2NA LIR 25
Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II fr.

GOSPODARSTVO
RGOVINA ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA .♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO
Eto VIII. ŠT. 186
PETEK, 5. NOVEMBRA 1954
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
IEZDRAV0
Vzdušje
l^žaški škof Santin j« vzhičeno po-®vii prihod »krščanske Italije«. »La-.^tore«, glasilo tržaških kominfor-'l°v, si želli srečanja z »Italijo od-^a|i; »II Progresso« se boji stare Ita-’ Italije z okostenelimi iredentistični in osvajalnimi idejami, ki so da-| od današnje življenjske stvarnosti,
' stremljenja ljudstva po miru in so-rti pravičnosti.
'a žalost Je že prvi nastop uradne Oeuradne Italije pokazal, da je bil »Progressa »upravičen. Na trža-obzorju so že znamenja, ki na-. ['iajo prihod stare Italije. V tržaških ;°vnih krogih so zaradi tega za-"Ijeni. Zaskrbljeni niso samo tisti, .leposredno čutijo gospodarsko resnost in se bojijo ovir pri sklepanju sftodarskih poslov, temveč tudi naj-Plasti tržšakega ljudstva, ki so Okovale, da bo uradna sprava med ^nima državama, zabeležena v pro-Q!*h londonskega sporazuma o Trstu, parila pogoje za novo življenje na Jl> za plodnejšo izmenjavo gosposkih dobrin ter jim bo tako olajša-»retrdo vsakdanjo borbo za kruh.
tržaških gospodarskih krogih je m — verjetno namenoma — tik /d podpisom londonskega sporazu-razširil vest, da bo Italija topot pri-v Trst bolj na tiho, brez posebnega ■lanjega pompa, brez hrupnih mani-^bij in brez vsega tistega, kar bi u-«ilo vnemirjati tiste Tržačane, ki Sanjajo londonski sporazum, in dra-občutljivost soseda, ki z bližnjih ,'ev gleda na Trst. Ta napoved se ni sničiia. Razvoj dogodkov ob predaji .»štev je pokazal, da ni bilo odloču-hi do tega, da se omenjena napoved smiči ;nasprotno, bolj je verjetna “toeva, da je režija hotela doseči av učinek, kakršnega je v resnici !*gla.
vemo, kako bo sosed reagiral na ;ake tržaškega župana, ki govorijo o h etapi in napovedujejo osvoboditev izpod tujčeve pete kot naslednjo; ha lepak krščanske demokracije s ”°kno vsebino — podobni so bili tu-j Proglasi drugih vladnih strank —
. na razne sramotilne popevke po Jstu. To je njegova zadeva. Prav za ,Sv tudi naša, zadeva vseh Tržačanov.
'J je povsem pravilno zapisal vodil-‘talijanski gospodarski list »II Soda bodo glede Trsta po sklenitvi .bonskega sporazuma, se pravi (po 'fopu italijanske uprave, nastopile še i®e težave, ako ne pride do gosposkega sporazuma z Jugoslavijo. Ne-‘»oloženje soseda utegne torej zade-“redvsem tržaško ljudstvo, čeprav je od lega hrupa in bobnanja; saj Pospešitve gospodarskega sodelova-a ni mogoče zamisliti, ako ne zavla-ftoprej novo ozračje duhovne pomije in resnične strpnosti, u hov na pomiritev je potrebna tudi hemu Trstu, vsemu tržaškemu pre-i’'aistvu ne glede na to, kako je po-‘čno orientirano. Na žalost so zdaj ^sti še bolj vzplamtele, čeprav se je i11 pritiskom dogodkov tisti dei prepišiva, ki se je boril za neodvisnost sta, trenutno umaknil . foedentistični tisk sika zopet strup ' Vse strani in kliče iz grobov stare Pe Proti črki in duhu londonskih fin, ki so Slovencem zajamčile ena-‘firavnost na vseh področjih in upo-y lastnega jezika tudi v javnih ura-ter se nenadoma sklicujejo celo na 'o sicer osovraženo Avstrijo. Po poj-hvanju tega tiska so londonske listi-f (spomenica in poseben statut) samo Plo.matski dokumenti«, ki lahko o-Pejo samo papirnati dokumenti in jih torej ne bo trega uresničiti. Ta-’ skušajo ti listi ustvariti videz, da j tržaška javnost upira priznanju pra-f tržaškim Slovencem, in vplivati na , ,,vo upravo. V resnici ne vsebujejo ; Oglasi vojaškega poveljnika in sploš- s 'ta komisarja nobene izrecne izjave, : ? bodo londonske listine tvorile podlo njihovi politiki nasproti sloven-<(mu prebivalstvu.
^ržačani splošno sodiijo, da je bil ,ft ponesrečen, ker ni ustvaril zaže-"‘Oga pomirjanja, temveč povečal »h pred bodočnostjo.
ietijsko šolo zo Sloveoce!
V Plavjah, ki so bile zdaj priklju-he k coni B, je bil nekakšen nado--stek za pravo slovensko kmetijsko lo. Dosedanja kmetijska šola je bi-1 namreč samo teoretična, na razpoko ni bilo niti posestva, na katerem 1 Učencem in učenkam lahko nazor-1 pokazali to, kar so jih učili teo-tično. Namesto šole v Plavjah je (ba takoj pohiteti s ustanovitvijo '^ge šole v coni A — prave kmetij-'e šole za Slovence na Tržaškem.
•®z kmetijske šole si ni mogoče zabiti napredka v kmetijstvu. Takš-šola pritiče Slovencem, ko je ven-‘r kmetijstvo na Tržaškem v njiho-š rokah. Seveda bi morali biti Slonici primemo predstavljani tudi v ^etijskem nadzorstvu. Ne pozabimo,
; je bila kmetijska šola Slovencem tamčena v »posebnem statutu«. Mor-1 bi bil primeren Zgonik za sedež fene šole; saj nimajo tam še nobe-5 nadaljevalne šole.
izvoj italijanske trgovinske bilance
čas od 1. januarja do 31. avgusta primanjkljaj 348 milijard 739 hijonov. To pomeni zboljšanje v pri-z lanskim letom, ko je primanjk-N 31. avgusta 1953 znašal 410 mili-rfd 113 milijonov. Od januarja do jlusta letos je Italija uvozila za 996 flijard 982 milijonov lir (lansko leto r milijard 287 milijonov), izvozila ’ 648 milijard 243 milijonov (lansko 589 milijard 174 milijonov).
AMERIČANI OSTANEJO OPTIMISTI mdranskii prooa bioorad bar
Amerika zavarovana pred gospodarskim polomom?
GOSPODARSKO PISMO AMERIKE (Guy Sims Fitch)
V	zgodovini predstavlja doba 25 let zgolj trenutek. Vendar je od tistih temnih dni leta 1929 — ko je efektni trg pričel naglo drveti v spirali navzdol ter je pahnil Združene države v največ jo gospodarsko nesrečo, kar jih pozna zgodovina — prišlo v gospodarskem ustroju Združenih držav do mnogih presenetljivih sprememb.
Mladina, ki je dorasla v zadnjih 25 letih, je videla y ameriškem gospodarstvu že več pretresov. Videla je tudi, kako si je gospodarstvo opomoglo od velikega zloma, kako je dvakrat vzdržalo nove in sreminjajoče se zahteve, ki jih je stavila vojna, potem prilagoditev k mirnodobskemu gospodarstvu, sprostitev svoje radodarnosti, ko je Amerika pomagala drugim državam pri obnavljanju njihovih, od vojne o-pustošenih gospodarstev, itd. Ta mladina pa ni nikoli videla ameriškega gospodarstva pogrezniti se y obupno mrtvilo.
V	nasprotju z bridkimi izkušnjami iz leta 1929 in let depresije, ki so sledila gospodarskemu polomu, je ameriško ljudstvo sklenilo, da ne bo nikdatr več trpelo uboštva in ponižanja takih u-darcev. Nič več niso sprejeli kot nekaj običajnega in neizogibnega tako strašno nihanje gospodarstva brez vsakega nadzorstva, kar je bilo značilno za gospodarski napredek v preteklosti.
Sedaj pa so Američani dokazali, da si lahko svobodni narod s pametnim delom zgradi moč in trdnost gospodarstva, ki bo lahko napredovalo do novih, doslej še nedoseženih vrhuncev, z najmanjšimi cikličnimi spremembami.
V	zadnjih 25 letih je prišlo do najbolj očivddnih sprememb prav v obsegu ameriškega gospodarstva. Oelotna proizvodnja — preračunana na dejansko kupno moč prebivalstva -— se je več kot podvojila.
Gospodarske moči in trdnosti pa ni mogoče meriti le v produkcijskih enotah. Se mnogo bolj važna je vedno širša porazdelitev koristi, lai jih ima prebivalstvo od pioizvodnje. Se pred 25 leti je manj kot 40% ameriških družin zaslužilo 3.000 dolarjev letno — preračunano na kupno moč dolarja iz leta 1953 — danes pa zasluži že nad 60% ameriških družin 3.000 dolarjev letno.
V	zadnjih 25 letih je ameriško pne-bivdlstvo naraslo za 40 milijonov ljudi. S tem pa je tudi 15 milijonov novih delavcev našlo svoje proizvodno mesto v narodnem gospodarstvu. Z naraščanjem prebivalstva pa sta naraščali tudi življenjska ravan in kupna moč prebivalstva, ki je dosegla višino, kateri doslej še ni primere.
V	današnjem ameriškem gospodarskem ustroju pa igrajo »bistveno vlogo tudi važpii zaščitni ukrepi, katerih a-meriško gospodarstvo leta 1929 še ni poznalo. Tako n. pr. se vrši danes delovanje efektnih borz, na katerih se je leta 1929 pričel finančni propad države, po vladnih in trgovskih določbah, ki brzdajo razne zlorabe, kot n. pr. prekomerno kreditiranje in divjo špekulacijo.
Razni vladni programii, kot brezpo-seinostno zavarovanje, zakon o minimalnih mezdah, vladne podpore kmetovalcem za njihove poljske pridelke pa tudi v znatni meri pomagajo, da je gospodarstvo mogoče ohraniti na vedno isti ravni. Trgovinski in finančni vaditelji naroda so se naučili, kako je treba njihove kapitale in investicije uporabljati y tvornih in dolgoročnih načrtih. Potrošniki, za katerih bančne Vloge jamči vlada, pa imajo danes veliko večje zaupanje v ameriški gospodarski sistem.
Poleg tega pa se je tudi sama vlada naučila, kako naj uporablja svojo gospodarsko moč bolj koristno. Razni ukrepi, kot n. pr. nadzorstvo nad krediti, upravljanje dolgov, davčni programi in ostala fiskalna politika služijo sedaj za brzdanje tako inflacioni-stičnih kot deflacianističnih teženj.
Pri vseh teh spremembah pa je treba podčrtati zlasti novo zamisel odnosov med vladnim jn zasebnim gospodarstvom. To zamisel je učinkovito nedavno .povzel predsednik Eisenho-werjevega sveta gospodarskih sveto-yalecv, dr. Arhtur F. Burns, ugledna osebnost na področju teorije o nastanku gospodarskih ciklusov.
V	svojem nedavnem govoru v gospodarskem klubu v Detroitu je dejal, da
danes vsi sloji ameriškega prebivalstva in privrženci obeh političnih strank na splošno priznavajo, da gospodarskemu viharju inflacije in depresije jie smemo več pustiti njegovega neodvisnega toka. Vlada mora biti pripravljena .sprejeti odločne ukrepe za ohranitev »trdnosti procvita«. Vlada
mora biti pripravljena sprejeti tako preventivne kot terapevtične mere, pri tem pa mora gledati na dolgoročne posledice svojih ukrepov.
C e bo vlada dobro vršila svojo nalogo, bomo v bodoče lahko preprečili gospodarske 'depresije, ki so kvarile krasne spomine na svobodno podjetnost v preteklosti.
Ameriška trgovina z Vzhodom
Ameriški trgovinski minister Weeks je izjavil, da bo od nedavne revizije ameriške politike nadzorstva nad izvozom imela veliko gmotno korist predvsem trgovina s prijateljskimi državami.
V 28. četrtletnem poročilu trgovinskega ministrstva pa poudarja Weeks, da bo embargo (prepoved izvoza) nad strateškim materialom iz Združenih držav v Sovjetsko zvezo in njene evropske zavezniške države ostal še nadalje V veljavi, prav tako kot popolna prepoved izvoza v Kitajsko.
Weeks: je označil omiljenje pri izdajanju izvoznih dovoljenj kot važno posebnost nove zunanje-trgovinske politike. Avgusta je trgovinsko ministrstvo ukinilo izvozno dovoljenje za več kot 650 izvoznih predmetov, katerih izvoz je bil poprej vezan na izvozno dovoljenje. Pri tem pa je treba poudariti, da velja ta ugodnost samo za izvoz v prijateljske države; za izvoz praktično skoro vseh predmetov v evropske države 'sovjetskega bloka pa je še vedno potrebno izvozno dovoljenje trgovinskega ministrstva.	^
Čeprav nudi nova ameriška zunanje trgovinsika politika osnovo za povečanje ameriškega izvoza v evropske dr-
žave sovjetskega bloka, Weeks ne predvideva znatnega povečanja ameriške trgovine s komunističnimi državami.
Iz poročila je razvidno, da je ministrstvo v prvi polovici letošnjega leta izdalo za 7,108.000 dolarjev izvoznih dovoljenj proti 484.000 dolarjev v istem razdobju lanskega deta; uvoz iz držav sovjetskega bloka pa je padel od
20,415.000	dolarjev v prvi pdlovici lanskega leta na 19,613.000 dolarjev v prvih šestih mesecih letošnjega leta.
Kot je poudaril Weeks, omejujejo nekateri činitelji znatno povečanje a-merišfeega izvoza v države komunističnega Moka. Ti činitelji so: nezmožnost oziroma nenalklonjenost držav sovjetskega blotaa, da bi v zameno za ameriško blago nudile blago, ki ga ameriški uvozniki potrebujejo; pomanjkanje zanimanja ameriških gospodarstvenikov, ki trgujejo s Sovjeti, in nepripravljenost sovjetskega bloka za izmenjavo v dolarjih.
Poročilo poudarja nadalje sedanjo a-meriško politiko izdajanja dovoljenj za izvoz na tista področja Indokine, ki so po ženevskem sporazumu prišla pod komunistično oblast in v Hajfong, enklavo v Severnem Vietnamu, ki je še vedno v rokah sil Francoske zveze.
Vprašanje izvoza elektrike iz Jugoslavije
Trenutno nima Jugoslavija še dovolj električne energije za izvoz, ker so na-rastle potrebe njene industrije, a z druge strani še niso bile dograjene elektrarne, ki so v 'gradnji in v načrtu. E-lektrična energija primanjkuje zlasti v zimskih mesecih, ker ne morejo obratovati nekatere važne hiidrocemtrale s polno zmogljivostjo, in to zaradi pomanjkanja vode. V Lobnici na Pohorju so zdaj pričeli graditi veliko akumulatorsko hidrocemtralo z zbirnim jezerom; voda iz tega bo gnala elektrarne tudi y zimskih mesecih, bo drugod u-pade voda. Računajo, da bodo prihodnjo pomlad sipustili v obrat eno največjih jugoslovanskih elektrarn, to je hidrocentralo v Jablanici. Predvidena je gradnja še naslednjih hidrocentral: Idrijca, Lika, Gacka, Cetina in Trebiš-nica ter dograditev štirih generatorjev na hidnoceotrali Peručica. Ko bodo dograjene te elektrarne, bo Jugoslavija lahko izvažala velike količine električne energije.
V začetku letošnjega oktobra je bil v Benetkah sestanek tehničnega komiteja »Yougelexporta«, ustanove, bi ima namen pospešiti izvoz električne energije iz Jugoslavije, a hkrati tudi financirati gradnjo potrebnih elektrarn. Na tem sestanku so usvojili dokončno sestavo študije o izvozu električne energije iz Jugoslavije y Avstrijo, Italijo in Zahodno Nemčijo. Študija vsebuje podatke in predloge za izgradnjo hidrocentral, ki 'Smo jih navedli zgoraj. V Benetkah se je sestal tudi finančni komite, ki je razpravljal o možnostih financiranja izgradnje elektrarn. Kakor poroča »Jugopress« iz Beograda, bo študije o možnostih izvoza električne energije iz Jugoslavije objavilo tajništvo Evropske gospodarske komisije Organizacije združenih narodov.
Pospešitev izmenjave J ugosiavi ja-Itali ja
Milanski gospodarski list »24 Ore« navaja članek, ki bo izšel v časopisu »E-steri« o vprašanju obnovitve trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, ki zapade v kratkem času. Gre za bistveno zboljšanje trgovinskih odnosov v sveži s sklenitvijo tržaškega sporazuma. V ta namen je bila tudi ustanovljena italijansko-jugoslovan-ska trgovinska zbornica v Milanu. Revija »Esteri« je mnenja, da bo težko pospešiti trgovinsko izmenjavo med obema državama, ker je pomanjkanje kapitala v obeh državah v Jugoslaviji kakor tudi v)
Italiji veliko. Izmenjavo bi bilo treba financirati z mednarodnim kapitalom; kakor n. pr. s pomočjo Mednarodne banke ali pa z ameriške pomočjo. Italija bi lahko dala na razpolago Jugoslaviji svoje specialiste.
PRED POGAJANJI ZA RIBOLOV
»II Sole« poroča iz Rima, da se v Rimu in Beogradu bavijo s proučevanjem nar Črtov za obnovo pogajanj glede ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah. To vprašanje pride na dnevni red, ko se bodo pričela pogajanja za obnovitev trgovinske pogodbe, ki zapade 31. decembra.
MEDNARODNI TEDEN USNJA
V ZAGREBU
Od 7. do 14. novembra bo v prostorih zagrebškega velesejma III. mednarodni sejem usnja in obutve. Svoje proizvode bo razstavljalo 88 domačih inl 11 tujih razstavi j alcev, in sicer iz Nemčije, Avstrije, Švice, Francije in Švedske. Društvo usnjarjev bo priredilo ob tej priliki več strokovnih predavanj. Predavali bodo tudi tuji strokovnjaki.
AVTOMOBILSKA CESTA ZAGREB-
REKA ODPRTA
Dne 31. oktobra je bila izročena prometu avtomobilska cesta .Zagreb-Reka. V zadnjem času je bil po poldrugem letiui dela dograjeni najtežavnejši odsek Karlovac-Reka. Na drugih odsekih je bila cesta izročena prometu že poprej. Nova cesta je dolga 186 km in se vije čez Gorski Kotar, kjer doseže višino 900 metrov nad morjem. Z avtomobilom bo zdaj mogoče prevoziti cesto Zagreb-Reka v treh urah.
Rešita tovarna »Torpedo« izvaža motorje. Ta tovarna je letos izvozila v Turčijo in Brazilijo za okoli 50-000 dolarjev Dieselovih motorjev po 7 konjskih sil. Vrednost izvoza teh izdelkov bo letos narastla še za okoli 200.000 dolarjev. Prihodnje leto bo tovarna po sedanjih zaključkih izvozila za 300.000 dolarjev teh motorjev V države Bližnjega vzhoda in Južne Amerike.
Nova železniška postaja na Jesenicah bo kmalu dokončana. Zdaj oblagajo pročelje in glavne hodnike s ploščami iz belega kraškega marmorja. Postaja bo dolga 150 metrov.
Pod vsemi tiri gradijo podvoze, ki bodo služili za prehod delavcem, zaposlenim v novih obratih jeseniške železarne.
Beograd, oktobra POGLED V ZGODOVINO
Lani so v Jugoslaviji pričeli graditi tako imenovano jadransko progo. Potreba po progi, ki bi povezala severovzhodni predel Jugoslavije (Srbijo) z morjem, je bila pereča že v času carinske vojne med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Svoboden izhod na morje bi bil takrat velikega pomena za politično in gospodarsko neodvisnost Srbije. Prav tako živo je bilo to vprašanje tudi po prvi svetovni vojni, ko je dobilo predvsem gospodarski značaj.
GOSPODARSKI POMEN
te proge lahko povzamemo v naslednjih treh točkah: 1. Jadranska proga je najkrajša in najprikladnejša kopna zveza Srbije in Beograda z morjem in Črne gore z drugimi kraji Jugoslavije. Sedanji načrt je tako imenovana Umska proga. To je zelo posrečena varianta drinske proge, ki i-ma številne gospodarske in tehnične prednosti pred prejšnjo traso. Krajša je od drinske za kakih 60 km.
Trasa teče od Beograda čez Stepo-jevac, Valjevo, Požego, Titovo, Užice, Priboj, Bijelo Polje, Kolašin in Tito-
Leta 1920 je skupina ameriških izvedencev predlagala jugoslovanski vladi traso nove jadranske proge, ki naj bi potekala po dolinah Drine, Pi-ve in Komarnice, skozi Nikšič, po dolini Zete v Kotorski zaliv. To je bila za takrat najidealnejša tehnična rešitev. Jugoslovanske oblasti so načrt trase sprejele in ZDA so odobrile dolarsko posojilo (prva transa 1922 in druga transa 1927 Blairovega posojila). Sama gradnja proge pa se zaradi malomarnosti in manipulacij v najvišjih krogih sploh ni pričela. Tako so graditev proge zavlačevali do druge svetovne vojne, ki je Jugoslavijo zajela še vedno brez te izredno važne prometne žile. Sele leta 1952 je bil uzakonjen načrt o izgradnji jadranske proge.
grad do Bara na morju. Sama drinska trasa je danes tudi neizvedljiva zaradi mreže hidrocentral na Drini.
2. Jadranska proga poteka skozi za-padno Srbijo in Črno goro, ki sta bili do sedaj prometno odsekani od ostale Jugoslavije. Proga je prvi pogoj za njih industrializacijo, kulturni in gospodarski; razvoj. SpeljRna je skozi bogate kraje, skozi lignitni kolubarski bazen, zavije med arandjelovskim bazenom (rjavi premog in nekatere rude, industrijska šamota, elektroporce-lan in azbesta) in podrinskim rudniškim območjem (antimon).
Proga bo omogočila najkrajšo - pot na svetovno tržišče jugoslovanskemu svincu in cinku iz Trepče. Tudi veliki gozdni predeli Sandžaka in Črne gore, ki so bili do sedaj neizkoriščeni, bodo
pristopni eksploataciji, s čimer bodo povečane možnosti za razvoj lesne industrije. Proga bo tudi pospešila razvoj turizma v Črni Gori in Črnogorskem primorju. Potovanje z železnico od Beograda do Bara traj zdaj 30 ur, po novi progi pa bo trajalo le 10 do 12 ur.	i .rj
Z zgraditvijo proge bo nastalo Široko gospodarsko območje, ki bo gravitiralo k južnemu Jadranu. Proti morju bodo prevažali žitarice, živilske in razne industrijske izdelke, v nasprotno smer pa živino, južno sadje, industrijske rastline, sol, olje, nafto in podobno.
3. Jadranska proga bo postala prava žila jugoslovanskega prometa. Zaradi njenega položaja v centralnem delu države utegne v doglednem času postati osrednja proga, v katero se bo stekal večji del jugoslovanskega železniškega omrežja. Kot magistralo jo bodo morali dopolniti s prečnimi zvezami in tako bo pospešila normalizar cijo srbskih ozkotirnih železnic.
Zgraditev jadranske proge bo pomenila tudi precejšnjo razbremenitev zahodnih železnic in pristanišč na Severnem Jadranu.
DELA
S pripravljalnimi deli na progi Beograd—Bar, ki bo dolga 518 km, so pričeli lansko pomlad. Sedaj gradijo progo v dveh delih, na odsekih Beograd—Valjevo in Bar—Titograd. Na teh odsekih bodo letos opravili dela v skupni vrednosti treh milijard 300 milijonov din.
Na odseku Beograd—Valjevo bo do konca leta dokončan spodnji ustroj proge. Na odseku Titograd—Bar so že pričeli vrtati predor skozi Sazino, ki bo dolg 6250 m. Treba bo tudi zgraditi most čez Skadrsko jezero. Podroben načrt trase za zlat ibarski dei proge še ni bil izdelan.
Ker pa graditev proge zahteva velike tehnične napore — saj se šestkrat dvigne na višino 1200 m in zopet spusti v dolino in je potrebna gradnja predorov v skupni dolžini 96 km, predvidevajo, da bo celotna gradnja trajala deset let.
K. M.
Jugoslovansko podjetje gradi hidrocentralo v Siriji. Glavno ravnateljstvo za razsvetljavo in tramvaj v Damasku v Siriji je sklenilo poveriti delo za gradnjo hidrooentrale »Souk Vadi Ba-rada« jugoslovanskemu podjetju »Elek-tro-Srbija« v Beogradu. Vrednost tega dela bo znašala približno 500.000 dolarjev. Graditev hidrocentrale bo trajala okoli 18 mesecev. To je že tretje jugoslovansko podjetje, ki je prevzelo važno investicijsko delo v Siriji.

orno
O
U
o
„011 sliore" proti lialljansld slnialni organizaciji
Ameriško poslaništvo v Rimu je prejelo od svoje vlade sporočilo, da je ta preklicala vojaška naročila »Off shore« dvema italijanskima tovarnama, in sicer ladjedelnicam v Palermu in neki tovarni municije v Milanu v skupni vrednosti 25 milijonov dolarjev.
»Gospodarstvo« je že poročalo o a-meriškem načrtu, po katerem naj bi ameriška vlada ustavila nadaljnja vojaška naročila vsem tistim tovarnam, v katerih delajo povečini delavci organizirani v sindikalni zvezi, ki jo vodijo komunisti. S takšno politiko hoče ameriška vlada vplivati na notranjepolitični razvoj v Italiji, in sicer v smislu, da bi delavstvo, ki je zdaj organizirano v omenjeni sindikalni zvezi, bilo prisiljeno izstopiti iz njega in se organizirati v tako imenovan Zvezi svobodnih sindikatov. »New York Times« je že pred meseci
pisal, da bi takšen ameriški sklep povečal brezposelnost v Italiji in s tem izzval odpad od komunističnih sindikatov.
Preklic ameriških naročil omenjenima italijanskima tovarnama je posledica izvajanja te politike. Značilno je, da je proti temu ameriškemu u-krepu vstal milanski gospodarski list »11 Sole«, ki sicer nastopa kot zagovornik kapitala. List namreč ugotavlja, da je sindikalna zveza CGIL tako močno zasidrana v nekaterih panogah, kakor v metalurški, ki prihaja najbolj v poštev, in v raznih pokrajinah, da bi izvajanje tega ameriškega načrta imelo resne posledice za vse italijansko gospodarstvo. List dodaja, da niso šli italijanski industrijci iskat komunistične delavce s svetilko v rokah, temveč da so v njihovih tovarnah delavci takšnega političnega prepričanja, ker pač prevladujejo v določenih strokah in pokrajinah.
V zadnjem pregledu knjig in revij smo omenili knjigo dr. Vladimirja Per-tota »Trst - medjunarodmi privredni problem« (Trst - mednarodno gospodarsko vprašanje), ki je te dni izšla v Beogradu in h kateri je napisal uvodno besedo dr. Josip Vilfan, bivši predstavnik Slovencev in Hrvatov iz Julij-she krajine v rimskem parlamentu. Danes objavljamo glavne misli iz tega uvoda, ki so toliko bolj aktualne glede na zadnje -zgodovinske spremembe na Tržaškem.
Dr. Vilfan najprej omenja, da je ta strokovna knjiga o razvoju tržaškega gospodarstva namenjena v prvi vrsti tistim, ki jim je do tega, da bi našli strokovne (gospodarske) informacije o tržaškem vprašanju. Knjiga ne more imeti pikakšnega pomena za iredentiste, ki so pred razpadom Avstrije postavili za geslo svoje politike: »Trst b Italiji, pa četudi bi luka propadla in bi na njenih ohalaih rasla trava«. Nato nadaljuje pisec uvoda:
1. V boju za obnovitev in združitev, ki se je začel v prvi polovici XIX. stoletja, so se Italijani s pravico sklicevali na narodnostno načelo, na pravico vsakega naroda, da ima svojo državo. Poleg želje, da bi država zajela glavnino njihovega naroda, so pri tem vendar glasnejše in upornejše poudarjali zahtevo, da bi se njene meje premaknile do tiste 'naravne meje, katero je prav za njihovo domovino — kakor oni ra-
di pravijo — »začrtal sam božji prst«. Do tega jih je poleg drugih razlogov verjetno dovedla tudi zemljepisna kva-zi-inzulamost njihove države. Vendai so oni sami 'mnogo bolj poudarjali celo po prvi svetovni vojni — in to verjetno delajo tudi zdaj — potrebo, da se njihova država zavaruje vprav s strateškimi mejami pred ponovnimi barbarskimi navali, kakršne je Italija pretrpela v davnih časih. Poglejmo, kako daleč je ta orientacija »b mejam« pripeljala Italijane! Medtem ko so leta 1859 za časa Napoleona iIII. zahtevali osvoboditev do Jadrana in to leta 1866 pod Bismarckom tudi dosegli, so že leta 1915 v Londonu izsilili obljubo velikega dela naših pokrajin, tedaj še vključenih v Avstrijo — in medtem ko 'so tedaj leta 1920 v Rapallu vsaj od Dalmacije zadržali »samo« Zadar in nekatere otoke, toda že zasedli Reko, so se oni leta 1941 pod Hitlerjem pojavili v Ljubljani. O tem njihovem zadnjem poskusu ne bom tu dalje govoril, kakor tudi ne o določenih njihovih teritorialnih zahtevah, naperjenih proti drugim sosednim državam, katere nimajo zveze z 'našim predmetom. Toliko bolj je potrebno — zdi se mi — zadr-
žati se pri tistih zahtevah po našem narodnem ozemlju za katere Italijani stalno navajajo svoje priljubljene argumente »naravnih meja« in »italijan-stva«, a za katere ne morem vreči brivdo na navidezno preboleli fašizem.
Italijanski politiki, znanstveniki, publicisti, pisci in pesniki, a predvsem učitelji, so si rod za rodom, vse stoletje prizadevali in uspeli vcepiti Italijanom v glavo imaginarno podobo neke Italije, v katere naravne meje sta vklju čena dva velika kosa naše zemlje, in jim vliti prepričanje, da je tamkajšnje prebivalstvo povečini — kakor oni morda mislijo — ali vsaj v znatni meri italijansko. S priključen jem teh dveh pokrajin k Italiji bi se Jadramsbo morje med njihovo in našo obalo končno izpremenilo v »mare nostrum« veliko-italijanskih sanj.
Zgoraj sem dejal: Italijanom (so italijanski politiki, znanstveniki . . . vcepili v glavo itd.), toda želel bi, da bi ne bil prisiljen reči: celo večini njih; medtem izrecno priznavam, da je med njimi precej treznih in naprednih ljudi, ki pravilno ocenjujejo »jadranski iredentizem«, kakor ga je imenoval An-
gelo Vivante v svoji knjigi pod tem naslovom.
Za označbo južnega dela, med dvema omenjenima deloma naše zemlje, se uporablja še iz davnih časov ime Dalmacija. Za drugi, severni del, ki je predmetu te knjige bližji, so uvedli šele konec XIX. stoletja — v službi iredentistične propagande, naprej počasi in vztrajno, izumetničeno italijanstoo ime »Venezia Giulia«. Čeprav to ime ni neposredno izpeljano od imena mesta Benetk, vendar so se naši ljudje v teh krajih že od prvega dne italijanske zasedbe upirali proti njemu im to v prvi vrsti zaradi njegove sicer namerne sličnosti. Izogibali so se mu, kadar koli je bilo možno, še odiločnješe, odkar ga je uradno vsilila aneksija po rapalski pogodbi leta 1920. Tedaj .smo mi na anektiranem ozemlju iz proste praktične potrebe uvedli namesto nepriljubljenega naziva naš nadomestek Julijska krajina. Ker v tem pogledu še vedno obstoji v naši javnosti precejšnja nejasnost in ker itialijanski naziv povzroča tudi pri tujcih — ne samo pri patriotičnih Italijanih — nevarno zablodo, se mi zdi umestno, da vrinem sem nekaj pojasnila.
Ime »La Venezia« (v italijanščini s členom), nima, bakor je bilo rečeno, neposredne zveze z Benetkami, temveč pomeni prevedeno v naš jezik, zemljo Venetov, prav tako kakor Hrvatska pomeni zemljo Hrvatov. Veneti so bili ilirski inarod z Balkana. Rimljani so naleteli nanje v vzhodnem delu doline reke Pada. med Alpami in Jadranom. Njihovo ozemlje je bilo za časa cesarja Avgusta, v začetku naše dobe, ko je bila država razdeljena na pokrajine, vključeno v deseto pokrajino (decima regio) imenovano »Venetia ed Histria«. To Venecijo je izkopal v prvi polovici 1860 leta italijanski jezikoslovec Asco-li in predložil italijanskemu znanstvenemu društvUi hai se z njo označijo tisti predeli, ki so tedaj po iredentističnem pojmovanju še manjkali .kraljevini Italiji, in sicer, kakor pravi predlog: »La Venezia propria«, beneško ozemlje v pravem pomenu besede, t. j. mesto Benetke s svojimi nekdanjimi posestvi na italijanskem kopnem: »La Venezia Tridentina«, v glavnem Tirolsko in ozemlje mesta Trento (po latinsko Tridentum); La Venezia Giulia, v glavnem Posočje in Istrski polotok skupno s svojim skupnim glavnim središčem Trstom.
Dr. JOSIP VILFAN
(se nadaljuje)
Prej Avstrijci - zdaj Angleži
De Gasperi je nekoč dejal, da so Američani in Angleži zahtevali ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, da bi rešili Trst za Italijo. Kakor znano, je na mirovni konferenci zahtevala Trst Jugoslavija, ki jo je tedaj podpirala tudi Sovjetska sveža.
Na zahtevo Anglije in Amerike so morale jugoslovanske čete, ki so iztrgale Trst iz rok Nemcev po silnih bitkah na Krasu, dne 12. junija 1945 zapustiti Trst.
Dne 26. oktobra 1954 so angleške in ameriške čete izročile Trst italijanski vojski, ne da bi bilo tej treba izstreliti niti strela. To se je zgodilo ?ia podlagi londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954. Londonski sporazum je bil sklenjen po prizadevanju angleške in ameriške diplomacije, ki sta nad 6 mesecev pritiskali na Jugoslavijo, naj popusti zaradi splošnega miru in pomiritve ob Jadranu.
Od marca 1948 je anglo-ameriška vojaška uprava vladala tako, kakor je želela rimska vlada. Na pritisk De Gasperija j čez IVashington) je moral gen. \Vinterton odložiti zadnje občinske volitve, čeprav so bile že razpisane, ker so se tedaj iredentisti zbali zmage pristašev neodvisnosti Trsta. Vodstvo tržaškega gospodarstva je bilo dejansko v rokah Rima. Slovenski denarni zavodi in kulturni domovi, ki so jih Slovencem vzela fašistična oblastna, so ostali tudi po letu 1945 v rokah tržaških Italijanov. Angleška generala Aireg in MVinterton, sta si po naročilu iz Londona prizadevala, da bi ob vsaki priložnosti ugodila Italijanom v Trstu.
Nazadnje so Italijani ob odhodu gen. Wintertona in njegove vojake izžvižgali. Približno tako kakor Angleži so vladali v Trstu Avstrijci in doživeli takšen konec kakor general Win-terton in njegovi vojaki. Čudimo se, da zdaj londonski tisk po tolikih izkušnjah v preteklosti tako užaljeno protestira zaradi žvižgov na Velilcem trgu.
V znamenju časa
V nedeljo sta ob hiši nasproti Komarjeve gostilne na Opčinah ob 6 uri zvečer obstala dva para. Po jeziku in nastopu je neki naš človek za njima takoj spoznal, dia gre za razumnike iz Italije. Obnemeli so ob napisu »Tukaj je Jugoslavija«, ki je preživel tudi dan 26. oktobra. »Kaj vendar to pomeni?« je vprašala svojega kavalirja eno izmed deklet. Ta je razumel smisel napisa iz leta 1945 in ga razložil svoji izvoljenki. Drugi se je obrnil svojemu dekletu in dovolj glasno dejal: »Zadostujejo steklenice bencina in vžigalice, nato poliješ hišo z bencinom, dobro zapreš vrata, da kdo ne uide iz nje, in prižgeš. Tudi trte pred hišo bi požgal!«
Pač ljudje iz Giuntove šole.
Zgodovinski pomen konference GATT
Svetovna trgovina z zlatom
Koliko zlata proizvaja ZSSR
po svcru
Harold Stassen potuje po Evropi. Načelnik ameriške uprave za gospodarska pomoč (FOiAi — Foreign Operation Adrni-nistration), Harold Stassen, potuje te dni po Evropi. Obiskal je tudi Beograd, nato Rim, iz Riima pa je odpotoval v Madrid. Gre za izvedbo načrta za ameriško pomoč evropskim državam, med temi tudi Jugoslaviji. Sprejel ga je tudi predsednik Tito. Pred odhodom iz Beograda je izjavil, da je zadovoljen z razdelitvijo gospodarske pomoči, ki so jo ZDA dale Jugoslaviji. — V kratkem odpotuje v ZDA podpredsednik zvezne vlade Svetozar Vukmanoivič, ki bo z ameriškimi državniki in izvedenci razpravljal o gospodarskem sodelovanju med obema državama. — FOA je naslednica MSA (Mutual Security Administration), uprave za vzajemno varnost, ki jo je vodil tudi Harold Stassen. FOA ima, v tujini lastna odposlanstva pod imenom USOM (United States Operation Mission).
Predsednik Tito obišče Francijo, Pariški list »Le Monde« poroča, da je mogoče, da bo predsednik rito prihodnjo pomlad obiskal Francijo'. Cas, obiska še nil bil določen. V Beogradu ne izključujejo te možnosti, ker želita obe državi zboljšati sedanje odnose.
Adenauer o Trstu in ZSSR. Nemški kancler (predsednik vlade) Adenauer je te dni obiskal Združene ameriške države, da bi še bolj utrdil vezi z Ameriko. Na konferenci zahodnih sil v Londonu in v Parizu so proglasili Zahodno Nemčijo za neodvisno državo in ji dovolili, da se zopet oboroži. Adenauer je ameriškim časnikarjem izjavil, da se bo Sovjetska zveza sprijaznila z oborožitvijo in združitvijo Nemčije, čeprav je doslej rovarila proti njej. Zgodilo se bo tako kakor s Trstom. Dokler še mi bilo tržaško vprašanje rešeno', je ZSSR sitno agitirala proti posrtusam reševanja in jel celo nastopila predi Organizacijo združenih narodov. Ko je bilo tržaško vprašanje rešeno, nj Sovjetska zveza več ganita s prstom'. Prav to še bo zgodilo tudi v pogledu združitve ■Nemčije,' ako pojde zahodni svet po začrtani poti dalje. Adenauer je v VVashing-tonu poudaril potrebo, da bi prišlo med Sovjetsko zvezo in vzhodnimi državami na eni srtani ter zahodnimi, državami na dmgj do dogovora o nenapadanju. Američani so odbili ta predlog.
Posarje — srečnejša kakor Trst. Na
zadnji konferenci zahodnih sil v Parizu je bil med Francijo in Zahodno Nemčijo dosežen' sporazum glede Posarja. To ozemlje ostane neodvisno do sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo. Nekatere nemške .stranke so napadle kanclerja Adenauerja, da se ni dovolj boril za drugačno rešitev posarskega vprašanja, to je za priključitev k Nemčiji.
