Š!ev. 46 Cena 15 din PTUJ, 18. november 1960 Letnik XIII Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem Direktor Ivan Kranjrič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Feleton 156, čekovni račun prt Komunalni hanki Maribor, podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. flokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za Inozemstvo 1250 din. Čeprav so ljudje nestrpno pri- čakovali zasedanje Generalne skupščine, na katerem naj bi pre- tresali kongoško krizo, so bili nemalo presenečeni, ko je skup- , ščina sprejela gansko, gvinejsko in nigerijsko resolucijo, da bi razpravo preložili. Na prvi pogled so menili, da je OZN zopet po- kazala svojo popustljivost proti Kongu in da še vedno igra dvo- stransko igro. Toda zadeva je bila tukaj povsem drugačna .in je OZN dejansko pokazala svojo pozitivno vlogo. Afriško-azijske dežele so glaso- vale za preložitev debate,- ker so zahodne sile podprle Belgijce in povedale, da je belgijska prisot- nost za Kongo primerna. Iz tega sledi, da so zahodne sile hotele podpreti pri splošni razpravi Ka- saviibuja, ki naj bi bil zakonit pred?t.^vnik Kohga in to takšen predstavnik, ki bi ploskal priza- devanjem bivših koloniaiističnih sil. da ohranijo nad deželo nad- zorstvo za vsako ceno. Za napadom na Dajala in s pod- poro Kasavubuja bi zahodne sile posredno napadle tudi OZN ter s tem zapletle položaj še bolj. Kon- go bi preko OZN še bolj zabredel v spor med Vzhodom in Zahodom, tega pa afriške dežele niso hote- le. Povedat! moramo, da so za- hodne sile s svojo akcijo razgali- le vsa svoja prizadevanja — ohra- niti Kongo zase za vsako ceno. Zato so zahodnjaki kaj radi v za- četku krize govorili o vzhodni nevarnosti. Ko so uspeli zavreti pozitivna prizadevanja OZN in ko so dovolj utrdili položaj vseh Lu- mumbovih nasprotnikov, so ra- čunali, da bodo sedaj v Generalni skupščini povsem ohromili še sa- mo OZN ter pospravili Korigo v svoj žep. Sedaj pričakujejo prihod komi- sije dobrih uslug. V Kongu me- nijo, da bo komi.sija razjasnila položaj ter podprla pozitivne sile okrog Tumumbe. Na prihod se pripravljajo tudi nasprotniki. Za- čeli so zbirati vojake, obenem pa so poskušali z aretacijo predsed- nika pokrajine Leopoldville Kami- tatuja zavreti prizadevanja pozi- tivnih sil. Seda.i je vprašanje, ali bo OZN v odločilnem trenutku nadaljevala akcijo, ki jo je začela pretekli teden, ali pa bo zavzela zopet stališče nevtralnega opazo- valca, ki preprečuje majhne krvo- ločnosti, ne posreduje pa pri ure- jevanju velikih političnih naspro- tij. UPORI NA DVEH CELINAH Upori v Gvatemali in Nikaragui ne bi bili niti tako zanimivi, če ne bi Kuba vnesla s svojo revolu- cijo novo vsebino tamkajšnjemu političnemu vrenju. Čeprav ne moremo točno povedati, ali gre za posk-use^ peščice ljudi, da bi po- grabila oblast gvatemalskega in nikaragujskega diktatorja, je važ- no, da so na zunanjepolitičnem področju že zapletli v upore Kubo in Honduras. V VVashmgtonu so hitro sklica- li mterameriški odbor, ki je spre- jel namig, da se je v gvatemal- ske notranje zadeve vpletla Kuba. Takšno stališče najbolje ustreza Američanom, ki bodo lahko po- sredno pritisnili na Kubo. Hondu- ras je zapleten v upore v toliko, ker so tam ze pred leti zrušili diktatorski režim in sedaj menijo, da bo urejevanje razmer v Gva- temali in Nikaragui vplivalo tudi na slabljenje Moralesovega pozi- tivnega režima. Neprijetne posledice lahko pri- čakujemo v področju srednje Amerike, ker so upore zatrli in ker bodo sedaj njihovi >weliki be- li bratje^< iz VVashingtona poskr- beli, da bodo iskali krivce za upo- re na Kubi. Prejšnji teden je prišlo do ob- oroženega upora tudi v Južnem Vietnamu, kjer je na oblasti dru- žina Ngo Din Diem. Upor so za- trli, toda dejstvo, da so skušali vreči diktatorsko družino, priča, da jim je dovolj režima, ki ga podpira Amerika. Državni udar je imel podobne smotre, kot spre- ir»er»ri5e v Južni Koreji, demonstra- cije na .Japonskem in spremembe ■v Turcij: H-^fC; zavre*; sa- mottcdjo posameznikov m v okviru zahodnega družbenega reda uve- ljaviti voljo drugih bolj liberalnih krogov. DOSEDANJI USPEHI ŠOLSKE REFORME NA OBC. OBMOČJU Čeprav je šolsko delo sprem- ljala vrsta težav, je šolstvo v ptujski občini doseglo v pre- teklih dveh letih pomembne uspe- he. Postopno uvajanje novih uč- nih načrtov je zahtevalo marsika- tere spremembe v metodično di- daktičnem pogledu, potrebno je bilo najti kvalitetnejše oblike šolskega dela, ki bi ustrezale dnbnemu socialističnemu gleda- nju na vzgojo in pouk. V tej smeri so močno napredovale zla- sti popolne osemletke, ki so s svojimi izkušnjami v marsičem izboljšale kvaliteto pouka. Zaradi nekaterih ovir, zlar^ti kadrovskih, pa naši učiteljski ko- lektivi niso mogli organizirati ce- lotnega življenja šole tako, da bi oblike in metode šolskega in iz- venšolskega dela. medsebojni od- nosi na šoli in povezava šole s komunalnim . življenjem še bolj obogatili znanje učencev in Jih še uspešneje oblikovali v zavestne člane socialistične družbe. V skladu z resolucijo Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju strokovnih kadrov je v tekjj tudi reforma pouka na obeh ptujskih vajenskih šolah. Pouk na vajenski šoli za razne stroke se reformira, da se bodo oddelkom kovinarske stroke priključili tudi oddelki za odrasle, oddelki za dosego kvali- fikacije v industriji in oddelek za visokok-valificirane delavce. Si- stem pouka bo strnjen. Glede na obstoječe pogoje bi ostala na šoli tudi oddelka za oblačilno in pleskarsko stroko. Oddelki za čev- ljarsko, pekovsko in brivsko-fri- zersko stroko se ukinejo, ker ni- majo pogojev za obstoj na tej šoli. Reforma pouka na vajenski šoli za trgovinsko stroko je izvedena v celoti. Zahteve učnih programov so se nekoliko zmanjšale, doba šolanja pa se je skrajšala na dve leti. Pouk daje večji poudarek strokovnim predmetom. Obe šoli sta z nedavno reformo prešli na periodični sistem pouka. Na predlog občinskega sveta za šolstvo je OLO Maribor ustanovil v Ptuju I. in II. letnik Ekonomske srednje šole z administrativnim, oddelkom. Vpis v to šolo je po- kazal, da bo potrebno tej vrsti šolstva posvetiti v bodoče v^dno več skrbi in vzporedno s tem dati cobude za u.-^tanovitev novih srp^H- njih strokovnih šol, predvsem tehniške srednje šole, ki ima za svoj razvoj izredno ugodno za- ledje. DRUŽBENO UPRAVLJANJE V ŠOLSTVU .Šolski odbori so se kot pred- stavniki družbenega upravljanja v šolstvu uspešno uveljavili. S še intenzivnejšim poglabljanjem v vse probleme našega osnovnega šolstva bo njihova družbena vloga prišla še bolj do izraza. Svet za prosveto je dajal šolskim odborom uspešne pobude z.a njihovo delo in je preko svojih članov in pred- stavnikov v šolskih odborih sku- šal vplivati, da bi se šolski odbori ne omejevali samo na materialne probleme šol, ampak da bi aktivno posegali v vsa področja šolskega dela. Sedanjim šolskim odborom je potekla mandatna doba, zato bodo do spomladi na vseh šolah izvo- ljeni novi šolski odbori, da bodo lahko že v začetku prihodnjega šolskega leta pričeli s svojim de- lom. Po njihovi izvolitvi bo občin- ski svet za šolstvo organiziral krajši seminar za njihove člane. MATERIALNO STANJE ŠOLSTVA IN INVESTICIJE Materialno stanje šol ne nudi najugodnejših pogojev za uspešni razvoj šolstva v smeri novih re- formnih prizadevanj. Tudi preskr- ba z učili je zelo pomanjkljiva, najbolj občutno pa je pomanjkanje šolskega prostora. Večina učilnic že davno ne ustreza zdravstvenim in higienskim zahtevam. Pomanj- kanje učilnic je prisililo nekatere šole. da so uvedle tretjo izmeno pouka, med njimi tudi nekatere ptujske. Zlasti v Ptuju je ta stiska zelo občutna, to pa predvsem za- radi formiranja I. in II. letnika učiteljišča, ekonomske srednje šole in vrste najrazličnejših od- delkov za odrasle. Zato je svet za prosveto naročil izdelavo po- trebne dokumentacije za zgradi- tev nove osemletke v Ptuju. Gradnja se bo pričela v 1. 1961. Prav tako je tudi izdelava pro- jekta za šolo v Kozmincih v svoji zaključni fazi. tako da se bo gradnja pričela predvidom.a že to jesen ali pa spomlad; 1961. Lani je poleg 25,5 tnilijonov dinarjev proračunskih sredstev, ki so bila namenjena za materialno vzdrževanje šol. bilo potrošenih še 26.067.510.