r Največji slovenski dpevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 _ Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list; sloVensloh^delavcevT Ameriki i- The largest Slovenian Da2 j m the United States. ■ Issued every day except Sundays I and -legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 65. — ŠTEV. 65. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at th» Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CEelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, MARCH 20, 1933. — PONEDELJEK, 20. MARCA 1933 VOLUME XLL — LETNIC XT.L MUSSOLINIJEV NAČRT ZA OHRANITEV EVROP. MIRU ANGLEŠKI MIN. PREDSEDNIK BO DANES V PARIZU ZAGOVARJAL PROGRAM ITALIJANSKE VLADE Sodelovanje velesil je absolutno potrebno.—Vkrat-kem se bo vršila konferenca vseh državnih glavarjev. — Mussolini pravi, da je edinole s pomočjo fašizma mogoča rešitev vseh težavnih problemov. — Konferenci med MacDonaldom in Mussolini jem je prisostvoval tudi angleški zunanji minister. Predloga glede piva bo danes sprejeta RIM, Italija, 1 9. marca. — Angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald in laški ministrska predsednik Benito Mussolini sta dolgo in temeljito razpravljala o sedanjem evropskem položaju. Na konferenci je bil navzoč tudi angeški minister za zunanje zadeve, John Simon. Mussolini je predložil načrt, potom katerega bi si svet za dolgo dobo zajamčil mir. MacDonald se baje s tem načrtom popolnoma strinja. J MacDonald in Sir John Simon sta dospela v Rim 1 z aeroplanom. Takoj po konferenci sta odpotova- j la v Ženevo, da rešita razorožitveno konferenco; pred propadom. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da temelji Mussolinijev načrt na sodelovanju štirih evropskih velesil: Nemčije, Francije, Anglije in Ita-' lije. V mnogih ozirih je sličen Kellogovemu paktu ter vsebuje izjavo, da nima nobena država pravice z orožjem reševati raznih političnih zadev. MacDonald bo odpotoval iz Ženeve v Pariz, kjer bo predložil francosly vladi italijanske predloge ter se zanje odločno zavzel. Italijanski uradniki pravijo, da sta bili nemška in francoska vlada sproti obveščeni o posvetovanjih. Podrobnosti Mussolinijevega načrta niso znane. Ve se le toliko, da ga je Mussolini sestavil še prej, predno je dospel MacDonald v Rim. Načrt temelji na govoru, ki ga je imel Mussolini dne 23. oktobra lanskega leta v Turinu. Pri oni priliki je rekel, da je sodelovanje štirih evropskih velesil edino sredstvo za trajno ohranitev evropskega miru. Ako se bo tudi francoski ministrski predsednik Daladier strinjal z načrtom, oziroma če bo hotel vedeti kaj več podrobnosti, bo sklical MacDonald na-daljno konferenco, na kateri bosta navzoča poleg njega in Mussolinija tudi francoski ministrski predsednik in nemški kancler Hitler. Konferenca se bo vršila v nekem severoitalijanskem mestu. Z angleške strani se je izvedelo, da sta Mussolini in MacDonald zadevo razorožitve komaj omenila ter da sta se bavila skoro izključno le z političnimi problemi. Prepričana sta namreč, da o kaki uspešni razorožitvi ne more biti govora, dokler ne bo sedanji megleni položaj v Evropi ne samo odstranjen, pač pa tudi rešen na tak način, da se ne bo več povrnil. Formalna posvetovanja so trajala več kakor tri ure. Ministrski predsednik Mussolini je imel še toliko časa, da je govoril na zborovanju fašistične trgovske zbornice. Pri tej priliki je dejal, da bi takoj nastopili boljši časi, če bi hotel svet poslušati rimske državnike. Po njegovem zatrdilu je edinole v fašistični modrosti odrešenje. Istočasno je ponovil prerokbo, ki jo je izustil ob priliki desete obletnice fašističnega pohoda proti Rimu, namreč, da bo Evropa v desetih letih popolnoma fašistična. Tedaj je Mussolini zaničljivo govoril o frazah, s katerimi obsipajo državniki narode ter vzkliknil: — Naša parola je: manj konferenc in več odločitev. Dance je pa rekel, da so sedanji glavni problemi, ZA PRIZNANJE S0VJET. UNIJE Senatorja Borah in King • bosta stavita tozadevno predlogo. — Čakata samo še na mnenje predsednika Roosevelta. Washington, D. C., 19. marca. Prihodnje dni bo zaprt prišlo v senatu na. vrsto vprašanje glede priznanja Rusije. Senator William Borah, ki je bil predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, bo stavil tozadevno predlogo, toda bo še nekaj časa počakal, ker hoče izvedeti za mnenje predsednika Roosevelt a. Četudi predsednik do .sedaj še iii objavil svojega stališča, vendar prevladuje v vladnih krogih mnenje, da zavzema vlada vedno bolj prijazno stališče napram .sovjetski Kiisiji. Senator Borah se je že deset 1« t poteguje za priznanje Kusijf in j * že sestavil kratko r**.Hi»lurijo. ki jo bo preložil .-»euatu. Njegova nvoluetja Ne gla^i: — Sklenjeno je. da -»mat Združenih držav podpira sedar sovjetsko vlado v ltusiji. Senator King s»* pripravlja, da bo predlagat senatnemu odboru za zunanje zSTleve. da razniotriva o priznanju Ktisije. da pa naj prej natam'-no preišee»vse okoliščine. Ki se tičejo priznanja. Ker j«* bil Norman II. Davis imenovan za načelnika ameriške delegacije na razorožit veni konferenci z naslovom poslanika, se domneva. o se smejali za njim. Bogota, Colombia. 1!». marca. — General Efrain I£4»jas poroča, da so eolombijske čete prodrle skoro v osrčje spornega ozemlja v okraju Letieia. General poro«"-1. da j'* njegova armada po devesturnem prodiranju skozi džungle napadla peruvanske postojanke pri Tisu-m<»s. Peruvanci so pobegnili in pustili orožje in inunieijo. E11 colom-bij.ski vojak je bil ubit. p*** jih bilo ranjenih. General II o jas tudi naznanja, da je bil izstreljen en peruvanski aeroplan. ki je padel v džunglo v bližini L»i*tieie. DOSEDAJ JE ŽE SEDEMNAJST DRŽAV ZA PREKLIC PROHIBICIJE WASHINGTON, D. C., 9. marca. — Kongres bo že jutri popoldne sprejel predlogo glede piva iu glede št eden ja ter ju bo izročil predsedniku v podpis. Nato se bo začel kongres baviti s pomočjo za farmerje in z reorganizacijo ameriškega bančnega sistema. ZANGARA BO D ANES __USMRČEN Italijan bo plačal s smrtjo umor čikaškega župana. — Za zadnjo večerjo je naročil kokoš. Raiford, Fla., ID. marca. — Morilec čikaškega župana Cermaka, Giuseppe Zangara, bo jutri zjutraj ob devetih s smrtjo plačal svoj zločin. Zangara. ki je hotel ustreliti v Miami predsednika Roosevelta, pa je namesto njega zadel Cermaka, . naj bi imelo tri in pet