osrednja .P.126 r55A A 60100200 PPhviURSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /-'i_____OAA 1* Abb. postale 1 gruppo L6D3 200 lil* Leto XXXIV. Št. 247 (10.159) TRST, četrtek, 19. oktobra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba V Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. «Resnica» nasilja Na zahtevo vlade, vseh političnih strank in demokratičnega javnega mnenja so rimski sodniki v torek kon-čbo privolili v objavo tako i-menovanega «dosjeja Moro», domnevnega zapisnika o zasliševanju predsednika krščanske demokracije v dneh, k° je bil ujetnik rdečih bri-9a,distov. Daši so, kot je že sk°raj ustaljen običaj v Italiji, takoj po najdbi dokumenta pronicnile skozi zid molčečnosti preiskovalcev prve vesti, govorice in domneve o njegovi vsebini, so včeraj, ko je bil dokument objavljen v italijanskih listih, najbrž vsi hlastno segli P° njem. Toda velikemu pričakovanju je sledilo prav tolikšno razočaranje: doku- ment, neorganski «collage» domnevnih jetnikovih odgovorov, razmišljanj in zapisov, Pi osvetlil nobenega od torkih skrivnostnih in nepogrnjenih vprašanj, ki so spremljali povojni politični razvoj v Italiji. Skoraj petdeset gosto tipkanih strani dolg dokument vsebuje le to, kar je dose-Pljivo vsakemu poprečno obveščenemu italijanskemu bralcu in o čemer so italijanski listi že obširno porogali. Izjema so morda le ob-°žbe in očitki demokrščan-skim voditeljem in nekdanjim sodelavcem, vendar tu- v tem pogledu dokument ne vsebuje nobene novosti: delno gre za ocene, ki jih le Moro, sicer manj neposredno, že izrekel konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let, ko je bil v stran-kj osamljen in potisnjen v stran, delno za očitke in ob-tQibe, ki sta mu jih nareko-vala obup in želja, da bi si s čim večjo ostrino odkupil Oljenje. S tega vidika je brezpredmetno vsakršno ugibanje in Pblemika, o tem, če gre izja-Ve Pripisati «pravemu» Mo-,u ati ne. Ne glede na to, a nihče ne ve, v kakšnih razmerah in pogojih je pred-®ednife KD živel v ujetništvu, akšnim pritiskom je bil izpostavljen, je pa že iz uvod-mh besed razvidno, da je bil r~^° prepričan, da ga bri-Sadisti ne bodo ubili, saj se Ijm je celo zahvaljeval za °brosrčnost ob . obljubi, da 0 osvobojen. Očitno je torej ® /e jetnik govoril pod prida, da si je s svojimi besedili in izjavami skušal redi golo življenje. Vprašanje pa je, ali so se vn9adisti lahko res zado-°l]ili s tako površnim opi-°m zakulisnega dogajanja Italiji? Ali je mogoče, da w teroristi, ki so v 55 dneh arovega ujetništva dokaza-*’,^d zelo dobro obvladajo rhiko «političnega» rahljala vezi med strankami in bstrovanja protislovij, od-tako pomembnemu .stabilizacijskemu orožju So o »1 MA »" /> bil a° tdjnosti, s katerimi je ta Moro kot stalni pro-- Vddist italijanskega povoj- ni d življenja, večkratni mi-br ter m predsednik vlade QqZ dvoma seznanjen? Od-~-n°r tahko le negativen so/ mogoče — saj je ne-med organizirava . m dramatično učinko-zu?tstm rdečih brigad in reka » zasliševanja preveli-sn Možnosti sta le dve: ali Preiskovalci prikrili jav-1 dejanski dokument tahPOrnniti Pa ie treba, da ta ?. s?dniki kot vlada zago-diniaJ°’ da ie objavljeni, e-ali dosie, ki so ga dobili), st»* 9a ima še vedno vod-c ije teroristične organiza- vune J? druga domneva pra-rgfJ1 m najbrž je — se mo-iati° z zaskrbljenostjo vpra-šti ’ se 9a bodo brigadi-do f0služdi, kdaj se ga boje t n, kako se ga bodo, saj heva d°kument lahko res /e q£° orožje destabilizaci-tudi benem Po se moramo ri h^Prašati, v kolikšni me-ini . tahko verjeli taki «re-ru *• ki je bila izvita Mo-o D prisilo. Razplet preiskav P°kolu na Trgu Fontana VOJMIR TAVČAR Nadalje PREDSEDNIK VLADE NADALJEVAL POSVETOVANJA Srečanje Andreotti-Craxi v okviru pogovorov s tajniki večinskih strank Glavna tema parlamentarna razprava o «zadevi Moro» - Danes srečanje s predstavniki PRI - Na CK PSDI bodo verjetno zamenjali strankinega tajnika RIM — Predsednik vlade Andreotti je včeraj nadaljeval pogovore s tajniki strank vladne večine in se sestal s tajnikom PSI Craxijem. Kot je znano, je glavni namen pogovorov priprava parlamentarne razprave o Morovi ugrabitvi in umoru, ki se bo začela 24. oktobra v poslanski zbornici. Namen, ki ga opazovalci pripisujejo Andreottiju, pa je tudi ta, da preveri trdnost večine, ki so jo nekatere polemike, zlasti tiste znotraj posameznih strank in v prvi vrsti v KD, nekoliko omajale. Po srečanju, ki ga je imel še prej- šnji teden z Berlinguerjem, in po krajšem premoru, do katerega je prišlo delno tudi zaradi izvolitve novega papeža in zaradi Andreottije-vega potovanja v Mantovo, se je torej predsednik vlade včeraj dobro uro pogovarjal z Bettinom Craxi-jem. Ob koncu srečanja niso objavili nobenega poročila, pač pa je sam Craxi odgovoril na nekatera vprašanja časnikarjev. Najprej je Craxi potrdil, da je bil glavni predmet razgovora priprava parlamentarne razprave o »zaderi Moro*, da pa so «pog!obili tudi druga vprašanja, ki zadevajo delovanje vlade*. Tajnik PSI je tudi napovedal, da se bo razprava bržkone zaključila s skupnim dokumentom vladnih strank. Za sedaj o tem dokumentu niso pripravili niti osnutka, ki ga bodo izdelali šele potem, ko bo znano poročilo notranjega ministra in ko se bo pokazala usmeritev razprave. Glede možnosti uvedbe parlamen- tarne preiskave je Craxi potrdil, da njegova stranka ne nasprotuje tej možnosti, da pa ne bi bila umestna v sedanji fazi, ko poteka preiskava na kolikor toliko zadovoljiv način ter daje upati, da bo mogoče razširiti tisti delček resnice, ki je doslej znan. Craxija so tudi vprašali, ali je verodostojen zapisnik seje med Andreottijem in tajniki večinskih strank, ki ga je objavil neki tednik. Tajnik PSI je dejal, da ima dokument določeno osnovo, takoj nato pa je poudaril, da vsekakor ne izhaja iz njegovega predala, kot so nekateri sumili. Glede Morovega «dosjeja», ki so ga objavili v torek, je Craxi dejal, da gre za besedilo, ki se ga je treba lotiti z veliko mero človeškega spoštovanja in krščanske pietete. «Mislim — je dodal — da se je Moro krčevito boril v boju za življenje, zaradi tega pa bi nihče ne smel izkoristiti tega dokumenta, da bi dovajal vodo na lasten mlin*. Končno je Craxi še napovedal, da bo še danes odpotoval na dvodnevni obisk v Romunijo, kjer ga bo sprejel tudi predsednik Ceausescu. Glede namena obiska je tajnik PSI dejal, da je ta država «zelo zanimivo opazo-vališče za probleme mednarodne politike.* Andreotti bo pogovore nadaljeval danes, ko se bo sestal s predsednikom in tajnikom PRI La Malfo in Biasinijem. Njegov namen je bil, da bi se jutri sestal s tajnikom PSDI, v soboto pa še z Zaccagninijem, s čimer bi se ta krog pogovorov zaključil. Toda račune so mu prekrižali socialdemokrati s svojimi notranjimi zdrahami, ki bodo danes po vsej verjetnosti privedle celo do strmoglavljenja - sedanjega tajnika Romite. In tako je bil Andreotti primoran, da odloži srečanje s tajnikom PSDI na prihodnji ponedeljek, medtem ko se bo z Zaccagninijem verjetno sestal šele v torek. Za sedaj se vsekakor še ne ve, kdo > bo zastopal PSDI na srečanju z Andreottijem. Odločitev bo padla danes, ko se sestane centralni komite. Vse kaže, da je nasprotnikom Romite uspelo zbrati okrog 70 odstotkov članov CK, medtem ko naj vanje na zadnji stranij liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiriiiiiiuiiiiiiiumifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMriiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitinitiu ZANIMIV INTERVJU DUNAJSKEGA KARDINALA K0ENIGA Napovedujejo skorajšnji obisk Janeza Pavla II. na Poljskem RIM — Kot njegov predhodnik ne bo niti papež Wojtyla dovolil, da ga kronajo. Vse se bo končalo s preprosto mašo, ki jo bo Janez Pavel II. daroval v nedeljo na Trgu sv. Petra, pred vatikansko baziliko. Tudi on se bo torej odpovedal papeški kroni. Včeraj je sprejel vse č'a-ne kardinalskega zbora, tako tiste, Manifeste: «Dosje Moro» je bil prikrojen RIM — »Dosje Moro*, ki ga je notranje ministrstvo v torek izročilo časnikarjem v objavo naj bi bil ponarejen in prikrojen. Tako vsaj trdi v svoji današnji številki rimski list «11 Manifcsto*, ki poudarja tudi, da je bil tekst dokumenta prikrojen med 1. in 17. oktobrom, se pravi med dnem, ko so orožniki vdrli v arhiv RB v 1)1. Montenevoso v Milanu in dnem, ko je notranje ministrstvo izročilo dosje časnikarjem. V daljšem članku rimski časnik trdi, da je odkril ponaredbo ali prikrojitev, ko je primerjal dosje z zapisnikom, ki so ga sestavili organi javne varnosti ob zaplembi gradiva v skrivališču v Ul. Montenevoso. Po zapisniku karabinjerjev naj bi se dosje začel s stavkom »Poskus državnega udara 1964. leta in je imel značilnosti vojaškega državnega udara*, dokument, ki so ga dobili časnikarji pa se začenja s stavkom «Dolgn obdobje, ki sem ga preživel kot politični ujetnik RB...», medtem ko je zgoraj omenjeni stavek šele na 21. strani. Notranje ministrstvo je pod večer zavrnilo obtožbo kot smešno in znova poudarilo, da je izročilo časnikarjem kopije dokumenta, ki ga je dobilo od preiskovalnega uradu rimskega sodišča. ki so ga izvolili, kot one, ki imajo več kot 80 let in jih je nova zakonodaja Pavla VI. izključila iz kon-klava. V svojem krajšem govoru je novi papež dejal, da so kardinali imeli mnogo zaupanja, a tudi mnogo poguma, ko so papeža izvolili človeka, ki ni Italijan. Janez Pavel II. je nato še poudaril, da kardinali predstavljajo celo vrsto narodov in držav, istočasno pa vsi izpričujejo eno samo vero, vse to pa dokazuje medcelinsko dimenzijo, ki jo je Pavel VI. dal kardinalskemu zbora, da bi tako poudaril univerzalnost katoliške cerkve. Florentinski kardinal Benelli, ki ga imajo za enega največjih zagovornikov papeža Wojtyle in ki mu pripisujejo največ zaslug za njegovo izvolitev, je včeraj v pogovoru z novinarji posredno potrdil, da so skušali najprej izvoliti enega od italijanskih kardinalov, vendar da se niso mogli zediniti o imenu. Vse to pa ni pomembno, je dejal, saj v Cerkvi ni tujcev. Krožijo medtem govorice, da bo Karol Wojtyla prihodnje leto obiskal Poljsko, na tem potovanju naj bi tudi obiskal Dunaj. Včeraj je dunajski nadškof kardinal Konig v intervjuju, ki ga je dal televiziji, po vedal, da ima Janez Pavel II. namen udeležiti se proslav ob 900-let-nici sv. Stanislava, poljskega državnega patrona. S tem v zvezi naj bi že bili v teku pogovori med poljsko vlado in Vatikanom, čeprav si nihče ne skriva dejstva, da bi obisk lahko vseboval dokajšnje težave političnega značaja. Sveta stolica, kot znano nima uradnih diplomatskih predstavništev pri poljski vladi. Kardinal Konig je med drugim dejal, da ga izvolitev kardinala Woj-tyle ni presenetila. Dejstvo je, da je Karol Wojtyla, ko je bil še krakovski nadškof, povabil Janeza Pavla I. na slovesnosti v čast sv. Stanislavu Sczepan-skemu, kot je tudi sam potrdil in dodal, da se njegov predhodnik na žalost povabilu ni mogel odzvati, da pa upa, da se bo on lal.ko ude*ežil proslav. Karol Wojtyla je včeraj i mel daljši .telefonski pogovor s pred stavniki krakovske nadškofije, M so mu povedali, da so zahtevali od poljske letalske družbe LOT dve čarterski letali, ki naj bi prepeljali približno 300 vernikov iz Krakova v Rim, kjer naj bi se udeležili maše, ki jo bo v nedeljo daroval Janez Pavel II. Potovanje poljskih vernikov je povezano tudi z nekaterimi težavami birokratskega značaja. Kdor je namreč zaprosil za potni list, ga bo, kot so povedale poljske oblasti, imel kot ponavali čez štiri ali šest tednov, (if) RIM — Danes prispe na petdnevni uradni obisk v Italijo romunski zunanji minister Stefan Andrei. Sešel se bo s predsednikom vlade Andreottijem in ministroma Pandolfijem in Ossob, sprejel pa ga bo tudi predsednik republike Pertini. bi Romita lahko računal samo na bornih 30 odst. V bistvu lahko sedanji tajnik računa le na del svoje struje, iz katere je izstopil Di Giesi, ter na del Pretijeve struje, iz katere je izstopil Ciampaglia. «Nova večina*, katere kandidat za tajniško mesto je sedanji namestnik tajnika Pietro Longo, pa ima na svoji strani, poleg že omenjenih Di Gie-sija in Ciampaglie ter seveda Lon-gove skupine, tudi skupino dragega namestnika tajnika, Nicolazzija, ter «skupinice» bivših tajnikov Orlandi-ja in Ferrija in nekatere bivše Ta-nassijeve pristaše. Gre torej za raznoliko skupino, ki vključuje tako bivše predstavnike strankine levice, kot tudi desničarje. Romiti očitajo predvsem premajhno iniciativnost ter pomanjkljivost v vodenju stranke, medtem ko ne ponujajo prave alternativne politične linije. Po vsej verjetnosti bo torej danes Pietro Longo postal novi tajnik PSDI. Račune bi mu lahko prekrižal edinole Saragat, ki še vedno u-živa v stranici velik ugled. Kaže, da namerava bivši predsednik republike pozvati člane CK k enotnosti o-krog Romite. Od tega, v kolikšni meri se bodo člani CK odzvali njegovemu pozivu, je odvisno, če bo sedanjemu tajniku vendarle uspelo ohraniti svoje mesto, (tm) Danes sestanek vlada-sindikati RIM — Danes se bodo sindikati sestali z vlado, da bi ji predložili dokument, ki ga je sestavila delovna skupina federacije CGIL-CISL-UIL. V njem sindikati zahtevajo dokončno sestavo triletnega gospodarskega načrta, revizijo in zaključek, načrtov za industrijski sektor, pripravo stvarnega jttdgra-ma o davčnih utajah, ureditev ix>-djetij z državno soudeležbo, jasne podatke o javnih naložbah in javnih stroških v letu 1979, pojasnila o investicijah za nove, obrate v energetskem, prometnem, gradbenem in družbenem načrtu. Po mnenju enotne sindikalne federacije bo zadržanje vlade ob teh problemih pokazalo voljo vlade. če se hoče soočati s problemi razvoja in zaposlitve. Sindikati in delavci ladjedelnic pri Ingrau RIM — Predsednik poslanske zbornice Ingrao je včeraj sprejel delegacijo sindikalne federacije kovinarjev, ki jo je vodil član vsedržavnega tajništva Nundo Mor-ra. V delegaciji so bili tudi predstavniki pokrajinskih sindikatov in tovarniških svetov iz Trsta, Tržiča, Genove, Neaplja in Palerma. Predsedniku poslanske zbornice so predložili zahtevo po čimpreišnji analizi poslanske zbornice načrta o ladjedelništvu, ki ga je avgusta predložila vlada. Sindikalni predstavniki so obrazložili svoja stališča in poudarili pomen ladjedelništva za državo. RIM — Ožji odbor komisije za notranje zadeve poslanske zbornice je včeraj proučil najbolj sporne točke reforme policije. Dosegli so okvirni sporazum o ustanovitvi sindikata policije, niso pa še rešili težkega problema o «normah obnašanja* (politična propaganda in politične pravice) pripadnikov policije. Sindikat pa bo po zaključkih ožjega odbora ločen od sindikalne federacije, policisti ne bodo smeli stavkati, prav tako bo prepovedana tako imenovana »bela* stavka (strogo upoštevanje pravilnika). IE NEKAJ TEDNOV PO PODPISU VSEDRŽAVNE DELOVNE POGODBE Dramatičen položaj v bolnišnicah zaradi stavk avtonomnih sindikatov Deželni odbor Lacija zaprosil za poseg vojske pri oskrbi bolnikov V florentinskih bolnišnicah nevarnost epidemij Vojaki kuhajo kosilo za bolnike rimske poliklinike Umberto I. DOKONČNI SPORAZUM MORDA PRIHODNJI TEDEN V VVashingtonu zanikajo zastoj v izraelsko egiptovskih pogajanjih Najbolj ^sporno vprašanje ostaja slej ko prej Cisjordanija NEW YORK — Mirovna pogajanja med Egiptom in Izraelom, ki že teden dni trajajo v Washingtonu, so se nadaljevala včeraj z ločenimi sestanki med ameriškim posredovalcem Alfredom Athertonom ter delegati obeh bližnjevzhodnih držav, nakar sta se obe delegaciji sestali na skupnem srečanju. Medtem je ameriški glasnik zanikal, da bi pogajanja bila trenutno v izredno kritičnem obdobju. Glasovi v tem smislu so začeli krožiti v torek, ko je ameriški predsednik Carter nepričakovano poklical izraelske in egiptovske predstavnike v Belo hišo in je telaviv-ski zunanji minister Moše Dajan v pogovoru s časnikarji povedail, da obstajajo nekatere »težave*. Sam Carter pa je s svoje strani skušal rhinimizirati položej ter je povedal, da vse poteka kot je bilo predvideno in da je hotel samo imeti od ogajalcev informacije prve roke. Glasnik: Sherman 'pa je včeraj dejal, da je bistvo pogajanj pač premostitev nasprotij,, ki vsekakor obstajajo. Pri tem pa je poudaril, da trenutno ni vprašanj, ki bi jih ne bilo mogoče rešiti. Kar zadeva bistvo težav, na katere so naleteli izraelski in egiptovski pogajalci pa kroži vrsta včasih nasprotujočih si glasov. Glavni problem naj bi bila povezava med dvostransko mirovno pogodbo ter vpra-šanjetn Cisjordanije in Gaze. Kairo bi hotel to povezavo podčrtati tudi v dokumentu, ki naj bi ga podpisali v Washingtonu. S tem pa se Izraelci ne strinjajo, ker se bojijo, da bi zastoj v rešitvi tega vprašanja v bodoče služil Egipčanom kot pretveza, da ne bi v celoti izvajali točk dvostranskega sporazuma. Da je glavno sporno vprašanje prav Cisjordanija, naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je jordanski kralj Husein v torek spet ponovil namestniku ameriškega državnega tajni- Ameriški predsednik Carter uiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiitiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiii Nezaslišana prizanesljivost do fašista Smešno mila razsodba proti sinu misovskega sodnika Alibrandija RIM — Znani fašistični pretepač Alessandro Alibrandi, 18 let, sin rimskega sodnika Antonia Alibrandija, je bil včeraj obsojen na pet mesecev zaporne kazni pogojno in na 100.000 lir globe zaradi nedovoljene posesti orožja. Mladi Alibrandi je bil po razsodbi takoj izpuščen na svobodo. Ob tej razsodbi se vsiljuje vprašanja. ali ima kakšen smisel toliko govoriti o zatiranju nasilja, ko pa potem sodstvo tako milo, tako nerazumljivo popustljivo ravna z najbolj zagrizenimi pristaši nasilja, s tistimi, ki so v zadnjih letih spremenili nekatere rimske četrti v prizorišča za svoje skvadristične kazenske ekspedicije, proti katerim so dvignili svoi glas predstavniki vseh demokratičnih sil mesta. Alessandro Alibrandi je kljub svoji mladosti v Rimu dobro man, pa ne samo zato. ker je sin sodnika, ki se je proslavil s svojimi provokatorskimi sodnimi pobudami proti levičarskim predstavnikom, ampak ker je tipični predstavnik tiste meščanske mladine, ki ji je glavna zabava ustrahovati someščane. Alibrandi in njegovi prijatelji so se skoraj vsak večer s svojimi motorji podajali v določene predele mesta, provocirali, pretepali, povzročali nemire. Prav njegovo skupino sumijo, da je zakrivila nekatere od najbolj okrutnih političnih zločinov, kot na primer hladnokrvni umor Iva Zini ja. Epizoda, ki ga je privedla v zapor, se je zgodila 5. oktobra zvečer. Alibrandi je v družbi svojega pajdaša sumljivo stikal okrog nekega avtomobila, kar je pritegnilo pozornost mimoidoče policijske patrulje. Ko je zagledal agente, je Alibrandi najprej skušal zbežati, ko pa je videl , da so mu za petami, je potegnil iz žepa revolver, takrat pa so policisti planili nadenj in ga aretirali. Sodišče pa je bilo včeraj mnenja, da mladi skrajnež ni za- krivil zločina, zaradi katerega so ga aretirali, namreč groženj proti javnim funkcionarjem, to pa zaradi tega, ker je samokres samo potegnil iz žepa. ni pa ga naperil proti agentom, ker so ga ti takoj imobilizirali. Zaradi tega naj bi ne bilo dokazano, da je Alibrandi nameraval groziti policistom. Kaj je hotel početi s samokresom, tega sodišče ne pove. Sodniki so upoštevali tudi olajševalno okolnost, da Alibrandi ni bil prejkaznovan, pa čeprav je bil dobro znan na kvesturi. Dejstvo pa je, da se ni še nikoli znašel pred sodiščem. Pred nekaj meseci je bil sicer že aret ran med neredi, ki so jih uprizorili fašistični skrajneži in med katerimi so celo streljali na policijo, toda vsa zadeva je bila . pravočasno arhivirana. Kazenski list mladega pretepača bo tako osal kristalno čist v posmeh vsem lepim besedam o zatiranju fašizma in nasilja. (tm) ka Saundersu, da se ne bo udele žil mirovnih pogajanj, . vendar je tudi res, da bo Saunders v prihodnjih dneh sprejel arabske predstavnike z zasedenega ozemlja, ki jih bo skušal prepričati, naj sprejmejo načrt po upravni avtonomiji, za katerega so se domenili v Čamp Davidu. Da bi nekoliko omehčali a-rabske predstavnike so funkcionarji izraelske vojaške uprave na zahodni obali Jordana sporočili, da bo kaj kmalu nad tem ozemljem pre-, nehala izraelska oblast. V Tel Avivu pa so včeraj zvečer objavili vest. da so v Washingtonu dosegli sporazum glede spornega vprašanja o povezavi med bodečim mirovnim sporazumom med obema državama ter vprašanjem Cisjordanije in Gaze, vendar da je še nekaj vprašanj, ki jih bo treba rešiti pred podpisom dokončne mirovne pogodbe, ki pa naj bj jo dosegli prihodnji teden. Kar zadeva sporazum, ki si ga baje dosegli 0 vprašanju Cisjordanije in Gaze. kaže, da bodo v