestavina nepopačeno čisto planinsko mleko, se ima ista zahvaliti za svoje izredne vspelie. »Priporočam Nestlč-jevo otroško moko vsled dolgoletnih ugodnih uspehov posebno iz vzroka« — poroča profesor dr. Dirner, ravnatelj šole za babice — »ker obstoji ista poglavitno iz dobrega, čistega planinskega mleka in jo zategadelj že otroci od tretjega meseca kaj dobro prenesejo in vrhu-tega ugodno vpliva na razvoj kosti.« * Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje. Sestavil Anton Dokler. Ljubljana 1909. Opozarjamo na ravnokar izišli slovarček k Ovi-du, ki je izboren pripomoček za gimnazijce. Slovarček je tako urejen, da podaja slovar k posameznim pesmim, torej jako praktično. — Cena 1 K 90 vin. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljub jani. Stotnik s sabljo. V Sobotici je oklo-futala kavarniška blagajničarka nekega stotnika St>. pešpolka, ker se je nedostojno obnašal. Nastopil je tudi računski natakar. Stotnik je potegnil sabljo in nevarno ranil računskega natakarja na glavi. Prihodnja vojska. Prihodnja vojska proti mnogim boleznim se 'bode vršiia z milom. Čednost varuje zdravje in za-brani prenos kali bolezni. Zato naj se pere životno in posteljno perilo, posebno pa perilo od bolnikov vedno z labodjim milom (S c h i c h t o v i m gostim kalijevim milom), ker to milo umori vse kali bolezni in celo bacile kolere tekom 30 minut v enoodstotni razstopnini z 15 stopinj gorke vode. To labodje milo je za pranje volnastega 'in svilnatega blaga, zastorov, čipk. vezenin in napravi iste kakor nove. jsiatron-vrclec glavna razpošiljatev; 85110-1 DUNAJ I. S. Uflgar jr. Jasomirooltstr. 4. Suveren, olajšev. sredstvo proti vodni kislini, trganju, diabetes, želodCnemu in Črevesnemu ka-taru, gorečici itd. Dobiva se po vseh lekarnah in trgovinah min. voda. Naznanilo in priporočilo! Naznanjam slavnemu občinstvu, da bom poleg obstoječe usnjarske trgovine začel Otvoritev trgovine bo dne 5. julija 1909. Se priporoča z odličnim spoštovanjem iHo penilo, toftcfoice, oipfte, Mnfo, bciz-x>uxi ivi i26e modetme -naHite i/vv po-tae&Sčvne s a Šioifje i vi H&ojace. z=r= ne cene. " I -j -p inminrnn ^^^v IUUvUUIU stroki'ki bi deloma |I I wMJI# vodil korespondenco 1458 3-1 išče trgovina z že- leznino v Gradcu. Prosilci, ki so vešči kakega jugoslov. ježika, naj pošljejo ponudbe z zahtevo plače pod »Elsenhandlung F. 103" na Kien-reichovo anončno pisarno v Gradcu. za sedlarski in lakirarski obrt; nastopiti je takoj pod zelo povoljnimi pogoji. Obrniti se je na g. Gjiva Lopižič-a v Dubrovniku (Ra-gusa) Dalmacija. 1461 2-1 liiii star 15 do 16 let, poštene krščanske rodbine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Taki, kateri so se že kje trgovstva učili, imajo prednost. Pojasnila daje upravništvo „Slovenca". 1429 6-i Delaven, mlad ali večjo trgovsko hišo v svrho ustanovitve trgovine v mestu 1467 3—1 na Spod. Štajerskem. Hiša na ugodnem prostoru je na razpolago. Naslov pri upravi »Slovenca«. s sobno, kuhinjsko in namizno opravo, z lepimi senčnatimi nasadi in kopelji odda Franc Jarc v Medvodah. 1460 4—1 Potniki in zastopniki kakor sploh osebe, ki hočejo to postati, ki imajo znanje z zasebnimi strankami, se sprejmo povsod v vseli krajih, mestih in okrajih v svrho prodaje predmeta, ki se lahko proda v vsaki družini, proti visoki proviziji, in v slučaju porabnosti tudi proti gotovi plači. Ponudbe pod šifro „Guter Nebenerwerb 1909" na RUDOLFA fllOSSE, Praga. 1466 2-1 Proda se iz proste roke lepa šele pred 3 leti no-vozidana v Snebcrjih št. 16 tik okrajne ceste Ljubljana-Sv. Jakob ob Savi. V hiši so spodaj 3 slikane sobe in ena soba v podstrešju, pod hišo klet. K hiši spada dober vodnjak in še 369 sežnjev nezazidanega sveta. Več se poizve ravnotam. 1402 3—1 iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Rcsncr in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9 Najboljše vrste rjramofoiii, kateri se sami sprožijo ter zopet sami ustavijo in ne da bi se 10 vin. notri ne vrglo sploh ne igrajo, s samimi slovenskimi ploščami, se dobijo pri Ivan Bajželju na Mariji Tereziji cesti št. 11 (Kolizej) v Ljubljani. Zelo priporočljivi za go-1431 stilničarje. 3-1 H, Mi Kemično pralnica Šoštanj, Štajersko se priporoča za snaženjje vsakovrstnih oblek itd. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši. Sprejemalnica za Llubljano pri I. Magdiču, krojaču. Mibla§i5?>«a cesta !0. 680 " ' 30—1 Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti kam &nko sobota In srsda nos program! S\ tula nikel. žepnih In različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate veriiioe, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineSkega srebra orodje. ^VMntnfanft in nainovei^e slovenske plo-UfUlHUiUn« Sče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno ln po nizki ceni popravljajo 2393 36 Staro zlato In srebro kakor tudi drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. Močan hlapec h konjem se sprejme takoj pri zalogi piva bratje Reininghaus, Sp. Šiška. 