GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE
AGIS
PTUJ
Analiza poslovanja v prvem polletju
Pregled poslovnih rezultatov za prvo polletje 1981 pokaže, da je DO AGIS presegla sprejeti plan celotnega prihodka za 7 % in realizirala skupaj nekaj več kot 70 mio din, kar pa tudi pomeni, da je celotni prihodek v primerjavi z današnjim obdobjem leta 1980 večji za 42 %.
V znatni meri gre preseganje celotnega prihodka na račun prodaje trgovskega blaga, ki je kar za 81 % višja od planirane. Nasprotno pa ugotavljamo, da je plačana realizacija iz naslova prodaje na tujem trgu 9 % nižja od planirane in 5 % nižja od enakega obdobja leta 1980.
Preseganje plana celotnega prihodka pa ni v celoti usklajeno z rastjo porabljenih sredstev saj so ta 17 % nad planom in kar 56 % višja od leta 1980. Pri tem pa moramo še posebej povdariti, da se je substenca povečala za več kot 18 mio din kar pomeni, da so v resnici porabljena sredstva še višja. Vzroke za pospešeno rast porabljenih sredstev moramo iskati v izredno hitri rasti cen repromaterialov, energetike, transportnih uslug in proizvodnih uslug. Prav tako pa vplivajo na hitrejšo rast porabljenih sredstev tudi ažiji, ki smo jih morali plačati za manjkajoča devizna sredstva. Nesorazmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi pa je tudi posledica zaostajanja rasti cen gotovim proizvodom, ki kažejo že minimalne rasti, prav tako pa rušijo razmerje tudi tiste TOZD, ki so zaključile poslovanje za prvo polletje 1981 z izgubo oz. brez akumulacije.
Neusklajena rast med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi ter izguba v nekaterih TOZD je tudi razlog, da smo realizirali plan dohodka komaj s 93 %, kar pomeni izpad dohodka za 20 mio din, oz. je le-ta višji za 22 % od leta 1980.
Pri analizi razporeditve dohodka ugotavljamo, da so izločanja iz dohodka 9 % višja od planiranih in kar 79 % višja od leta 1980. Zasluga za to gre predvsem na račun pokrivanja obresti, ki dosegajo viišno več kot 19 mio din ter so 9 mio din večja kot leta 1980. Razlog za tako postavko pri obrestih pa je predvsem v zapoznelih obračunih obresti za leto 1980, ki so nam jih dostavile poslovne banke kakor tudi v neažurnem obvešča-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Disciplinski postopki
V pravni službi smo do vključno 1. 8. 1981 sprejeli 181 zahtev za uvedbo disciplinskega postopka. V letu 1980 v istem obdobju 226 zahtev. Število zahtev je po temeljnih organizacijah naslednje:
TOZD Avtooprema —• TAP	40
TOZD Gumama	36
TOZD Komerciala	3
TOZD Kovinska obdelava	20
TOZD Orodjarna	7
TOZD Precizna mehanika	1
TOZD Servisi motornih vozil	13
TOZD Vzdrževanje	8
TOZD Velika oprema	23
TOZD Vzmetarna	3
D S S S	27
SKUPAJ	181
Večina prijavljenih kršitev je takšnih, ki po 157. členu pravilnika o delovnih razmerjih spadajo med hujše kršitve, le manjše število je lažjih kršitev. V glavnem prevladujejo med kršitvami neopravičeni izostanki z dela, samovoljno zapuščanje dela, temeljne in delovne organizacije, malomarno opravljanje dela, vinjenost na delu. Redkeje se pojavlja odtujevanje družbene lastnine oz. lastnine sodelavcev, fizični obračuni, ipd. Disciplinska komisija je izrekla naslednje ukrepe:
—	opomin: 28
—	javni opomin: 41
—	denarna kazen: 16
—	pogojno prenehanje delovnega razmerja: 14
—	prenehanje delovnega razmerja: 11
—• razporeditev na druga dela in naloge: 3
V 10. primerih je disciplinska komisija postopek ustavila zaradi tega, ker so delavci kršitelji prenehali delovno razmerje. V 5. primerih pa ukrepa ni izrekla iz razloga, ker je že sam pripravljalni postopek pozitivno vplival na delavce — kršitelje.