izraelsko - egiptovski sporazum vključili preambulo, v kateri obc-strani priznavata potrebo* »da pride do napredka tudi glede bodočnosti drugih ozemelj*, ki jih Izrael zaseda. Ko bosta podpisali sporazum, si bosta obe strani izmenjali pisma, v katerih bosta podčrtali svo ja stališča. Treba bo še rešiti vprašanje črte, na katero naj bi se Izraelci umaknili na Sinaju; vprašanje petrolejskih polj na Sinaju; Izrael bi tudi hotel, da se Egipt obveže, da bo preprečil vsako teroristično akcijo, ki bi prihajala z njegovega ozemlja, kar pa Kairo ne bi hotel podpisati, ker se boji palestinskih reakcij; in končno, koliko časa naj mirovni sporazum velja. Izraelci bi hoteli da traja za nedoločen čas, medtem ko Egipt vztraja pri zahtevi po reviziji po prvih petih letih veljave, (if) RIM — Na jutrišnji seji vlade bodo sestavili vrsto zakonskih o-dlokov, ki naj bi reševali tekoče probleme od staleža univerzitetnega osebja do naložb za industrijo in uporabo sončne energije. BONN — Dne 2. novembra se bo zahodnonemški kancler Schmidt sestal v Parizu s francoskim predsednikom Giscardom d'Estaingom. (Telefoto ANSA) RIM — Zaostruje se pritisk avtonomnega sindikata delavcev bolnišnic, ki ne priznavajo vsedržavne delovne pogodbe, ki jo je podpisala enotna sindikalna federacija CG IL - CISL - UIL. Stavkovno gibanje je najbolj prizadelo Firence, kjer stavkajo že šestnajsti dan in je položaj do skrajnosti nevaren. Vsaj polovica 4.200 bolnikov je zapustila florentinske bolnišnice in se vrnila domov, nekatere so premestili v druge toskanske bolnišnice, kjer stavka ni dosegla take ostrine, premožnejši pa so se zatekli v zasebne klipike, ali pa celo v Švico. Higienski položaj je tako zaskrbljujoč, da se zdravniki bojijo izbruha epidemij, prav tako jih skrbi premor v kirurških posegih, saj je pri nekaterih bolnikih vsaka zamuda zelo nevarna. Včeraj se je v Rimu stanje nekoliko izboljšalo, saj je deželni odbor zahteval in dosegel poseg vojske. V polikliniki Umberto I. so pratežni in grenadirski oddelki na dvorišču postavili šotore s poljskimi kuhinjami. Policija in karabinjerji so zaščitili «stavkokaze» pred morebitnimi izpadi stavkajočega osebja, ki se je omejilo le na zasmehovanje vojakov, ki so s svojo požrtvovalnostjo in pod nadzorstvom dietologov zagotovili 2.200 bolnikom toplo hrano. Prav tako se je izboljšalo higiensko, .stanje, ker so se vrnili na delo delavci družbe Sogene, ki ima v zakupu skrb za čiščenje rimske poliklinike. . Stavke bolnišniškega osebja so tudi v drugih krajih od Palerma do Milana, a nikjer niso povzročile takih nevšečnosti bolnikom kot v Firencah in Rimu. Položaj se je v zadnjih urah poslabšal samo v Neaplju, kjer stavka nad 40 odstotkov pomožnega osebja, kar je dovolj, da bo v prihodnjih urah zavladal kaos tudi v neapeljskih bolnišnicah. Sindikalna federacija delavcev bolnišnic CGIL - CISL - UIL obsoja pritiske avtonomnih sindikatov in poudarja, da je treba čimprej uresničiti poenotenje plač posameznih kategorij, ki so sedaj različne v posameznih deželah. Minister za zdravstvo Tina Anšel-mi pa je na Montecitoriu izjavila časnikarjem, da je treba preprečiti vsako revizijo vsedržavne delovne pogodbe, ki so jo pozitivno ocenili vsi družbeni sloji, prav tako je treba preprečiti zamisel 0 deželnem pogajanju, ki nasprotuje potrebi po enotnem vodenju zdravstva. Minister je tudi napovedala zakonski osnutek, ki naj bi uredil strokovno usposob-ljevanje zdravstvenega osebja. Vlada bo sprejela to pobudo v sodelovanju z deželami in ob spoštovanju strasburškega sporazuma in norm Evropske gospodarske skupnosti. Pomanjkanje usposobljenega osebja je eden izmed glavnih razlogov tež-žkega položaja bolnišnic, (voc) • Arhiv RB od včeraj v Rimu RIM — Od včera. je v Rimu d ber del arhiva rdečih ' rigad, ki : ga našli v skrivališču v Ul. Mo tenevoso v Milanu. Gradivo je pi nesel v italijansko glavno mesto so nik Imposimato, ki sodeluje z d Galluccijem v preiskavi o umoi in ugrabitvi predsednika krščansl demokracije Alda Mora. Vse grac vo, ki so ga milanski sodniki izr čili rimskim kolegom, je nekako p vezano z zadevo Moro. Med te gradivom je tudi original »dosjej; z domnevnimi izjavam* predsedr ka krščanske demokracije. Rimsl preiskovalci naj bi ga potreboval da na osnovi grafološke anali; i gotovija ali je Morov podpis n vsakem listu avtentičen ali ne. primeru da je avtentičen, bi j zriatno poslabšal sodni položaj Azzi linija in Bonissolija, ki sta osumlji na sodelovanja pri pokolu y Uli< Fani. t TRŽAŠKI DNEVNIK V OKVIRU POLITIČNE RAZPRAVE NA OBČINI Potrebna je demokratična enotnost za prebroditev duhovne krize Trsta Danes se v zvezi z dogajanjem na občini sestanejo predstavniki strank ustavnega loka ■ Včeraj seja pokrajinskega vodstva K Pl Dogajanje v tržaškem občinskem svetu postaja vse bolj razgibano. Pozornost javnosti je tako kot še nikoli uprta v politično razpravo, ki se je pričela že prejšnji ponedeljek, ki se bo nadaljevala jutri in se po vsej verjetnosti končala v ponedeljek. Toda kako se bo končala? Malokdaj si je tržaška javnost s takšnim zanimanjem zastavljala to vprašanje. Velika podobnost sodb in ocen, ki jih demokratične stranke dajejo o Cecovinijevem programu ter sploh o manjšinskem enobarvnem občinskem odboru, o njegovi nesposobnosti u-pravljanja ter o njegovih političnih pogledih, ki se izražajo v znamenitih treh programskih točkah, utrjuje prepričanje, da te stranke ne bodo ponovile izkušnje izpred poldrugega meseca, ko so dopustile, da je u-pravo občine prevzela Cecovinijeva skupina, temveč da bodo tokrat res nastopile enotno. Vendar se ta e-notnost ne sme izražati niti tako kot na prejšnji ponedeljkovi seji, ko so stranke ustavnega loka predložile tri ločene resolucije. Resolucija KPI se je, kot znano, zaključila z zahtevo, da občinski odbor upošteva negativno oceno, ki jo izraža večina v občinski skupščini. Socialisti so bili odločnejši ter zahtevali od odbora, da odstopi. V tretji resoluciji, ki so jo podpisali svetovalci KD, PSDI in SSk, pa je bil izrečen poziv odboru, naj do 31. oktobra predloži občinski proračun, na podlagi katerega bo mogoče bolje preverjati stvarne možnosti za učinkovitejše posege v raznih sektorjih. Že dalj časa se govori, da bodo demokratične stranke pradložile v ponedeljek enotno resolucijo. Mogoče bodo dokončen sklep v tem pogledu sprejeli danes opoldne, ko se na sedežu PSI sestanejo predstavniki strank ustavnega loka, ki bodo o-bravnavali ravno zapleteni položaj na občini. Stališča posameznih strank so se že dokaj izkristalizirala po dolgih razpravah v okviru njihovih vodstev in po sami dosedanji razpravi v občinski skupščini. Pokrajinsko vodstvo KD je na svoji nedeljski seji, ko je izvolilo novega tajnika, izglasovalo resolucijo, v kateri jasno nalaga svoji svetovalski skupini v občinskem svetu naj poišče možne poti za skupen nastop z drugimi demokratičnimi silami proti manjšinski upravi. Socialisti že dalj časa brez ovinkov odločno zahtevajo odstop Cecovinije-vega odbora. Včeraj se je ponovno sestalo pokrajinsko vodstvo komunistične partije, katerega stališča'pa so ravno tako dalj časa znana in jih je na nedeljskem shodu v Avditoriju še enkrat izrazil pokrajinski taj-ink Giorgio Rossetti, ko je govoril, da preživlja Trst izredno krizo ne toliko gospodarskega, kot moralnega in kulturnega značaja. Na dan so prišli stari računi in pokazalo se je »pomanjkanje duhovne in moralne e-notnosti Trsta*, kot jo je imenoval pesnik Biagio Marin v svojem govoru ob odprtju nove sezone v Krožku za kulturo in umetnost. Vzroki te krize, ki se kaže tudi v globokem razkolu ter v iracionalnem protestu dela tržaškega prebivalstva, tičijo v nekdanjem nasprotstvu, ki je bilo v teh krajih občutnejše kot drugje in še ni povsem izginilo, med ljudskimi silami in slovensko narodnostno skupnostjo na eni strani ter silami, ki so vsa ta leta vodila naše mesto, na drugi. Tržaški vodilni razred pa je bil nesposoben, da bi ta nasprotstva izravnal in posledice so spet občutne: škodo, ki jo kriza povzroča, nosimo vsi. V bistvu se za določenim nezadovoljstvom, ki ga nekateri krogi zavestno podpihujejo, skrivajo točno opredeljivi razredni interesi, je med drugim dejal Rossetti, zato se KPI bori za premostitev nasprotstev med ljudskimi silami in v tem okviru za premostitev sedanjega položaja na občini, kar pomeni premostitev sedanjega odbora. Vzpostavitev moralne in kulturne enotnosti v Trstu pa mora nastati na novih temeljih. Delavski razred mora biti s politiko širokih zavezništev glavni graditelj nove enotnosti, po drugi strani pa mora biti ravno slovenska narodnostna skupnost, pravi Rossetti, drugi graditelj ne le pogojev za uveljavitev svojih pravic, temveč novega demokratičnega vzdušja v našem mestu. Nevarnost odpustov v tovarni Orlando Tajništvo sindikata kovinarjev FLM in delavci ladijske delavnice Orlando opozarjajo javnost na nezaslišano ravnanje vodstva podjetja, ki hoče, z izgovorom funkcionalnosti in restrukturacij., odpusti'.! iz službe 22 delavcev, to je več kot tretjino zaposlenih. Delavci so na skupščini odločno zavrnili zahtevo vodstva tovarne in napovedali sindikalni boj za zaščito delovnega mesta. V tiskovnem poročilu, ki ga je sinoči izdal sindikat kovinarjev, je med drugim poudarjeno, da je nedopustno, da vodstvo podjetja pod gesli produktivnosti in kompetitivnosti preuredi tovarno in s tem odpusti toliko delavcev. Dejansko pa ta podjetja — je rečeno v poročilu — zavračajo nova naročila in se obenem pritožujejo, da v Trstu ni dela zaradi preosnove italijanskih pomorskih družb skupine Finmare. Zato delavci zavračajo ravnanje vodstva tovarne in zahtevajo poseg deželnega odborništva za industrijo in trgovino. Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so mi prišli voščit za moj 80. rojstni dan v tako velikem številu in še posebno za prekrasno cvetje. Špela iiiiiiiitiiiiiiiiiniviiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiHiiitiiimiittmfifiiiiittiiiHinmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii OD JUTRI DO NEDELJE V ANCONI Četrta konferenca jugoslovanskih in italijanskih mest ob Jadranu Letos v ospredju problemi gospodarskega sodelovanja . O trza-ških glediščih bo poročal predstavnik ANCI Ennio Abate V prostorih medicinske fakultete v Anconi se bo jutri popoldne začela IV. konferenca jadranskih mest, katere se bodo udeležili predstavniki največjih središč ob italijanski in jugoslovanski obali Jadrana. Konferenco organizirata Stalna konferenca jugoslovanskih mest in Vsedržavna zveza italijanskih občin (ANCI). Prvo srečanje predstavnikov jadranskih mest je bilo v Splitu leta 1975, ko so udeleženci razpravljali o skupnih naporih za obvarovanje Jadrana pred onesnaženjem in za razvoj turizma. Leta 1976 je bila konferenca v Benetkah, kjer so prisotni vzeli v pretres luško gospodarstvo. Lani so se izvedenci sestali v Dubrovniku, kjer so razpravljali o skupnih problemih kulturnega značaja, letos pa bo v Anconi na vrsti razprava o »gospodarskem sodelovanju med jadranskimi nyesti». Tržaško občino bo to pot na konferenci zastopal odbornik za splošne zadeve Alfieri Seri (LpT), ki pa ni pripravil nobenega poročila. Za- OBČINSKI ODBOR JE MORAL KLONITI ZAHTEVAM JAVNEGA MNENJA Danes predstavitev načrta za družinske posvetovalnice Poziv kolektiva za zdravje žene in ženske komisije KPI za množično udeležbo na sestanku Po štva zasedbi občinskega odborni-za zdravstvo 13. oktobra in protestni manifestaciji, ki je bila prejšnji ponedeljek pred občinsko palačo, istočasno ko je zasedal občinski svet, je končno tržaški občinski odbor odločil, da priredi danes ob 18. uri v sejni dvorani občinske palače javni sestanek, na katerem bo predstavil načrt za ustanovitev družinskih posvetovalnic. V zvezi s tem sklepom je kolektiv za zdravje žene v uradnem poročilu poudaril, da je občinski odbor, potem ko se je glede tega problema stalno izmikal, prejšnji petek pa je občinski odbornik za zdravstvo Galazzi celo pobegnil pred predstavnicami te organizacije, moral nazadnje prisluhniti pravičnim zahtevam žensk. Vseeno pa je tudi sklicanje sestanka samo dan pred odobritvijo načrta s strani deželnih organov, ponovni dokaz neresnosti, s katero se občinski odbor, ki mu predseduje Cecovini, zavzema za ta problem. Še enkrat so torej »melonarji* dokazali svoj pravi obraz in s tem nesposobnost pri vodenju tržaške občine, posebno pri tem perečem vprašanju, ko je bilo njihovo ravnanje Ivseskozi avtoritarno in protidemokratično. Kolektiv za zdravje žene poziva zato vse ženske, da se udeležijo današnjega javnega sestanka, na katerem bodo lahko osebno pre-Iverile resnične namene občinskega odbora pri ustanovitvi družinskih posvetovalnic. 1 Včeraj se je v zvezi s tem problemom izrekla tudi ženska komisija KPI, ki je v svojem poročilu poudarila, da nosi občinski odbor .težke odgovornosti za zadnje dogodke, ko je bil kolektiv za zdravje ;žene primoran odločno ukrepati. »Upamo*, nadaljuje poročilo, «da bo >na javnem sestanku, ki ga je občinski odbor sklical z zamudo, ki jo je jvsekakor težko opravičiti, prišlo do konkretnih predlogov in ne podobno kot na ponedeljkovi seji občinskega sveta, ko je občinski odbor zelo naivno in neresno odgovoril na vprašanje komunističnih odbornikov x zvezi z ustanovitv:jo družinskih posvetovalnic. Vsekakor bo prisotnost žensk na tem sestanku glavno jamstvo za rešitev teh perečih problemov in bo preprečila nevarnost sklepov, ki bi ogrožali demokratične pridobitve ženskega gibanja v zadnjih letih.* • Danes ob 20. uri bo v krožku Che Guevara, Ul. Madonnina 19. prof. Claudio Vili s padovske univerze spregovoril o »Ideoloških problemih modeme znanstvene misli*. Sledila bo razprava. to pa bo o glediščih in problemih našega mesta, kar zadeva gospodarsko in industrijsko sodelovanje z jugoslovanskimi mesti ob Jadranu, poročal bivši občinski odbornik in predstavnik ANCI Ennio Abate (KD). Glavno poročilo o gospodarskem sodelovanju med pomembnejšimi središči na italijanski in jugoslovanski obali Jadranskega morja bo podal župan Ancone Guido Monina. Nato bo sledilo osem področnih poročil, štiri z italijanske in prav toliko (in z isto tematiko) z jugoslovanske strani. O »industrijskem in gospodarskem sodelovanju in trgovinski izmenjavi* bosta spregovorila Tržačan Ennio Abate in podpredsednik IS reške občinske skupščine Ivica Martinčič; o »sodelovanju na področju male industrije in obrtništva* bosta poročala župan mesta Pesaro Giorgio Tor-nati in predsednik mestne skupščine Splita-V jekoslav Vid jak; o »problemih ribolova in zaščite jadranske« .favne in flore*.. bosta poročala občinski odbornik iz Barija Vito Ma-riella in predstavnik Centra za pomorska raziskovanja iz Rovinja Bar-tolo Ozretič; temo »sodelovanje v turizmu* pa bosta obravnavala beneški župan Mario Rigo in podpredsednik IS mestne skupščine Bar Ste-van Popovič. Konferenca se bo zaključila v nedeljo, 22. oktobra. rivo +11,3 odst., stroški za stanovanje + 7,7 odst. in razni drugi stroški +10,5 odst. V poprečju je znašal povišek kakor rečeno 11,9 odstotka. • Tržaški župan je odredil prepoved parkiranja in prepoved prehitevanja na odseku Ul. Fabio Seve-ro od Ul. Cologna do Trga Europa. V zadnjem letu na Tržaškem Življenjski stroški narastli za 11,9 odst. • Na sedežu italijansko - ameriškega združenja v Ul. Roma 15 - 2. nadstropje, se v ponedeljek, 23. t.m., prične govorni tečaj angleščine. Vse informacije so na razpolago na tajništvu združenja vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Pokazatelj za gibanje življenjskih stroškov, ki ga izračunava stgtistič-na služba tržaške občine, izkazuje, da se je življenje na Tržaškem v preteklem septembru podražilo za 0,9 odst. v primeri z avgustom in za 11,9 odst. v primeri s septembrom lanskega leta. Posamezne komponente pokazatelja so namreč v zadnjih dvanajstih mesecih zabeležile naslednje poviške: stroški za prehrano +14,7 odst., stroški za oblačila +9,6 odst., stroški za električno energijo, plin in go- Doslej 1000 milijard za potresna območja V okviru posebne deželne komisije za probleme potresnih območij sta odbornika Tri a ni in Biasut-ti včeraj poročala s dosedanjem izvajanju deželnih norni za obnovo prizadetih krajev in gospodarskega življenja. Za razne posege je deželna uprava doslej nakazala skoraj 1.000 milijard lir, prejela pa je okrog 1.120 milijard (1.085 od države, 10 iz solidarnostnega sklada in 35ood zasebnikov in ustanovi. V-solidarnostnem skladu .je zdaj 157 milijard, nadaljnjih 500 milijard pa bouše v tem leu nakazala dr- PRIČETEK PROSLAV OB VAŽNEM JUBILEJU Sinoči so v Dolini odprli fotografsko antološko likovno in zgodovinsko razstavo Zgodovinska razstava na sedežu društva Valentin Vodnik, v Torkli razstava fotografij Marija Magajne, v Mladinskem krožku razstava zamejskih slikarjev V soboto, 21. t.m., bo v dolinski občinski telovadnici proslava stoletnice prosvetnega društva Valentin Vodnik. V slovenskem programu sta predvidena recital, na katerem bodo sodelovali godba Breg, glasbena skupina Supergroup in zbor Valentin Vodnik ter nastop pevskega zbora »Bojan* iz Dornberka. V nedeljo bo na Trgu padlih za svobodo osrednja proslava stoletnice dolinskega tabora. Govorila bosta Jože Vilfan in Miroslav Košuta. Sledil bo kulturni spored, kjer bodo nastopili godba na pihala, moški in mešani pevski zbori ter otroški in mladinski zbori. V okviru proslav so bile včeraj v Dolini otvoritve treh razstav. Na sedežu PD Valentin Vodnik je bilo odprtje razstave o delovanju dolinskega prosvetnega društva in dokumentov iz vaške zgodovine. Razstava vsebuje nekaj edinstvenih dokumentov, kot so originalna pravila, ki jih je društvo imelo ob ustanovitvi, fotografije in odrezki iz časopisov iz vseh obdobij dejavnosti, vabila, plakati, note itd. Kot zanimivost so razkazani nekateri značilni dokumenti iz bogatega župnijskega arhiva, urbar in katapan, korespondenca, zapiski sej občinskega zastopstva iz začetka tega stoletja in vrsta drugih dokumentov. Uvodne besede k razstavi je podal Vojko Kocjančič. V Torkli je bilo nato odprtje razstave fotografij Maria Magajne. Fotografije zajemajo vrsto motivov kraške okolice tn zgodovinske posnetke iz delovanja prosvetnega društva in pevskega zbora Valentin Vodnik. Uvodne besede k razstavi je imel Boris Pangerc. Poudaril je, da je Magajna ustvaril s svojo prisotnostjo pri vsem dogajanju v zamejstvu dragocen fotografski arhiv. Ma-gajnovo delo gre od povojnih let pa do danes. Pangerc je med drugim dejal, da je Magajnov talent prav to, da ne izgubi nobene priložnosti, kajti izjemen dar njegovega talenta je prav ta, da se nahaja v pravem trenutku na pravem mestu.» Razstava je tudi «edinstvena priložnost, da se osvetlijo nekateri dogodki, za katere imamo sedaj le skrajno pomanjkljive podatke.» Dolinski mladinski krožek je pripravil še antološko likovno razstavo. V prostorih krožka so razobešeni izdelki osnovnošolcev in srednješolcev ter izdelki priznanih zamejskih slikarjev. Tako razstavljajo v Dolini svoja dela Lojze Spacal, Janko Furlan, Edvard Zajc, Franc Vecchiet. Avgust Černigoj, Klavdij Palčič, Marjan Kravos, Boriai&tlian, Robert Hlavatp in Deziderij Švara. Na- me. i razstave je orisal Fabjo Smo-tlak. Poudariti moramo zanimiv prijem pri prireditvi razstave, saj slednja prinaša likovne izdelke otrok in pa izdelke priznanih mojstrov. Na včerajšnjih odprtjih razstav je bilo prisotno številno občinstvo, med prisotnimi sta bila poleg kulturnih delavcev in vaščanov dolinski župan Edvin Švab in tajnik SKGZ Dušan Udovič. Povečana družbena glavnica tržaške zavarovalnice SASA Na izrednem občnem zboru delničarjev zavarovalnice SASA so se opredelili za povečanje družbene glavnice od 750 milijonov na 1 milijardo lir. Delnice za 250 milijonov lir bodo razdelili med dosedanjimi delničarji (Finmare, Alita-lia in skupine zasebnih družb). Družba Fincantieri pa bo pristopila z odkupom 12 odst. glavnice. Predsednik Angelo Bernassola je ta sklep obrazložil z dejstvom, da bo SASA v prihodnje delovala na širšem področju kot doslej. Zavarovalnica SASA, ki deluje trenutno na pomorskem področju, bi morala v tem letu vnovčiti za 10 milijard lir zavarovalnih premij. • V ponedeljek, 23. oktobra, ob 20. uri se bo sestala rajonska konzul-ta za Sv. Jakob z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednika, odobritev zapisnika prejšnje seje, določitev področij v zvezi z zakonom o pravični stanarini, sklep, da dobi vsak načelnik svetovalskih skupin kopijo zapisnika, morebitna vprašanja in sklepi. scena Deželno italijansko gledališče *Tea-tro Stabile» je sinoči odprlo svojo 25. sezono z uprizoritvijo Kezicheve dramatizacije avtobiografskega romana Sveva «Zenova izpoved» (La coscienza di Ženo) v gledališču