PHIHOBSKI DNEVNIK GLAS8LO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Uprava Primorskega dnevnika se je preselila iz ulice Sv. Frančiška v ulico Ruggero Manna 29 Telefon 27-847 in 27-947 Uradne ure od 8 do 12 in od 15 do 19 Uredništvo pa je v ul. Montecchi 6 (pri Sv. Jakobu) Uto ivT Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 dm TRST četrtek 2. septembra 1948 Spedizione in abbon. postale PoStninai plačana v gotovini Štev. 987 nvanje sovjetskega ljudstva ob izgubi tovarlSa Ždanova Množice prihajajo, da se poslednjič poslove od genialnega branitelja Leningrada. S sovjetskim ljudstvom žalujejo demokratične množice vsega sveta «. 1. — Danes je bil v oskyi več ur ustavljen ves ni°me* razen podzemeljske želez-mogel sprevod s po-do os-an^’- tovariša Zdanova speti do Doma sindikatov, kjer vod>°StaV--en mrtvaški oder. Spre-so /m po ul’c* Gorkega, kjer sovjetske armade izka- zovali vojaške časti, drugi oddelki so zadrževali množico. - *'rs‘o so nosili ‘»m Stalin, Svernik in drugi Molotov, bniuk- uiUgi člani Politbiroja VKP (b). ‘,k° sliko u>nrlega so obesili kip vn* vbod v Dom sindikatov, Jer S(, Zdanova ob 18 položili na 5S* °d«, ki je bil pokrit S in-t, ? ln Venci. Na obeh straneh askega odra stoje častne stra-Porvt8110^' V brezkončni vrsti se »ni», , tiha in ganila množica ti-T?0 j5rste, zunaj pa čaka Se na ce delavcev, da pridejo na vrsto no P°slednji pozdrav tov. velikega borca Zda- Življenje je v Aleksandrovič Zdanov se e j 1 .V Marjupolu leta 1896. Bil Ir- lln šolskega nadzornika in po camh Študijah je diplomiral na agronomskem inštitutu v Moskvi. Leta 1912., ko mu je bilo komaj 16 let, je vstopil v rusko socialdemokratsko stranko ter se pri tem izrekel brez pridržka za politično linijo boljševikov, ki jih je vodil Lenin. Od tedaj je bilo vse življenje Zdanova popolnoma posvečeno borbi proletariata. Bil je vedno v prvi vrsti v velikih bitkah ruske komunistične partije: za sovjetsko revo, lucijo, za zgraditev socializma, v borbi proti izdajalcem v notranjosti partije, za obrambo sovjetske domovine proti napadalcem, za obnovo domovine po vojni in končno v borbi proti ameriškemu imperializmu, podpihovalcu k novi vojni. Leta 1917., po februarski revoluciji, je Zdanov postal član okrožnega komiteja partije, nato predsednik pokrajinskega odbora v Cadrjusku v Sibiriji. Tam je ostal do leta 1919. Zlasti se je odlikoval v vojni proti belogardistom in tujim vpadalcem, ki so jim pomagali v tem času, je bil tri leta v Tveru »pozneje Kalinin), kjer je postal predsednik pokrajinskega komiteja partije. Leta 1924. je bil pozvan na vodstvo partije v Nižnij Napad na slovensko kulturo j., nedeljski proslavi sedemdeset-u^nc,e Prosvetnega društva ((Valenom- v Dolini je prihitela ttnnjnna mn°žica. Naše ljudstvo je Pra~ral° dolinski Praznik za svoj Pred Sa* 36 prav dolinski tabor n. bil važen mejnik v ofcor°rOCiU inskega ljudstva iz jju .ice Trsta in severne Istre. Naši D so tem velikem kulturnem tla*ni>cu čutili, da je prav, da se j ”03t razvija v bratskem soglas-setl 3e bi!a skozi vsa de- hov 'v porok naših uspe- ob t ° se nismo hoteli dotikati ta tern kulturnem prazniku nespo-Uau,H0V' 'Ki s0 v *adnjem času zrah-Jro enotnost demokratične ljudske la ^al P.a je to soglasje zmoti- 3trfna izjema in to prav od one °d koder smo to najmanj »Vet *' Pole0 slovenskih pro- tiitl, društev, ki so prihiteli če-tki*' ^ilantu, so bili tudi italijan-*e rt°S^e' smo doživeli take ča-a se kulturna društva dveh >ku' itl nar°dov medsebojno obi-<3(,Je^° in sodelujejo, je le posle-«Co-t zrna&e načela o medsebojnem in, ovanju, Stalinovega načela, da tUr, Usak narod, pravico o svoji kul-°dločati sam. Zal pa je prav p0 CCP prof. Ferlan, tokrat na to načelo in je pozabil *uoi na ^°^nost gosta, četudi je v jUnlera govoru zatrjeval, da so de-roba nieri[° kulture. Pravilna upo-hn. pavice gosta pa je tudi stvar "urnosti. 8ot>o°^ terlan 3e znan kot dober m toda vsa njegova retorika Uni °aLa zakriti njegovega ne-in krivičnega napada na ti(Qenclce intelektualce. C e slovenje D^lUmniitvo na trtaikih tleh [j(jc eSe Po taktu Ferlanovega pota p ,e°tt "■jazzav, pi%av gotovo ni za-(j0 J1 lan upravičen, da izreka sod-Vun°jrn^?ovem kulturnem udejstvu- »nF ^ Sicer pa vemo za pravi na-Hn ' erlanovih ponovnih napadov * SL'f°UenS,CO razumnistvo. Vidali je Ijdj r'lu razbijaško politiko zape-v*n uk* de! Slovencev. Stara slo-C® >. 'a 1n°drost pravi: «da se resni-*uon aV spo2na> treba je slišati oba Ferlan pa se tega (in G in o hočeta na vsak na-lel jJ' ePl'ečiti, da bi do ljudstva pri-!ca izgonu slovenskega ra-1a$ 0a je neko i izvršil at^*SsaOoero Veneto», «Voce llbe-,adani dru0i taki časopisi se besno trecif( u slovenske šole, zlasti tka ‘Je‘ ker bo iz njih izšla sloven-9enc ntellaenca. Narod brez inteli-l*‘ ^ narod brez kulture. It0o “ko naj bi bilo slovensko Ijud-Ce ga gospoda okrog «Vo- Tae,va>> If,2* gnjavila, Ferlan ht Je intase Ljudstva odtrfjal od doma ^°du q,ence- da bi na laie trapil n<1^ ljudie imajo sami dovol ' dovolj posluha, da znajo ogroziti au celo preprečiti ra» ločiti frazo od resnične, četudi še tako skrite misli. Zato tudi razločilo iskrenega prijatelja od prihuljenega prizovalca, resničnega delavca od gostobesednega frazerja. Naši ljudje, preprosti, nešolani ljudje so mnogo bolj kritični kot H morda p\-of. Ferlan misli. ((Praznujemo sedemdesetletnico ..Vodnika” in prof. Ferlan nam ob tej priliki govori o turškem zatiranju, četudi ni „Vodnik" doživel nobenega turškega udarca, čudi me pa, da je prof. Ferlan popolnoma poiabii gu-voriti o fašističnem zatiranju, ko je vendar prav društvo „Vodnik" bilo žrtev tega zatiranja in je bilo razpuščeno od fašizma za celo četrtino dobe svojega obstojat. Tako mi je čisto preprosto pripovedoval po Ferlanovem govoru neki Brežan. Napadenega slovenskega razumništvu pa ne bomo branili. Razlog je čisto preprost: ofanatizirani Vi-dalijevci niso dostopni nobeni stvarni razpravi; pred razsodnimi slovenskimi ljudmi pa naših intelektualcev, sinov slovenskega delovnega ljudstva ni treba zagovarjati, ker jih to ljudstvo samo pravilno ocenjuje po njihovem delu. Slovenska delovna inteligenca je dokazala svojo zvestobo do njega v vse težjih razmerah: ostala je med našim ljudstvom in z njim v času, ko se je zvestoba plačevala z življenjem, z umiranjem in gladovanjem v koncentracijskih taboriščih, s prezeba-njem in krvavenjem v partizanskih brigadah. Premajhen, preneznaten je Vidali z vso svojo druščino, da bi sodil o zvestobi onih, ki so jo prekalili v ognju narodno-osvobo-dilne borbe. In Mor j« prestal orkan druge svetovne vojne ter je ostal ljudstvu zvest, tega ne bo zmotila niti Vidalijeva sapica, da bi tkienil z ravne poti ljubezni in zvestobe do svojega ljudstva. Tudi Fer-lanovi govori ne bodo preokrenili nikogar z ravno začrtane poti niti za las. Novgorod (pozneje Gorki) in tam je ostal do 1934. Leta 1930 je bil na šestnajstem kongresu partije izvoljen v centralni komitet. Leta 1934 po atentatu na Aleksandra Kirova, sekretarja partije za leningrajsko pokrajino, je Zdanov prevzel njegovo mesto. Sedmi kongres Sovjetov ga je izvolil v Prezidium ZSSR, 17 kongres partije pa ga je izvolil za sekretarja CK. Bil je predsednik komisije za mednarodne zadeve v Vrhovnem Sovjetu in kot tak je leta 1939 napisal «Pravdi» pismo, v katerem je obsodil dvojno igro capadnih velesil, ki so se branile, da bi sklenile s Sovjetsko zvezo zavezništvo proti Hitlerjevi napadalnosti. Istega leta je postal Zdanov član Politbiroja VKP (b). Za časa vojne je bil junak odpora v Leningradu: on je vodil legendarno obrambo tega mesta, kjer je vse prebivalstvo skozi dve leti v hudih borbah odbijalo napade nacističnih armad. Takrat je postal generalni polkovnik Rdeče armade. Po vojni je vodil komisijo za izvajanje premirja na Finskem: sam predsednik Paasikivi mu je izrazil hvaležnost (inskega ljudstva za razumevanje, kt ga ie pokazal za njegove težnje. Nato se je vrnil v Moskvo. Tukaj je imel priložnost nadaljevati svoje plodno delo razjasnjevanja in ideološkega izoblikovanja zlasti med sovjetskimi intelektualci. 