Nemška oborožitev ho stala lepe denarce. Nemška vlada je v proračunu za finančno leto 1955-5,G, ki ga je predložila parlamentu 28. oktobra, določila postavko 9 milijard nemškim mark' (okoli 1350 milijard lir) kot prispevek Zahodne Nemčije za oborožitev v okviru Atlantske obrambne organizacije. V to vsoto je vključena tudi postavka 3,2t: milijarde DM za vzdrževanje zavezniških det v Zahodhi Nemčiji. Ameriški izvedenci so mnenja, da bi Zahodna Nemčija sorazmerno is svojo finančno močjo morala prispevati vsaj 10.8 milijarde DM. Ako bo Nemčija hotela postaviti na noge vojsko pol milijona mož, bo moraila potrošiti 60 milijard DM (okoli 9.000 milijard lir).
Abesinski cesar v Angliji in Franciji.
Hail? Selasije, etiopski cesar je obiskal Anglijo in Francijo, kjer SO' ga povsod svečano sprejeli. V Angliji je bil gost, angleške kraljice. V Franciji si je ogledal nekatere važnejše tovarne, muzeje ini je tudi prisostvoval predstavi v operi. — Cesar je 'podaril Jugoslaviji 35.000 kave, ki jo je pripeljala na Reko jugoslovanska ladja »Romanija«.
Notranja napetost v Egiptu. Ko« je sedanji predsednik egiptovske: vlade Nasser govoril na shodu v Aleksandriji, je neki pristaš »Mohamedanske bratovščine« iz;-strelil proti njemu več strelov. Noben strel ni pogodil. Nasser je dal nato zapreti 300 članov te organizacije ter samo organizacijo razpustiti. V Egiptu je zavladala velika notranja politična napetost, ker se dCl Mohamedancev prot.ivi reformam nove vladavine. Razširil, se jd glas, d,a namerava predsednik republike. Nagib odstopiti.
Med Jugoslavijo in Poljsko bodo na predlog poljske vlade obnoviti diplomatske odnose, ki so bili prekinjeni leta 1948. Tako bi Jugoslavija obnovila diplomatske odnose z vsemi vzhodnimi državami.
V	Ženevi se je 29. oktobra začela konferenca Splošnega carinskega in trgovinskega dogovora, ki je znan v svetu pod okrajšavo GATT. To konferenco označujejo poročila kot zgodovinsko glede na važnost, ki ji pripisujejo'. Zborovanju predseduje Dan Wildgress iz Kanade. To je deveto zborovanje. Izvedenci ugotavljajo, da je nujno potrebno ustvariti glede carinske ureditve več jasnosti in preglednosti, sicer bo svetovna trgovina zopet zašla v anarhijo. GATT naj bi postal splošno veljaven ter naj bi zajel vso svetovno trgovino. To nalogo bi bilo mogoče danes rešiti, ker se bližamo zamenljivosti valut. Zaradi tega vlada prepričanje, da je današnji čas zelo ugoden za srečno rešitev carinskega vprašanja in ureditev svetovne trgovine. Konferenci so ameriški izvedenci predložili svoj načrt, ki zadeva vprašanje količinske omejitve uvoza, znižanje ali povišanje carin, podpor izvozu kmetijskih pridelkov ter organizacijo samega GATT.
O pomenu sedanjega zborovanja GA TT priobčujemo naslednji članek znanega mednarodnega publicista:
(Dr. PAUL BAREAU)
V	kratkem ,se bodo zastopniki 34 držav članic Splošnega trgovinstoega in carinskega dogovora (GATT) sestali v Ženevi, kjer bodo 'pregledali in morda tudi spremenili dogovor, ki so ga sklenili pred sedmimi leti. Ta konferenca bo zelo važna, posebno, ker bo nudila lepo priložnost za 'proučitev vloge, ki jo bo GATT lahko igral pri nadaljnjem napredku na poti do postavljenega cilja, ki jie popolnoma svobodna mednarodna trgovina in plačila, z drugimi besedami povedano do »zamenljivosti« valut.
Danska krona ne bo razvrednotena.
Neki angleški finančni list je napovedal razvrednotenje danske krone. Podobne vesti so razširili tudi nekatere tuje trgovinske zbornice. Zaradi tega je nastal zastoj pri sklepanju kupčij v danskih kronah. Danski finančni minister Hedtoft je odločno zanikal to vest. Zlate rezerve Danske narodne banke so v oktobru sicer nazadovale za 88 milijonov danskih kron, toda s tem denarjem so poravnali staro dolarsko posojilo. Razvoj danske zunanje trgovine je dovolj ugoden. Denarna zadrega se jie pojavila bolj kot posledica zgrešene notranje denarne politike. Denar je bil na razpolago po prenizkih obrestih. Investicije so bile prenagle. Sicer je Ameirika sama ponudila Danski pomoč; pripravljena je bila dobaviti večje količine kmetijskih presežkov (okoli 100.000 ton žita). Danska se je nekaj, časa upirala tej transakciji iz strahu, da bi ameriški kmetijski pridelki potisnili cene domačih pridelkov .navzdol, Končno pa so Danci sprejeli ponudbo, ker je zelo ugodna. Ameriške kmetijske presežke bo Danska namreč plačala z izvozom industrijskih izdelkov v zaostale predele, in sicer v času dveh do treh let.
Japonska banka v Hamburgu. Tokijska banka, pred vojno imenovana Jokohama Specie Bank, bo v najkrajšem času odprla v Hamburgu svojo podružnico.
Zlatniki v prometu v Zahodni Nemčiji. Banka nemških dežel (Bani;' deu-tscher Laenderj je objavila, da je odslej promet z zlatniki, ki krožijo v državi, popolnoma prost. .Zlatniki se lahko darujejo 'ali zamenjujejo. Vsi zbiralci zlatnikov in trgovci z .njimi lahko zlatnike prosto kupujejo in prodajajo.
Tečaj dinarja. Na obračunskem mestu v Ljubljani je dinar dna 27. oktobra nor tiral: 1 dolar IMS dinarjev, 1 funt 3183, 100 nemških mark 28.300, 100 belgijskih frankov 2510,27, 100 francoskih frankov 305, 100 švicarskih frankov 20.600, 100 lir 197, 100 lir STO 197, 1.00 holandskih flo rintov 23.5]10 'in 10Q švedskih kron v Beogradu 16.848,76.
STRAHOVITA NESREČA je zadela mesto Salerno in okolico v južni Italiji. V noči med 25. in 26. oktobrom se je utrgal oblak med silno nevihto. Ker so hiše zidane na pobočjih, je voda izpodkopala njihove temelje in mnoge porušila. Pod ruševinami in v blatu je našlo smrt okoli 350 ljudi. Gmotna škoda znaša okoli 15 milijard lir. Vlada, je uvedla poseben davek (5%) v obliki doklade na dosedanje davke, da hi pomagala nesrečnežem. Tr žaški radio je nabral zanje okoli 10 milijonov lir.
Dogovor, podpisan leta 1947, predstavlja poganjek mrtvorojenega načrta o Mednarodni trgovinski organizaciji ter je dosegel presenetljivo lastno moč in življenjsko silo. Ta dogovor in majhne organizacije, ki so zrasle okrog njega, izpolnjujejo tri, za mednarodno trgovino zelo važne naloge;
1)	'Skrbijo za kodeks mednarodnega vodstva trgovine, katerega SO' glavne trgovinske države sveta pripravljene spoštovati.
2)	Tvorijo mehanizem za istočasna ■carinska pogajanja med podpisnicami, na temelju česar je v povojnih Letih prišlo do znatnega znižanja carin., in kar je enake važnosti, ma področju carin v svetu je bila uvedena dejanska stanovitnost.
3)	Predstavljajo forum pred katerim lahko države razpravljajo o svojih trgovinskih problemih ter proučujejo skupne pritožbe v okolju, ki vodi do sodelujočih in prijateljskih pogajanj.
Morda bi se utegnili vprašati, zakaj je potrebno, da se podpisnice sedaj zopet sestanejo', da ponovno pregledajo in morda tudi predelajo dele dogovora. Odgovor na to vprašanje je, da je sedemletna doba za nov in neraziskan mednarodni dogovor predolga, da bi lahko še naprej bil uspešno v veljavi brez vsakih sprememb. V tem času delovanja dogovora so izkušnje, ki so jih pri tem dobili, privedle do dragocenih zaključkov. Še več — in to bi se na prvi pogled utegnilo komu zdeti paradoks — vrsta sveta, kakršnega so si zamislili ob 'Sklenitvi GATT-a, se pričenja postopoma izoblikovati šele sedaj. To dejstvo pa bi lahko že samo po sebi govorilo za to, da je treba ves dogovor le kaj malo predelati, ter da je osnovno načelo, na katerem temelji — resnična večstranska mednarodna trgovina brez vsakih diskriminacij — stvarnost, ki se je že pričela pojavljati. Dejstvo pa je tudi, da je svet v preteklih sedmih letih v pretežni meri živel ne morda po tem temeljnem pravilu dogovora, temveč prav po izjemah, katere predvideva. Te izjeme so kot resnična moč navade pričele vedno bolj za-dobivati vso težo in gonilno moč pravil samih.
Po zadnjih vesteh iz Beograda, so nastopile nove izpremembe k načrtu za novi devizni režim v Jugoslaviji, o- katerem smo poročali v eni izmed zadnjih številk »Gospodarstva«. Poročila poudarjajo, da gre samo za nekatere izpremembe in dopolnitve sedanjega deviznega režima. Doslej so bila podjetja obvezna prodati Narodni banki 50% deviz, ki so jih prejemala za izvoz blaga. Odstotek obvezne prodaje se bo po novih izpremembah povečal povprečno na 90%. Podjetja bodo torej lahko svobodno razpolagala z 10% pridobljenih deviz.
Odstotek deviz, s katerimi podjetja lahko razpolagajo1, ni pri vseh podjetjih enak. Pri določevanju tega odstotka daje načrt prednost tisti proizvodnji, ki je v večji meri vezana na izvoz. Odstotek deviz, s katerim bodo podjetja v najugodnejšem primeru lahko svobodno razpolagala, znaša 20%. Podjetja, ki si pridobijo devize z izvozom proizvodov črne in barvne metalurgije, rezanega lesa, proizvodov eksploatacije gozdov in kmetijskih proizvodov (razen nekaterih izjem) bodo morala obvezno prodati Narodni banki 95% deviz; izvozniki žitaric 99%; izvozniki volne, konoplje, surovega in obdelanega usnja, tobaka, svežega mesa in živine 97%; izvozniki o-stalih proizvodov 80%.
Podjetjem cestnega, zračnega ter poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa ostanejo na prosto razpolago vse devize; železniškim prevoznim podjetjem ostane 20%; podjetjem pomorskega prometa 50%, rečnega 20%; stavbnim in gostinskim podjetjem 80%, turističnim uradom, zastopništvom, špediterjem, pristaniškim u-pravam in založniškim podjetjem bodo ostale na razpolago vse devize.
Devizno obračunsko mesto bo imelo v bodoče samo eno zasedanje in bo operiralo z devizami, ki mu jih bo dala na razpolago Narodna banka, in to s količino, ki so jo podjetja obvezno prodala banki. Sistem licitacije bo ostal še nadalje. Ves izvoz in uvoz se bo obračunaval po stalnih obračunskih kurzih, ki bodo določeni na osnovi dvojnega uradnega tečaja. Koeficienti se bodo obračunavali na te tečaje in ne več na tečaj deviznega obračunskega mesta.
Opravičila, na .podlagi katerih je bila država podpisnica v trgovini med posameznimi članicami GATT dovoljena diskriminacija, pa lahko postanejo elo resna grožnja za vse tiste države, ki se resno pripravljajo na zamenljivost svoje valute. V primeru, da postane funt šterlnig zopet prosto zamenljiva valuta, predstavlja eno največjih nevarnasti — pred katero se je treba skrbno zavarovati — možnost, da bodo druge države, namesto da bi kupovale britansko blago, rajši kupovale prosto zamenljive funte šterlinge. Ta možnost pa spravlja v nevarnost ves sistem zamenljivosti valut. Se več; to bi bilo v popolnem nasprotju z načeli, na katerih je zasnovano skupno gledanje na večstransko trgovino in plačila, To pa tudi v veliki meri pojasnjuje zanimanje, ki ga kaže Velika Britanija za napovedani pregled dogovora. Zelo važno pa je tudi dejstvo, da je zanimanje Velike Britanije kot velike trgovinske države zelo tesno povezano z obstojem takih kodeksov za vodstvo mednarodne trgovine, kot je na primer GATT, ter da so tako kodeksi kot sankcije proti kršiteljem čim bolj natančno določene in učinkovite.
V ostalem pa morajo britansko stališče do GATT presoditi tudi druge države članice. Piri vsem tem pa je treba poudariti, da je to vprašanje, o katerem obstojajo razna gledišča, ne samo med britanskimi političnimi strankami samimi, temveč tudi med frakcijami iste stranke. Golo dejstvo, ki gre preko vseh teh razlik, pa je, da mora Velika Britanija kot država trgovcev, vendarle uvideti, da predstavlja GATT le najmanjše možne pregraje v me.dnai-rodni trgovini in še prav posebno, da so potrebna neka zagotovila za pametno stanovitost carinskih postavk v vsem svetu, medtem ko je treba 1.'volni sistem, ki omejuje uvoz, čimbolj odpraviti. Iz vseh teh razlogov je temeljni interes tako Velike Britanije kot katere koli druge države, ki ji je pri srcu mednarodna trgovina, da postane GATT učinkovitejši in hkrati stabilnejši instrument pri nadzorstvu na mednarodno trgovino, kot pa je bil v prvih sedmih letih, to je v času svojega izoblikovanja.
Načrt predlaga nove uvozne in izvozne koeficiente. Odpravljen bo sistem dopolnilnih koeficientov. Razlika med koeficienti bo manjša, toda ne manjša kakor 0,05.
Ako bo vlada sprejela ta načrt, bo uveljavljen 1. novembra.
Iz italijanskega gospodarstva
UVOZ ŠVICARSKE ŽIVINE V ITALIJO ZOPET DOVOLJEN
Dne 24. novembra 1953 je italijanska vlada uvedla pristojbino 30.000 lir na vsako glavo goveje klavne živine, ki je bila uvožena iz Švice. Po uporabi tega ukrepa je praktično prenehal uvoz Mavne živine iz, Švice. Italijanska vlada je s tem ukrepom odgovorila na uvedbo posebne nagrade v Švici za izvoz živine v tujino. To nagrado so Švicarji vpeljali oktobra 1952. Do oktobra 1952 je Italija uvozila iz Švice 2882 glav živine, po uvedbi o-menjene nagrade v Švici pa je švicarski izvoz decembra istega leta nara-stel že na 18.554, Prvo polletje 1953 je Italija uvozila 8038 glav švicarske živine, prvo polletje 1952 pa samo 515, prvo polletje 1951 197 glav. švicarska vlada je že decembra lanskega leta protestirala proti omenjenemu italijanskemu ukrepu, a je hkrati zagotovila, da ne bo več s posebnimi nagradami pospeševala ‘izvoza živine v I-talijo. Italijanska vlada je zdaj na podlagi tega zagotovila pripravila zakon, g katerim se preklicuje uvedba pristojbine 30.000 lir za uvoz vsakega goveda iz Švice.
SODELOVANJE Z AMERIŠKIM KAPITALOM
Italijanska vlada je odobrila sporazum med podjetjem Cogne in ameriško družbo Inland Steel Company iz Chicaga, ki je dovolila italijanski družbi izkoriščanja svoje licence za proizvajanje posebne vrste jekla v kombinaciji s svincem; to je znano v svetu pod znamko »Ledloy«. Z dodatkom svinca pridobi jeklo večjo sposobnost za predelavo.
NOVE CENE PREMOGA V ITALIJI
Od 1. novembra dalje veljajo v Italiji nove cene premoga. Premogi iz Raše stane tif jadranska pristanišča 10—20 mm debelosti 7500, od 1 do 10 mm 6500 lir. Poljski premog pripeljan po morju debelosti nad 30 mm 11.750, od 10—30 mm; 11.150 lir.
Letos spomladi so se na londonskem trgu pojavile nenadoma velike količine .sovjetskega zlata. Svet se je radovedno povpraševal, kakšne so pravzaprav sovjetske rezerve in kako visoka je proizvodnja zlata v Sovjetski zvezi. Po ameriških podatkih ni delež sovjetskega zlata v svetovni trgovini posebno velik1. Lansko leto je znašal 150-200 milijonov dolarjev; nasproti celotnemu prometu zlata, ki je dosegel okoli 1,8 milijarde, ni to mnogo.
Samo na Združene ameriške države odpadle oid tega celotnega svetovnega prometa 1,2 milijarde dolarjev zlata, ki so ga Združene ameriške države izvozile, 400 milijonov dolarjev pa na Južno Afriko'. V zvezi z letošnjim izvozom sovjetskega zlata s,e postavlja vprašanje, s kakšno množino zlata razpolaga 'Sovjetska zveza in kakšne množine lahko vrže v prihodnjih letih na trg. Sama Sovjetska zveza ne priobčuje podatkov o gibanju svojih rezerv niti ne o svoji proizvodnji. V sovjetski enciklopediji stoji, da je v Sovjetski zvezi mnogo ležišč zlata, zlasti y vzhodnih predelih, kakor okoli Haba-rovska, v Primorju okoli Krasmojar-ska, v Jakutiji, v Burjat-mongalskj republiki, v predelih /Irkutska in Cita v Lazanski republiki itd. Glede višine sovjetske proizvodnje zlata se je treba nasloniti na cenitve zahodnih izvedencev. Ti so .sestavili naslednji pregled proizvodnje v najvažnejših državah na svetu (v tisočih kg).
	1938	1950	1951	1953
Ves svet	1144	910	913	—
Južna Afrika	378	363	358	354
Sovjetska zv.	156	160	160	160
Kanada	147	138	135,7	133
ZiD-A	132	71,2	58,9	21,4
Svetovna proizvodnja v primeri z letom 1938 je znatno napredovala. Proizvodnja v Sovjetski zvezi je po vojni absolutno premalo napredovala (od 156 na 160.000 k'g v letu 1953). Ce pa primerjamo to proizvodnjo s celotno svetovno proizvodnjo v letu 1953, pridemo do zaključka, da je sovjetski delež miarastel od 12,8% v letu 1938 ma 17,5% v letu 1953. Proizvodnja v Sovjetski zvezi je za proizvodnjo v Južni Afriki takoj prva.
Drugo je vprašanje, kakšne količine zlata lahko Sovjetska zveza vrže na svetovni trg. V tem pogledu ni važna samo višina proizvodnje, temveč dejanska rappoložljivast ž zlatom. Po a-meriški 'Cenitvi so svetovne zaloge zlata razdeljene takole v milijardah dol;
Svetovne zatone znašajo 39,8. Same Z/DA razpolagato z 22, Sovjetska zve za s 3,3 in Vel. Britanija z 2,2 milijarde dolarjev. Po tej preglednici ima Sov jetstoa zveza v rokah okoli 10% svetovnih zalog zlata. Ta zaloga ustreza petnajstletni proizvodnji v Sovjetski zvezi, medtem ko predstavlja zlato, ki ga je -Sovjetska zveza lansko leto prodala prtbilžnoaenole.nto njeno proizvodnjo.
Ce vsi ti podatki ustrezajo resnici, nima Sovjetska zveza na zalogi posebne velike količine zlata. Zato po vsej verjetnosti ne bo presenetila sveta v bodočnosti z izrednimi prodajami zlata. Prodala ga bo pač toliko, kolikor to zahteva njena trgovinska bilanca, se pravi izvažala bo zlato, da z njim lahko kupi potrebne surovine oziroma izdelke v tujini.
SVETOVNE REZERVE ZLATA.
