Poifnlna plačana t Kofortal Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev. 127 V Ljubljani, v soboto, 5. junija 1943-XXl Leto VIII. Izključna pooblaSSenka ta ohlajevanje Italijanskega in tuiega izvora: Unionc fubblicila Italiana S. A-, Milanu = (Jrednlttvo In apravai ^o(iltar)eva 6, Ljubljana. | = tfeda/ione, Ammimstrazione: Kopitarjeva fc. Lobiana. = Cooces?lonaria esclndva per la pnbblicHš 'dJ prbvealenza italiana ed estcra: Unionc fubblicita Italiana ti. A. Milana Bollettino n. 1105 ! Načela in uspehi italijanske državne denarne politike v vojni Govor finančnega ministra Acerba o pomenu novega državnega vojnega posojila Efficace attacco contro un convoglio nemico Un piroscafo affondaio, uno incendiato II Quarticre Generale dclle Forzi, Armafo co-111 linica: APIargo ili c;i|m Bon (Tnnisia) bombardicri gcrmmiici attaccavaiio, ncl lardo pommeriggio di ieri. mi convoglio affondando un piroscafo o in-eendiandono un secondo E continuata 1‘offensiva aerea nemica contro 1’isola di Pantellcria. lo cui artiglierie lianuo di-strutto duc apparecchi. Dno altri sono stati ab-battnti in combattimento dalla caccia italo-gcr-inanica. ^ - Azioni di spezisonameno e di niitragliamento, pf- lettuate da velivoli avversari lungo le coste cala-bre e sardp, causavano ijtfalche vittima e danili di lieve eutita. Vojno poročilo št. 1105 Uspešen napad na nasprotnikov konvoj En parnik potopljen, drugi zažgan Na morju pred rtom 11 o 11 o m (Tunizija) so nemški bombniki včeraj pozno popoldne napadli neki konvoj, potopili en parnik, drugega pa zažgali. Nadaljevala se je nasprotnikova letalska ofenziva proti otoku Pantelleriji. Topništvo na otoku je uničilo dva stroja. Druga dva so v boju zbili italijansko-nemški lovci. 1 . • Nastopi nasprotnikovih letal po kalabrijski in sardinski obali, pri katerih so metali zažigalue bombe1 ter streljali s strojnicami, so povzročili nekaj žrtev in lalino škodo. Rim, 5. junija, s. Snoči je imel finančni minister Acerbo po radiu govor o novem državnem posojilu, ki ga bodo podpisovali nd 7. do 21. junija. S preprosto in resnicoljubno besedo je razložil nagibe, načine in koristi tega posojila,- ki ga je sklenila razpisati vlada. Velikokrat je bilo rečeno, da blagajniška sredstva začenjajo vojno, posojila jo vzdržujejo, davki pa jo končujejo. Če navedena rcčenica velja za vojne, ki so omejene po prostoru in po trajanju, pa ne drži, kadar gre za obsežne in dolgotrajne spopade. To velja za prejšnjo svetovno vojno iu tudi za sedanjo. V večini primerov drži, da se v začetnem obdobju vojne krijejo potrebe z blagajniškimi operacijami, to se pravi v glavnem 7. uporabo blagajniške gotovine ali pa s kratkoročnimi predujmi emisijskega zavoda, za naslednje stroške in prav do konca vojne pa se položaj v glavnem ureja s posojili in s preprostim preurejanjem in izboljševanjem davčnega aparata. Za uravnovešen je gospodarstva po vojni in za kritje vojnih izdatkov je treba te stroške sčasoma razdeliti sorazmerno med vse sloje. Potrebno pa je predvsem izboljšati in vskladiti davčne odredbe. Ako pa se vojna podaljšuje in naraščajo njeni stroški, pa postaja vedno nujnejša, v določenem trenutku pa kar neodložljiva potreba, da se izvede prožno, dinamično gibčno in stalno nadzorovano -tiravnovešenje med davki in posojili na kratke in dolge roke. To pa zato. da bi moglo delo potekati ob čim manjših možnih težavah po zamisli, ki se ji pravi »kroženje kapitala«. In tako po eni strani državne blagajne z javnimi posojili pobirajo večino razpoložlji- . ... ...... vih prihrankov, ki bodo v naslednji dobi pri- 1 obdrži veljavo svojemu denarju. Ako pa se tega čelo zdravega kolebanja med izdatki in javnimi dohodki v vojjiem času. S tem v zvezi pa se sama po sebi prikazuje, kolikor se tiče izdatkov, tista stroga politika, ki ukazuje nemudoma ustavili vse, kar ni neizogibno potrebno za vodstvo vojnih operacij in kar, če gremo do skrajnih meja, še ne Škodi učinkovitosti civilne službe. Za državo, kaikor je naša, ki ne razpolaga -s predujmi in posojil iz tujine, ni izven tega okvira‘.nobene možnosti za kritje ogromnih potreb naroda, ki je v vojni, razen v povečanju denarnega obtoka. Napoleonu pripisujejo, toda v resnici je treba pripisati enemu njegovih ministrov izrek, da je bankovec za moralo države prav tisto, kakor kuga za telo. Čeprav je' razvoj sistemov samostojnega denarnega gospodarjenja opravičil toliko obsodbe vrednih zmot, vendar je gotovo, da pomeni zatekati se izključno le k izdajanju bankovcev, pripravljati nesrečo, ki prinese lahko porazile posledice, nesrečo, ki je ni mogoče preprečiti drugače, kakor da se omogoči čim prožnejši in gibčnejši denarni obtok, k? sem ga omenil prej. V glavnem država nima na razpolago več kajior dveh načinov za kritje izrednih stroškov v vojni: posojila ali pu davki na večino denarnih sredstev, ki so narastla spričo poživljenega obtoka, katerega so narekovale začetne [»trebe vojnega gospodarstva ali nujne potrebe državne blagajne ali pa neizogibne motnje v obtoku. Ali pa se doseže kritje stroškov z nadaljnjimi novimi izdajami plačilnih sredstev. V prvem primeru se država dokoplje do tega, da drži vajeti v rokah, ko nastopijo pogoji za ravnotežje v gospodarski konjunkturi, in da izda primerne ukrepe ter tako tekli nazaj zaradi potrebne razdelitve stroškov, po drugi strani „pn zagotavl ja ta večje davčno dohodke. Seveda je treba pri modri in oprezni •finančni politiki nameniti večje davčne dohodke zato, da se do zadnjega beliča zagotovi pokritje novih, po pogodbah določenih državnih obveznosti, pa naj gre za posojila ali pa za vojne pokojnine. To je temeljno preprosto na- Boji pri Velišu so se končali s sovjetskim porazom Nemška letala nenehno bombardirala sovjetsko zaledje'— Maja meseca so Rusi izgubili 1275 letal, 143 nemških letal se ni vrjtilo — Uspešen napad na ladijski sprevod pred rtom Bonom Nemško vr- sidrni’ bojnimi letalci napadalo sovjetski dovozni Hitlerjev glavni stan, 5. junija, hovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradnd vojno poročilo: . ' Na porlroču pri Vclisu so se podnevi in ponoči ponovljeni sovjetski napadi izjalovili s krvavimi izgubami, Uničenih je bilo 21 sovjetskih . oklepnikov. . Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Letalstvo je na kavkaškem področju in na doneskom bojišču nenehno obstreljevalo zbirališča sovjetskih čet ter letalska in preskrbovalna oporišča. Posebno hudo je v sodelovanju z madžar- promet. Na Severnem ledenem morju sta bili z bombami potopljeni dve stražili ladji, en rušilec pa poškodovan. V mescu maju je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 1257 sovjetskih letal. V istem času jo bilo izgubljenih 143 nemških letal. Nemška brza bojna letala so napadla angleški ladijski sprevod na morju pred rtom Bonom ter potopila eno trgovsko ladjo, drugo pa zažgala. Zmagoviti nastop pantellerijske' obrambe ob napadu angleškega pomorskega oddelka Branilci in prebivalci otoka strnjeni okoli poveljnika in pripravljeni n j sleherno morebitnost sprotnikovo divjostvo in so se strnili okoli vojaškega poveljnika na otoku, pripravljeni na sleher- Ncko pomorsko oporišče, 5. junija, s. O napadu nasprotnikovih pomorskih edinic na otok Pan-tellerijo poročajo naslednjo podrobnosti: Prvega junija se je okoli .1^ pred severno obalo Pantellerije v daljavi 11 milj prikazala nasprotnikova pomorska skupina, ki so jo sestavljali •1 torpedni rušilci. Nasprotnikove ladje so začele streljati in na njihovo streljanje so takoj odgovorilo baterije kr. mornarice. Po dvoboju, ki je bil zelo kratek, so topovi z potoka zadeli en rušilec, ki se je z ognjem na krovu oddaljil proti zahodu. Druge tri ladje so ustavile bombardiranje ter se za zastorom megle umaknile proti Malti. To je v kratkem poročilo o bombardiranju, ki so ga 4 angleški rušilci izvedli proti otoku, na katerega so že dolgo zagrizeno zaganjajo nasprotnikovi letalski napadi. Iz površnih podrobnosti lega obslreljevalnega nastopa, ki ga je nasprotnikov oddelek izvedel zoper italijanski sredozemski otok, je razločno videti, da je obramba nastopila takoj in da je topništvo kr. mornarice dosegio zmago. Naj je bil namen angleških rušilcev tak ali tak, ob tem zanimivem nastopu se takoj vidi, da je otok, nad katerim vlada »Velika gora«, s svojimi pustimi bazaltnkni vrhovi za nasprotnika trd oreh. Pantellerijsko topništvo je pokosilo že na desetine angleških in ameriških letal, ki so tvegala priti nad Pantellerijo, da bi uničila njeno obrambo ter zasejala malodušje v junaško posadko. Po sto in sto napadih pa je Pantellerija še vedno pokoncu, njeni topovi so naperjeni proti nebu in proti morskemu obzorju, njeni možje pa so se utrdili kakor ognje-niške skale na Cuddiah Starodavna Cossyra, ki je njeno ime zvezano z najlepšimi zmagami italijanske mornarice in z napadi protipodihorniških čolnov na nasprotnikove ladje v Sicilskem prelivu med veliko afriško bitko, je postala najbolj sprednji branik italijanske obrambe. Pantellerija je zaradi tega simbol italijanske vztrajnosti v bojevniškem pričakovanju zmage. Nasprotnik se je z veliko množico svojih lelal zagrizeno zagnal na nebogljeno središče Pantellerije, potem ko je brez haska skušal tolči