— dinarjev občinskih in 12,024.542 din okrajnih sred- stev za dograditev nove šole v Kidričevem, nadzidavo šole Breg, obnovo šol na Polenšaku in v Že- talah ter za ureditev električne instalacije na šoli Rodni vrh. Tu so všteta tudi sredstva za nabavo šolske opreme za okrog 12 učilnic v znesku 3,500.000 din. Z novo- gradnjo v Kidričevem in nadzi- davo šole Breg smo pridobili 9 novih učilnic v izmeri 525,6 m2. Tako je znašala povprečna povr- šina učilnic v letu 1959 1.11 m2 na učenca. V letu 1960 je ObLO investiral nadaljnja .sredstva v znesku 49,250.000 din in to 20.000.000 din za zgraditev šolskega paviljona v Ptuju, 25.7.50.000 din za zaključna dela pri nadzidavi šole Breg in 3,500.000 din za nabavo opreme za paviljon ter nekatere zunanje šole. V naslednjih letih bodo in- vestirana še nadaljnja sredstva za novogradnje v Ptuju, Kozmincih, Gorišnici, Majšperku itd. ter za obnovo šol v Zetalah, Podlehniku in .Juršincih. KADROVSKA VPRAŠANJA S problemom pomanjkanja uč- nega kadra se borimo v ptujski občini že vrsto let. Mnoge šole Nadaljevanje na 2. strani Razstava Mestnega arhiva v Ptuju „lz tisočletne zgodovine Ptuja" v zgradbi mestnega muzeja bo odprta še nekaj dni. Oglejte si edinstven e zgodovinske dokumen- te in posnetke starega Ptuja! Kn.eiAtivom ustanov, podjetij in uradov na voljo strokovno vodstvo. Oglede najavite telefoni čnr> na štev. 164 (Študijska knjiž- nica) en dan p/ej. MESTNI ARHIV V PTUJU KG ^Haloze" tudi letos kandidat za zvezno nagrado Kmetijsko gospodarstvo »Ha- loze« je letos drugič uspelo z vi- nogradniškim proizvodnim posku- som na 10 ha površin vinograda v Mestnem vrhu. Turškem vrhu, Hrastovcu in Majskem vrhu. Re- zultat poskusa je bil 12.000 do 19.000 kg grozdja na ha vinogra- da. S tem uspehom je kmetijsko gospodarstvo »Haloze« izpolnilo pogoj za razpisano zvezno na- grado, ki jo dobijo tekmovalci z najboljšimi poskusnima uspehi. Kmetijsko posestvo »Haloze« je sprejelo pogodbo za proizvodne poskuse na območju svojih vi- nogradov za sorte nzvanec, neu- burgovec, laški rizling in šjpon. Po pogodbi za ixxsktisno proiz- vodnjo bi morali pri sortah T-iZvanec m neuburgovec doseči 12.000 kg grozdja na 1 h? vino- grada, pri sorti laški rizling in šipon pa 15.000 kg na 1 ha. Pri rizvancu so dosegli skoraj 20.000 kg grozdja na 1 ha vzorno nego- vanega in varovanega vinograda. S profr-.^^dnimi poskusi so bile zaposlene poskusne ekipe, ki so jih vodil Ivan Skočir, Jože Kn- žančič, Jože Reisman in Anton Horvat. Ekipe so Se točno dr- žale navodil in norm elaboratov poskusne proizvodnje. Tako so zagotovile s pogodbo dojooen uspeh poskusov ter pripomogle, da je gospodarstvo »Haloze« le- txDs že drugac med najboljšimi te'kmovalci v državi. Pri poskusni proizvodnji so s proizvodnimi elaborati določeni vsi j>ogo.J! glede trte. njene lege, nege m varovanja pred škodljiv- ci in boleznimi. Poskusne ekipe so že ob lanskem prvem tekmo- vanju doumele namen poskusnih tekmovanj na območju Jugosla- vije, zato jim je bilo letos delo precej olajšano. V nekatenh pri- mer.h £o dosegli izboljšave. Doslej pridobljene izkušnje jim bodo ko- ristile v bodoče, če se bo go- spodarstvo »Haloze« odločilo za nadaljnjo poskusno proizvodnjo. Letošnje rezultate poskusne profz^"cdnje sta preverila inž. Ja- nez Sitar iz Zbornice za kmetij- stvo v Ljubljani in Branko Gonip, kmeti,isk1 inšpektor pn Občin- skem, odboru v Ptuju ter sta uao- tovila, da je gosr'<:darstvo »Ha- loze« izpolnilo vse pogoje pogod- be in visoko preseglo pričakovane uspehe. Z doseženimi uspehi je gospo- darstvo »Haloze« dokazalo, da je mogoče tudi na tukajšnjem vi- nogradniškem območju doseči i.-Thunske pridelke grozdja ob iz- polnitvi vseh pogojev za take uspehe in ob upoštevanju vseh dosedanjih izsledkov za proiz- vodnjo grozdja sortmh trt. Poskusne ekipe sta pohvalila člana komisije za ugotovitev uspe- hov zveznega tekmovanja. Delo po proizvodnih elaboratih so ve- stno opra\ile in s tem pripomo- gle, da je bil dosežek nadvse za- dovoljiv uspeh, s katerim je go- spodarstvo ^>Haloze« v zveznem merilu uvrščeno med gcspodar- .stva z najboljšimi uspehi letoš- nje posku.sne proizvodnje. Temu mestu pnmerna bo tudi zvezna nagrada. Lani so dobili prvo na- grado v višini okrog 1 milijona dmarjev. Km.alu bodo zvedeli, ka- ko bo z letošnjo zvezno nagrado. G. V. Pionirska zadruga »Mlada gre- da« v Ormožu je bila ustanovlje- ^ na v začetku prejšnjega leta. Ob ustanovitvi ji je bilo dodeljenega 1.16 ha zemljišča. To zemljišče so - zadružniki najprej teme- ijiLo očistili plevela, nato pa ga skrbno pripravili na pridelovanje sladkorne pese. Lanske jeseni pa so zasejali pšenico ter dosegli pridelek 4025 kg na ha. S pravil- nim oranjem, zadostnim gnoje- njem m s pomočjo ostalih agro- tehničnih ulffepov so pridelali to- 'iko in tako kvalitetno pšenico, da bO lahko ves pridelek prodali kme- tijski zadrugi in Kmetijskemu go- spodarstvu kot- semensko blago. Za pšenico so prejeli 155 tisoč dinarjev. Zadrugo upravljata upravni od- bor in zadružni svet, šteje pa 114 članov. Vsi zadružniki so sodelo- vali pri vsakem delu na zadružni parceli, pri pouku pa obravnavali stroške in efekte strojnega dela v poljedelstvu ter to primerjali z ročnim in vprežnim delom. Tako so teoretično in pi'aktično ugo- tavljali prednosti novega načina obdelovanja zemlje. Zadruga ima tudi drevesnico, ki v njej letno vzgoji okrog 300 sad- nih drevesc. Učenci se tu sezna- njajo s cepljenjem, vzgojo in oskrbovanjem sadnih dreves ter z vsem ostalim, kar mora vedeti dober sadjar. V vsem svojem zadružnem de- lovanju se naslanjajo na ormoško kmetijsko zadrugo, ki jim pomaga v vsakem pogledu. Jeseni so za- družniki obiskali, zagrebški vele- sejem. nabavili pionirski prapor, prispevali v sklad za revne učence, preostala denarna sredstva pa so porabili za semena, gnojila in ostalo, kar potrebujejo za prihod- nje leto. K: A. Delavski svet in upravni ndbor zadruge Svečan pričetek sindikalne politične šole Ptu; v torek. 15. novembra l^BO. je bil v Ptuju v veliki dvorani Ob- činskega komiteja ZKJ svečan pričetek Sindikalne politične šole v novem šolskem letu 1960/61. V imenu Delavske univerze Ptuj je Sindikalno politično šolo otvo- rila Meta Feldinova. ki je v svo- jem govoru orisala pomen šole, ki jo ima v družbeno-ekonomskem izobraževanju kadrov sindikalnih organizacij in organov delavskega samoupravljanja. Nato je izročila Sindikalno politično šolo, ki .je oddelek družbeno-ekonomskega sektorja Delavske unicerze Ptuj v vodenje upravniku Zupančiču Dra- gu ter zaželela vsem slušateljem obilo uspehov. Nato .je o sedanjem deJu šoe govoril upravnik Drago Zupančič. Prvi letnik je uspešno zaključilo 43 slušateljev. Mnogi izmed njih. ki so končali šolo, so se že močno uveljavili v delu in so na vodilnih mestih v sindikalnih podružnicah, kjer marljivo in požrtvovalno de- lajo. Nekateri so se vpisali v sred- nje strokovne šole. eden izmed njih pa obiskuje višjo kadrovsko- socialno šolo v Kranju, Ob koncu je želel vsem slušateljem mnogo uspehov. Podpredsednik Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj. Jože Sker- lovnik. je poudaril potrebo po čim načrtnejšem družbeno-eko- nomskem izgobraževanju vodilnih kadrov sindikalnih organizacij in organov delavskega samouprav- ljanja. Tajnik Okrajnega sindikalnega sveta Maribor Ivo Kamnik je iz- razil prepričanje, da je tak sistem izobraževanja kadrov sindikalnih organizacij in organov delavskega samoupravljanja, ki so ga osvojUi v Ptuju zelo dober in ga je po- trebno stalno izpopolnjevati. Pod- črtal je nujnost družbeno-eko- nomskega izobraževanja. Prvi je predaval v šoli pred- sednik Občinskega odbora SZDL 'van Kranjčič, k: je govoril o vo- dilni vlogi delavskega razreda v svetu. Predavanje je bilo zelo zanimivo in so slušatelji in gostje z največjim zanimanjem sledili izvajanjem tovariša Kranjč!č=^. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 18. NOVEMBER 1960 Za šolstvo vedno več sredstev (Nadaljevanje s 1. strani) imajo komaj polovično zasedbo, druge so zopet zasedene nekaj nad 60*'/o, povprečna zasedba v občini znaša 74"/(i. ObLO sicer štipendira precejš- nje število učiteljiščnikov (14o), vendar je dotok mladih učiteljev neprimerno manjši kot število ti- stih, ki odhajajo v druge občine ali v pokoj. Ta problem je zaen- krat najbolj pereč in po vsej ver- jetnosti bo še vrsto let močno oviral učno in vzgojno delo na šolah. V letošnjem šolskem letu je v 30 osnovnih šolah s 322 oddelki in 10.235 učenci sistemiziranih 375 učnih mest. Od tega je le 282 mest zasedenih in sicer 241 mest z učitelji in 41 mest s strokovni- mi učitelji, predmetnimi učitelji ter profesorji. 