Rossetti. Z izbiro tega dela za otvoritveno predstavo je gledališče hotelo počastiti pomembnega tržaškega pisca in misleca Itala Sveva (Ettora Schmitza) ob 50. obletnici njegove smrti. Uprizoritev je režijsko pripravil Franco Giraldi, sceno in kostume je oskrbel Sergio d'Osmo, glasbo pa Giampaolo Goral. V naslovni vlogi je nastopil znani italijanski igralec Renzo Montagnani, v ostalih pomembnejših vlogah pa med drugimi še Gianni Galavotti, Marina Dolfin, Danilo Turk, Lilia Cravino, Veronika Zinny, Patrizia Melega, Francesca Archibugi, Elisabetta Carta in drugi. Celotna predstava je bila tenkočutno uglašena na izpoved Zena skozi njegovo nevrotično duševnost, ki jo je znal glavni interpret Montagnani podati z uepr(sj\jqno .rjlgvečnostjo skozi celoten razpon zgodbe, v ka- 2ava. bert Hlavatg in UeziCterij svara. Na- predstavnik aruzoe, ki uo zgrauira teri so tudi vsi ostali nastopajoči Sestavljen tekst sporazuma na novo cesto v predoru pod Morite Croce Carnico V torek je na Farnesini v Rimu zaključila svoje delo medministrska komisija za sestavo pogodbe, na podlagi katere bosta Italija in Avstrija speljali novo cesto v predoru pod prelazom Monte Croce Carnico. Zaključne seje komisije, ki jo je vodil ambasador Scaglia, so se udeležili tudi podpredsednik deželnega odbora Furlanije - Julijska krajine in odbornik za načrtovanje in proračun Coloni, odbornik Carpenedo in predstavnik družbe, ki bo zgradila italijanski del ceste, odv. Marpil-lero. Predstavniki naše dežele so ob zaključku seje in sestavi ustreznega dokumenta izrazili zadovoljstvo ob naglem postopku — komisija se je vsega sestala le dvakrat — po katerem je bilo to vprašanje zadovoljivo rešeno. V prihodnjih dneh bo italijansko ministrstvo za zunanje zadeve posredovalo dokument pristojnim oblastem v Avstriji, da ga ti odobrijo tudi s svoje strani. POPRAVEK V nadnaslovu k članku »Izpopolnjevalni tečaji za učitelje in profesorje* smo zapisali, da gre za »pobudo pedagoškega odseka Sindikata slovenske šole*. V resnici gre za pobudo, ki so jo sprejela ravnateljstva šol v smislu ministrske okrožnice št. 275, pedagoški odsek SSŠ pa je nudil le svoje (tehnično) sodelovanje, kot je razvidno tudi iz teksta. Prizadetim se opravičujemo. Valdes gost šole sv. Cirila in Metoda V nižji srednji šoli sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu je včeraj gostoval s svojo predstavo pantom.me Andres Valdes. Gosta je najprej pozdravil ravnatelj šole prof. Ed-, vard Žetko, nato je prof. Emilija Sosičeva podala nekaj uvodnih besed o pantomimi, njeni tehniki, zgodovini ter o konkretni Valdesovi predstavi «Gib in tišina» Dijaki so umetnikovemu izvajanju sledili z veliko pozornostjo. Predstava brez besed, sestavljena iz samih gibov, je lahko v bistvu zelo komunikativna in napeta, vzbuja fantazijo, kar je za mlade gledalce izredno važno. Podobna gostovanja, kot je bilo, Valdesovo, brez dvoma vzbujajo med mladimi zanimanje za gledališče. Dijaki se marsičesa naučijo, prepričajo se lahko, da ie telo tu-, di izrazno sredstvo, igralec mora, to sredstvo obvladati; gledališče ni samo ustna govorica. Zelo dobro bi bilo, da b'. Valdes s svojo predstavo gostoval tudi v drugih šolah, saj lahko dobra predstava več pove in nauči kot šolska ura. • Tržaški župan je odredil ukinitev odlagališča smeti v Ul. d’Angeli, ker so na tistem področju uvedli redno smetarsko službo. • Tržaška občina sporoča, da je občinski bazen «B. Bianchi* ponovno odprt. •iMiiiiiMiimOTiniimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiimMimiMMnMmimHmmmHMmMmmmmMtiimmMiiMi OTVORITEV SEZONE TEATRA STABILE V ROSSETTI JU Svevova «Zenova izpoved» z Renzom Montagnanijem Dramaturška realizacija Tullio Kezich, režija Franco Giraldi, in kostumi Sergio d’0smo, glasba Giampaolo Coral prispevali svoj pomemben delež. Posebno priznanje pa zaslužita še posebej režiser in scenograf: prvi za tekočo, stilno in igralsko čisto postavitev, drugi za domiselno sceno, ki je bistveno prispevala k dinamiki odrskega dogajanja. Izredno številno občinstvo je vse nastopajoče in ostale avtorje predstave nagradilo z zasluženim priznanjem. (j k) SEJA DEVINSKO ■ NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA REŠEVANJE TEKOČIH UPRAVNIH PROBLEMOV 31. oktobra razprava o problemih turizma in urbanizma v občini Na seji devinsko - nabrežinskega občinskega sveta v torek, 31. oktobra, bo govor izključno o problemih turizma in urbanizma v občini, torej o najbolj žgočih problemih, ki se jih bo vsakdo lotil po svoje. SSk je že maja s svojo resolucijo najavila debato, KD prav tako zahteva, naj se že starta z razpravo o tem problemu, uprava pa se s posebnim poročilom pripravlja na učinkovito obrambo. V bistvu je že vsakdo pripravljen, da bo r.a nakovalu koval svoj kos vročega železa; če ni do debate že zdaj prišlo, je vzrok samo v dejstvu, da je svetovalcem zagodel čas. Dobršen del seje je odpadel na reševanje tekočih upravnih problemov (osebje), določanje kvot za prispevke (600 tisoč lir za ogrevanje v nabrežinski cerkvi, 600 tisoč lir kot vsakoletna obveznost za sto- NOVA POBUDA MLADINE S PROSEKA - KONTOVELA Sestanek MK s predstavniki zadruge za Kulturni dom S prostovoljnim delom bodo pomagali pri urejevanju prostora zadruge Kes je da je bila letošnja jesen lepa, pa je vendar pretirano, da si je kuo (ljubitelj Krasa?) postlal kar na gmajni, kot jasno priča gornja fotografija, ki jo je naš fotoreporter Mario Magajna posnel nekje prt Bazovici ln na kateri razločno vidimo, kako odslužena žimnica «krasi» tržaško okolico ritve v prevozu), odplačevanje dolgov (16 milijonov 600 tisoč za odplačilo dolgov kraškemu vodovodu od leta 1971 dalje) ter o odstopu občinskega terena za spomenik Igu Grudnu (sprejeto soglasno) in odobritev načrtov za nov športni objekt v Sesljanu. Načrt za ta objekt, ki bo nad Sesljanom v smeri proti Vi-žovljam, predvideva izgradnjo atletske steze in nogometnega igrišča. Po mnenju prisotnih je predračun načtovalcev 160 milijonov lir lahko le startna osnova za prvo fazo, to je zemeljska dela in komunalo ter nič več. Upravi bodo zagotovili posojilo 100 milijonov lir državni center za šport in druga dva ostalih 60. SSk se je glasovanja o tem vzdržala s pripombo, da bi morala vsaka taka akcija biti člen v politiki smiselnega načrtovanja ter, da bi bilo treba še pred tem poskrbeti za rekonstrukcijo igrišča v Nabrežini in dopolnitev kompleksa ob telovadnici. Že uvodoma je župan prisotnim sporočil, da je bil izlicitiran izvajalec del za obnovitev občinskih cest in trgov, s čimer bo uprava začela uresničevati že tri leta star in zaradi prepovedi posojil blokiran načrt o njih -ekonstrukciji. Župan je v imenu občinske uprave obsodil akcije političnega in narodnostnega vandalizma ob poškodovanju naših spomenikov ter pozval stranke k budnosti. Za poročilom 'upana sta KD in SSk od uprave zahtevail pojasnilo glede krize s prostorom na občinskih nokopališčih, glede neurejenosti tega vprašanja, predprodajanja in odstopanja zemljišč (skratka krize, ki se prenaša še iz starih časov in bi ji bilo treba stopiti na prste). Še vedno nerešeno pa .je vprašanje treningov domačih športnikov v občinski telovadnici, pri čemer je zlasti prizadeta široka in razvejana dejav-| nost domačega športnega društva Sokol, katerega ekipe so v teku priprav, pa v telovadnico ne morejo. (ip) • Zaradi popravil bodo začasno zaprte za promet naslednje ceste: Ul. Miani od križišča z Ul. Fusco do križišča z Ul. Rio Primario; Lo njerska cesta od hiše štev. 190 do štev. 198; Ul. Molino a vapore od Ul. Madonnina do Ul. Toti in vsa Ul. del Veltro. Novoustanovljeni mladinski krožek Prosek - Kontovel je v ponedeljek priredil v prostorih prosvetnega društva okroglo mizo s predstavniki zadruge za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Ponedeljkova okrogla miza je bila prva iz serije, ki jih namerava mladinski krožek organizirati z vsemi kulturno - gospodarskimi in športnimi organizacijama s Proseka - Kontovela, tako da s tem seznani mladino o problemih in težavah, kj tarejo posamezna društva. Okrogle mize se je udeležilo lepo število mladine, katero je v imenu krožka pozdravil in se zahvalil za u-deležbo Marjan Kemperle, ki je obenem tudi pozdravil predstavnike zadruge za kulturni dom Prosek -Kontovel in predal besedo predsedniku zadruge Josipu Ferfolji. Fer-folja je v svojem izčrpnem poročilu orisal zgodovino zadruge od u-stanovitve leta 1973 do danes ter poudaril pomen in vlogo, ki jo o-pravlja zadruga za vaščane obeh vasi, ki so leta 1974 dobili na razpolago lep prireditveni prostor »na Balancu*, ki je last zadruge in kmalu bo predana svojemu namenu tudi dvorana bivšega kina Iris na Proseku. Mladina je pozorno sledila poročilu Ferfolje ter postavila predstavnikom zadruge vrsto vprašanj, kar ie jasen dokaz, da se zanima za obstoj in bodočnost zadruge. Ob koncu so predstavniki mladinskega krožka zaprosili še predstavnike zadruge, če bi lahko zadruga odstopila ustrezne prostore za sedež in so jim seveda predstavniki zadruge pozitivno odgovorili. Obenem se .je mladina pri okrogli mizi obvezala, da bo priskočila zadrugi vedno na pomoč o vsaki pri liki, poscebno, če bo šlo za prostovoljno delo glede urejevanja piro štorov. Sklenjeno je bilo tudi, da se stiki med zadrugo in mladinskim krožkom še poglobijo, tudi z medse bojnim sodelovanjem o priliki raz nih vaških praznikov, ki jih lahko organizira zadruga v vasi. (br) pod imenom cepelin. Gre za vodljivi zrakoplov Europa 2, ki pripada brodovju velikega ameriškega podjetja Goodyear. To ime je tudi z velikimi črkami natisnjeno na njegovih bokih. Europa 2 in ostali trije zrakoplovi Goodyear (to so Mayflo-wer, America in Columbia) preletijo letno nad 300 tisoč km seveda predvsem v reklamne, pa tudi v ekološke in dobrodelne namene. Zato da ponese njeno ime visoko nad številne kraje sveta, odšteje tvrdka Goodyear seveda veliko denarcev. Pred zrakoplovom mora namreč iz enega kraja do drugega dirjati večja skupina spremljevalcev, ali «po sarina s tal*, ki mora zrakoplovu pomagati, da lahko vzleti in pri-stane,- Cepelin Europa 2 ima svojo operativno bazo na ronškem letališču. Gledališki abonmaji po zni/ani ceni za upokojence Enotno tajništvo sindikatov upokojencev CGIL, CISL in UIL sporoča, da je sporazumno z ustanovo «Teatro stabile del Friuli-Venezia Giulia* omogočilo izdajo abonmajev za predstave gledališča po znižanj, cw,^ upokojence. Za letošnjo gledališko sezono imajo pravico do aboppjgin Po znižani ceni le upokojenci, imetniki posebnih abonmajskih izkaznic ACT. Abonmaje za gledališke predstave prodajajo pri blagajni gledališča. Upokojenci, ki nimajo posebnih izkaznic ACT in bi radi imeli abonma za gledališke predstave, naj se oglasijo na sedežih sindikalnih organizacij. Tajništva sindikatov so v tej zvezi na voljo z informacijami tudi zaposlenim delavcem. DANES OB 18.30 Pianistka M. R. Verardi v cerkvi sv. Silvestra V okviru Glasbenih srečanj bo danes ob 18.30 v cerkvi sv, Silvestra koncert pianistke Marie Rite Verardi. Pianistka se je rodila v Toskani, kjer se je diplomirala in nato neprestano izpopolnjevala svoj talent pod vodstvom znanih učiteljev. Z uspehom je obiskovala razne tečaje, trenutno pa poučuje na tržaškem konservatoriju. Na sporedu so skladbe Mozarta. Francka, Busonija in Prokofjeva. Vreča žita oplazila prlstaniščnika V starem pristanišču se je včeraj okoli 12. ure lažje ponesrečil 33-let-ni pristaniščnik Bruno Rocco; med raztovarjanjem žita mu je vreča, ki je padla s podstavka na žerjavu na tla, oplazila desno roko. Z rešilnim avtom pristaniške ustanove so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zaradi zloma palca desne roke zdraviti 25 dni. SPZ Izreka pevovodji Dragu Peta-rosu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Direkcija in sodelavci podjetja CGR izrekajo globoko sožalje Rafku Buciku in svojcem ob izgubi drage mame. Žalovanju za drago Terezijo Bucik sc pridružujejo družine Vodopivec. Cepelin včeraj na našem nebu Včeraj se je nad našimi kraji spet pojavil ogromen zrakoplov podolgovate oblike, ki ga bolje poznamo Dne 15. oktobra nas je zapustila naša draga mama TEREZIJA vd. BUCIK Žalni obred s sv. mašo bo danes, 19. oktobra, ob 12.30 v kapeli na pokopališču pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: hčerki Mila in Iva, sinova Rafko in Drago, snahi Gizela in Albinu, zeta Janko ln Miro, ljubljeni vnuki z družinami, pravnuki ter dnigo sorodstvo Trst, 19. oktobra 1978 Žalovanju svojcev se pridružujejo družine Lakovič, Faganel, Furlan, Tomičič in Rismondo. jadranski inin KOLEDAR 19/3 + 4 KNJIGE Ivo Andrič PREKLETO DVORIŠČE Damir Feigel POL LITRA VIPAVCA Franci Derganc OKRVAVLJENA ROŽA Heinrich Neuthaler ZDRAVILNA ZELIŠČA Cena knjig v prosti prodaji - skupaj 43.000 lir CENA ZBIRKE V PREDNAROČILU 14.000 LIR SAMO DO 31. OKTOBRA Po 1. novembru 28.000 lir NAROČILA IN PREDPLAČILA PREKO POSTE z nakazilom 14.000 lir na tekoči račun št. 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in točnim naslovom naročnika. OSEBNO na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, Trst O V Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, Trst O Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, Gorica. PREKO RAZNASALCEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom Sezona 1978/79 Danes, 19. oktobra 1978, ob 16. uri - ABONMA RED H (mladinski); jutri, 20. oktobra 1978, ob 20. uri - ABONMA RED J (mladinski). MIROSLAV KRLEŽA LEDA ob 85-Ietnici avtorjevega rojstva ------------•---- V soboto, 21. oktobra 1978, ob 19. uri DARIO FO SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ Gledališča S S G V nedeljo, 22. oktobra 1978, ob 19. «ri na BORŠTNIKOVEM SREČANJU v Mariboru. V ponedeljek, 23. oktobra 1978, ob 18. mi v RADGONI — Dario Fo: Sedma zapoved: Kradi malo manj. TEATRO STABILE Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-v šolah ter v raznih društvih so y Prodaji abonmaji za gledališko se-*ono 1978-79. avditorij Danes ob 20.30 Teatro Regionale Toscano predstavlja «11 borghese gen-hluomo* Moliera v režiji Carla Cec-c™ja. Rezervacije pri osrednji blazini v Pasaži Protti 2. Za abonen-* 20 od sto popusta. Od 24. oktobra Teatro Regionale Toscano predstavlja «'A morte dint’o uetto 'e don Felice* Petita v režiji Oaria Cecchija. Za abonente 30 in 20 od sto popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. ROSSETTl Danes ob 20.30 red «prvi četrtek* *• Kezich: «La coscienza di Ženo* Rala Sveva. Režija Franco Giraldi. Prva abonmajska predstava. Rezer-^acije pri osrednji blagajni v Pasa-** Protti št. 2 ali pa tudi telefonsko. GLEDALIŠČE VERDI Pri blagajni gledališča Verdi so v Prodaji abonmaji za operno sezono 1978-79. Za letošnjo sezono je na Razpolago tudi nov abonma red G, Jj' yključuje šest od devetih napovedih predstav Razstave ^ soboto, 21. t.m., ob 20.30 v Prometnem domu na Opčinah odprtje razstave likovnih samorastnikov iz V°brove pri Ljubljani. Nastopil bo a°mači pevski zbor. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Sezona 1978 - 79 ANDRES VALDES «G!B IN TIŠINA« program pantomime Danes, 19. oktobra 1978, ob 20.30 v LJUDSKEM DOMU V KRIŽU: jutri, 20. oktobra 1978, ob 20.30 v LJUDSKEM DOMU V TREBČAH; v nedeljo, 22. oktobra 1978, ob 17.30 v SLOMŠKOVEM DOMU V BAZOVICI. Razna obvestila SK Devin priredi v soboto, 21. t.m.. ob 19.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini predavanje z vrtenjem filmov o nordijskem smučanju. Predaval bo Janez Pavčič, bivši tekač jugoslovanske reprezentance in sedanji trener na telesnokultumi šoli v Ljubljani. Vljudno vabljeni! SK Devin priredi v nedeljo, 22. t. m., II. jesenski ocenjevalni pohod po Krasu. Odhodi se bodo začeli ob 9. uri in se zaključili ob 11. uri. Start bo na igrišču «Vaške skupnosti Praprot* v Praprotu. SLOVENSKI RAZISKOVALNI • INŠTITUT :'9’oTT priredi jutri, 20. oktobra 1978, s pričetkom ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu INFORMATIVNI PRIKAZ RAZISKAV NA PODROČJU ŠOLSTVA po »Posvetu o slovenskem šolstvu v Italiji*, septembra 1975. VABLJENI! Prireditve Dolina 1878 - 1978 - V soboto. 21. oktobra, bo v občinski telovadnici v Dolini, ob 20.30 »Proslava 100-letni-ce Prosvetnega društva V. Vodnik*. Spored vsebuje: recital — Rodovi skozi stoletje, recitatorji in zbor PD V. Vodnik, ansambel Supergroup, godba na pihala iz Brega, pevski zbor Bojan iz Dornberka. V nedeljo, 22. oktobra, bo na Trgu padlih za svobodo, ob 15. uri »Proslava 100-Ietnice tabora*. Govornika: Jože Vilfan in Miroslav Košuta. V kulturnem sporedu nastopijo godbe, otroški, mladinski, moški in mešani pevski zbori iz Brega. Kino Ariston 15.30 — 18.45 — 22.00 «L’albero degli zoccoli*. Barvni film. Režija Ermanno Olmi. Ritz 16.00 «lo tigro, tu tigri, egli tigra*. Barvni film. Igrajo: R. Poz-zetto, E. Montesano in P. Villag-gio. Eden 17.00—19.30—22.15 «1 4 dell’oca selvaggia*. Richard Burton, Roger Moore, Richard Harris, Hardy Kroger. Fenice 15.30 «Zombi». David Emge, Ken Foree. Prepovedan mladini 18. letom. Mignon 16.00 «Haidi in citta*. Barvni film. Premiera. Nazionale 16.00 «Fantasia*. Barvni Walt Disneyev film. Grattacielo 16.30 »Alta tensione*. I-gra Mel Brooks. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Exeelsior 16.00 «Grease» (Brillanti-na). John Travolta in Olivia New-ton - John. Barvni film. Cristallo 16.30 «11 buio attomo a Monica*. Jean Sorel, Karin Schubert. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Filodrammatico 15.45 «Le pomo hos-stes in tre dimensioni*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 »Agente 007 dalla Rus-sia con amore*. Barvni film. Aurora 16.00 »Comunione con delitti*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 »Notti pomo nel mondo N. 2». Prepovedan mladini pod 18. letom- , Vittorio Vftneto j6.30 «Butch Cassi-dy». Paul Newman, Robert Red-ford, Katherine Ross. Barvni film. Ideale 16.15 — 21.30 »Marcia trionfa-le». Franco Nero. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Zaprto. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 18. 10. 1978 Ameriški dolar 810.— Funt šterling 1620.— švicarski frank 530.— Francoski frank 189.— Belgijski frank 26,25 Nemška marka 435.— Avstrijski šiJing 60.— Kanadski dolar 650.— Holandski florint 359.— Danska krona 148.— Švedska krona 180.- Norveška krona 155.— Drahma 18,50 Dinar 38.- MENJALNICA vseh tujih valut iittiMiiiiiiiamiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiaiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 19. oktobra ETBIN •Jce vzide ob 6.26 in zatone ob ' — Dolžina dneva 10.47 — Lu- 04 vzide ob 19.33 in zatone ob 9.33 Jutri, PETEK, 20. oktobra FELICIJAN V-*- «nie včeraj: najvišja temperatura „ Popinje, najnižja 14,9. ob 13. nj? 20.2 stopinje, zračni pritisk 1012,5 , u stanoviten, vlaga 58-odstotna, ne-^ ® desetink pooblačeno, veter 10 (/} 118 uro, jugozahodnik, morje sko-mimo, temperatura morja 17,9 stopinje - ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. oktobra 1978 so se v Tr-°seb r°dili 4 otroci' umrlo pa je 11 V,R0DIU SO SE: Salvatore Mongio-cio ,an'uca Sbrugnera, Laura Kova-■ Marco Stricchiola. UMRLJ S0; 651etnl Francesco ibaz, 73.]etna Noemi Colautti vd. lel • Angela Goattin, 84- do n ^'ovann> Batti. 50-letni Eduar-r- Gossutta, 90-letni Giuseppe Peta-U®2'*etnl Roberto Tongiorgi, 54-n 1 ' ibero Gherlanz, 71-letni Stefa-ift •>J/enz'1 29-letnj Vlado Borenovič ‘•J-letni Mario Renzi. R LEKARNE V OKOLICI nec: tel- 22,1124^ Bazovica: tel tei B5; Opčine: tel. 211-001: Prosek: 1411 Božje polje Zgonik: tel SJfl: Nabrežina: tel 200 121: Se tel 209 197: žavlje: tel. 213-137. J4: tel. 271-124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14, Er-ta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4. Trg Liberti 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4. Trg Libertš 6. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627. mmii— V počastitev spomina Tonči Suban darujejo Pini Kocjančič, družini Ta-gliapietra in Repini 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Tonči šte-fin • Suban darujeta Pavla in Tončka Kolarič 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Tonči šte-fin - Suban daruje Olga Petelin 10 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev. Mali oglasi ZAKONSKI PAR išče gospodinjsko pomočnico/ka, pripravljeno/nega se preseliti v Quercianella (Livorno) pri morju. Dobra plača, hrana in stanovanje. Pisati dr. Capponi — Quercianella (Livorno). PRODAM ploščice po nizki ceni tn dvojna vrata ter dajem v najem skladišče. Tel. 741670 v uradnih urah. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu razpisuje mesto pomožnega odrskega delavca. Pogoji: končana nižja srednja šola, odslužen vojaški rok, obvladanje slovenščine. Pismehe prošnje sprejema u-prava SSG. Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 23. t.m. 0 Sindikat UH, bo tudi letos priredil vrsto šolskih tečajev za delavce, da bi s tem prišel na roko mnogim delavcem, ki predvsem zaradi finančnih težav ne morejo obiskati zasebnih šol. V ta namen bodo letos na sporedu večerni tečaj za geometre in popoldanski ter večerni srednješolski tečaji, vedno za delavce, ki bodo v prostorih nižjih srednjih šol Bergamas, Caprin, Naselja sv. Sergija in Pitteri. INFORMACIJE UPORABNIKOM ENEL sporoča, da bo z dne 23. oktobra sedež v Trstu, ki je v Ul. SS. Martiri 3, premeščen v Drevored XX. septembra št, 89, Telefonska številka ostane nespremenjena: 69-531. OD 28. OKTOBRA DO S. NOVEMBRA NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU FIP-CONI V AQUILI Sodobni prijemi v opremi stanovanj na letošnjem sejmu «Ambiente 2» KOTALKARJI IZ STANDREZA OSVOJILI ODLIČNO 2. MESTO Zelo dober uspeh so zabeležili tudi na tekmovanju v Imoli 8. t.m. Razstava opreme bo v treh paviljonih - V priredbi revije «Casa oggi» okrogla miza o sodobnem stanovanju Prireditve na goriškem sejmišču Espomego pomenijo važno komponento v goriškem gospodarstvu. To smo poudarili v zadnjem času, ko so se prvim, že ustaljenim prireditvam Espomega in Smaga, pridružile prvič lani razstava stanovanjske opreme «Ambiente 1*, letos pa še razstava športne opreme cTutti-sport* in še prva izvedba sejma elektronike. Sedaj je na vrsti druga razstava stanovanjske opreme «Ambiente 2», pred koncem leta, ob koncu novembra in v prvih decembrskih dneh, pa bo že tretja izvedba sejma kmetijske opreme, ki bo združena z razstavo belih vin. «Ambiente 2» bodo odorli konec prihodnjega tedna, v soboto, 28. oktobra. Razstavišče bo odprto do 5. novembra. Pohištvo in drugi pripomočki in oprema za stanovanja bodo razstavljeni v vseh treh paviljonih. Odprt bo tudi bife. Razstava pa ne bo sama sebi namen. Že na dan otvoritve bodo strokovnjaki revije «Casa oggi*. tj., ene med najbolj kvalificiranimi italijanskimi strokovnimi revijami, priredili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali italijanski, jugoslovanski in poljski strokovnjaki. Tako srečanje o opremi stanovanja je bilo že lani. Tema letošnjega srečanja bo stanovanje v državah srednje Evrope. Napovedan je prihod številnih poročevalcev, posebno zanimajo prireditelje poročila, ki jih bodo imeli strokovnjaki iz držav, kjer skrbi družba za stanovanjsko gradnjo. V okviru sejma bodo priredili tudi nekaj družabnih prireditev, da bi tudi na tak način vzbudili zanimanje občinstva. 27. oktobra v goriškem občinskem svetu razprava o pravičnih najemninah Goriški občinski odbor je na zadnji seji v torek zvečer sklenil sklicati cbčinski svet 27. oktobra za razpravo o vprašanjih v zvezi z izvajanjem zakona o pravičnih najemninah. Na isti seji so razpravljali tudi o poimenovanju novih ulic na področju Štandreža, Rojc in Stražic. Tudi o tem vprašanju naj bi občinski s,vet izrekel dokončno, mnenje. Zahteva zavednega sveta «1. Cankar*' Pogovor s šolskim skrbnikom Na seji zavodnega sveta trgovske šole «Ivan Cankar* v Gorici, na kateri so za novega predsednika izvolili Dominika Kovica, so protestirali proti neutemeljenem in nedopustnem načinu odvzema vodilnega mesta prof. Albinu Sirku. S tem svojim stališčem se zavodni svet pridružuje enakemu stališču profesorjev trgovskega zavoda ter Sindikata slovenskih šolnikov. Na sestanku so preučili možnost, da bi v znak protesta vsi člani zavodnega sveta podali ostavko, vendar so sklenili, da ostanejo na svojem mestu ter budno pazijo na vse neprimerne ukrepe, ki bi prinesli škodo slovenski šoli. Zavodni svet na koncu izraža željo, da se o zadevi pogovori s šolskim skrbnikom. Ob zaključku sestanka so sprejeli resolucijo ki obvezuje vsedržavno vodstvo sindikata, da se v so delovanju s sindikalno federacijo CGIL-CISL-UIL, zavzame za čimprejšnjo uresničitev reforme in da se v osnutek zakona o reformi vnesejo bistveni popravki, predvsem pa določila, da se osrednje vodstvo izvoli s splošnim glasovanjem vseh pripadnikov policijskega zbora. Začel se je tečaj prve pomoči Na sedežu goriškega Zelenega križa se je v torek začel 3. tečaj prve pomoči, ki se ga letos udeležuje presenetljivo veliko število mladih. Tečaj se je začel z majhno slovesnostjo, ob udeležbi predstavnikov družbenega in političnega življenja, med katero je odbornik za zdravstvo goriške občine, Moi-se, poudaril pomen, ki ga ima dejavnost humanitarne organizacije v občinskem in pokrajinskem merilu. Tečaj prve pomoči bo dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih med 21. in 22.30. Novosti v državni knjižnici V Državni knjižnici v Gorici so te dni izpopolnili zbirko knjig v slovenščini. Prejeli so naslednja dela: Bratko: Okrogla miza; Gaborovič: Kukavičji sneg: Kocbek: Krogi navznoter: Kranjec: Strici so mi povedali. Ljudje, viri in pojasnila; Nešo-vič: Veliki trije iz oči v oči. Zapleti okrog druge fronte; Perhausc: Upor mornarjev v Beki Kotorski; Prek sveta odmeva pesem. Pesmarica za 4. in 8. razred osnovne šole; Slokan: Studenec; Ščepanovič: Usta polna prsti; Tito r- Posebno glasilo učencev osnovne šole Renče, posvečeno Titovim jubilejem. 25. maja 1977. Knjižnica je odprta za občinstvo vsak delavnik od 9. do 19. ure. SSG Z «LEDO» V GORICI Uspešen pričetek gledališke sezone S Krleževo dramo »Leda* je stalno slovensko gledališče ie Trsta' odprlo svojo sezono tudi v Gorici. Prireditev je bila v Verdijevem gledališču ter je bila dobro obiskana in občinstvo je lepo sprejelo Krleževo tragično komedijo. Če vemo, da je avtor delo napisal vred 50 leti, potem je njegova vrednost toliko večja, saj predstavlja ostro kritiko meščanske puhlosti Originalni tekst je neprimerno daljši m so ga za potrebe našega gledališča nekoliko skrajšali, kar pa ni škodovalo celovitosti zgodbe. Igralci Stalnega slovenskega gledališča so svoje vloge odigrali vzorno, za kar so si zaslužili upravičeno priznanje številnega in pozornega občinstva. Ob prvi predstavi SSG naj zapišemo razveseljivo novico, da se je število abonmajskih naročnikov v letošnji sezoni spet povečalo, kar dokazuje rast zanimanja goriških Slovencev za gledališko umetnost. Odlikovanje za tajnika goriške pokrajine Predsednik republike je podelil častno odlikovanje dr. Orlandu Zo-nu, generalnemu tajniku goriške pokrajine. Dekšret o odlikovanju je bil izdan 9. avgusta letos. Lani so v krminski občini imeli nemalo preglavic zaradi nenadzorovanega izkopavanja ilovice za potrebe gradbene industrije, te dni pa je Krminu ponovno v ospredju vprašanje, povezano z varstvom okolja. Na občini je namreč že nekaj dni i-zobešen razlas, da bodo na območju Krminske gore (Monte Quarin) prihodnji mesec vaje z lahkim strelnim orožjem. Vaje bodo potekale kar cel mesec. Poleg zelo obsežnih vojaških služnosti, (omejitvam je podvrženo skoraj 20 odstotkov površin v občini) predstavljajo napovedani manevri dodatne nevšečnosti za lastnike zemljišč na omenjenem področju. Oškodovana pa je občinska in deželna skupnost v celoti, saj bodo vaje, v kolikor ne bodo politični predstavniki uspeli spremeniti sklepa vojaških oblasti, potekale na področju, ki je skoraj v celoti vključeno v nekakšen gozdni rezervat. Člani kr minskega društva ža' vstrstvo 'okolja «Italia nostra* so te dni začeli široko protestno »kcijo in 90"3 svojim stališčem nasprotovanj ul zbiri ■ lokacije za takšne manevre seznanili krajevne upravitelje ter predstavnike političnih strank. Težko je razumeti, da bi na področju, ki je v deželnem regulacijskem načrtu predvideno kot zaščiteno področje, s točno predvidenimi nameni, izvedli vežbanje s strelnim orožjem. iiHiiiitimimimiiimiiumtmmmitinniimmiiiiiiiii Na podlagi zadržanja odgovornih oblasti bo mogoče oceniti če je skrb za varstvo okolja le lepo zveneče geslo, ali pa obstaja dejanska politična volja za njegovo uresničevanje, zaključujejo svoj poziv krminski prijatelji narave. Do 30. oklohra urediti grobove Doberdobsko županstvo sporoča, da ie treba vsa dria na nntouw>'Wih v občini opraviti najkasneje do 30. t.m. Občinska uprava bo poskrbela samo za čiščenje poti in gredic na pokopališčih. V soboto koncert zbora «E. Mariani» iz Pulja i ri.uiUr. t>\ vili) imUni i.i , Jbfltjspevski zbor *Lino Mariani» iz Pulja bo v soboto imel v avditoriju celovečerni koncert. Zbor prihaja v Gorico na pobudo goriške občinske uprave in zbora Se-ghizzi. Zbor «Lino Mariani» je v Gorici nastopil že nekajkrat, tudi na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov in zato ga goriška publika dobro pozna. Koncert se bo pričel ob 21. uri. Na programu imajo dela italijanskih in tujih avtorjev. Razstave V deželnem Avditoriju je do sobote odprta fotografska razstava «Raj pod Triglavom* Jaka Čopa. O-gledati si jo je mogoče vsak dan med 9. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. V goriški galeriji II Torchio je odprta razstava likovnih del Lovra Norin ška. Kotalkanje je tista rekreacijska dejavnost na katero smo v tem trenutku na Goriškem lahko upravičeno ponosni. In to zaradi njene razširjenosti med mladino (redno vadi nad sto otrok) in pa zaradi odličnih uspehov. kj jih člani slovenskih društev dosegajo na pokrajinskih, deželnih in vsedržavnih tekmovanjih. Skoraj ne mine mesec, da ne bi poročali o zmeraj novih uspehih, ki so po eni strani dokaz nadarjenosti naših kotalkarjev, po drugi pa dokaz sposobnosti in prizadevnost; vaditeljev. Zadnji in to odličen uspeh so zabeležili kotalkarji PD Oton Župančič v soboto, 14. oktobra, na vsedržavnem tekmovanju FIP-CONI v A-quili. Nadja Maraž in Silvano Gren-dene sta v kategoriji mladincev o-svojila odlično drugo mesto in to v ostri konkurenci in pred mednarodno žirijo, ki so jo sestavljali sodniki iz Jugoslavije, Grčije, Španije, Nemčije in Italije. Omenjena dva mlada kotalkar ja sta se odlično uvrstila tudi na vsedržavnem tekmovanju AR CI-UISP, ki je bilo 30. septembra in 1. oktobra v Ferrari, o čemer smo v našem dnevniku že poročali. Takrat je dobro oceno dosegla tudi Damjana Makuc, ki se je med 60 tekmovalkami uvrstila na solidno 20. mesto. Odličen uspeh so štandreški kotalkarji poželi tudi na tekmovanju v Imoli, ki je bilo 8. oktobra. Maraže-va je osvojila 2. mesto, Tanja Vižintin 4., Loredana Cingerli 8., Barbara Mamolo pa 32. Skratka, če bo šlo tako naprej, bo kmalu zmanjkalo nagrad! (Na sliki sta Nadja Maraž in Silvano Grendene med nagrajevanjem po zadnjem uspehu v Aquili). Razna obvestila Združenje AN IM - VZP1 bo tudi letos priredilo tečaj slovenščine in srbohrvaščine. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na sedežu združenja v Tržiču. Ul. Garibaldi 47, oziroma pri predsednikih sekcij. športno združenje Dom Gorica obvešča, da se je že pričela otroška telovadba in sicer vsak ponedeljek in petek. Od 15. do 16. ure telovadijo otroci vrtca, od 16. do 17 pa osnovnošolski otroci. Vaje so v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 Prireditve Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 22. oktobra, tradicionalno «kostanjado» pri štekarjerih v števerjanu. Na razpolago bo kostanj ih pristno vino, medtem ko bo vsem dana možnost, da na ogromni »gra-deli* preizkusijo svoje kuharske sposobnosti. Plšninsko društvo bo tudi leto* priredilo 12. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v Lipici. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno 4. novembra. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Kino Gorica CORSO 17.30—22.00 »Lo chiamavano bulldozer*. Bud Spencer. MODERNISS1MO Zaprto zaradi obnove. VERDI 17.00—22.00 »Torino nera*. B. Spencer in Francoise Fabian. V1TTORIA 17.00-22.00 «Historie d’0». Corinne Clery in U. Ker. Prepovedan mladini pod 18. letom. irzic PRINCIPE 17.30-22.00 »Spaccattutto*; ENCEl.SloR 16.30—22.00 »Innocenza erotica*. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiimMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiitimiiiiiiintiii OB 35.LETNICI 1. KONGRESA SPŽZ Tudi žene iz zamejstva na proslavi v Dobrniču Ganljivo srečanje delegatk po 35 letih . Predstavnice iz Koroške in Furlanije.Julijske krajine opozorile na vrsto odprtih vprašanj glede priznavanja zakonitih pravic slovenski narodnostni skupnosti HiMiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiitiiiiimiimniniiiiiiii POTEKALE NAJ BI PRIHODNJI MESEC Nasprotovanje vojaškim vajam na Krminski gori Gre za področje, ki je v deželnem regulacijskem načrtu predvideno kot naravni rezervat - Bodo odgovorne oblasti kaj ukrenile? Posvet upraviteljev KD v Gradišču V Gradišču je bil prejšnjo soboto posvet krščanskodemokratskih upraviteljev iz goriške pokrajine. Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena pojasnjevanju in razpravi o stališčih stranke pri sestavljanju pokrajinskega odbora, občinskih odborov v Tržiču, Grade-žu in Ronkah ter v Romansu in Vilešu. Uvodno poročilo je podal pokrajinski tajnik KD Longo, ki je pojasnil, da so pri iskanju rešitev za posamezne uprave zmeraj iskali možnosti sestave homogenih odborov krščanske demokracije in manjših strank za konstruktivno in stalno konfrontacijo s KPI. Kjer to ni bito mogoče, je pojasnil pokrajinski tajnik, kakor je primer goriške pokrajine, je KD iskala programski dogovor s skoraj vsemi strankami, vključno s KPI. Na posvetu so se dotaknili tudi nekaterih organizacijskih vprašanj znotraj stranke, o katerih pa bodo podrobneje razpravljali na prihodnjem posvetu. Pokrajinsko vodstvo KD bo dalo tudi pobudo za sklic konference o gospodarskih vprašanjih v pokrajini, v luči možnosti, ki jih dopušča osimski sporazum. Do konca meseca vrsta sestankov sindikata uslužbencev policije V soboto se je v Tržiču sestal deželni odbor sindikata delavcev javne varnosti, ki je z zadovoljstvom vzel na znanje, da je parlamentarna komisija za notranje zadeve obnovila delo v zvezi s pripravo os nutka reforme policijskega zbora. Na sestanku so se domenili tudi, da bodo v času od 16. do 25. oktobra sklicali vrsto posvetov na pokrajinski ravni, med 28. oktobrom in 4. novembrom pa deželno sindikalno zborovanje. V nedeljo, 15. oktobra, je bito v Dobrniču pri Trebnjem, nad vse prijetno, praznično vzdušje, kakor že dolgo ne. Na proslavi 35. obletnice 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, so se zbrale nekdanje delegatke ter predr stavnice ženskih organizacij iz vse Slovenije in zamejstva. Prišle so od vsepovsod, z osebnimi avtomobili, z avtobusi, da se zopet srečajo, da si izmenjajo misli in se pogovorijo o tem in onem. o tem kako žirijo danes, 35 let po tistem prvem srečanju na osvobojenem ozemlju. Delegatke in goste so pred osnovno šoto sprejeli in pozdravili otroci ter prav vsem pripeli na prsi rdeč nagelj. V sprevodu, z godbo na čelu, so se nato udeleženci proslave podali v dvorano, kjer je bil 16. in 17. oktobra leta 1943 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze. Na proslavi, ki sta jo pripravili republiška konferenca SZDL in občinska konferenca SZDL Trebnje, je bila slavnostna govornica članica izvršnega sveta skupščine SRS Marija Vičar - Župančičeva, ki je orisala lik žene-borke v predvojnem času, med narodnoosvobodilnim bojem ter kasneje, med izgradnjo socialistične družbe. Pogovoru .je bil na sporedu pester kulturni program, ki ga je pripravila Kulturna skupnost Trebnje. Slovesnosti v Dobrniču so se u-deležili tudi nekateri vidni družbenopolitični delavci, med njimi Vida Tomšičeva, Lidija Šentjurc, Mara Rupena, Olga Družina in Mitja Ribičič. Prisotni sta bili tudi delegaciji žena iz Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Milena Groe-blaherjeva je v imenu koroških že na obsodila avstrijsko vlado, ki ne spoštuje sprejetih obveznosti iz državne pogodbe ter pozvala udeležence proslave naj vsestransko nod-prejo njihov boj za dosego narodnostnih pravic. Angela Udovičeva iz Trsta je v pozdravnem govoru obsodila izgrede razbijaških tolp ter protiosim-sko in protijugoslovansko gonjo Liste za Trst. Slovenske žene is Go- riške je predstavljala Wilma Bre-gantova, ki je udeležence proslave na kratko seznanila z vrsto nerešenih vprašanj, ki hudo pritiskajo na slovensko narodnostno skupnost v Italiji in to po več kakor treh desetletjih od poraza fašizma ter kljub najrazličnejšim memorandumom. mednarodnim sporazumom ter zagotovilom najvišjih političnih predstavnikov. Opozorila je nadalje na težke e-konomske razmere Slovencev v videmski pokrajini. Po kulturnem sporedu so si udeleženci proslave ogledali še spominsko sobo z dokumehtamo razstavo o doprinosu žensk v NOB. Srečanje pa so sklenili v Mirni. V telovadnici kulturno - športnega središča, ki ga gradimo Slovenci v Ul. Seminario, so v teku zaključna dela. Delavci videmskega podjetja polagajo pod, potem pa bodo pritr- V baru Jolly, v Ulici Oberdan v Gorici, razstavlja mladi goriški slikar Adriano Velussi. 2. trienale jugoslovanske fotografije je naslov razstave, ki je te dni odprta v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Izleti Prosvetno društvo »Sovodnje* priredi v nedeljo. 29. oktobra, avtobusni izlet v Rižarno in v škocjanske jame. Kosilo bo v znani restavraciji. Cena za avtobusni prevoz je 4.000 lir. Vpisujeta Darij Cotič (pekarna) in Zlatka Pelicon do zasedbe razpoložljivih mest. dili še zidne obloge. Kakor je razvidno s fotografije, pritrjujejo ladijski pod, ki je iz trdet brazilskega lesa, na satovje iz moralov, ki JSova Gorica in okolica SOČA 18 00 — 20.00 »Profesorica imt lepe noge*. Italijanski film. SVOBODA 18.00—20.00 «Srebma puščica*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «ženska na oknu*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carduci 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72-701. so z vijaki pritrjeni na betonsko ploščo. Tako izdelan pod bo dovolj elastičen, kar je posebno važno za igralce košarke. ■iiiiniiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuminiii« Polaganje poda v telovadnici Idrijčanke pred spomenikom v Bazovici Iz umetnostnih galerij - L I Preteklo soboto se je zbralo pred spomenikom v Bazovici večje število rojakinj iz Ilirije. Idrijska konferenca za družbeno aktivnost žensk je namreč arganizirala izlet v našo deželo. Izletnice so se torej najprej ustavile v Bazovici pred spomenikom padlim bazoviškim junakom, da bi počastile njihov spomin .posebno ob ponovnem oskrunjenju spomenika. Nato so obiskale še Rižarno, da bi počastile spomin njenih žrtev. Ko so si bežno ogledale mesto, so svoje potovanje nadaljevale v Gonars, kjer so položile venec pred spomenik gonarskim žrtvam. Na sliki izletnice iz Idrije pred spomenikom v Bazovici Colauttijeve pokrajine V galeriji «Tavolozza cVOro*, v mestni četrti Sv. Jakoba, razstavlja kar v dveh vrstah svoja o-Ija Alferio Colautti, ki je znan kot zelo delaven naturalistični slikar pokrajin, obmorskih razgledov a tudi portretov. Toda v omenjene razglede ne zajema le tega, kar vidi, pač pa vstavlja vanje tudi mnogo ljudi, ki so z okoljem tako ali drugače povezani. Pri tem pa se najraje povrača v okolja, ki ga spominjajo na njegova leta v rodni Furlaniji. Razumljivo je zato, da je dal na razstavo veliko prikazov kmečkega življenja, dela na polju ali tudi kar doma. S spretnostjo resničnega mojstra, ki pa včasih celo samega sebe prehiteva v igri čopiča, čara na platno orače s konji, voznike, kosce, grabljice, otroke pri igri in v zelo pisanih oblekah, pač vse tisto slikovitost, ki smo jo nekoč srečevali na podeželju, a tudi v mestih, vendar pa v predmestnih delavskih okrajifi. Pri tem pa ne zasledimo nikjer, razen mimogrede v kaki marini, kot na primer v odličnem dolgem razgledu tržaške luke, odmevov naše stehnizirane civilizacije. To je Colautti zastri s svojo bleščavo barvnostjo v podajanju preprostega življenja, ki ga morda še kje, seveda le poredkoma, srečujemo. Razgledi od Chioggie do Milj, nekaj Krasa in Istre, vse to spominja na one ♦dobre čase», za katerimi toži sedaj meščan. Ta pa želi videti naslikane lastne želje po tem izgubljenem raju in njim v uteho so prav Colauttijeva olja. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je Colautti že večkrat nagrajeni kipar, a ne tako realistične izraznosti, kakršen je v svojih oljih. Resy Stevan je boljša Resy Stevan že vdrugič razstavlja v galeriji «Corsia Stadion», a je to pot na višji umetniški ravni, kar ji je letos v Bologni omogočilo tudi, da je na vsedržavnem natečaju «Pianoro» dobila nagrado. Te pokrajine in portrete, pa tudi tihožitja, sicer prekriva zlatorjav-kasti galerijski odsev zgoščenih in zagašenih odtenkov, vendar pod njimi čutimo utrip sedanjosti, ne velemestni utrip, pač pa dihanje bolj mirnega kraja, kakršen je Mo-gliano Veneto, kjer slikarka živi. Odtod tudi ravninska bujnost narave, ki izstopa tudi v odlični sliki slovenske pokrajine koj za mejo, kar dokazuje, da slikarka ve pra- Blllllllllllitlllllllllllllliiiilllltlllllimiliilliiiiliii«tiiimiiillllllllllillllllili...............................................................................................................lllllnii................................................................... Slikar Mirko Rački živi svoje 100. leto V mladih letih in kot študent je prepotoval pol Evrope, a se je nato vrnil v svoj Zagreb, kjer v miru pričakuje veliki jubilej Nekje je bilo zapisano, da umetniki, posebno še likovniki, zelo dolgo živijo. Temu v dokaz navajajo nekaj velikih umetnikov, ki so zares dočakali visoko starost. V zvezi s tem se je tudi ustvarila teorija, da umetniki dolgo živijo zato, ker ne doživljajo stresov, ker pač s svojim ustvarjanjem sproti sproščajo vse tiste napetosti, ki drugim u-stvarjalcem izpodjedajo zdravje. Hrvaški slikar Mirko Rački, ki je te dni prešel v zadnje leto «svojega prvega stoletja», prav gotovo ne razmišlja o teh teorijah, pač pa mirno preživlja svoje dni v pričakovanju svojega stotega rojstnega dne, do katerega ga loči še skoraj celo leto, ki ga pa bo glede na svoje zdravje zagotovo dočakal. Mirko Rački se je rodil sredi oktobra 1879 v Novem Marofu na Hrvaškem. Njegovi starši so menili, da bi iz nadarjenega dečka mogel postati dober učitelj. Mlademu Mirku pa ta poklic ni ugajal ker je v sebi nosil nekaj, kar ga je sililo drugam. V zadnjih letnikih učiteljišča je razmišljal o marsičem in se loteml literature. Leta 1898 je objavil tudi svoje prvo literarno delo z naslovom «Propao*. Kmalu zatem pa je obesil šolo na klin in se od-pravil v svet. Odšel je na Dunaj, kjer se je vpisal na neko zasebno slikarsko šolo. Tu pa je ostal le do leta 1903. Po duši umetnik, po značaju pa potepuh, pa čeprav v najbolj plemenitem smislu, niti na Dunaju ni dolgo zdržal, saj ga 1904 srečamo v Pragi. kjer se je vpisal na akademijo za likovno umetnost in obiskoval tečaje. ki jih je vodil Vlaho Buko-vac. A tudi «zlata» Praga ga ni dolgo zadržala. Že 1905 je ^potepuh* v Benetkah, kjer prav tako ostane le leto dni in se 1906 vrne v avstrijsko glavno mesto, kjer se pri prof. Vngeru posveča grafiki. In spet se mladi mojster in večni raziskovalec , odpravi na pot. Ves čas, do izbruha prve svetovne vojne preživi v Muen-chenu. Ko pa Avstrija napove vojno Srbiji in se ji v tem «junaškem pohodu» pridruži še Nemčija, se mladi hrvaški umetnik ne odzove pozivu ^svojega* cesarja Franca Jožefa, pač pa se umakne v Švico, ker noče kot avstrijski soldat nad brate Srbe ali Ruse ali kam drugam na bojišče. V Ženevi Rački preživi vso vojno in ostane tam tudi do 1920. I. S seboj je Mirko Rački prinesel ne le svoj talent, pač pa tudi bogate izkušnje in veliko tujih umetniških vplivov, kar je vse zgnetel v svoj osebni stil, ki so mu povsem upravičeno rekli Račkijev slog ali Račkijeva umetnost. Pustimo ob stran morebitno ocenjevanje ali označevanje njegovega sloga, pa čeprav bi v zvezi s tem morali navajati simbolizem, izredno liričnost in hkrati tudi tnalo secesije, ■ na• vsak način -pa velja podčrtati, da je Mirko Rački zelo bogato m- dobro ilustriral hrvaški prevod Dantejeve «Božan^ ske komedije*, kjer je dokazal, kako velika je njegova slikarska nadarjenost. Temu delu njegovega likovnega izživljanja je sledil tisti del, ki je bil pod krepkim vplivom velikega hrvaškega mojstra Meštro-viča. Rački je kar čez noč zavrgel precejšen del svojega stila in postal tepski dekorater južnoslovanske ideje® kot je o njegovi naslednji fazi zapisal neki znani hrvaški kritik. Mirko Rački je v srnjem dolgem ustvarjalnem življenju naslikal več tisoč slik, grafik in risb. Čeprav zadnja leta ne ustvarja veliko ali. sploh ne ustvarja več, je njegova žetev zelo bogata in vredna. Kdor se bo nekega dne lotil temeljitih analiz njegovega življenjskega oousa, bo uaotovil, da Mirko Rački svojega dolgega življenja ni zapravil. ŠTEVILKE SO SICER DOLGOČASNE, A SO ZGOVORNE Le zakaj Bob in Janet nista več zadovoljna ? Že štirideset odstotkov ameriškega prebivalstva se je rodilo in raste skupno z inflacijo - Naraščanje cen sproti odjeda vsak večji zaslužek NEW YORK - Bob Wood ni več zadovoljen s svojim položajem «v deželi bogastva®. Po dvaj-stetih letih dela v jeklarni pri Baltimori mu je uspelo zagotoviti si mezdo, kakršno ima le vsak četrti Američan. Toda osebno ni prav nič zadovoljen s svojimi 23 tisoči dolarjev letnega dohodka. ♦Nikoli nisem razpolagal s tolikšnimi vsotami denarja®, pojasnjuje v razgovoru z novinarjem lista «The Christian Science Monitor®, «vendar še nikoli se ni s toliko denarja tako malo kupilo®. ,.lo rtako ,,Bob .AVood in njegova ž.ena Janet letos nista šla na počitnice, v kotu dnevne sobe pa , pek varje i)i televizijski aparat ♦molči®, kajti «popravili ga bomo, ko bomo zbrali dovolj denarja®, pojasnjuje Janet, ki je pred hišo obdelala majhni vrtiček, da bi vsaj deloma nadomestila vedno višje cene hrane. Hkrati pa izrezuje iz časopisov ♦nagradne kupone®, ki ji omogočajo, da pri nakupu tega ali onega blaga dobi 10-odstotni popust. In tako je ta ♦tipična ameriška družina® začela živeti izrazito netipično. Družina Wood se je odrekla celo televiziji, da bi mogel Bob še nadalje gojiti svoj edini hohi — balinanje. Za milijoni takšnih družinskih zgodb v sodobni Ameriki so hladne številke, ki jih vsi proučujejo z izrazito zaskrbljenostjo. V zadnjih štirih letih so še cene prehrambenemu blagu dvignile za 44 odstotkov, oblačila so dražja za . 20 odst., zdravstvo stane 42 Ženska in njena stvarnost VABILO K RAZPRAVI 0 nas in o tako imenovanih ženskih vprašanjih ♦Naša uverjenost je zrasla iz naše zavesti!® Geslo, ki zveni sicer bclj kot trdna ugotovitev, je že pred leti zapisala najštevilčnejša organizacija naprednih žensk v Italiji — Žžl - UDI — in namenoma smo z njim pričeli rubriko v Primorskem dnevniku, ki naj bi vsakih štirinajst dni našla mesto na tej strani. Navedene besede namreč lahko na kratko označujejo namen te rubrike, obenem pa sintetično zajemajo tudi enega izmed temeljnih ciljev in nalog Zveze žensk Italije, pobudnice tega pisanja. Čemu naj bi služil, komu koristil priborjeni prostor na časopisu? V prvi vrsti, da bi povedale, kdo smo, kaj si želimo, kaj delamo. za kaj se potegujemo. Skoraj neverjetno .je namreč, da v dobi, ko v Italiji malodane vre v ženskih vrstah, smo Slovenke kot celota v naši deželi še vedno neme, brez enotnih hotenj, brez skupnih nastopov, kazalo bi brez specifičnih zahtev. Vsaka pri sebi pa le ve. da ni tako Danes in zaenkrat je še tako, prcstili pogovorov o neštetih linčih vprašanjih, ki v prv* vrsti prizadenejo žensko na delovnem mestu, ~v družinskem ali prijateljskem krogu, v družbi nasploh .je nešteto in povsod; manj, a tudi ne tako malo, je srečanj, javnih razprav, različnih prireditev na to temo Vendar pa so bile osnove množične ženske organizacije pri nas zastavljene na precej trdna tla že pred več kot tridesetimi leti. Ni namreč odveč, da v skopih u- vodnih mislih k novonastali rubriki še enkrat poudarimo, da so se Primorke ves čas odpora proti fašistični strahovladi prej, nato v oboroženem uporu v prvi osebi udeležile težke borbe in znale pri tem tudi najti mesto m dati pravilen poudarek lastni organizaciji. Iz Antifašistične zveze žensk (AFŽ) je zraslo tudi vse povojno žensko gibanje, ki se je kasneje v naši deželi združilo z italijanskimi organizacijami in se 1954. leta, vključilo v vsedržavno zvezo. Teh nekaj zgodovinskih namigov je bilo potrebnih zato, da se spomnimo, da so slovenske ženske pri nas že znale najti in izraziti pravilne argumente, uporabiti u-spešhe prijeme in razviti množično organizacijo, ki je mogla usklajevati prizadevanja za demokra-tičnejši ustroj družbe z bojem za drugačno vlogo in težo žensk, za tako vlogo, ki bi bila bolj v skladu z načeli, ki jih je zagovarjala široka demokratična javnost. Zagovarjala in jih priznavala, a jih redko v celoti izpolnjevala. Trditev bi lahko prenesli na današnji čas, na čas, ko pa ženske širom po svetu odločneje postavljajo svoje zahteve Zato naj bi rubrika vsaj spod-budila razgovor o vsem tem, naj bi vsaj delno osvetlila nekatera vprašanja, poročala naj bi o raznih pobudah in delovanju predvsem ZŽI v naši deželi in v vsej državi. Želja pa ie, da bi se iz besed porodila večja zavzetost za vprašanja, ki kljub oznaki ♦ženska vprašanja® nikakor ne zadevajo samo žensk, (bp) Srečanja po vaseh Veliko zanimanja, a premalo odkritosti V Trstu bo 11. novembra enodnevni seminar, na katerem bo vodstvo tržaške ZŽI razpravljalo o dosedanjem in bodočem delu: seveda bo gevor predvsem o nekaterih ženskih vprašanjih. Medtem pa se že nekaj tednov zaporedoma vrstijo po okoliških vaseh javna srečanja namenjena ženskam. Cilj teh je obrazložiti ter na enostaven način seznaniti ženske na vaseh o delovanju ZŽI in z vsemi aktualnimi problemi, ki so s tem v tesni zvezi: tako o družinskih posvetovalnicah, vzgoji otrok, družinskem načrtovanju, splavu, o odnosih z možem ali partnerjem, o problemih, ki Se porajajo na delovnem mestu ah v družbi, nasploh predvsem pa o bistvenem vprašanju, kaj sploh pomeni biti ženska v sedanjem času. Taki širši razgovori so bili doslej že v Ricmanjih, na Proseku, v Križu, v Dolini, na Opčinah, v Miljah, v Rocolu ter v naselju Sv. Sergija. Seveda pa skoraj nikjer ni prišlo do povsem iskrenega in zares odprtega dialoga. Pozitivno pa .je že dejstvo, da se je takega srečanja udeležilo zadovoljivo število žensk in z zanimanjem sledilo poročanju. Morda je bilo to zaradi resničnega zanimanja, morda pa zgolj zaradi radovednosti. Žal pa ni prišlo do daljših posegov, kot so to organizatorke srečanj nadvse želele. Priznati pač moramo, da je dolga pot zgodovine nam Slovenkam preprečila, da bi lahko bila kos lažnun predsodkom, da od- jajo z naraščanjem cen. Poprečna pokojnina v višini 470 dolarjev iz leta 1973 velja danes komaj 354 dolarjev, iz česar izhaja, da se je kupna moč takih upokojencev znižala za 25 odst. Običajno varčevanje, vštevši sem o-bresti na vložene kapitale. ki ne morejo dati več kot 6 odst., ne prinaša kdove kolikšnih dohodkov, vtem ko vrednost «zveznih delnic® upada že z malo manj kot tragično naglico. Deset tisoč dolarjev, vloženih pred desetimi leti v takšno vrsto varčevanja, prinaša okoli 310 dolarjev obresti na leta, toda 10.310 dolarjev, vloženih 1968. leta, ima“1,si je poprečni Američan po navadi zagotovil, mu danes zagotavlja največjo varnost le družinska hišica. Cena družinskemu domu je sicer narasla za 18 odst., toda tisti, ki se ukvarjajo s prodajo domov, pravijo, da nimajo nobene koristi, ker da so podvrženi vedno večjim stroškom, kajti davki na nepremičnine postajajo že neverjetno veliki. In vendar finančni strokovnjaki svetujejo mladim zakonskim parom, naj si čimprej omislijo lasten dom, po možnosti lastno hišico. To pa tudi v primerih, ko odkup prekaša njihove trenutne možnosti. Tudi v primerih, ko bi bilo treba zaradi stroškov doma odgoditi družinski prirastek — o-troka. Takih mladih družin — v starosti od 25. do 34. leta — je iz leta v leto več. tako da se je od 1970. leta njihovo število povečalo na 3 milijone in 300 tisoč, leta 198-3 pa jih bo že 8,8 milijona. In ti ljudje morajo danes računati, da bo dom, ki danes Velja 52 tisoč dolarjev v začetku 80 let stal že 72 tisoč dolarjev. In redek bo tedaj zakonski par od 8 milijonov 800 tisoč novih družin, ki si bo mogel privoščiti 72 tisoč dolarjev samo za streho Ob takih in podobnih številkah in ob še bclj zaskrbljujočih številkah široke brezppselnosti se mnogi ameriški strokovnjaki, finančniki in ekonomisti, sprašujejo, kako zavreti inflacijo. Zvezna administracija je namreč že ♦pridelala® 289 milijard dolarjev deficita, ki se je nakopičil v zadnjih osmih letih, hkrati pa se je produktivnost dela od 28, odst. kolikor se je Večala v začelku desetletja, zmanjšala sedaj na 1,7 odst. Še in še bi lahko navajali številke. podatke, ki bi govorili o tem, kako bolno je ameriško gospodarstvo. Toda že dosedanji podatki nam povedo, da ie Amerika izgubila tisti svoj nekdanji prizvok o resnično bogati deželi. iiiiiiiiiiMiiMMiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiittiiii odst. več, razne davčne dajatve pa so se povečale kar za 75 odst. «Ti podatki so že nesramni®, pravi ekonomist Fabien Linden, ki je zaposlen v državni službi, drugi pa so odkrili «slikovito» dejstvo, da je v ZDA že «88 milijonov Američanov, oziroma 40 odst. prebivalcev ZDA, ki so se rodili in rastejo v inflaciji®. Seveda dnevnice in mezde tekmujejo s cenami, toda ne boste našli človeka, ki bi s to tekmo bil zadovoljen, saj dohodki ne morejo tekmovati s cenami. Poprečni ameriški dohodek se je v letu,, dni povečal od 14.950, dolar-, jev na 16.009, toda če prištejemo inflacijo, se je poprečje, dvignilp. le za,,borih 86 dolarjev, kar vsekakor ne omogoča napredka. To pa so poprečja, ki so zelo varljiva, kajti povišani stroški se nanašajo le na tekoče potrebe, ne pa na stanarino in razne druge izdatke trajnejše vrednosti. Vse to seveda spravlja v slabo voljo Boba Wooda in njegovo ženo Janet in z njima,' desettiso-če, stotisoče, milijone drugih a-meriških družin, pravzaprav veliko večino, najmanj 76 odst. ameriških družinskih skupnosti, kot to potrjujejo statistični podatki, ki pravijo, da je inflacija največje zlo Združenih držav, zlo, ki prizadeva tri četrtine ameriškega prebivalstva. Pretežna večina ameriških ljudi namreč ne spada med ono četrtino Američanov, ki jih ščitijo razne vrste socialnih pomoči, državne pokojnine, ali pa svojevrstne delovne pogodbe, ki se uskla- krito in pred vsemi razpravljamo o katerem koli ženskem vprašanju, tudi delikatnem, da se med sabo odkrito izrečemo o vsem. Probleme pa lahko rešimo le z odkritim dialogom, do katerega lahko pride tudi s to nrilogo o ženskih vprašanjih, saj namerava nuditi čitateljem poleg informacij tudi možnost sodelovanja za njeno popestritev, kdorkoli pa se lahko tudi oglasi na sedežu ZŽI v Ul. del Toro 12, ali pa telefonsko na št. 761.618, (kt) Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.1 Zeio živ bo dan, če se ukvarjate s finančnimi zadevami. Spravili boste v dobro voljo druge. BIK (od 21.4.' do 20.5.) Včasih ste preveč trmasti. Vaša napaka bo škodovala vašim interesom. Ne bodite ljubosumni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Več razumevanja pokažite do onih, ki počasi dojemajo. Mnogo zadoščenj v ljubezni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zavihajte rokave in želi boste vsestranski uspeh. Spor v družini se bo izgladil. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če čete delo uspešno zaključiti, ste morali delati naglo. Ne bodite preveč optimisti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nimate sreče, toda z dobro voljo boste prebrodili vse težave. Stečaji boste prijetno osebo. ho- bo- TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ploden dan za vsakovrstno dejavnost. Izredno razpoloženje za delo in družabnost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ni časa, da bi se preveč obvezali v poslovnih zadevah. Majhen spor v družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S sodelavci skušajte ohraniti dobro razmerje. Razpoka bi se mogla spremeniti v prepad. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaši ekonomski uspehi vam bodo prinesli tudi razočaranje. Preveč bodo od vas pričakovali. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) če svoje dejavnosti ne boste razširili sedaj, je ne boste nikoli. Zvezde vam Veliko obetajo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z no-votarjenjem ne boste prišli nikamor. Pridobili si boste simpatije novih znancev, vilno opazovati razlike v raznih okoljih, v njenem ravninskem svetu in v gričevnatem kraškem o-kol ju. Široki, vendar pa ne pastozni barvni namazi, urejena kompozicija, ki pa ni prav nič toga, umirjena igra kontrastov teme in luči vse to spominja na beneško slikarstvo iz najboljše tradicije. Vnaša pa vanj pretanjeno žensko občutje, ki pronica posebno v izrazih obrazov v odličnih portretih mlajših in starejših ljudi ter doseže svoj mojstrski izraz v olju, ki prikazuje žensko s košaro, družinsko mater, ki je težijo skrbi, kot jo teži poudarjena torba. Razumljivo je torej, da ji je o njenem ustvarjanju napisal v katalogu kritično o-ceno pomemben slikar, pa čeprav moderno usmerjeni Guido. * * * Laura Rocco in njena Mehika Popolnoma drugače pa zajema naravo in ljudi Laura Rocco, ki že vdrugič razstavlja v galeriji «Al Bastione». žena slikarja Gualtie-rija Furlana se je z njim poročila v Mehiki. Razumljivo je, da sta oba občutila čar te od naše tako različne dežele. Če se je Furlan poglabljal v njeno likovno zgodovino, pa je Roccova zajemala iz neposrednosti njenih ljudi. Zato tu vidimo «peone» ovite v njihovih značilnih plaščih, kako brezčutno stoje posamič kot izgubljeni v preteklosti njihove razsežne dežele pod sončno pripeko. Iz Mehike je tudi slika skupine kockastih hiš v poletnem žaru, v vročini pod že kruto vedrim nebom. Se pa njene barve kaj kmalu ohladijo v domači motiviki, v slikah čolnov na na morju. Slikanje vsega tega pa je poudarjeno v iskanju nove izraznosti. Čolnov ne obdaja pljusk valov, pač pa leže na širokih pasovih barv, ki proti obzorju temnijo. Ljudje pa so uokvirjeni v koncentrično izginjajoče kvadratne okvire tonske zaporednosti toplih barv, kot nekakšna oglata aureola, ki naj bi ponazarjala njihovo težko življenje. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti Vojna v Etiopiji 13.00 Euronove 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Zmaj — Risani, film Tom in Jerry in Roza Panter 17.20 Smešni poklic — 6. nadalj. 18.00 Argumenti Načrt Tevere — 3. nadalj. 18.30 10 herzov Glasbena oddaja, ki jo vodi Gianni Morandi. Nocoj je na sporedu drugi del. 19.00 Kronike Dnevnika 1 19.20 Rottamopoli: Zajec 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 STAVIMO? Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Mike Bongiorno. Nocoj bo na sporedu predpremiera. Režijo vodi Piero Turchetti. 21.00 Raffaella shoiv Giasbena oddaja z Raffaello Carra 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Programi pristopanja Drugi kanal 12.30 Tedenske gledališke novosti 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Problemi otroštva O pravilni prehrani 17.00 Program za mladino Paddington — Risani filmi 17.00 Deček Dominic Povratek — 13. in zadnja epizoda 17.30 Dečki in zgodovina: JOSEPH VIALA 17.50 Risani filmi 18.00 Velika igra 70 let skavtske organizacije 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORT 18.50 Življenjske zgodbe Dogodki, kronike neke vasi in njenih emigrantov — 12. nadaljevanje 19.15 POTOVANJE OKROG SVETA V 80 DNEH KOČIJA BREZ KONJ — 4. epizoda Ob koncu Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Barney Miller OB DELOVNO MESTO 21.10 Ženske iz Marine di Melilli Hčere — 2. nadaljevanje 22.00 Sindikalna tribuna Srečanje med CGIL - CISL -UIL, Confindustrio in Inter-sindom 22.45 16 in 35 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 Kongres Zveze združenj borcev Jugoslavije 15.55 ŠOLSKA TV Projekcije zemljepisne karte Smotrna uporaba električne energije 16.50 OBZORNIK 17.00 Kronika kongresa Zveze združenj borcev Jugoslavije 17.30 Risanka 17.35 Trinajstletniki 18.05 Profesor Baltazar — risani film 18.15 Planine svetal ATLAS 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 V živo: ♦VAŠA GNADA — KRUH STRADA® Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 GUSARJI JUŽNIH MORIJ pustolovski film 22.05 Samoupravljanje v Jugoslaviji— 1. del Igra ansambel Predmestje Zagreb 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Vabilo na potovanje 20.00 Argumenti 20.50 Beograjske zgodbe — TV nanizanka 22.10 Mednarodno tekmovanje mladine » ŠVICA 19.45 Prvi človek in njegovo okolje 20.45 Nevarna ugrabitev — film 22.55 Nogomet TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 15.30, 17.C0, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia: 9.05 Iz južnoameriške folklore: 9.30 Družina v sodobni družbi; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Naš podlistek; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska revija ♦Cecilijanka 1977®; 13.30 Orkestri lahke glasbe; 14.30 Glasbene o-blike in izrazi; 15.35 Priporočnik lahke glasbe; 16.30 Kje je napaka?: im.ftji.