2e leta 1935 se je udeležil kongresa sovjetskih pisateljev, kjer je imel važno poročilo o realizmu v literaturi. Leta 1946 pa je imel v CK partije znani referat o kulturnih problemih. Leta 1947 je na kongresu filozo. fov podal globoko in ostro kritiko »Zgodovine filozofije«, ki jo je napisal Aleksandrov. Krjtika je naletela na najširši odziv. Kot je znano, se je Zdanov udeležil prvega sestanka delegatov devetih evropskih komunističnih partij, na katerem se je ustanovil Informacijski uraa. Pri tej priiožnosti le imel poznano poročilo o mednarodnem položaju, obsodil je zaroto ameriškega imperializma, ki hoče potegniti svet v novo vojno, in pozval je komunistične partije, da se postavijo na čelo borbe za neodvisnost njihovih držav. Njegova smrt pomeni veliko izgubo ne le za komunistično partijo ZSSR, temveč za vse delavce, in za vse demokrate vsega sveta in pred vsem komuniste, ki so z njim izgubili izkušenega in modrega voditelja, neizprosnega borca za socializem, za mir, za neodvisnost narodov. Bil je heroj, ki ni nikoli omahoval v borbi svetovnega proletariata. LEIPZIG, 1. — Predsedstvo nemškega ljudskega sveta je poslalo generalisimu Stalinu sožalno brzojavko. PRAGA, 1. — Qb smrti Zdanova je CK Češkoslovaške KP poslal CK VKP (b) sožalno brzojavko, ki izraža žalost češkoslovaškega ljudstva in ki dodaja, «da bo živ- Poljska prva v Evropi v proizvodnji premoga VARŠAVA, 1. — Evropski gospodarski komite OZN je sporočil, da je dosegla Poljska v juniju in juliju rekordno proizvodnjo premoga in tako zavzela prvo mesto v Evropi, na drugem je Nizozemska, na tretjem pa Velika Britanija. ljenje brata Zdanova služilo vsem graditeljem socializma, bodisi v Češkoslovaški kot drugod.« Brzojavko je podpisal Gottwald, predsednik komunistične partije in pa Slansky, generalni sekretar. BUDIMPEŠTA, 1. — Podpredsednik vlade in glavni sekretar stranke delavcev, Rakosi, je poslal sožalno brzojavko VKP (b). Predsedstvo sindikatov sovjetskega področja je poslalo brzojavko predsedstvu sovjetskih sindikatoy in generalisimu Stalinu. Jutri bo ob 9 priredila enotna socialistična stranka v Leipzigu komemoracijo v čast Zdanovu. Uradni govornik bo Ernst Lohagen. Sožalna brzojavka CK KPJ BEOGRAD, 1. — Ob smrti Andreja Zdanova je CK KPJ poslal CK VKP (b) sledečo brzojavko: »Globoko nas je razžalostila kruta izguba, ki je prizadela CK VKP (b) s smrtjo Stalinovega zvestega sodelavca tov. Andreja Aleksan-droviča Zdanova. CK KPJ.» Zve7,a partizanov Tržaškega o-zemlja je poslala sledečo brzojavko: ((Komunistični partiji boljševikov, Moskva. Slovenski in italijanski partizani STO-ja izražajo živo sožalje ob izgubi voditelja svetovnega komunizma Andreja Zdanova.)) RIM, 1. — CK KPI je poslal žalno brzojavko CK VKP (b), v kateri zatrjuje, da so komunisti kakor tudi ostali italijanski demokratični delavci globoko zadeti ob smrti tovariša Zdanova, velikega voditelja komunistične partije boljševikov in da se ganjeni klanjajo pred posmrtnimi ostanki herojskega branitelja Leningrada in velikega graditelja neodvisnosti delavcev in napredka socializma na svetu. „Borba“ obsoja laži in klei/ete proti Jugoslaviji BEOGRAD, 1. — Današnja ((Borba« se v svojem uvodniku bavi s klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji ter zatrjuje, da vsi poskusi, ki hočejo oslabiti jugoslovanske demokratične sile, vodijo k oslabitvi protiimperialistične fronte v celoti. Članek pravi: ((Kampanja v tujem tisku, kakor tudi po radiu in preko nekaterih državnikov demokratičnih držav, ki se vodi proti KPJ na osnovi zloglasne resolucije Inform-biroja, je v zadnjih časih izgubila tudi v svoji obliki vsak značaj «kritike tovarišev komunistov« in pa ((kritike zaradi načel«. Ta kampanja je sedaj odkrito in brez vsakega zavijanja postala to, kar je v resnici bila od prvega dne: besen napad na prestiž FLRJ, na čast ljudstev naše države in na njegove najdragocenejše pridobitve.« Zdi se da tisti, ki danes kritizirajo Jugoslavijo, in med njimi tudi nekateri odgovorni državniki ljudskih demokracij, izgube vsak obzir in mislijo, da jim je pri napadanju Jugoslavije vse dovoljeno, od laži in Štirje poveljniki v Berlinu so se zopet sestali Velika manifestacija za mir v Leipzigu BERLIN, 1. — Štirje vrhovni poveljniki v Berlinu so se sestali danes ob 17. Sestanek se je končal ob 19.55. Maršal Sokolovski je takoj zapustil sedež nadzornega sveta z vsem svojim spremstvom. Nek ameriški predstavnik je izjavil, da se bodo vršili še drugi sestanki. General Clay je povedal celo bolj točno, da se bodo štirje poveljniki sestali jutri. Generali Clay, Robertson in Koe-nig, ki bi morali danes prisostvovati slovesni otvoritvi ((parlamentarnega sveta« zapadne Nemčije, so sporočili vsem nemškim ministrskim predsednikom, da se ne morejo udeležiti te svečanosti, k^r so zadržani zaradi ponovnih razgo-vorov v Berlinu, LEIPZIG, i. — V okviru slovesnosti velesejma v Leipzigu se je vršila danes manifestacija za mir, na kateri so govorili trije predsedniki nemškega ljudskega sveta, Wilhelm Eieck, Otto Nuschke in prof. Kastner. Govorili so pred veliko množico obiskovalcev velesejma, Nemcev in tujcev. Spominjajoč se obletnice pričetka druge svetovne vojne je Wilhelm Pieck med drugim dejal: «Kljub oblakom, ki le vedno zatemnjujejo politično obzorje, dajejo razgovori med štirimi predstavniki okupacijskih sil nemškemu ljudstvu novih nad. Mi samo želimo, da bi po teh razpravljanjih prišlo do sporazuma.« Pleck je tudi omenil kampanjo, ki Jo razvijajo proti sovjetski coni Nemčije, zatrjujoč, da Ima ta kampanja namen odvrniti pozornost ljudi od vzrokov za kritičen gospodarski položaj, v katerem se nahaja zapadna Nemčija. Prof. Kastner je goyoril o bistveni razliki med denarno reformo y zapadni Nemčiji in med reformo v sovjetski coni. Na Zapadu, Je dejal, je denarna reforma dovedla do brezposelnosti. Svoj govor je zaključil g pozivom na okupacijske oblasti, da zagotove Nemčiji mir. Tretji govornik Otto Nuschke pa se je bavil s prvo sejo tako Imenovanega »parlamentarnega sveta«, ki se je danes vrlila v Bonnu. Zatrjeval je, da tamkaj niso Imeli poguma, da bi to ustanovo imeno- vali parlament. Nadalje je dejal, da ima ta svet nalogo sestaviti temeljne zakone, katerih si ne upa imenovati ustaya. Tudi Nuschke je na koncu svojega govora želel pravičen mir in enotnost Nemčije. Jugoslavija na velesejmu v Plovdivu SOFIJA, 1. (Tanjug) V Plovdivu so odprli 12. mednarodni vzorčni sejem. Letos sodelujejo na plovdivskem sejmu razen Bolgarije kot uradni razstavljalci tudi Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija in Albanija, neuradno pa po- samezne tvrdke Avstrije, Belgije, Velike Britanje in drugih zahodnih držav. Predsednik Beneš v agoniji PRAGA, 1, (AFP) Kancler Smutoy je danes popoldne izjavil dopisniku agencije AFP, da je bivši predsednik BENES izgubil zavest pred 36 urami in da je že od prejšnje noči v agoniji. V teku dneva so ugotovili neznatno zboljšanje, toda stanje bolnikovega zdravja je ostalo še dalje zeio krtično. klevet pa do odkritih pozivov na upor. Lahko si je ustvariti pravo sliko o obsegu, ki gq je zavzela ta kampanja, če se navede, da se v tisku držav ljudske demokracije v zadnjem času napiše več napadov, ki so naperjeni proti Jugoslaviji kakor pa proti imperialistični politiki. Tako je na primer list «Scantea», glasilo romunske delavske stranke, posvetil 47 kolon od 27 številk, ki so izšle julija meseca, napadom in klevetam proti Jugoslaviji in samo 28 kolon za razkrinkavanje ameriških imperialistov. Isto velja za bolgarski tisk. »Rabotničesko delo», organ komunistične stranke, je posvetilo v juliju 18.09% svojih kolon napadom proti Jugoslaviji in 7.07% vestem in člankom, ki zadevajo angloameriške imperialiste. Š čem se polnijo te protijugoslovanske kolone v komunističnem in demokratičnem tisku? Z lažmi, ki so nastale n se razširile z velikim gnevom proti Jugoslaviji, ki pa so bile tako slabotnih nog, da se niso mogle vzdržati na njih niti en dan. Tako je na primer glasilo francoske KP «Humanit4» razširila pod senzacionalnim naslovom kleveto o Jugoslaviji, češ, da je glavni 5tab Jugoslovanske armade «v razsulu*. Bratislavska «Pravda» glasilo slovaške KP je razširilo lažnivo vest, da so »voditelji FLRJ pristali na to, da odstopijo Trst Italiji in Koroško Avstriji v zamenjavo za pomoč po Marshallovem načrtu«. Podobne klevete je razširil list »Sabad Nep», ki ga urejuje Jožef Revai. Poljski, »Glos ludu« pa je «dognal», da v jugoslovanskem tisku »ni več člankov proti imperialistom«. «Borba» zaključuje svoj članek. »Gre za dejanja, katerih se lahko vesele samo vojni hujskači, imperialisti, za katere predstavlja enotnost antiimperialistične fronte, oviro za njihove načrte«. Kongres KPS bo v novembru LJUBLJANA, 1. — Plenum CK Komunistične partije Slovenije je na svoji seji odobril sklep, da se za 11. november skliče drugi kongres KPS v Ljubljani. II [80111 tudi s tem, da bomo resnici do kraje zvesti,, LJUBLJANA, 31 — Pod zgornjim naslovom poroča današnja »Ljudska pravica« sledeče: Včeraj zvečer so se zbrali v mali dvorani doma sindikatov ljubljanski člani Društva novinarjev IRZ. Tovariš Lev Modic, direktor Urada za informacije, je poročal o klevetni-škl kampanji proti Jugoslaviji, ki jo v ljudsko-demokratičnih državah vodijo preko tiska in radia. Po poročilu tov. Modica se je razvila diskusija, v kateri so novinarji obsodili te laži in izmišljotine. No-Vinarji so ugotovili tudi naloge, pred katere jih postavlja ta lažniva klevetniška kampanja. Po zaključeni diskusiji so soglasno sprejeli resolucijo Centralnemu komiteju KPJ in Centralnemu komiteju KPS, ki se glasi: Člani društva novinarjev LRS u-gotavljamo na svojem zborovanju, da kampanja, ki se razvija v tisku in radiu vseh ljudsko-demokratičnih držav že od objave resolucije Informbiroja, temelji izključno na zlobnih izmišljotinah in klevetah, ki so naperjene zoper vodstvo stvo naše partije in s tem tudi zoper vodstvo naše države. Z obžalo- vanjem ugotavljamo, da ti klevetniki s tem pripravljajo strelivo, katerega se potem poslužuje imperialistična propaganda, da z njim bije ne samo Jugoslavijo, ampak vso protiimperialistično fronto. Zgražamo se nad tem, da naši nasprotniki to breznačelno gonjo maskirajo kot marksistično kritiko. Nikdar doslej v zgodovini se marksistična kritika ni posluževala laži. Ko pa tako imenovana kritika Informacijskega urada nekaterih kompartij omalovažuje vrednost naše osvobodilne borbe in nam očita, da se razvijamo v buržoazno državo, ki hinavsko hvali Sovjetsko zvezo, v resnici pa se že vključuje v Marshallov načrt in imperialistični taboj, potem je jasno, da take lažne kritike ne more noben pošten Jugoslovan ni sprejeti niti ostati nasproti njej ravnodušen. Ob tem se prav mi novinarji zavedamo, da ho. mo pomagali uspešno graditi socializem tudi s tem, da bomo resnici do kraja zvesti. Naša naloga je, da bomo z obrambo resnice pomagali popraviti škodljive posledice, katere je povzročila ta gonja ne samo naši državi, ampak tudi vsemu de- lavskemu gibanju v svetu in je gotovo škodovala tudi ugledu ljudsko-demokratičnih držav. Mi v tej borbi za zmago resnice ne bomo nikdar odstopili od načel marksizma- leniz-ma, ker bi sicer ravnali kot oportunisti in bi postali nezvesti naprednemu delavskemu gibanju, svoji domovini in velikim borbenim tradicijam naših narodov, našega delovnega ljudstva in naše partije To zavest hočemo s svojim novinarskim delom krepiti v vrstah delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ki na klevete češ da v naši domo vini ne gradimo socializma, na svo* jih mestih odgovarjajo z velikimi delovnimi zmagami. Ponosni smo, da pri tako velikih nalogah pomagamo stvari socializma, da lahko pomagamo krepiti demokratično protiimperialistično fronto, da pomagamo k zmagi resnice in komunistične morale v mednarodnem delavskem gibanju. Ponosni smo tudi, da ima naša domovina in CK naše partijo s tovarišem Titom na čelu -to težko, toda v mednarodnem obsegu pomembno nalogo, ki jo bomo brezdvomno uspešno izvedli. Pošiljamo Centralnemu komiteju KPJ plamteče pozdrave in mu zagotavljamo, da bomo vztrajno stre-mili za izboljšanjem dela, ki nam ga je poverilo delovno ljudstvo Jugoslavije In naš Centralni komite Člani društva novinarjev LRS Osnovna poteza Unije, ki jo uvaja pri nas ozek krog ljudi okoli Vidalija, je LIKVIDATORSTVO, To trdimo SMELO, to bomo dokazovali i* dneva v dan, dokler ne bo kot na dlani vsakemu človeku, ki je na tem ozemlju na svoj način doprinašal v naši ttiki borbi. Razen Vidalijevih ljudi ni do danes še nihče na tako ogabtn in po del način blatil vse tisto, kar je najsvetlejle v zgodovini nate borbe, nihče se ni še potrudil, da bi to svetlo preteklost tako zatemnil in jo potvoril. To je storil Vidali s tako lahkoto, ki je svojstvena le politikantu, ki ume svojo likvidatorsko linijo prikrivati X blestečimi frazami o intcrnacionalizmu ter demokraciji. Od blatenja vseh tistih, ki so se najbolj trudili, da bi demokratično gibanje na Tržaškem ozemlju raslo 1* krepkih in zdravih temeljev, pa tja do formiranja nekih komisij, ki noj bi eventuelno raziskovale tudi kraške fojbe, je le majhen korak. Ce so do zdaj našo partijo vodili ljudjt, kakor je ttku-lak Krajghera (besede iz lista (dl Lav or at or e n), «šovinistična klika okoli Babiča (besede iz lista «H Lavoratore»), ((razbojniki ter sleparji« (besede W Usta «11 Lavora-tore»), potem bi bilo logično, da so Uti ljudje organizirali tudi po-kolje nedolžnih ljudi, katerih kosti so razmetane po kraških jamah?! Mar mi*H Vidalijeva sku- NESRAMNE POTVORBE RESNICE (Nekaj pripomb h kongresu likvidatorjev) cionarnt borbe. Iz zgodovin* VKP (b) nemo, da so ruski likvidatorji Po l. 100S. vrgli boljfevikom v obraz: vi ste mrtveci! («11 Lavorato-re» pa: cadaveri politiciJ), Leto 1920. je Trocki aprožil svojo ofenzivo z ugotovitvijo, da so sovjetski sindikati na poti h katastrofi; ugotavljal je (Trocki), da bo «moral bližnji kongres IZBIRATI med dvema tendencama». Tudi pri nas je Vidali že prve dni po objatii resolucije Informbiroja izjavljal: Položaj v, naii KP je katastrofalen, lahko takoj naštejem tisoč napak! V našem primeru je Vidali dokaj korenito izbiral med dvema tendencama: odločil se je za likvida-torstvo, ki je v njem tlelo že delj časa, Mi ne bomo trdili, da so vsi delegati, ki jih je Vidali povabil na kongres, likvidatorji; likvidatorji so predvsem ljudje iz ožje Vidali-jeve skupint, tisti, ki nastopajo kot prostaški malomeščanski politikanti, ki s« tako močno veselijo, da so »likuidiraH« Babičevo skupino. Veselijo se res in oznanjajo to ie nina, da tako blatenje ni likvida- vsemu svetu. Toda naj Vidali ve, torstvo? Da, prav to so prvi signali za uvajanje linije, ki vodi /v likvi-'intomtvu naše do sedanj# revolu- da se stari borci ne bodo nikdar izneverili pravični borbi, da bodo delali vztrajno, prot! tako, kakor so delali vse doslej. Delali bodo, ne da bi si peli slavospeve. Toda oglejmo si Vidalijevo Uk- vidatorstvo nekoliko po bliže. Pri analizi napak v naši KP (kar jih je bil o, jih nismo nikdar prikrivali!) Vidali zavrača vso krivdo na «skupino» okoli tov. Babiča (na kongresu je začel sicer govoriti tudi nekoliko drugače). Ves kongres je skušal prikazati, da so za napake odgovorni predvsem neki šovinisti, trockisti itd., ki so se vtihotapili v KP in ki so seveda moralno pokvarjeni (klika, razbojniki, sleparji), Tako