93 mest je torej nezasedenih, od tega 83 mest za predmetni pouk. Manjka torej kader predv.sem za predmetni pouk. Ob izidu pravilnika o iz- rednem študiju na Višji pedagoški šoli je svet za šolstvo pokrenil akcijo, da bi se čimveč učiteljev prinlasilo k izrednemu študiju na Višji pedagoški šoli in to pred- vsem za predmetno skupine, ki so na šolah najslabše zasedene. Na ta način bi postopoma zadovoljili po- trebo po predmetnem učnem ka- dru. Odziv je bil nepričakovano dober in ra6jnamo, da se bo iz občine vpisalo letos okrog 50 iz- rednih slušateljev na Višjo peda- goško šolo. Materialno stanje učnega osebja in njihovi življenjski pogoji so se v zadnjem času že dokaj normali- zirali, zlasti pa letos, ko se je z uvedbo višjega honorarja za nad- urno delo in različnih posebnih dodatkov znatno izboljšal njihov osebni ekonomski položaj. Res je, da je še vrsta objektivnih težav (neprimerni stanovanjski pogoji, neredna prehrana v odročnih kra- jih itd.), ki bi jih bilo treba re- šiti, vendar je iz leta v leto tudi teh manj. Občinski ljudski odbor je pričel sistematično reševati stanovanjski problem učiteljstva, predvsem v krajih, kjer je pomanjkanje sta- novanj za učitelje najobčutnejše. Z zgraditvijo šostorčkov v Juršin- cih, Leskovcu, Lovrencu in Trnov- ski vasi je učiteljstvo pridobilo Ifi trisobnih sodobnih družinskih in 24 samskih stanovanj. V na- slednjih letih bo potrebno zgraditi nova stanovanja tudi v Podlehni- ku, Vidmu, Polenšaku in Markov- cih. Skupna predračunska vsola za zgraditev 4 navedenih učitelj- skih blokov je znašala blizu 75 milijonov dinarjev, z zgraditvijo še ene etaže pa se je vsota dvig- nila še za preko 20 milijonov. J. S. Sindikalni koledar Delegacija Občmskega sindikal- nega sveta Ptuj, ki je v dneh 4. in 5. novembra 1960 obiskala Občin- ski sindikalni svet Jesenice in je- seniške železarje, je ob svoji vr- nitvi izjavila, da se vrača z naj- lepšimi in nepozabnimi vtisi. Pri- jateljstvo, ki se razvija že več let med Občinskim sindikalnim svetom Jesenice in Občinskim sin- dikalnim .svetom Ptuj, se je ob sedanjem srečanju še bolj utrdilo. Izmenjane so bile medsebojne de- lovne izkušnje in sprejeti zaključ- ki o bodočem čim tesnejšem so- delovanju in izmenjavi delovnih izkušenj. Srečanje z jeseniškimi železarji je bilo srečanje z iskre- nimi delovnimi tovariši in bo ostalo nepozabno. Ob tej priliki so Občinski sindikalni svet Jese- nice in predstavniki sindikata je- seniške železarne izrazili željo, da ob vrnitvi izročimo vsem de- lovnim ljudem ptujske občine njihove iskrene pozdrave. V pri- hodnji številki »Ptujskega tedni- ka« pa bomo podrobneje seznanili naše bralce z delom in življenjem jeseniških železarjev. Danes, 18. novembra 1960, ob 14. uri bo na Občinskem sindikal- nem svetu Ptuj, druga redna seja komisije sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev občine Ptuj. Komisija bo proučila občne zbore sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev in istočasno sprejela sklep o sklicanju konference pro- svetnih delavcev, ki bo v začetku decembra. IV. redno posvetovanje tajnikov sindikalnih podružnic, ki je bilo prvotno predvideno za sredo, 16. novembra, se sklicuje za ponede- ljek, dne 21. novembra 1960, ob 16. uri v sejni dvorani na Magi- stratu. Občinski sindikalni svet Ptuj in delovni kolektivi bodo tudi v pri- hodnjih dneh z vsemi silami ure- jali prostore v Sindikalnem domu železničarjev, kjer bo urejen, de- lavski klub. V urejanju prostorov sedaj najbolj požrtvovalno dela delovni kolektiv »Pleskar« Ptuj, ki vlaga vse svoje sile, da bi bili prostori čim lepše urejeni. V ak- cijo se te dni vključujejo še de- lovni kolektivi: Elektro — radio Ptuj, Splošno mizarstvo in žaga Ptuj, Tovarna avtooprcme Ptuj in Vodovodne instalacije. Za opremo kluba pa so prevzeli glavno skrb delovni kolektivi; »Izbira« Ptuj, »Les« Ptuj, »Merkur« Ptuj, »Pa- nonija« Ptuj in »Elektro-radio« Ptuj. Priključili pa se bodo še drugi delovni kolektivi. Če bo de- lo šlo naprej s takim poletom, potem lahko pričakujemo ob dne- vu republike otvoritev delavskega kluba. Iz zapiskov in programa ObSS Ptuj Turistični album „P{uj'' Večer je 9. 11. t. 1. priobčil strokovno kritiko o nedavno izda- nem ptujskem turističnem albu- mu. Kritika je zelo ostra, napisa- na z zornega kota vsebinsko in oblikovno popolnih albumov, ki naj bi zamenjali dosedanje površ- ne turistične izdaje. Ker smo prepričani, da je album »Ptuj« le turizmu koristna izdaja, saj je tiskan v primerni obliki, na le- pem papirju ter ima precej čednih posnetkov zgodovinskih spomeni- kov v našem mestu, smo se odlo- čili napisati tudi naše mnenje, v imenu vseh tistih Ptujčanov, s katerimi smo o albumu razprav- ljali. Strinjamo se z avtorjem kri- tičnega članka v Večeru, da bi v albumu ne smele biti dve skoro enaki sliki notranjščine III. mitre- ja, tri slike istih tapet na ptuj- skem gradu in pa zelo slaba slika Laibovega krilnega gotskega ol- tarja. Na mesto teh slik, naj.bi v albumu uvrstili nekaj drugih ptuj- skih zgodovinskih značilnosti in pa nekatere druge umetnostno zgodovinske spomenike, kakor so korne klopi v proštijski cerkvi, freske v minoritskem samostanu, eno sliko značilnih srednjeveških ulic h gradu, mestni stolp, okrogli obrambni stolp ob Dravi itd. To so na.še pripombe, saj so druge slike več a.i manj dcbre m album bo turista zadovoljil, razen cme- n.ienih pomanjkljivosti. Turistično društvo je za izdajo tega albuma uporabilo material, ki je bil na razpolago, da bi al- bum pocenilo, zato jc kvaliteta al- lxima trpela. Ob drugi izdaji bodo prav gotovo te napake odpadle. Uredništvo Ptujskega tednika Te dni se je poslovil od Ptuja dosedanji upravnik Okrajne pošte v Ptuju, tov. Klinar Vladimir, ker je bil po službeni potrebi preme- ščen na PTT center v Maribor. Tov. Klinar je prišel v Ptuj v marcu leta 1950 iz Slov. Gradca, kjer je bil prav tako upravnik Okrajne pošte. V Ptuju je nasle- dil tovariša Gselmana Janeza, se- danjega ptt. inšpektorja Podjetja za PTT promet v Ljubljani. V Ptuju se je tov. Klinar hitro aklimatiziral ter se vrsto let ak- tivno in požrtvovalno udejsfcvoval ne samo na svojem delovnem po- prišču, temveč tudi kot tajnik ■Združenja rezervnih oficirjev, kot član Sveta za notranje in splošne zadeve in kot član šolskega od- bora gimnazije. V času službovanja v Ptuju je uspelo tovarišu Klinarju v veliki meri izboljšati stanje poštnih lo- kalov pridel jenih okoliških pošt. Skoraj vse pošte so bile v tem času opremljene z novim po- hištvom, izvršene so adaptacije prostorov aH pa so bile preseljene pošte v nove, boljše prostore. S tem je v veHki meri zboljšal de- lovne pogoje številnim ptt usluž- bencem. S tem, kakor tudi s svo- jim neoporečnim odnosom do uslužbencev ptt ter s svojim vi- sokim strokovnim nivojem je uži- val ne samo med uslužbenci ptt, temveč tudi m.ed vsem ostalim prebivalstvom velik ugled. Tov. Klinar je prevzel v Mari- boru mesto sekretarja novoosno- vanega centra PTT. V imenu vseh, ki tov. Klinarja poznajo, mu želi- mo, da bi tudi na novem delov- nem mestu dosegel tako lepe uspehe v svojem poklicnem udej- stvovanju kakor jih je dosegel v Ptuju. Novi upravnik Okrajne pošte v Ptuju je postal tov. Šober Karel, dosedanji pomočnik upravnika OP v Ptuju. Ormoške gospodarske vesti LETOS MNOGO KROMPIRJA Kmetijska zadruga Ormož je odkupila letos že nad 80 vagonov krompirja. Krompir odpremlja s postaj v Ivanjkovcih, Osluševcih in v Ormožu. Najmočnejša pride- lovalna območja za krompir so področja bivših zadrug Podgorci in Velika Nedelja, ker je bilo naj- več pridelka naloženega na posta- jališču v Osluševcih. Pridelovalci so dovažali kvaliteten pridelek, v pozni jeseni pa jih je zelo oviralo deževno vreme. Zadruga je največji del pridelka krompirja prodala v Reko, Tuzlo in Zadar. ORMOŠKO VRTNARST\^0 — OBRAT KG JERUZALEM Vinogradniško gospodarstvo Je- ruzalem — Ormož ima v Ormožu vrtnarski obrat, ki'se 'Okvarja "fe zelenjedarstvom in cvetličarstvom. S svojimi proizvodi ne zalaga sa- mo Ormoža, temveč tudi Ptuj, Maribor, Rogaško Slatino in Va- raždin. Obrat dosega iz leta v leto lepše uspehe, kar je rezultat zav- zemanja zaposlenih in strokovne- ga vodstva. Predvidena je razši- ritev obrata za 1 ha. MANJ PREKRŠKOV PROTI MIRU IN REDU Po podatkih sodnika za pre- krške pri Obč. Ij. odboru v Ormo- žu je na občinskem območju vsa- ko leto manj prestopkov proti javnemu redu in miru. Tudi proti ostalim predpisom iz pristojnosti sodnika za prekrške je vedno manj prestopkov. K. A. ^ Po objavi članka »Obsojanja vreden primier« v štev. 57 našega lista sta bila 61-letni Franc in 60-letna Marija Majcen iz Pod- vinc 86 obtožena zaradi grobe kr- šitve njunih družinskih obveznosti napram materi in tašči, 88-letni popcinoma onemogli Tereziji Maj- cen. Imenovana se je zaradi njune brezbr žnosti znašla v nemogočih razmerah, v umazaneim prostoru, v slabi mostelji, v osebni nesinagi, brez hrane ir brez bolniške po- moči v osamljeni koč\. V takem obupnem stanju bi nedvomno osta- la še dalie, če se ne bi; zanjo za- vzeli okoliški ljudje, občinski liud- ski cdioor Ptuj, organizacija Zve- ze borcev NOV. okrajno javno to- žlstvo in sodTjče ter nanju vpli- vai, da sta zopet začela skrbeti za mater in taščo. Pri okrajnem .sodišču v Ptuju je bila 19. cktobra 1960 obravna- va, ki se je končala z razsodbo. ■Če Majcenovs v dveh letrh ne bo- sta zagrešila novega kaznivega de- janja, .jima ne bo treba tri me- sece v zapcr. Na razprav, sta dc- bi:a primeren pouk v zvez« z nju- no družinsko dolžnost}:' do mate- re, kako morata skrbeti za n.jo, da bo dostojno, v redu in snagi preživela leta visoke starcst". ko ne more sama zase skrbet«. Pred razpravo je krajevni urad Rcigoznica po svojem organu ugo- tovil, da se je po intervencij ko- misije ;z Ptuja stanje pn Tere- ziji Majcen znatno izboljšalo. Sin je mater preselil iz osamljene ko- če v h.