stotink od- bo umrl na električnem stolu. Za Japonci bombardirajo ki- stotka alkohola. LJUTI BOJI OB KITAJSKEM ZIDU Kakor znano, je nastal med senatom in poslansko zbornico razkol gledo alkoholne vsebine dobrega piva. Zbornica priporoča pivo. ki naj ima tri in četrt odst. alkohola, doeim je senat za pivo, ki zadnjo večerjo si je naročil pečeno kokoš. Morilec se še vedno pritožuje nad bolečinami v želodcu, glede usode, ki ga čaka, je pa navidez popolnoma miren. Obiskal ga ni nihče. Morilec ni bil ofieijelno obv»-š-o dnevu u>mrtitve. K*»r nima ■v Združenih državah nobenega sorodnika, ni še rešeno vprašanja njegovega pogreba. Več klinik je prosilo j»overnerja Sholtza. naj jim izroči truplo. SENATOR DAVIS JE BOJLŠI Pittsburgh, Pa., 18. marca. — Zvezni senator Davis, ki ima sladkorno bolezen, se je moral podvreči operaciji na slepiču. Operacija je dobro uspela, in stanje se mu je znatno izboljšalo. AVSTRIJSKE BANKE V ZADREGI Dunaj, Avstrija, lf>. marca. — Avstrijski državni zbor je razpravlja! o težkem problemu, kako rešiti nekatere banke propada. Razprava o tem se je zavlekla v pozno no<" in zbornica še ni nrišla do nikciegra zaključka. NEMIRI NA POLJSKEM Varšava, Poljska, 1!>. marca. — Aretiranih je bilo 150 vodilnih članov nacijonalnih organizacij, ki tvorijo opozicijo proti inarša-•u Pilsudskemu. Vprizorili so pro-tižidovske demonstraeije na jugo-zapadnem Poljskem. Tudi dijaki so zastavkali lia več vseučiliščih, i Med aretiranimi je 35 zelo znanih politikov. Policija je našla veliko zalogo orožja in munieije ter protižidovskih spisov in knjig. Policija je odkrila zaroto, ki je ini"la namen .strmoglaviti vlado s protižidovskimi nemiri in splošnimi izgredi. s katerimi se mora baviti svet, bolj političnega in moralnega, nego gospodarskega značaja. — Lahko jih pa rešimo, — je dostavil, — če bodo države in narodi sledili besedam naše modrosti. Na banketu v Kvirinalu, ki je bil prirejen na čast MacDonaldu, je sedel Mussolini na levi strani kralja Viktorja Emmanuela, MacDonald pa na desni. Banketa so se udeležili tudi razni italijanski plemiči in člani angleškega poslaništva v Rimu. VATIKANSKO MESTO, 19. marca. — PapeS Pij je sprejel danes v avdijenci angleškega ministrskega predsednika Ramsaya MacDonalda in zunanjega ministra Sir John Simona. Avdijenca je trajala petintrideset minut. B0LIYUCI ŽE ZOPET _ NAPADAJO Premagali so velike zapreke proti Arce in Bo-querom. — Paragvajci so se morali umakniti. La Paz, Bolivija, 19. marca. — Ilolivijski glavni stan naznanja, da je bila premagana močna paragvajska postojanka na fronti i* Gran 4'haeo okraju. Sedanja bolivij.ska postojanka j«' znana pod imenom trd- njava Jordan, ki je bifa prej znana pod imenom kilometer sedem. Več mesecev so Paragvajci trdovratno napadali bolivijske postojanke v namenu, tla bi se polastili trdnjave Munoz. Od tedaj so imeli Uolivijci veliko zapreko v sivojem prodiranju proti trdnjavama Arce in Hoqueron. Ko so pred enim tednom lloli-vijei zavzeli trdnjavo Alihuata, deset kilometrov južno od trdnjave Arce. so zavzeli severne postojanke paragvajske v bližini trdnjave Jordan. Toda Paragvajci so bili v gozdovih močno utrjeni. Uolivijci so zgodaj zjutraj naskočili paragvajske postojanke pri trdnjavi Alihuata ter .so sovražnika zapodili proti trdnjavi Gon-dra. 1 Pri tem napadu so tudi bolivij-ski aeroplani bombardirali umikajočo se paragvajsko vojsko in so v njej povzročili veliko zmešnjavo. S tem so prišli Boli vi j ci v posest celega bojišča, katero so držali Paragvajci skozi več mesecev. tajske postojanke. - -Kitajci drže Sifeng prelaz. — Bojkot japonskega blaga. Tokio, Japonska, 1!*. marca. — Vroči boji se vrše za posest Si-feng prelaza v kitajskem zidu. Ki- ~~*kiiaTo! tajci .so do zadnjega moža pobili japonsko pat rolo blizu Fall C-a prelaza. Patrola se je borila z veliko močnejšim kitajskim oddelkom, dokler ni pad**l zadnji vojak*. Neka druga japonska patrola j * našla mrt've vojake. Poročilo pa n»- pravi, koliko Japoncev je bilo Jutri zjutraj bosta obe zbornici imenovali posebne zastopnike, ki se bodo skušali sporazumeti glede alkoholne vsebine. Prodaja triodstotnega vina najbrž ne bo dovoljena, ker so proti temu celo vinogradniški interesi, eeš. tla bi tako vino ne predstav-ljalo dobre pijače in da bi se pr - ubitih. CKebam. ki še niso d'v^sle s* t-rosii šestnajst let. bo prodaja piva prepovedana. Ako .->e b'nio zastopniki senata in poslanske zbornice sporazumeli glede alkoholne vsebine, bo pi-ov najbrže že 4. aprila naprodaj : i .sicer v onih državah, ki niiuaj « j nobenih lastnih prohibicijskih p«»- | stav*. Peiping, Kitajska, 1!>. marca.—j Jouett S ho tise. predsednik z v-z**. Kitajci so pričeli odločen terori- j ki nasprotuje prohibiciji. je rekel, zem proti svojim rojakom, ki ima- da J'* dosedaj že s^emna jst il"-jo še vedno trgovske zveze z japon HOOVER V DOMAČEM KRAJU Palo Alto, Cal., JO. marca. — Ko se bo vrnil bivši predsednik Hoover jutri v svoj tukajšnji dom, gs bo pozdravila delegacija njegovih ožjih rojakov. Delegaciji bo načeloval Marshal Ilale. predsednik republikanskega državnega odbora. skimi tvrdkami. V AVučangu so umorili enega kitajskega trgovca, i/, mestk Hupe h pa so izgnali dva trgovca, ker sta prodajala japonsko blago. Neko kitajsko uradno poročilo pravi, da Kitajci še vedno drž-jirelaz Sifeng. Š&nghaj, Kitajska, 19. marca. Kitajski listi polagajo veliko važnost na povratek prejšnjega ministrskega predsednika AVang Cing-wria, ki je zaradi zdravja bil v Evropi. Wang bo gotovo igral zaradi zavzetja Džehola in odstopa maršala Cang llsiao-lianga zelo važno vlogo. Takoj posvojeni povratku sej.* posvetoval s kitajsko osrednja ■vlado v.'Xankingu. V nekaj dneh bo odpotoval v Peiping. »la se še posvetuje z generalom C'ang Kaj-Šekom. Poveljnik južne kitajske armade general IIu Han-min je* odločno zavrnil povabilo gener. C'ang Kaj-Šeka. da bi se pridružil severni armadi v obranlbi proti Japon: cem. žav odločilo, sklicati čimprej državne konvencije ter pri t--j priliki izraziti za odpravo osemnajstega amendmenta. — Gibanje za preklic neprestano narašča — je izjavil — Že v prihodnjih par tetinih bo štirideset državnih zakonodaj pripravilo vse potrebno za državne koa-veneije. JUGOSLOVANSKO EDINSTVO JE ZAGOTOVLJENO ATENTAT NA MAGDO LUPESCU Beograd, Jugoslavija, 1!'