obrambo 'ter zmetal tone razstreliva na skalovite ploščadi po otoku. Povzročil'je škodo na belih hišicah iu na velikerti starinskem gradu, ki je srce vsega kraja. Toda prebivalci niso odnehali pred na- škega poveljnika .... — , , , no morebitnost. Odpornost in obrambna sposobnost Pantellerije sta nasprotnike opomin. Angleži, ki se z Amerikanci vojskujejo zoper italijanske otoke in italijansko celinsko ozemlje, se bodo ob vzgledu Pantellerije morali na lastne stroške prepričati, da je težko in kočljivo že zgolj dotaknili se žila-vosti italijanskega ljudstva. prvega načela jie držimo ali pa se ne posreči držati se ga do konca, iiotem jo ni druge možnosti. kakor zavrteti tiskarski stroj za bankovce in tako množino krožečega denarja še povečati ter gledati, kako narodna valuta divje pada in se začno cene dvigati. Ni treba naštevati posledic, strahot in pogube takšnega bolnega finančnega in gospodarskega procesa, ki so doživljale mnoge države med prejšnjo svetovno vojno in po njej, in se jih prav vsi še dobro spominjamo. Fašizem je jasen in odkrit nasprotnik te nevarne možnosti. Besede, ki jih je Duce izrekel lani 26. marca v •Beneški palači, so temeljni kamni naše politike. Množic italijanskih varčovaleev ne" mot-e drugega, kaokr pritrditi teni smernicam, ki poroštvuje za trdnost narodtiega kr.edita in varu.ih vse gmotne in moralne vrednote le trdnosti, ki je najnepo-srednejši izraz in označba vse naše gospodarske usode, namreč trdnosti italijanske lire. Zato je prav, da država od časa do časa kliče, da se okrepi volja in stremljenje in da bi se dal vsem varčevalnim silam nov zagon. V tem kočljivem začetku četrtega vojnega leta, v katerem se je pojavil zastoj v avtomatskih naložbah kapitalov, kp se je takoj poznalo v naraščajočem obtoku bankovcev in v sporednem porastu cen, se je vlada spravila na delo, da uredi in izpopolni svojo finančno politiko. Hotela jo je spraviti v sklad s sedanjimi potrebami ter v okrepitev državnega proračuna, ki je.dopuščal večjo ali manjšo svobodo, izkoristiti viseče dohodke, na katere mora računati. Tako je hotela s primernimi ukrepi popravili ustroj izmenjav, pa naj pride v njih do kakršnega koli nenavadnega položaja, ter spraviti pod dejansko državno ureditev nekatere panoge, ki so se iz raznih vzrokov hotele izmikati njenemu nadzoru. Tako se je finančna politika lotila fiskalnih sredstev, s katerimi bi zajela tudi nove dohodke, ki še niso bili tenakomerno obdavčeni. Glede tega se je izkazala tudi smernica socialne pravičnosti, ki jo je zasledovala fašistična vlada, s tem da je okrepila fiskalno nadzorstvo, ki naj bi bolj strogo pazilo med drugim na vojne dobičke. Ti so namreč v nekaterih oblikah nenadoma in silno močno narastli, tako da vznemirjajo dušo delavskega ljudstva ter pogubno vplivajo na srčnost bojevnikov in njihovih družin.. Izdali so primeren pravilnik in stroge ukrepe za buden nadzor glede ureditve in revizije cen vojnih dobav. Na ta način bo finančna politika dosegla dvoje ciljev: prvi je splošen iu v skladu s civilno pravičnostjo, ki se Kdo je odgovoren za začetek strahovalnih letalskih napadov Berlin, 5. junija, s. Nemška diplomatsko P*H" lična korespondenca pribija v obširnem in z dokazi ]>odprtim člankom dejstvo, da so Angleži prvi začeli s strahovalnimi letalskimi napadi, ki jih nasprotnikova propaganda zdaj skuša prikazati kot povračilo za strahovalne napade, ki jih je vprizorilo nemško letalstvo. V Španiji sc je nemško letalstvo, ki se je udeleževalo španske državljanske vojne s svojo legijo »Condor«, vedlo do civilnega prebivalstva tako, da ob koncu to vojne pomembnejša španska siesta, kakor na primer Madrid, niso prav nič oziroma skoraj nič trpela prod. letalskimi napadi. s Diploniatsko-poli tiv n a korespondenca« potem omenja oklic, ki ga je Hitler dal svetu meseca oktobra 1939. za mednarodni sporazum o vprašanju letalske vojne. Ta njegov oklic — pripominja člankar — pa_ ni rodil nobenega uspeha, a vendar si je nemško letalstvo v vojni proti Norveški, Nizozemski, Belgiji in Franciji prizadevalo, da bi se čimbolj ravnalo po načelih, ki so v teh vojnah Nemčiji bila vedno temeljna stvar. Glede letalske vojne med Nemčijo in_ Veliko Britanijo pa »Nemška diplomatsko-pcrtitična korespondenca« pravi, da je z njo začela Anglija, ko je s svojimi letali napadla Wilhelmshaven_ in Cuxhaven ler so za temi avgusta 1940, prišli še napadi na Berlin. Sele po osmih takšnih napadih se je nemško letalstvo odločilo poleteti nad London. Strahovalni napadi, ki jih danes angleško le- talstvo vprizarja na evropski celini, nimajo nič opravka z domnevnimi povračilnimi napadi na Anglijo kaikor zatrjuje nasprotni. tisk, ki se zavzema za čedalje hujšo letalsko vojno proti civilnemu prebivalstvu. Omenjeni nemški list končuje z zatrjevanjem, da te vojne ne bodo odločili strahovalni ictalsUi napadi na civilno prebivalstvo, kakor to zatrjuje Churchill sam, pač pa jo bodo odločile oborožene sile, ki se bodo- spoprijele na odprtem bojišču. / Vesti 5. junija Nemški pristojni krogi poročajo, da. so Nemci v mesecu maju na vzhodnem bojišču sestrelili 1257 sovjetskih letal, medtem ko so sami v istem času izgubili 143 letal. Japonsko vojno ministrstvo je imenovalo za namestnika vojaškega odposlanca pri poslaništvu v Rimu podpolkovnika Jukio Kadoota. Nemčija je razširila vojno pomoč tudi na one nemške rodbine, ki prebivajo po zasedenih krajih v Rusiji, če imajo svoje člane v nemški vojski. Nemški pofchmik v Tokiu dr. Sfahmer je izročil japonskemu ministru mornarice admiralu Shiinada železni križec s hrastovo ve- naslanja na nezmotljiv zakon sorazmerja, ki naj vlada v vseh gospodarskih odnosih in naj popravi neskladnosti med preteklostjo in sedanjostjo; drugi poseben cilj pa je v tem, da bo navadni državni proračun v najkrajšem času prišel do ravnovesja. Tako bodo vsi varčevalci lahko mirni glede svojih naložb, ker bodo videli, da "so njihove koristi zavarovane z običajnimi fiskalnimi dohodki. Toda še drugo poroštvo je dano za varnost vrednotic, ki so jim bile izročene: tu bi rad samo omenil, kako vesel sem bil, da sem lahko pred db^na zakonodajnima zbornicama razložil obvezo, ki jo je potrdil Duce, glede razdelitve bremena. Breme bodo morali po načelu sorazmerja nositi bogati državljani, tako da bodo po merilih jasne pravičnosti prispevali po svojih možnoslih na raznih gospodarskih področjih. Ta načela je fašistična vlada že uveljavila. Tako bo državni proračun v svojem običajnem delu prišel do ravnovesja, kar bo izpričalo, da bo država, nadaljevala svojo finančno politiko s primernimi moralnimi in pravičnimi smernicami. Uredila bo zdravo gibanje-med denarno izmenjavo in tako zvanimi moralnimi vrednotami, in sicer s sredstvi, ki bodo uresničila potrebno disciplino ter preprečila vsakršni poskus inflacije. Vlad a se je zdaj lotila državnega varčevanja, da bi bila kos neodložljivim in najvišjim denarnim potrebam vojne. Zavrača vsak prisilen ukrep in vsakršno enoefnevno ter škodljivo sredstvo in se obrača samo na množico državljanov, ki naj v običajni obliki prispevajo prostovoljna posojila ter hkrati nudi varčevalcem posebne ugodnosti. Novi petletni državni papirji z nagrado so namreč na razpolago pod najboljšimi pogoji in nudijo znatne koristi, ker prinašajo dejanski letni dobiček 5.90% ter so prosti davka nasledstva, vpisnega davka pri prenosu za dote in rodbinsko premoženje. Najbolj značilno zanje pa je, da bodo v poslednjih dveh letih sprejeti kot plačilo neposrednih davkov. Tako bo nova državna vrednotnica po volji lastnika lahko* veljala kot plačilno sredstvo že po treh letih. Glede tega pa bi še rad pripomnil, da ne bo pri tem nobene izgube. Pri državnih posojilih pa morajo imeti podpisovalci v očeh še več kot osebno korist, ker se morajo zavedati, da s tem pomagajo domovini in tako zbirajo sile vseli njenih sinov za skrajne napore. Po drugi strani je odveč pripominjati, da mora državljan, če hoče soditi o primernosti in splošnih ugodnostih posojila, upoštevati bistvene stvari iz finančne politike svoje vlade, da jo bo lahko docela odobril z duhom in ji podaril zaupanje, ko bo podpisoval ogromne ali skromne vsote, katere se obveže plačati. Zdi se mi, da sem vam dal zanesljiva zagotovila o trdnosti državnega proračuna. Dodajam še, da teža javnih dolgov, ki bremeni narodno bogast,vo in davčni ustroj, ne ’ sme vzbujati vznemirjenja, četudi ni lahka. Najprej je treba poudariti, da se je ustroj državnega gospodarstva pokazal, da je sposoben prestajati tudi trde preskušajo. Poleg tega znašajo obresti za dolgove 35% od dejanskih dohodkov državnega proračuna. To je skoraj enako razmerje kakor v letu 1890, ki je v letopisu italijanskih financ zapisano kot leto velikega olajšanja. In kakor tedaj bo tudi danes italijanska. država znala biti kos svojim obveznostim. Res je, da je leta 1920 to razmerje padlo na približno 20%, a treba je upoštevati, da smo zdaj v najbolj kočljivem in najbolj težavnem razdobju vojne in da po drugi strani zaradi novih iu starih daVčnih kreditov ta odstotek pada že od 35% na 30%, s čimer je doseženo izboljšanje takega obsega, da daje to nadaljnje poroštvo varčevalcem. Zalil bi vaša čflstva. čfc bi se po vsej tej razpravi o posebnih splošnih koristih hotel ipu-diti še pri moralnem in domoljubnem* pomenu podpisovanja in pri pospeševanju podpisovanja pri drugih. Vsi, Ivi me poslušate, ste sinovi in dediči časti našega naroda, ki daje iz sebe svoje najboljše v hrabrih in neustrašnih vojakih vseh vrst orožja, s čimer drži pokoncu tisočletno izročilo slave, medtem ko kaže svetu zbrani ponos svojih mest, žrtev opustoševalne-ga besa nasprotnikovih napadov. Italijansko ljudstvo, ki po poljih, po delavnicah, po tovarnah in v civilni službi nadaljuje vsakdanje delo, daje svetal vzgled čudovite discipline in neomajne zavesti o dolžnosti in bo s svojimi prihranki zatrdno hotelo podpreti mogočni finančni odpor države ter dati vojskam sredstva, potrebna za našo obrambo in za zmago naše zgodovinske usode.