Po 'podatkih Mednarodnega denarnega sklada je .svetovna 'proizvodnja zlata (brez ZSSR in drugih držav ,s socia-
Proizvodnja cementa v Evropi je v povojnem času zelo narasla v primeri si položajem leta 1948. Tako je n. pr. v Avstriji znašala leta 1938 povprečno 54.000 ton mesečna, aprila 1954 pa 156.000. Navajamo podatke o naraščanju v drugih, državah, in sicer v tisočih ton. V Belgiji je leta 1938 znašala 250 (tisoč) ton, julija 1954 430 (tisoč); na Danskem 53, a junija 1954 108; v Franciji 296, julija letos 310, v Posarju 19, aprila letos 29; v •Grčiji 24, junija 76; v Italiji 384, maja 721; v Holandiji 38, junija 84; na Norveškem 28, maja 68; na Portugalskem 22, maja 82; na Svactskero 82, julija 226; v Turčiji 24, aprila 62; v V. Britaniji 643, julija 1215 in v Zahodni Nemčiji 756, julija 1714 tisoč ton.
PROIZVODNJA CEMENTA
V JUGOSLAVIJI
Letos proizvaja Jugoslavija povprečno
117.000	ton cementa na mesec. Jugoslovan ske cementarne se naglo moderniziraja in širijo. Za razširitev dalmatinskih ce-mentaih (okoli Splita) so 'Potrošili že 3,5 milijarde dinarjev. Modernizirali so visoke peči, širijo ostale naprave in gradijo silose. V ta namen bodo potrošili še 2 milijardi dinarjev. Sirijo tudi cementarne v Podsusedu (pri Zagrebu), Beoči-
lističoim gospodarstvom) v letu 1953 dosegla 850 milijonov ameriških dolar-jec (nasproti 851 mllijoinov v letu 1952 in 845 milijonov y letu 1951). Ti podatki so sestaviljeni na podlagi ameriškega uradnega tečaja (35 dolarjev za unčo zlata). Proizvodnja zlata se torej ne menjuje posebno od leto do leta, čeprav je cena zlata v zadnjih letih precej padla.
Na šterlimskem področju so pridobili leta 1953 520 milijonov dolarjev zlata, 418 milijonov samo v Južni Afriki. Proizvodnja v Kainadi, ki ne sodi več v šterlinsko področje, znaša okrog 142 milijonov dolarjev (14 milijonov manj kakor leta 1952). Računajo, da bo proizvodnja v Južni Afriki narastla, ko bodo odprli nove rudnike v svobodni državi Orangeu.
Zaloge zlata pri narodnih bankah
(brez bank sovjetskega bloka, Medna-roidnega denarnega sklada. Banke za mednarodna izplačila in Evropske plačilne zveze) so znašale lansko leto 35,95 milijarde dolarjev. V preteklem letu so rezerve narastle za 450 milijonov dolarjev. V Združenih državah pa so se zmanjšale za 1200 milijonov dolarjev, v vseh ostalih državah pa so narastle za 1600 milijonov.
Zlate rezerve so bile med državami razdeljene takole: ZDA 22,1 milijarde dolarjev; ostale države (brez sovjetskega bloka) 11,8 milijarde; Mednarodni denarni sklad, Mednarodna 'banka in Evropska plačilna zveza 2,05 milijarde dolarjev.
Zasebniki imajo po vsem svetu v svojih rokah 35 milijard dolarjev zlata, od tega 4 milijarde dolarje samo v Franciji. Ge to zlato, ki je v rokah samih zasebnikov, prištejemo k zalogam narodnih bank, prekoračimo vrednost 70 millijaird dolarjev.
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani
V »Sveopčem privrednem listu« (Zagreb) navaja T. Gradar -naslednje podatke o načrtu za gradnjo gospodarskega razstavništva v Ljubljani: Gospodarska podjetja v Sloveniji so se obvezala, dati na razpolago dena rna sredstva za gradnjo novega razstavišča. — Po daljšem preudarjanju je bilo konično določeno, da bo novo razstavišče urejeno na prostoru med Vilharjevo, Titovo in Linihartovo cesto. To je res ugoden prostor, tako rekoč sredi rastoče Ljubljane. In ko ise s tega gradišča .preselijo podjetja, ki so bila doslej tam niastanjena, se ibo lahko pričelo delo. Največji objekt bo predstavniška palača, ki jo bo treba zgraditi prihodnje leto. Proizvodna obrtna in trgovska podjetja v Sloveniji so se strnila v samostojno gospodarsko podjetje in sl pridobila ustanovno pravico z vplačilom prispevka v znesku od
500.000	do 1,000.000 dinarjev. Nekatera podjetja so takoj v začetku pokazala pravilno razumevanje in vplačala okoli 100 milijonov dinarjev. Pa -tudi Mestni ljudski odbor je v začetku dotiral 25 milijonov kot prvi prispevek, hkrati pa obljubil še nadaljnje dotacije, saj se zaveda pomena, ki ga bo imelo gospodarsko razstavišče ne le za Ljubljano, temveč za vso Slovenijo.
Kaj bo nudilo gospodarsko razstavišče na ogled? Program bi lahko v kratkem zajeli takole: n® razstavišču bodo
nu. Novem Popovcu, Skoplju, Trbovlju in Pulju. Ko bado vsa ta dela dokončana, bo Jugoslavija leta 1956 proizvedla okoli 2,100.000 ton cementa. Mesečna prc.-izvodnj.a bo torej tedaj dosegla 175.000 ton. Danes znaša domača potrošnja okoli
1,100.000	ton na leto. V prvem polletjJ 1954 je Jugoslavija, izvozila 120.000 ton cementa. Računajo, da bo izvoz v vsem letošnjem letu dosegel okoli 250.000 ion. Jugoslovanski cemient je v tujini zelo cenjen. Izvažajo ga zlasti v Južno Ameriko, pa tudi v Turčijo, Saudavo Arabijo, Sirijo in na Malto. Opremo za cementarne izdelujejo že domača podjetja kakor »Litostroj« v Ljubljani in »Djuro Djakovič« v Slavonskem brodu. Deloma pa uvažajo opremo iz Zahodne Nemčije in Belgije.
CEMENTARNA V Z AVL JAK Novo cementarno v tržaškem industrijskem pristanišču v žavljah, ki jo je zgradila italijanska družba Italcementi, bodo. uradno odprli 4. novembra. Cementarna je pričela obratovati že nekaj časa poprej, Material za cementarno dovažajo po žični vzpenjači, ki je dolga 4 km, izpod Ključa nad Ricmanji. Za napeljavo žične vzpenjače so razlastili mnogo obdelovalne zemlje slovenskih kmetov.
CEMENTA ¥ EVROPI VEDNO VEČ
predvsem vse leto zapovrstjo raz9ta'i posameznih podjetij, obilnih skupi11 ", celih gospodarskih panog. Potemta^ bodo to več ali manj specializira razstave v ddločanih rokih. Hkrati ^ bodo ob razstavah kongresi gospod8, stvenitkov zadevne stroke. Proizvo^ podjetja posameznih strok se bodo T teh kongresih seznanjala z vsemi n0l,l mi proizvodnimi pridobitvami v sV°l stroki in bodo prejemala pobude M konkretna navadila za nadaljnji voj. Gospodarsko razstavišče bo poten takem ne le ,komercialnega poine11] marveč bo hkrati šala za proizvod” podjetja. Komercialno bo razstavi^ nudilo na enem mestu’ pregled v-se^ kar se proizvaja v Sloveniji. InteN seniti bodo lahko na razstavišču -ob to ki priliki ogledali najmavejše vzorče n izdelke slovenske proizvodnje in Jj cu mesta sklepali pogodbe s predst8'* miki industrije in obrti.
Razvrednotenje v Južni Koreji- K
nasvetu ameriške vlade je predsed111" južnokorejske vlade Syngman R*lE privolil v razvrednotenje hvana, to lj južnokorejske valute. Dolar velja to 254 hvanov (poprej 180). Prvi obfrt ameriške pomoči Južni Koreji znaša,! milijonov dolarjev. Na črni borzi v%1 ameriški dolar 600 hvanov ;zato rac8J najo, da se niti novi tečaj hvana h bo držal.
_______________________________Ji
GOSPODARSKA ABECEDA
produkcijski (proizvodni) stroški - j •stroški, ki jih imamo pri izdelavi ločene dobrine-predmeta (nakup rovin, zavarovanje, plače, odpisi "l drugo), do njene prodaje.
produkcijski (proizvodni) stroški - f, in naprave (surovine, stroji, sklTO šča itd), ki služijo produkciji za P*0* izvodnjo novih dobrin.
prokura - je najširše trgovsko pooto stilo. Oseba, kateri se podeli p rol' ra je prokurist (mandatario ali P101 curatore). Prokura, ki jo navadno stavi notar, mora biti vpisana v % govstoi register. Prokura je lahko Sp omejena (proaura 'generale) alii ai% jena (prodira spehale), kar pome,llj da je prokurist pooblaščen samo rt nekatere trgovinske posle. Ce je pr j buristov več, je lahko vsak prokubj neodvisen ali pa smejo predstavlj8 j podjetje le skupno (kolektivna 8 ' skupna prokura). Ptrok.urist podpis8] je tvrdko tako, da pod njo nap>sl svoje ime s pristavkom, ki ponif*1
prokuro, navadno »pp« ali »ppa«.
proletarec - je bil v starem RJimu ^ žavljan, bi ni plačal niti najmanjša ga davka. Danes je proletarec tis11] ki ne razpolaga s produkcijskih sredstvi in je prisiljen, da svoje dc'°j prodaja posestnikom proizvajalro sredstev; običajno je proletarec-de'8': vec.
piolo.ngacija (podaljšava) - je iP0l"1 zumina odložitev roka plačan ja ( P -.sebmo pri menicah). Je tudi speku!]] tivni posel na borzah - prolongaci)] skl borzni posel: reportni in deport11! posli.
protest (ugovor) - je v meničnem pr8 vu listina. Izdaja jo notar ali sodišč8 z njo se v zakonsko določeni oblil* ugotavlja, da menica ni bila akcep tirana (sprejeta) in plačana ter s je s protestom menični upravičen^1 (lastnik menice) ohranil menic114 pravice.
protolcplacija - je prijava in vpis % govoev, podjetij, družb v trgovin^*11 register.
provizija - je nagrada za delo ali truč; ki se imenuje posrednina, ki jo doi11 od naročiteilja (komitenta) komis/0’ nar. Provizija pripada tudi ageuloK1 trgov, zasaopnikom in mešetarju (sc8 zalu); v katerem primeru /se imen11’ je posrednina (isenzarija,* kurtaža).
»GOSPODARSTVO4*
Izhaja vsak drugi petek. — URED% STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9j tel. 38-933 - CENA: posamezna številkj lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono T
din 15. -- NAROČNINA: za STO in liH
lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Poš;j ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9395; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 2(rt din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZAW SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulit* 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606-M 892; za cono B letna 380 din. polletna ‘1$\ din, naročnine se polagajo pri »LIPM Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLAS'1 se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg GolJ doni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposred^ pri upravi »Gospodarstva«. — CGNk OGLASOV: za vsak m/m višine v širi01! enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 l>r' Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. uredni^ dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls«
»Zašel sem v dom onemoglilirt
Ko sem bil pred kratkim zopet na Reki z namenom, da se spoznani z reškim pomorstvom in ladjedelnico, me je nekdo opozoril na vzorno urejen zavodi za stare ljudi v Lovranu. Ker so mi znane neugodne razmere, v katerih živijo stari ljudje pri nas, sem takoj spremenil svoj načrt in. se odpravi’ v Lovran. Vo-losko in Opatija sta mi že znana iz prejš-njih časov, zato sem nameraval peljati se z avtobusom -do Opatije, potem pa peš do Lovrana, da sr ogledam ta divni breg, ki se sonči v zavetju Učke, in da se nar užij.em nepopisnih njegovih lepot. Na žar lost mi čas tega ni dovolil in sem s-e- mor ral v natlačenem avtobusu peljati do Lovrana. Tako da nisem mogel videti ničesar razen ljudi okoli sebe.
Vsekakor je večina potnikov izstopila že v Opatiji in od tam naprej je bilo vi avtobusu nekoliko več zraka in razgledal. Prekrasna obala z Ičiči in Iko je kakor v sanjah zdrknila mimo mene, pokazala se mi je le tolika, da mi j>e zbudila željo, da jo čim prej zopet obiščem: in jo .pridružim k drugim najlepšim spominom iz svojega življenja.
V Lovrami sem, se takoj napotil nar vzgor proti »Domu starih i nemočnih«. Cesta je speljana med samimi vrtovi in parki z dvorci. Pravzaprav je vsa okolica Lovrana, še več, vsa obala od Volo>-skega do Lovrana in še dalje en sam oča-tu joči park, gosto pokrit s cvetjem in košatim in visokim drevjem^ V takem, lastnem parku, je tudi lo,vranski dom. starih. Obdelanih kmetskih zemljišč ni videti nikjer. Ves kraj vabi na počitek in na brezskrbno uživanje prirode in življenja.
2e prvo srečanje z domom 'napravi na obiskovalca zelo ugoden vtis. Njegovi prebivalci so piO' obedu sedeli v parku
pod košatimi drevesi, se pogovarjali ini zabavali z raznimi igrami. Razen cvetlic, nekoliko sadnih dreves in povrtnine, imajo tam tudi domače zajce, kokoši in udomačene veverice, 'ki jih zabavajo s svojimi spretnimi telovadnimi vajami. Sprejela me je zelo prijazno ekonomka, ki mi je z veseljem vse povedala in pokazala, kar sem želel zvedeti in videti.
Ko sem bil tam, so imeli za obed krušno juho, jabolčni zavitek in krompir v solati, za večerjo pa mineštro in grozdje. Razen tega dobijo še trikrat na dan| mleko, oziroma kavo. Mesno juho dobijo dvakrat na teden; kadilci dobijo 5 cigaret »Drava« na dam Ogledal sem si tudi spalnice. Prav nič niso podobne vojašnicam, kakor n pr. v tržaškem- institutu in drugih takih zavodih. Stari ljudje se počutijo v njih, kakor da bi bili Idom-ai. Elna sama, največja spalnica je opremil jen a za 6 oseb, vse druge so manjše, po 4 im- 2 postelji. So tudi kabineti za eno samo osebo'. Sobe so opremljene popolnoma po domače: postelje, nočne omarice, omare, mizice, stolice 'in naslanjači, umivalniki, in vsakdo si lahko nabavi tudi slike, cvetlice in druge drobnarije, ki spadajo v spalne sobe. Videl sem tudi sobo za- dve osebi, v kateri stanujeta mož in žena.
V pritličju je obširna obe dni ra s četve-rokotnimi pogrnjenimi mizami za 4 osebe —- obednica, ki prav nič ne zaostaja za dlobro urejeno gostilno. Upravo vodijo popolnoma avtonomno, počenši od L 1948, slovenske šolske sestre reda »Notre Dame de Sion«. Tri so prišle iz Slov. Bistrice in 4 iz Šmihela pri Novem m.
Za hrano im vso oskrbo prejemajo šolske sestre po 6.400 dinarjev za osebo na mesec in s tem denarjem, morajo, pokriti
vse stroške za stanovalce in za svoje lastno življenje. Na moje začudenje, kako da »izhajajo« s tako majhnimi dohodki, mi je ekonomka, ena izmed zgoraj omenjenih šolskih sester, pojasnila, da so vzeli! v najem za 500 dinarjev na mesec primerno zemljišče, ki ga obdelujejo same sl pomočjo tistih stanovalcev, k' imajo šq voljo in sposobnost za delo. Kot odškodnino dobivajo delavci na polju; in v. gospodinjstvu obilnejšo hrano in, zraven/ petih, še 10 cigaret na dan. Na tem zemljišču pridobiva zavod vso za hrano potrebno zelenjavo in sočivje. Tam imajo tudi prašičerejo; od 8 prašičev bodo letos zaklali tri. Zavod je socialna ustanova in je podrejen »Savjetu za narodno z dr avl j e 1 sacijalnu politiku« v Zagrebu.
O-dPrt je vsakomur, tudi tujcem, ki jih je tudi zdaj mekaj v njem, prednost pa imajo Lovranci. Kar pa predvsem odlikuje lovranski zavodi za stare -ljudi, jej njegovo domače ozračje in res vzorna: u-prava, ki s skromnimi sredstvi doseza maksimalne uspehe. Prav to me je vzpodbudilo', da o njem poročam in ga pokažem za vzgled drugim podobnim zavodom. V lovranskemi zavodu gre humanitarni čut tako daleč, da skrbijo celo za dostojne pogrebe svojih umrlih stanovalcev, za katere so rezervirane cvetlice vi parku. Prost izhod je vsak drugi dan, in; sicer en dan za ženske, drugi za moške.
'Ko sem se vračal iz zavoda navzdol proti morski obali, sem razmišljal ves čas o razliki med našim zahajajočim zahodom in vzhajajočim vzhodom: »Tako torej skrbi ljudska država za svoje stare ljudi kljub vsem .gospodarskim težavam, s katerimi se mora še boriti, kako pa bo šele potem, ko bodo vse te težave končno premagane«. — od —
MIZARJI!^6 ™-
KM E10, A LC i gj sn0pe in trdih PODJETNIKI § lesov, trama in p ankete nudi najugodneje
CALEA
Tel.
90441 TRST
Viale Sonnino, 24
IMPEXPORT
TRST ■ ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT ■ TRIESTE
UVAŽA:	IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroja
®. MERI
IRSURiESEE, l)L. XXX 0T108DE8
Telef 29-812, Telgr. KAPI, Trieste
Import = Export vseh vrst
PLETOIfliE in GRADBENEGA MATERIALA
elektro-inštalacijsko podjetje
TRST, Ul. B0CCACCI0 ŠT. 10
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nova inštalacije vseh vrst električnih napeljav
Pokličite našo telef. štev. 29-322 . Se priporočamo
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Sosič
S0SSI
MARIO
OPČINE, Trg Monte Re 4
TEL. 21-155
Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material
ZASTOPSTVO „IiI<5UICJA S A ”
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah,
Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu
Prodajamo tudi na obroke . Gene ugodne I
z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
SEDEŽ, TRST
0 1. ICA P A B I O F I L Z I ST. t • / I. • TELEFON ST. 18*08
SPOmRSKEGA ZDRUŽENJA
Poslovni koledar za november
Do 5. novembra morajo proizvajalci sodavic, umetne mineralne vode in leda ter grosisti, ki se bavijo s prodajo sodavic, umetne in naravne mineralne vode, leda dn svežih rib plačati davek na poslovni promet (TGE) za prodajo tega blaga prodajalcem na drobno izvršene v mesecu oktobru 1954.
Do 10. novembra morajo trgovci, po-pravljalnice, trgovski zastopniki in prodajni agenti za radio-električni ma-


terial in aparate izločiti iz nevezanega registra predpisanega z ukazom št. 62/1950 vpisne pole s podatki prejemov in izdaj v mesecu oktobru, jih opremiti z žigom tvrdke in podpisom in poslati koncesioniranemu zavodu za radijske oddaje s priporočenim pismom s povratnim potrdilom.
Do 10. novembra morajo delodajalci preddožiti zavodu za socialno zavarovanje (1NPS) izpolnjene obrazce za me sec oktober 1954 in nakazati zavodu znesek dolgovanih prispevkov za soc. zavarovanje svojih uslužbencev.
Vsak petek: Trgovci in industrijci, ki so pooblaščeni, da plačujejo cdavek
na poslovni promet (IGE) s tedenskim nakazilom, morajo nakazati ta davek najkasneje do petka vsakega tedna na prodaje izvršene v preteklem tednu.