zavračanje krivde na neke osebe, tako klevetanje imenuje Vidali leninistično analizo. Ce bi na pr. ugotavljali, da v naši partiji ni bil dovolj razvit demokratični centralizem, če bi ugotavljali, da v naši partiji nista dovolj razširjena kritika ter avto-kritika, če bi ugotavljali, da j* bil to splošen pojav (kar seveda ni res), bi morali brez nadaljnjega analizirati rast naše KP na Tržaškem ozemlju. Tako je treba n. pr. pri analizi rusvoja naše partije brez nadaljnjega upoštevati sledeče: v.ečina naših aktivistov (tudi v Jugoslaviji) in brez dvoma najboljših aktivistov, je prišla iz par- tizanskih vrst, to je iz vojske. Naša KP je vodi la do konca leta 1947 stalne in težke borbe, vodila jih je na svojevrsten način, tako namreč, kakor je najbolje odgovarjalo položaju na Tržaškem ozemlju, in njeni strukturi. Tako stanje je moralo v naši KP pustiti neke sledove in vodstvo KP pred negativnimi sledovi m nikdar zapiralo oči. Toda, kako naj analizira te sledove Vidali, Jci je včeraj prišel iz Amerike? Njemu niti ni do tega. On zavrača vso krivdo enostavno na «sfcupino» okoli tov, Babiča (tudi za napake, ki jih ni bilo), Tov. Lenin je večkrat opozarjal: ((Marksistična teorija zahteva brezpogojno, da se analiza katerega koli socialnega vprašanja postavlja v DOLOČEN zgodovinski okvir; če se govori o kaki deželi (n. pr. o nacionalnem programu za to deželo), ie treba upoštevati konkretne značilnosti, ki to deželo ločijo od drugih dežel v okviru iste zgodovinske dobe« (Lenin: Obrana dela, str. 226, Moskva 1934), Mi vprašamo partijske funkcionarje, ki so bili na kongresu, ali je Vidali poskušal zares analizirati neke napake in običaje £ nali KP? Ce bodo premislili, bo odgovor negativen, Toda — kaj je za Vidalija leninizem? To je težko reči. Eno pa je točno: Vidali NI IZVRŠIL PRAV NOBENE ANALIZE NAPAK V NASI KP Napake je iskal tako, kakor to delajo avešči» parlamentarni tekmeci, vlekel jih je od nekod za lase, KER JE BILO TO ZA NJEGOVO AKCIJO PAC POTREBNO. Tak način iskanja napak je brez dvoma LIKVIDATORSTVO. Tovorili aktivisti naj se le nekoliko zamislijo v vse napore KP ter množičnih organizacij, da bi se tu pri nas zgradili potrebni kadri, ki naj bi vodili borbo našega ljudstva ter nešteto organi-zacij, ki so zrasle v toku treh let naše borbe! Kadri so se gradili in niso se gradili ravno slabo. Aktivisti so se vračali s tečajev oboroženi in ne razoroleni, kakor to trdi Vidali, ki pri vsem svojem kričanju ni mogel navesti NITI ENE-O A KONKRETNEGA PRIMERA, da so se na tečajih širile protisovjetske in trockistične teorije O-CITNO JE, DA JE HOTEL VIDALI S SVOJIM PODLIM PODTIKA. NJEM UMAZATI NEKATERE TOVARIŠE, KI SO DELOVALI NA TEM PODROČJU. Pravimo: našel ni niti enega samega primera! To- da, čemu niso teh primerov naved li tovariši (prisotni na kongresu), ki go te tečaje posedali? Tudi na to bomo odgovorili. Da bi vsaj nekaj nagrabil, iznaša Vidali neke ((primere«, ki so se ((dogodili)) kmalu po objavi kritike Informbiroja. Vsi aktivisti so tedaj mnogo disku tirali ter ugibali o enem in dru gem. m ravno TU je Vidali odkril neke »protisovjetske« teorije. S takim tvojim postopkom je popolnoma razgalil vso svojo pokvarjenost in ves svoj meksikanski parlamentarizem. Za svojo parlamentarno akcijo je izkoristil prav tak položaj, ki smo ga ravnokar navedli. Obračal je, kakor je najbolje kazalo. Taka «znanstvena» metoda je prevevala tudi ves kongres. Zar~s, Vidali *{ je z-,d 2a svojo akcijo ustvariti tudi potrebno ozračje (psihozo). To ozračje naj bi bilo predvsem v tem, DA Sl LJUDJE CIM BOLJ MISLIJO DA, JE JUGOSLAVIJA PRED PO-’ POLNIM ZLOMOM, Da je ravno Vidali ustvarjal tako psihozo, lahko navedemo nešteto primerov. Pred mesecem dni je Cok Romano iz Trsta izjavljal vpričo kurzistov na nekem tečaju v coni B: »Poglejte tisto ladjo, ki pluje iz Pirana, popolnoma prazna je zaradi tega, ker je v Istri teror«! Na kongresu je neka Zutek Vera izjavlja-la: «Ko bo prišlo v Jugoslaviji do upora, pojdemo tja tudi mi, da pometemo z nacionalistih («11 Lavo-ratore«, 24.8.48), V takem ozračju je Vidalijevo meksikanska parlamentarna metoda dajala dobre rezultate! (Nadaljevanje prihodnjič) Lonferci ne trpijo in ne bodo trpeti Vidalijevih razbijačev Lonjerski partizani in aktivisti se ie tri leta srečujejo na sestankih vsak poslednji četrtek v mesecu. Marsikaj lepega so si v tem času že povedali in tudi marsikaj koristnega je tam vzklilo za aktivno pomoč, ki jo dajejo naši skupni protiimperialistični borbi. Ce jim je bilo le mogoče, so vselej poskrbeli tudi za dobrega govornika, ki jim je znal pojasniti politični položaj. Tako so tudi zadnjič storili. Povabil i so v svojo sredo too. Vojmira in Voja, ki ju poznajo kot stara preizkušena bore at o katerih vedo, da jim bosta nalila v čase le čistega vina. Z e pred pričetkom sestanka Pa se je pojavila skupina Vtdaltje-vih frakcionaštv, ki so jo vodili Nello, Blazina in Deliza. Ze sam njihov prihod je razburil domačine, ki so takoj vedeli, čemu so prišli. Nekdo jim je to tudi povedal s temi le besedami: «Kj« ste tri leta hodili, da vas nikoli ni bilo med nas? Čudno je, da ste nas ravno sedaj našli«. Kar je ljudstvo pravilno slutilo, se je pričelo Se na vratih izpolnjevati. Pretili so tovarišu Vojmirju in Voju, naj ne hodita v dvorano, ker če ne bo huda, misleč, da se bosta ustrašila njihovih groženj. To se sa veda ni zgodilo. Sla sta v dvorano in na željo ljudstva tam govorila. Preprečila sta vidalijevcem, da bi poceni prišli do besede in na lahek način zavedli z njo Lonjerce. Ti pa so za našo borbo dali vs« preveč žrtev in vse preveč pretrpeli, da bi nasedali Vi$alijevim kramarjem. Ti so sicer skušali trkat i na njihova srca. Najprej na lahko, da ne bi preveč bolelo. Ko pa so videli, da se ne uda jo in da nočejo slilati, da je Jugoslavija na krivi poti, so trkali nasilno in grobo. Nello je sicer ie v pričetku svojega govora povedal, da bo rabil trde besede, ki pa niso bile le trde, nego tudi napadalne in žaljive, kakršnih Lonjerci doslej niso bili vajeni. Spomnile so jih na fašistične in škvadri-stične čase. Na zahtevo ljudstva, ki ni moglo poslušati, kako se blati Jugoslavija in s tem tudi njegove žrtve v narodno osvobodilni borbi, je predsednik prekinil sestanek. Tako se bo končal odslej » Lonjerju vsak sestanek, na katerega bi še prišli Vidalijevi frak-sionaši. Tem se bodo počasi posušile skomine po razbijanju »la. ge in enotnosti našega ljudstva. Izjava večine sektorske celice Ro)»d (VIII. okraj) Podpisani tovari5i, večina sektorski celice Rojan (VIII. okraj) ugotavljajo, da volitve delegatov izrednega kongresa KP STO-ja ne ustrezajo načelom KP in sicer iz sledečih razlogov: 1) Tovariši, ki tvorijo večino celice, ne priznavajo izrednega kongresa KP sklicanega od Vidalljeve skupine, kot zakonitega in so mnenja, da se v celici ne bi smele vrSiti volitve delegatov za ta kongres 2) Ne oziraje se na gornje dejstvo, ugotavljajo, da so bile volitve delegatov popolnoma nedemokratične in ne-zakonite. Od manjSine celice so bili izvoljen! trije delegati, Število, ki tat odgovarjalo le v primeru, da bi vseh 29 članov bilo sporazumnih za skll. canje kongresa. Očitno Je, da Število izvoljenih delegatov ne odgovarja volji celice, kajti možnost voliti jn biti voljeni je imela le manjšina celice, katere število pa ni bilo zadostno niti za izvolitev dveh delegatov. 3) Manjšina je vključila v celico enega člana, ki organizacijsko ne pripada tej celici. To dejstvo da sumiti, da so hoteli vplivati na številčno razmerje obeh skupin, da bi tako uspeli spremeniti predvideno ravnotežje. 