« jico, s katerim je Hitler odlikoval padlega admirala J dihamo to. Neki španski učitelj za letenje bjez motorjev je potolkel svetovni rekord v višini. Dosegel je višino 4000 metrov. Guverner otoka Martiniqua, admiral Robert, je izjavil, da ne namerava spremeniti svoje dosedanje politike in da hoče ostati zvest vichyjski vladi kljub resnim gospodarskim težavam, v katerih je to francosko otočje. Mednarodna obrtna zveza s sedežem v Rimu bo imela od 4. do (>. junija sejo v Bratislavi. Za hrvaškega poslanika v Budimpešti je bil imenovan bivši finančni minister dr. Vladimir Košak. V Stresi je bila druga seja mednarodnega odbora za izkoriščanje lesa, ki ima svoj glavni sedež v Berlinu. Seji so prisostvovali odborniki iz Finske, Bolgarije. Francije, Nemčije, Italije, Holandije, Slovaške, Švice in Madžarske. V vatikanski palači sv. Kalista so odkrili spomenik papežu Piju XI., ki je dal pobudo za zidanje te veličastne palače in jo odprl 23. maja 1936. Admiral Stanley, veleposlanik Združenih držav v Moskvi, je sporočil Rooseveltu, da namerava odstopiti zaradi težavnih okoliščin, v katerih je prisiljen izvrševati svoje posle v Moskvi. Okrajni civilni komisarji pri Visokem komisarju Ljubljana, 3. junija. Včeraj, 4. junija, je Visoki komisar v vladni palači vodil sestanek okrajnih civilnih komisarjev v pokrajini. • Navzoči so bili podprefekt David, kvestor Ruvelli, načelnik kabineta podprefekt Bisia, nadzornik tehnične službe, pokrajinski zdravnik, nadzornik pokrajinskega odbora za protiletalsko obrambo, ravnatelj in podravnatelj po-t krajinskega prehranjevalnega zavodu in strokovnjak pokrajinskega namestitvenega uruda.' Potem, ko so civilni komisarji podali poročila o svojih upravnih področjih, je Visoki komisar podal pregled o raznih vprašanjih, ki so bilu načeta, in dal navodila tako glede prehrane, kakor tudi glede zdravstvenega stanja, o protiletalski obrambi in o posloruniu civilnih uradov Visokega komisariuta. Kopalne prilike v Ljubljani nekdaj in sedaj Kopalna sezona v Ljubljani se je prav za prav začela že v začetku maja, ko je posijalo prvo toplo sonce, toda omejila se je le na sončenje na prostem in le redki, najbolj pogumni kopalci so se upali za trenutek v vodo. Deževni dnevi zadnjih tednov pa so tudi preprečili, da sedaj, ko smo že v začetku junija, še nimamo prave kopalne sezone, upamo pa, da jo v kratkem dobimo. Z najvišjega mesta v Ljubljanski pokrajini smo tudi slišali zagotovilo, da bosta v kratkem urejeni dve važni kopališči, in sicer ljudsko kopališče na Ljubljanici ter kopališče v Koleziji, ki ju je treba le nekoliko dograditi in izpopolniti, pa bosta izvrstno ustrezali občinstvu poleg kopališča v Iliriji ter drugih kopališč na prostem, kolikor jih nudi Ljubljana. Zanimivo bi bilo pri tem nekoliko pogledati na zgodovino ljubljanskih kopališč, bodisi v zaprtih prostorih, bodisi na prostem. Seveda pa pri tem ne smemo segati v daljne čase, temveč le nekako v »prvo desetletje sedanjega stoletja. Tedanje razmere so še v dobrem spominu starejšemu rodu Ljubljančanov. Najstarejše kopališče, namenjeno javnosti, je bilo v Ljubljani Marijino kopališče na Prulah. V tem kopališču so imeli tople in hladne kopeli ter celo močvirske kopeli, za katere so bili prepričani, da so zelo zdravilne. Napravili so jih s primesjo šote z Ljubljanskega barja. To poslopje pa je čedalje bolj propadalo, in ko je bilo v času stanovanjske stiske spremenjeno v zasilna stanovnaja, se je nabralo v njem toliko golazni, da ga je mestna občina dala pred nekako desetimi leti zažgati. Pod županom Hribarjem je bilo zgrajeno tudi javno kopališče na križišču Kolodvorske in Prečne ulice, ki še danes obratuje in je deležno kar največjega obiska. Zelo priljubljeno kopališče je postalo tudi v hatelu Slon, ki tudi obratuje in je prav tako deležno obiska. Pred 20 leti je bila zgrajena palača Okrožnega urada, sedaj Zavoda za socialno zavarovanje, ki ima prav tako javno in dobro obiskovano kopališče. Hkrati pa se je pričela kultura kopalnic tudi v zasebnem poslopju. Mestni gradbeni urad zadnja leta sploh za večje hiše ni izdajal gradbenega dovoljenja, če niso načrti vsebovali tudi kopalnic. Pa tudi lastniki starih hiš so v svojih poslopjih pričeli graditi kopalnice, mnogi pa na svojih vrtovih tudi priprave za prhe in bazene. Moramo računati, da ima danes več ko polovica zasebnih stanovanj v Ljubljani svoje lastne kopalnice, nova stanovanja, — razen najbolj skromnih, — pa prav vsa. Vzporedno z zanimanjem Ljubljančanov za zaprta kopališča in kopalnice je raslo njihovo zanimanje za kopanje na prostem. Še pred prvo svetovno vojno so starejši ljudje prepuščali kopanje na prostem le mladini — in pa vojakom. Vojaki nekdanje Avstroogrske, zbrani iz vseh narodov te države, so se v Ljubljani kopali v glavnem na dveh krajih: v Malem grabnu, kjer seveda ni bilo prilike za plavanje in tudi ne možnosti, da bi kdo utonil. V plitki vodi so se vojaki le, nekoliko umili in očistili, nato pa so se vrnili v svoje vojašnice. Plavati pa so se učili v takozvani »Schvvimm-schule«, ki je bila nameščena v sedanjem Trnovskem pristanu, nekako od Prulskega mostu. Tega mostu pa tedaj še ni bilo. Za današnje pojme je bilo to kopališče nekaj čudnega. Podčastniki so res učili posamezne vojake nekoliko plavanja, toda vojaki niso imeli prilike za sončenje, ker je bilo vse nabrežje poraščeno s širokovejnatimi kostanji, ter so si obojni, podčastniki in vojaki, raje privoščili v senci Čašo piva, kakor pa da bi se sončili in plavali po Ljubljanici. Mladina pa se je kopala na Špici, kakor se še dandanes, po raznih skritih točkah Malega grabna, kjer pa je bilo kopanje »strogo prepovedano«, v Gradaščici pa na treh točkah: na Bokal-cih, t. j, na raztočju Gradaščice in Malega grabna, na Pasjem brodu in v Babji kotli. To so bile že kar globoke točke in marsikdo, nevešč plavanja, se je tam že potapljal. Odkar so Gradaščico in Mali graben pred leti regulirali, so izginile te idile z obeh potokov. Le najbolj pogumni plavalci so si upali v Gruberjev prekop, kjer je bilo tudi strogo prepovedano kopanje in tudi niže doli, od sotočja Gruberjevega prekopa in Ljubljanice. Dandanes, ko zna že vsak otrok plavati, se nam te točke ne zde prav nič nevarne. Kopališče Kolezija je bilo priljubljeno že pred prvo svetovno vojno. Toda tedaj je vladah' drugačen red. Skupnega kopanja moških in žensk prejšnji rod ni poznal. Moški so imeli določene dneve, ženske pa svoje. Na Savo in naprej na Soro so zahajali še pred 20 leti le redki izletniki, pozneje pa je na Savo pritisnila mladina. Ko pa so s pomočjo mestne občine in oblastne samouprave, ki jo je vodil pok. dr. Natlačen, zgradili kopališče Ilirijo, smo dobili šele pravi prvi športni bazen v Ljubljani. Na srečo sta na razpolago Ljubljanica in Gra-daščica. Odkar je Ljubljanica regulirana, se kar sama ponuja za veliko javno kopališče, kar je postala že lani, še bolj bo pa letos. Ko dobimo tudi novo modernizirano kopališče v Koleziji, upajmo, da bomo s prilikami za kopanje V Ljubljani zadovoljni. Splošna bolnišnica v Ljubljani sporoča, da jo sprejem bolnikov na očesni oddelek zaradi ob-navljalnih del v proslopju za daljšo dobo omejen na najnujnejše primere. rt«**-v * • , * %*& -o* • V Ljubljani imamo 360 gostiln /,a Ljubljano govore podeželani, da jo tu na vsakem oglu gostilna in da iz vsake druge hiše >Bog roko ven molk. Podeželanom se to sevedn čudno zdi, toda pomisliti moramo, da je bila Ljubljana v mirnih lelih zelo važno tujsko prometno središče. Ne samo pravi tujci, ki so prihajali iz daljnjih dežel v naše kraje na oddih, temveč tudi nešteto podeželanov je vsak dan prihajalo v Ljubljano. Razni opravki so jih dovedli sem, kakor kupčija, opravki pri uradih, šole, razne prireditve, vse to je vabilo podeželsko 1 jud-stvo v Ljubljano. Večine teh obiskovalcev Ljubljana ni upoštevala v nobeni statistiki, niti ne pri prenočninah, zakaj skoraj vsak podeželan je zaradi dobrih prometnih zvez kakor železnic, avtobusov in raznih zasebnih vozil po lepih cestah pač v Ljubljano zjutraj prišel in zvečer odšel, toda čez dan je bil pač navezan na gostilno. T?ra-vih prenočnin po hotelih in prenočiščih v Ljubljani je bilo prčjšnia leta povprečno kakih 50.000 letno. Sedanje številke niso znane, toliko pa vemo, da so vsi hoteli in prenočišča stalno zasedeni in vse postelje oddane. Toda gostilniška obrt je živela prej boli od dnevnih gostov, bodisi podeželskih