1451 2-1 Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča sledeče knjige: tn Wallaee-Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4'50. Ljudska knjižica: 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska po- , vest. K -'60. 2. zvezek: Dostdl, Darovana. Zgodovinska , povest iz dobe slovanskih apostolov. K -'60. 3. zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Achtleitner, med plazovi. K—.60. 4. zvezek: Detela dr.. Malo življenje. Povest. K f—, vez. v platno K 1'60. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60. 6. zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K --20. 7. zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest, K —"90, vez. v platno K 1"70. 8. zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2-20, vezana v platno K 3'20. Spillmanove povesti: 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike I Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K -40, karton K -'60. 2. zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. K —"40, karton K —"60. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest Iz kav-kaških gora. K -'40. karton K - "60. 4. zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K -'40, karton K - 60. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K --40, karton K - 60. 6. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. K --40, karton K - 60. 7. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K --60, kgrton K - 80. 8. zvezek: Tri indijanske povesti. K —"60, karton K —'80. 9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K -'90. 10. zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado flk-barja Velikega. K —"40, karton K - 60. 11. zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —'40, karton K 60. 12. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —-60, karton K —'80. 13 zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. ' K —"60, karton K - 80. 14. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —"60, karton K —"80. 15. zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K - 40, karton K -'60. 16. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K—'60, kart.K—'80. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —'60, karton K —"80. Jurčičevi zbrani spisi: 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črticc iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo, -r III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč iu pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VT. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker jc krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja. 9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. 11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Descniška. Tragedija.. — IV. Pripovedne pesmi. Cena: broš. a K 1"20, eleg. vez. ii K 2—. flndrejčkovega Jožeta spisi: 1. zvezek: Črticc iz življenja na kmetih. 30 v. 2. zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. 30 v. 3. zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v. 4. zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v. 5. zvezek: Žalost in veselje. 30 v. 6. zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30v. 7. zvezek: Božja kazen. — Plaveč naSavini. — Čudovita zmaga. 30 v. 8. zvezek: Emanek.lovčevsin. — Berač. 30 v. Gregorčič, Poezije. — Isto, II. K 2-. vez. K 3.20. — Isto, III. K 2-, vez. K 4— — Isto, IV. K 2-70, vez. K 3'20. Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v. — 26 povesti za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v. Hočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v, Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60. — Kortonica, koroška deklica. Povest, K —'60. Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II.—XV. kart. a K - 80. — Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4. — Zgledi bogoljubiiih otrok iz vseli časov krščanstva. I. — III. del a 60 v., kart. 80 v. — Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1-45, kart. K 120. — Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev. Šmld KriStof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K. — Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v. — Timotej iu Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v. — Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v. — Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v. — Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v. — Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v. — Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v. — 100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v. — Cvetina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4 —. Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1'70. Mati božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v. Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju. 80 v., trdo vez. K 120. Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3-. 2. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1'20, vez. K 2'20. 3. zvezek: Prus (Alex. Glovvacki), Straža. Povest. K 2'40, vez. K 3'40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3"—, vez. K 4-20. 5. zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2'40, vez. K 3"60.. 6. zvezek: Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1'90. vez. K 3"-. 7. zvezek: Sevčenko-Abram, Kobzar II. del Hajdainaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdaniaščini. Broš. K 1'50. 6. in 7. zvezek skupno broš. K 3'40, vez. K 4"50. Slenkiewicz, Potop. Zqodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6 40. vez. K 9 20. — Križarji. Zrjodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5-20, vez. K T 30. — Z ognjem iu mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4'50. vez. K 6 50. — Rodbina Polanešklh. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10'-, vez. v 2 zv. K 12'60. — Mali vitez, Pan Volodijcvski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7'—, vez. K 8'40. Medved, Poezije, I. del. Broš. K 380, vezano K 5-—. — II. del. Broš. K 4'-, elegant. vez. K 5'40. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2 —, elegantno vez. K 3'20. — V mladem jutru. Poezije. Broš. K 150, vez. K 2 20. Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K !•-, vez. K 140. M zi pohištvo ii dekorncue USTANOVLJENO LETA S857. TELEFON ŠT. 97. LiuMIant!, FrnnčlšKansMe ulice te IS. JL PoMštvo vsake vrste od najenostavnefšega do naf-umetnefšega. Skladišče tapet, oboknic okenskihkarais m zaves In preprog. Velika Miera pohištvenega blaga § 1.1, d. Enostavne ie razkošne ženitne opreme v nai- l solidnefšl Izvršbi. Uredba celili botelov in kopališč. tfcV: BHMBMMMnnMEHliBgaBBMMEMSranMnMnaM MlZi M prodajam radi ogromae zaloge letnih oblek aa gospode, dečke in otroke. Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice. ■mBHnsmsraisaraa Ljubljana, Mestni trg 5. 2 J* MMMMMM. RuaiiBganai a V Tennaino in moMrno Ropailfte v h JTiilCllČ iyry\(b) Fostsja Zabok in postafcllšče Ziigorske železnice „SMKe Toplice". M Sezona ©d L maja si© 39« oktobra« Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopeljl so prav posebno primerni proti trganju, i % m % ti gsb J4j;„-y, "58 ŽŽ1 * * ::: I^ajuccja zalega ::: min de$l{il) ©blel{ revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, Mi kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, po-^ dobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni ^JS park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenje s svitlobo. Sobe od K 1*— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplical% Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja. ^B 1049 l /ganmnmnnnnnnnnnnnn Nižje=avstr. zdravniška zbornica je v letu 1899 doposlala c. kr. notranjemu mini-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serravallovega kina-vina, da vsebuje mesto naznanjenih O-4^l0 ielezo-oksida le O-OOl do OO06o/o, to je ne več kot na va dno vino. (, Wiener Allg. Zeitg.' 4. junija 1899.) Ljubljane, T)t>crni trg 3 ::: podružnica: Ooue mesto, C^uni trg. 1422 100 1 Železnato vino lekarja Ficcoli-ja v Ljubljani vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K. po najnižjih cenah I Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko »Union«, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. V zalogi jih ima V 527 Fr. Čuden urar in trgovec v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in Genovi. Ceniki zastonj in poStnine prosti. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi si usojam uljudno naznanjati, da sem otvoril dne 4. maja v Sodnijskih Ulicah štev. 4 Isto sem popolnoma moderno uredil ter se bode dobila tam vsak dan sveža graška in praška šunka, različne salame, domače kranjske klobase, več vrst čaja, konjaka, ruma, različne likerje, vino in pivo v steklenicah. — Nadalje priporočam tudi svojo bogato zalogo svežega in najboljšega špecerijskega blaga po najnižjih cenah, kakor kavo, riž, francosko olje, fino svinjsko mast itd. Hitra in prijazna postrežba je zagotovljena. Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporočam. - — — ™ Z najodličnejšim spoštovanjem Lj■ iliulVllOi 1345 3-1 ran podružnice i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice2 sprejema vloge na knjižice in na te- /MM I/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih r^mz /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzu. Spljet, Celovcc ln Trst - Delniška glavnica - K 3t000.000. Podružnice Spljet, Celovcc ln Trst Rezervni fond K 800.000. Ustanovljena leta J854. Prvo domaČa slovenska pivovarna Telefon it. 210. •levih dedičev Uumiana. ©eifove ulice štev. iz, Unmjana B Priporoča stavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno moreno pivo S