*, glaska;,, Klavir? ske skladbe v dobi čitalnic; 18.05 Gospodarstva;«»društva - v-..pokra ji, ni;, 18.25' Za ljubitelje' operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 13.30, 14.30, 16.25, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je...; 10.10 Zmaj; 10.32 Glasbeni utrinki; 10.40 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kje naj se ustavimo; 14.15 Kako, kdaj, zakaj? -Družba in revolucija: 14.33 Zborovsko petje; 15.20 Orkester Ger-rv Blake; 16.00 Knjižna polica; 16.05 Plošče; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah: 18.35 Mladi izvajalci; 20.00 Opera - poezija, glasba in balet; 20.34 Rock party; 21.00 Slovenska glasba: Miloje Milojevič; 21.45 Pop glasba; 22 45 Poje Mario Tessuto. Škedenjski balkoni in dvorišča Četrti ex tempore v skednju, ki se je vršil preteklo nedeljo na temo cškedenjski balkoni in dvorišča*, je pritegnil 56 slikarjev na prireditev folklornega združenja «Pro loco Servola», ki pa je prikazala le odmiranje naše domačnosti, ki tone v povojnem pomešča-njenju tega kraja. Presenečenje je bilo spet ob prvi nagradi 300 tisoč lir ter kupe Ranca del Friuli, ki so ga prisodili stiki roti, bolje zelo skopi risbi na plafnu„,kQt to ume podati Enzo Mari. Nadaljnje nagrade so prejeli: 150 tisoč lir je žirija dodelila Bres-sanijevi, 100 tisoč lir Berniniju, kolajno škedenjskega društva «Dom» so podelili Demetriju Ceju, plaketo tržaške turistične ustanove je dobil Ferletti, kupo Edi Mobili je dobil Burger, kolajno tržaške občine so dali Pacorjevi, kolajno Lloyd Adriatico je dobil mladi Sivini, kolajno istrske hranilnice je žirija podelila prav tako mlcv demu D’Ambrosiju. priznanje Ital sider pa je dobil Paolo Zoppolatto. Na voljo je bilo še več daril raznih podjetij, ki so jih dobili naslednji udeleženci: Depaulis, Livio Zoppolatto, Emanuele in Robert Koz-man, pohvaljeni pa so bili Ba-buder, Basso, Cattunar, Lucila Cor-di - Fabris, Delach, Gerolimini, Ferri, Pelicon, Scherli in To-masin. MILKO BAMBIČ_____________________________________________________________________________________________________________________ •ifiMiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 - 7.30 Sinoči, davi; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni utrinki; 9.00 Razmišljanja, glasba, dogodki in osebnosti; 11.30 Spored z Mino; 12.05 Vi in jaz; 14 05 Glasbena panorama; 14.30 Radijska priredba; 15.05 Spored z Giu-liano Longari; 17.05 Radijska nadaljevanka: 17.45 Kdo, kje, kako in kdaj?; 18.00 Glasbeno govorni spored; 19.30 Nabožna glasba; 19.35,Orkestri v večeru; 20.35 Psihoanaliza; 21.05 Nagradno tekmovanje.; 21.30 «Komunist®, nadaljevanka; 23.18 '"Lahko noč iz... LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00 14.00, 18.00, 19.00. 22.00 Poročila 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.30 Iz naših sporedov 8.08 Glasbena matineja; 9.35 Tuja in domača zborovska glasba 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki 11.03 Uganite, pa vam zaigra mo...; 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Oc vasi do vasi; 13.20 Zabavna glas ba; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Koncert za mlade poslušal ce: 14.40 Mehurčki; 15.30 Glas beni intermezzo; 15,45 Jezikova pogovori: 18.05 Z opernih odrov 19.20 Zabavna glasba; 19.45 An sambel Jože Privšek; 20.00 če trtkov večer domačih pesmi; 21.0( Literarni večer; 21.40 Lepe me lodije; 23.30 Naš nocojšnji gost Patronat KZ -1NAC svetuje LE KDOR DEJANSKO ODDELUJE ZEMLJO SE LAHKO VPIŠE V KMEČKO ZAVAROVANJE Vpr.: ♦Rada bi se vpisala v kmečko zavarovanje, da bi nekega dne dobila svojo pokojnino. Doslej na to sploh nisem mislila, ko pa se človek začne starati, prične misliti tudi na te stvari. S tem v zvezi imam en problem, zato se obračam ua vas. Stanujem v Nabrežini ski občini, kjer imamo dva hektarja zemlje, ima/no pa tudi eno njivo malo pred Tržičem. Je na tej osnovi možen vpis in kaj moram narediti, da bom zavarovana?» M. Š. Preden neposredno odgovorim na zastavljeno vprašanje, moram poudariti. da se lahko vpiše v kmečko zavarovanje le tista,oseba, ki dejansko obdeluje zemljo, ki je njegova last ali pa v najemu. Torej ne zadostuje, kot nekateri mislijo, le lastništvo določene zemeljske površine za vpis v zavarovanje neposrednih obdelovalcev. Prošnjo za vpis interesent predloži na zavod za poenotene prispevke SCAU, ki mora po zakonu preveriti, če resnično obstaja samostojno obdelovanje. Ker pa SCAU nima dovolj osebja, običajno funkcionarji sploli ne pridejo na kraj in sprejmejo vpis le na osnovi katastrskih izpisov in pa nadomestne izjave notarskega akta, s katero se neposredni obdelovalec pod lastno odgovornostjo izreče, da obdeluje zemljo o-sebno in da je to njegova pretežna dejavnost. Socialnega varstva in skratka je torej lahko deležen le kdar dejansko opravlja podrejeno ali samostojno dejavnost. Kar se vašega primera tiče. je seveda osnovni pogoj, da vi osebno obdelujete svoje terene. Na osnovi podatkov, ki jih navajate v pismu, ne morem odgovoriti, če imate-dovolj terenov za vpis, ker ni to odvisno le od obdelane površine, temveč od vrste kulture, ki jo tam gojite. Vsaka kultura ima svoj koeficient, sorazmerno z zahtevnostjo obdelave. Dejstvo, da je del vašega zemljišča v Tržiču, se pravi v drugi pokrajini, bi utegnilo povzročiti določene težave. Po zakonu je vsak pokrajinski SCAU pristojen za vpis kmetov, ki obdelujejo zemljišča v isti pokrajini, Vem, da so nekateri že imeli sitnosti, ker so bili tereni v drugi pokrajini. Vendar pa v vašem primeru to bi ne smelo biti, saj bivate v devinsko - nabre-žinski občini, ki meji. s tržiško in čeprav gre za dve različni pokrajini (tržaška in goriška), bo tržaški SCAU prav gotovo moral upoštevati tudi zemljišče v Tržiču, saj dejansko ne gre za drugo državo. Pogoj je seveda, da resnično obde-lujeje tudi tisto njivo v Tržiču, saj vemo, da dandanes z avtom take razdalje ne povzročajo nobenih skrbi. V pismu pa niste povedali, koliko ste stari. Ne gre za mojo radovednost, temveč bi utegnilo biti pomembno, če ste že bolj v letih, npr. čez 50 let. SCAU bi namreč lahko zahteval tudi zdravniško spričevalo, če ste še sposobni za kmečko delo. Zato priporočam vsem kmetom in predvsem kmeticam (ker je teh objektivnih razlogov pri nas največ), da se zavarujejo že v mladih letih in si tako brez težav uredijo svoj zavaroval-, ni položaj za sedaj in za čas upokojitve. « « * PREGLED ZAVAROVALNE DOBE PRED UPOKOJITVIJO Vpr.: «Star sem 52 let, delam skoraj neprekinjeno že od mladih nog in po mojih računih bi moral prav konec tega meseca imeli 35 let delovne dobe, seveda tudi z vojaščino in bolniškim dopustom. Jaz bi rad šel v enzijo čimprej in zdi se mi. da 35 let zadostuje. Vendar bi hotel biti gotov, da je dovolj dobe, preden odpovem delovno mesto. Rad bi zvedel, če lahko še delam naprej, dokler mi ne likvidirajo pokojnine in kako bi dobil obračun delovne dobe?* M. R. Res je, kdor uveljavlja 35 let pokojninske dobe, lahko vloži na INPS zahtevek za predčasno starostno upokojitev in na osnovi prejemkov bo njegova pokojnina znašala 70 odstotkov plače. Vendar pa je* osnovni pogoj za upokojitev prekinitev delovnega razmerja, brez nikakršnih časovnih koncesij. Vprašanje, kako bi lahko takoj debili pregled prispevkov? Pridite v naš urad z vsemi podatki o zaposlitvi in bomo vložili na INPS zahtevek za takojšnjo izstavitev osebne knjižice. Po dabovoru namreč INPS izstavi takoj (en teden, deset dni) osebno knjižico tistim zavarovancem, ki dokažejo, da nujno potrebujejo pregled efektivnih 1» simboličnih prispevkov. nogomet V EVROPSKIH POKALIH Crvena zvezda uspešna Hajduk je premagal Arsenal z 2:1 - Rečani igrali doma neodločeno brez gola - Inter brez težav odpravil norveško ekipo Bodo POKAL UEFA V tem pokalu je prišlo včeraj do velikega presenečenja, saj je Crve-aa zvezda v Gijonu povsem nepričakovano premagala domačo enaj-^terieo z i;0, strelec edinega za-uetka pa je bil v 85. minuti Blagoje-vic. Sporting Gijon je v prvem kolu Ppkala UEFA izločil italijansko moštvo Torino in tudi v španskem pr-venstvu je na odličnem tretjem me- V drugem kolu tega pokala je Hajduk v prvem srečanju včeraj do-?a premagal Arsenal z 2:1. Vsi trije zadetki so padli v prvem polča-!“• Najprej so povedli Spličani v "■ minuti s čopom, a že tri minute Jtasneje je Brady s strelom od da-t.ec presenetil Hajdukovega vratarje.' na podoben način pa je v 39. minuti dosegel drugi gol za doma-eme Djordjevič. V drugem polčasu so Spličani v glavnem napadali, a obramba gostov Je bila dokaj zanesljiva in tako se ?Janje na terenu ni več spremenilo. ^® tej tesni zmagi bo naloga Šur-Jaka in tovarišev v povratnem srečanju izredno težka. Ajax (Niz.) — Lausanne (švi.) 1:0 “enfica (Por.) — Borussia Monchen-gladbach (ZRN) -tverton (Ang.) — Dukla Praga .GSSR) 2:1 *r8es Pitesti (Rom.) — Valencia (Šp.) 2:1 eporting Braga (Por.) — West Brom-T ^ch (Ang.) ‘ccpedo Moskva (SZ) — Stuttgart (ZRN) 2:1 ^■ng Gijon (Šp.) - C. ZVEZDA (Jug.) 0:1 Zeiss Jena (NDR) - SMV Duisburg (ZRN) 0:0 valloseura (Fin.) — Esbjerg (Dan.) 0:2 lBV Vestmanayeiar (Is.) — Siask Wroclaw (Pol.) — "•anchester City (Ang.) — Standard Diege (Bel.) 4:0 Honved (Madž.) — Timisoara (Rom.) 4:0 Herta Berlin (ZRN) — Dinamo Tbi-»si (SZ) 2:0 HAJDUK (Jug.) — Arsenal (Ang.) 2:1 bevski Spartak (Bol.) - MILAN „ (It.) danes “trasbourg (Fr.) — Hibernian (šk.) POKAL POKALNIH PRVAKOV Kot je bilo pričakovati, tudi v dru-kolu tega tekmovanja milanski nter ni imel večjih težav, da je od-Pravil skromno norveško enajsteri-' Co Bodo. Za Milančane je bik) ^včerajšnje nvuanie Ie zahtevnejši trening in Jalova visoka zmaga ni bila nikoli dvomu, pa čepra*' so domačini po polčasu vodili le z golom »ziike. V nadaljevanju pa so se Sdmetaši Interja razigrali in so Ra nasPr°tnikom še štiri gole. Rečanom ni uspelo premagati bel-5 Jskega moštva Beveren in tako boji n°^ometaši Rijeke v povratni krni imeli skoraj brezupno nalo-* T v ^ napredovali v tretje kolo. kr* - ma na Kantridi se je namreč . tcala z 0:0, čeprav so Rečani sko-„ Vs° tekmo napadali. Belgijski no-nJdetaši pa so bi. i v obrambi za-'Sljivi in občasno tudi izredn ne-s protinapadi. Kljub veliki po-tv°va!nosti domačinov, pa se vse-n° 'zid ni spremenil vse do konca. Servette (švi.) — Nancy (Fr.) 2:1 ^Jik Ostrava (ČSSR) — Shmrock Kovers (Irska) 3:0 P*wich Town (Ang.) — Innsbruck Aw.) 1:0 dderlecht (Bel.) — Barcelona (Šp.) (Ita.j - Bodo Glimt (Nor.) F#.rt°na Diisseldorf (ZRN) — Aber-(Škotska) 3:0 0'0 ^ (Jug-) — Beveren (Bel.) M**feb«rg (NDR) — Ferencvaros ("ladž.) i;o b POKAL PRVAKOV al Madrid (Šp.) — Grasshoppers Ai?v > 3:1 A^K Atene (Gr.) -rorrest (Ang.) 1:2 Nottingham Dinamo Kijev (SZ) - Malmo (šve.) 0:0 Lokomotiv Sofija (Bol.) — Koln (ZRN) 0:1 Bohemians Dublin (Irska) — Dinamo Dresden (NDR) 0:0 Austria Dunaj (Av.) — Lillestrom (Nor.) 4:1 Glasgow Rangers (Šk.) — PSV Eindhoven (Niz.) 0:0 Zbrojovka Brno (ČSSR) - Wisla Krakov (Pol.) 2:2 Perugia — Fiorentina 1:0 MILAN — Disciplinski sodnik advokat Barbč je moral včeraj odločati o hudih izgredih, ki so se dogajali med in po tekmi Perugia — Fiorentina. Barbč je nasolil Fioren-tini, ki je v Perugii gostovala, tri milijone globe, ker so prav njeni »navijači* povzročili vse incidente. Rezultat pa je ostal nespremenjen, 1:0 v korist Perugie. KOLESARSTVO Moser uspešen DORTMUND — Francesco Moser je skupaj z Nizozemcem Pijneenem osvojil prvo mesto na šestdnevni dirki v tem nemškem mestu. Na drugo mesto sta se uvrstila specialista takovrstnih tekmovanj Braun in Peff-gen iz ZRN. Tretja pa sta bila Belgijec Sercu in Thurau iz ZRN. Naj še dodamo, da sta oba drugouvrščena svetovna prvaka: Peff-gen v vožnji za motorji, Braun pa v zasledovalni vožnji. V Rimu so predstavili tisku novo košarkarsko abinacijo med Arrigo-nijem in ekipo Sebastiani Rieti, ki nastopa v A-l ligi. Peterka je lani osvojila 3. mesto, letos pa sodi v ožji izbor ekip, ki se bodo potegovale za naslov državnega prvaka. Moštvo se bo udeležilo tudi tekmovanja za Koračev pokal. TENIS Borg premagal Geruiaitisa ESSEN — Na ekshibicijskem turnirju je Borg zopet premagal Geruiaitisa s 6:3 in 7:6. Gerulaitis še ni v enajstih dosedanjih dvobojih z Borgom nikdar zmagal. Za tretje mesto sta se spopadla Italijan Pannatta in stari legendarni Rod Laver. Laver je še pokazal svoje slavne udarce, zmanjkalo pa mu je moči in tako je Panatta slavil s 6:1 in 6:4. PO 32 PARTIJAH V BAGUIU Karpov svetovni prvak Korčnoj je spet sprožil val polemik - Visoke nagrade laMiM Anatolij Karpov Končno se je zaključila trimesečna šahovska borba v Baguiu, zmagal pa je tisti, ki je znal v res ključni partiji ohraniti mirne živce: svetovni prvak, 27-letni Sovjet Anatolij Karpov. V zadnji, 32. partiji tega po svoje res «dvoboja stoletja» je Karpov vodil bele figure, Korčnoj pa je zaigral neverjetno slabo. Izzivalec se je branil z otvoritvijo, ki NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Naša moštva dokaj uspešna Medtem ko je Kras počival, so moštva Vesne, Sovodenj in Mladosti zmagala - Trener S. Anne Magris udaril sodnika NA TRŽAŠKEM V tretjem kolu nogometnega prvenstva 3. amaterske lige je v skupini N (»skrbela spet za prijetno presenečenje kriška Vesna, ki je na domačih tleh s tesnim izidom premagala močno ekipo CGS, ki sodi med kandidate za prestop v višjo ligo. Z nedeljsko zmago pa je Vesna še enkrat potrdila, da čeprav v začetku prvenstva ni nihče dajal velikih možnosti Vesni v tem prvenstvu, so Križani na igrišču dokazali, da so lahko kos vsaki ekipi. Doslej se je namreč Vesna pomerila s tremi močnimi ekipami in kljub temu so Križani ohranili nepremagljivost, obenem-pa-'«)- s tretjim uspešnim nastopom pustili za petami ekipe, kot sor' Esperia' SL,11 'CdiiifiT 'Elisi in CGSr*i so bile skupaj'z Op. Super-caffe favoriti za končno zmago. Po predvidevanju je prvi z lestvice Esp. S. Giovanni premagal Inter SS in s tem ohranil prvo mesto na lestvici. Dobesedno pa se je v nedeljo razigrala Op. Supercaffč, ki je nasula Unionu kar 10 golov. Pri tem seveda velja upoštevati, da se je po prvem golu resno poškodoval vratar Uniona in tako rezervni vratar je moral kar devetkrat pobrati usnje v lastni mreži. Kras pa je v nedeljo počival. Omenimo naj še nešportni dogodek , ki se je pripetil med tekmo skupine O med S. Anno in Bauerjem. V 85. minuti igre, ko je bilo stanje 3:2 v korist Baxterja, potem ko je S. Anna vodila že 2:0, je trener S. Anne Magris stopil na i-grišče in fizično obračunal s sodnikom, ki je srečanje seveda takoj prekinil. SKUPINA N IZIDI Vesna - CGS 1:0 Roianese — Čampi Elisi 2:2 Edera — Esperia SL 0:1 Esperia ŠG — Inter SS 2:0 Op. Supercaffč — Union 10:0 LESTVICA Esp. S. Giovanni 6, Vesna 5, Esperia SL 4, Op. Supercaffč in Čampi Elisi 3, Edera 2, CGS, Kras, Inter SS Roianese in Union 1. PRIHODNJE KOLO (22.10.) Union - Kras; Inter SS - Op. Su- percaffč; Esperia SL - Esp. S. Giovanni; Čampi Elisi - Edera; CGS -Roianese; Vesna počiva. SKUPINA O IZIDI 3. KOLA Duino - Artigiani 0:1; Rabuiese -S. Sergio 1:1; S. Anna - Baxter (prek.); Domio - Chiarbola 1:2; S. Vito - S. Andrea 0:0; Flaminio -Cave 0:1. LESTVICA Cave, Artigiani - in Chiarbola 4; Duino in Baxter 3; Domio 2; S. Sergio, Rabuiese, S. Andrea in S. Vito 1; S. Anna in Flaminio 0. B. R. NA GORIŠKEM Tudi 3. kolp prvega dela prvenstva tretje ’ aTftetčrske lige je bilo nadvse uspčSnd"£a naši goriški e-najsterici, saj so Sovodnje kot tudi Mladost osvojile obe točki. Sovodnje so tokrat gostovale pri Panzanu, ki je bil pred nedeljskim spopadom, vsaj na papirju, slaba enajsterica, ki nikakor ne bi smela delati večjih preglavic sovodenjskim fantom. Razpleti na igrišču pa so bili popolnoma drugačni, kot smo pričakovali, saj so se morale Sovodnje pošteno potruditi, preden so strle odpor požrtvovalnih domačinov. Naj omenimo, da je zmagoviti zadetek dal zopet Florenin, in to v dokaj razburljivem finišu. V prihodnjem kolu bodo Sovodnje igrale na domačem pravokotniku proti Poggiu. Po prvi, dokaj neprepričljivi zmagi z Brazzanesejem je Mladost le zaigrala uspešno in tudi brez težav odnesla obe točki iz razmeroma napornega gostovanja pri Vermeglia-nu. Tudi tokrat je bil glavni junak srečanja Gabrijel Ferfolja, ki je bil tudi strelec obeh doberdobskih golov. V nedeljo bo Mladost gostila ekipo iz Panzana, ki je ostala po treh kolih še vedno brez točke in je zato na spodnjem delu razpredelnice. IZIDI 3. KOLA Piedimonte - Villanova 1:0 Isonzo - Azzurra 4:0 Poggio - San Lorenzo 1:1 , Panzano - Sovodnje 1:2 Vermegliano - Mladost 0:2 Brazzanese - Fogliano 0:1 Pro Farra - Mariano 0:0 Libertas Capriva - Sagrado 1:2 LESTVICA Sagrado, Mariano, Sovodnje in Fo- gliano 5; Pro Farra, Isonzo, Mladost, Poggio in San Lorenzo 4; Piedimonte in Villanova 2; Brazzanese in Vermegliano 1, Azzurra, Libertas Capriva in Panzano 0. PRIHODNJE KOLO (22. 10.) Villanova - Lib. Capriva; Azzurra - Piedimonte; San Lorenzo I-sonzo; Sovodnje - Poggio; Mladost -Panzano; Fogliano - Vermegliano; Mariano - Brazzanese; Sagrado -Pro Farra. (fsO ATLETIKA Še nekaj dobrih uvrstitev N^ ,petjsjiyR^n R^letskem tekmovanju, o katergnusmo, že pisali v naši torkovi številki, smo naknadno dobili še flekaj'Mobrih uvrstitev naših fantov. IZIDI DEČKI Kat. A: 80 m ovire: 1. Peter Zupančič (Bor) 13”8; izven konkurence: Gorazd Pučnik (Bor) 14”2 Kat. B: 80 m: izven konkurence: Gianni Lukan (Adria) 14” in Daniele Jakomin (A-dria) 14”3; štafeta 3x1.200 m: 6. Adria (Brigadini - Jakomin -Verduno) 16’27”4 jo le slabo pozna, s Pirčevo obrambo z namenom, da bi presenetil nasprotnika, v resnici pa se je izkazalo, da je le Karpov presenetil svojega izzivalca, saj je že v otvoritvi nadigral nasprotnika. Korčnoj sicer ni delal hudih napak, vendar pa je igral kot poprečen prvokategornik, ki se sreča z mnogo močnejšim šahistom: samo čakal je, da ga je nasprotnik najprej stisnil, nato pa mu s prodorom v središču in na daminem krilu popolnoma razbil pozicijo. V trenutku prekinitve v 41. potezi je imel Karpov kmeta več, dva prosta vezana kmeta ter možnost svojitve kvalitete ali figure v eni potezi. Zato je včerajšnja Kor-čnojeva (sicer grenka) odločitev, da preda partijo brez nadaljevanja, popolnoma razumljiva, saj bi se z nadaljevanjem igranja v brezupni poziciji le osmešil. Tako se je uresničilo predvidevanje tistih, ki so trdili, da Korčnoj nima živcev, da bi o-svojil naslov svetovnega prvaka ter da je igral dobro in zmagoval le takrat, ko je bil že prepričan o svojem porazu (pri rezultatu 5:2). Po zaključku zadnje partije pa je Korčnoj spet sprožil val polemik in tisto izvenšahovsko vojno, v kateri je že pred časom nastal nekak čudežen premor. Razlog za polemike in zelo ostre trditve ter obtožbe je spet bil. . . parapsiholog Zu-har, ki je bil pred časom, poleg o-beh protagonistov, glavna osebnost dvoboja. Zuhar je namreč med zadnjo partijo spet sedel v četrti vrsti med gledalci, čeprav sta se obe strani že pred časom domenili, da bo ta sedel le v zadnjih vrstah. Poleg tega so organizatorji prepovedali dvema indijskima «gurujema», ki sta že nekaj časa člana Korčnojevega štaba, vstop v igralno dvorano. Korčnoj ju imenuje «moja profesorja joge* (in res sta ga zadnje čase vadila jogo), dejstvo pa je, da sta poleg tega tudi zelo sporni osebi, saj sta obtožena poskusa umora in sta le na začasni svobodi. Korčnoj je nato med drugim še izjavil, da prav zaradi tega ne priznava zadnje partije, v kateri so ga, po njegovem, sodniki bistveno oškodovali, da je «papirnati» naslov Karpova brez vrednosti. Nazadnje je še zahteval «svobodo» za svojo ženo ih sinove, ki živijo v Sovjetski zvezi in katerim sovjetske oblasti še niso dale dovoljenja za izselitev. Korčnoj ni iz protesta niti podpisal zapisnika svojega zadnjega poraza. Sovjetska tiskovna agencija Tass se je po tej zmagi končno razpisala, vencia- pa je zelo žolčno napadla izzivalca; kar med dvobojem sploh- ni počenjala, po drugi strani pa je poveličevala Karpova, ki si tatoe-diva-le vsekakor ni zaslužil. Td" dvoboj je tudi potolkel nekaj rekordov: prvega v dolžini. Trajal je namreč kar 93 dni, to je torej še več od dvoboja Aljehin-Capablanca, ki pa je trajal več partij, kar 34. Rekord je tudi v denarni nagradi: zmagovalcu okoli 450 tisoč dolarjev (okoli 380 milijonov lir), poražencu pa 250 tisoč dolarjev (200 milijonov lir). Po mnenju mnogih pa je ta dvoboj dosegel tudi še dva, dokaj žalostna rekorda: izredno nizko kvaliteto partij, morda najnižjo od vseh dvobojev za svetovna prvenstva v tem sto- letju ter tudi najslabši fair-play, najslabšega športnega duha in najslabšo korektnost. D. J MINIBASKET DANES V MILJAH Prijateljska tekma Inter - Breg V prijateljski tekmi v miniba-sketu se bosta danes na odprtem igrišču Interja v Miljah spoprijeli peterki Interja in Brega. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri in bo za igralce letnika 1968 in mlajše. V primeru slabega vremena bo tekma odpadla. TENIS LONDON — Izvrstna ameriška i-gralka Christine Evert je ponovno poskrbela za govorice v mondenem teniškem svetu. Potem ko je bila več časa čustveno vezana na znanega ameriškega igralca Jimmyja Connorsa, je sedaj svojega, partnerja »zamenjala*. Navezala se je namreč na 24-letnega angleškega igralca Johna Lloyda, ki je izjavil, da so njuni odnosi zelo resni. Iz planinskega sveta Izlet za otroke zelo dobro uspel Prejšnjo nedeljo je prvi sezonski izlet SPDT za osnovnošolsko mladino prav dobro uspel. Uspeh se vsekakor najprej meri po številu prisotnih otrok (tokrat jih je bilo kar 40), pa tudi po organizaciji izleta samega, ki je bila prav dobra, saj je devet vodičev SPDT stalno spremljalo o-troke v njiliovi hoji, igrah ter v njihovih radovednostih. Izlet se je začel dobro, saj je bilo. vreme rps idealno, mladine pa toliko, da je napolnila lep_ del pločnika. pred avtobusom štev, 25 na Oberdankovem trgu. Vodiči (Igor, Branko, Ivo, Lidija, Stojan, Vincenzo, Marko ter odbornici SPDT Zdenka in Marinka), od katerih je bilo nekaj še zelo mladih, so se takoj delovno organizirali. Ker je bilo otrok zelo dosti, je vsak prevzel v varstvo in seveda odgovornost svojo skupinico petih ali šestih otrok,, ki jih je nato tvarovah do konca izleta. Pot je bila razgledna, ne predolga ne prekrata, glede na to, da so imeli najmlajši otroci le pet let, tudi iger ni manjkalo, potekala pa je od Katinare mimo Ključa ter še po kraškem grebenu, Razklanem hribu in Gobojnarju mimo Konkonela pa do Obeliska, kjer so stopili na openski tramvaj, ki jih je popeljal spet v Trst, kjer so ob točno določeni uri čakali starši. Bližnja dejavnost SPDT V pričakovanju smučarske sezone bo že tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme ki bo trajala dva iiiitiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiintiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmuiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii NAMIZNI TENIS NA MEDNARODNI RAVNI SPET USPEH MILIČEVE Premagala je tudi grško državno prvakinjo Louko Krasova igralka Sonja Milič je pričela letošnjo tekmovalno sezono v velikem slogu in je v prvih dveh nastopih v vrstah državne namiznoteniške , reprezentance osvojila za Italijo odločilno četrto točko, s tem da je odpravila nizozemsko prvakinjo Van Cruiff, prejšnji četrtek pa je v Caserti z gladkim 2 0 (21:14, 21:17) premagala še grško prvakinjo Louko. Dva pomembna mednarodna uspeha torej, ki veliko obetata za letošnjo sezono. Plavolaso prvo damo zamejskega in italijanskega namiznega tenisa Sonjo Milič, ki si je pred dvema letoma priborila stalno mesto v državni reprezentanci, smo vprašali, kako je osvojila ta dva uspeha na medtfartJdnčmf^teižbH- vtem 1 ».'it' »noj. «Tako proti Nizozemski, kot proti Grčiji sem" zaigrala žbrhno 'Tri1 sproščeno kot vselej. Le da sem tokrat odločila obe tekmi v svojo korist. Glavni vzrok za ta podvig ni po mojem le dobra forma, temveč večja taktična zrelost in izkušenost. ki jo dosežeš po tolikih letih nastopanja. Zame je to seveda veliko zadoščenje, saj začenjam žeti sadove svojega trdega dela. Nizozemske prvakinje prej nisem nikoli premagala, proti Lou-ki pa sem prej enkrat zmagala in enkrat izgubila.* «Misliim, da so sedaj selektorji Kriška Vesna (na sliki) državne reprezentance zadovoljni s teboj in se ti ni treba bati za mesto, saj si na obeh mednarodnih tekmah priborila «azzurrom» odlo čilno točko za tesno zmago s 4:3. So pač daleč tisti časi, ko so že vnaprej računali na poraz v ženskem dvoboju, kaj?* (Tekmovanje za evropski pokal narodov se namreč igra po sistemu, da ekipo sestavljajo po trije moški in le ena ženska, v našem primeru Sonja Milič). «Res vsi so me zelo pohvalili za ti dve zmagi, ki sta prinesli Italiji presenetljivi zmagi, predvsem velja to za srečanje z Nizozemsko, ki je veljala za favorita. No, mi pa smo zmagali kar v Amsterdamu. Če bomo sedaj premagali še Bolgarij6r»',kP'r}e' močnejši nasprotnik,‘lahko računamo čelo na prvo mesto "br* napredovanje v super-Skupinov/ m»i' -Pred nekaj tedni si že osvojila prvi državni turnir v Neaplju. Kdaj te čaka drugi nastop in kako bo letos potekalo točkovanje?* »Drugi izmed petih državnih turnirjev v tej sezoni bo konec meseca v Čremi. Kar se pa točkovanja tiče, so letos vnesli novost. Upoštevali bodo tri najboljše uvrstitve na državnih turnirjih, nato pa bo še zaključni turnir, na katerem bodo podelili za 50 odst. višje točke in jih bodo dodali prejšnjim. Kdor jih bo zbral največ, bo postal državni prvak*. «če sem prav razumel, bodo, čeprav v manjši meri, upoštevali tudi uspehe med sezono. Potemtakem bi ti lani, če bi seveda že veljal tale sistem, avtomatično bila prva, niti če si izgubila v finalnem dvoboju proti Bevilacqui». «Da, prav tako. Mislim, da sem letos na najboljši poti, da popravim lanski spodrsljaj*. «Kdaj se pa prične prvoligaško prvenstvo?* »Prvenstvo A lige se bo začelo 11. hovembra , in v prvem kolu bo Kras igral proti Regaldi Novara. Tudi tu bo letos novost, ker bodo za vsako ekipo ponovno igrale po tri igralke*. -bs- POPRAVEK SK Devin nas je obvestil, da se bo sobotno predavanje pri PD I. Gruden v Nabrežini začelo ob 19.30 in ne ob 17.30, kot je bilo prvotno objavljeno v naši včerajšnji številki. dni, in sicer v petek, 27., in v soboto,-28. oktobra, v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje) od 16. do 20. ure. Kdor ima namen prodati svojo opremo na tem sejmu, naj se zglasi v torek, 24., ali v sredo, 25. t.m., 'v Gregorčičevi dvorani od 20. do 22. ure. Tu bo prodajalec pustil ceno svoje, opremp ter seveda - tudi lastne podatke,- V a ta način ne bo potrebno prodajalcu, da se neposredno udeleži sejma, če za to nima časa. Predsmučarska telovadba V okviru smučarske sezone se bo jutri, v petek, na stadionu «1. maj» pričela predsmučarska telovadba zoj odrasle, ki jo bo vodil', kot'že' lansko leto, prof. Ivan Furlanič. Spomniti se moramo, da je bila lanskoletna predsmučarska telovadba SP DT zelo uspešna, saj je trajala še dolgo po zaključku smučarske sezone (od oktobra skoraj do aprila). V okviru telovadbe prireiata SPDT in združenje staršev pri Sv. Jakobu o-troško telovadbo za otroke mestnih osnovnih šol. Telovadba je že bila prvič v torek, bo pa dvakrat na teden. Smučarski tek Kot smo pred časom že pisali, bo na letošnjem smučarskem tečaju SPDT, ki bo trajal šest nedelj decembra tega in januarja prihodnjega leta, prvič prisoten tudi smučarski tek. To je vsekakor hvale vredna pobuda, saj je vsaka nova iniciativa, ki razširja krog . dejavnosti naših društev vedno dobrodošla. Vsi tisti, ki jih smučarski tek zanima, se bodo zbrali v torek, 24. t.m., na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20) ob 19. uri. Tu se bodo interesenti spoznali ter se podrobneje zmenili o tečaju smučarskega teka ter o možnosti predsmučarske tekaške telovadbe. Nadalje, če bo seveda dovolj interesentov, bodo še koordinirali okvirni program za vso sezono ter še drugo. * * • SPDT vabi vse svoje člane, da se udeležijo drugega jesenskega pohoda po Krasu, ki ga prireja SK Devin in ki bo na sporedu v nedeljo, 22. oktobra. Pohod bo potekal v okolici Praprota, predvidoma pa bo trajal kaki dve uri in pol. Odhodi se bodo začeli ob 9. ter zaključili ob 11. uri. Poljakinja na Everestu Iz Katmanduja so sporočili, da se je v torek sedem članov neke mednarodne alpinistične odprave povzpelo na vrh najvišje gore sveta. Med njimi je bila Poljakinja Wanda Rut-kieuiicz iz Varšave. Rutkievhczeva je tretja ženska, ki se je doslej povzpela na vrh Everesta. Skupaj z njo co bili še trije šerpe, dva vzhodna Nemca in neki Švicar. » « * še en' himalajski uspeh so ženske slavile na Anapurni. Naveza štirih ameriških alpinistk se je namreč 15. oktobra povzpela na vrh te 8.091 m visoke gore. D. J. KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Jadran premočan Bor — Jadran 67:116 (21:58) BOR: Race 20, Pegan, Koren 6, Kneipp 14, Slobec 2, Male, Mesesnel, Udovič 4, Dovgan 5, Trevisan 16. JADRAN: Vitez 22, Prašelj 18, Ban 30, Sosič 9, Piccini, Volpi 2, Ferluga 6, Danev 12, Starc 17. SODNIK: Žerjal. Že v nedeljo se začne mladinsko prvenstvo, zato je že čas zadnjih preizkušenj. Včeraj so se v prija-teljski tekmi pomerili mladinci Bora in Jadrana. Medtem ko ne bodo borovci odigrali v prvenstvu vidnejše vloge, pa jadranovci gotovo startajo kot eni izmed večjih favoritov prvenstva. To je prišlo, do izraza tudi v včerajšnjem srečanju in sam končni rezultat to kaže. Borovci so - le nekoliko razočarali, '■ vseeno pa je zelo težko igrati proti tako močnemu moštvu, kot je Jadran. Ban, Vitez in Prašelj so gospodarili pod košema, saj niso borovci imeli dovolj visokih igralcev, da bi lahko zaustavili premoč Jadrana pod košema. I. S. MIŠKO KRANJEC \ Nekoč bo lep (Dve povesti) —■ 20. Prišlo pa je tisto, kar ga je začelo premetavati: najprej 0, no, že rar grdo odkritje gospoda Ogrinca o njenih žiči^k’ nato otroci sami... štirje pred izhodom, z vo-ih *0Tn''' P°tem ^ otroci na cesti s svojim vozičkom °na z njimi... Prišel je domov ves strt. Hotel jo je 2Abiti. Zgodilo pa se je nekaj čudnega — ni je mogel ? Zabiti. še več: moral jo je srečati, moral je govoriti bj*1!0- — Prišel je in zdaj je tu ob njeni strani, ne da cjasi bil na jasnem, kako se bo končalo. Treba bi bilo le, ^ bi se, kot se je on, še ona -zmešala*, dobesedno e^ala, pa bi se vse to zapletlo v nerešljivo kolobocijo, k. ^oda otroci, ki so ga bili pri teh načrtih tako zmedli, kr Pa bi morali biti nekaj postranskega, so se že pojavili v njim z vso svojo usodnostjo. Nt odgovoril na njeno rašanje, pač pa sam vprašal: £ , 'Zakaj o tem sprašujete?* Najrajši pa bi ji dejal: j9aai že zdaj?! Ker konec koncev je bilo za te otroke vedno dovolj časa! 'Se vam ne zdi to dovolj pomembno?* Moral ji je **l2nati: •Pomembno. Celo glavno... ali pa postransko, kakor pač človek vzame, če se že zapleteš v to stvar... ne vem, kako bi dejal. Presenetilo me je!» -Kaj vas je presenetilo?* je vprašala s čudno radovednostjo, a že tudi z vedrino. «Da so štirje? Mislili ste, da sta kvečjemu dva, kaj ne?» -Morda.* Postal je nejevoljen, ker ni prišel sčm, da bi razpravljal o «načelnih» stvareh kakor na sestanku, in celo že od vsega začetka! -Pravzaprav nisem nič mislil. Zdelo se mi je naravno, da imate otroke. Celo ugajalo mi je. Nekako bi ne bilo v redu, če taka ženska ne bi imela otrok!* -Štirje so pa le preveč, kaj ne?» Videl je, kako se posmehuje, zares posmehuje nečemu. Bil je v zadregi in čedalje bolj nejevoljen. Da, kako lepo si je bil predstavljal to srečanje! Zdaj pa stoji pred njo nebogljen, vreden usmiljenja. Če bi ne bila na cesti, temveč kje v kavarni in sama, bi ji že zdaj vse izkričal, vse priznal, čeprav na to še ni bil pripravljen, čutil je, kakor da hodi ob robu strmega prepada, kjer lahko zdrkne v globino. Skoraj boleče je vzkliknil: -Razumite me vendar! če vam je, recimo, za vsako ceno do tega: — preveč! Pa saj to ni tisto! Lahko bi jih bilo šest, sedem! Stvar ni v tem! Moja mati nas je rodila devet. Poznal sem žensko, ki jih je rodila štirinajst. Tu pri Ljubljani živi oče, ki jih je s tremi ženskami imel devetindvajset, od katerih jih je živih menda devetnajst! Kje je zdaj tu — preveč? To je težko določiti! Nočete me razumeti — stvar ni v tem! Bolj v nekem čudnem presenečenju. Moral bi vam vse razložiti... vse svoje življenje!* Po tem je začel mirneje, skoraj boleče, a tudi s čudno občutljivostjo pripovedovati, kakor da se nasmiha: -Od tiste nedelje sčm se kar naprej ukvarjam z vašimi otroki! Že dobra dva tedna. Nazadnje bi se človek moral vprašati: zakaj? Kaj imajo pri tem otroci opraviti? In tudi jaz se sprašujem po tem ...» Gledala ga je pri njegovem izbruhu, a tudi v tem pomirjevalnem, že vedrejšem pripovedovanju, ko ji ni bil več tako tuj, celo kot da ji je vsakdanji znanec. Vprašala ga je: -In kaj ste si odgovorili?* -Nič. Kaj naj bi si odgovoril? Ni to vprašanje na političnem sestanku ali na tečaju, da bi človek lahko pogledal v knjigo in našel pravi odgovor. In kakor bi si odgovoril — zaleglo ne bi prav nič.* Videla je, da ga vše to silno vznemirja in muči, da je prav nebogljen, da se je zapletel v nekaj nerešljivega. Zresnila se je; zasmilil se ji je kakor bolnik. -Zakaj ste potem prišli?* je vprašala tiho, a nepopustljivo. Zdel se ji je žalosten, več kot nesrečen, prav ubog. Čutila je, da je bila do njega trda in surova. Čutila je še, da bi se ob tem vprašanju najraje obrnil in odšel. Zdaj bi to mirno prenesla, le posmehnila bi se vsemu! In vendar — ni želela, da odide. On pa tega ni mogel storiti, ker mu tudi to ne bi pomagalo. Dana se je vprašala, kakšno pravico ima, da ga s tem muči? Da mu vse to očita? Zavedela se je, da pravzaprav sama beži pred nečim, da se brani, upira, da se hoče rešiti in se zaveda, da se lahko reši le še s krutostjo. Nekaj jo je sililo, ji prigovarjalo, da se je treba rešiti: zdaj, samo zdaj je še čas. Namesto da bi bila še trša, še krutejša, je tiho, skoraj boleče ponovila vprašanje: -Zakaj ste potem prišli? Kljub vsemu?* Tokrat se ni mogel izogniti ne le njenemu vprašanju, temveč tudi mehkobi njenega glasu, nečemu očarljivemu, kar ga je priklepalo k njej. Dejal je; -Ne vem. Premišljal sem o tem. Tudi zdaj sem se vprašal, in spet vam moram reči: ne vem. Če bi zdaj preložil, bi prišel za teden dni, kdajkoli kasneje. Mislil sem:.. sanjal sem, da bo nekako drugače. No — mislim — bolje prej kot kasneje. Iztreznili ste me, ko se sam nisem mogel!* -Potem vas ne bo več?* Ustavila se je. Razumel je, da se hoče posloviti. Gledal jo je in bilo ga je skoraj strah: tako nerešeno — še več: zdaj je vse še bolj zapleteno; kaj naj počne pri vsej zapletenosti? A kakor se mu je prej čedalje bolj oddaljevala, da je že obupaval, se mu je zdaj zdela spet blizka, takšna, kakršno je bil srečal v vlaku, le resnejša, bolj dostojanstvena. Če bi mu prej rekla, naj se pobere, ji ne bi zameril; odšel bi in počasi ozdravel. Zdaj je bil ves zmeden, še bolj ga je pritegnila k sebi. Vedel je, da se kar tako ne more ločiti od te ženske. «Prišel bom,* je odvrnil tiho, a odločno, hkrati ves vdan v neko usodnost. -Če mi boste še tako rekli, da ne smem, bom vseeno prišel. Zdaj celo. Meni ni vseeno... Ali smem priti? Nikar ne recite, da nel* je zaprosil vdano, poln bolečine in iskrenosti. Odvrnila je z vprašanjem: -Ali ima kak pomen, da prihajate?* «Kaj moram zato,* je rekel smehljajoč se. «In četudi ga nima!* Dala mu je roko in že kar prijateljski rekla: -Ne zamerite! Moram pohiteti! Otroci me čakajo. Morala bom še skuhati kosilo zanje! Vedno pozno obedujemo. Zdaj sem se še celo zakasnila.* Rekel je, opravičujoč se: -Jaz sem kriv. Pozabil sem, da vas čakajo! Nisem še vajen!* Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llni|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije In podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska. Trst 11-5374 Stran 6 19. oktobra 1978 Za SPRJ Žiro račun 60101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlonije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI. ... V J,™ Č,an italijanske (j .... frdaja^^ZTT 2veze časopisnih |! Odgovorni urednik Gorazd vesel »n tiskap^^Trst 2aiožn.kov fieg1 JULIJA LETOS V ITALIJI BREZ 5LU1BE 1658.000 OSEB Vprašanje brezposelnosti nerešljivo brez svežih in učinkovitih prijemov Največ nezaposlenih (77,6 od sto) je mladih od 14. do 29. leta - V prihodnjih treh letih bo nujno treba zagotoviti najmanj 200.000 novih delovnih mest RIM — Najnovejši podatki o razvoju italijanskega delovnega trga niso nič kaj obetavni. Vzorčno poizvedovanje osrednjega statističnega zaveda ISTAT o gibanju zaposlenosti, ki se ponavlja vsake tri mesece, je pokazalo, da je meseca julija letos iskalo zaposlitve kar milijon 658 tisoč oseb. Od tega je 208 tisoč povprašanih povedalo, da so sicer že bili v službi, a so iz takšnega ali drugačnega razloga ostali na cesti; nadaljnjih 840.000 sploh še nikdar ni bilo v službi, iščejo torej svojo prvo zaposlitev; preostali anketiranci — 610.000 — so sprva naglasili, da ne sodijo v okvir delovnih moči, brž zatem pa pripomnili, da žele na delo. Najbolj zaskrbljivo pri vsem tem je dejstvo, da odpade nič manj kot 77,6 odstotka brezposelnih na mlade sile med 14. in 29. letom. Isto poizvedovanje nam kaže, da je julija število zaposlenih italijanskih državljanov znašalo 20,459.000, od tega jih je bilo 19,523.000 polno zaposlenih, 936.000 pa le nekaj ur dnevno oziroma tedensko. Z druge strani so poizvedovalci zaveda Istat našteli 33.713.0000 takih, ki niso sposobni za delo. Če nas gornje številke nujno navdajo z zaskrbljenostjo, postanemo ob ugotovitvah študijskega zavoda za gospodarsko načrtovanje ISPE naravnost črnogledi. Skupina raziskovalcev pod vodstvom prof. Gron-diglia je namreč prišla do zaključka da bo v prihodnjih treh letih dejansko nemogoče skrčiti obseg mladinske nezaposlenosti, ali točneje: v najboljšem primeru bomo lahko o-hranil zdajšnjo brezposelnostno raven, a še to le pod pogojem, da vsako leto zagotovimo nekaj nad 200 tisoč novih delovnih mest, kar pa je spričo današnjega družbenogospodarskega razvoja v državi skorajda nepojmljivo. Izvedenci ISPE so izračunali, da se je 1. 1976 število dela zmožnih, a brezposelnih ljudi pomnožilo za 570 tisoč; leta 1981 bo narastlo na milijon 770 tisoč in 1. 1986 kar na 2 milijona 700 tisoč. To pa v optimalnih okoliščinah, kajti računati je treba na neprestano množitev pojavov, ki nillillil(iilllllllllliillllllllllillllllllilii»l»lli*iinniiiii>lllllllllllllUlllllililliiilluillli>ilHiiiiitun«iiiiiillllH Danes pogreb sen. Gronchija zavirajo zaposlovanje novih moči: zaradi omejenega števila stalnih delovnih mest si mnogi mladinci v malodušju še ne upajo ne zaprositi za službo, ampak si pomagajo drugače, tako n.pr. z občasnim ali črnim delom; tu velja omeniti še naraščajoče število šolarjev oziroma upadajoče število fantov in deklet, ki se po obveznem šolanju posveti-jo delu. Iz podatkov ISPE je nadalje razvidno, da bo v prihodnjih 8 letih zapustilo svoja delovna mesta zaradi upokojitve 3,5 milijona oseb; pri teh odp>ade 80 od sto na ljudi z najnižjo, strogo obvezno izobrazbo. In še: medtem ko pojde na zasluženi počitek 280.000 delovnih moči s srednješolsko diplomo in 170.000 z univerzitetnim študijem, se bo delovni trg (teoretično) obogatil skoraj z 2,5 milijona oziroma 800.000 kandidatov za novo delovno mesto z omenjenima stopinjama izobrazbe. Kulturna raven sveže delovne sile se bo torej povzpela, vendar bo to ustvarilo nove težave: izšolane množice mladih bodo stremele za sebi primernim; službenimi položaji (teh pa pričenja že sedaj primanjkovati tako v industrijskem kakor storitvenem sektorju) ter se ne bodo hotele zadovoljiti s skromnejšimi službami. Nastala bodo torej še hujša neravnovesja, tembolj še zato, ker bo no vpraševanje po delu veliko zlasti na severu; strokovnjaki predvidevajo spričo tega nove množične selitve ter z njimi dodatne družbene pretrese, katerih naj bi po njihovem ne bilo mogoče preprečiti zgolj s povečanjem industrijske proizvodnje j ali preustrojem delovne organizacije, temveč z učinkovitejšimi prijemi. Kakšnimi, tega r,e povedo, očitno v prepričanju, da morajo vprašanje rešiti v krogi]', rimske vlado, in to po posvetu s podjetništvom, sindikati in dragimi posredno in neposredno prizadetimi silami, (dg) Proces proti rdečim brigad is to m Z ugovori branilcev se je včeraj nadaljeval v Milanu proces proti petim rdečim brigadistom, ki so obtoženi raznih kaznivih dejanj v zvezi z odkritjem enajstih skrivališč v Milanu. Po daljšem posvetu je sodni zbor zavrnil vse ugovore in nato odložil razpravo na danes, ko bodo začeli z zasliševanjem prič. Na (Telefoto ANSA) sliki: obtoženi teroristi v «kletki» Nova liberalna vlada na Švedskem I ilTCltzj- . JNi. «-> STOCKHOLM — Liberalec Ola Ullsten je sestavil novo vlado, v kateri so samo liberalni ministri, če izvzamemo dva, ki nista politika: ministra za pravosodje Svena Romanusa in ministra za komunikacije Bondestamove. V svojem programskem govoru se je Ullsten obrezal, da bo okrepil švedsko gospodarstvo, kar zadeva zunanjo politiko pa se dosedanje smernice švedske vlade ne bodo spremenile. «Resnita» nasilja (Nadaljevanje s 1. strani) mivl — Truplo bivšega predsednika republike Giovannija Gronchija bodo ob 16.00 pripeljali v Pontede-bodo danes ob 16.00 pripeljali v Pon-tedero pri Pizi, kjer bo v stolni cerkvi zadušnica ob prisotnosti krajevnih političnih in upravnih oblasti. Na včerajšnji žalni seji senata je predsednik Fanfani orisal lik pre- minulega. V žalni sobi, kjer je bila na mrtvaškem odru krsta sen. Gron-cfiija, so se zvrstile številne osebnosti, med njimi se je poklonil spominu tudi predsednik republike Per-tini. Na sliki (telefoto ANSA) predsednik republike Pcrtini in predsednik senata Fanfani pred krsto v Palači Madama. in o vseh škandalih, ki so pretresali in še pretresajo