ali tujih. Znane so nekatere stafe gostifhe kakor pri »Figovcu« na Ajdovščini, dalje pri »Ferlincu« na Krekovem -trgu, pri Raetohnrju na Karlovški cesti, pri »Cešnovarju« na Dolenjski cesti, pri »Maia-rbnčku« na Zaloški cesti, pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti in driige, ki so v glavnem živele od kmečkih obiskovalcev v Ljubljani. Kmetje so se pripeljali z vozmi v mesto, tu najprej preskrbeli za živiuo, ki so ji dali ovsa in sena iz gostilničarjeve zaloge ter jo napojili na velikih' dvoriščih teh gostiln, nalo pa so pomislili seveda tudi nase in si privoščil kaj za pod zob in za grlo. Večina teh gostilničarjev ni skoraj marala dopoldne mestnih gostov in šele zvečer so bili v resnici dobrodošli. Na teh dvoriščih so bili tudi mali 6ejmi, kjer so kmetje, trgovci in seveda neizogibni mešetarji na drobno in debelo barantali z živino, za kmetske pridelke, za blago, pa tudi za nepremičnine. Marsikateri grunt je ob takih prilikah menjal svojega gospodarja, marsikatera ženitev se je sklepala takole pri golažu in pri čaši cvička ali piva. So pa še druge stare gostilne v Ljubljani, ki sicer nimajo dvorišča, vendar pa eo bile močno navezane na podeželsko prebivalstvo. Tudi v teh gostilnah so dopoldne naši ljudje barantali in kar znan je postal tip stare kmečke ženice, ki je prodala v Ljubljani putke in jajčka in še kak »peterček«, potem pa se je za delo, ki ga je imela s teni blagom privoščila priboljšek, namreč četr-tinko vina, kruh in morda celo košček mesi) pa je imela kar s seboj v cekarju. Kruhek je namn-kala v vinček in dejala sama pri sebi: »Malo naj gu vinček, malo ga bom pa jaz!« Ti idilični časi so precej ponehali in razmere so se spremenile. Še vedno pa imamo v Ljubljani irenutuo okoli 360 gostiln, vštevši najbolj moderne in največje in prav skromne bifeje, kjer človek niti stola ne dobi, temveč mora vino popiti kar stoje. Gostilničarji tožijo o slabih zaslužkih. To pa so tožili vedno, tudi tedaj, ko 60 ljudje najbolj zapravljali denar. Res pa je, da so ljudje sedaj boj varčni. Pomisliti moramo, da pride v Ljubljani sedaj na vsakih 2o0 ljudi ena gostilna, vštevši otroke, ženske in nepivce. Resnica je, da nekateri gostilničarji sedai prav dobro zaslužijo, drugi pa le životarijo. Gostilničarski stan je v splošnem zelo napredoval, saj ima skoraj vsaka še tako majhna gostilna električno razsvetljavo, zračno ventilacijo in prirojena ljubezen naših ljudi do snage v večini ■ lokalov tudi ustreza sodobnim zahtevam. Kakor povsod pu je seveda tudi tu nekaj izjem. Sedaj vidimo po mestu kontrolne uradnike z obrtnega oddelka mestnega magistrata, ki pregledujejo gostilniške lokale. Njihova opazovanja so za gostilničarski stan v splošnem ugodna. Število gostiln se v Ljubljani nikakor ne bo povečalo. saj dokler traja vojna, prej se bo zmanjšalo. To stališče mestnega magistrata Je popolnoma pravilno in ga mora javnost odobravati. Uradni razglasi Zakon o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine Rimski Uradni list objavlja v svoji štev. 122i z dne 27. maja t. 1. zakon z dne 27. aprila t. 1., ki pretvarja v zakon kr. zakonsko uredbo z dne. 3. maja 1941 št. 291 glede ustanovitve Ljubljanske pokrajine, Po zakonu z dne 31. januarja 1926 št. 100 o pravici izvršilne oblasti izdajati pravne predpise je treba predložiti kraljeve uredbe parlamentu zaradi uzakonitve. Co so uredba v dveh letih od objave ne uzakoni, neha veljati z dnem, ko preteče ta rok. Z zgoraj navedenim zakonom je bilo lem predpisom zadoščeno in je kr. zakonska uredba o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine postala zakon. Podobno je bila uzakonjena z dne 27. aprila t. 1. št. S§6 zakonska uredba o ureditvi dalmazij-skih ozetAelj. Nov obrazec osebne izkaznice Vse osebo moškega spola v starosti 15 do 50 let so dolžne zaprositi do 30. junija 1943-XXI pri občini bivališča, naj se jim izda nova osebna izkaznica. Osebe iz prednjega odstavka, ki dopolnijo 15. leto starosti po 30. juniju 1943-XXI, morajo zaprositi za osebno izkaznico pri občini svojega bivališča v 30 dueli od dne, ko dosežejo 15. leto starosti. Občine v pokrajini so dolžne poskrbeli, da se do 31. avgusta 1943-XXI odvzamejo zapadle osebne izkaznice in izdajo izkaznice novega obrazca, za katere jim dobavi tiskovine Visoki komisariat. Občino morajo na prošnjo prizadetih izdajati osebne izkaznico novega obrazca tudi že pred pretekom teh rokov, zlasti v smislu člena 6. naredbo z dne 24. jan. 1942-XX, št. 7. Občinam pokrajine se prepoveduje izdajati osebne izkaznice na drugih obrazcih, dobavljenih pred dnem objave te naredbe. Od 31. avgusta 1943-XXI so povsem razveljavljene osebne izkaznico sedaj uporabljenega obrazca, t. j. osebne izkaznice, ki so jih občine pokrajino izdale do dno objavo te naredbe. Vzpostava upravnega sodišča Člen 1. Vzpostavlja so s sedežem v Ljubljani upravno sodišče, ki jo prej imelo sedež v Celju. To sodišče je pristojno odločati po prejšnjih zakonih o tožbah zoper akte upravnih oblastev, vštevši akte samoupravnih oblastev v Ljubljanski pokrajini. Člen 2. Upravnemu sodišču se dodeljujejo tisti sodniki, bodisi1 iz sodniškega stanu kakor tudi iz upravne stroke, ki so bili na dan 6. aprila 1041- XIX člani upravnega sodišča v »Celju in sedaj bivajo v Ljubljanski pokrajini. Sodnike, ki bi bili morda potrebni za to, da se sodiščo spopolni, imenuje Visoki komisar na predlog pravosodnega inšpektorata, lahko tudi brez ozira na pogoje po drugem odstavku Člena 11. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Člen 3. Odredbe iz člena 12. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih izdaja z odlokom Visoki komisar na predlog pravosodnega inšpektorata! Dokler se no odretil drugače, izvršuje prtstoj-nošt državnega Sveta po členih 13. in 14. tega zakona Visoki komisar po zaslišanju pravosodnega inšpektorata. Člen 4. Sodišče iz člena 1. to naredbe je pristojno odločati o iožbah, ki so bile na dan G. aprila 1941-XIX že vložene, Če se tičejo javnih oblastev in javnih naprav v Ljubljanski pokrajini. Zadevne tpžbe pa se morajo obnoviti v dveh mesecih od uveljavitve te naredbe. Če se ne obnove, veljajo za umaknjene iu izpodbijani upravni akti dobe izvršnost. Člen 5. Zoper upravne akte, izpodbitne pred upravnim sodiščem, za katere izpodbojni rok na ta dan še ni bil pretekel, in zoper upravne akte, glede katerih je rok začel teči po 6. aprilu 1941-XIX pa do dne uveljavitve te naredbe, se more vložiti tožba zgolj le pri sodišču iz člena 1., in to v dveh mesecih od dne uveljavitve te naredbe. Člen C. Vendar pa tožba ni dopustna zoper upravne akte iz prednjih členov 4. in 5., ki so bili že izvršeni brez ugovora ali pridržka prizadetih strank. Pojasnila glede vina Z ozirom na razne govorice o nameravani zapori vin smo se na pristojnem mestu informirali, koliko je resnice na teh govoricah ter moremo na podlagi prejetih informacij podati naslednjo zanesljivo pojasnilo. 1. Ni govora o kaki nameravani zapori vin, ker oblast z gotovosvjo računa, da bo e pravkar sprejelo naredbo o ureditvi vin in o cenah vina ter zaradi razumevanja članstva (gostilničarjev in trgovcev z vinom) popolnoma krita polreba prebivalstva po vinu. 2. Pod zaporo pride samo vino, ki bi ga zaplenil Urad za kontrolo cen zaradi katerega koli prekrška prolidraginjekih predpisov. To vino bo prodal Prevod po maksimalnih cenah Združenju trgovcev Ljubljanske pokrajine. 3. Vso spremembe glede načina prodajo vina in glede vinskih cen navaja nova naredba o ureditvi vin in o maksimalnih cenah. Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino. Prijava in zapora goveje živine ( Člen 1. Vsa goveja živina v posesti kogar koli na dan, ko stopi la naredba v veljavo, 66 mora do vštetega 15. junija 1943-XXI prijaviti občini, kjer je. Prijava se mora napraviti na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri občini.in v njej se mora natančno navesti število glav in njih živa teža. Občine morajo poslati prejete prijavo do vštetega 30. junija 1943-XX1 Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Člen 2. Občinski uradi in Pokrajinski prehranjevalni zavod morajo po svojih organih pregledata točnost prijavljenih podatkov. Člen 3. Za dobo 20 dni od dne, ko stopi la naredba v veljavo, so odloženi vsi sejmi za govejo živino, izvzemši dogone, odrejene po Pokrajinskem prehranjevalnem zavodu in jo tudi prepovedana prodaja ali oddaja take živine. Člen 4. Rejci goveje živine morajo pridržali na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu delež 30% (trideset odstotkov) celotne žive teže vse goveje živine, prijavljene po členu 1. te naredbe. Vsa za klanje določena goveja živina pa ostane vsekakor pod zaporo na razpolago tega zavoda. Člen 5. 