Prejemi ob praznikih
Na dan praznikov dne 1., 3. in 4. novembra pripadajo vsem uslužbencem redni pnejemki, četudi te dni ne dleila-jo. V kolikor pa bi te dni stvarno delali, jim pripadajo poleg rednih prejemkov še mezde za stvarno izvršene ure dela s poviškom na delo ob praznikih, kot je to predvidemo v kolektivnih delovnih pogodbah.
Pred predstavniki angleške, ameriške in italijanske vojske je bilo dogovorjeno, da bosta vojski Vel. Britanije in ZDA izročili oblast italijanski vojski dne 26. oktobra na obali pred hotelom Exeelsior natančno ob 11.30. V hotelu »Excelsior« naj bi se poprej sestali poveljniki vojsk angleški general Winter-ton, ameriški general Dabney in novi poveljnik Cone A italijanski general De Renzi. General Winterton naj bi izkrcal svojo četo z angleške vojne ladje, ki bo pripravljena za odhod; nato bi >se izvršila formalna predaja oblasti na trgu. V hotelu »Excetsior« je čakal tudi tržaški škof mgr. Santin. Toda ob napovedanem času ,se general Winter!on kljub prizadevanju italijanskega posredovalca ni bolel izkrcati in postrojiti svojih vojakov za predajo oblasti. V hotel je prišel samo ameriški general Dabney, med em ko se je italijanski general De Renzi mud :1 na prefekturi. General Winterion je na svoji ladji ponudil italijanskemu posredovalcu čašo šampanjca v slovo. Kaj se je pravzaprav med tem časom odigralo, ni bilo novinarjem lahko ugotoviti. Najbolj verjetna je domneva, da se gen. Winterton ni hotel izkrcati, ker ni bilo pred hotelom »Excelsior« pravega reda in ni hotel svojih vojakov peljati med nedisciplinirano množico. Italijanskemu posredovalcu se je priložil zaradi nereda. Ameriški general je tako prišel v veliko zadrego. Sam je dal odigrati svoji vojaški godbi himne vseh treh držav in se nato vkrcal z vojaki na svojo ladjo. Hkrati je general Winterton dal povelje za odhod. Italijanska množica se je od angleške vojske poslovila z žvižganjem.
Italijanska civiina uprava na Tržaškem. Generalni vladni komisar pref. Paiamara je prevzel oblast od generala De Renzija v petek dne 29. oktobra. Ob tej priložnosti je naslovil na prebivalstvo proglas, v katerem obljublja, da bo delal v korist in blaginjo vsega prebivalstva ozemelj, ki so prešla na italijansko upravo. Izrekel je najiep-še želje za delovno in plodovito bodoč nost, v lojalnem in koristnem sode'0-vanju vseh. ob enakosti pravic in dolžnosti, v medsebojnem razumevanju in v skupnem namenu.
Italijanska vojska je pod poveljstvom gen. De Renzija vkorakala v cono A Svobodnega tržaškega ozemlja v torek 26. oktobra v jutranjih urah. Jugoslovanska ljudska armada je zasedla pas ozemlja v Miljskih hribih, ki je bil priključen Coni B, dva dni poprej.
VISOKI OBISKI V TRSTU. Svečanostim na dan obletnice premirja, 4. novembra v Trstu, bosta prisostvovala tudi predsednik Italijanske republike Einaudi in predsednik vlade Scelba.
Bodoči Italijanski konzul v Kopru g. Albertario je v spremstvu tajnika Jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu g. Ninkoviča obiskal Koper in Buje.
Prehod čez mejo r a bloku v Perne-
čili pri Sežani je do nadaljnjega dovoljen z osebno tržaško izkaznico in potnim dovoljenjem, ki ga je izdala Gospodarska delegacija FIjRJ v Trstu, ali pa z Običajnim potnim listom. Pozneje bo potreben redn! potni list, izdan od italijanskih oblastev, tudi za Tržačane.
Prtijava pridelka vina na Goriškem. Po obvestilu goriškega trošarinokega u-rada je rok za prijave proizvodnje vina zapadel 31. oktobra. Zakasnele ali pomankljive prijave se kaznujejo.
PRAVNA PRIKLJUČITEV
Generalni komisar Paiamara je razveljavil ukaz bivše ZVU, v smislu katerega je bilo prizivno sodišče najviš-ji sodni organ v Coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. To mesto pritiče zdaj zopet kasacijskemu sodišču v Rimu, ki bo poslej sadilo o prizivih iz Cone A.
ZA TOVORNIKE PREPOVEDAN PRO
MET PO OBMORSKI CESTI
Kvestura 'opozarja šoferje, da je obmorska cesta (državna cesta št. 14) zaprta za tovornike z nad 35 stoti nosilnosti. Za te tovornike je promet dovoljen samo na avtocesti Sesljan-Opči-ne.
Priprave za Maški velesejem
Iz zadnje okrožnice uprave tržaškega velesejma smo razbrali, da se je uprava lakpj po zaključku letošnjega sejma od-Icčno le ila propagandnega dola za bodoči velesejem, ki bo od 19. junija do 4. juiija 1955. Uprava je razposlala 62.900 komadov najrazličnejših propagandnih U-skevin, letakov in brešur, ki so jih razširili na velesejmih v Koelnu, Frankfurtu in na Dunaju. Propagandno gradivo je bilo poslano tučii v države Bližnjega vzhoda. Podpredsednik Ulessi je obiskal velesejem v Celovcu, medtem ko je glavni tajnik dr. Chiaruttini zainteresiral za sejem tuja poslaništva v Rimu.
K temu p-oročilu bi radi samo pripom-niili, da nikjer ne omenja, da bi bila u-iprava stopila v stik z jugoslovanskimi gospodarskimi krogi ali, recimo, z upravo zagrebškega velesejma;, čeprav je Jugoslavija s svojo kolektivno razstavo in, številnimi obiski vsako leto povzdignila pomen tržaškega velesejma. Poleg tega1 je bilo po londonskem sporazumu glede Trsta, ki ga ompnjia tudi okrožnica, S strani italijanskih in jugoslovanskih državnikov danih več izjav o potrebi tesnejšega gospodarskega sodelovanja med obema državama.;. Prav tržaški velesejem bi lahko mnogo doprinesel k utrditvi ju-goslovansko-italijanskih trgovinskih zvez; to bi bilo v korist samega Trsta, ki nastopa kot posredovalec. Zato upamo, da bo uprava tržaškega velesejma čimprej nadoknadila storjeno zamudo.
Dvojni tečaj za denarne pošiljke
Odbor za gospodarstvo je dostavil ju-goslov. zvezni vladi načrt odločbe, po kateri bo Narodna banka Zvezne republike Jugoslavije plačevala izseljeniška nakazila v tujih devizah (valutah) po dvojnem uradnem tečaju. To pomeni nagrado, ki bo prišla v prid sorodnikom in družinam izseljencev. Ako je n. pr. izseljenec iz Združenih držav poslal v JiugoiSilavijo dOlarje, je te Narodna banka zamenjala po uradnem tečaju, ise pravi 300 dinarjev za doiar. Po novi uredbi bo banka plačevala za dolar 600 dinarjev. Iste ugodnosti bodo uživali tudi Jugoslovani, ki žive v kuji-ni — ne da bj bili pravi izseljenci — in od časa do časa pošiljajo denar svojim sorodnikom v domovini. Doslej so izseljenci pomagali svojceml v domovini predvsem s pošiljanjem darilnih paketov, ker j,e bila zamenjava denarja po uradnem tečaju neugodna.
Vsem uslužbencem pri radiu enake pravice!
V vrsti člankov o razvoju in poslovanju slovenske radijske postaje v Trstu smo omenili tudi, kako so nameščenci italijanske radijske postaje uživali in u-živajo še danes določene prednosti pred nameščenci slovenske radijske postaje, čeprav sta bili obe postaji podrejeni e-notnemu angloameriškemu vodstvu in so sredstva za vzdrževanje obeh postaj skupna (iz blagajne Ustanove tržaškega radia — Ente Radio Trieste). Tedaj s; mismo dotaknili položaja urednikov radijskih poročil.
Urednikom radijskih poročil italijanske postaje je bil priznan položaj časnikarjev. Tako so ti uživali pravice, ki jih daje skupna novinarska pogodba profesionalnih novinarjev v Italiji. Urednikom radijskih poročil slovenske postaje pa anglo-ameriško vodstvo, ki je bilo podrejeno službi za obveščanje javnosti (PTO-Public Information Office), ni hotelo priznati pravic časnikarjev v smislu skupne pogodbe. Razlika v plačah znaša okoli
25.000	lir mesečno. Uredniki slovenskih radijskih poročil so se dobrih 10 mesecev borili za svoje pravice in so svojo akcijo ipospešiH pred odhodom anglta-ameriške vojaške uprave. Vse je bilo zaman. Tik pred odhodom jih je predstavnik PIO počastil s prelepim pisemcem;. V njem je bilo rečeno, da anglo-ameriško vodstvo priznava utemeljenost zahteve urednikov, slovenskih radijskih poročil, ker opravljajo isto delo kakor njihovi italijanski tovariši, vendar ni pravočasno utegnilo zadeve urediti; zato priporoča italijanski upravi, naj to stori. Mr. Dunham, načel-« nik PIO ni torej v desetih mesecih utegnil rešiti te zadeve. Znano je, da so ameriški upravniki sicer bolj ekspeditivni, kadar le hočejo.
Vodstvo tržaškega radia je po odhodu Američanov in Angležev prevzel glavni komisar dr. Maurizio Martino-Mauri, ki je zbranim nameščencem obeh postaj sporočil, da ostane tržaška radijska ustanova avtonomna, se pravi, da se ne bo priključila k RAI (Radio audizioni Italiane). Priporočil je tudi vsem nameščencem, da bi še nadalje ostali kot ena družina ter sodelovali med seboj ne glede na narodL nos*', h kateri pripadajo. Njegov nastop je napravil ugoden vtis ;na zbrane, zato je tudi opravičeno upanje, da bo odpravil vse diskriminacije glede položaja1 rar dijskih nameščencev.
OTVORITEV PRVEGA DELA AVTOMOBILSKE CESTE LJUBLJANA-ZAGREB
Gradbeno podjetje »Tehnika« je v nedeljo izročilo prometu novo moderno 14 m široko avtomobilsko; cesto, M vodi od ljubljanskega predmestja Rudnika do Škofljice. Dolga je 15 in poi kilometra. To je prvi del < bodoče avtomobilske ceste, ki ,bo povezala Zagreb z Ljubljano in bo po programu gradnje dograjena v treh letih.
PREDSTAVNIKI AMERIŠKIH TRGOVCEV V BEOGRADU
Preteklo nedeljo je v Beograd prispela skupina predstavnikov trgovske organizacije ZDA »Sates executives«, ki šteje nad 2000 klubov trgovcev. Vodja te skupine je znani 'Strokovnjak za trgovino g. Elimer Krueger. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji bodo predstavnik'! ameriške organizacije trgovcev imeli v Beogradu in Zagrebu nekaj predavanj o sodobnih metodah v trgovini.
Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu se v duhu londonskega sporazuma o Trstu izpreroemi v generalni konzulat. Po odhodu opolnomočenega ministra prof. Zem.lj.aka še ni bil imenovan generalni konzul.
— Zdaj ali nikdar več! —;
Londonski sporazum o Trstu je spravil tržaške Slovence v položaj, kj jim narekuje združitev bolj kakor kdaj poprej v preteklosti. Čeprav je bila usoda Trsta in Tržačanov v Londonu zapečatena, me da bi kdo vprašal za njihove želje, so tržaški Slovenci vendar dobili v roke »posebni statut«. V njem so bile Slovencem zajamčene gospodarske, kulturne in politične pravice. Toda prav bridke izkušnje iz preteklih povojnih let nas učijo, da sam papir, še tako lepo popisan (kakor je mirovna pogodba z Italijo), nič ne ve’ja, ako me stoji za njim živa sila, ki jo predstavlja lahko samo trdno sklenjeno ljudstvo.
Združimo se! Združimo se vsaj na gospodraskiem in kulturnem področju, na katerem imamo skupne smotre: ohranitev našega golega življenja in slovenske kulture.
To je bilo geslo najnovejše pobude, ki so je te dni dali predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja, — Kmečke zvezie in Slovensko - hrvatske prosvetne zveze. Te organizacije so že zajele pripadnike vseh naših sianov in hočejo pritegniti v skupni krog še druge njim sorodne organizacije, da bi v danem trenutku lahko s širšimi pooblastili in z večjo silo nastopi!« za obrambo pravic našega človeka. Slovenske organizacije se bodo med seboj povezale v novi ustanovi — Slovenski go-spotf&rsko-kuitunii zvezi — same pa bodo ohranile popolno neodvisnost. Iz te vrhovne skupne ustanove bodo izločene politične razprtije, da bi se tako omogočil pristop čim večjega števila organizacij, da bo sjoga toliko bolj trdna in sila toliko bolj udarna.
Pohitimo, da nas novi časi ne najdejo nepripravljene!
(Prijave sprejema pripravljalni odbor za ustanovitev Slovenske gospodarsko - kulturne zveze, Rimska ulica 15 II. nadstr. (via Roma).
Zdravilna voda - radenska slatina
Sedaj si pa mislimo, da je poVl peskom zemlja razpokana. Nekoč je bil tam v bližini ognjenik. Ognjenik se je že davno umiril in me bruha več, pač pa pulite iz zemlje razni plini, predvsem ogljikov dvokis. Ogljikov dvokis je plin, ki ga tudi umetno raztapljamo v vodi. Vsi poznate sifon, ki nas tako prijetno ščegeče in nam sili v nos, bo smo ga popili. Plin ogljikov dvokis se zelo rad topi v vodi in da vodi kiselkast okus.
Voda curlja skozi pesek do ilovice ali pa podobne zemlje. Zemlja je še vedno razpokana, ker je bil tam včasih ognjenik. Plin ogljikov dvokis, ki odhaja iz podzemeljskih razpok, sili v vodo. Voda postane kiselkasta ker se nasiti z ogljikovim dvokisom. Ta kiselkasta voda teče dalje po ilovici ali po podobni zemlji, ki ne prepušča vode. Tako je v Radencih.
V	Radencih je globoko pod površjem ognjeniška zemlja. Kakšne čudovite ognjeniške snovi so vse tam, kakšna čudovita zemlja, bi je privrela iz osrčja zemlje! Na nepropustni plasti pod površjem zemlje se voda prepoji in prekvasi s plinom, in na poti do izvira topi in liže iz stare ognjeniške zemlje razne snovi, razne rudnine, razne soli. Zato izvira v Radencih slatina. Poglejte samo na napis na steklenici in dolgo boste brali, preden boste vse prebrali, kaj nj vse v različnih količinah raztopljenega in razproščenega v tej svojevrstni, čudodelni dobroti slovenske zemlje.
V	zdravilišču Radenci je več izvirkov. Vsi imajo v sebi mnogo plinov pa tudi raznih snovi, ne vsi enako. Je pač odvisno, kod teče vodna žila. Bolniki prihajajo od vseh vetrov. Vsi iščejo zdravja. Sredi zdravilišča je velika steklena dvorana. Tam bolniki pijejo slatino, tako, ki je zaznamovana s štirimi rdečimi srci. Ta ki jo razpošiljajo v steklenicah po svetu ima znak treh rde-
čih src. Tiste s štirimi srci, ki je zelo močna, ne razpošiljajo; pijejo jo bolniki .samo tam in to tako, kot jim je to zdravnik predpisal. Pijejo toplo ali mrzlo, eno ;allii več čaš, jo zlijejo vase ali jo pa s pobožnostjo srebajo v majhnih požirkih. V dvorani so mehki, gibljivi ležalni stoli, ki te morejo spraviti v različne lege in .položaje. Različno u-porabljajo te steče bolniki, da jim. pač bolj tekne zdravilna slatina štirih src in se predvsem razlije in ustavi tam, kjer je po mnenju zdravnikov najbolj potrebno. Sredi te steklene dvorane je izvirek vode štirih src, pokrit z velikim steklenim povesnikom. Ta je znotraj ves sajasto rjav. Pod njim neutrud no, noč in dan žubori in grglja slatina. Plini hobija j o iz vode. V njih je tudi jod. Ta jod hlapi in se nabira na steklenih stenah povesnika in maže to steklo znotraj z rjavkasto, sajasto prevleko. Jod je važno zdravilo. N.i za vse bolezni, toda za nekatere je nujno potreben. Bolniki ga tu dobe v veliki količini. Jod je prvina predvsem v morju in v morskem rastlinju. Ce je tu v Radencih v izvirku štirih src toliko joda v slatini, nam da to slutiti, da ni tu samo ognjeniška zemlja, marveč, da so tu tudi plasti zemlje, peska, dna in obale že davno usahlega; morja.
V okolici Radenc je nešteto slatinskih izvirkov. Noč ip dan prihajajo ljudje, s kolesi, peš, z vozovi, tudi 40 km daleč, ida si tu napolnijo steklenice z zdravilno poživljajočo islatino. Razne izvirke so ogradila razna podjetja in tam noč in dan polnijo steklenice. Povpraševanje po tej zdravilni vodi je veliko. Vodo izvažajo iz treh vrelcev. Na steklenici piše ali je voda iz Zdravilnega vrelca, ali iz Petanjskega ali pa Kraljevega. Voda iz Petanjskega vrelca je skoro brez železa, medtem, ko imata ostala vrelca mnogo železa v sebi. Toliko je železa v teh vodah, da ti počrni čez čas, belo, kiselkasto vino, če ga mešaš s slatino.
Ko nekaj časa stoji v steklenici radenska slatina, se na dnu nabere malenkost meglenega usedka. Toliko je teh snovi v tej vodi, da se pričnejo počasi ob mirovanju izločati, ko pa si dobro pretresel steklenico, se te soli zopet po večini neopazno porazdele po tekočini in tvoje telo po pitju te vode, sprejme vase v spremljivi obliki vse telesu koristne snovi.
Nič ni ostalo zapisanega, kdaj in kako so ljudje uživali to zdravilno vodo. . Vemo le to, da so ob -nekaterih izvirkih v bližini izkopali kamenito in bronasto orodje in orožje; torej orožje in orodje še iz onih davnih dob, ko še niso poznali železa. To je edini vir, ki nam daje slutiti, da so se neznana ljudstva že v megleni in neznani davnini rada mudila ob teh izvirkih. Širši svet pozna radensko zdravilno vodo šele sedemdeset let. Slučajno se je pred več kot sto leti peljal mimo neki nemški zdravnik. Vsega ga je prevzelo, ko je čul ob poti iz (studenca čudovito šumenje, sikanje in brbljanje vode. Peljal se je mimo z vozom. »Ali slišite?« mu pravi voznik »Kako nocoj brblja, ropoče in piska? To bodo jutri čarovnice zaplesale!« »In zares sem zaslišal nekako iskrivno.st.nio sikanje«, paša—v svoji knjigi zdravnik Keun, »ki se. je čulo prav čudno, v magični razsvetljavi noči. Skoro v strahu sem vprašal, od kod in zakaj ta šum«. »To je studenec, pod katerim je velik kotel; tam kuhajo čarovnice one velike cmoke, s katerimi pobijajo naše njive. Ce tam žvižga in šušlja, tedaj bo kmalu grom in toča. Kakor danes pa že dolgo ni žvižgalo!« pravi voznik. Keun še pristavlja, da je naslednji dan pobila toča vinograde po vseh bližnjih goricah.
Komnu ta dogodek in, ta voda nista šla iz ispomina. Vrnil se je v Radence in ves svet obvestil o zdravilni Radenski dlatini. Prvi jo je začel pošiljati v svet, (bolnemu j,n žejnemu človeštvu v olajšanje.	T. P.