4) Radi teh vzrokov smatrajo člani, ki tvorijo večino celice sklicanje, ves postopek in sklepe izrednega kongresa KP STO-ja za nelegalne. Smrt fašizmu - Svoboda narodu! (Sledi Iti podpisov članov celiceJj Dichiarozione della aiaggioranza della Ccllula di Strada dl Roiano (VIII. Rlone) 1 sottofirmati compagni, componen* tl la maggioranza della Cellula dl Strada di Roiano (VIII. Rione), con-statano che le elezioni dei delegati per il Congresso Straordinario del PC TT non sono state affatto confa-centi ad un PC e questo per le se-guentl ragloni: 1) La maggioranza del componentt la cellula non riconosce per legale 11 Congresso straordinario convocato dal gruppo di Vidali e per questo e di opimone che nella cellula stessa non si sarebbero dovute svolgere delle elezioni dei delegati. 2) A presclndere da questo fatto si constata che le modalita u?ate per le elezioni dei delegati sono state asso-lutamente antldemocratlche ed illega-II. Sono stat! eletti dalla minoranza tre delegati, numero proporzionale solo (jualora tutti i 28 componenti la cellula sarebbero stati d’accordo per la convocazlone del congresso. E' evi-dente che II numero de! delegati elet-ti non corrisponde alla volontž della cellula perche la facoltd ad eleggere ed essere eletti competeva alla minoranza, non sufflciente neppure per due delegati. 3) Dalla parte della minoranza si č incluso nella cellula un membro il auale organizzativamente non ha mo. tivo di appartenere a questa cellula Questo da a sospettare che si abbia voluto influire sui rapporti numerici delle due tendenze della cellula che si profilavano ln equilibrIo. 4) Per queste ragionl i componenti la maggioranza della cellula conslde-rano la convocazione del Congresso straordinario del PC TT illegale, ol-tre che nella sostanza pure nella forma dl procedura. Liberti ai popoli! Morte al fascismo fSeguono 15 firme) PRIMORSKI DNEVNIK 2 - 2. septembra 1948 nMcssaggero Veneto" in slovenske šole Vztrajne in odločne zahteve slo venskega ljudstva v Trstu ne dajejo spati tukajšnjim šovinistom. V njihovem imenu je odgovoril 25. t. m. v svojem članku iiMessaggero Veneto«. Ze sama misel, da bodo Slovenci zahtevali šole v predmestjih ali — pregrešna misel — celo v samem mestu »najbolj italijanskega» mesta Trsta, jih je razdražila tako kot bika rdeča krpa. Zato takoj za tem dostavlja že tisočkrat povedano pravljico o Slovencih, ki akalajo« iz Slovenije in Hrvatske, da bi že v naprej opravičil svojo šovinistično tezo, da tržaški Slovenci nimajo pravice do svojih šol v materinščini. Res je to, da vsa velika mesta dobivajo stalen priliv in to v normalnih časih predvsem iz svojega naravnega zaledja. Toda ta naravni proces je s silo zavrl fašizem, ko v Trst ni le dopuščal, da »kalajo» prebivalci iz italijanskih provinc, marveč jih je uvažal na debelo s Sicilije in iz Kalabrije, ki prav gotovo niso naravno zaledje Trsta. Na drugi strani pa je rašizem premeščal v notranjost Italije državne uslužbence slovenskega porekla, da bi dal tako Trstu čim bolj italijansko lice. Toda tudi pet in dvajset let nasilja ni moglo izriniti iz mesta tržaških Slovencev, ki se vedno predstavljajo znaten del prebival- »Messaggero Veneto» uporablja nemogočo logiko, ko v isti sapi sicer priznava pouk slovenskih otrok v materinem jeziku, obenem pa se upira zahtevi, da bi občina morala poskrbeti tudi za potrebne šolske zgradbe. Ali morda zahteva, da bodo imeli naši otroci šolo na glav-nemtrgu ali v Ljudskem vrtu? Ce smo Slovenci dobri za to, da plačujemo davke in izpolnjujemo vse ostale dolžnosti z najmanj tolikšno vestnostjo kot Italijani, nam gredo prav enake pravice in med temi tudi pravica do slovenskih šol. Ce že do sedaj kljub velikim neugodnostim in šovinističnemu pritisku obiskuje v samem centru mesta nad 600 učencev slovenske ljudske šole, se prav gotovo ne moremo zadovoljiti z nekaj učilnicami ter kot gostači moledovati pri nenaklonjenih in šovinističnih italijanskih didaktičnih ravnateljih za nekaj ur pouka v italijanskih šolah. K temu je treba prišteti še 1269 Ijudskošol-skih učencev iz tržaških predmestij ter še vse one, ki bi obiskovali slovenske šole, če bi ustrezale vsem pogojem. TRŽAŠKI DNEVNIK PROCES PROTI 24 Obtožnica proti tovarišem se podira Odvetnik Zennaro bo tožil ,,Messaggero“ zaradi obrekovanja Do kakšnih bedarij se lahko povzpne »Messaggero Veneto» v svoji šovinistični prenapetosti, je najboljši primer prav ta članek, ko trdi, da bi slovenski otroci, ki vsi popolnoma obvladajo italijanščino, mogli obiskovati kar enostavno italijanske šole. Toda vedite, da se Slovenc nismo zastonj borili 25 let proti fašizmu in si z demokratičnimi državami tudi priborili enakopravnost na tem ozemlju. Ne Airey ne tržaški šovinisti kljub vsej podpori imperialističnih sil nam ne bodo te pravice mogli več iztrgati. Kot se bo mo borili za slovenske šole v mestu, prav tako se bom o tudi borili za šole v podeželju v vseh vaseh, kjer prebivajo Slovenci. »Messaggero« hoče seveda prepričati svoje bralce, da imamo Slovenci svoje šole v sleherni slovenski vasi, toda dejstvo je, da je še več vasi, kjer ni slovenskih šol in jih slovenski starši zaman zahtevajo. Boli ga tudi, da rimamo ne le dovolj, temveč celo preveč slovenskih šol«. Toda tem gospodom bi odgovorili z istimi besedami: »Pomirite se in ne razburjajte se razadi slovenskih šol, ker teh je v Trstu vse promalo kaj šele, da bi jih bilo preveč. Seveda si želi »Messaggero» kot vsi šovinisti, da bi začeli s počasnim odpravljanjem slovenskih šol, kot je to napravil fašizem, kajti po njegovem hodijo vsi slovenski učenci v slovensko Šolo le na pritisk SIAU, ker bi sicer hodili v šovinistične potujče-valnice ter bi s tem dosegli to, kar ni uspelo fašizmu. Poleg osnovnih šol pa nam primanjkujejo tudi srednje in strokovne šole, tako n. pr. dvorazredna trgovska šola, srednja tehniška itd., katere so nam nujno potrebne, da posobimo kader, ki jo potreben danes, še bolj pa, ko bo Trst imel normalne stike o svojim zaledjem, ki bodo v korist ne le Slovencev, temveč vsemu tržaškemu ljudstvu. Gospodje okrog «Messaggera», ali se morda zato bojite prihoda gu-vernjera, da bi prišit Slovenci končno do svojih pravic? Ali ne bi bilo v mnogo večjo korist tudi vseh Italijanov, ki vam še sedajo na limanice, da bi se vprašanje STO-ja že enkrat uredilo ter bi imeli tako Italijani kot Slovenci dovolj kruha in pravic? Piscu tega članka pa bi svetovali, naj se morda, kadar bo lepo vreme zglasi v našem uredništvu in ga bomo peljali od slovenske do slovenske hiše, pa se bo lahko na mestu prepričal, koliko Slovencev je še v Trstu. Takoj na začetku razprave so se dvignili odvetniki Zennaro, Tamero in Moro ter se postavili proti nizkotnim napadom taoističnega lista »Messaggero Veneto«. Ta je namreč v svoji včerajšnji številki med zveriženim poročilom o poteku procesa napadel vse tri odvetnike zato, ker branijo obtožene tovariše. Omenjeni dnevnik je pač ostal tudi tokrat dosleden svoji liniji in strupenosti, s katero napada vse, kar koli je demokratičnega. Odvetnik Zennaro je s svoje strani omenil, da je bil napaden v torkovi številki omenjenega časopisa samo zaradi tega, ker Je prevzel obrambo obtoženih delavcev na tem procesu. Isto pa se Je zgodilo z ostalima dvema kolegoma. V obrambo odvetniškega poklica Je zagovornik izjavil, da bo tožil omenjeni časopis zaradi klevetanja. Odvetnika Tamero in Moro sta se pridružila protestu odvetnika Zennara, vendar pa nista izjavila, ali —iuefatriu .