30%na zapora iz prednjega člena volja tudi za govejo živino, ki je vpisana v rodov- niško knji‘go. člen 6: živa teža goved prijavljenih po icj naredbi, ki ge do 30. junija 1943-XXI oddajo po naredbi z dne 11. maja 1942-XX, št. 95, se odbije od žive teže, spadajoče pod zaporo po členu 4. te naredbe. Količine goveje živine, ki je že pod zaporo po omenjeni naredbi z dne 11. maja 1942-XX, st. 95 in se ne oddajo do vštetega 30. junija 1943-XX, se bodo moralo oddati po tem dnevu ne glede na količine, spadajoče pod zaporo po členu 5. te naredbe. Člen 7. Da se drže v razvidu vse spremembe v stanju govedi v pokrajini, ugotovljenem s popisom po tej naredbi, mora vsak rejec govejo živine prijavili Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu preko občine v 10 dneh vsak nakup glav kakršne koli teže, skotitve, prodajo, oddajo ali kakršen koli lastninski prenos, opravljene po 15. juniju 1943-XXI. Prav tako morajo napraviti prijavo vsi, ki bi začeli gojiti živino. Člen 8. Odpravljanje goveje živine iz občine je dopustno samo po prehodni odobritvi, ki jo smejo izdati občine, ko so dobile od občinskega preskrbovalnega urada izjavo, da ni zadržka. Člen 9. Kršitelji določb le naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po postopku \7. naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8 in po predpisih naredbe z dne 25-. novembra 1942-XXI, št. 215 v denarju od 500 do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se izreče poleg denarne kazni tudi zapor. Poleg tega se lahko odredi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice. Obnovitev dovoljenj za kroženje avtomobilskih vozil Urdd za motorizacijo pri Visokem komisariatu objavlja, da s 30. junijem zapudejo dovoljenja za kroženje avtomobilov, vpisanih v Ljubljanski pokrajini. Da bi si mogli ta dovoljenja obnoviti, morajo prizadeli po redni poti poslati posebno prijavo, kolkovano s 6 lirami, na urad za civilno motorizacijo in sicer do 30. junija t. I. in priložiti dovoljenje za vožnjo z avtomobilom kakor tudi vojno legitimacijo. Sprememba predpisov glede gibanja in javnih obratov v Kočevju Visoki komisar zn Ljubljansko pokrajino je odredil, du sc začenši s 6. junijem pa do nove odredbe odreja čas za svobodno gibanje znotraj bloka v Kočvju od 3. do 22. ure. Javni lokali in prireditve znotraj bloku sc morajo zapirati ob 21.31). Za ostulo ozemlje kočevske občine pa veljajo glede gibanja in glede zapiranju javnih obratov prav isti predpisi, kukor so bili postavljeni t- aprila 1943-XXI. V ostalem pa se prav v ničemer ne spremene določila uredbe z dne 30. oktobiu 1941- XX in 24. juniju 1942-XX. Sprejemni izpiti na IV. moški realni gimnaziji v Ljubljani so bodo vršili v poletnem in jesenskem roku. Učenci letnikov 1930, 1931, 1932 in 1933, ki imajo namen, da vstopijo v L razred gimnazije,- morajo ravnateljstvu do 15. junija predložiti na taksnem papirju za 6 lir spisano in od očeta odnosno njegovega namestnika podpisano prošnjo za pripustitev k izpitu. — V prošnji naj se navede, v katerem roku. v poletnem ali v jesenskem, bo učenec delal izpit. Prošnja naj bo opremljena s potrdilom upravitelja ljudske šole, da jo učenec v šolskem letu 1942-43 obiskoval 4. odnosno 5. razred ljudske šole. — Prošnji naj se jifiloži rojstni in krstni list in kakor hitro ho mogoče, tudi izpričevalo četrtega razreda ljudske šole. — Dan in ura izpitov v poletnem roku bosta objavljena pravočasno. Junijska pobožnost v cerkvi Srca Jezusovemu v Ljubljani se vrši ves nmsec vsak večer ob pol osmih. Cerkev je za (o pobožnost lepo okrašena jn svečano razsvetljena. Vsak večer ob ]X>I osmih pridiga in nato litanije Srca Jezusovega. Ob nedeljah in praznikih je pobožnost ob petih popoldne. Vsako jutro ob pol sedmih sveta maša pred izpostavljenim Najsvetejšim s petjem. Častilci božjega Srcu vabljeni pred njegov oltar! ' Gorazd Marjcn: Ančka Peter Me ran jo zrl zn njim in nekaj, času zamišljeno vrtel kozarec. »Hm, posrečen slučaj, punca noče kmeta! Oče jc star in sc bo moral prej ali slej vdati njeni volji, ali pa se razpočiti od jeze. Ni «l.ib tu račuu in meni je kur všeč. Kaj če bi poizkusil, morda se dekle prime mene?« je pomislil in jiotrkul s ka/urcem ob mizo. Krčmar je, prihitel in prinese! nov liter. »Čujte krčmar, kdo je bil lu, ki jo bil prej v moji družbi?« »V vaši družbi? A, seveda, to je bil najbogatejši kmet v vasi — oče Martin.«. _ 1 »On ima hčer«, jo nadaljeval Peter, »kajne?« »Ančko, ampak sedaj sila gosposko. Martin si kar lase ruje zaradi nje. Gospodična Anica sem, gospodična Anica tja...« »Hvala, hvala,« je prekinil Peter zgovornega krčmarja ter bi pomel roke. »Plačami« ''i »Kaj ni več očeta tu?« je zdajci vprašal ženski glas zu Petrovim hrbtom. »Ravnokar jo odšel, gospodična Anica,« je smehljajo odgovoril krčmar. »Oprostite, čer se ne motim, imam čast govoriti s hčerko gospoda Martina.« se je vmešal Peter, vstal in se liribližul Ančki. »Moje ime je Peter Meran, uradnik in sem tu na oddihu. 'Z vašim očetom sva se mnogo razgo-varjala o vas.« Ančka je zardela in pobesila oči. . »Ne vem, ali dobro ali slabo,« je rekla v zadregi. »Bog ne duj kaj slabega, gospodič-na Anica. Res, vidim, močno se vam pozna, da sto bili v mestu. V«e boljši okus imate kot ostala kmečka dekleta.« »Hvala zn jroklon. toda sedaj moram domov. Upam, da se šo vidiva med vašim počitkom. Obiščitp nas, gospod Merun, očetu lio gotovo razveselilo.« »Brez dvoma vas posetim. Upam, gos|rodičrta Anica, da bova postalu kmalu prijatelja.« Ko jc Ančka odšla, je izpil Peter na dašek kozarec vina in si zadovoljno prižgul cigareto. »Zučetck je dober, pridobiti dekle izgloda no bo tako težko.« Peter «e jo kmalu vrinil v Aillčno misli. Hodil jo k očetu Martinu povabljen in nepovabljen. Kmalu si je pridobil njegovo naklonjenost in kramljala sta kot dva staru^ znanca. Tudi1 Ančka ni ostala ravnodušna. Njegovo besedo so jo docela omrežile in vedno bolj je verovala, da je njen sen — dobiti za moža gospoda iz mesta — uresničen. Ko ji je Peter razodel ljubezen in jo prosil, nuj mu postane ženu. ni niti malo oklevala. /,ni-ea se je odločila. Oče Martin pa jo je jezno godrnjal. »Jaz sem že slar, a ti? Kakor si sedaj postelješ, tuko boš ležala, to menda veš?« »Vem! Vem pa tudi to, da je Peter kot olikan človek dober in pošten ter da mo ljubi,« je odvrnila Ančka, »Kot olikan človek! Lahko je olikan, todu kaj se skriva |K>d tem pa ne veš.« _ . j »Vi ne boste trpeli in tudi škodo no boste imeli. Suma sem si ga izbrala in kot bo — bo. Sicer pa vi itak vse prečrno vidite.« Vaščani, ki so vedno radi pogledovali tujce od strani, so imeli Petra takoj v zobeh. Miletovo nenadno izginotje jim ni šlo v glavo in sumničili so Petru, du ima tudi on tu svoje prste vmes. lavno so molčali in le mrko, a radovedno opazovali mladi pur. Peter jc kmalu po poroki pokazat svoje pravo lice. Ko se je oče Martin umaknil in prepustil gospodarstvo novo, poročencema, se je Peter večkrat vozil v mesto po »opravkih« in sc redno vračal pijan domov. Ančka ga je spočetka branila pred očetovimi očitki, zgovnrjujoč se nn fantovske slovesnosti, ki jih opravlja vsak ženin v mesili. Toda tega ni hotelo biti konce. Noč se jc vrstila za nočjo in Ančka je ostajala sama doma ter jokala od žalosti in jeze. Peter pa jo je v dnevih treznosti žc znal potolažiti In jo zopet pridobiti z novimi obečanji. A iz mosta- so prihajali up|iiki in na račun Petrovih dolgov jemali zdaj kravo iz hlevu, zdaj kps pašnika alt gozdu in ga prepisovali nase. Posestvo se je naglo krčilo in oče Mariin je ves obu|>un opazoval njego/ razvoj ter s- strahom čakal, kuj bo. Se poslabšalo pa »o j c, ko ja Ančka povila otroka. »Ne uganjaj sentimentalnosti!« je zavrnil Peter Ančko, ko ga jc s po-vzdignjenimi rokami prosila, naj neha brezplodno življenje, če žc ne zaradi nje, pa vsaj zaradi otroka. »Ne potrebujem tvojih pridig in prošnja, delam lahko, kar se mi poljubi in ne kar mi boš ti predpisovala.« Vsak nasvet, vsaka prošnja iu celo grožnja je bila Imb ob steno. Martinova domačija je šla vedno hitreje liki plazu rakovo |>ot. Leto dni po Ančkini poroki jo oče Martin zopet moral prijeti za delo, da je lahko jire-življnl Ančko, otroka in sebe. Hudo se je postaral spričo zadnjih dogodkov in hrbtenica se mu je upognila, da je hodil s palico v roki v bližnjo hosto no drvn. Peter pa je vedno bolj propadal. Opit je razgrajal po že skoraj prazni hiši in zahteval od Ančke denarja. , (Daljo prih.), Naše gobarstvo v preteklosti in sedanjosti Kratka poročila prihajajo iz raznih krajev Dolenjske, ki naglašajo, tla so že začeli nabirati pobe. da jc bilo zlasti zadnje majniško deževje zanje ugodno in dobrodošlo. Ljudje so sc letos še bolj kot lani posvetili gobarstvu, to je nabiranju in sušenju gob,, v prvi vrsti lepih, zdravih in malih jurčkov. Lani so gobe mnogim krajem na Dolenjskem prinesle čedne zaslužke. Gobarstvo je že od nekdaj dajalo našim ljudem dober zaslužek ter jc živelo mnogo ljudi v naših gozdnih krojih. Toda velika jo razlika med nekdanjim in sedanjim gobarstvom, med starimi, originalnimi gobarji in modernimi nabiralci gob. Velika in zanimiva je tudi razlika med nekdanjimi in sedanjimi gobami, za katerimi so hodili ljudje po gozdovih. V naslednjem hočemo podati krutko sliko o starih in sedanjih gobarjih! Ze Valvazor je podal- kratek opis o slovenskih polharjih in polhih, v svoji knjigi je celo podal sliko, kako vrag jeleni podi polhe spat. Od Jurčičevih časov naprej pa so že mnogo napisali o polharjih in polhih, da je že precej, obsežna literatura. Toda o starih gobarjih pa je kaj malo napisanega! Zanimivo sliko o njih jo podal dr. Minko Dolenc v svoji črtici »O gozdu in nekateri njegovi' ljudje«. Kresilna goba in nje