V KRMSTVU A1L0-HE PETROLEJSKE DRUŽBE
Zelenjava na Mašin lige
Na tržaškem trgu s sadjem in zelenjavo ni večjih izprememb; cene so ostale približno enake. Tako' se prodaja krompir na debelo po 25-30 lir in 35-45 lir kg na drobno. Paradižniki gredo po 30-40 na debelo in 60-80 na drobno. Zelje je povečini iz Italije, nekaj pa ga pride tudi iz Jugoslavije; stane 40450 lir na debelo in 80-90 lir na drobno. Cvetača prihaja z Goriškega in se prodaja po 40-60 na debelo in 80-120 lir na drobno. Fižol v stročju je po 80 na debelo in 120 na drobno. Solata »endivija« atane 60-100 na debelo' in 100-160 na drobno; mehke vrste pa 120-160 na debelo in 200 na drobno. »Blede« že pojenjajo in stanejo 70-80 lir na debelo ter 100-120 na drobno. Domača špinača se prodaja po 80-100 na debelo in 120-140 na drobno; špinača iz Italije po 50-60 na debelo in 80-100 na drobno.
Jabolk je dosti na trgu. Vrsta »de-lizia« stane 80-100 na debelo in 120-160 na drobno ; vrsta »jonatan« in kanadska se prodajajo po približno i-sti ceni. Slabše vrste jabolk — ljudje jih kupujejo za kuhanje — stanejo 30-40 na debelo in 60-80 na drobno. Hruške vrste »kaiser« gredo po 120-130 lir na debelo in 190-240 lir na drobno, vrste »butirke« po 80-100 na debelo in 120^160 na drobno; slabše vrste se prodajajo po 80 na drobno pa tudi po nižjih cenah. Kaki dobiš za 30-40 lir na debelo in 60-80 na drobno. Limone stanejo 120-130 na debelo in 160-200 lir na drobno. Cena banan je vedno enaka 450 lir za kg, ker je kupčija monopolizirana.
Beguncev je zdaj na Tržaškem okoli 3200. Računajo, da jih je na Proseku še okoli 400, v bolnišnici za jetične pa okoli 80. Sredi tega meseca prispe v Trst avstralska komisija, ki bo izbrala večje število beguncev za nadaljnji transport v Avstralijo.
Sklad za pomoč industriji. Pri tržaškem denarnem zavodu »Cassa di Ri-sparmio« bo ustanovljen poseben sklad za pomoč srednji in mali industriji, ki bo črpaj denarna sredstva dz sklada bivšega Harshallovega načrta. Gre namreč za denar, ki se bo .steka] v sklad iz že podeljenih posojil, ki jih zdaj vračajo razna podjetja.
Perzijska narodna skupščina je te dnii potrdila sporazum med vlado in medinarodniim petrolejskim konzorcijem o proizvodnji in delitvi perzijskega tiranskega) petrolleja. Razprava je bila zelo vroča, trajala je 10 dni. V Londonu so z zadovoljstvom sprejeli na znanje potrditev sporazuma. Delnice Anglo-iranske družbe so poskočile.
Se preden se je začeli spor med An-glo-iransko družbo dn Mosadekove vlado so Angleži zamislili gradnjo velike čistilnice v Adenu, ki maj bi (dopalmi-la obratovanje čistilnice v Abadanu v Perziji.
Najmovejša petrolejska čistilnica Anglo-iranske petrolejske družbe, na polotoku v Malem Adenu, je pričela o-bratovati že petnajst mesecev potem,, ko so položila) prvi betonski temelj. Za gradnjo nove rafinerije v Malem Adenu se je družba odločila zaradi važnosti Adena kot postaje za oskrbo ladij z gorivom na glavnih progah med Evropo in Vzhodom. Povprečno pristane v Adenu dnevno 13 ladij, ki se vse oskrbijo z gorivom.
Nova 'rafinerija nabavlja surovo nafto s petrolejskih polj na področju Adenskega zaliva; iz rafinerije pa bodo letno črpali po približno 30 km dolgem cevovodu gorivo za pogon ladijskih motorjev v bunkerje, ki so v aden-;Sk'i luki.
Doslej so surovo nafto s petrolejskih polj iz Adenskega zaliva prevažali s cisternami v čistilnice v Veliki Britaniji, nakar so rafinirano nafto po približno 4.000 milj dolgi poti pošiljali zopet nazaj v Aden za vskladiščenje v bunkerjih. Novi načrt, katerega izvedba stane približno 45 milijonov funtov šterlingov (nad 70 milijard lir), je res velikopotezen. Zgradili so novo petrolejsko pristanišče, ki je eno izmed največjih na svetu; sama rafinerija ter tanki za surovo nafto in rafinirane derivate pa se raztezajo na prostoru, ki je velik nad 100 ha.
Glavni poudarek pri gradnji nove rafinerije je ležal na brzini gradnje; načrti in gradnja sama pa so se razvijali skoro hkrati. Za čim hitrejšo dobavo potrebnega materiala je skrbela skupina špediterjev, ki je obiskovala britanske in evropske tovarne kjer je prevzemala naročeno blago. Pri gradnji pa tudi niso štediji s stroški, glede mezd in hrane in sploh vsega drugega, da so delavcem' omogočili, da so lahko delali šest dni tedensko po 10 ur dnevno.
Poleg rafinerije z veliko elektrarno in pomožnimi instalacijami za proizvodnjo elektrike, pare in hlajenje vode, ki je potrebna v raznih napravah, vsebuje ta načrt, ki stane 45 milijonov funtov šterlingov, še novo pristanišče za nafto, v katerem bodo istočasno lahko pristale ob treh glavnih pomolih štiri 32.000-tonske cisterne. Pri gradnji nove čistilnice so morali razstreliti skoro 918.000 kubičnih metrov skal iz bližnjih gričev In dvigniti iz morja 4,5 milijona kubičnih metrov peska, da so lahko poglobili dostopni prekop in luko samo. S črpanjem peska na površino so bonificirali 80 ha zemlje. Na tem prostoru so postavili nad 100 zbiralnikov za nafto in razne pristaniške zgradbe.
Kako veličastno delo je bila gradnja nove čistilnice, vidimo iz tega, da je bilo v času, ko so bila dela na višku, vsega zaposlenih petnajst tisoč ljudi — vštevši 2500 britanskih, ameriških in evropskih tehnikov ter nad
10.000	arabskih in indijskih delavcev. Za to ogromno delovno silo so morali vsak mesec pripeljati v Aden nad 500 ton živil iz 26 dežel, od Norveške pa vse do Nove Zelandije.
Za gradbišče, to je za novo rafinerijo in pristanišče, so pripeljali iz Velike Britanije, Evrope in Amerike v Aden skoraj 200.000 ton materiala — vključno 100.000 ton jekla In 30.000 ton cementa. Ko bo rafinerija popolnoma dograjena, bo v njej zaposlenih 250 Britancev in 1500 Arabcev in Indijcev. Z njo se bo še povečala važnost Adena, kot bunkerske luke na pol poti med Evropo in vzhodno A-friko, Srednjim in Daljnim vzhodom, Indijo in Avstralazijo.
5>a©/ž!A@lf
nf pjiSlcLnlsui
Med 13. in 20. oktobrom se je ladijski promet skozi tržaško pristanišče gibal fako/e:
ITALIJANSKE IN TRŽAŠKE LADJE
Priplule so: »Femianda« iz Ravenne prazna, »Karachi« iz Norfolka z 10.000 t premoga, »Valvererde« iz Bombaja s 4.800 t železne rude, »'Risano «iz Bombaja is 700 t, »Nuovo Arno« iz Ackaja z 2.-325 t železne rude, »Irma« iz Aleksandrije s 556 t, »Barletta« iz Carigrada z 224 t, »Es.per.ia« iz Bejruta s 256 t, »Stamura« iz Benetk prazna, »D oda-to Tripcovich« iz Mena el Ahmedi s 16.080 t surovega olja, »Giosue Borsi« iz Londona s 434 t. Odplule so: »Otran-to« v Smirno z 2 t, »Messapia« v Lar-nako natovorjena, »Roberto Pimpi« v Tunis natovorjen z lesom, »Alcor« v Benetke natovorjena z mineralnim o-Ijem, »Sistiana« v Benetke prazna, od koder se je vrnila. »Manne!« v Pati as natovorjena, »Ceilio« v Valenco z 280 t, »Campidoglio« v Smirno .natovorjena, »Castore« v Piombino s 1440 t jekla, »Treviso« v .Smirno natovorjena, »Verax« v Geddo natovorjena in »Otis« v Pirej natovorjena z bencinom.
ANGLEŠKA »Endenwood« je odplula v Benetke prazna, od koder se je vrnila in odplula v Hull s 309 t; »Al-pera« je odplula v Liverpool z vojaškim tovorom; »British Navigator« je odplula v Carigrad s 4394 t ben-fcia. AMERIŠKA »Nordeuba« je odplula v Hampton Roads prazna; »Exchester« je odplula v ZDA natovorjena ;»Rulh Ly-keš« je odplula v Iskenderun prazna. GRŠKA »Kozani« je prispela iz San!e Maure s 364 t; »Aotiipalea« je odplula v Preveso natovorjena; »Kyvernitis« je odplula v La Gouiieite' prazna. SVEDSKA »Yohl e Hide« je odplula v Kalkuto natovorjena; »Stig Gorthon« je priplula iz Las Palmasa in odplula v Buenos Aires. EGIPTOVSKA »Isma-iiia« je odplula v Alenksandrio natovorjena; »Star of Alexandria« je pripeljala iz Aleksandrije 1010 t in se vrnila z 285 t. NEMŠKA »Stalileck« je odplula v Fort Said natovorjena. IZRAELSKA »Kinneret« je odplula v Hajfo natovorjena. HOLANDSKA »Neio« je prispela iz Amsterdama s 198 t in se vrnila z 284 tonami.
Zaradi praznikov je izostalo poročilo o jugoslovanskih ladjah.
Rafinerija, ki bo zaposlila 259 britanskih tehnikov in 1.150 arabskih in azijskih delavcev in bo letno iahko predelala 5 milijonov ton surove nafte, predstavlja nadaljnji korak v načrtni novi razdelitvi rafinacijskih virov Anglo-iranske petrolejske družbe.
Večine te nove porazdelitve rafinacijskih virov -družbe pa je bila v pripravi že preden je perzijska vlada ukinila obratovanje družbine čistilnice v Abadanu. Silno so se povečali rafina-cijski viri Anglo-iranske petrolejske družbe v Veliki Britaniji z gradnjo novih čistilniških naprav na otoku Grain v Llandarcy-u in Grangemouthu. Nadalje ima družba še pet čistilnic v Evropi, in sicer; v Aotvverpnu, Hamburgu, Portu Margera pri Benetkah in Laven v bližini Marseja. Ko bo y začetku prihodnjega leta pričela obratovati še nova družbina čistilnica v Quinani v zahodni Avstraliji, bo proizvodna zmogljivost vseh teh čistilnic dosegla raven pred izgubo abadanske čistilnice,
Tržaške čistilnice
Tržaške čistilnice so bile med vojno hudo poškodovane. Po obnovi so njihovo zmogljivost povečali, in sicer od 470.000 v letu 1938 na 750.000 ton; zmogljivost čistilnice »Aquila<< je bila povečana na 600.000 in čistilnice »Es-so Standard Italiana«, ki pripada a-meriški družbi »Esso Standard Com-pany«, na 150.0001 ton. Proizvodnja obeh čistilnic je že v letu 1951 prekosila predvojno, in sicer je znašala
513.000	ton (leta 1938 448.513 ton), čeprav je povojna proizvodnja višja, je v čistilnicah zaposlenih manj ljudi. Tako je bilo pred vojno zaposlenih 1191 delavcev, leta 1951 samo 675; število uradnikov in tehnikov se je povečalo od 210 na 330.
čistilnica »Aquila« obratuje danes z nekaj nad polovico svoje zmogljivosti (junija 1954 58,3%), aprila 1954 je »Esso Standard« izkoriščala samo 45,7% svoje zmogljivosti. V čistilnici »Aquila« gradijo zdaj priprave za postopek »craking«. Za gradnjo novih naprav je »Aguila« prejela ogromno posojilo (poleg prejšnjih posojil) od Zavezniške vojaške uprave v znesku ene milijarde lir. S tem bodo krili polovico gradbenih stroškov. Čistilnica »Aquila« je imela lansko leto 193 milijonov čistega dobička (v letu 1952 289 milijonov). Delniška glavnica je bila povišana od 1500 na 2500 milijonov lir. Dividenda je za lansko leto dosegla 10%. V bilanci je vrednost tovarne s stroji vred ocenjena na 8 milijard 800 milijonov lir. Zaloge surovin in izdelkov so ocenili na eno milijardo 800 milijonov lir. —-Obe čistilnici sta v juniju predelali 85.106 ton nafte.
Preveč petroleja v Italiji.
V Italiji je bilo z domačim in tujim kapitailom zgrajenih toliko novih petrolejskih čistilnic, da se zdaj oglašajo izvedenci, ki priporočajo (Strožje 'nadzorstvo nad tem področjem gospo-dansikega uveljavljanja. Mnogi so mnenja, da bi bilo treba omejiti graditev
LEP ZAČETEK! V nedeljo zvečer je pet škvadrisiov vdrlo v (gostilno v ulici Ajpiari v 'Rojanu in napadlo gostilničarja, češ, da ima namizni prt, obrobljen, s (slovenskimi barvami Gostilničarja so rešili gostje, ki so dva pretepača; zgrabili in izročili policiji. Gostilničar je Tržačan (italijaruke narodnosti, a priistaš stranke za neodvisnost Trsta.
V GOSTILNI v ulici Gatteri so podobni prenapeleži pretepli 70-let.nega Slovenca lin ga prisilili, da je poljubil italijansko zastavo.
Japonska plovna laiijia do Jugoslavije. Japonska plovna družba »Nippon Yusan Co.« bo v kratkem uvedla progo do Jugoslavije. Do zdaj vzdržuje pomorsko progo med Jugoslavijo in Daljnim vzhodom Jugoslovanska linijska plovba. Japonci bodo odprli novo progo s parnikom »Akagi M.aru« (10.170 ton). Parnik bo izkrcaj tovor v Pireju, Sdlunu in na Reki.
ZDRAVLJENJE POAPNENJA ŽIL
Z ISONIAZIDOM
Ameriška zveza bivših bojevnikov bo nadaljevala s proučevanjem za izpopolnitev novega zdravila »isoniazid«, ki bo verjetno zelo dragoceno tudi pri zdravljenju splošnega poapnenja žil. To zdravilo se je že obneslo kot zelo učinkovito pri zdravljenju jetike; ugotovili so blagodejen učinek tudi pri bolnikih, ki bolehajo na obeh boleznih. Do odkritja so prišli popolnoma slučajno, ko so nekega kroničnega bolnika zdravili z isoniazidom za drugo boleznijo in so ugotovili, da je pričel govoriti bolj razločno. Poslej so to zdravilo y različnih dozah z dobrim uspehom uporabljali tudi na drugih bolni-kih.
novih rafinerij. Z druge strani je treba s posebnimi ukrepi pospešiti izvoz petrolejskih izdelkov kakor bencina in drugih derivatov. Petrolejska industrija je zadela v tujini na hudo konkurenco. Italijanska vlada se upira zahtevi italijanskih industrije,ev po znižanju davkov in po posebnih olajšavah za izvoz petroleja, češ da bi take ugodnosti potem zahtevali tudi drugi industrijci. Italija potrebuje letno 6 milijonov ton petroleja, izvozi ga pa okoli 7 milijonov ton.
Vprašanje priznanja študijev treba reli
»Posebni statut« je zagotovil tržaškim Slovencem obstanek šol, ki so bile ustanovljene V času anglo-ameriške vojaške uprave. O vprašanju slovenske kmetijske šole, ki je danes toliko bolj potrebna, ker je bila šola v Plavjah po razmejitvi priključena k coni B, poročamo na drugem mestu. Statut obravnava tudi osebni položaj učiteljev in profesorjev, v kolikor tudi njim kakor ostalim poklicem;, dovoljuje določen čas, da si pridobijo potrebne diplome ali izpričevala, ako jih še nimajo. Sicer so pravice slovenskih šolnikov zavarovanie s splošno določbo, da uživajo Slovenci pri nameščanju v javne službe enakopravnost.
Nova uprava bo morala te določbe šele izvesti, v kolikor se anglo-ameri-ški upravniki kljub vsem protestom in prošnjam prizadetih niso hoteli lotiti tega vpnašanja. Tako sloni osebni položaj naših profesorjev in učiteljev na pesku »začasnosti«, ki je trajala nič manj kakor 9 let!
Statut se ni dotaknil vprašanja priznanja študijev, dovršenih v Jugoslaviji, oziroma v Italiji. Verjetno so pogajalci to vprašanje prepustili kultur-nUkonvienciji, s katero se navadno med državami rešujejo podobna vprašanja. Zadevna določba v statutu daje vsem, ki nimajo.predpisan,ih diplom ali spričeval, (potrebnih za izvajanje poklica One samo učiteljskega aji profesorskega), 4 leta časa za nadaljevanje študijev za dosego potrebnih izpričeval. O-Eitalo je nerešeno vprašanje, katerih študij oziroma katera izpričevala se priznavajo za izvajanje poklica. Statut govori o predpisanih diplomah ali iz-pričevalih. Ali se študije, dokončane v Jugoslaviji in coni B priznavajo, ali se priznavajo samo deloma?
V Trstu živi in dela mnogo šolnikov in drugih profesionalcev, ki jih je pregnal fašizem in so svoje študije dovršili v Jugoslaviji. Nato so že leta in leta izvajali svoj poklic. Aid je danes mo goče od njih zahtevati, da prično; na stara leta zopet študirati, in to na' italijanskih univerzah?
Pred vojno je bilo vprašanje priznanja študijev do neke mere rešeno s kulturno konvencijo med Jugoslavijo in Italijo. Dejansko je ta konvan/dja danes mrtva. Vprašanje priznanja študijev se prepušča stanovskim organizacijam (raznim zbornicam) in univerzam. ki ga navadno rešijo negativno, ko gre za našega človeka.
Vprašanje priznanja študijev je bilo te dni rešeno s kulturno konvencijo med Francijo in Nemčijo. Podrobnosti še niso bile objavljene, v glavnem pa je bilo sprejelo načelo, da se diplome priznavajo.
To vprašanje so načeli tudi južnof-rolski Nemci. Kot uvod k »muranskemu visokošolskemu tednu«, ki ga je organiziral Južnotirolski kulturni institut je dr. Joseph Kindl napisal razpravo o kulturnem delu naj Južnem Tirolskem V njej omenja, da si nemški dijaki, ki so bili zaradi razmer prisiljeni študirati ma Italijanskih univerzah, niso dovolj izpilili svojega znanja nemškega jezika. Mladi nemški akademiki ne znajo nemških -strokovnih izrazov. V lem zanemarjanju materinščine najdemo tudi razlog, zakaj niso tirolski Nemci po ie-tu 1920 ničesar lastnega ustva/rili na kulturnem podioej-u. Sele, ho so jim bile leta 1945 (priznane šole in kulturna avtonomija, so Nemci na Tirolskem pričeli zopet kulturno ustvarjati in oblikovati svoje posebnosti. Pisec pozdravlja načrt Južnotirolskih Nemcev, ki bi nemškim visokošolcem omogočili, da prvi dve leti visokolšo,iškega študija dovršijo ma nemških univerzah (v Avstriji ali Nemčiji); nato bi študije nadaljevali j n končali v Italiji.
Značilno je, da postavljajo podobno vprašanje tudi italijanski publicisti v kolikor gre za visokošolce italijanske narodnosti iz Tieina v Švici. Tudi ti ugotavljajo namreč, da italijanski študenti, ki študirajo pa švicarskih univerzah, zanemarijo svojo materinščino.
Načelo, da se študija, dovršen,i v matičnih državah priznajo tudi v državah, h katerim so bile posamezne narodnostne skupine priključene proti svoji vo-I iji, se čedalje bolj uveljavlja.