—lOiUO. l/UVelULK Tamero je poudaril, da ai še nikdar nikomur odrekel zagovorništva, kajti obramba obtoženca je osnovna družabna pravica. Odvetnik Moro je še dodal, da strupena podtikavanja nimajo drugega namena kot ovirati potek razprave. Major Bayliss Je še poudaril, da je treba smatrati odvetnika kot nekakega sodnega funkcionarja, ki ima dolžnost braniti obtoženca ne ka bi se oziral na narodnost ali prepričanje obtoženca. S tem da je bil zaključen uvod procesa, katerega Je povzročilo fašistično glasilo, je predsednik Bayliss prišel v živo samega procesa. Izjavil Je, da je dobro preštudiral dosedanji potek procesa, zato Je prišel do tega zaključka, da mora nekaterim obtožencem črtati nekatere obtožbe. Vzrok Je ta, ker tožilcu ni uspelo dokazati obstoja prve in druge točke obtožnice. S tem še ni dovolj razkroja toliko napihnjene obtožnice. Major je še izjavil, da so obtožbe, ki govore o telesni poškodbi D'Ambrosija, v toliko spremenjene, da bo črtano njegovo ime. S tem da je sam predsednik sodišča spodmaknil tla obtožnici, je sodišče začelo zasliševati tovariše. Prvi Je bil Albertini, ki je izjavil, da ni vdrl na sedež Delavske zbornice, še manj pa da bi koga napadel. Kot pričo je tovariš navedel podpoveljnika stražnikov v ladjedelnici Zapalaja. Ta je za tem v glavnem potrdil Albertinijeve Izjave. Deset minut po prekinitvi je sodnik opozoril tovariše, da je ljudstvo prineslo na sodišče živež za politične pripornike. Zadnji Je bil zaslišan tovariš Dilena. Tudi on Je potrdil, da ni bil prisoten, ko so se izvršili incidenti. Njegove trditve Je potrdila še druga priča. Razprava se popoldne ni vršila in se bo nadaljevala danes zjutraj. Radovedni smo, kaj bo še ostalo od obtožnice. ZIM v Kopru zavrnila deputacijo UGA z jasnim odgovorom 7.adnjo soboto je prišla v Koper deputacija frakcionistične mladine iz Trsta, v kateri sta bila med drugimi tudi Chersevani Lici a in Jovan. Oglasili so se pri polkovniku Vojne uprave Lencu, ki pa deputacije zaradi zadržkov ni mogel sprejeti. Deputacija VGA se je na to zgla. sila pri okrožnemu odboru ZAM, kjer so jo sprejeli mladinci koprskega okraja. V razgovoru so zadnji članom deputacije iz Trsta povedali, da na ozemlju koprskega okraja nimajo pač pravice, da bi razcepili tukajšnjo mladinsko gibanje, kakor delajo v Trstu. Naenkrat so tržaški tovariši začeli zatrjevati, da je ZAM proti Sovjetski zvezi. Koprski mladinci so se tej nepoučenosti morali smejati, če- prav je bilo žalostno, da pridejo za. stopniki UGA, ki bi morali pokazati že neko zrelost, sploh do takšnih neresničnih in hkrati smešnih trditev. Za zamovce ni bilo težko dokazati, da je bila njihova organizacija, kakor tudi, da je bila vsa Jugoslavija in z njo vsa njena mladina za Sovjetsko zvezo in prav tako za tov. Stalina, kakor za tov. Tita. Predstavniki ZAM v Kopru so delegatom UGA prikazali, da so ravno oni v Trstu zavzeli stališče, ki je v nasprotju z osnovnimi smernicami sovjetske politike, ker razdvajajo vrste kmetsko-delavskih množic s tem, ko nasedajo in širijo lažnive trditve »Lavoratora», ki v soglasju z reakcijo v Trstu in mednarodno reakcijo natolcujejo o nacionalizmu, šovinizmu, terorju itd. v Jugoslaviji in coni B. V debati, ki si je med zastopniki ZAM in UGA nadaljevala, dokler ni odplul parnik, s katerim se je tržaška deputacija vrnila v Trst, so koprski mladinci vprašali člane tržaške deputacije, zakaj se niso prišli tržaški proletarci, predno so začeli širiti neresnične vesti, pre. pričat na mesto, da je vse natolcevanje o terorju v coni B itd. ne-osnovano in organizirano od Vida-lija in njegovih samo z namenom, da razbijejo skupnost Slovencev, Italijanov in Hrvatov na STO. Zakaj tržaški proletarci niso prišli v cono B, je lahko uganiti: Ker se pač v svojem poštenju zavedajo, da zatrjevanega terorja ni in da ga tudi nikdar ni bilo! Tržačani so ob svojem odhodu kazali očitno poparjenost in na razna vprašanja naših mladincev niso našli odgovora; pač pa so se obregnili ob tov. Egidija in mu oči. tali, da so njega, Bosilko in Priona v Trstu izključili — seveda frak-cionaši — iz vrst komunističnih mladincev. No, tov. Egidij jim je gladko odvrnil, da zanje, dokler jih ni so izključili istrski mladinci, to ni merodajno! Prizadetim kmetom pomagajte tudi z denarnimi sredstvi V zvezi s predlogom glede odpisov davkov po toči poškodovanim kmetom, smo govorili z nekim strokovnjakom ter mu stavili več vprašanj, kaj misli on glede predloga, da bi finančne oblasti v Trstu šle prizadetim kmetom v nabrežinskem okraju in v Sv. Križu v toliko na roko, da bi jim odpisale davke v odstotkih, kolikor je posamezen kmet utrpel škode. Omenjeni strokovnjak je na to vprašanje odgovoril negativno ter svojo trditev utemeljil s tem, da bi šlo v teh primerih le za malenkostne vsote, ki dejansko ne bi prav za prav skoraj v ničemer koristile prizadetim kmetom. Za odpis davkov bi namreč prišli v poštev le vinogradi in rodovitni kraji, ki pa obsegajo v teh krajih le 20 odstotkov celotnega zemljišča, ki ga ima v posesti tamkajšnji kmetovalec. Tako bi n. pr. kljub morebitno izdani odredbi od strani finančnih oblasti plačal srednje dobri kmet le okrog 500 lir manj davkov kot doslej in še za to bi moral čakati, da bi se mu odpisali davki, eno ali dve leti. Pravljica o črnem kruhu // VOCE LIBERA" in počitniške kolonije Z «Voce libera« sicer ne mislimo polemizirati, ker kdor je «in mala fede, ne bo pri nasprotniku priznal nobenih vrlinj čeprav bi bil tudi sam o njih prepričan. Vse kaže, da je bilo piscu članka «Evo malj povratniki iz slovenskih kolonij« predvsem na tem, da čim bolj slepi svoje bralce z lažnivimi podatki ter podpihuje V italijanskih množicah šovinizem. • Iz Tržaškega ozemlja j r- odšlo v počitniške kolonije V Slovenijo 1715 otrok. Bili so to po večini otroci delavskih staršev in vodstvo kolonij ni delalo pri izbiri otrok nobenih razlik med Slovenci in Italijani niti se ni oziralo na politično pripadnost njihovih staršev. Rdeči križ za Tržaško ozemlje, ki je te kolonije organiziral, je imel predvsem ta namen, da koristi zdravju tržaških otrok. Celotno organizacijo je prevzela v Sloveniji ljudska oblast, ki je nudila tržaškim otrokom oddih v najlepših slovenskih letoviških krajih. Poudariti moramo, da je bilo istočasno, ko so bili tržaški otroci gostje slovenske vlade, na počitnicah .v..*sto različnih kolonijah v' Sloveniji 16.000 otrok in da so tržaškim otrokom posvečale oblasti največ pažnje. Socialno skrbstvo pri ljudski republiki Sloveniji je izdalo za vsakega tržaškega otroka mesečno 3000 dinarjev, kar je zneslo v celoti okoli 6 milijonov dinarjev. Ce vzamemo to dejstvo v obzir, potem si pač lahko kaj kmalu ugotovimo, da tržaškim otrokom ni prav nič manjkalo. Na podlagi statistik, ki so jih na. pravdi zdravniki, je ugotovljeno, da je znašala hrana 3000 do 3500 kalorij dnevno, kar je dovolj tudi za najtežjega delavca. Res je sicer, da so tržaški otroci imeli črn kruh mesto belega, toda vsakdo, ki ima opravka s prehrano, zlasti Proslava bazoviških irlev Protesti Vidalijeve esulke Ena izmed nalog Vidalijeve skupi, ne je tudi ta, da pošiljajo tudi v naše uredništvo nekakšne ustrahovalne skupine pod vodstvom el-la Grisonija, ki Se je v takih ekspedicijah že nekako specializiral. V take skupine poberejo vse, kar morejo zbrati in poleg ljudi, ki prihajajo k nam v dobri veri in potem spoznajo svojo zmoto, so med njimi tudi vse drugačni elementi. Tudi pretekli ponedeljek so poslali v naše uredništvo tako skupino in z njo je prišla neka ženska, ki je psa razburjena pripovedovala, da je imela V. H. lepo posestvo, naj večje v vsem kraju, da se je vozila z avtom itd. Ta ženska je prišla k nam protestirat, ker ji je ljudska oblast z agrarno reformo odvzeta previšek premoženja in ukazali, da mora tudi ona delati kakor dela;o ra- drugi. Takemu 'r.i Vidalije-Vih.esu'.