izvoz Vsi vemo, kaj je pred 80 in več leti pomenila kresilna goba v našem domačem gospodinjstvu in življenju sploh. S kresilno gobo so bili oboroženi vsi stari tobakarji, možje, fantje in tudi domače gospodinje so jo hranile, da so si mogle napraviti na ognjiščih •— ogenj. Kresilna goba, kremen in jeklena iglica ali pa primerno pripravljen nožiček, so bili inštrumenti, ki jih je vsakdo nosil s seboj, da si je mogel ukresati ogenj in zažgati pipo. Ker je bila kresilna goba nekak inštrument za gospodarstvo, je jasno, da so jo ljudje povsod nabirali, kupovali in iskuli. Kresilno gobo so včasih mali kramarji tako prodajali, kakor prodajajo sedaj vžigalice, razne vžigalnike in drugo robo. Mali kramarji v sedanji Prešernovi iilici so imeli rnzobcsBiio kresilno gobo, cin so tako vabili k sebi kupca. Prodajali so. jo. Kresilna /goba pa jc bila v takratnih časih tudi rentabilen izvozni predmet. Kresilno gobo so prekupčevalci po deželi kupovali kar nu cente. Za stari cent kresilne gobe je gobar prejel 16 goldinarjev. In ljudje so na ta način zaslužili lepe denarje. Kresilno gobo pa so izva-žuli iz Ljubljane v Anglijo. »Tam so bile tovarne, ki so izdelovale nekdaj najbolj imenitno blago za pokrivala in obleko. Tudi domači obrtniki so narejali izdelke iz gobe* in na Kranjskem je imel skoraj sleherni krčmar gobovo kapico z zelenim »čufkom« na vrhu, za katerem je prijel, da je pozdravil kaj bolj imenitnega gosta,« tako piše dr. 11 iukej Dolenc v omenjeni črtici o kresilni gobi. Živahno je bilo po bukovih gozdovih Kdaj so začeli kresilno gobo nabirati? O tem nravi dr. 11. Dolenc lepo: »Kadar se jame bukev razsipavati in ptički vSi pojo, takrat se odpravi tudi gobar na svojo težavno J)t>t.< Pruv stara generacija se bo še lahko spominjula teli originalnih starih gobarjev. Odšli so spomladi v bukove gozde in tam ostali vse poletje. Na primernem kraju so si napravili priprosto kočo. kakor so jih imeli in jih še imajo oglarji. Od treh strani je bila koča zadelana, na četrti strani prosta. Malo mahu in trave! Pa je bilo ležišče in počivališče gobarjevo! S seboj je gobar nesel brašno, kako koruzno moko, nekaj slanine, kotliček, ponvico. To jc bilo vse. 1 ozabil pa ni nikdar vzeti s seboj svoje najvažnejše orodje,'1 dobro brušeno sekirico in nož. In začelo se je nabiranje kresilne gobe. la je rastlji na (le-belih bukvah, pa tudi na podrtem drevju, ki je omagalo pod snežnimi viharji. Kresilno gobo je gobar spravil z drevesa, nato pa jo na zelo spreten način znal s sekirico lepo zrezati v platd. V tihem in lepem bukovem gozd.u je gobar preživel vse poletje. Jeseni pa je spravil svoj »pri; delek« domov in ga prodal prekupčevalcu. Bili so denarji, s katerimi še je gobur oskrbel za zimo in družino. Namesto kresilne gobe — gobani, jurčki Ko so moderne vžigalice izpodrinile kresilno gobo, ko je tekstilna tehnika še bolj napredovala, je kresilna goba izgubila svojo veljuvo. Pbinrli so tudi stari gobarji. Na njih mesto jia jc nastopila mlada generacija gobarjev, od katerih so mnogi strokovnjaki in znanstveno podkovani. Na kresilno gobo so ljudje pozabili. Nje mesto pa so zavzele druge užitne gobe vseh vrst. Prej so gobarji iskali gobe po drevju, sedaj jih iščejo po tleh. Pravo nabiranje užitnih gob se je začelo organizirati in oživljati šele po končani prvi svetovni vojni, pa tudi že med njo so ljudje zelo radi stikali za gobami. Po vojni pa so bila leta, ko jc bila za gobe najugodnejša konjunktura. Začeli so užitne gobo izvažati. In lepi milijoni so prišli v deželo! Po nekaterih krajih, tako v litijskem in škofjeloškem okraju so ljudje zaslužili prav čedne tj-sočake. Izvoz gob je včasih dosegal nad 20 milijonov, bivših dinarjev. Življenje in delovanje sedanjih gobarjev pa je povsem različno od onega starih. Modernim gobarjem ni treba preživljati mesece in mesece po gozdovih. Zgodaj zjutraj, zlasti po dežju, se gobarji opravijo in krenejo v svoje »gobarske rujone«, kjer kaj hitro n a bero gobe. Na deželi jih nabirajo v prvih jutranjih in dopoldanskih urah. Podnevi pa jih nato, ko jc bila »trgatev« [kaj obilna, sortirajo, režejo in devlje-jd na sonce, da jih suše. | Taka je priličuo razlika med starimi in mladimi gobarji! Polne jerbase lepe glavnate solate Ljubljana, 5. junija. Ob lepem in sončnem junijskem jutru se je začel današnji sobotni trg živahno razvijati in promet je bil zelo velik prav zaradi prvin dni v mesecu. Današnji sobotni trg je bil drugi tržni dan v juniju. Prav zgodaj, že pred sedmo, so pripeljale trnovske in krukov-ske ženske na dvoKolnicah velike in zvrhane, lepo pletene in okrašene jerbase zdrave in očiščene glavnate solate raznih vrst, saj so naše zelenjadarice umele same vzgojiti primerno so-lutno seme, katoro prekaša marsikatero drugo seme. Imamo sedaj na trgu poleg mehke majniške kraljice trdnejšo parizarico in maslenko, solato, ki je dobra kot maslo. Saj je tudi‘nekdo danes lepo pripomnil: »Solate na jerbase. človek bi jo kar tako jedel, tako je videti okusna!« Branjevci na Vodnikovem trgu so bili včeraj založeni z gorizijskimi češnjami, ki so jih prodajali po 6.50 lire kg. Kmalu so bile prodane. Danes ob zgodnjili urah še ni bilo na trgu češenj, prišle so pozneje, okoli desetih dopoldne, ko so na glavnem kolodvoru prej Srevzeli vagensko pošiljko gorizijskih češenj, ranjevci pa so bili danes zgodaj založeni z lepo čebulo, ki so jo prodajali po 5.50 lire kg. Na trgu opažamo že nekatere letošnje zgodnje pridelke. Trnovčanke so pripeljale na trg že domačo zgodnjo čebulo, tako tudi česen, peteršilj in korenček. Po zadnjih dveh povrt-ninah so gospodinje zelo segale, kajti primanjkovalo je še starega peteršilja in korenja, ki tudi ni več tako dobro za juho. Na prostoru ob semenišču, kjer prodajajo razne gozdne sadeže, so danes nekatere ženske prodajale borovnice. Ilitro so jih prodale. Borovnice so bile nabrane na Golovcu, kjer so letos zelo dobro obrodile in jih je ponekod izredno mnogo. Poleg borovnic je biio nekaj vrtnih in gozdnih ždečih jagod. Po zadnjih je veliko povpraševanje, zlasti izdelovalci sladoleda se zu-uje znimajo. Mnojji se zanimajo za razne vrste fižola in še kupujejo semenski fižol, _6aj ga še rabijo, kajti mnogim so razni polži pojedli cele vrste EIAR - Radio Ljubljana Sobota, 8. junija: 7.30 Pesmi in napevi — S Napoved časa — Poročila v italijanščini — 11.50 »Pol ure za vojaka« — 12.20 Plošče — 12.80 Poročila v slovenščini — 12.45 Napevi in romance — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba — 13.30 Orkester vodi dirigent Gallino — 14 Poročila -v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirgent D. M. šijanec, sodeluje sopranistka Draga'Sok in tenorist Janez Lipušček — operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Nove plošče Ce-tra — 18 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Pripombe k do-dogodkom — 20.40 Lirična prireditev družbe EIAR: Verdi: »Othelo«. — V odmorih: Predavanje v slovenščini — Zanimivosti v slovenščini Poročilu v italijanščini. natiškegu fižola. Dvojevrstni polži so se spravili na perje natiškegn fižola in gu začeli požrešno objedati. Prva vrsta polžev j(e zelo majhna,»sivkasto bela. Človek tega škodljivca tako hitro ne opazi. Perje sklesti temeljito, da osta; nejo sume žile. Druga vrsta so rdeči, polži, večji kot prvi. Ti rdeči polži so se letos ponekod pojavili v velikem številu in so prav nudi požres-neži. Mahoma uničijo vrsto fižola. Proti tem škodljivcem nasvetujejo nekateri, da je dobro posipati fižolovo perje z lesnim pepelom. Pametno, toda zelo zamudno pa je, da sami polže s perja pobiramo in pokončujemo. Ljubljanske gospodinje se zelo zanimajo za letošnji grah. Uvoženi grah je bil pred tedni nekaj dni naprodaj, druzače. grahn še ni na trgu. V nekaj tednih lahko pričakujejno domači grah, ki so ga mnogi zelo veliko in zgodaj nasadili. Domači grah letos zaradi tako-toplega in lepega vremena prav lopo kaže in bo pridelek prav obilen. šport Jutrišnji nogometni spored Celoten urnik jutrišnjih domačih prvenstvenih tekem jc: Igrišče Hermesa: Ob 9.15 Hermes, ml. : Vič, ml., ob 10.30 Hermes, rez. : Vič, rez., ob 14 Ljubljana, ml. : Tobačna tovarna, ml., ob 45.80 Vič : Korotan. Prvenstvena tekma II. razreda; ob 17.15 Ljubljana : Mars. Prvenstvena tekma L razreda. , Igrišče Marsa: ob 9.15 Mars, ml. : Žabjak, ml., ob 10.30 Tobačna tovarna, rez. : Žabjak, rez. Igrišče Mladike: Ob 10.15 Mladika, rez. : Korotan, rez. Igriščo Ljubljane: ob 10 Mars, rez. i: Ljubljana, rez. Z Gorenjskega IZŠEL JE najboljši roman znanega hrvatskega pisatelja AVGUSTA ŠENOE »Zlatarjevo zSato« Knjigo je lepo ilustriral I- Rom Knjiga nam živahno opisuje razmere v 16. stoletju, ki so vladalo nu Ilrvatskem. — Knjigo dobite po v knjigarnah in trafikah. seli Razstava gospodinjska šolo na gradu Hlebcn v Mežiški dolini. Pred nedavnim jo gospodinjska šola gradu šteben v Mežiški dolini priredila razstavo izUelkov, ki »o jih napravite gojenke, ki 60 udeležujejo sedanjega tkalskega tečaja. Dekleta so razstavila platno, za katerega so same spiedle , predivo in ga stkale, dalje platnene izdelke ka-; kor rjuhe, prte, blazine in tudi cele obleke. Vsi ti j izdelki dokazujejo spretnost in pridnost, ki bo oo-I magala prebivalstvu Mežiške doline do napredka. Velika šolska razstava v Celovcu. V Celovcu so odprli pokrajinsko razstavo šolskih izdelkov, ki so bili narejeni po geslu »Boj Nemčije za svobodo« in »Boji na vzhodu«. 