PROJEKTI PANJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN V0-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO
DLIC1 S. GIOSTO16 - TELEF. 9H09
Jakob Vatovec
TRST - Via Torrebianca 19
Tel. 23-587, 37-561
UVOZ
IZVOZ
KOLONIALNEGA BLAGA IND USTRI J ŠKILI KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK
POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE
_ F. SPA DARO _
SPEDICIJSKitt TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GI.IEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERVOLA TEL. 90 847
SCAL0 LEGNAMI -PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPADSPEDIT
Trgovina
llionin
CITTAR
ni. Del Teatra llomann 1, Trst Telebni st. 31:111]
Velika izbira tkanin najboljših angleških znamk
MaGAZZINI alla Stazione
TRST - ULICA B. CELLINI 2 - TEL. 24-125
(iz ul. Ghega na trg Llbertei)
VELIKA IZBIRA DELOVNIH OBLEK - JOPIČEV - HLAČ - DEŽNIH PLAŠČEV - SRAJC - OVRATNIC — NOGAVIC -PIŽAM — PULOVERJEV - PLETENIN VSEH VRST
po najugodnejših cenah
TRŽNI PREGLED
Tržaški trgr
KAVA
TRST. Na tržaškem tranzitnem trgu s barvo je bilo število .sklenjenih kupčij skromno. Cene so splošno ohranile kvotacijo prejšnjega tedna, razen vrste Haiti naravna XXX, ki je padla za 2 dolarja na 60,50 dolarja za 50 kg.
'Cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v .dolarjih za 50 kg fob.: Rio N.Y. 5 59,50; Rio N.Y. 3 63,50; Santos Superior 79; Santos extra prime .oriveMo 18 82; Vietoria 5 good to darge bean 55,50; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fog.: Haiti, naravna XXX 60,50; Salvador 79; Kostarika 81; .arabska kava, y šilingih za 50 kg cif.: Gimma 520; Moka Hodeidah 1 560; afriška barva, v šilingih za ewt cif.: Uganda prana in prečiščena 375; indonezijska kava, v holandskih florin-tih za 100 kg cif.: Bali robusta 10-12% nečistoče 410.
KAKAO
TRST. Accra proti vkrcanju v okto-bru-decembru stane 385 .šilingov za 50 kg cif. Trst, proti vkrcanju v novem-bru-januarju 380 šil.; Nigeria proti vkrcanju v novembru-januarju 375 šil.; Oaserun kvotira 350 francoskih frankov za kg cif. Trst; Grenada 415 šilingov; Trinidad 405 šil. za 50 kg cif. Trst.
SLADKOR
TRST. Trg s sladkorjem je osta.i v primeri s prejšnjim tednoma neizpre-menjen. Angleški .sladkor ne kvotira zaradi velike stavke v 'Londonu, ki je popolnoma ustavila vse pošiljke. Madžarski sladkor ponujajo po 114 dolarjev za tono, -fco-prevoz Trst v klirin-gu.
POPER
TRST. Cene popra so nekoliko popustile. Vrsta Malabar stane 47/6 za cwt cif. Trst ponovno pretehtano proti vkrcanju v oktobru, 392/6 proti vkrcanju v novembru in 377/6 proti vkrcanju v decembru.
Italijanski trgr
Italijanski živinorejci so v skrbeh, ker namerava italijanska vlada čez nekaj mesecev obnoviti trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo in tako dopustiti večji uvoz živine. Leta 1952 so namreč u~ vozili v Italijo 90.000 glav živine, kar je zelo vplivalo na ceno italijanske živine in mesa. To velja enako za trg s koruzo. Potrošniki se iz razumljivih razlogov zavzemajo za povečanje uvoza.
Cena olja je precej padla, čeprav je letošnji pridelek znatno nižji od lanskega. Cene olivnega olja novega pridelka so zelo nizke, zlasti v Siciliji in Kalabriji. Italijanski pridelovalci pričakujejo, dia bo vlada storila vse potrebne ukrepe, da bi ceno zvišala vsaj do 400 lir za kg.
Velike količine tujega sira so prispele na italijanski trg. Tako se je povpra-ševanjie po domačih vrstah sira znatno zmanjšalo. Bolj živahen je L g z maslom.
ŽITARICE
VERONA. Mehka pšenica proizvodnje 1954: fina 7350-7500, dobra 7150-7250, navadna 6900-7050; oves 4400-4600; inozemski oves 4400-4500; rž 4500-4600; inozemska rž 3900-41500; ne oluščeni ječmen 4500-4700; inozemski ječmen 4250-4350; belo proso 7000-7500, rumeno proso 5700-6000; koruza 4800-4900; pšenična moka tipa »00« 10000-15000, tipa »0« 9600-9700, tipa »1« 9200-9400, tipa »2« 8600-8700; pšenični otrobi 2950-3050; koruzna moka extra 6200-6300, srednje vrste 5600-57000, navadna 5300-5400.
VERCELfJl. Neoluščeni riž: navaden 5700-6000; Pierrot 5800-6200; Honcarolo 6000-6500; Allorio 6000-6300; Ardizzome 6200-6600; Maratelli 6500-7000; Rizzotto 6500-68000; Razza 77 66000-6900; R. B. 6700-7100; Šesta 6800-7200; Arbario 7100 do 7500. Oluščeni riž: navaden 9300-9600; Pierrot 10500-10700; Roncarolo 11300-11600; Ardizzone 11200-11500; Rizzotto 12000-12300; Razza 12500-12700; R. B. 12400-12700; Arborio 14300-14600.
ŽIVINA
MANTOVA. Vprežni voli I. 260-290, II. 210-230; krave I. 235-255, II. 170-190; junci I. 260-280, II. 240-260; bibi 270-290; junice 270-290; teleta 50-70 kg 310-390; 70-90 kg 390-440, nad 90 kg 440-460. Živina, za rejo in vprežna; telički 50-70 tog 400-450, 70-100 kg 450-550; voli 200-280; molzne krave zbrane 130.000 do 170.000, navadne 90-120.000 lir.
Debeli prašiči 100-120 kg 420, 130-160 kg 425, 160-200 kg 430; .suhi prašiči 30-50 kg 600, 50-70 kg 550; prašički 18-20 kg 14.000 lir glava.
PERUTNINA
MILAN. Žive race 425-475 lir kg; zaklane 525-575; živi zajci 280-320, zaklani s božo 380-440, zaklani brez kože 400-450; žive pegatke 600-650, zaklane 800-850; žive kokoši 525-575, zaklane 650-750; inozemske žive kokoši 450-550, zaklane 550-600; inozemske zmrznjene kokoši 450-500; zaklane gosi 400-450; zaklani golobi 800-850; živi piščanci I. 850 do 900, XI. 725-775, inozemski 550-600; živi purani 550-575, zaklani 700-750; žive pure 600-650, zaklane 750-800; sveža jajca I. 41-42, navadna 39-40 lir komad; inozemska sveža 25-35.
KONOPLJA
FERRARA'. Fina konoplja 24.110 lir, dobra 22.700, srednje vrste 20.500, navadne vrste 13.500, slabše vrste 10.600.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo iz smetane 760; čajno maslo 850; sir grama proizv. 1952 910-970, proizv. 1953 730-790, svež 380-400, 2-3 mes. star 410-430; sbrinz svež 420-450, postan 550-590; emmenthal svež 450-480, postan 520-550; provolone svež 440-470, postan 520-560; gorgonzola svež 270-290, postan 360-400; 'italico svež 380 do 400, postan 440-450; •taleggio svež 310-320, postan (410-430.
OLJE
PADOVA. Olivno olje extra 46-47.000 lir stot, fino 44.500-45.000, navadno 43 tisoč do 43.500 ;dvakrat rafinirano »A« 42.000-42.500, tipa »B« 39.000-39.500; semensko olje I. 36.000-37.000; II. 32.700-33.000.
KRMA
MANTOVA. Majsko seno 2200-2400; seno II. košnje 2200-2300, III. košnje 2200-23000; detelja I. košnje 1700-1900, II. košnje 1600-1800; stlačena pšenična slama 1100-1150. Cene sena kažejo težnjo navzgor, cene slame pa so ustaljene.
GROZDJE IN VINO
TREVISO. Kvotacije grozdja za vino so naslednje: Clinton 3000 lir stot; Ra-boso 4200; Merlot 4400; Cabarent 4600; belo grozdje z ravnine 3500, z brd 4000.
Povprečne oene vina za hi fco grosist; Clinton 10-11 stop. 6700-7250 lir; Raboso Piave 10-11 stop. 6600-7200; Ra-boso Verona 660-7200; Merlot in Cabar-met 11-12 stop. 7850-8450; belo vino z
Na svetovnifi blagovnih borzah so se takoj pokazale posledice velikih londonskih stavk, ki so zavrle promet in tako škodile preskrbi tržišč s surovinami in drugim blagom. Cene so namreč poskočile; čvrstejše so zlasti cene žitaricam.
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenici v tednu do 9. oktobra napredovala od 220 3/8 na 222 7/8 proti izročitvi v decembru. Cena koruzi je tudi napredovala, in sicer od 153 1/8 na 155 5/8 stotinke dolarja za bušel. Ameriški poslovni svet je presenetila vest, da namerava Turčija kupiti v Združenih ameriških državah 600.000 ton pšenice, in sicer iz zaloge ameriških kmetijskih presežkov. V Londonu se je sestal odbor za mednarodni sporazum o žitu. Italija bo zopet pristopila k temu sporazumu. Ameriška vlada je objavila, da so a-meriške zaloge 1. oktobra dosegle 1682 milijonov bušlov.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja v New Yorku je o-stala v tednu do 29. oktobra neizpre-menjena pri 3,25 stotinke dolarja za funt. Države, ki so pristale na mednarodni sporazum o sladkorju, razpolagajo s 3,700.000' ton sladkorja. Države, ki niso pristale na sporazum, razpolagajo z 875.000 toniami. Tako bo na razpolago za izvoz 4,575.000 ton sladkorja, se pravi 254.000 več kakor znaša dosedanja zahteva držav uvoznic. Cena kave je v New Yorku napredovala od 64,25 na 66,90 proti Izročitvi v decembru. Tudi kakao je napredoval, in sicer od 42,80 na 45,75 stotinke dolarja za funt proti takošnji izročitvi. Sovjetska zveza je kupila 50.000 vreč brazilskega kakava. Brazilija razpolaga samo še s 3075 vreč kakava, medtem ko je pridelala 2 milijona 400.000 vreč.
VLAKNA
V	New Yorku je cena bombaža ostala v bistvu neizpremenjena; zabeležili so le padec od 35,03 na 35 stotink dolarja za funt. Zadnja cenitev napoveduje pridelek 13 milijonov bal bombaža v ZDA, medtem ko se je cenitev 1. oktobra glasila na 12,500.000 bal. V Aleksandriji je karnak nekoliko popustil, in sicer od 74,75 na 74,58 proti takojšnji izročitvi in ašmuni od 62,30 na 62,16 talarja za kantar. Značilno je nazadovanje cene volni. V New Yorku so zabeležili nazadovanje od 155 na 148,5 stotink dolarja za funt. Nova sezona na Novi Zelandiji je na prvi dražbi letos prinesla znižanje cene za 7 1/2 do 12 1/2% v primeri s cenami, ki so veljale v prejšnji sezoni.
KAVČUK
Cena kavčuka je v New Yorku popustila od 27,53 na 27,15 stotinke dol.
ravnine 10-11 stop. 6850-7550; belo vino z brd (Valdobbiadene) 7900-8500.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 70-90 lir kg; korenje 50-60; cvetača v zabojih 35-45; ohrovt 45-55; cikorija 30-40 jolupljene čebulice 80-110 ;mžmarin 150-200; svež fižol 90-115; fižol v .stročju 160-190; koromač 1. 50-70, II. 25-40; solata endivija 70-90; krompir Binthie 35-40, Maje-sitic 30-32; rumena paprika 70-115; paradižniki 55-70; peteršilj 90-120; repa 35-45; zelena navadna 50-60; špinača 60-100; buče 28-30; kostanj 'navaden 35-. 120; kostanj maroni 100-200; kaki 30 do 60; jabolka navadha mešana 50-80; De-licious I. 12CM50, II. 65-85; Jonatan 95-130; hruške navadne 60-80, Kaiser I. 150-185, II. 80-105; WiHiam I. 115-150; belo grozdje Regina 130-160; črno grozdje isabella 70-80; limone 125-170; zemeljski lešniki (pečeni) 260-270; smokve z mandeljni 165-180; mandeljni 185-195; lešniki 340-350; orehi Sorrento 330-340, 'navadni 240-260; slive v zabojih 250-270.
VREČE
ROVIGO. Vreče iz jute 120x70 cm 800-830g 280-290 lir kg; vreče za umetna gnojila 115x65 cm 480-490 g 280-285 lir kg alj 140-142 lir komad ;vreče za kromipir 300-330 g 300-305 lir kg ali 110-120 lir komad ;rabljene vreče za otrobe 90-100 lir komad papirnate vreče za umetna gnojila 52-55 Mr komad; rabljene vreče za kavo 480-500 g 60-70 lir komad.
v tednu do 28. oktobra. V Malaji so v septembru pridelali 53,494 ton kavčuka (v avgustu 42,453). Malaja razpolaga s 64.141 tonami (v avgustu 42.787 ton).
KOVINE
Baker je v New Yorku ostal pri prejšnji visoki kvotaciji. Dne 29. oktobra je notiral 32,25 (teden poprej 62,60) stotinke dolarja za funt. Računajo, da bo proizvodnja na Rodeziji zaradi socialnega gibanja nazadovala. Cin je v New Yorku popustil od 92,50 na 91,75 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v novembru; cena za december 91,60. Cena svincu je v Londonu ostala pri 15. Antimon Laredo Texas neizpremenjen pri 28,50, lito železo je napredovalo od 58 na 58,60 dolarja za tono, Buffalo 56,50, staro železo 33 dolarjev za tono. živo srebro je zopet poskočilo od 325 na 331 dolarjev za steklenico. Cena v Londonu: cin 730 (prejšnji teden 734 1/2) funta za tono, proti takojšnji izročitvi; baker 728 1/2 (prejšnji teden 732), svinec 100T/2 (prejšnji teden 107.3/4). Pisane kovine v Zahodni Nemčiji: dne 2.9. oktobra:	elektrolitični baker za
daljnovode 330,50-333,50 nemških mark za 100 kg, svinec v kablih 133.00-134,00 ; aluminij 240,00-242,00 nemških mark za 100 kg.
NEMCI V EGIPTU IN DRUGOD
Nemška tovarna Arn. Jung Lokomotiv-fabriic Gimjb. H. je prejela od uprave e-giptovskih državnih železnic naročilo 27 Dieselovih hidravličnih železniških strojev. Za to naročilo so se potegovale zlasti francoske in japonske tovarne.
Za gradnjo nove morske poti med Atlani tikom in Sv. Lovrencem v Ameriki bo nemška tovarna Robert Japp. iz Duessel-dorfa dobavila 17.000 jekfenih plošč. Kanadski delavski sindikati so se uprli temu naročilu, češ da so -Nemci vzeli delo domačinom;. V zadevo je moral poseči kanadski ministrski predsednik, da bi pomiril delavstvo.
Železo na Zagrebški gori. Geologi so odkrili na .Zagrebški gori na več krajih hematit in magnezit z znatnim odstotkom železa. Zdaj proučujejo še količino te rude in možnosti izkoriščanja
Indijska gospodarska delegacija v Sloveniji V nedeljo je prispela v Ljubljano delegacija indijskih gospodarstvenikov. Delegacija si je ogledala tudi hidrocentralo Moste in Medvode, tovarno Litostroj, Elektroinstitut in razne druge gospodairske ustanove.
Mariborska tovarna »TAM« je to leto izdelala že 1.056 kamionov. Lansko leto je do tega- časa napravila 700 kamionov. Izvedenci računajo, da bo do konca leta izdelala 1.480 kamionov.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO	5/10	19/10	1. 11.
Pšenica (stot. dol. za bušel)		... 216 Ve	218%	322,*/,
Koruza (stot. dol. za bušel)		.	.	.	161‘/s	162%	155 */,
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		...	30.	30,-	30,-
Cin (stot. dol. za funt)		. . .	93 25	93,-	92.37
Svinec (stot. dol. za funt)		. . .	14.80	15.—	14.80
Cink (stot. dol. za funt)		. . .	11.50	11.50	1 '.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . .	22.50	22.20	22.50
Nikelj (stot. dol. za funt)		. . . 60,—	60.—	60,-
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . .	35.50	35.15	34.37
Živo srebro dol. za steklenico		. . . 330.—	330,-	330.—
Kava (stot. dol. za funt Santos 2)			. . .	75.73	68.25	72.25
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono) 		. . .	305*/,	268	281.-
Cin (f. šter. za d. tono)		... 736	731	730 -
Cink (f. šter. za d. tono)		. . .	83 */4	82	8174
Svinec (f. šter. za d. tono)		. . . iio*/8	107 %	107 */2
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . .	• . .	451	434.40	433.70
								
VALUTE V		MILANU		VREDNOSTNI PAPIRJI V			TRSTU	
	18. 10. 54	28.10. 54	Min.	Maks.					
Funt šterling	6.125	6,100	6.100 6.150	19.10.54		29.10. 54	Min.	Maks.
Napoleon	4.300	4.300	4.300 4.400					
Dolar	635,—	633	635— 636					
Franc, frank (100)	170.50		170 50	]70— 17M 50	Južna železnica	1.447	1.530	1.452	1.530
Švicarski frank	148,21	148.25	148.25 148 50	Splošne zavarov.	15 525	18.000	17.525	18 000
Funt št. papir	1.710	1.713	1.7)0 1 715	Assicuratrice	5.700	5 700	—		
Avstrijski šiling		24—	23 85	24	Riun. Adr. Sic.	7.300	7.500	7.300	7.500
Zlato	723	723	718	79/1	Jerolimič	4.250	4.500	4.250	4.500
				»Istra-Trst«	440	440		.			—
				»Lošinj«	8.000	9.700	s.rioo	9.700
oAJVliViJV(JI V CUKIHU				Martinolič	3.060	4.250	3.960	4.250
	^0. iU, IU04			Premuda	10.400	12.000	10 400	12.000
ZDA (1 dol.)	4,28 */.	Belgija (100 fr.) 8,56		Tripkovič	11.000	11.350	11.000	11.350
Anglija (1 f.št.)	11,25	Holand. (100 fi.) j 12—		Openski tramvaj	2.000	2.000						#	
Francija (100 fr.) 1.14.80		Švedska (100 kr.) 76 —		Terni	221,—	230 —	221 —	252
Italija (100 ijr)	0,67,40	Izrael (1	f.št.)	140	ILVA	291 —	307,—	291	314
Avstrija (100 š.)	15.87	Španija (100 pez.) 9.81		Zdr. jadr. ladjedel.	420	440	420	556
Cehoslov.	13—	Argent (100 pez.) 15 90		Ampelea	1.300	1.300				
Nemč. (100 DM)	99.55	Egipt (1	f.št.)	11,05	Arrigoni	1.000	1.000	—	—
iStnlk KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA F A B I O FI L Z I Š T. 10 I. - TELEFON ŠT. 54-58
Mladina na! vzliubi živino!
Otrok na kmetih lazi po vseh kotih hiše in gospodarskih poslopjih pa tudi po hlevu. V hlevu se posebno rad zadržuje pri mladi živini. Ko pa postane starejši, se začne praktično udejstvovati kot mlad živinorejec — fantje z rejp mladih zajčevi dekleta pa z rejo kokoši. Najlepši spomini kmečke mladine so vezani na zveste spremljevalce človeka, na naše domači živali. Zato bi morala biti srčna želja Imase mlJadine, da. tem njihovim prijateljem nudi vse pogoje za uspešen razvoj, živina je hvaležna za vsako skrb in poplača stokratno vsako brlgo.