. marca. — Medtem ko je jugoslov. p<>-lieija v iSeogradu in drugih mestih v Dalmaciji, zlasti v okolici Zadra. zaplenila veliko množino orožja, ki je bilo pripeljano iz Italije v namenu, da bi se ločili Hrvatje od JugosIaFvnje, je ministrski predsednik rekel, da se bodo Hrvatje in dmgi nasprotniki vlade v času nevarnosti izkazali za dobre narodnjake. Minis trsk. predsednik je rekel, da bi vlada mogoče dala nasprotnikom vlade kake koncesije. Rekel je tudi. da pismo katoliških škofov proti Sokolu ni tako želoda z* burilo jugoslovanske javnerti, kot je bilo poročano. London, Anglija, 17. marca. — Kot- pr»vi neko poročilo iz Pariza. je nekdo streljal na rdečelaso prijateljico romunskega kralja Karola, Magdo Lupe.seu. l>ila je lahko ranjena. Magda Tjupescu. ki je židovka, je šla iz svojega stanovanja iu takoj je pričel na njo streljati .Jon Vargo. ki je sovražnik Židov. Šofer Lupeseove je napadalca zgrabil in ga iz.ročil policiji. Policija je ta napd skušala zakriti. To poročilo je brzojavno prejel nek bivši romunski minister, ki je *vest zaupal zastopniku londou-l skega listy^paily Expreas". NOVI APOSTOLSKI DELEGAT Vatikan, lf>. marca. — Papež Pij XI. je imenoval škofa Amleto Giovanni Cicognani za apostolskega delegata v Washington!! z naslovom nadškof Ladiocea di gia. Amleto Giovanni Cicognani bo šesti apostolski delegat v Združenih državah, odkar je bila delegacija ustanovljena 24. januarja 1893. Vsi dosedanji delegati so bili odpoklicani v Rim m so bili imeno vani za kardinale. Nadškof Pietro f\imasoni-Biondi, ki je sprejel prejšnji teden od papeža kardinal-ski klobuk, je še edini živeči bi v* & £ jVjakmgtonii, / •ti mm ODI" HBWYOBK, MONDAY, BULE C H 20, 1833 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A. Glas Naroda" and Published by SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (A Corporation* L Renedtk, Tiwa of the corporation and add ■orangh ef Manhattan. of above officers: New York City, N. I. O L A 8 NARODA (Voice ef the People) grery I>ay Except Sundays and Bolldaya leto velja aa Ameriko In i pol leta 96.00 93.00 •1.60 2a New York ma celo leto......97.00 Za pol leta ....................$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto......97.OO Za pol leta ......................... Subscription Yearly 98-00 Advertisement on Agreement -Qlaa Naroda" Ithaje vsaki den Urgemfit nedelj In praznikov. podpisa In osebnosti se ne prioMujejo. Denar naj se blagovoli P® Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tndl prejftnje blrallSge naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NAHODA". 216 W. 18th Street. New York. N- Y _Telephone: CHelsen S—3878 ZNAMENJE BOLJŠIH ČASOV Kandidatjc imajo obiraj preti vtfitvaiiii obljubljati volilcem deveta nebesa, kn so 1>a ehkrat izvoljeni, si nudijo: — No, hvala BotfU, zdaj ?mu pa za par let preskrbljeni. Ko j ili voli lei zat-jifr opozarjati na obljube, se na vse mogoče načine izgovarjajo, da jim ni mogoče, da so za. prtke prevelike tn jili tolažijo s potrpljenjem, ki je. kakor znano, božja mast in je revež tisti, ki se mora mazati ž njo. Preeej edinstven slučaj v ameriški zgodovini imamo pa v osebi novega predsednika Franklina D. Roosevelta. Kakor vsak kandidat, jeitudi 011 preeej govoril in precej obljubil tekom svoje volilne kampanje. In kakor malokateri kandidat, se je podal takuj po izvolitvi na delo. Obljube, ki jih je zadal, izpolnjuje drugo za drugo. Dan po izvolitvi se je lotil silno težke-a problema — izboljšanja ameriškega bančnega sistema. Razni načrti za izboljšanje m. počivali dolga leta v koaigresu. In česar ni mogel kongres izvršiti v- dvanajstih letih, je |>od Kooscveltovim pritiskom .»j nivil v pičlih sedmih urah. I>rugi problem je uravnovešen je proračuna. Izbral si je sredstvo, ki bo prineslo zvezni zakladniei vsako leto najmanj stopetdeset milijonov dolarjev. To jc davek na pivo. V začetku aprila bo dobro pivo že naprodaj, in od prodaje bo imela velik dobiček zvezna blagajna, pa tudi državne blagajne si bodo preeej opomogle. Narod, ki je v zadnjih trinajstih letih plačal but lega r-jem na milijone in milijone dolarjev za strupeno brozgo, bo užival za cenen denar dobro in zdravo pijačo. Predno se bo kongres odgodil, — kar se bo zgodilo šele enkrat poleti, — namerava Roosevelt uveljaviti uspešne odredbe za pomoč farmer jem ter za »manjšanje nezaposlenosti. To bo samo za začetek. Ako bo Roosevelt tudi v bodoče tako liitro izpolnjeval svoje obljube* kot jih je začel izpolnjevati, bo završil delo, kakoršnega ni za vršil še noben ameriški predsednik izza Wasliingtona. Ludje so prežeti z novim upanjem, nad deželo je zavel nov duh. Oni, ki imajo kaj prihranjenega, denarja, se ne boje reč zanj, onim, ki ga nimajo, se bo v kratkem času nudila prilika za zaslužek. Stroj ameriškega narodnega gospodarstva j«* popravljen, izboljšan in namazan. Predsednik Roosevelt ga spravlja v tek. Sempatam bo nemara še malo zalireščalo in ne bo šlo vse tako po olju kakor bi moralo iti. To n tudi PHfec «e na »vatbi pijače ni branil, bilo pa jo- je ven dan dovolj. Zvečer okoli 21. ure je Pešcu naenkrat postalo hI a bo in ffa je nestra Marij*, odpeljal* domov, liu pa oslabljen zadel ob po- štel j no stranico, iz katere je gle. dal 1 ein e je v treh člankih ki jih je Ageneia di Roma razširila po vsem fašističnem tfsku. havil predvsem z oboroževanjem Male autante kot celote. v zadnjem članku pa razpravlja predvsem o oboroževanju »Jugoslavije. V tem članku piše med drugim : Takoj po premirju je komanda iraiicoskih čet v Dalmaciji objavila tajno naredbo. ki slniJi z.i ključ poznejše politike Francije v Sred-nji Evropi in na Balkanu. Ta naredba se glasi: "Predstavniki francoskih oblasti morajo uporabiti vsa sredstva, da okrepi* sedanje prisrčn«* odnošaje z zavezniki (mi-šljena tu pred win Italija). — vendar pa morajo pri tem paziti, da delajo v prilog komlAnaeiji. ki omejuje teritorialni in gospodarski razvoj zaveznikov. Nemčija je izšla iz svetovne vojne sicer poražena. toda ne popolnoma premagana. NemSkU i 11 italijanski interesi so tako skladni ter v največjem nasprotju s francoskimi interesi, da 1k> slej hI i j »rej prišlo do zbližan ja med Italijo in Nemčijo. Računa'/, je z eventuelno italijausko-nemško zvezo, ki bo mnogo nevarnejša, kakor pa je bila zveza med tema dvema državama [»red letom 1M1.V K>r je propadla Avstrija, je sedaj treba z Willi silami podpreta Juir>-slavijo. da bo lahko uspešno kon-kurirala italijanskemu gospodstvi na Jadranu in da se na ta način zmanjša moč Italije na Sredozemskem morju". Že teli nekoliko vrst pojasnjuj: lraneosko politično koncepcijo, ker so a'id i. da je Francija iz izključno vojaških razlogov obvezana vzdrževati Jugo>laV.je giblje med 123.000 v zimslJi do 185,000 mož v poletni dobi. V po-h Ini dobi se poziva veliko štcvVJo rezervistov. Po statistiki iz leta l?