šo, kjer stanujeta z ženo, in poskrbel za njen primeren red in snago ter hrano. Na razpravi pa Fra.TC in Manja Majcen nista pokazala nikaike skesanosti za prejšnje nečloveško m po zakonu kaznivo ravnanje z mater.jo oziro- ma taščo. Krivdo za tako ravnanje sta valila nan.}o. Po njunem se je mati sama zanemariia, zan,io se potem nista mogla bolj brigati, ker imata mnogo dela in .skrbi ter obveznosti iz izročilne pogodbe. Zcper razsodbo se nista pnlto- žila; končno sta menda le uvide- la, da morata z materjo lepše rav- nati in zanjo lepše .skrbeti, ker je to njuna človečanska in zako- nita dolžnost. Verjetno se vsaj se- daj zavedata, da so na razpolago zakonita sredstva proti osebam, ki ne upoštevajo in ne izpolnjujejo svojih družinskih dolžnosti. V. J. Nenavadni požari Za marsikakšen požar bodo po- stali vzroki, k: so ga izzval; za vedno skrivnostni. Povzroči ga lahko zaoijljen kos stekla, v ka- terega se upre sonce in postane steklo lahko tako nekakšna leča. Nekaj podobnega se je nedavno primerilo v Haagu. Do tal je po- gorelo veliko skladišče raznega blaga. Z nadvse natančno in skrbno analizo so ugotovili, da je požar zanetila steklenica, ki je podobno kot leča skoncentrirala sončne žarke in zažgala najprej predmete okoli sebe, potem se je pa požar razširil po vsej zgradbi. Še bolj nenavaden primer pa se je pripetil na Danskem. Neka družina iz Kopenhagena jo spo- kojno odpK>tov8la na dopust v Ita- lijo. Čez tri dni pa je izbruhnil v hiši požar. Najprej so seveda pomislili na napako v električni napeljavi, potem pa so ugotovili, da je hišo zanetila napaka na okenskem steklu. Tega dne je bil namreč jasen in zelo vroč dan. Napaka na oknu je zbrala sončne žarke v gorišče, najprej se je vnel polivinilast prt na mizi, po- tem miza in nato vsa h:ša. Šimnanzi plavajo po pasje Doslej je bil svet mnenja, da opice ne znajo plavati in da se morajo kot človek te umetnosti šele naučiti. Lovec Louis de Las- saletta trdi sedaj nasprotno. Na zasledovanju divjačine v Španski Gvineji je s čolna opazoval štiri šimpanze, kako se s pasjim po- dobnimi gibi preplavali široko Rio Benito. Če plava šimpanz, zakaj bi ne plavale tudi druge opice? Preproge iz pajčevin Na Madagaskarju živi neka vr- sta pajkov, ki predejo precej de- belejše mreže kot naši pajki. Te pajke gojijo, ker njihove mreže zbirajo, nato jih spredejo v debe- lejša vlakna, iz katerih izdelujejo izredno fine in drage preproge. Zaspani vlomilec Prvi uslužbenci, ki so rano zju- traj prišli na delo v hamburško pristanišče, so videli, kako spi neki mladenič v avtomobilu na pristaniškem nasipu. Opozorili so policista, ki je ugotovil, da je to 32-letni vlomilec, ki je vso noč obdeloval. z avtomatskirr svedrom in acetilcnskim aparatom blagaj- no v bližnjem uradu. Ko jo je končno odprl, je ugotovil, da je prazna. Razočaran in truden se je vlegel v avto, da bi se malo počil. KOLIKO LET Neka starejša igralka je »pri- znala« znanemu francoskemu ko- miku Fernandelu, da ji je že dva- mtrideset let. Fernandel .jo je za- čudeno pogledal, potem pa je vprašal: »Koliko let vam je bilo, ko ste se rodili?« Vreme LUNINE SPREMEMBE IN VRE- MENSKA NAPOVED za čas od 18. do 25. nov. 1960 Mlaj dne 19. novembra 1960, ob 0.47. Prevladovalo bo lepo vreme. Jugoslovanska družbena praksa zanima danes sleherno deželo v svetu, ki .se želi otresti gospostva tujih sil. Blokovsko vmešavanje v njihove notranje zadeve zavira svobodno akcijo za hitrejšo osa- mosvojitev ter gospodarsko in kulturno rast teh dežel. Zanimanje za rezultate sociali- stične graditve Jugoslavije je pri- šlo do močnega izraza — celo v manifestativni obliki — tudi na V. kongresu SZDL meseca aprila v Beogradu. Temu je prisostvovalo 41 predstavnikov raznih strank in političnih gibanj Evrope, Azije, Afrike in Latinske Amerike. Ker so izjave delegatov izredno zanimive in poučne, in ker se ob vsakodnevnem delu in premagova- )iju težav celo sami ne zavedamo dovolj širšega pomena naše skup- ne gospodarske, družbene in po- litične akcije, želimo v nasled- njem posredovati nekaj odlomkov iz govorov tujih delegatov na V. kongresu SZDL. V celoti so ti go- vori objavljeni v posebn: brošuri skupaj z vsemi drugimi referati in zaključki konference. Brošuro so prejela vodstva vseh vaških in terenskih organizacij SZDL. Omenjeni zastopniki so sicer v svojih nagovorih v glavnem ob- ravnavali probleme svojih dežel in svojih političnih gibanj, ki so jih zastopali, vendar so, nekateri več, drugi manj bes^d posvetili tudi našemu notranjemu razvoju, na- šim uspehom in težavam. ALI SADIK, predstavnik Nacionalnega kongresa Indije je med drugim, potem, ko je govcrii o nalogah indijskega Nacionalnega kongresa, rekel o našem 'delu sledeče: »V različnih družbenih in zgo- dovinskih pogojih so si narodi Ju- goslavije pod hrabrim vod.stvom maršala Tita zadali podobno na- logo, razviti svojo deželo, izbolj- šati življenjsko raven svojih de- lavcev in kmetov ter ustvariti po- goje, ki jim bodo omogočili bo- gato in polno družbeno življenje. To je velika naloga, ki jo je mo- goče izpolniti le ob aktivnem in zavestnem sodelovanju vseh ljud- skih plasti. Dovolj razlogov ima- mo za prepričanje, da je to tisto, kar si prizadevajo doseči naši ju- goslovanski prijatelji. To je eden njihovih karakterističnih dosež- kov, na katere so ponosni. Ne- nehno iščejo nove, boljše oblike ljudskega sodelovanja. Ljudstvo lahko v širokem obsegu sprejema sklepe in prevzema odgovornost za njihovo uresničevanje. Če se spotaknejo in padejo, jim je do- voljeno, da se to zgodi, na izkuš- njah pa se učijo in potem delajo bolje. Zato imate široko omrežje samoupravnih ustanov na ekonom- skem, družbenem in kulturnem področju, ustanov, ki navadnemu človeku zagotavljajo občutek od- govornega sodelovanja pri delu, ki ga opravlja, čut odgovornosti do področja, na katerem živi. pa tudi dežele kot celota.« Pripominjamo, da je Nacionalni kongres Indije indijska vladna stranka, to se pravi najmočnejša politična formacija države z 380 milijoni prebivalcev. Predstavnik Nacionalne unije Združene arabske republike EL MAHGUB RIFAT. je po pozdravu nadaljeval: »Med minulo vojno je Jugosla- vija pogumno in samozavestno bi- la -velik boj, iz katerega je prišla Ljudska fronta in kasneje SZDLJ, ki sta bili velikega pomena za stvar svobode in za ohranitev na- cionalne neodvisnosti. Zdaj imata Zveza in njen veliki predsednik skupaj z jugoslovan- skim ljudstvom plemeniti cilj, za- gotoviti deželi neodvisnost, kre- piti solidarnost med narodi sveta na temelju svobode in enakosti. Jugoslavija je dala velik prispevek k uresničenju teh ciljev.« KAMARA BENGALI. predstavnik Demokratske stranke Gvineje je med drugim dejal: »Čeprav sestavlja deželo pet narodnosti in šest republik z do- ločenimi razlikami v miselnosti, uvel.javlja vaša dežela svojo enot- nost na federativni podlagi. ' O celotnem programu politične vzgo- je, ekonomskega osvobajanja in socialnega napredka razpravlja ljudstvo v raznih organih, ki se- stavljajo federalno državo. Ti organi delajo po napotkih in po programu SZDLJ, ki je najbolj množična organizacija Jugoslavije in šteje nad šest milijonov čla- nov. Ta enotna moč jugoslovan- skega ljudstva, ki je omogočila delovnemu ljudstvu ,da si je pri- torilo svobodo ter zgradilo močno, napredno državo, se bo ohranila — o tem .smo prepričani — ker bo Socialistična zveza, ki je nje- gova gibalna sila in um daje smernice, znala na temelju nove- ga programa, ki ga boste sprejeli na tem zasedanju, izdelati osnove gibanja, da se bo še zboljšala nje- gova organizacija in da bo ljud- stvo bolje pripravljeno na gradi- tev modernejše, tehnično, eko- nomsko, kulturno in socialno na- prednejše Jugoslavije. Velike izkušnje imate, original- ne po karakteristikah in socialni stvarnosti Jugoslavije. Skrajna decentralizacija, s ka- tero ste ljudstvu naložili odgovor- nost Z8 upravljanje njegove Icst- nine, da bi se zavedalo, da si samo oblikuje svojo usodo, doka- zuje, da se v Jugoslaviji Suverene pravice izvajajo s strani ljudstva in za ljuds«-vo. Deset let je že, kar delavsko samoupravljanje v Jugoslaviji v praksi dokazuje svojo " vrednost. Dosegli ste velikanski napredek tako v industriji kakor v kmetij- stvu. Jugoslavija se je uvrstila med dežele, ki hočejo z razvojem znanosti zagotoviti človeku srečo.