120 šol iz koroško i>o-krajine jo zastopanih z 850 risbami, kat 'm je priključenih še 600 raznih drugih šolskih ročnih del. Vsega skupaj je bilo odposlanih na razstavo 2000 raznih risb in- izdelkov. Razstavo si je žo ogledal gauleiter dr. Rainer v spremstvu pokrajinskega vodje SS Maier-Kaibilscha in pokrajinskega vodje uradov dr. Pogatschnigga. Nov mladinski dom na Koroškem so Odprli pred nedavnim v šmohorskem okrožni in sicer na Gailbergu. Dom bo lahko sprejel 25 otrok. Vajtj bodo prišli otroci iz pokrajine Bayreuth. , RACCOGLITORI Pro* dottl ERBORISTICI fate offerte campio-uateagli StabilimenU ZBIRALCI ZEL1SC pošljite ponudbe z vzorci zavodom L E. R. B0N0MELLI — Platu Emllla, 1 — MILANO LJUBLJANA Koledar Sobota, 5. rožnika: Kraljica apostolov; Bonifacij. škof 'in mučenec; Valerija, mučenica. Nedelja, 6. rožnika: Norbert, škof in ustanovitelj reda; Mehtilda, ctevica in ustanoviteljica reda; Kandida, sveta žena. Obvestila Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Ljubljana, Koryt-kova ulica 18. Delojemalce, zaposlenč pri tovarnah kvasa, kisa. marmelade, kavinih nadomestkov, pri izdelovanju čajnih mešanic, pri sodavičarjih ter izdelovanju alkoholnih in brezalkoholnih pijač, vabimo na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 6. junija 1943, ob pol 10 dopoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze (bivše Delavske zbornice), Miklošičeva c. 22. Na sestanku se bo razpravljalo o položaju delavstva in sklenitvi kolektivne po; godbe. — Oddelek industrijskih delojemalce, pri P. D. 7. Jutri je zadnji dan razstave v Jakopičevem paviljonu. Razstava jc vredna obiska, saj. obsega 80 de! moderne slovenske likovne umetnosti. — Jutri ob 11 bo imel po razstavi vodstvo g. ak. sl. Stanc Kregar s posebnim ozirom na našo časopisno kritiko. Ne zamudite te prilike, da s svojim obiskom pokažete ljubezen do naše likovne umetnosti. MH«WWBIIllBB»IIIIWW»mi »Skrivnostno razodetje sv. Janeza« nam v knjigi istega naslova razodeva naš vladika dr. Gregorij Rožman. Skrivnostno razodetje sv. Janeza zanima danes pač vsakega, zato kupujte to knjigo, ki jo dobite po vseh knjigarnah. — Cena broširane knjige je H) lir, v polplatno vezane 25 lir. aBaaaBBaaaaaBaaBBBBSEaBBflBBBBaBB Decimalno tehtnico z nosilnostjo 500 do 1000 kilogramov potrebuje mestni preskrbovalni urad ljubljanski. Ponudniki naj se zglase na Krekovem trgu št. 10, v Mahrovi hiši, I. nadstropje, soba 1. Prihodnji komorni koncert, ki ga bo izvajal Ljubljanski komorni Irio, se bo vršil v petek, dno ll. t. m., ob 19, V veliki filharmonični dvorani. Trio, ki- ga 'tvorijo: violinist Albert Der-melj, čelist Čenda Šedlbauer in pianist Marijan Lipovšek, bo izvajal na tem koncertu izredno izbran, lep spored, ki ga tvorijo naslednja dela: Beethoven: Trio v c-molu, op. 1, št. 8; Pizzctti: Septembrska rapsodiaj in Dvofak: Dumky op. 00. Ljubljanski komorni trio je odigral Že več samostojnih koncertov z izredno'-lepim uspehom, kar je popolnoma naravno, saj so njegovi člani vsi primai in odlični naši solisti. Na koncert Komornega tria opozarjamo, predprodaja se bo začela v ponedeljek v Knjigrnf Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče Drama: Sobota, 5. junija, ob 18: »Primer dr Tlirnn«. Jrven. Zadnjikrat. Znižane ceno od 12 lirj navzdol. Nedelja, 6 junija, ob 18.50: »Jesen«. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 7,- Juaija?«Zaprto. Opera: Sobota, 5. junija, ob 18: »Seviljski brivec«. Izven. Gostovanje sopranistke Cortinijeve in baritonista Becchija. Cene od 60 L navzdol. Nedelja, 6. junija, ob 17: »Prodana .nevesta«. l/ven. Znižane cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 7. junija, ob 18: »Seviljski brivec«. Gostovanje Liane Cortinijeve in Gina Bcc-chiju. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Rino Alessi »Primer dr. Mirna«, druma v 5 dej. Sodobna salonska igra, katere osrednje dejanje je primer iz področja psihoanalize. Dejanje sc odigrava v zakonskem trikotniku med zakonskim parom in zdravnišom. Osebe: dr. 11 irn — Gregorin, don Luigi, 'njegov brat — Jun, Laura — Danilova, Lorenzo, njen mož — VI. Skrbiušek, Marija — P. Juvanova, komisar — Brezigar. Režiser prof. O. šest, fceno-grnf inž. arh. Rado Kregar. m «. s. vaw dih® »E, to bi sc Že dalo doseči,« je odvrnil Markhnm. »Čim bi Časopisi začeli pisati o tem, bi se takoj pojuvil tudi Kylejcv odvetnik. Pritisnil bom nanj.« Vanče sc jc znova obrnil k Scarlettus. »Zdi se mi, da si mi dejal, da jc Kyle zadnje čašo začel odklanjati denarno pomoč za Blissovo znanstveno odpTavo. Ali lahko navedeš poleg dejstva, da ni bilo neposrednih uspehov, še kak drug razlog, ki bi gu bil pripravil do tega?« »Ne.« Scurlett se jo za trenutek zamislil. »Znanstvene odprave, kakršnu jc bila tista, ki jo je imel dr. Bliss v načrtu, izredno mnogo stanejo, ktfj dvomljivo pa je, kakšni bi bili uspehi. Potom pa, tudi če bi so z uspehom končalo, bi bilo trebn precej časa, preden bi bilo mogoče pomembnost novih odkritij pokazati tudi'v denarju. Kvlc je postajul nestrpen. On ni bil egiptolog in so jo na takšne stvari mulo razumel. Morda so mu je zazdelo, du jc dr. Bliss neko vrsto norec in zapravljivec na njegov račun. Dejstvo je, da je sklenil za primer, če nova izkopavanja ne bi rodila končnoVeljavnCga uspeha, prihodnje leto ustaviti vsako nadaljnjo denarno podporo. Vprav zaradi toga jc doktor snoči na vsuk način hotel sestaviti stroškovnik iu pokazati kylcju uovn dragocene predmete.« »Ali je bilo iz KylcjevCga vedenja mogoče razbrati kakšno osebno nasprotje?« »Ravno obratno. Odnošaji med njima so bili zelo prijateljski. Kyle jo Blissu hotel dobro in ga je silno spoštoval. Bliss pa jc Kyleja tudi vedno samo hvalil in mu izražal svojo veliko hvaležnost... Ne, Vunco, ničesar novega ne boš izsledil na podlagi takšnih dOmnev.« ' • »Kakšno je bilo snoči doktorjevo mnenje glede uspehov svojega razgovora s Kylcjcm? Je bil zaskrbljen, ali, pa jc v ?tvar zaupal?« Scarlett je dvignil-obrvi ter globoko potegnil pipo. »Niti eno, niti dcjigo, bi dejal,« je odvrnil slednjič. »Njegovo duševno razpoloženje bi se lahko označilo kot filozofsko. On vedno jemlje stvari tako, kakršne so, in se zna vselej zelo dobro obvladovati. Je pravi primer resnega profesorja. Vedno se kaže • takšnega... Ne vem, čo razumeš, kaj hočem s tem povedati.« »E, prav dobro sem te razumel...« Vanče je vrgel smotko j proč in si prekrižal roke za tilnikom. »Kako pa misliš, da bi na dr. Blissa učinkovalo, Če bi mit Kyle dejal, da ne bo več z denarjem podpiral .njegovih znanstvenih odprav?« * »To jc težko reči... Verjetno bi on poskusil k*je drugod dobiti potreben denar..., Le spomni se. da je s svojimi dosedanjimi odkritji zelo zaslovel, pa čeprav še ni prišel do Iutefovega groba.« ' . . | . »Kako pa si je Salvctcr vzel k srcu možnost, da se iiuduljnjc izkopavanje ustavi?« »Dosti bolj ga je to vznemirilo kakor pa dr. Blissa, Sulvetcr je silno navdušen za takšne stvari in je često nagovarjal strica,' nuj še naprej (laje denar za izkopuvanja. Temu fantu bi bilo nadvse hudo, če bi Ky!c odrekel svojo denarno podporo. Prepričan sem. da bi bil Salvcter celo pripravljen odreči se dediščini, samo da bi Kyle še naprej dajal denar za znanstvene odprave.« »Nobenega dvoma ni o tem, da je Salvcter resen človek,« je pripomnil Vanče, nato pa nekaj trenutkov spet molčal- Slednjič je vstal, da sl vzame Svojo cigaretno do2o, a ni je niti odprl. >Je še neka druga stvar, ki bi te po njej rud malo povprašal, Scarlett,« je dejal potem. »Kakp pa jc gospa Blissova kaj gledala na delo svojega moža?« Vprašanje je bilo precej splošno, in mislim, da namenoma. Scarlett je bil videti nekoliko v zadregi. A čez nekaj časa jc odgovoril: i »Oh, Meryt je zelo vdana žena. Prvo leto, ko jc bila poročena, se je zelo zanimala za vse, s čemer se je bavil doktor. In res ga je. kakor veš, spremljala na njegovem znansjvenem potovanju leta 1924. Bivala jc pod šotorom in pretrpela mnogo neprijetnosti, vendar pa sc je vselej smatrala za zelo srečno. A da ti Čisto po pravici povem, Vanče... pozneje je njeno zanimanje nekoliko opešalo. Morda se je to zgodilo Zato, ker je takšne krvi. Egiptovska kri, ki se pretaka po njenih žilah, ima nanjo velik vpliv. Njena mali jc bila skoraj prenapeta glede egiptovskih božanstev, in zelo ošabna. Odločno je nasprotovala skrunjenju grobov svojih pradedov, in zahodni burbari, kakor je ona imenovala učenjake, so te grobove zelo pogosto skrunili. A Meryt ni nikdar izrazila svojega mnenja. Kaj rad verjamem, da se je v njej zadnje čase prebudila tista nnsprotovalnost njene matere. Verjemi ml pa, da to ni nič posebno resnega. Meryt je bila vedno zelo zvesta svojemu možu in njegovemu delu, ki ga je toliko cenil.« »Na njeno duševno razpoloženje je lahko nekoliko vplival liani,« je pripomnil Vanče. Scarlett ga je sprašujoče pogledal. »Morda,« mu jc odvrnil husprotovalno, nato pa umolknil. Vanceju jo bilo na tem, da pogovor ne preide drugam. »Rekel bi, da zelo verjetno. Pu celo še več bi dejal: sumltn, du je dr. Bliss tudi sam vedel, kakšen vpliv je imel Hani na njegovo ženo in (la mu je to grenilo njegovo življenje. Se spomniš. kako besen je bil "danes dopoldne lin Manija, ko je ta stopil v muzejsko dvorano. Kar naravnost ga je obdolžil, da jo zmešal glavo njegovi ženi.