>.'tl je ltilo a' tem letu na orožnih vajah 7.")28 rezervnih oficirjev. podofiiirjev in tisoč vojakov. Vojaška služba traja IS mesecev. Od .21 do 40 leta so odsluženi vojaki pH deljeni \* riwrvn operativne vojske, od 40 do «>0 letu pa v rezervno vojsko. V Jugoslaviji pa velja načelo, d « st^ mora v primeru vojne dvigniti ves narod. Minister vojske ima pooblastilo vpoklicati v primeru vojne v vojaško službo vse moške t;«' 17. do leta starosti". Osnovno načelo Jugoslavije je, da mora a* času vojne služiti domovini vsak moški državljan. Tako vidimo, tla se eel o v mirni dobi uporabljajo nevojaki v vojski kot kuharji, kot pisarniško osobje itd. Glavno načelo j ugosl o venskega generalnega štaba je, da se vse narodne sile čimbolj izkoristijo ter da se uporabi zu vojno službo vse. kar more nositi puško. rahlim štabom. Poleg redne vojske razpolaga Jugoslavija še z rajnimi organizacijami. ki imajo popolnoma vojaške cilje. Med te spada pred vsem organizacija čet 11 i kov pod vodstvom prosili lega vojvode Koate Pečanca. — fVtniki in dobrovljei predstavljajo svoje vrste narodno gardo na mejah, pripravljeno za grverilsko vojno. Morda je celo preveč časten naslov za te ljudi: ker so naloge, ki jih daje Kosta Peratiac svojim ljudem liolj banditske kakor pa vojaške. Dobrovoljci so že davno morali pustih! mirim žiA*ljenje. ker jim vlada, ko jih je naselila v obmejnem ozemlju, da bi ga posrbi-la. ni dala nitf"; živine, uiti denarja, niti semen, niti potrebnega orožja, tako da so se morali odločiti za drugo akrtijo. Ob avstrijski, bolgarski in madžai-ski meji služijo četniki in dobrovoljci za vpade na tuje <>-zemlje. Napratn italijanski fronti je ju-gosloA-enski generalni štab izgradil v zadnjih letih štcA-ilne strategič-11 e ceste. Samo leta !!»IJ0 je ttilo zgrajenih šest takih cest. Na bolgarski meji je Jugoslavija svojo mejo tako utrdila, kakor menda nobena druga država v Evropi. Vse je pripravljeno, kakor da bi že jutri izbruhnila vojna. Izkopani so Novi grobovi. Umrl je najstarejši ljubljanski meščan Matija Briški. Pred kratkim smo objavili o njem obširnejši članek iu opisali življenje tega mnogo preizkušenega moža, ki j" preživel šest papežev '111 šest posvetnih vladarjev ter se tudi udeležil knvavih bojev v Italiji. Sredi februarja j«' dopolnil OS let, zadnji čas pa je toliko opešal, da so ga iz skrbne nege zeta Antona Ka-jfeža prepeljali v zavetišče ,s.\ Jožefa, kjer s«' je mirno preselil a- večnost. Zagovor na razpravi jc bil. kakor že običajno: vinjenost in splošen pretep. Senat je obsodil Ivana Lekšeta na leto dni strogega zapora. — V Skofji Loki je v mladosti umrla 21-letna notarska uradnica Anica AnkeletoAa. — V Leouišču je umrla v starosti i»7 let Marija> Mesec, ugledna gospodinja z Viča. — Po daljšem hnleliimju je umrl v ljubljanski bolnici Anton Basic, trgovski sotrudnik. — 1'mrl je v Celju v visoki starosti 81 let davčni upravitelj v p. Matija Vondorašek. po rodu Celi. Sodni j ski zaključek dveh krvavih veselic. (Novomeški kazenski senat j"-spet, zaključil dvoje razprav o veii-ki podivjanosti, ki je zahtevala dvojo človeških življenj. Prva žrtev je padla lani 18. decembra v Senušah pri Krškem, kjer so imeli žfgnanje in se je večja družba mladih pivcev iu plesalcev zabji- Xa Crešnjevcu pa se jc tragično končala proslava sv. Štefana. V neki gostilni je veseljačila večja fantovska družba, po odhodu iz gostilne pa je hotelo nekaj fantov klicati v soseščini dekleta. Anton Stariha iz Osojnika >e je postavil v bran domače vasi in deklet. ter je vasovalcem pretil z revolverjem. Spoprijel se je z nekim mladoletnikom in je naneslo '•vetu j" naključje, da ga je ta s težko hrastovo d«\sko tako uiočno udaril po glavi, da je fant, še preden ga prepeljali v bolnišnico, podlegel. Obtoženi mladoletnik, ki se ;je zagovarjal .s silobranom. je lnl obsojen na 10 mesecev ječe. Žalostna smrt prevžitkarja. Žalostno smrt je storil na pustni torek-v St. llju pri Velenju 78. lelni prevžitkar Franc Jcžovnik. Pri kosilu se je spri s posestnikom Antonom Cvikloni. pri ka^en-in ju živel. Iz prepira je iia-stat pretep in S4» starca našli z rabit<» lobanjo. V eni uri je nesrečni prevžitkar izdihnil, r.sodni spopad .se je odigral brez prič. komisija šoštanj-sk«*>ra sodišča pa ji* gnt<»vi!a. da je dobil starček dva smrtnonosna udarca in so zaradi tega zaprli posestnika) Antona Cvikla. ki je zločin priznal. vala v neki gostilni. Ko jim v go- stari Jcžovnik je leta lf*2<. pri stilni še ni bilo dovolj pijače, so volil, da se je njegova vejenka se napotili v neko sfltlanieo. kjer j Frančiška Petkova omožila z A11-je prišlo do prepirov in spopadov, tonom Cviklom. IVed porok«« je Najbolj vročekrvna sta bila dva Jcžovnik .svoje posest vo izročil re-Lekšeta, Ivan in Janko. Janko je jenki. ki je vzela na soposesi svo-ž« prej v gostilni mahal z nožem za . jega moža. -Tezovnik ^i jc izgovo- obrezovanje vej. s tako zvanim vojn i kom. j»red zidanico pa je po naključju obrezal samega posestnika. Drugi fantje so navalili nanj in ko so ga že podrli na tla, ga j.' Ivan Lekše nekajkrat s kolom u-daril po glavi. V vinjenosti so mlatili po njeni tudi drugi in posledica je bila ta. da je Janko Lekše čez nekaj tednov podlegel. ril pravžitek in ko je njegova re-jenka kmalu po }>oroki umrla, je prepustil posestvu Cviklu. Posestnik in prevžitkar se že od začetka nista posebno dobro razumela, ko pa se je Cvikl po ženini smrli prav kmalu vdrugič poročil, so se .sp<»ri j»oostrili in naposled do-A-etlli ' 11» WIST lStfc SffKSBT NSW YORK N. Y. To je puhu. ZiMij« mu .]'■ zbuleltt. Žena. ki uiu j«' iranilii v.sr> življenje in mu prigarala bogra.st vo. Soasedje so prisilili, ila j«' pozval zdravnika. Zdravnik je ujrotovil. da jo ub«i-^a žena izmučena ill izdelana do smrti. — in mir mora imeti — je rekel — in kurjo julio ji skuhajte. da l»o k s«>l»i prišla. Skopuhu je bilo težko, ker j-* moral zaklali starejra petelina. Pet ur *ra j«' kuhal, juhe pa niti pomolil ni. — Ali lioš malo župee.' -— j«» .)