- > v Prstu »disk ija u ■ c 'ji tnformbi-roja«. V soboto, nedeljo in ponedeljek bodo vse demokratične organizacije Trsta skupaj proslavile II. obletnico ustrelitve bazoviških junakov Spominska svečanost bo imela naslednji spored: V soboto 4. t. m. ob 21 komemoracija pri Sv. Ivanu z izbranim sporedom. V nedeljo S. t. m. ob 9 maša v cerkvi v Bazovici; nato povorka k spomeniku, kjer bodo govori, petje in polaganje vencev. Popoldne bo v Bazovici množična manifestacija z udeležbo slovenskih in italijanskih pevskih zborov. V ponedeljek C. t. m. ob 9 na pokopališču pri Sv. Ani blagoslov grobov, govori, polaganje vencev in petje. Podrobnejši spored bomo objavili jutri. SHPZ vabi vse slovenske pevske zbore k sodelovanju pri teh spominskih svečanostih. Obsodba V imenu zakona je civilno in kazensko sodišče v Trstu 28.februar-ja t. 1. izreklo sledečo sodbo v ka. zenskem postopanju proti Hreščaku Dušanu, odgovornemu uredniku »Primorskega dnevnika« že kaznovanemu, sedaj prostemu. Omenjeni je bil obtožen klevetanja, ker je kot odgovorni urednik »Primorskega dnevnika«, slovenskega dnevnika v Trstu, žalil ugled Kozlovič Zite, ker je v številki 758 dne 28.XI. 1947. objavil naslednje besede: V Zgoniku se učiteljica Cita Kozlovič običajno javno shaja s policisti in to predvsem v nočnih urah. S tem daje javno slab vzgled vaščanom- Sodišče je obsodilo obtoženca na 15.000 lir globe, plačilo stroškov in škode zasebni stranki, poleg tega na plačilo stroškov zastopnika zasebne stranke, sodnih stroškov v višini 15.000 lir. Kot delno odškodnino pa objavo obsodbe v listih »Primorski dnevnik« in «Giornale di Trieste« na stroške obsojenca. Prizivno sodišče je 9.VII. t. 1. odbilo priziv Hreščaka Dušana, ki ga je vložil proti obsodbi, ki jo je 28.11. t- 1. izreklo tržaško okrožno sodišče. S tem je sodba potrjena. Trst 20. avgusta 1948. Sodni zapisnikar: De Mircovich Opozorilo političnim preganjancem Združenje bivših antifašističnih političnih preganjancev vabi vse člane, da se udeležijo spominskih proslav v čast bazoviških žrtev, ki bodo v nedeljo in ponedeljek 5. in 6. t. m. ter da prinesejo s seboj tudi trakove za na roko. ALI SI ZE NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kupčija z ukradenim kolesom se ni obnesla Na goriškem sodišču so v ponedeljek obravnavali samo en kazenski primer. Pred sodnikom je stal 54-letni Alojz Berlot, rojen in bivajoč v Gorici, ki je bil obsojen že trinajstkrat zaradi pijančevanja, tatvin in podobnih grehov. Bil je nekaj mesecev na svobodi, pa je moral zopet v zapor, kjer bo počival 8 mesecev in mora poleg tega plačati 6.000 lir globe, sodne stroške, ker je 1. avgusta zvečer v Ronkah ukradel kolo Ivanu Tamburinu. Imenovani je v kot obremenilna priča pripovedoval, kako mu je kolo izginilo, ko ga je le za hip pustil pred hišnimi vrati. Orožniki pa so povedali, kako je potekla preiskava. Berlota so zasačili, ko se je ravno pogajal z neko tretjo osebo in ponujal kolo po »ugodni« ceni. BAGATTONI BREZ KOLESA, MAKUC BREZ IZKAZNICE Včeraj so iz hodnika Finančne intendance v Gorici neznani tatovi odnesli kolo Antonu Bagattoniju iz ul. Garibaldi št. 20. Bagattoni je tatvino prijavil policiji, ki je že pričela s preiskovanjem. Gospodinja Jožefa Makucova iz ul. Garzarolli št. 51 je prijavila policiji, da je izgubila osebno izkaznico, izdano od goriške občine. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Ivančič Ivan iz Gažona št. 30 je na poti od škofijskega bloka do Kopra izgubil osebno izkaznico. S tem jo proglaša za neveljavno. s prehrano otrok, mu je prav dobro znano, da otrokom prav dobro tekne *udi črni kruh, zlasti če je obložen s pristnim tolminskim maslom, z medom ali mezgo. Člani glavnega odbora Rdečega križa in trije tržaški zdravniki pa so se lahko na mestu prepričali, kakšna je bila hrana tržaških otrok v kolonijah v Sloveniji. Tržaških otrok, ki so bili v počitniških kolonijah, in njihovih staršev, pa ne bodo premotile niti laži v «Voce libera«, ki pripoveduje svojim bralcem pravljico o črnem kruhu ter na ves glas kriči da jg bilo njihovo zdravje v nevarnosti. Ne, gospodje okoli «Voce libera«, Tržačane ne boste prepričali s temi frazami; tak v resnici ni «Titov paradiž«. Naravnost smešno pa se nam zdi klepe.tanjg o tem, da so bili otroei ob prihodu vsi umazani, kar bi naj kazalo na to, da so živeli v nezdravih prilikah. Smešno, da ni vredno odgovarjati. Kakšen odnos pa je imelo vodstvo počitniških kolonij do svojih otrok in do onih. ki so organizirali te kolonije, pa je najboljši dokaz dejstvo, da so v počitniški koloniji v Bovcu vsi uslužbenci in vzgojitelji, ki so nadzorovali otroke, svojevoljno odklonili svoj zasluženi honorar in da je kuharica Rezi Miklavec izročila svojo nagrado za sirote v Portorožu in delno za Rdeči križ v Tolminu. Končno pa tudi urad za socialno skrbstvo pri vojaški upravi ni mogel mimo dejstev, da je Rdeči križ v pogledu počitniških kolonij popolnoma izvršil svojo nalogo. Major Kellett, načelnik tega urada, se je sam pohvalno izrazil o delovanju počitniških kolonij. Ljudje Pa naj si ob primerjanju obeh člankov v «Voce libera« in v našem časopisu ter na podlagi izvirnih poročil staršev oziroma otrok, ki so bili v kolonijah, sami ustvarijo svojo sodbo o kolonijah ter o ((resnicoljubnosti« «Voce li-bere«. Ožgan od razbeljene cevi je umrl ribič v svojem čolnu Včeraj zjutraj okrog 4 ure je ribiška izvidnica, ki ima nalogo, da kontrolira v tržaškem zalivu, našla v višini Sv. Križa majhen motorni čoln, v katerem je ležalo na dnu truplo neznanega človeka. Nedaleč od tega čolna, ki nosi ime «Gianna» in služi za razsvetljevanje pri nočnem ribolovu, je bil še en tak čoln in ribiška ladjica «Oriente». Policija je pripeljala vse tri čolne h kraju in tam so ugotovili, da je mrtvec 44-letni Rudolf Gruber doma iz Izole in je delal za gospodarja «Oriente» Jožefa Perinija. Vsi trije čolni so bili ponoči na ribolovu in povezani med seboj z vrvjo v oddaljenosti okrog 80 m drug od drugega. Eerini je opazil, da je Gruber izginil iz. svojega čolna, vendar ni pripisal temu dogodku večje važnosti, misleč, da se je ulegel na dnu, kjer je gotovo popravljal motor. Kmalu po prihodu čolna k obali so prišli policijski izvedenci, ki so ugotovili, da ima Gruber opekline po obrazbu in na zatilniku, kjer je imel tudi vse lase ožgane. Preiskava je ugotovila, da je nesrečni ribič, ki mu je bilo morda slabo, padel na dnu čolna in zadel z glavo ob plinsko cev, ki je bila takrat vsa razbeljena, ker je motor že dolgo deloval. Omamljen od udarca se Gruber ni mogel niti premakniti in tako je zaradi hudih opeklin kmalu umrl. Truplo so prepeljali v glavno bolnico za obdukcijo. Zaklad v dimniku Včeraj se je javil na civilni policiji Maksimiljan Mihelčič iz ul. Girardi štev. 8 in povedal, da že od 27. avgusta pogreša 51.000 lir, katere mu je brez dvoma nekdo od. nesel. Mihelčič je imel v dimniku svojega stanovanja posebno skrivališče, kjer je hranil svoj zaklad 176.000 lir in ko je tistega dne prešteval denar, je ugotovil, da mu je ostalo samo še 125.000. Policija je začela s preiskavo, da bi ugotovila, kdo je odkril zlati rudnik v dimniku. Promet v pristanišču V torek ob 14 je priplul v tržaško pristanišče ameriški parnik «Cape Saunders«, ki je pripeljal iz Benetk 1000 ton raznega blaga. Včeraj ob 5 je odpeljal ameriški parnik «Exford» 100 ton raznega blaga na Reko. Uro kasneje je odpeljal kanadski parnik «Mont Alta« 500 ton lesa v Benetke. Tajna tobačna tovarna V torek je na podlagi prejetih informacij napravila civilna policija hišno preiskavo pri De Grassi Angeli v ul. Madonnina 12. Preiskava je prišla ob času, ko se je je De Grassijeva najmanj nadejala, in tako je policija kmalu iztaknila v nekem skrivališču rezilni stroj za tobak z električnim motorjem za pogon. Poleg stroja je našla tudi potrebne surovine in sicer 3 kg že narezanega tobaka in 3 kg tobačnega listja. Policija je vse tovarniške stroje odpeljala s seboj, tovarno zaprla in lastnico prijavila sodišču za globo. Prav tako v torek je policija na raznih blokih zaplenila 3700 inozemskih cigaret. Tudi v prosti luki je presenetila tri tihotapce, pri katerih je našla 2700 cigaret. V Plav-jah pa so odkrili policaji zopet eno «plantažo» na kateri je prav lepo uspevalo 131 tobačnih stebel. Policija je rastline uničila in prijavila lastnika Alojzija Elerja sodišču. Zastrupiti se je hotela V torek so poklicali