i-talijansko politično življenje dokazuje, da je resnica vselej plod demokratičnega boja, demokratične mobilizacije, pritiska naprednih in iskreno demokratičnih sil, nikoli pa plod nasilja in krvi. Verjeti «resnici» brigadistov — v primeru da bi razširili v javnosti pravi «dosje Moro» — bi pomenilo zato verjeti v nasilje in v terorizem in kopati grob demokraciji. uiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DA BI JIH PRISILIL K POPUSTLJIVOSTI NA POGAJANJIH SALT II. Carter je ponovno zagrozil Sovjetom z nevtronsko bombo Naročil je proizvodnjo raketnih konic z jedrskimi naboji, katere bi ob potrebi naglo in brez težav prilagodili za prenos tega strahovitega orožja VVASHINGTON — V krogih blizu državnega tajništva (zunanjega ministrstva) se je včeraj zvedelo, da je predsednik Carter odredil izdelavo določenega števila raketnih konic z jedrskim nabojem, ki bodo ob potrebi po malenkostne': popravku lahko nosile zloglasno nevtronsko bombb. S predsednikovo odločitvijo naj bi evropske zaveznike ZDA seznanil tajnik za obrambo Brown. " Carter je torej sprožil operativno fazo načrta o morebitni uresničitvi tega strahotnega orožja, ki uničuje ljudi, ne pa stavb, infrastruktur ipd. Izstrelke z nevtronsko bombo bi a-meriške in zavezniške sile namestile v osrčje evropske celine kot «iz-vrstno sredstvo za uravnovešenje vojaške moči v tem delu sveta, izražene v 19.000 tankih Varšavskega pakta in 6.000 tankih NATO*, kakor naglašajo v Washingtonu jastrebi, Se pravi zagovorniki takojšnje izpeljave tega načrta. Dejansko gre za posodobitev oziroma ustrezno prilagoditev raketnih konic in jedrskih nabojev, za kar je pristojno ministrstvo za energijo kot resor, ki mora nadzorovati raziskave in proizvodnjo na jedrskem področju; ministrstvo je v resnici že prejelo nalog, da v ta namen vin-kulira za davčno leto 1979 razpoložljiva mu finančna sredstva. Kakor poudarjajo v washington-skih krogih, Carterjeva odločitev dopušča možnost dejanske proizvodnje nevtronske bombe, to pa r.aj bi bilo tudi vse. Jasno je, da gre zopet za kompromisno rešitev, s katero se Carter ni hotel zameriti ne vrhovom Atlantskega pakta, domačim generalom in nazadnjaškim siiam, ki zah- ......................................................mmiii..........iiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiii............iiiiiihmihiiiiiii.................................................................................................................. Na celem svetu nad 352 milijonov motornih vozil RIM — Po novejših statistikah kroži trenutno po svetu kar 352 milijonov motornih vozil. To ogromno število je naraslo letos v primerjavi z letom 1977 za kar 17 odstotkov. Prvo mesto lestvice zasedajo ZDA s 651 motornimi vozili na vsakih tisoč prebivalcev. Italija zaseda v tej lestvici sedmo mesto z 316 motornimi vozili na tisoč prebivalcev. Italija ima torej precej razvito motorizacijo, čeprav je poprečna starost vozil precej višja kot v drugih državah, kar tudi povzroča resne probleme varnosti. Iz statistik lahko izvemo, da ima Evropa kar 45 odstotkov celotne produkcije avtomobilov. Visoki rekordi v produkciji avtomobilov so bili doseženi v zadnjih časih tudi v Nemčiji, Franciji in na Japonskem. Pri produkciji avtomobilov je Italija na tretjem mestu. Kar zadeva zaposlenost pa je na tem področju zaposlenih na svetu kar nad 30 milijonov ljudi, med temi v Italiji nad dva milijona prebivalcev. Najvišji porast na tem področju so zabeležili v letu 1977 po hudem padcu zaradi petrolejske krize v letih 1974/75. (sm) WASHINGTON — Predsednik Carter je podpisal zakon, s katerim je 89 let po njegovi smrti vrnil ameriško državljanstvo južnjaškemu predsedniku Jeffersonu Davisu. Ob tej priložnosti je Carter, ki je prav tako z Juga, poudaril, da se s tem tudi uradno zaključuje dolg proces pomiritve po krvavi državljanski vojni, ki je razklala Ameriko. KONČALO SE JE OBDOBJE LEPEGA IN SUHEGA VREMENA Vremenska ujma nad Furlansko ravnino Najbolj prizadeto območje južno od Pordenona VIDEM — Nad Furlanijo dežuje skoraj nepretrgoma že 18 ur, skoraj vse reke in hudourniki so narasli, voda je v nekaterih krajih v porde-nonski pokrajini 'replavila ceste, strele pa so povzročile vrsto požarov v kmečkih poslopjih in zasebnih stanovanjih. Končalo se je obdobje lepega vremena, ki nam je podarilo v prvi polovici oktobra sonce in za ta letni čas nadpovprečne temperature. Prodor atlantskih deževnih front s severa preko Alp se ni dotaknil tržaške in goriške pokrajine, je pa toliko bolj prizadel Furlansko ravnino. Nevihte in dež, ki je začel že predsinoč-nim, ni prenehal ves včerajšnji dan, le proti večeru se je nekoliko umiril, kljub temu pa je obračun težak. Na Pordenonskem so potolkli vse rekorde, saj je v 12 urah padlo kar 60 milimetrov dežja, zato nič čudnega, da je številne ceste preplavila voda. V kraju Maron di Brugi.era je ebtičal na preplavljenem cestišču šolski avtobus, otroke s rešili gasilci iz Pordenona, ki so imeli včeraj polne roke dela v poplavljenih kleteh, skladiščih in ni-žjeležečih stanovanjih. Od predsinoč-nim so prejeli nad 400 pozivov. Na območju med Taiedom in Chionsom je strela povzročila požar v neki hiši. Najbolj dramatično pa je bilo v kraju Fiume Veneto, kjer so gasilci iz Spilimberga skupaj z redarji in prostovoljci pomagali prebivalstvu, da je zapustilo svoje poplavljene hiše. Južni veter in astronomska komponenta plime sta namreč onemogočila pretok vode v morje, kar je povzročilo poplave. Položaj je bil nekoliko boljši v videmski pokrajini, saj so reke sprejemale odvečno vodo, so pa zato strele povzročile precej zapletljajev. V Reani di Roiale je požar skoraj popolnoma uničil senik, pri Godii je strela poškodovala električni transformator ENEL, v Atimsu in Vidmu pa je prišlo do okvar na stanovanjskih električnih omrežjih. Kot rečeno se je sinoči položaj izboljšal, jakost dežja je pojenjala, prenehal je tudi pihati južni veter, da je voda brez ovir odtekala v morje. Sprememba pa je povzročila občuten padec temperatura, da so včeraj izmerili v Trbižu le 3 stopinje. O poslabšanju vremena poročajo tudi iz drugih krajev severne Italije, kjer na nekaterih območjih vlada pravo zimsko vreme: predvsem v Piemontu in v Dolini Aoste. Nad 1400 metrov sneži, v nižjih predelih pa je sneg pomešan z dežjem, kljub temu sega snežna odeja do 1000 metrov nadmorske višine. Z zimsko opitmo se prehodni vsi alpski prelazi, le prelaz Malega sv. Bernarda so za nekaj ur zaprli, da so lahko splužili cestišče. V prihodnjih urah bi se moral položaj vsaj začasno izboljšati, slabo vreme bo zajelo južna območja, trajnega izboljšanja pa ne moremo pričakovati, saj se Alpam približuje nov val atlantskih motenj (voc) Uveljavitev konservativcev na delnih volitvah v Kanadi OTTAVVA - Delne volitve v Kanadi so se zaključile z zmago konservativcev nad liberalno stranko, ki ima absolutno večino in je na oblasti. Volitev se je udeležil približno milijon volivcev. Uveljavitev konservativcev, ugotavljajo politični opazovalci v Kanadi, bi utegnila biti odraz ljudskega nezadovoljstva do politike predsednika vlade Pierra Eliotta Trudeauja. Na včerajšnjih delnih volitvah so sicer zabeležili zmago konservativcev in padec liberalcev, vendar ni kakor ni rečeno, da se bo ta tendenca ohranila tudi do splošnih političnih volitev, ki bodo čez približno 10 mesecev. Liberalci imajo trenutno 141 poslancev od skupnih 264 v spodnji zbornici, medtem ko jih imajo konservativci 95, manjše stranke pa 28. Opazovalci ugotavljajo, da bi morebitna uveljavitev konservativcev morda privedla do nove koalicije z manjšimi grupacijami, liberalci pa bi še v naprej ostali najpomembnejša politična sila v Kanadi.- tevajo takojšnjo uresničitev bombe niti ne nasprotnikom tega strašnega orožja. Za kompromis se je ameriški predsednik, kot je znano, opredelil tudi že aprila letos, ko je izdelovanje nevtronskega naboja odgod l za nedoločen čas, hkrati pa naročil pristojnim dejavnikorT; 'n&! nadaljujejo študije za uresničitev--raket oziroma konic za prenos te. bombe, češ da bo končni sklep sprejel šele tedaj, ko bi Sovjeti «tudi sami napravili korak dobre volje z zavrtjem krepitve vojaškega potenciala v vzhodni Evropi*. Šlo je pač za strateško potezo, na moč podobno izsiljevanju, kakršna je kajpak tudi včerajšnja. Carter sedaj očitneje grozi Kremlju z nevtronsko bombo za primer, da bi Sovjeti na pogajanjih za o-mejitev oboroževanja ne bili popu stljiveiši. To je potrdil sam glasnik državnega tajništva Reston: «Odlo-čitev glede proizvodnje nevtronske bombe odvisi izkljtJSlto Od dobre volje sovjetskih pogajalcev.,v dogovarjanju o omejevanju tako konvencionalnega kakor jedrskega orožja*. Vsekakor je značilr.o, da je Carterjev ukr g prišel kak teden potem, ko so v ameriških krogih optimistično komentirali razvoj pogajanj SALT II. (dg) CEFRA V SE VRHOVNO SODIŠČE ŠE NI IZREKLO Nizozemska izročila ZRN tri domnevne teroriste (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Dvakrat je v zadnjih dneh ponoči priletel policijski helikopter iz Nizozemske na dvorišče zapora v Koelnu. Obakrat je bil skrbno varovan; tovor, ki so ga izkrcali, enak — osebe, ki jih zahod-nonemško državno tožilstvo šteje v aktivno jedro anarho - terorizma in jim pripisuje nekaj najbolj zločinskih akcij v zgodovini «državljanske vojne* med državo in anarho - terorističnim podzemljem. Kljub temu, da so sedaj vsi trije osumljenci, ki so jih pred več kot letom dni aretirali na Nizozemskem, v zahodnonem-škem zaporu, pravni zapleti okoli njihove izročitve še niso končani. Ko so se pred dnevi dokaj nepričakovano in na hitro znebili Chri-stopha Wackemagla in Gerta Schnei-derja, s tem, da so ju po kratkem postopku predali koelnskim jetniškim čuvajem, so Nizozemci svojo potezo pojasnili s tem, da sta oba zajeta pripadnika anarho - teroristične •sfrakcije rdeče armade* začela z gladovno stavko. Njun protest proti nameravani izročitvi je spodbudil v Haagu in drugih nizozemskih mestih množične demonstracije simpatizerjev, ki menijo, da se kaj lahko zgodi, da bosta tudi Wacker-nagel in Schneider končala v zaporu, mogoče še preden bo zaključen proces, na podoben način, kot se je zgodilo s celo vrsto znanih dozdevnih anarho - teroristov. Ker je z demonstracijami somišljenikov za Nizozemsko postal varnostni riziko kljub izrednim in zato za liberalno državo nenavadnim ukrepom v zaporu v Maastrichtu prevelik, so zapornikoma najprej ultimativno u-kazali, naj prekineta z gladovno stavko, nato pa so svojo grožnjo z izročitvijo ZR Nemčiji tudi uresničili. O njuni pritožbi na najvišjo instanco nizozemskega pravosodja, na kronski svet, bodo odločali naslednji teden. Zahodnonemške oblasti trdijo, da je Wackemagel sodeloval pri ugrabitvi industrialca Hansa Martina Schleierja, medtem ko naj bi Gert Schneider pripravil teroristični napad na sodno poslopje v Zwei-brueeknu. Od včeraj sedi v koeln-skem zaporu tudi 26-letni Knut Fol-kerts, eden izmed najbolj znanih zahodnonemških anarho - teroristov. Prijeli so ga lanskega novembra v Haagu, pred tem pa je v spopadu us' " sar so gk' kem procesu obsodili na dvajset let zapora. Postopek za njegovo izročitev je tekel vzporedno s postopkom za izročitev Wackernagela in Schnei-derja. Zanimivo je. da je prvostopenjsko sodišče zahtevo ZR Nemčije odbilo, šele na drugi stopnji pa so izročitev odobrili. Sedemnajste- ga novembra mora najvišja instanca odločati o njegovi pritožbi. Na to odločitev bo torej Folkerts skupaj z drugima dvema počakal v Koelnu. Pred zahodnonemškim sodiščem se bo moral Folkerts med drugim zagovarjati zaradi udeležbe pri atentatu na državnega tožilca Bubacka, medtem, ko je nizozemsko sodišče, ki je v izročitev privolilo, izrecno prepovedalo, da bi mu sodili tudi zaradi ugrabitve industrialca Schleierja. V tem primeru je šlo za «politično dejanje*, menijo nizozemski sodniki. V odgovor na omejevalno razsodbo sodišča v Haagu so iz ZR Nemčije sprožili še dodaten postopek za Folkertsovo izročitev. Obtožili so ga, da je sodeloval tudi pri poskusu napada na zgradbo državnega tožilstva v Karlsruhu 25. oktobra 1977, ko so v hiši preko ceste našli nekakšne doma izdelane «Stalinove ogrlice*. O tem. da za-hednonemškim preiskovalcem pri zbiranju dokazov proti anarho - te; roristom očitno ne gre kakor bi želeli, priča dejstvo, da so lani ta nenavadni poskus bombardiranja tožilstva pripisali mnogo manj pomembnemu članu anarho - teroristične scene. Vse skupaj je bilo namreč za «resne» teroriste pripravljeno preveč amatersko. Da je lažje izreči politično diskvalifikacijo in vzbuditi v javnosti «spontano» obsodbo in zgražanje, kakor pa priskrbeti trdne dokaze, ki jih lahko upošteva tudi nepristransko sodišče, kaže te dni tudi začetek procesa proti odvetniku Klausu Croissantu. Ko so zahtevali njegovo izročitev od francoskih oblasti, so Croissanta najprej proglasili kar za «glavo» zahodnonemške anarho - teroristične «frakcije rdeče armade*, na procesu, ki poteka v Stuttgartu, pa ne morejo dokazati niti tega, da je organiziral nekakšen stalni informacijski sistem za kroženje obvestil med zaprtimi pripadniki anarho - teroristične scene. Na srečo tožilstva je Croissant sam izjavil, da je sodeloval pri takem sistemu in da sodi, da je to v pogojih zahod-nonemškega sodstva bilo povsem legalno sredstvo kolektivne obrambe. Državno tožilstvo je Croissantovo izjavo v tukajšnjem tisku ocenilo za »priznanje*, vendar pa to za njegovo obsodbo ne bo zadoščalo. Croissant namreč zahteva naj predvsem dokažejo, da je kdajkoli na ilegalen način* prenašal informacije od enega do drugega zaprtega teroristih -"sistem* kakor je tukaj- šnja policija krstila ogromnega papirnatega zmaja, zaradi katerega so; dijo Klausu Croissantu, nikoli ni prekoračil tistega, kar so zahodno-nemški zakoni dopuščali v odnosih med zaporniki in njihovimi odvetniki. IVO VAJGL ...... VOZNI RED VLAKOV 4.30 D 6.05 R 6.25 L I 6.50 D 8.00 E 8.30 E 9.20 R 10.50 L 13.00 D 13.40 L 14.40 E 17.10 E TRST - BENETKE - BOLOGNA RIM - REGGIG CALABRIA - CA-TANIA - MILAN - TURIN • GENOVA - VENTIMIGLIA Odhodi: Benetke Benetke - Bologna • Firence (preko Benetk); Milan -Genova Brign. (preko Me-ster) (*) Portogruaro (nadaljuje do S. Donaja do 22.12., od 8.1. do 12.4. in od 18.4.79 dalje) razen ob praznikih in od 23.12.78 do 1.1.79 Benetke - Rim - Turin (preko Mester in Milana). Spalni vagoni Moskva - Rim (1); Zagreb - Turin, Budimpešta - Rim in Zagreb - Rim, 2. razred Zagreb - Benetke Benetke (Benetke Express) Benetke Benetke - Rim (*) Portogruaro - Benetke Benetke - Milan Turin Portogruaro Benetke Benetke - Bologna - Rim Neapelj - Reggio Calabria -Catania (pogradi 2. razreda Trst - Reggio Calabria; pogradi- 1. in 2. razreda in spalni vagoni Trst - Cata nia) od 1.10. do 14.10, od 15.12.78 do 7.1.79 in od 12.4. do 21.4.79 (2) Mestre (brez vmesnih po staj) - Milan - Genova (ra zen 25.12.78 ir. 1.1.79) (») Portogruaro - Benetke Portogruaro (razen ob praznikih) (Simplon Express) Benetke -Rim - Milan - Domodossola Pariz (pogradi 1. in 2. raz reda Trst - Pariz; spalni va goni Benetke Pariz;' pogladi 2. razreda Beograd -Pariz, Zagreb - Pariz, Be netke - Pariz) Pontogruaro Benetke - Bologna • Lecce (preko Mester) (pogradi 2. razreda Trst - Lecce) Benetke - Milar - Turin -Genova .- Ventirpiglia - Marseille (pogradi 1. in 2. razreda Trst ■ Turin, spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Genova) Mestre Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Rim) Prihodi : 2.02 D Benetke 6.25 L Portogruaro (razen ob praznikih) 7.10 L Portogruaro 7,35 D Marseille - Ventimiglia nova - Turin • Milan • 17.25 R 17.37 L 18.05 L 18.54 E 19.23 L 20.26 D 22.12 D 22.25 E Ge Me- 7.45 E 9.15 D 10.09 E 11.05 R 12.15 E 13.07 E 13.42 D 13.55 L 15.17 D 17.44 D 18.30 R 19.05 D 19.16 L 20.07 D 20.43 R 21.00 R 23.00 L 23.37 E stre (spalni vagoni in po gradi 1. in 2. razreda Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst) Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst) Benetke (Simplon Express) Pariz -Domodossola • Milan - Rim - Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz • Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Beo grad in Pariz Zagreb) Lecce - Bologna (pogradi 2 razreda Lecce • Trst) (Rialto) Milan Mestre (Me stre - Trst brez vmesnih po staj) (razen 25. dec. 1978 in 1.1.79) (*) Benetke Palermo • Catania Reggio Calabria Neapelj Rim -Firence Bologna Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Palermo Trst; spalni vagoni 1. in 2. razre da Catania - Trst) od 1.10 do 15.10., od 16.12.78 do 8.1 1979 in od 13.4 do 22 4.79 Milan - (preko Mester) Be netke Cervignano (razen ob praznikih in od 23. dec.. 1978 do 1.1.79) Benetke Turin - Milan • Benetke Firence - Bologna Benetke (#) (Benetke Express) Benetke. Spalni vagoni Benetke Beo grad: pogradi 2. razreda Benetke - Atene in Benetke - Beograd; pogradi 2. raz reda Benetke - Sofia (3), Benetke - Istanbul (4) in Benetke - Skopje (5) Portogruaro Benetke - Portogruaro (razen ob praznikih) Rim - Mestre (*) Genova • Milan - Mestre (*) Benetke Turin Milan - Rim - Benetke. Spalni vagoni Rim • Moskva (6) (*) Samo 1. razred in posebna rezervacija. (1) Ne vozi ob sredah in petkih (2) Vozi od 15.10. do 14.12.1978, od 8.1. do 11.4.1979 in od 22.4. do 26.5.1979 samo za Benetke, razen ob sobotah in ob praznikih. (3) Vozi ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah. (4) Vozi ob ponedeljkih, sredah In sobotah. (5) Vozi ob sobotah. (6) Ne - vozi ob četrtkih in sobotah. (razen (razen (razen Zagreb 2. raz- TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - VARŠAVA - SOFIJA - ATENE - ISTANBUL - MOSKVA Odhodi : 10.29 E (Simplon Express) Opčine Ljubljana Zagreb Beograd (pogradi 2. razreda Pariz • Beograd in Pariz -Zagreb, 13.50 L Opčine - Ljubljana ob nedeljah) 16.50 D Opčine - Ljubljana ob nedeljah) 18.35 D Opčine Ljubljana ob nedeljah) 19.05 D Opčine - Ljubljana - Beograd (pogradi reda Trst - Beograd). Vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah; razen v dneh 1. in 3.11., 8. in 26.12. 1978, 25.4 in 1.5.79 20.05 E (Benetke Express) Opčine • Ljubljana • Beograd Skopje - Atene - Sofija • Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Sofija, samo ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Benetke - Atene; pogradi 2. razreda Benetke • Istanbul, samo ob ponedeljkih, sredah in sobotah; pogradi 2. razreda Benetke Skopje, samo ob sobotah) 20.20 L Opčine 23.52 D Opčine • Ljubljana - Zagreb - Budimpešta - Moskva. Spalni vagoni Rim • Moskva ob ponedeljkih, torkih, sredah, petkih in nedeljah Prihodi : 5.00 D Moskva - Budimpešta - Za greb • Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva Rim, ob ponedeljkih, torkih, četrtkih, sobotah in nede ljah) 6.20 D Beograd - Zagreb - Ljubija na - Opčine (ob torkih, sre dah, četrtkih, petkih in so botah; razen 1. in 3.11., 8. in 26.12.78, 25.4 in 1.5.79; pogradi 2. razreda Beograd - Trst) 8.05 E (Benetke Express) Istanbul - Atene - Sofija Beograd Skopje • Ljubljana • Opčine (pogradi 2. razreda Atene Benetke; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd • Benetke; pogradi 2. razreda Sofija Benetke, ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah; pogradi 2. raz reda Istanbul • Benetke, ob sredah, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Skopje -Benetke, ob sobotah) 9.10 D Ljubljana Opčine (razen ob nedeljah) 13.35 L Ljubljana - Opčine (razen ob nedeljah) 16.38 D Ljubljana - Opčine (razen ob nedeljah) 18.35 E (Simplon Express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opči-ne (pogradi 2. razreda Za- 21.30 L greb Pariz) Opčine Pariz in Beograd- TRST - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ - SALZBURG - MUNCHEN Odhodi: 5.25 L Videm 6.12 D Videm Trbiž (lokalni od do Trbiža) Trbiž • Dunaj Videm Vidma 6.18 L Videm 7.15 D Videm 10.08 L Videm 12.25 D Videm - Trbiž (lokalni od Vidma do Trbiža) 13.05 L Videm • Carnia 14.05 D Videm 14.30 L Videm 16.45 L Videm • Trbiž 17.30 D Videm Benetke (razen ob praznikih) 17.58 L Videm 19.18 D Videm 20.15 L Videm 20.52D (Italijansko-avstrijski ex-press) Videm Trbiž Dunaj Salzburg - Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst • Dunaj) 23.00 L Videm Prihodi: 0.50 L Videm 6.45 L Videm (razen ob praznikih) 7.26 L Videm 7.57 D Benetke • Videm (razen ob praznikih) 8.46 L Videm 9.00D (Avstrijsko-italijanski e** press) Miinchen - Salzburg * Dunaj Trbiž • Videm (P°‘ gradi 1. in 2. razreda Dunaj • Trst) 10.15 D Videm (razen ob praznikih) 12.03 L Trbiž ■ Videm 14.05 D Videm 15.05 L Videm 16.10 D Videm 17.59 L Videm 19.25 L Videm 19.38 E Trbiž ■ Videm 20.52 L Pordenon • Videm (ob sobotah in praznikih odhaja i* Vidma) 22.20 L Videm 22.50 D Dunaj • Trbiž • Videm