<• v 11 ra šal si a d k o- pri ja zn o. •Keva je s rebn ila. pa ji ni šlo v slast. — Xe moreni — je vzdilmila — ter se obrnila k steni. Skopali je .šel v kuhinjo in za-eel modrovati: — Sitlameiisko j»- izbirčna. k«-r ni) i kurje župee noi"-»-. Xato je v juho jajee ubil. p«»-popral in posolil. tlobro premešal in sam popil. — Presneto je to dobra župca — se je obliznil. — baba si le domišlja. tla je bol n;.. * Ko .se elovek rodi. kriei. ko živi. .se pritožuje, ko umira, je pa razočarau. * Kojak* uie j'* nedavno tejra vprašal. kdaj ima zakonski mož zadnjo besedo, oziroma, ee ima sploh kdu.j zadnjo z«\sedo. O. seveila jo ima. Ceinu bi je ne imel Zadnjo besedo ima takrat, ko pravi ženi: — Xn. tukaj imaš moje zadnje eonte. kupi ž njimi, kar ti si-*.-.-poželi. Denar bo spravila 111 no bo r«'-kla niti b»\sede. Totla ne vselej. l)o»ii jih je. ki s*" v t;ikeni shiT-iijii /.iit-udijo »u pr;i-vijo: — Kaaaj.' Samo r«> V .šenatu in poslaniki zb(»nii.*i se je prejšnji teden bil vroe boj za- dobro pivo. Senat je za dobro pivo iu isto-tako ftiili poslanika zborniea. C>be zborniei .sla za dobro ]iivo. Toda zborniea hoče imeti bolje pivo. nejro ga priporoča senat. Boj se vrši zaradi ene same kat»-ljiee alkohola. — Pivo. ki ga priporoča senat, ni dobro. — pravijo poslanci. Ampak. mi. mi. priporočamo dobro pivo. V pijači, ki jo priporoča .senat je pri vlakih 666 kapljic ena kapljie« manj alkoholu, nego ga. je v pijači kot jo priporoča iu i mi. Ce ne bo kmalu komr h\i?n ein-enuja. se bo ameriški narod hitro uifveličal. Zadnja leta so uumreč liaueila Amerikanee. tla ne merijo pijača na kapljice, pac pa na sode in ga-lone. liazlika desetih ali petnajst ili jiritfov ni prišla v zadnjih trinajsti li letih skoro nikdar vpoštev, dasi je bil a čitkajo butlegarji. ka-tere je bil predsednik Hooseveit s nivoji niodločnim nastopom poyuil skoro v obup. Nekoč sem se v dražbi sestal s čudovito lepim iu mledim tlekle-tom. Na videz bi ji ne prisodil več kot sedemnajst let. Dozorelemu moškemu je najtežje s takim božjim .stvorom primerno govoriti. Ne veš. če bo govoril ž njo kot z otrokom ali kakor z žen .sko, ki že kolikor toliko pozna življenje. Govorila je napol otročje, na-Jpol razsodno, in ko mi je zmanjkalo t vii rine, sem jo kar t javen-dan vprašal: ' — Kaj pat gospodična, ali imate fanta — Na k — je rekla mrko — fant me je zapustil. No, .saj itak ni bil dosti vreden. —Obraz se ji je pa razjasnil, ko je rekla: — Fanta nimam več, ampak sest meseeev tftaro pueko imam. Oh. če bi jo videli, kako je Jjubeznjiv otrok! ' -- J: ■ "O LAI N A E O D A' THE LARGEST SLOVAKS DAILY te U. 8. « ČLOVEŠKO OKO NIKDAR SITO i YZUiWSA /'ItAVUfCA) Mit ni .šel. W'jidnje «'«"«• in ».in prepirati Wk«W* s t ji i'vi-la ih'c iti <.in : iijr«*-'« stu njivo, ki je bila (M^-jiiua ^ ps-enieo; |»riš!i pa vrabci In jm-zobiili zrnje. < ><"e j,, te.la j |h»»|;iJ >ina na njivo, da 1» j»» varoval pred v rabe i. Sin je tudi šel nekaj • lili tjekaj in (»azil. nazadnje pa ni bot« l v.t" iti. <)«V j«- jMisknšid z w. I". in je vzel kamen in raO'1 <»-"•.•-ta z ti 'iin na glavi. Ta j • sel in tožil na Midišru. S »dnik j«- dal |>«»-ivlieati .»na in ga vprašal, zakaj j* ranil svojega mVta. Ta je <»dgovo-rif: Ker ni«> j" bil pošiljiil na nji v«, da lii jo varoval pred vrabci. K n krat, dvakrat -cm bil tudi š.-l n pazil; k» »cm pa neko«"* slisul starega vrabea. kako je rekel >vo-'»hi mladieem : p«J»irajt 1 snu<> zr-ija. ki ne bi vzklila, naslednieg., dne, k < lile je liot<"l mv /opet po. 1 •»lati. nisi m maral ver ;ii; zaradi i me je oee |>fe|epe| jaz selil j ga ranil na glavi." Tedaj -I.** Min rekla sodnik mi ! «;ir: "Vtw kaj. «"-«• ra/tlliieš l;,i» ! Arabei go\<»re, |Mitem moras tudi! vedet i. k je j,- /ak'a.1 e»--arjrf Kom-M ji lit i hm. " Odgovoril j\ da ne vej lile drugega, kakor k»r jim je i. ti povrdal: in je prisegel na to; ona-[ • ha pa mu ni»t;i ver^'la. silila »tal \iiiij še naprej, in slednjie se je i vdal in rekel da. Vat* mi je pr»'*» I /a tri dni pre-j 1 lisleka ; to sla mu dovlila. I 'e/.J tri dni sta ga dala zojn-t |M»kli«-ati. i in tedaj j - rekel earju : "Dajte »ni' p* t M o kon i. tisi»' krav in tr -to o , ....... \;n\ oderile jib in jib spravite nt! 'o in to nie^t« v planin ib.** Car m takoj nI;.i/al. tla mu i/(N»liii j h lj'i. »n to je /godilo brez nln»-< Uivtjaiija. Potem j - zahteval. »Ulj ] rim>ej.i na taisto mesto tudi drugi ira žive/.a in p j š«'»t t »si 110 v. kajti tako d-»!g" jej hotel ostati oilili in p;-'iti. Tako je ^ del tamkaj neka i easn j 1 mu' in dan. in prihajale -<» \sjiko-vrstne živali iu žrle k nij-ko. krav-j J« in ovčje meso; -alil pa je seiM -Vrit in po-lnšal, kaj govore živali ; null -et»oj. Zrle >0 ImKo ilolgo. d:i m» JioArle VM' Mi'.o III »o ostale !•■ j ie kosti. I) . zadnjega Večera ti 1 koncil sest i I' tednov tli nič ^ar vedel. Naslednje jutro za rail a pa so prileteli kraljevi orli in za«Vli gb»-«lafi kosi i : \ ii«"» so s<* «r- j.di m***! * I h 1 j ; (»n tem so s«* vpra-ievali. kateri izmed njih treli je najstarejši in s«- opominja š«' k«i-k» ga davnejra dogiwika. Xajstan ji orel je reke|- **S|HMiiinjam -e. kale je /apadlo neko«-, ko sem bil se ♦■trok, >ii**ga ilo |ia-u. — "In jaz," je rekel dlttgi. "se -(VMIli- i .iain, k iko je bila v mojem easit \elika lakota in i" mnogo ljud za! 1; kot jo jioinrl«.*' — "A jaz." je dejal tretji. sjKnninjaiu. da s,tj \ mojem ea-u. ko -♦•in bil š- otr«»-i.1 /.-kopali zaklad ee^arja K«»iMa«'-• lina." "Ti -i tedaj najstarejši 1 e cd tiai** .*" nt* mil iHlirovorila drn-c; dva orla." "Tu le pod tistn- |e kaue'iiito pbjačo." je nadaljevj! tretji, "j«* .'akopanib tristo tovori,v zlata." Skriti mož je slišal orlovski pogovor in se 11. ganil. Xasledu je jntr« s«- g;« prišli kli-i at carjevi ljudje: "Pojili. ear Zi.ve. " Na to je migov oril : " l*o-vt ite earju. naj mi pošlje tristo mili '"n šest sto vre«-." Sli S«, se \ r-lrilj k carju in mu povedali, kaj jim je dm ž naročil. <'nr je takoj uka-15»!. da naj mu |Mišljej > željene tuu-b in vreee "m velika ljudi. Vi lllj mil pomaga'jo. Ko s«» ljudje prišli do moža. jim je velel: ** l>\-ignite to p|oš«-o." — Storili sčkrat tolik'« zlata, a skodela z glavo s«- ni dvignila. V«o so se einh li. kaj naj bi •o pomenilo. Zilai so priložili še ys.