« Scarlett se je nemirno presedel :ter grizel ustnik svoje pipe. Bliss in Hani se nista nikdar jiftsebno rada videla,« je pripomnil. »Bliss ga je pripeljal v Ameriko satno zato, ker je Meryt to na vsak način hotela. Morda je mislil, da je Huni Zaupnik egiptovske vlade in da ga nadzoruje.« »Ali je mar to res nekaj tako neverjetnega?« je vprašal Vanče, ne da bi temu svojemu vprašanju pripisoval kakšna posebno važnost. ROMAN V SLIKAH Napad ali obramba? Nemci in njihovi zavezniki so v prvem obdobju vojne z napadom dosegli ogromne uspehe, a zmagovati in celo končno zmagati je mogoče tudi z obrambo! HENRIK SIENKIEWICZ Pod naslovonV' »Napad ali obramba?« prinaša »Donauzeitung« v eni svojih zadnjih številk tehten članek, ki pa je napisal nemški polkovnik dr. Wilhelm Ritter v. Schramm in ki bo brez dvoma zanimal tudi nase bralce. V njem beremo tole: Od začetka 20. 'stoletja je vojna tehnika doživela izreden napredek. V vedno večji meri je zlasti pri strelnem orožju uvajala strojnice ter vojakov posel močno mehanizirala in avtomatizirala. Sicer je s tem silno pomnožila ope-rativne možnosti, a istočasno je obrambna moč sodobnega orožju postala tako velika, da nekaj brezhibnih strojnic, ki jih upravljajo pogumni vojaki, povsem zadostuje, da zadrže in pokose po cele polke, ki napadajo. Vzporedno s tem pa je močno napredovala tudi obramba pred oklepniki. Pri primerni vojaški usposobljenosti, hrabrosti in spretnem vodstvu lahko torej že peščica dobrih vojakov obračuna z močnejšim sovražnikom, kakor se je v bojih na vzhodnom bojišču neštetokrat pokazalo, 'j ako- ima slavni nemški vojni filozof Clause.witz prav, ko v sloji knjigi »O vojni« pravi, da je obramba najboljša oblika vojskovanja PdTni to morda v očitnem nasprotju z uspehi nemške ofenzive? Pri njih je bil namreč vpruv napad tisti, ki je nemški in zavezniški vojski s hitrimi n posrečenimi sunki omogočil, da si je zagotovilu tolikšen življenjski prostor. Ali se mar pri tem ni pokazalo, da je daleč boljši način vojskovanja napad, s čigar pomočjo se je nemškim armadam posrečilo zavzeti najmočnejše utrdbe, Ali niso morda tudi nasprotniku na razpolago enake, prednosti, če preide s svojo množico tankov in letal v napad na utrjeno Evropo? Ta pereča vprašanja zahtevajo jasnega in nedvoumnega odgovora. Vojni cilji so v bistvu že doseženi Veliki nemški uspehi na vseh bojiščih od leta 1939 dalje niso bili doseženi že s samim napadom, ,pač pa tudi z načinom nastopanja, ki so ga je nemško vodstvo pri tem posluževalo/ Doseči jih je bilo mogoče le s hrabrimi vojaškimi oddelki, ki so jim poveljevali sposobni poveljniki in so bili dobro izurjeni, oddelki, ki so se na vojskovanje bolje razumeli kakor pa njihov, nasprotnik in so se pri tem v vsakem oziru izkazali za naprednejše. S svojo hrabrostjo in novim načinom vojskovanja so lahko sovražniku presenetili in ga premagali. Strnjeni nastopi oklepnih ramad,-pametna uporaba motoriziranih čet in slednjič tako imenovana tvorba težišč, t.. j. odločna pritegnitev močnih sil na najvažnejše točke — vse to je igralo pri tem odločilno vlogo. S tem so Nemci in njihovi zavezniki po zaslugi svojih tedaj presenetljivih metod že do konca 104-1 v bistvu že dosegli svoj vojni cilj, dobili in zagotovili so si v,eliki evropski prostor, ki sam zase lahko živi. * jozjfJiako si moramo biti na jasnem o tem-le: Napad je bil le v prvem obdobju sedanje svetovne vojne in pod posebnimi pogoji boljši način vojskovanja, lo je veljalo in še velja tudi zn Japonce v vzhodni Aziji. Tedaj je namreč še vedno odločalo iznonadenjc bodisi v časovnem smislu ali pa z ozirom na način, kako je bil napad izveden. Takšnega poguma, ki jc^ dostikrat mejil že na pravo predrznost, sovražnik ni pričakoval. 1 Anglosasi so se od Nemcev sproti učili Trajno pa seveda ni mogoče držati v tajnosti novih bojnih postopkov. Začno jih posnemati drugi in jih prevzamejo, kakor prej ali slej prevzamejo tudi nove vrste orožja. Tudi presenečenj ni mogoče poljubno dolgo ponavljati, ker sovražnik postane pozoren in se uči. Če ne doživi poraza. bo sčasoma začel poskušati z istimi metodami in enakim načinom nastopanja. Tako so Sovražniki od, leta 1941 dalje vedno bolj posnemali nemške načine vojskovanja, najprej Sovjeti na vzhodnem bojišču, potem pa tudi Angleži in Amerikanci v Afriki, in so tako tudii dosegli določane uspehe. To pa so mogli le toliko časa, dokler mi sami nismo uveljavili svojih novih načinov obrambe. Obramba v nemškem smislu ki je rodila žc toliko velikih uspehov, je namreč ' nekaj več ko zgolj obramba v ožjem smislu. Treba jo je razumeti tako, kakor jo je razumel Clau-sevvitz. Njeni uspehi so se pokazlali že v prejšnji svetovni vojni v bitki pri Sommi. Ker smo pred letom 1939. morali računati z veliko sovražnikovo premočjo, smo se še dalje skrbno pripravljali in urili v obrambi. Njena umetnost je v bistvu v tem, da odbije sovražnikov sunek, — tako je Clausewitz obrambo tudi označil — pdtem pa, če je napad 6pravil sovražnika v neugoden položaj ali ga vsaj bistveno oslabil, mora preiti v protinapad. Nočemo lagati, da so tudi Sovjeti obe zadnji zimi poskušali z velikimi silamj uveljaviti ta način obrambe in da so z njim dosegli znatne začetne uspehe — a resnične odločitve na bojnem polju niso mogli izsilili, ker so medlem sumi. naleteli na organizirano obrambo nemških armad, ki so se zdaj posluževale le svojih opo-riše, zdaj spet vojskovanja s premiki. Jako se je na primer pri Darkovem dvakrat — prvič maja 1942., drugič pa februarja in marca 1943. — posrečilo spremeniti veliko sovjetsko ofenzivo v uničujoč poraz. Obe ti dve bitki sta klasičen zgled dobro zamišljeno nemške 'obrambe. Umetnost v obrambi je dosegla nov višek v gibčnem vodstvu Adolfa Hitlerja. Pri nadaljnjem razvoju dogodkov se bo to pokazalo. Trd oreh za sovražnika Vojni cilji Nemcev iti njihovih zaveznikov v Evropi in v vzhodni Aziji so danes v bistvu do-*seženi. /Združeni narodi« nasprotnega tabora so si zastavili nalogo te uspehe in pridobitve spel uničiti, to pa je mogoče doseči le, če Evropo ali vzhodno Azijo napadejo za vsako ceno, naj stane, kar hoče. Najprej so se spravili nad Evropo. Sovjeti naj bi nas torej spet vrgli iz utrdi), ki smo si jih zgradili na vzhodnem bojišču 1500 in še vpč kilometrov daleč od nekdanjih nemških meja. Na severu, zahodu in na jugu pa je treba izvesti napad čez morje. Le Rokavski preliv ih preliv med Tunisom in Sicilijo sla tako ozka, da je mogoče priti čeznje v nekaj urah. A vprav tam so zgrajene najmočnejše utrdbe. Da bi pa tudi v primeru, Če se izkrcanje posreči, lo privedlo do krvavega poraza, so dokazali dogodki na Gatipo-liju v prejšnji svetovni vojni. Sovražnik bi naletel na vojaško sposobnega nasprotnika, ki se je trdno odločil za obrambo. Tako pa je danes povsod v Evropi. Vprav v zadnjih mesecih sino v tej 'smeri narodili mogočen korak naprej potem, ko smo imeli že nekaj let časa, da smo zgradili ob Atlantiku od severnega evropskega rtiča do Biskajskega zaliva obrambno črto. Na vzhodnem bojišču nam je vojni plen, ki smo ga zajeli s svojimi zadnjimi obrambnimi zmagami, izredeno prav prjšel. Prav tako nam je mnogo pomagala tudi pridobitev na času spričo bojev v Tuniziji. Med tem časom smo lahko dogradili utrdbe, predvsem pa smo pritegnili in oborožili vojaške rezerve, ki nas varujejo pred presenečenji ter naši obrambi omogočajo potrebne protinapade. j F Seveda se zavedamo, da bosta Anglija in Amerika skušali premostiti težave pri izkrcavanju na našo celino z uporabo ogromnega števila letal. Brez dvoma -zmoreta izvesti težke bombne napade. Toda vprav proti temu že nekaj tet sem grade na Vojaško najnevarnejših točkah bunker-■ jo, ki jim nobena bomba ne more do živega. !a-ko sovražnikova letala do danes, še niso mogla zadeti naših podmorniških oporišč in tudi ne bodo mogla premagati naših obalnih utrdb, zlasti še, ker so te utrdbe izpopolnjene na podlagi skušenj, ki smo jih pridobili v bojih na vzhodu. Sicer pa bo tudi nemško letalstvo spregovorilo svojo tehtno besedo kakor dokazujejo v zadnjih tediph vedno višje številke sestreljenih letal. Strahovala i letalski napadi na civilno prebivalstvo naj bi torej zmehčali vojaško obrambo Evrope. Šibke narode ti napadi že utegnejo zmehčati, močni narodi pa se v nevarnosti le še bolj strnejo in vprežeio vse tvarne in duhovne obrambne sile. Upravičeno lahko smatramo , da Nemci in njihovi zavezniki snadajo m\d odločne narode. Tudi z obrambo je mogoče zmagati Ali je mogoče zmagati z obrambo? Mogoče Je, če je ta obramba več ko samo obramba v ožjem smislu. Veliki nemški obrambni uspehi in zmage so bile v letošnji pozni zimi in zgodnji pomladi dosežene v težkih obrajnbnih bojih: l’a tudi končno zmago je mogoče doseči samo z obrambo. To dokazuje zgled Friderika Velikega v sedemletni vojni. Mi smo umike in izgube še vedno lahko hitro nadomestili, prav tako kakor Friderik po iz- i gubljeni bitki" pri Kunersdorfu ter Bliicher in