domači rešilni voz Rdečega križa v ul. S. Francesco št. 2, kjer se je zvijala v krčih 29-letna Laura Fazzini. Zdravnik je takoj videl, da gre za zastrupljenje in zato so jo brž odpeljali v glavno bolnico, kjer so ji izprali želodec in bo v treh dneh zopet okrevala. Ko ji je bilo malo bolje, je Fazzinijeva izjavila, da je zvečer ob 21 zaužila doma večjo količino neke kisline, ker je večkrat podvržena živčnim napadom, pa se je naveličala živeti in je hotela napraviti samomor. OPOZORILO DRŽAVNIH 2ELEZNIC Začasna uprava železnic na Tržaškem ozemlju angloameriške cone bo začela izdajati redni uradni trgovski bilten. V prihodnjih dneh bodo v prodaji prve številke tega biltena in sicer na glavni postaji pri postajena-čelniku. Cena 200 lir. Takšen način reševanja tega vprašanja, ki je za prizadete kmete življenjske važnosti, je le kapljica vode od velike škode, ki so jo utrpeli kmetje v nabrežinskem okraju in ki znaša od 15 do 95 odstotkov celotnega svojega pridelka. Zato pozivamo pristojne vojaške oblasti, da sicer vplivajo na finančne oblasti da izdajo tozadevno uredbo, da pa na drugi strani priskočijo prizadetim kmetom z denarnimi sredstvi na pomoč. Govori se sicer, da bi v tem primeru vojaške oblasti začele z gradnjo javnih del, cest itd., toda kolikor poznamo kmečki živelj na tem ozemlju, smatramo, da to ne bi bil primeren način reševanja tega vprašanja, s čimer bi pristojne oblasti pomagale v tej velilti stiski našim okoliškim kmetom. Pristojne oblasti naj torej vzamejo v pretres tudi mnenje tega strokovnjaka, ki je v teh vprašanjih izvedenec, ter ga preučijo in ukrenejo tako, da bo od tega imelo korist naše kmečko delovno ljudstvo. Solidarni s svojimi tovariši Udarniki iz Kopra so poslali iz tovarištva 7. ljubljanski mladinski delovni brigadi, ki dela na progi 5. kongresa. 130 kg zbranega grozdja kot darilo z željo, da bi bili čimprej proglašeni za udarniško brigado in da bi obranili delovni polet in trdno vero v lepšo bodočnost. Ob šesti obletnici smrti Vide Pregarčeve Vida Preparčeva je po rodu Tržačanka in se je kot zavedna Slovenka med prvimi Primorci, ki so takrat bivali v Ljubljani, odzvala klicu domovine, ki je ječala pod tujčevo peto. Lepo mlado dekle, šele 22 let staro, so 31. avgusta 1942. ustrelili italijanski fašisti na dvorišču tvor-nice ((Saturnus« v Ljubljani, kjer je bila uslužbena. Pokojna Vida je padla v borbi za svobodo svojega naroda kot aktivistka na terenu. Padla je kot prvo majsko cvetje. Za njo pa je še padlo na tisoče Primorcev po vseh predelih jugoslovanske zemlje. Predno so odjeknili smrtonosni streli, se je odločno uprla povelju, da ji zavežejo oči rekoč: ((Poštenim ljudem se ne zavezujejo oči, kadar gredo v smrt za svobodo. Streljajte morilci svobode!» 30 puškinih cevi se je povesilo na njeno mlado goreče srce in v istem hipu je počila salva, in Vide ni bilo več. Tako so umirali heroji za svobodo. Slava Tvojemu spominu, Vida Pregarčeva! * * «< Za počastitev spomina Vide Pregarčeve ob 6-letnici njene smrti so v Ljubljani ustanovili žensko pevsko društvo, ki nosi njen časten naslov. Tihotapec jo je izkupil Včeraj zjutraj ob 4.30 je službujoči zaščitnik na točki pri Kolum-bini opazil neznanca, kj se je sumljivo obnašal. Na poziv «Stoj» je neznanec pričel bežati, nakar je zaščitnik oddal strel v zrak. Ker se na ponovne zaščitnikove pozive ni hotel ustaviti in skušal pobegniti, je zaščitnik ustrelil proti njemu in ga ranil v noge. Gre za znanega tihotapca Babu-dra Pasquala iz Milj, ki je hotel iztihotapiti iz ((sestradane« cone B dve šunki. mmm Četrtek 2. septembra Maksima, Velena Sonce vzhaja ob 5.26, zahaja ob 18.42. Dolžina dneva 13.16. Luna vzhaja ob 3.32, zahaja ob 18.04. Polna luna v petek ob 12.21 Jutri 3. septembra Dora, Darja SPOMINSKI DNEVI: 1945 je bil v Tokiu podpisan akt o brezpogojni predaji Japonske. 1942 sta bili ustanovljeni M. Gubčeva in I. Cankarjeva brigada. PRESKRBA Opozorilo potrošnikom. Potrošniki, ki še niso dvignili sladkor za mesec avgust, lahko to store po 2. t. m. samo v pooblaščenih trgovinah. Sepral sporoča vsem odjemalcem, ki imajo pravico, naj dvignejo 31. t. m. vsa racionirana živila za ta mesec in sicer: mast za vse vrste odjemalce, bele testenine za vse težke delavce in težake zaposlene vojaških edinicah. Na noben način pa ne bodo veljali zapadli boni. ENOTNI SINDIKATI Umetniška stroka. V petek 4. septembra ob 10 se bo sestal upravni svet. Higijenska stroka. V petek 3. t. m. ob 20 uri se bo sestal upravni svet. Zdravstvena in socialna stroka. Danes ob 20.15 je glavna skupščina za uslužbence tržaških bolnic v ul. Im-briani 5. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Simon Jenko*. Nocoj ob 20.30 v društvenih prostorih običajni članski sestanek in knjižnica. ŠOLSTVO VPISOVANJE NA SLOVENSKO DRŽAVNO UČITELJIŠČE V TRSTU Vpisovanje na Slovenskem državnem učiteljišču v Trstu se prične 1 septembra 1948. in se zaključi 25. septembra. Ta rok bo podaljšan do 30. septembra za tiste, ki bodo delali izpite v jesenskem roku. Vpisovanje se vrši vsak dan v tajništvu Slovenskega učiteljišča, ulica Lazzaretto Vecchio 9-II in sicer dopoldne od 10 do 12. Učenci in učenke, ki se vpišejo v prvi razred, morajo prinesti s seboj sledeče listine: 1. prošnja za vpis na kolkova-nem papirju za 24.— lir. 2. krstni list; 3 zdravniško spričevalo; 4. potrdilo o cepljenih kozah; 5. potrdilo s sliko o istovetnosti učenca; 6. diploma nižjega tečajnega izpita; 7. Na pošti morajo plačati na c/c 11-724 — lir 110.— za vpisnino, lir 265,- za šolnino; lir 30.— za telovadno takso. Popravni izpiti bodo pričeli dne 16. septembra po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski Slovenskega učiteljišča. Nižja Trgovska šola v Trstu Vpisovanja v nižjo trgovsko šolo v Trstu se pričnejo 1. septembra in trajajo do 25. septembra vključno. Vpisati se morajo tudi učenci (ke) prvih dveh razredov. Učenci, ki imajo katero koli vrsto izpitov, morajo vložiti prošnje za polaganje izpitov do 10. t. m. Vpise in prošnje za izpite sprejema tajništvo šole vsak dan od 9-12 v ulici Scuole Nuovg 12-111 IZDAJANJE POTRDIL ZA VPIS OSNOVNO SOLO Mestni zdravstveni in higienski urad je začel izdajati potrdila o cepljenju koz, davice in o zdravstvenem stanju očes, ki so potrebna za vpis v osnovno šolo. Te potrdila izdaja higienski urad (vhod iz ul. Duca D’Aosta) vsak dan od 9 do 11 zjutraj v sobi št. 5. Vsi oni, ki že imajo podobna potrdila, ne rabijo novega. Občinstvo je opozorjeno, naj ne čaka zadnjih dni pred začetkom šolskega leta, temveč naj pohiti že sedaj na urad in naj si v pravem času preskrbi omenjena potrdila. VPISOVANJE NA TRGOVINSKO AKADEMIJO V TRSTU Vpisovanje v Trgovinsko akademijo in višjo realno gimnazijo se vrši dnevno do 25. septembra od 10—12 v tajništvu ul. Lazzaretto Vecchio 9-II. Popravni izpiti se začnejo 16- seP‘ tembra. Vpisovanje na slovenski industrijski strokovni šoli v Trstu Vpisovanje v slovensko hižjO industrijsko strokovno šolo v L" stu (Rojan, ulica Montorsino št. 8), se prične 1. septembra in traja do 25. septembra t. 1. vsak delovnik od 1Q do 12. Podrobnosti i® pogoji so navedeni na razglas® deski v šoli. Iz vsebine tržaškega gospodarskega lista Izšla je št. 23 tržaškega petnajst-dnevnika »GOSPODARSTVO«, ki prinaša med drugim naslednje članke: »Sveta in Nova Gorica* — »Nihanje zapadnih valut« " (Znamka kot predmet trgovanj«* — »Zaokroženje leningrajske in' dustrije« — »Jugoslavija-ogromna delavnica* — (Obnovitvena dela v tržaški luki* — »Oskrba Trsta s sadjem in zelenjavo*. List vsebuje tudi Vestnik slov. gospodarskega združenja v Trstu ter tržni in borzni pregled. Uredništvo in uprava lista: Trst, ul. Montecchi 6, III. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 1. septembra 1948. se je rodilo ® otrok, umrla je 1 oseba, porok Pa je bilo 11. Cerkvene poroke: profesor