* nejdeno ./lato. tristo tovorov, toda skodela / glavo s<* u geuila. Zopet mi se v.-i ziivzeli. kaj naj bo i/ .'•iiiln<' stvari. Zdaj so prišli vkup oeeil' iu uačitfMii ljudje, da bi do-•jfali. zakaj se na tehtnici skodela / glavo n" dvigne; pa ni«!* nis<> molili ugi'tiit i. Tetlaj jim j<- rekel tisti, ki je bil aš I zaklad in je hot»*l imeti sv >-! j.-ira i ee t a zopet živ*ga : "Pokažeui I valil, zaker se glava ne dvigne.* V-i i*nogla>no rekli: "IV tudi to • adeneš. potem te hočemo od T- tir«' I dalje illleti za carja; n tudi car I s;: m je rekel :"« »dpiiv«'ll! se prestolu I jo li se« I i lutuj. ee t • |n»^rodiš. ,*Aloz j !.a j * detal PrineMte liti robce! Ko sr PRIMORSKI NOVICE Te dni .so bili iz g«>riških zaporov izpuščeni pol.jubin.ski fantj\ ki .so jih lani v jeseni popolnoma po nedolžnem zaprli. Ovadili so jih fašistov«? k i zaslepi jen ci, obtbd-žitve pa s«» bile neresnične in neutemeljene. Obdolžili so jih v.seh mogočih zločinov, poleg1 drugega, da .so imeli tesne zveze z jugoslovanskimi graničarji. da so postavili bombe v bližino miličarske barake na Klik. da so porezali telefonsko žico 11a Razora in dragd. Zari»s .se je v jeseni nekaj fantov iz Poljubina mudilo na Kuku. ki je j»rav blizu meje. Fantje so žga-li apno. na bližnjem lia-zoru i>a so tik pod prelazom tilobokcm po-praivljali hleve iu gradili nekaj novih .staj. Cez mejo niso stopili, ker .so jih fašisti, ki imajo .svojo postajo na Kuku. strogo nadzorovali. Z raztrgano telefonsko žico pa je bila .stvar sledeča: Iz Zadlaza hodijo otroci stalno na planino Itazor. Takrat so pobrali telefonsko žico, ki .so jo rabili za .svoje zanjke. Miličarji so najprej prijeli nekaj dečkov, .starih 12 do l«'t. in jih odvedli v Tolmin. V Tolminu pa so otroci tajili, da bi bili pobrali žico. ter fi H P j ' Spisal EMILE GABOItlAU ;i || isa VELEMESTA g '<<-J 88 — Xevainost ni veigotua; (i an delu izdajatelj, Higal žira nt. Lastne menice se pred-lože voln<» izdajatelju. — Koneajiiio to, — je dejal slikar osor-11«. —Zdaj imam« samo eno sredstvo za <>d-v mi te v nevarnosti. Poskusiti moramo'dobili te menice nazaj. — Pametno. — X ta namen nama pa moraile poverla-ti, gospod, komu ste jih odstopili. Verminet je skomignil z rameni. — Ne vem, s^.jn že pozabil, — je odgovoril. Andreje bil trdno sklenil, da bo potrpežljiv, da ohrani mirno kri, toda človeške 1110-ei imajo tudi svojo mejo. Ta način pogovora ga je tako razburil, da je pozabil na vse so na prigovarjanje policijskega svoje sklepe. izpovedali, da .so žico No ,t«»rej. pozivam vas. gospod, da se čim prej spomnite! — je zakričal srdito. — Grožnje! — I11 če bi vam spomin odpovedni, vam polomim vsa rebra! Vemiiiw t je spoznal, da se s tem fantom ni varno šaliti. — V sostdno sob« grem poiskat poardi-1". — je dejal, da bi se izmuznil. Toda An- hile lo zanjke. ki so jih na.stavi-, dre je skočil pred vrata, ii otroei. Fašisti pa >0 domnevali. — Našli ga bu.letn.i in .so ju zaradi J etra smatrali za inauj nevarna elementa. Preiskava m* je mu «ja prinesli, je z njim i za vlekla več mesecev. France Per- uirt vasUl ue jal: dih, ki j«' ralil**«rfi /.dravjii. je popolnoma obolel. X .i di o v i sorodniki pH v«*s ta ras uLso vedeli, kje so in kako se jim godi. Duševno in iil> ki glavi zavezal o<"-i in ji.n Zdaj tehtajte!" Položili * gla»':i v >kiMldn. v driiiro «lv:i-Ur-dl t«.lik., zlata ill glavo je tegrt lo kvišku. — *4 Kako je to.** telesno malo da tie umrine s" Jill sn vprašali, "da je zilaj potegnilo ( tedni odposlali domov. ' glavu tako malo zlata — "To jej __ p,, daljših pogajanjih .se je '/rito." ie odgov«»ril mož. *'ker z TodsMvo tržaškega zavoila "Hanea odprtimi «»*i »iik«lar tlvignitj ne di Credit«« l*«»p«»lare" končno spo-111 ore. kajti dekler vidijo, mo- razumelo z vlagatelji iu imetniki te noloziti na tehtnico toliko t»-, tekočih računov gletb* zavotloviii I » položiti na tehtnico toliko t >-. v zlata kolikor InK-ete — oči > vorov i požele vedno še več. Tako je tudi (v telrij. mogo«-ta' ear; toliko tovo-j lov a t a sem ti K.l dal. ml mene .-i j jili bil dobil, a š«> vwl»i ti ni do-i volj. iu meni ui-"i «lal niti počeiu^ra g rosa : sam pa hočeš še vedno več ii, več. Tako se tudi skodela z glavo mojega očeta, dokler j«* imela odprte oči, ni mogla dvigniti: šele- nazadnje, ko smo jih ji zavezali. jo je jxitegnilo kviško le malo zlata. Tako so človekove oči polih pile in nenasitne." Poziv! Izdajanja lista je ▼ zvezi z velikimi stroikt Mno go ]ih je, ki so radi slabili razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato — 1 — ;r naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na- ročnino točno. _________ izplačil in ureditve njenega finančnega položaja. Imetniki tekočih računov in vlagateljev so. ko že ni bihi drugega izhoda. po«ibla-.stili banko, da četrtino njihovih terjatev določi za povečanje Zii-vodovega kapitala, ostali del terjatev pa za vezaue vloge, ki naj bi bile izpla«"*ljive v treh delih po štirih, sedmih in desetih mesecih. Poleg tega je »vodstvo' banke sprožilo akcijo, izven kroga svojih dosedanjih interesentov, da se pomnožijo vloge in poveča Za vod« 1 v kapital. S temi ukrepi se je stari kapital povečal oil 11.5 milijonov na 17.75 milijonov lir. Vloge 111 terjatve po tekočem računu, ki so postale vezane pa znašajo okrog 15.7"» milijonov lir. Vendar pa se ni.so vsi upniki sporazumeli gled«* teh ukrepov. Njihove terjatve znašajo dejausko Jt) milijonov lir. tako da bi moral zavrni prav za prav takoj izplačati še 5 milijonov. Priti tem upnikom pa so Aiali na eudeu način zavarovati. K pomoč jo fašisti«"-nili oblasti, svojih zaupnikov iu tiska so skušaii ustvariti v javnosti razpoloženje proti njim. Tisk je šel celo tako daleč in jim je očital, da nočejo pristati-na sporazum ' zavodom, le «la bi še povečali g«*sp«»darsko krizo ter naprtili mrvo odgovornost režimu, ki naj bi bil kriv slabih časov. Na (a način je akcija proti tretjini upnikov zavzela političen zna«*aj in je spri«*o tega t«mž-ko vrjeti. da bodo vztrajali pri svojih terjatvah, ker bi se s letu izpostavili šikanam ne le gospodarskih. marveč še posebej političnih faktorjev. Te dni pa se je tršil občni zbor delničarjev, ki so potrdili ukrepe vodstva in ugotovili, da je zavod saniran. se je pa ves tresel od jeze. — Ce se ta lopov le g^aiie. zi okno. — je pomislil Andre. — Ta dečko je pravi Ilerkuh mislil Verminet. — tem st liti. Videč, da je v škripeih. je sklenil mlati se. Kar se j« prijel za «jlavo in vzkliknil: — O. kako sem pozaldjiv! Tamle imam zabeležeim. komu sem dal meni«-!'