Posebno boljše krmljenje je vedno tudi začetek dobre reje. Od hrane je veliko odvisno. Zato naj bo skrb vsakega živinorejca, da pridela dosti in dobre krme. Glavna hrana živine se pridela na travniku. Torej se je treba zanimati za travnike. Vsako leto se kosi in jemlje z njega, gnoji se pa nič. Na takih travnikih zdrkne kosa preko nizke travice, v hlevu ti pa stoje mršave buše, katerim laljko na kolke obesiš klobuk in skoraj ne najdeš vimena, da bi iztisnil nekaj mleka za otroke.
Tu je treba začeti. Privoščimo travniku redilnih snovi, tudi umetna gnojila. Pri tem pa ne pozabite na pravilno ravnanje z domačim gnojem. Tu mlad človek lahko mnogo pomaga. Ne puščajte, da gre gnojnica v zgubo; To je izdatno gnojilo za travnik. Blagor daje travniku tudi kompost. Ce .prebranamo travnik vsako pomlad, dovajamo zrak v zemljo do korenin in od; stranimo travniški mah.
Pomnožimo pridelovanje detelje na njivi. Kako hitro se popravi živina, če jo krmiš s suho deteljo! Ne pozabite, da le na dobro gnojeni zemlji zraste dobra redilna krma, ki tudi nekaj zaležei. Imejmo, vedno pred očmi, da je žival živo bitje, ki je izročeno o-skrbi človeka. Sama si ne zna in tudi ne more pomagati, zato mora zanjo misliti rejec. Čast in hvala gospodarju, ki ima lepo in rejeno /•ivino in kjer dajejo krave mnogo mleka. To naj bo ponos vsakega kmečkega doma, kateremu biti v oporo je naj lepša dolžnost vsakega kmečkega mladinca in mladinke.
Posebno pozornost obračajte na vzrejo telet. Dobra prehra-
na v mladosti je temelj za u-speh v poznejših letih. Krma pa tudi v mladosti največ zaleže, kajti nikdar pozneje se iz kilograma mleka ali dobrega sena toliko ne pridobi kakor v mladosti. Zato ne krasti teletu mleka, pusti ga pri sesku kolikor najdalje mogoče! Važno je tudi pravilno odstavljanje, ki naj se izvrši postopoma/. (Nadomeščaj1 lahko prebavne redilne snovi, ki so v mleku, z močnimi (tečnimi krmili). Najboljši so pšenični otrobi z zdrobljenim ovsom (vsakega polovico); stopnjuj do enega kilograma na dan. Po enem letu se pri telicah prekine krmljenje s krepkimi krmili; ker rade nastanejo težkoče pri obrejitvi.
Daj teletu, ki je določeno za pleme, že tretji teden dišeče seno, ki je zraslo na sončnih travnikih. Zatorej spravljaj dišeče seno posebej za teleta. Skrbi za zadostno gibanje telet. Sveži zrak, zadostno gibanje ali paša so predpogoj za zdravje in lep razvoj telesa.
Mleka ni nikdar preveč pri hiši. Zato pa je tudi opravičeno mnenje, da je krava naša velika dobrotnica in da potrebuje in zasluži boljšo hrana. Moiznioaim, dajati' slabo seno in zahtevati polne vrče mleka, to je nemogoče. Torej kmečke mladinke, zavzemite se za to, da krave dobijo res tisto, kar jim po pravici gre.
Posebno gre dobra hrana kravi na svežem mleku, ker mora proizvajti v svojem telesu snovi za mleko. Torej dobrim molznicam dobro seno in otavo, vsakega polovico. Srednjim ali pa slabim molznicam, pa skrči otavo na eno četrtino, zvišaj pa seno. Otava
Rak - nova bolezen na krompirju
V hribovskih vaseh na Gorenjskem se je pojavil krompirjev rak. To je prvi pojav te bolezni v Jugoslaviji. Verjetno so zanesli to bolezen na Gorenjsko z nemškim krompirjem med vojno. Bolezen se širi zlasti v krajih, kjer gojijo stare občutljive sorte krompirja in kjer je podnebje zelo vlažnoi Bolezen se opazi navadno šele ob izkopu krompirja. Gomolji so čudno iznakaženi. Iz očesc jim silijo gobasti izrastki, majhni ali veliki, kakor sam gomolj. Izrastki so močno nagubani ter po svojem videzu spominjajo na cvetačo. Nekaj časa so izrastki bele barve in so trdi kakor gomoljik Pri! sortah z rdečo ali modro lupino poprimejo tudi rakaste tvorbe to barvo. Včasih molijo izrastki tudi iz zemlje in tedaj so zeleni. Bolezen, ki jo povzročajo glivice, se prenaša predvsem z rakastimi gomolji in z zemljo, ki se oprime gomoljev, orodja, koles, podplatov obuvala ali živalskih nog; tudi voda, ki odplavlja odkuženo zemljo, širi raka. Občutljive sorte so »bintje«, zgodnji »boemov«, prvenec, voltman, zlasti še domači plavi ali svinjski krompir, ki ga še precej gojijo po hribovskih krajih,
NAPREDEK SLOVENSKE KMETIJSKE ŠOLE NA KOROŠKEM
»Gospodarstvo« je že poročalo, da imajo koroški Slovenci lastno kmetijsko šolo na posestvu v Podravljah, Ker jim obiastva niso hotela pomagati, so si pomagali sami! Ustanovili so sami šolo in jo vzdržujejo z lastnimi prispev-
senski pregled za potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje rediti nepotrjenih bikov, če slučajno ni v teku prošnja za potrditev. Torej, vsi lastniki bikcev, kateri bodo prihodnjega decembra stari 10 mesecev, morajo predložiti do sobote 27. novembra prošnjo, naslovljeno na Komisijo za potrditev bikov pri Področnem kmetijskem madzoitnaštvu	—•
Ulica Ghega št. 6-1.
Prav tako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče decembra meseca.
Vsa potrebna pojasnila prejmete na sedežu Komisije al! telefonično na številki 38673.
\/
TVRDKA 1TAN0MA V LETU 1803
TRST-TRIESTE VIA CARDUCCI 39 ~ TEL 94-160
VELIKA IZBIRA IZDELANIH MOŠKIH OBLEK - BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE = PODLOGE ♦
OB PETDESETLETNICI ustanovitve našega podjetja želimo opomniti cenjeno klientelo, da imamo vedno na zalogi prvovrstno in trpežno blago.
♦
PRIPOMINJAMO, da so se že Vaši starši vedno radi posluževali naše tvrdke.
♦
lO % popusta na že tako ugodne cene damo tistim, ki se predstavijo v naši trgovini z listom {Gospodarstvo*.
Obiščite nas I
krmilom, ker je pokošena, ko je še mlada; vsebuje dosti beljakovin.
V kravjem hlevu naj vladata red in snaga. Vsaka krava naj ima tablico na steni, na kateri so napisani važni po-
datki; ime in rodovniška šte- tično. Solo vzdržuje Slovenska Vilka, starost, dan pripustitve kmečka zveza (Celovec, Wul-
in letna molža. Vsak teden na določen dan izmeri mleko od vsake ikrave in vpisuj te številke v zapisnik kontrole molže (hlevske knjige). Konec leta boš iz teh številk preračunal, koliko mleka ti je dala vsaka krava v preteklem letu in tudi vrednost tega mleka.
To je tudi potrebno za nadalj- maciji za 30% v primeri z lan-
njo plemensko odbira. Krave, ki z mlekom ne plačajo krme, prodaj!
limet in vrlnar v novembra
Na njivi in na polju. Na Krasu moramo v tem času pobrati vse poljske pridelke, tudi peso in repo, ker bi nas lahko iznenadil hujši mraz. Na njivi lahko ostanejo še ohrovt ali vrzote in broklji ter morebitne pozne vrste cvetače. Ka-
den pretočiš vino. Sode napolni do vrha in zamaši jih z dobrim, čistim zamaškom iz zdrave plutovine.
Ako je mlado vino še sladko, naj bo klet topla, da se ves sladkor v njem hitreje skvasi v alkohol. Mlado vino,
dar spravljaš zadnje pridelke ki v tem času nima še prijet-dvoletnic, odberi naj lepše rast- nega vonja in okusa, daj po-
line za semenice, peso, repo, zelje itd. Semenice shrani v primernem prostoru (pred kletjo), da ne zmrznejo in postavi jih s koreniko v nekoliko vlažen, po možnosti sladkovodni pesek. Na prosto njivo navažamo gnoj in preorje-mo ter pripravimo zemljo za setev jarega žita in tudi za
kusiti tudi izvežbanemu kle-terju ali vinskemu strokovnjaku in posvetuj se z njim.
V hlevu. Ker je doba navadno zelo vlažna in deževna, pazi, da bo dobila živina dovolj stelje. 'Potrosi po hlevu prah živega apna, ki močno vpija vlago in je hkrati dobro razkužilo. Gnoja ne drži v
saditev krompirja. V pozni je- hlevu. Pomni, da škoduje žl-
seni pognojena in preorana zemlja je za pomladansko setev najboljša, ker se v njej gnoj v zimskem času dobro predela in zemlja ohrani v sebi svojo zimsko vlago. Skraj-
vini bolj smrad in nečist zrak kot pa hud mraz.
Goni živino na pašo, da prihraniš čimveč sena za pravo zimo in boš imel tudi zdravo živino. Odrasle prašiče
ni čas je za setev mešanice moraš sedaj pridno rediti za zelene krme in ozimnega žita. zakol. Pokladaš jim ustrezno Očistiti je treba vodne jarke mešano krmo in samo koruz-in napraviti po potrebi nove, nega zdroba ali celo samega da ne bo voda zastajala na celega zrnja. Pravilno mešana polju in dušila rastline.	krma gre prašičem bolj v slast
Na vrtu. Pobiraj pridno vse kot sama močnata in stane vrtne pridelke, ki so še ostali manj.
na zemlji ali v njej:	solato, Na travniku. Travnike oci-
špinačo, korenček, gomoljasto stimo najprej nepotrebnega gr-zeleno itd. Ako le vreme do- movja in kamenja. Potem izpušča in zemlja ni preveč mo- ravnamo na njih morebitne kr a, popnoji in prekoplji čim luknje in začnimo navažati več vrtne zemlje, da bo pri- nanje izdelan mešanec ali pravljena tudi za zgodnjo po- kompost. Ce nimamo dovolj mladansko setev takoj, ko bo komposta za travnike, preskr-ponehal hujši mraz. Posaditi bimo si sedaj ustrezno meša-moraš že sedaj čebulček in če- nico umetnih gnojil. Na kislih sen, da se bosta že pozimi u- zemljah, zlasti na Krasu bo-koreničila. Pomni, da je v mo trošili najrajši Thomasovo naših krajih -remija od decem- žlindro, apneni dušik (kalcijev bra do februarja navadno blat- cianamid) in kalijevo sol, kana ali pa zamrzla in je ni mo- tere mešamo le tik pred koš-goče obdelovati.	ni0-
V	vinogradu. Nadaljujmo pridno s paštnanjem zemlje in s pripravami za nov nasad trt, če smo se že za to odločili. Vinograde, ki imajo razmeroma zavetno lego, preorjemo ali prekopljemo in jih zasejemo z mešanico zelene krme ali pa z zgodnjim grahom, ki daje navadno prav dober dobiček.
V	sadovnjaku. Ko je listje odpadlo od sadnega drevja, je čas za prvo zimsko škropljenje. To odpraviš ob lepem vremenu s 4 do 5% bordoško brozgo (4 do 5 kg modre galice in prav toliko sveže ga--šenega apna na 100 litrov vode). To je najboljše sredstvo za obrambo breskev in košči-častega sadnega drevja sploh pred »kodravostjo«. Da bo škropljenje uspešno, moraš poškropiti drevesa temeljito od najvišjih mladih vej Pa do korenike. Izkoplji ustrezne jame za saditev sadnih dreves.
V	kleti. Ohladi klet v mrzlih in jasnih nočeh, če je mlado vinc popolnoma pokipelo in ni več sladko, da se bo prej o-
Terc&na bo precej
Med trgatvijo v deželi kra-škega terana je bilo letos bolj veselo kakor prejšnja leta. Lep pridelek in lepi sončni dnevi so bili v veselje kraškim vinogradnikom od Sežane in Tomaja pa tja do Štanjela in Komna. Trta je letos mnogo bolj, (obrodila ka/kor prejšnja leta. Terana bo letos več v Tomaju in v vseh okoliških vaseh; manj pridelka je bilo v Pliskovici in njeni okolici. Toča je pred meseci tod pobrala skoraj polovico pridelka. Splošno bo letos terana več kakor prejšnja leta; tako bo letošnja letina odtehtala dve prejšnji letini skupaj. Tudi po kakovosti je bil letos pridelek odličen, ker je grozdje dobro dozorelo. Lansko leto je slana že v zgodnji pomladi pokvarila zarod; predlanskim je toča tik pred trgatvijo potolkla čistilo. Ko se je vino očistilo, glavni del kraških vinogradov.
pretoči ga tak. "j ob prvem ’.e-ptm vremenu, da ne debi slabega duha in okusa po d', c želi, ki se v vinu razkrajajo Operi dobro sode in zadimi jih nekoliko z žveplom, pre-
Po kraških kleteh so se že pojavili kupci in ponujajo za teran v sedanjem stanju do 120 dinarjev za liter. Vinogradniki so splošno s to ceno zadovoljni.
Zittdka	
SILA	JOŽEF
UVOZ	IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO	
IN KURJAVO TER	JAMSKEGA LESA
TRST — Ulica F. Filzi	št. 23 * Telefon 37-004
se prišteva k dobrim mlečnim ki. Vse prošnje na Kmetijsko
zbornico, da bi podprla slovensko šolo, so bile zaman. Letos so šolsko poslopje prenovili. V njem so učilnice pa tudi prostori za bivanje'40 gojencev, ki hočejo svoje znanje izpopolniti teoretično in prak-
fengasse 15) s sodelovanjem Zveze slovenskih zadrug. Letos bo pouk za drugo leto.
MALO GROZDJA V DALMACIJI Neugodne vremenske razmere in peronospbra so zmanjšale pridelek grozdja v Dal-
skim letom, ko je bila letina povprečna. Tako so pridelali le nekaj nad 4000 vagonov grozdja.
BOMBAŽ V MAKEDONIJI
Letošnja žetev bombaža v Makedoniji se je povečala za okoli 30% v primeri z lansko. Bombaž je tudi po kakovosti precej cenejši. Letos so posejali z bombažem 5000 hektarov zemlje več, kakor so prvotno pričakovali. Kmetje kažejo čedalje večje zanimanje za gojitev te industrijske rastline. Letos je okoli 3000 pridelovalcev bombaža več kakor lansko leto. Podjetje »Makoteks« je doslej odkupilo okoli 2,5 milijona kg bombaža. Do konca sezone bodo odkupili še okoli 2 milijona kilogramov.
VIŠJA GOSPODINJSKA ŠOLA
Odbor za prosveto in kulture republiškega zbora ljudske skupščine v Ljubljani je sklenil ustanoviti višjo gospodinjsko šolo. Sedanja polnoletna gospodinjska šola v Grobljah se izpremeni v dvoletno višjo gospodinjsko šolo. V šolo se bodo lahko vpisovale učiteljice z opravljenim učiteljskim izpitom.
ZA ZNIŽANJE CEN V JUGOSLAVIJI
V Jugoslaviji se je pričela agitacija za znižanje cen, ki je že pokazala prve uspehe. Poslovalnice podjetij »Hrana« in »Gruda« v Mariboru so znatno znižale cene riža, marmelade, kave, mila, slanine in razne dišave, železarna Ravne je znižala ceno svojih izdelkov za 5%.
NE GNOJNICE SADNEMU DREVJU!
Izvedenci so proti temu, da bi v jeseni sadnemu drevju prilivali gnojnice. S tem bi v tem času, ko sadno drevje prekine svojo rastno dobo, še enkrat pognali v rast drevesa, ki bi pričela na vršičkih vejic na novo poganjati. Ob prvem mrazu bi vršički pomrznili. Poleg tega je v jeseni sadno drevje z gnojnico zelo dovzetno za bolezni, predvsem za raka.
ZASEBNI KMETOVALCI POSEGAJO PO KREDITIH
Po podatkih Narodne banke je bilo do konca avgusta v vseh republikah dano zasebnim kmetovalcem okrog 228 milijonov dinarjev kredita. Največ kreditov je bilo odobrenih v Hrvatski (109,5 milijona), Bosni in Hercegovini okrog 28 milijonov, Makedoniji 21,5 milijona dinarjev, v Sloveniji pa je bilo v avgustu odobreno samo nekaj nad pol milijona dinarjev. Zanimivo je, da je bilo uporabljenih 91% vseh odobrenih kreditov za nabavo živine (707 milijonov dinarjev). Ostalih 20 milijonov pa je bilo uporabljenih za nabavo reprodukcijskega materiala, za razno opremp, za nagrade, malenkost pa tudi za pohištvo in potrošno blago.
OBVESTILO REJCEM BIKCEV!
Obveščamo živonorejcei, da bo zadnje dni novembra in prve dni decembra redni je-
Zaloga oglla. premoga la drv za kurjavo NA DEBELO NA DROBNO
UVOZ • IZVOZ
vseh vrst trdega in mehkega rezanega lesa, furnirja, vezanih plošč itd.
Prevzemamo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi
Drad: TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93-562 Skladišče: ul. delle NlilizielA - Tel. 96 510 telefonska številka stanovanja 95-918
import VARDAR export
SKOPJE - JUGOSLAVIJA
Tel.: 29-56, J7 62, 21-60- Telegr.: VARDAR-SKOPJE- Pošt. prst. 211
UVOZI: industrijska postrojenja, Strojeve, sve vrste mašina, alat instrumente te ostale metalne proizvode
/\	Succ.
/DRUŽBA Z 0. Z.
TRST
ULICA D D 1 K E štev. 15 TELEE0MI ŠTEV.: 38 648, 235-73 TELEGRAMI: »RUPBNAERAII«
GENERALNI ZASTOPNIK ZA TRST IN ITALMO ISTRSKIH PREMOGOVNIKOV RAŠE
ZASTOPSTVO ZA JUGOSLOVANSKI LES ■
ŠIP A D - Sarajevo EXP0RTDRV0 = Zagreb JADRAN - DRV0 ■ Reka ISTRA IMP.-EXP. -Reka L I G N U M - Zagreb
JUSOSLAVENSKA LINIJSKA PLOVIDBA
DIREKCIJA- RIJEKA
Telegrami: JUGOLINIJA - Tel. 26-51, 26-52, 26-53 (poldne) 26-61
VZDRŽUJE REDKI P0TS1IŠK0 BL9G0I/NI PROMET IZ JADRAM
V:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH	7	DNI
TURČIJO IN GRČIJO	„	7	DNI
BLIŽNJIVZHOD	„	7	DNI
SEVERNO AMERIKO	„	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D RI A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „NORD-ADRIA“ Triests - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štl
AVTOGARAŽA
»lEHAAlClVA
»EEAV1VICA
TRST- ULICA MORERI 7 TELEFON ŠTEV. 35 608
U.V.S.E.T.
UFFICIO VIAGGI SVIZZERO-TRIESTINO IRIESIE - Ul. F. Filii 5 - Tel. 35519
Na svojih potovanjih v inozemstvo [Švico -Jugoslavijo itd.] se poslužujte naše TURISTIČNE PISARNE - Informacije - Hotelske rezervacije — Turistične individualne in kolektivne vize
„Vinicola‘'
PERT0 T D MULO
Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre Verone Pristni kraški teran in tokajec
Oglejte si našo zalogo! Dostavljamo na dom
TRST - UL. TRENTO št. 16 Tel. 23-074 Tel. na dom 48-153
6. M. COLOMBIN D FIGLID
UVOZ - IZVOZ
MiUTOVriTE in IZOML.KOV
Trst, Ulica I. dellaCroced
TEL. 94-570
Tlgr. COLINTER - TRIESTE