« Predstavnik Socialistične stran- ke Belgije. JOS VAN EYNDE je obširno razpravljal o stikih med socialističnim gibanjem Belgije in Jugoslavije, nato pa nadaljeval: »To pot si upam trditi, da nam ni treba naštevati statističnih po- datkov in predlagati znanstvenih poročil. Napredek in izboljšanje vašega položaja sta očitna na prvi pogled. To dokazuje vse: napre- dek in izboljšanje položaja sta zapisana na vaših novih objektih, na vaših ulicah, v izložbenih oknih vaših prodajaln ter zlasti v zuna- njosti in obnašanju množice ljud- stva, s katerim smo obnovili prejš- nje znanstvo in ki je polno za- upanja in poleta. Sicer pa vam lahko potrdim, da so bili v sestavi belgijske delega- cije, ki je nedavno obiskala vašo deželo, kakor tudi med reakcio- narnimi ministri, ki sc se uradno mudili v vaši deželi in so po pre- pričanju in razrednih interesih sovražno razpoloženi do vsega, kar je socialistično, taki. ki so izjav- ljali- .Preseneča nas velikansko delo, ki ga opravljajo Jugoslo- vani'!« Predstavnik Delavske partije Brazilije prof. ALBERTO RAMOS. je med drugim rekel; »Niti predstavljati si ne morete vzgojnega pomena jugoslovanske- ga napredka in družbene organi- zacije za brazilsko ljudstvo in .še posebej za njegove znanstvenike in tehnike. Morda niti Jugoslovani sami, ki so se povsem predali na- porom družbene graditve, kljub velikim političnim sposobnostim svojih voditeljev ne dojemajo po- polnoma vesoljnega pomena svo- jega družbenega napredka. Prav tako bi vam rad povedal, da tisto, kar delate, preseneča vsakega Brazilca. Za vas je to nekaj na- vadnega, vsakdanjega. Brazilcu, ki pride v vašo prestolnico, se to pokaže na presenetljiv način. Skratka, v vaši deželi gradite novo družbeno strukturo, ki daje pred- nost napredku duha in ljudski podjetnosti ter pri tem zagotavlja ljudstvu ustvarjalne možnosti, ki jih ni v nazadnjaških, še obstoje- čih sistemih. V praksi dežel, ka- kršna je vaša, so najbolj očitni resnični dosežki znanosti in teh- nike. Vaša stvarnost spodbuja do- mišljijo vsakega Brazilca. Vaš novi družbeni sistem je manife- stacija dejstva, da se lahko vsako ljudstvo razvija z lastnimi moč- mi.« Mnogo tega bi lahko še citirali iz govorov zastopnikov raznih na- rodov in njihovih političnih gibanj po svetu. Vendar ie že tudi iz teh razvidno, da sega pomen našega dela daleč preko meja naše do- movine. PTUJ, 18, NOVEMBER 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 OB PRAZNOVANJU V KIDRIČEVEM Na praznovanje 10. obletnice delavskega sa- moupravljanja in na šesti etnico proizvodnje, ki bo od 19. do 21. novembra 1960, se je kolektiv to- varne glinicG in aluminija »Boris Kidrič«, Kidriče- vo, pripravil z izrednim proizvodnim uspehom to- varne. Do 12. novembra 1960 je izpolnil proizvod- ni načrt glinice, aluminija in anodne mase ter fi- nančni načrt. Ravno v času 9. seje delavskega sveta tovarne v soboto, 12. novembra, je bil ob 10. uri izpolnjen tudi načrt aluminija, medtem ko je bil načrt glinice in anodne mase izpolnjen že 25. oktobrci 1960, Na seji navzoča predsednica ob- činskega ljudskegiz odbora Ptuj tov. Lojzka Strop- nikova in predsednik občinskega odbora SZDL tov. Ivan Kranjčič sta čestitala kolektivu za te uspehe. Po ozvočenju so bile skupno s temi če- stitkami sporočene kolektivu tudi čestitke delav- skega sveta, upravnega odbora. Zveze komunistov in drugih organizacij tovarne. V soboto, 19. novembra, bo ko- lektiv tovaime glinice in aluiminil.ja »Boris Kidrič«, Kidričevo, prazno- val desetletnico delavslkcga prak- tičnega lin uspe.šnega samouprav- ljanja teir šestletinico proizvodnje v mehaniziranem in že avtomati- zilranem obratu, v tovarni, ki je prešla v zadnjo fazo graditve šele v letu začetka delavskega samo- upravljanja, z letom 1950, po od- pravi težav z Madžarsko in po uirejenem kreditirainju z medna- roditb banko. Tovarna je zrasla za kapaciteto 45.000 ton glinice in 15.000 ton aluiTišnija. Z graditvijo in montažami naprav ter postro- .jenj, je bila gotova leta 1954, ko je začela poskusno obratovati in spreminjatil boksit iz Drniša io Rovinja v prvovrsten aluiminij ter .je z njim začela zalagati domači in inozemski trg. Najprej monterji, potem takoj industrijski delavci Za kolektiv tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidriče- vo je najznačilnejše, da jo je gra- dil ob popolnem zaupanju v spo- sobnost nad 800 domačih inženir- jev, tehnikov in delavcev (sedaj jih je okrog 1700), ki se niso me- nili za omalovaževalnc pomisleke tujih strokovnjakov, ki so jih po- slali v Kidričevo dobavitelji opre- me in postrojenj. V redu so opra- vili montaže, prav razumeli delo- vanje naprav in proizvodni posto- pek, ga izpopolnjevali in tudi po- polnoma obvladali. Iz poiskusne proizvodnje 1945. leta so kmalu prešli na redno proizvodnjo. Že v letu 1955 so dosegli skoraj 10- krat višjo proizvodnjo glinice in 10-krat višjo proizvodnjo alumi- nija kot prvo leto, leta 1956 pa so se že močno približali kapaci- teti tovarne glinice in aluminija. Leta 1959 bi letni plan gl--nice in aluminija že presegli. Leta 1958 je bila zgrajena tudi tovarna anod- ne mase in so začeli oktobra 1958 s poskusno proizvodnjo. S tem le- tom je prenehala potreba po nje- nem uvozu in bil je konec uvoz- nih težav iz Francije. Sedaj jo proizvajajo v količinah, kakor jo potrebujejo. Najtežje, ko ni elektrike Med največje težave so doslej šteli le neredno dobavo električne energije, ki so jo občutili zlasti v letu 1959, ko je močno vplivala na samo proizvodnjo kot tudi na fi- nančni uspeh tovarne. Letos je proizvodnja normalno tekla, brez vsakih težav, zato je tudi bilo mogoče plan tako hitro doseči in bo do konca leta uspeh mnogo boljši od prejšnjih let. Taki uspe- hi pa so postali dosegljivi zlasti po rekonstrukciji tovarne. Zlas- ti letos je močno občuten napre- dek pri pravilnem izkoriščanju postrojenj, večja storilnost zaradi vedno večje izkušenosti delavcev ter pravilnega nagrajevanja po učinku. Večodstotno boljše izko- riščanje kapacitet elektronskih peči, zmanjšanje števila zaposle- nih v proizvodnih obratih in upra- vi, v vzdrževalnih in pomožnih obratih, višja proizvodnost na po- sameznega delavca itd. so dokazi letošnjega napredka. Vsi plani že sedaj preseženf Letos je dosežen nadvse zado voljiv finančni uspeh tovarn glede na celoten dohodek, družben pro- izvod, narodni dohodek, čisti do- hodek itd. Planirani znesk; so že preseženi v 9 mesecih 1960. V 40 strani obsegajočem poslovnem po- ročilu k periodičnemu obračunu za obdobje od 1. jan. do 30. sept. 1960 je delavski svet prikazal članom delavskega sveta in uprav- nega odbora ter gostom na zadnji seji 12. novembra t. I. natančno sliko proizvodnih in finančnih uspehov ter vsestranskega na- predka tovarne. Tovarna glinice in aluminija Kidričevo zagotavlja naši skupnosti, da bo nadalje mo- dernizirana in razširjena tovarna s podvojeno kapaciteto izpolnila v.sa pričakovanja socialistične Ju- goslavije. V letošnjih 9 mesecih je ustva- rila tovarna nad 2 milijardi aku- mulacije v korist družbe. Akumu- lacija v korist podjetja se je dvignila za okrog 150 odst. na- pram istemu razdobju lanskega leta, če jo primerjamo s skupno vloženimi sredstvi v tem razdob- ju. Tovarna je znižala poslovne stroške za nad 10 odst. Proizvod- nost povprečnih vloženih proiz- vodnih sredstev se je dvignila za' 19,9 odst. v tovarni glinice in za 10,4 odst. v tovarni alum.injja. Popolno zaupanje v de- lavsko samoupravljanje Gospodarski uspehi tovarne te- kom mmulih 10 let potrjujejo, da je delal to dobo kolektiv v po- polnem zaupan,iu v delo organov delavskega samoupravljanja ter političnega in strokovnega vod- stva. S stalnim in pravilnim tol- mačenjem naprednih sprememb v tovarni je rasla zavest kolektiva, da je samostojen proizvajalec in upravljalec. Vsak član kolektiva se je zavedal, da ni njegova pra- vica in dolžnost samo delati, am- pak tudi soodločati v vsem go- spodarsko-političnem dogajanju v tovarni. Na več kot 80 sejah je predzad- nji delavski svet v mandatni dobi obravnaval nad 500 problemov in sprejel vsaj toliko sklepov. Z njimi se je v dobro spreminjal osnovni položaj kolektiva in vsakega po- sameznika. S sprejetjem novega tarifnega pravilnika in stimulativ- nega pravilnika za leto 1960 je začela v tovarni borba za boljšo proizvodnjo, za izkoriščanje to- varniških kapacitet in borba za boljši finančni uspeh podjetja, s tem pa tudi za boljši dohodek posameznika. Razni pravilniki in sklepi, ki jih je sprejel na podlagi zakona delavski svet so bile do- ločene pravice in dolžnosti gospo- darskih vodij in članov kolektiva. Na sprejemanje in odpuščanje delavcev so vplivale smernice de- lavskega sveta, zato so prišli v kolektiv delavci, ki želijo v njej tiidi ostati, se v tovarni izpopolniti in napredovati. Med samimi de- lavci je vedno več tovariške har- monije in medsebojne pomoči, di- scipline, upoštevanje varnostnih predpisov, sistematičnega dela, varčevanja z materialom itd. Ved- no več je svobodne diskusije o samem proizvodnem procesu, o odnosih v tovarni, o skrbi za de- lovnega človeka. Na sejah in .se- stankih organov delavskega uprav- ljanja, v organizacijah in društvih se čuti vedno več sproščenosti. Uspešno poslovanje podjetja ni že dolgo več samo skrb uprave, delavskega sveta, upravnega od- bora itd., ampak vseh in vsakega člana kolektiva. Take uspehe, kot so doseženi zlasti letos je bilo mogoče doseči tudi zato, ker ima- jo 60-članski delavski .svet in 6- članski upravni odbor ter politič- ne organizacije kot KZ, sindikat in di*uštva program dela, ki se tudi dosledno izvaja. Nov delavski svet in dra- gocene izkušnje prejšnjih Predsednik delavskega sveta je delavec Franc Klemenčič iz grad- benega oddelka predsednik upravnega odbora je delavec Pe- ter Gegič. Direktor tovarne inž. Franjo Griinfeld prihaja redno na seje delavskega sveta in upravne- ga odbO!