. Stopil js« k 1 >isn 1 i mizi. vzel iz pred.-ilčka debel zvezek in začel listati po njem. Toda Andre, ki mu ni usla nobena njegova krei-nja. je opazil, da drži zvezek narobe in se del a. kakor bi bil našel Tibljuldjeno informacijo. — Ab! —• je vzkliknil takoj. — mettiee (JaiuJehi in Uigal. pet tisoč frankov, izničene Van Klopenu damskeinu krojaču, iu ban-kriljn Martin-Ui^aln. Mladi slikar je molčal. Zadnje < roisenoi-sove besede so mu pričale da je Vernrinet v zvezi z Van Ktopenom in Martin-Rigalom. Tli ?e je Verminet prisilil (jastona. da mu ponai-edi Martin-Rigaloi* podpis, ni bila v Tem samo igra naključja,, temveč dejstvo, > prvem vtisu. posel>!!«» žensk ne. Zdaj jf pa zardid «m. l»il«» 11111 je n-s in', prijet 11«», da ji je delal krivi«-«*. Iz «>«"i mu j,«' fulst-val«* «d»žal«»vanje, olieuein pa _gl»»b«*k-i hvaležnost. Sklenil j«* r«»k<* in ilejal proscce: — i>prostite. prosim... Markiza de Bois dWrdon ga je presenetila s pomembnim |»ogl"doiii. — Pazite. — je pomenil ta pogled. — nisva sama. lahko naju opazujejo. Stopila sta od okna in nadaljevala pogovor. — De Kr« til h — j«' dejala vi kot neteča. —• si je preskrhel o <.Yoisenoisii informacije, ki niso baš najboljše in ki bi zadostovali', da um oče odreče hčerko. Toda grof de Mus-sidan ima nož na grlu in v Croisenoisovi preteklosti bi morali najti posten madež, da bi vendar le nastopil proti tej zakonski zvezi. — Najdem ga! — je odgovoril Andre skozi krepko stisnjene zobe. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne* Knjigarna "Glas Naroda" VF^ "O ODA" HBW YOME, HOBDAY, MAE C H 20, 1833 THE LARGEST 8LOVF.N* DAILY fat V. 8. A. JUD1TINA PRISEGA n ! ■ ■ ■ ROMAN 12 ŽIVLJENJA . ' ■ ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. 2| I|>1 I U niani. ... - ... ,„ , -vr • * i • * i i - i . jnia Mongolija. tako .menovano — Mama. saj to ni mogoče, da si se tako obnašala proti gospe i C, Heinovi, ki ti je nekdaj rešila ižvljenj,. ti je tako požrtvovalno streM™"* Af,,,,r">1,Jn s° ^ jtk in se taliko žrtvi vala za tebe? I in jo pretvt>rd, v sovjet- ih 1(14-1 tak*>zvane ** mandžurske štiri province". Maršal l'anirso!:,n jt od leta 102K. prevz *1 obla>t v Mandžuriji in s tem seveda tudi v Dželiolu. dejstvo, ki ga je kot zgoraj omenjeni tildi rvficijt-lno potrdila nank'n'ka vlada S Kita-jem Džehol ni imel nobenih drugih , stikov in Kitajci niso mogli te de-j žele kolonizirati kot so recimo sto-iriV v ostali južni Mandžuriji. Vo-J iji.ški governer v Džehol u. ki ga je i imenovala kitaj-ska vlada, general Ma ndžurije. ■ir • n „ •, , . - -.-i - -sko republiko. Ostali d<*I MonsroVje — Moj IJog. nikar tako mogo.-no ne govori o tem ze da»vno nn < .. . ..... J nulem pripetljaju. Nikakor nisem mogla mirno gledati na to, kako si'. I,0,r"'.,JM.^»»^'"J": kl se pustil zavezati v mreže. Morala sem odkrito povedati in stvar po-if ,,0 od davnih raso v po- — Moije dobro mišljene besede so sieer sprejeli zelo .slabo in smo j vezan z Mandžurijo in tvori od !-•-se loči^ na ne preveč prijazen način. Seveda je sedaj vsaka zveza mod nauii prekinjena in vidva bosta v bodoče s svojimi obiski prenehala. Ilans .se vzravna in temno pogleda mater. Ni si upal niti mi-■sliti nato, kako žaljive so bile besede njegove matere za obe dami. Toda, kar je bilo storjeno, je bilo storjeno in ni mofrel v tem ničesar drugetta ukreniti kot za svojo mater prositi oproščenje. In tako reče razburjen: — Motiš se. mama. če misliš, da bom prekinil zvezo .s Ileino-vimi. dokler me same ne odslovijo, za kar si jim dala največjo pravi eo. Grofica skomigne z rameni. — Vse je mogoče, da te odslovijo, ker se bodo slednič morale temu odpovedati, da jih iz ene družine obiskuje samo moški. — Mama! To gre predaleč! Sedaj skoči na noge tudi Felice. — N'iso samo omejeni samo na obiske moških, kajti zveze s tema duhovitima in 1 jubeznjiviina damama tudi jaz ne bom prenehala. Tudi mene ne more nikdo zadržati otl tega. Jndita je moja prija- Mi_' teljiea in držim ž njo in bom dosegla, da me bodo še sprejeli v s v o- (Ja jo hišo. da moreni prositi za odpuščanje za svojo mater, ki jih je tako zelo užalila in ponižala. Hans stopi pole« sestre in jo tesno prime za roko. — Hvala ti. Felice. — Toda prepovem I i iti k njim! — zavpije jezno grofica. — Toda jaz ji dovoljujem, mama in ne smeš pozaibiti, da imam jaz kot zadnji jrrof Krlau pravico odločevati, s kom sme moja sestra občevati. Pri tem bom svojo pravico, ki mi je dana, branil. — Dobro, potem pa delajta. kar hočeta. Zdaj vidim, da moja i no dolino Lijsu. Prebivalstvo Dež-otroka nimata nHcakegs spoštovanja do volje svoje matere. Zdaj llo,a ^ Vključno mongoNko in s< grem k Mildred in ji bom povedala, da ji ni treba ničesar pričakovati. poleg tega pa se ji bom ponudila za spremljevalko. 7«kaj naj oi poginila v pomanjkanju, kamor me hočeta zakleti? Lilejta, kako bosta sama izhajala. Razžaljena odhiti iz sobe 1 zdavnaj pripravljene velikanske načrte za zgradbo železniškega o-mrežja. Japonci razpolagajo s ."»0.0(H) vojaki in armada Mandžukoa ima tn-ga. Izabela I>a-jVarska pa je uvedla tako zvani I "lieni* n in njej se ima prav v\ METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK 8AKSER) ZIS WEST 18th STREET NEW XORK, N. Y. PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* POTOVANJE iliumiti ...................................................... zadetih narodov. ,■ • , J prav Francija zahvaliti za ženski JIojiiH-e bo s o to liitrt) in lir'/ pre-! n i- i • i i -i " ,. .... , • , - i Klobuk, ta pokrivala so bilo eesto- venkega prelivanja krvi in to bi h- i.. , ,m • , ' .. . , . Krat tlo •>() eentinietrtjv visoka: /. i e najbolise v interesu vseh pri- , • • , , rp , .* J 1 1 lijili je visel pajeolan. I a hen a ' je prav za prav orientalskega h-1 vora, j*a je šel skozi Neriičijo na Nizozemsko, v Italijo in Franei'o/. t Toda že v začetku te liovotairje jc nastopilo vse duhovništvo proti h". l.inoui in jih obsojalo v gromkih j [pridigali. Vendar je še dov)lj vod' SPOMIN GA JE ZAPUSTIL V madžarskem mestecu Bekesz vaden primer temnit ve spomina. Crnovojnik Ni- Tangjuling je 18. februarja 19321 obenem z ostalimi inandžurskimi i b" se *]0 -odl1 nenav«dt'n Primer o-f poteklo, preden so prešle dame (v jy)>ada Džehol k veliki mongobk?! ravnini, ki se opira na severu n=s Kingansko gorovje, na jugu )ia na lušan ter j*ada polagoma v r *lovit. peea s pastirstvom. ki je ponekod še nomadskega značaja. Poleg velikih možnosti na polju agrikulture jc Džehol bogat na različnih rudah, posebno premogovniki so zelo bogati tn relativno lahko pristopni. kolaj Dubo je bil 1. 