-a kot stalen član uprav- nega odbora, in daje na njih po- trebna pojasnila in odgovore na vprašanja članov o proizvodnih in drugih problemih Vpliv organizacij ZK in sindikata Organizacija Zveze komunistov in sindikalna organizacija sta z dosedanjim političnim delom do- prinesla znaten delež k doseda- njim uspehom, uspehom delav- skega samoupravljanja in politič- no ugodnega razpoloženja v ko- lektivu. Lotevali sta se vprašanj v tovarni in uspeli, da so bila spro- ti rešena. Problemi v podjetju, ki sta jih delavskemu svetu in upravnemu odboru nakazali organizacija ZK in sindikat, so bili večinoma reše- ni. Ni seje niti konference- na kateri ne bi obravnavali gospo- darskih in političnih vprašanj iz tovarne, pa najsi je šlo za izbolj- šanje kadrov, za izboljšanje de- lovnih pogojev v tovarni, za spre- jem novih delavcev v tovarno, za delo mladine in ostalo. Delavski svet in upravni odbor sta pokaza- la za koristne pobude in predloge vse razumevanje. Nakazani pro- blemi so bili vneseni v dnevni red sej ali v analize problemov tovar- ne. Velik del članstva delavskega sveta in upravnega odbora so čla- ni ZK in komiteja. Največ skrbi za boljše življenje delavcev Največ skrbi sta organizacija ZK in sindikat posvečali življenju delavcev, njihove politične iz- obrazbe, njihovih stanovanjskih razmer, njihovega udejstvovanja izven služb, njihovega službenega napredovanja in splošnega ter strokovnega izpopolnjevanja. Stor- jeno je bilo največ, kar je bilo ob danih možnostih in pogojih sto- riti. Organizacija ZK in sindikat sta se zelo zavzemali za možnost oddiha kolektiva v času dopustov v naših turističnih krajih, za izle- te v drug^ kraje, za ogled drugih tovarn itd. Na zadnji konferenci ZK v Kidričevem koncem oktobra 1960 je bilo sprejetih mnogo po- bud in predlogov za sklepe za bo- doče delo, da bodo organizacije ZK v Kidričevem tudi v bodoče v veliko pomoč organom delavskega samoupravljanja, da bedo pravil- no tolmačila probleme podjetja kolektivu, da bodo skrbela za po- litično izobraževanje delavcev, sprejela v organizacijo nove čla- ne, delala s sindikatom in mladi- no, da bo pomagala odpraviti raz- (Nadalievanie na 3. strani) Direktor tovarne inž. Franjo Griinfeld Sedanji predsednk delav,skega sveta Framc Klemenčič bedanji predsednik upravnega cdbora Peter Gegič Program prireditev za desetletnico delavskega samoupravljanja tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Ki- dričevo, 19. novembra 1960 ob 6.50 budnica , oh 9. uri sprejem gostov cb 10. url svečana seja d elav£i je napisal pesnik Župančič. Poučno in koristno bo, če na- pravimo na razstavi kratek spre- hod skozi zgodovino. Leta 69 je prvič omenjal staro- rimski zgodovinar Tacit Ptuj, ki so ga Rimljani imenovali Poetovio. Ne leta 1869 ali 1769, čisto na kratko 69 brez tisočic in stotic. cesar Trajan pa je verjetno pode- lil Ptuju mestne pravice. Ptuj je torej najstarejše mesto na Slo- venskem. Okoli leta 800 so postali salzburški nadškofje gospodarji Ptuja in ozemlja, ki je spadalo pod Ptuj in obdržali svoje gospo- stvo 700 let. Fevdalni gospodje, h katerim prištevamo tudi redovni- ke dominikanskega in minoritske- ga samostana, so gospodarili v Ptuju do leta 1848, ko so na Du- naju izdali tako imenovano zem- ljiško odvezo. Kmet je poslušal- cev popolnoma razočarati, 'kajti mnogi bodo prišli, prepričani, da bo predavanje. Telefonski razgovori... Ptujska Delavska univerza kliče okrajno: Le dobro pripravljeno predavanje more ublažiti razočaranje. Zagotovilo ... Tovariš Milan Ze- vart, ravnatelj muzeja NOB, Ma- ribor, bo predavail o razvoju NOB na Štajerskem. Kratko uro potem... Na IV. terenu izobraževalnega centra v Ptuju £o novi plakati. Mnogi jih ne bodo niti pogledali in zvečer bodo presenečeni, ker ne bo pre- davanja, ki so ga pričakovali. Presenečenje zvečer... je sa- mo trenutno za vse one, ki res n.so pogledali na plakate. Odtehta ga predavanje ... sa- mo v polni mer;. Vodilo je poslu- šalce nszorno skozi največje dni borb za osvoboditev naših narodov in ustvaritev lepše bodočnosti. Tako ŽIVO so vstajali svetli liki naših prvih borcev na Štajerskem pred poslušalci, da si jih bodo take chr*njali za vedno v sebi. V mislih so poslušalci sodoživljali vso krvavo, toda zmagovalno pot naših talcev, ki je morala zgroziti naše krvnike z mirom in ponosom, ki so ga ix)kazali ti naši junaki. Sneg "in Pohorski bataljon ... kmet Šarh in njegovi sinovi. .., v roko ranjeni partizan, v' katerem hočejo Nemci z vso svojo nečlo- večnostjo ubiti svoj lastni strah, strah pred silo malega naroda ... Potem je tu Slava Klavora z vso svojo mladostjo in z vsem svojim pogumom. Tu so še: Šlander, Ke- renčič, je kmet Lacko... so dru- gi .. ., je tu Tončka Čečeva, ka- tere pogled zre uporno preko mu- čiteljev in zasmehovalcev ... Upor in ponos! Kaj se ni v dvorano prikradla misel? Kje je ponos tistih nekaterih, ki odhajajo v tujino, se tam udi- njajo za najbolj težaška dela, sa- mo zato, da si s prav suženjskim garanjem prigarajo motorno vo- zilo?! So kdaj pomislili, da morda pomagajo s svojim delom prav ti- stim, ki so prizadejali toliko gorja našim narodom; so pomislili, da morda scpomagajo v težnji za no- vo vojno? Prav je povedal tova- riš, ki je rekel, da bi z nekaj več delovnim naporom, na vsak način f>a s takim, ki ga izkazujejo v tujini, toda tu brez izgube člo- veškega dostojanstva in ponosa, zmogli ti ljubitelji motornih vozil tudi pri nas v razmeroma kratkem času postati lastniki takih vo- zil. M:se! se je ustavila, o, naj bi le vasovala tam, kjer še ni, naj bi le krepko potrkala na vsa mlačna srca! Prav bo.. Bližamo se dvajset- letnici velike vstaje naših narodov ter bo prav. da bo predavanje o razvoju NOB na Štajerskem v vseh izobraževalnih centrih naše občine manifestiralo s svojo do- kumentarno in umetniško poanto veličastno borbo našega malega, pa tako hrabrega in ponosnega naroda. Feldin Meta Iz Rogoznice Prosvetno društvo Rogoznica je zopet nabavilo precej novih knjig, ki jih bo nudilo vsako prvo in drugo nedeljo v mesecu v knjiž- nici v Zadružnem domu. Igralski ansambel društva pri- pravlja Golarjevo ljudsko igro »SLEPE MIŠI«. V soboto. 19. t. m., ob 20. uri bodo v Zadružnem domu Rogoz- nica gostovali »VESELI GORENJ- SKI FANTJE«. Predprodaja vstop- nic za to prireditev bo v gostilni Rogoznica in dve uri pred pred- stavo. Večerna politična šola Ptuj TOREK, 22. nov. 1960: ob 16.30, tema A 2: Blagovno gospodarstvo, I. del, predava Bo- rut CARLI. PETEK, 25. nov. 1960; ob 16. uri, tema A 2: Blagovno gospodarstvo, 11. del, predava Bo- rut CARLI. Večerna politična šola Kidričevo PONEDELJEK, 21. nov. 1960: ob 16.30, tema A 2: Blagovno gospodarstvo, I. del, predava Bo- rut CARLI. ČETRTEK, 24. nov. 1960: ob 16.30, tema A 2: Blagovno gospodarstvo, II. del, predava Bo- rut CARLI. OPOMBA: predavanja VPŠ Ki- dričevo bodo v sejni dvorani de- lavskega sveta Kidričevo. Mladinska politična šola Ptuj PONEDELJEK, 21. nov. 1960: ob 16. uri, lema I. A 3: Vloga nerazvitih dežel pri razpadanju svetovnega kapitalističnega siste- ma, I. del, predava Jože STROP- NIK. ČETRTEK, 24. nov. 1960: ob 16. uri, tema I. A 3: Vloga nerazvitih dežel pri razpadanju svetovnega kapitalističnega si- stema, JI. del, predava Jože STROPNIK. OPOMBA: Predavanja VPŠ Ptuj in MPŠ Ptuj bodo v mali dvorani občinskega komiteja ZKS Ptuj. Sindikalna politična šola Ptuj TOREK, 22. nov. 1960: ob 16. uri, tema.- Ekonomske in politične osnove socialistične gra- ditve . Jugoslavije, predava Ivo KRAJNČIČ. PETEK, 25. nov. 1960: ob 16. uri, tema: Prosvetna in kulturna politika Jugoslavije, pre- dava Ivo KRAJNČIČ. OPOMBA: Predavanja v Sindi- kalni politični šoli bodo v sejni dvorani magistrata. Trg mladin- skih delovnih brigad. VSEM ORGANIZACIJAM ZA TE- LESNO VZGOJO IN ŠPORT, SIN- DIKALNIM PODRUŽNICAM, UUD- SKI MLADINI, ŠOLAM RAZPIS OKRAJNEGA TEKMOVANJA V ORIENTACIJSKEM KROSU V PO- ČASTITEV »DNEVA REPUBLIKE« Okrajna zveza organizac j za telesno vzgo.1o razp;suje okrajno tekmcvan.je v crientacijskEm kro- su. Tekmovanje bo 29. novembra 1960 s pričetkcim ob 8. uri na ob- moč.ju mesta Maribora. Pravico nastopa imajo vse or- ganizacije za telesno vzgc.io m šport, JLA, LMS, sindikalne po- družnice, tatocrniki. šole itd. Tekmovalne ekipe bodo tekme- vale v dveh skup na h: A skupina — registrirani člani atletskih klubov. B skupina — vsi drugi. Na.iboljše ekpe bodo preje o praktične nagrade in diplome. Stroške udeležbe na tekmova- nju nrsi.jo udeleženci sami. Tekmuje.io: Člani (rojeni leta 1941 in sta- re.jš) 6 km. mladinci (rojeni leta 1942. 1943, 1944) 6 km. član-ce (rojene leta 1941 in sta- rejše) 3 km, mladinke (rojene leta 1942, 1943 in 1944) 3 km. Ekipa šteje tri tekmovalce-ke, Pn orientaci.iskem teku mora ekipa dokazati: da zna hoditi po neznanem terenu .s pomoč.io z"m- ijevida, ravnati s kompas-m, oce- njevati razdalje, v šine itd. Vsaka ekioa mora imeti kompas. Prijave, ki morajo vseb'vati po- imenski seznam tekmovalcev, mo- rate noslati najkasneje do 25. no- vembra 1960 na nasIm-: Okrajna zveza orqain'7acii za tefesno vzgo- jo. Maribor, Maistrova ulica 5. Vsa morebitna oojasnila dcbite Rojstva poroke in smrti NA MATIČNEM PODROČJU PTUi ROJSTVA: dečke so rodile: Ve- • rona Kranjc, Levanjci 29 — Ivana; Alojzija Notersberg, Turški vrh 88 — Marjana; Marija Antolič, Žamen^i 14 — Ratislava; Ivana Korošak. Drbetinci 40 — Dušana; Marija Čeh, Dornava 43 — Marja- na; Marija Gašparič, Mestni vrh 121 — Martina; Ana Rojko, Vin- tarovci 12 —; Marija Gselman, Miklavž pri Marit)oru; Čeh Marija, Pacinje 33 —; Angela Majar, Bu- kovci 29 — Franca; Marija Črček, Kidričevo 15; Elizabeta Podplat- nik. Savci 52; Terezija Kocmut, Rotman 40 — Branka; Marija Per- nat, Kozminci 16 — Ivana; Mari- ja Vnuk, Vinica — Franca. Deklice so rodile: Vera Kolarič, Vičava 17 — Stanko; Marija Ko- vačič, Bukovci 72 — Marijo; An- gela Pal, Stojnci 5 — Zdenko; Ana Pintarič, Cirkulane 54 — Majdo; Štefanija Žga.inar, Kri- žance 71; PVidcrika Masten, Hum 86 — Ksenijo. POROKE; Janez Krajnčič, Bu- dina 60 in Elizabeta Tekmec, Spuhlja 137; Anton Tement. Spuh- Ija 48 in Elizabeta Zlatnik, Mo- škanjci 97. SMRTI: Henrik Kosmat. Ptuj Hrvatski trg 4. roj. 1877, umrl 12. 11. 1960; Jožefa Šalamun, Obrez 2, roj. 1901, umrla 10, lU 1960. Aluminij v blokih (nadaljevanje s 3. strani) ne škodljive pojave in nepravilno- sti v delu organizacij in društev, zlasti pa pomagala uresničevati njihov program dela. Varnost življenja in zdravja v tovarni Glede skrbi za sam kolektiv s strani organov delavskega samo- upravljanja je važno, da večina delavcev ceni ukrepe za varnost zdravja v službi in za skrb oddel- ka HTZ in komisije HTZ pri de- lavskem svetu. Zlasti pri novih delavcih je ta skrb posebej bud- na, ker se še tako ne zavedajo nevarnosti pri delu. Za zaščitna sredstva pri delu je bilo samo la- ni porabljenih za 1 delavca nad 21.000 din ali skupno nad 36 mi- lijonov dinarjev. Kljub vsemu pa se še vedno dogajajo nezgode. La- ni je bilo okrog 200 nezgod. Na 1 nezgodo je odpadlo po 17—22 dni. Vsled bolezni jo izpadlo letno do 21.000 delovnih dni ter do 12 mi- lijonov dinarjev za nadomestila plač do 7 dni in nad 7 dni bolezni. Skupni izdatek za vse oblike HTZ službe, nesreče in nezgode ter bo- lezni je utrpel kolektiv vsako le- to od 1955 dalje vsako leto po osebi od 20.000 do 50.000 din. Kolektiv čuti tudi stalno skrb delavskega sveta ter tovarniških služb zanj v vseh oblikah, za od- dih med delom, ob nedeljah, ob praznikih in dopustih. Počitniški dom v Crikvonici in pogodbe z drugimi kolektivi za oddih delav- cev in nameščencev v njihovih počitniških domovih je zlasti le- tos pokazal veliko pridobitev za kolektiv iz Kidričevega. Pravilna skrb za zdravstveno službo, za pravilno zaposlitev ženske delovne moči pri lažjih delih, za upošte- vanje invalidnosti in starosti ter ostalo kaže, da je znal delavski svet Tovarne glinice in aluminija Kidričevo storiti vse. da se vsak član kolektiva čuti v tovarni kot član velike tovarniške skupnosti, v kateri se naj čuti kot doma, saj je deležen vseh njenih skrbi, t»- žsv, pridobitev in usmchov. Po«Eatelc2-om'- njam, ker me je nekoč zeio pr&- senetil. Ko bi ne bil slišal tega, kar vam bom sedaj pripcvedcvai, iz njegovih lastnih ust, bi nikdar ne verjel, da je mogel ta človek kaj takega storit!. To me je tem- bolj začudilo, ker n; v njegcvem obnašanju nič zdajalo takih nag- njenj. Na prvi pogled se je zdel neizmerno premočrten. Bil je niz- ke, vitke postave, belih las, rde- čega nagubanega obraza in mo- drih OČI. Ko sem se seznami z njim, mu je bilo kakih šestdeset let. Oblačil se je zelo skrbno n nevsiljivo, kakor se je spodobi/o njegov: starosti m položaju. Čeprav je bila njeciova pisarna v Kob«, je Burton pcgcstcma pri- hajal v Jokohamo. Nekoč sem se v tem mestu zadržal nekaj dni, da bi počaka! na svoj parnik, v britskem klubu pa me je nekdo predstav! Burt:nu. Igrali smo bridge. Igrai je dobro in veliko- potezno. Govonl je malo, tako pri :gri kakor tudi potem, ampak to. kar je rekel, je imelo glavo .n rep. Razumel je šalo. Dobi! sem vts, da je med člani kluba zelo pri- ljubljen, in ko je odšel domov, .so m rekli, da ga imajo res vsi zelo radi Izkazalo se je. da stanujeva oba v Grand hotelu. Naslednjega dne me je Burton pcvabl na ve- čerjo. Spzna! sem njegovo ženo, ne več m'ado. močno, smehljajočo se gospo, m njegov;' dve hčerk. Predstavljali so ljubečo se, složno družino Ko...ker se spcminjapi, .:>e mi je zdelo, da je najvidnejša Burtonova lastnost njegova do- brota. V njegovih očeh je bilo nekaj neskcnčno mr.rnega. Glas mu je bi! prijeten. Nisem s. mogel predstaviti, da bi ta glas mogel kdaj izraziti zlobo ali jezo. Nje- gov smehljaj je bil nepopisno pri- srčen To je bil č ovek, ki ga je moral '.me^i vsakdo rad, ker je z njega kar vela ljubezen do bliž- njega. V sebi je imel veliko ma- line, pri tem pa ni bilo v njem nobenega pretvarjanja. Rad je :gral, rad je tudi pil, znal je pri- povedovati zabeljene dovtipe. v mladosti pa je bil dober šport- nik. Bil je premožen, vendar je pošteno zasluži! vsak peni, ki ga je imel Bil je tako majhen m droban. da je v ljudeh vzbuja! materinska čustva. Glavo bi bil stavil, da bi ta človek še kuri ne storil nič zlega. Neko popodne sem sedel v veži Grand hotela. B lo je še pred po- tresom in tam so še stali velik: usnjeni klubski naslonjači. Skozi ckna je b,l krasen razgled na za- liv in gomazenje v pristanišču, kjer so bile zasidrane velike oce- anske lad.je na poti v Vancouver n San Francisco, v EvrcpwD čez Šanghaj, Hongkong in Singapur. To so bile ladje vseh narodnosti, stare in utrujene džunke z viso- kimi kljuni in velikimi jadri pa neštevilna množica majhnih k taj- skih barčic. Bi:l je zanimiv, hkrati pa tudi razburljiv pogled, ki je povzročal, ne vem zakaj, nena.- vadno pomirjajoč dojem. Iz njega je izhajala neka težko razk.žljiva romantika. Zdelo se je, da zado- stuje stegn ti roko, pa U jo člo- vek uje,. Čez nekaj časa se je v veži pri- kazal Burton, pogleda! me je in pn sedel. »Bi ne hote'i kaj piti?« Poklical je boja in naročil dva gina z limono vi m ;?okom. Ko nam je deček podajal pi.jačc, sem skoz; š po zagledal nekega znanca, ki je pravkar šel čez u ico. Tudi on me je opazil in mi pomahal z roko. »Poznate Turneja?« je vprašal Burton. »Seveda, v klubu sem ga spo- znal. Pravi.io, da je lenuh.« »Imate prav. Tu je veliko ta- kih.« »Čudovito igra bndge.« »Večina tak;h cdlično igra bridge. Lan se je tu pojavil člo- vek, ki se je po čudnem nak'jučju imenoval prav tako kakor jaz. To je bil najbcljšt bridgist, kar sem jih kdaj sreča! v Londonu. Pisal se je Lenny Burton. Kolikor mi je znano, je b*Ptujski vodovod« vsak mesec za pretekli koledarski mesec. 5. člen 90 odst. vodarine se uporabi za vzdrževanje vodovodnega omrežja in za upravne stroške ograna za vzdrževanje vodovoda, 10 odst vodarine pa se viporabi za vzdrže- vanje mestne kanalizacije. 6. člen Navodila za izvajanje tega od- loka izda po potrebi svet za sta- novanjske in komunalne zadeve. \ _ 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okra- ja Maribor«, uporablja pa se od 1. oktobra 1960. Štev. 05/l-ZAO-48r2-50. Ptuj, dne 10. nov. 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Lojzka Stropnik 1. r. LJUBLJANA KEDEL.IA. 20. NOVEMBRA 6.00 lutranji pozdrav — vmes ob 6.0,'i—6. in Poročila, vremenska na- poved in dnevni koledar. 6.30 Vesele melodiie. 7.00 Napoved časa. poroči!^, pregled tiska, vremenska napoved in oh- iava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Kadilski koledar in prireditv/e dneva. 7.35 Pihalni orkester ILA p. v. Pavla Brzulie. 8.00 .Mladinska radiiska igra — .Vfilankov — Nikolič: Lov za izginulimi oblaki. 8.45 Iz albuma francoskih, bel- giiskih in švedskih pesmi za mladino. 9.00 7. zabavno glasbo v novi teden. 9.45 Vokalne skladbe Mariana Kozine. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Andrei Pagon — Ogarev: Izpod Blegaša v Slovensko Renečiio. 10.30 Blagoje Bersa: Sončne poliane — simfonična pesnitev iz cikla Moia domovina (Orkester ZagrebSke fil- harmoniie dirigira Milan Horvat). 10.45 Spoznavajmo svet in domovino! (Posnet- ki javne oddale z dne 17. nov. 1960). 11.45 Pevec Dušan lakšič. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del. 13.00 Kapoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — 11. del. 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Kar radi poslušate. 16.00 Humoresika tega tedna — Mark Twain: Gospa in nevihta. 16.20 Melodiie za nedeljsko popoldne. 17.10 Peli so jih mati moia . . . slovenske na- rodne pesra«. 17.30 Radiiska igra — Fred von Hoersch.-nann: Kai naj storimo? 1S.36 Pančo Vladigerov: Vardar. rapso- diia iOrkester Radia Leiptig dirigira flvtor). 18.46 Zadovoljni Kranjci s pevci. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in šport- na poroEila. 20.05 Izberite melodiio tedna! (Zabavnoglasbena oddaja z nagra- dama). 20.50 Godala v ritmu. 21.00 Ob- iski pri naših skladateliih — Matija Bravničar. 22.00 Kapoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radM- ekem sprejemniku. 23.00 PoTočila. 23.05 Nočni komorni koncert del B. Smetane in v. Novaka. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELI.A. 20. NOVEMBRA II. PROGRAM 12.00 Nedeljski simfonični ko-ncert. 13.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 13.10 Zabavni zvoki. 13.45 Iz solistične glasbe. 14.15 Popevke in plesni ritmi. 15.00 Napoved časa. poro- čila in vremenska napoved. 15.10—16.00 Popularen operni koncert. _ . . MESTNI KINO PTUJ predvaja od 18. do 20. novembra fran- cosko-italijanski barvni film »Ženska in njena igračka«, od 22. do 24. novembra japonski barvni film »Streha Japonske«. KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 19. m 20. novembra ruski barvni film »Tajnost dveh oceanov«, 2.3. in 24. novembra italijanski barvni film »Arrive- derci Roma«. KINO MAJŠPERK predvaja 19. in 20. novembra jugoslovanski film »Edini izhod«. KINO ML^RETINCI predvaja 19. in 20. novembra francoski film »Zakon Je zakon«. NOVI DAROVALCI KRVI Dne 25. oktobra so darova i kri delavci Tekstilne tovarne Ptuj. Vsem darovalcem i.skrena hvala.! Darovalci so: Gcričan Ivan, Ži- žek Franc, Plohi Janez, Judič Ostoje, Letič Manja, Furman Ani- ca, Vogrinec Štefka. Šara Marija, Strniša Alojz, Ponikvar Martin, Jemejčič Marija. Dne 27. oktcfera so darovali kri prebivalci RogozmTce in okolice. Vsem darovalcem in •crganizator- jema Vela K^-nradu in Voda Kon- radu se iskreno zahvaljujemo. Darova'ci so: Janžekovič Alojz, Herga Terezija, Menoni Marica, Hajduk Marija, Sirec Neža, Kola- rič Apolcnija, Čergul Marica, Ze- leniik Terezija, Kramberger Franc- ka, Petrovič Mar ca, Petrovič Ma- rija, Tih Elizabeta, Prcsenjak Te- rezija, Štehih Ivanka, Vamberger Dzika, Robin Justina, Žitnik Sta- nislava, Bračič Terezija, Čeh Liza, Vojsk Roza, Zamuda Neža, Kav- čev(č Marija, Junger Katarna, Lešnik Ivana. Zamuda Zcika, Vela Konrad. Lešnik Alojz, Zelenko Osvald, Robin Ivan, Menoni Stan- ko, Pečnik Jože, Amuš Tomaž, Voda Konrad, Knez Ivan, Toplak Janez. Knez Gabrijel. Ko'arič A'cjzij.a, Kramberger Marija, Cen- čič Hilda, Nadižar Fant. Dne 3. in 8. novembra pa so da- rovali kri prebivalci Cirkovc in okolice. Organizatorju Francu Do- biču in vsem darovalc;m iskrena hvala. Darovalci so: Gradišnik Ivanka, Polanec Julijana, Frangeš Neža, Kovačič Pepca, Čean Štefi, Na- past Justtna, Predikaka Marija, Dcbič Marjeta. Gojkošek Anica, Sagadin Terezija, Peršuh Marija, Pernat Julijana, Klasmc Neža, Drevenšek Marija, Lorger Barbara, Purg Ama.lija, Korošec Martin, Kcvačič Lizika, Klasinc Jože, Zu- pan;č Franc, Jernejšek Anton, Peršuh Franc. Sagadm Simcn. Fic- jan Marija. Pernat Jože. Pleteršek Anton. Pernat Alojz, Modic Mar- tin, Vedernjak Hugo, Zupanič Ma- rija. Vidovič Manj-a, Baštevc Ma- tilda, Knafelc Alojz. Lah Marija, Horvat Valentin, Foštner Otilija, Salatnik Jaka. Kmetec Anton, Be- denik Ludvik, Kmetec V;ktor, Če- lan Agata, Veg Marija, Kmetec Katica, Potisk Silva, Pajka Adam. Osta'i so še: Žgeč Franc, Anžel Franc, Grabar Ivanka, Pernek Ma- rija, dr. Gaberšek Ivo, Menoni Alojz, Dreza Manja. Vavpotič Ivan, Valih Elizabeta, Jakopin Val- ter, Voljec Helena, Urek Irma. Dne 12. novembra pa je brl od- vzem krvi v Majšperku. Vsem od- zvanim in organizatorki Jere Veri se iskreno zahvaljujemo. Darovalci so: Klaneček Simon, Hajnal Mirko, Pleteršek Zinka, Pctočnik Ježe, Fcštnerič Jakob, Pišek Otilija, Veg Alojz, Erka Ma- nja, Mesaric Terezija. Skela Jo- žica, Senegačnik Suzana, Tac ga Marica, Hajnal Nežika, Karneža Martina, Vrečko Karel, Dvoršak Terezija, Skela Karel, Novak Ma- rica, Korže Nada, Ljcrjanc Marija, Tajnikar Štefka, O-senač Ana, Pra- protnik Manja, Klaneček Hilda, Žnidarko Marija, Korošec Jože, Vladoševič Stevo, Lcrbar Anton, Novak Franc, Vodušek Jože. Trs Terezija, Jeza Marija, Krapež Ma- rija, Potočn k Kiarija, Petrovič Ivan. Bcmbek Ivanka. Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči knž Ptui TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hišne obiske vsijo zdravniki Zdravstvenega dom.a PtUj od 18. do 24, nov. 1960 po sledečem raz- poredu : 18. dr. Slobodan Žakula, 19. dr. Franc Rakuš, 20. dr. Franc Rakuš. 21. dr. Slobodan Žakula, 22. dr. Ladislav Pire, 23. dr. Franc Rakuš, 24. dr. Milan Carli. Hišne obiske na področju Zdrav- stvene posta.ie Juršinci naročajte osebno pri ZP Juršinci po možno- sti v dopoldanskih urah, v nujnih primerih tudi telefonično na po- što. Zdravnik ZP Juršinci bo vr- šil obiske na domu na področju KU Juršinci, KU Polenšak in KU Vitomarci ter bližnje okolice v popoldanskih urah. Zdravstvena postaja v Juršincih posluje vsak ponedeljek od 14. do 19. ure, ostale dneve pa od 8. do 13. ure. Zdravstvena postaja Podlehnik poslujo vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje; Vse informacije in naročila hiš- nih obiskov sprejema dežurni cen- ter Zdravstvenega doma Ptuj, te- lefon štev. 80. Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah. Pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj posluje do nadaljnjega razen torka od 7. do 13. ure. Rentgenski pregledi pljuč bolnih na TBC in zdravlje- nje se vrši ob torkih od 13. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Ob .sredah so rentgpnski pregledi pl.iuč za vse ostale osebe. Specialistične ambulante poslu- Internistična dnevno razen sre- de in sobote od 12. do 14. ure; Očesna specialistična ambulanta ob torkih od 17.,30 dalje; ob sre- dah in sobotah od 13. ure dalje; Specialistična ambulanta za ušesa, nos in grlo ob sredah in sobotah od 13. ure dalje; Neurološka spe- cialistična ambulanta ob pone- deljkih od 13. ure dalje; Derma- tovenerološka ambulanta ob tor- kih in sobotah od 13.30 do 16. ure. Rentgenski pregledi želod- ca so ob ponedeljkih in četrt- kih od 7. do 12. ure. Uprava ZD Ptuj TRŽNE CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 16. NOVEMBRA 1960 POVRTNINA: krompir 20. če- bula .=)0—60. česen 120—150, rde- ča pesa 40, korenček .50, peteršlj 60. luščeni fižol 70, špinača 80, solata v glavah 70, por .50, zelje v glavah 40. ohrovt 30. solata en- divija 40—.30. koleraba 50, fefe- roni 260. rdeče zelje 20. SADJE IN SADEŽI: jabolka 40— 50. hruške 50—60. kostanji 50, orehi 240, med 450, pečeni kosta- nji 80. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: pšenica 40. koruza 40, proso 50, koruzni zdrob 50. ajdova mo- ka 60. koruzna moka 40. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 40. smetana 200, sir 50— 100, .surovo maslo 500. PERUTNINA IN .TAJCA: kokoši 500—750, piščanci 600—800, jajca Obvestilo kmečkim zavarovancem železniški zdravstveni dom — splošna ambulanta Ptuj, Ormoška cesta 2. ližali. Sodnik (ki ni bil popolnoma kos nalogi!) je moral tekmo večkrat prekiniti zaradi grobe igre obeh moštev. Zadnje minute igrs so bile zelo živahne in je prišlo skoraj do izenačenja. Zmagala je Drava z minimal- no razliko. Najboljš« igralec na terenu je bil vratar Drave, ki je ubranil mnogo nevarnih strelov. Strelci golov so bili: Čemezel, Kranjc in Širovnik po 4, Koren 2, Gajzer m Toplak po 1. Za go- ste je dosegel največ golov Pirš rn sicer 6. Po članski tekmi so igrali pio- nirji Drave prijatel.jsko tekmo proti reprezentanci ptujskih osemletk. Zmagali so pionirji .Pravfl ■^11;6....... ____________KF v počastitev 10. obletnice del. samoupravljanja tovarne alumini- ja in glinice — Kidričevo je bil v nedeljo, 13 t. m., na strelišču v Kidričevem turnir z MK puško. Sodelovale so 4 članske e'Kfpe 7 kolektivov, ki so dosegle na- slednje rezultate: 1. TAM (Mbr.) 830 krogov, 2. Kidričevo 812, 3. Železniška del. (Ptuj) 783, 4. TAP (Ptuj) 745, 5. Impol (Slov. Bistrica) 743, 6. Del- ta (Ptuj) 685, 7. Majšperk 530 krogov. Od posameznikov so bili naj- uspešnejši: 1. Sovič (TAM) 231 krogov, 2. Savnik (TAM) 221, 5. Pulko (Kidr.) 218. 4. Pal (Kfdr.) 218, 5. Koželj (Žel.) 217 krogov itd. Za .sodelovanje se je tekmoval- cem v imenu del. sveta in uprav- nega odbora in uprave tovarne Kidričevo zahvalil Hojnik Franc in podelil prvim trem ekipam le- pe spominske trofeje. K A Delavske igre v razmahu Sindikalno prvenstvo se pribh- žu^e koncu. Nogometne te'i