1910. ranjen •ia bojišču v glavo in j«- pf ael v tako j ruski ietništvo. Tam je popolnoma površino, ozdravel, samo spomin ga je po-k navaja polnouia zapustil. Njegovo življenje se je začelo nekako iznova. Le- lo. s-toletju) s henninov na khibu-f- e. loj-niovanju le stežka mogli imenovati klobuki. Velik preobrat v modi klobukov je prinesla renesansa. Žena kral;a Franca I., ki je bila S|>anka. je uvedla šiVok klobučev - ta in leta niso mogli ugotoviti, kdo!rast klobuk, ki osuto avbico, največkrat iz žame-vedal, kdo in odkod je in na poti-j ta. a okrašeno z nojevimi peresi. Še iagl njegovih izpovedi so ga posla- j koneem 19. stoletja so bil! v navadi 1: v domovinsko občino. Roditelja j klobuki, polni nojevega peresja. --sta domov vrni vsega se sina takoj ; Seveda so bubi-frizure napravil" spoznala, sin pa šel mimo očeta' padnje čase pravo revolucijo v m matere kot neznance. Zdaj si J nošnji klobukov. Grški lv.lozof IL-zdravi.<*ki prizadevajo, da bi ne- j raklit je dejal: Fanta rei — vse t»'-srt^čniku vrnili ali vsaj osvežili sp.i- j če. vse mine. Takti tudi ženski klo-min, dvomijo i»a, da jim bo stvar j huki, kaprice in celotna moda. — uspela. 'Danes belo, jutK črno. da I zal prigoaar- J jala. da jo spremlja kot častna dama; da gr«> ž njo po svetu kjer i m more .s svojim bopraviti! j — Popolnoma priproMo na ta način, da jim okrito povemo, v lakinik odnosa jih stojimo z materjo vsled tega, kar nam je mati povedala o svojem obnašanju proti njem. Ne boj se, te dami sta ta-' ko velikodušni in dobri, da *e ne boste zaradi matere jezili na naju. In daj Bog, da pride dan, ko jim bova mogla poplačati njeno dobroto • | .r iftA 4 ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŠE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: AQUITANIA preko Cherbourg«, 6. APRILA — Velikonočni fzlet Potem še dva izleta — 10. maja in 5. julija Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljano........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 CHAMPLAIN preko Havre--1. APRILA — Velikonočni"Izlet Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 91.73 za tja in nazaj pa samo..........$ 171.50 Potem pa dva izleta s parnikom *%Ile de France" 18. apr. in 27. maja Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 SATURNIA preko Trsta-----------31. MARCA Cena vožnji: iz New Yoika do Ljubljane........$ 97.50 za tja in nazaj pa samo..........$ 171.50 BREMEN preko Cherbourga-----^—30. MARCA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane*........$ 104.84 za tja in nazaj pa samo..........$ 185.50 S parnikom COLUMBUS--------22. APRILA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 100.34 za tja in nazaj pa samo .... .....$ 178.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE D ASE S NA: Metropolitan Travel Bureau New York, N. Y. & (Frank Sdk ser) 216 West 18th Street SHIPPING jgf NEWS > 22. nim^o: Ku -»p* v. Bremen Manhattan v Havre New York v Hamburg 24. marca: Paris v Havre Majestic v Cherbourg 25. marca: Augustus v Gen >& 29. marca: Albert liullin v Hamburg 30. marca: Breimn v Urtmen 31. marca: Olympic v Cherbourg 1. aprila: Itex v Oenoa Cham plain v Havre Vulenilam v liuulogn« 5. aprila: Al.iin v Boulogne I "a ris v Havre 20. maja: Cotit«' Gr.'indp v Genoa Cremen v Bremen Ceoigic v Cobh 24. maja: Manhattan v Havre Albert Ballin v Cherbourg Aquitania v Cherbourg 25. maja: Conte dt Savoia v Genoa. 26. m.Tj.-i; Majestic v Cherbourg Minnetonka v Havre Veeiidatii v Boulogne 27. maja: lie de France v Havre Saturnia v Trst 30 maja: Kur<4»a v Bremen 31. maja: Mauretania v Cherbourg Hamburg v Cherbourg i'res. Boosevelt v Havre Koina v Gtnoa 2. Junija: Olympic v Cherl*>urg AVesternhind v Havre Volendam v Boulogne 3. junija: Champlain v Havre Bex v Genoa Britannic v Cobh G. junija: Leviathan v Cherbourg 7. junija: 1 »eutsctila nn v Cherbourg Berengaria v Cherbourg 8. junija: l^ti'ayetle v Havre Augustus v Genoa Bremen v Uri nu n 9. junija: Statendam v Boulogne M innewaska v Cherbourg . 10. Junija: 1'ai is v lhi\re 14. Junija: I're.v. Hardirg v Havro Majestic v Cfc>-rbnurK .N'-« Volk v ('iierbotjrg Auite tli S.» \ oiii v Genoa 16. Junija: Kuropa v Bremen I-*-nnIand v Havre Uotterdani v Boulogne 17. junija: Britauic v c..bh l e de Kran«.-e v Havre 20. Junija: l>e Crasse v Havre 21. junija: Vulrania v Trst Mauretania v Cherbourg Albert lt;>l in v Cherbourg Manhattan v Havre 23. junija: Olympic- v Cherbourg Mirieionk't v Havre Veendam v Boulogne 24. junija: Champlain v Havre l:e\ v Genoa Bremen v Bremen 27. junifa : Leviathan v Cherbourg 28 Junja: Berengaria v Cherbourg Hnntbtirg v Cherbourg 29. Junija: Conte Grande v Genoa 30. Junija: Majestic v Cherbourg Statendam v Boulogne I. julija: I'a ris v Havre Lafayette v Havre 3. julija: Kuropa v Bremen 5. Julija: Satumia v Trst Aquitana v Cherbourg I>eutsw:hla.nd v Cherbourg 7. Julija: lie de France v Havre Volendam v Boulogne 8. Julija: Conte di Savoia v Genoa II. julija: Bremen v Bremen 12. julija: M;cur»-tania v Cherbourg New York v Cherlw.urg O'ympic v Cherbourg 15. Julija: Champlain v Havre Rex v Genoa 18. julija: Leviathan v Cherbourg 19. Ju'i Ja: Berengaria v Cherbourg Manhattan v llavrc Albert Ba!Un v Cherbourg 20. Julija: Majestic v Cheri>t»tirg 21. julija: I'aris v Havre Kuropa v Bremen Statendam v Boulogne ' 26. julija: j Lafayette v Havre A ((u i la ida v Cherbourg Hamburg v Cherbourg I'res. Booscv elt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. Jul i la: Wendam v Boulogne I'e de Prance v Havre 29 luli Ja: Vulcatda v Trst 7 Dni do JUGOSLAVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU BREMEN-EUROPA POSEBNIVLAKob parniku v i J Bremerhavenu jamči najbolj udobno - potovanje v LJUBLJANO. Iaborne t 1 železniške zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA POT DO STARE DOMOVINE Za podrobnosti vprašaj t« kateregakoli lokalnega agenta a-i NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY - NEW YORK