Često-krat se dogaja, da se delavci — kršitelji pred disciplinsko komisijo zagovarjajo, da se zahteva uvedba postopka samo zoper delavce v neposredni proizvodnji. S tem v zvezi bi radi opozorili na določila drugega odstavka 175. člena pravilnika o delovnih razmerjih, iz katerih izhaja, da ima vsak delavec, ki zve za kršitev delovne obveznosti, pravico, da poda pismeno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Pravtako pa bi radi o-pozorili tudi na določila 147. člena pravilnika o delovnih razmerjih iz katerih izhaja, da določbe pravilnika veljajo za vse delavce v temeljni oz. delovni organizaciji, ne glede na njihov položaj oziroma aelo, ki ga opravljajo in
LE KAKŠNE SKRBI GA TAREJO?
Foto: Kerbler
ne glede na to, v kakšni obliki so sklenili delovno razmerje.
Izpeljava disciplinskih postopkov ni vedno tako uspešna, kot bi morala biti, kar je posledica malomarnega odnosa nekaterih delavcev kršiteljev in članov disciplinske komisije do samega disciplinskega postopka, pa tudi neudeleževanje vabljenih na sejah komisije. Velikokrat izrečeni ukrepi ne dosegajo željenih učinkov.
Pravna služba
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO!
(Nadaljevanje s 1. strani)
nju o obračunanih obrestih s strani finančne službe. Pri izločanju iz dohodka ni postavke del dohodka za tuje sovlagatelje ker je poslovna enota AKG zaključila poslovanje v prvem polletju 1981 brez akumulacije in tako ni bilo osnove za delitev ostanka dohodka.
Zaostajanje oz. izpad dohodka in pa pospešena izločanja iz dohodka so imele za posledico tudi izpad čistega dohodka, saj je čisti dohodek bil dosežen le v višini 85 % planiranega in je komaj za 3 % višji od čistega dohodka preteklega leta, kar pomeni, da DO ni mogla realizirati vseh planiranih naložb v sklade, ter da so se bistveno spremenila delitvena razmerja, v korist osebnih dohodkov in to kar za 9 %.
Pri razporejanju čistega dohodka pa moramo posebej opredeliti na ugotovljeno izgubo v TOZD Gumami v višini 9.889,000,00 in v TOZD Velika oprema v višini 1.026,000,00 din. Prav tako pa so zaskrbljujoči poslovni rezultati v TOZD Kovinski obdelavi in TOZD Orodjarni, ki sta zaključili prvo polletje brez akumulacije.
Dinamika kazalcev rezultatov dela in. poslovanja za prvo polletje 1981 kaže trend padanja v primerjavi s planiranimi kazalci. Slabši so tudi kazalci, ki obrav-navijo akumulacijo tako v primerjavi s planom kot z rezultati leta 1980. Dokončno sliko uspešnosti poslovanj alpa bo možno zagotoviti šele po primerjavi s kazalci rezultatov dela in poslovanja sorodnih TOZD v SR Sloveniji.
Primerjava rasti dohodka z možno rastjo sredstev za osebne dohodke po družbenem dogovoru pokaže, da DO AGIS na račun počasne rasti dohodka prekoračuje dovoljeno maso sredstev za osebne dohodke, ki je bila izplačana za prvo polletje 1981 za 5,74 % to je praktično za 10 % manj od ob prvem kvartalu, kar pa je posledica zaostajanja rasti osebnih dohodkov v TOZD Gumama in pa spremenjenim pogojem izračuna dogovorjenih osebnih odhodkov.
Primerjava dogovorjenih in razporejenih sredstev za osebne dohodke po Panoškem sporazumu kovinske industrije SR Slovenije pa pokaže, da so prekorači-telji TOZD Kovinska obdelava, TOZD Precizna mehanika, TOZD Velika oprema in TOZD Orodjarna. Iz predaj navedenega lahko zaključimo, da v DO trenutno ni pogojev za bilo kako zviševanje osebnih dohodkov.
Pregled povprečno izplačanih osebnih dohodkov v TOZD in DO AGIS pokaže, da so se povprečni osebni dohodki dvignili v primerjavi z enakim obdobjem leta 1980 v DO AGIS za 28 % pri tem najmanj v TOZD Gumami za 9 %, največ pa v TOZD Orodjarni, Kovinski obdelavi, Komerciali in TOZD-u TAP. Povprečni osebni dohodek v drugem kvartalu leta 1981 je porastel v primerjavi s prvim kvartalom leta 1981 za 2,5 %. Na osnovi prednjega sklepamo, da je realni osebni dohodek zaposlenih v DO AGIS leta 1981 padel za več kot 20 %. Ponovno moramo ugotoviti tudi, da se je povečalo tudi zaostajanje
povprečnega osebnega dohodka v DO AGIS za povprečnim osebnim dohodkom gospodarstva SR Slovenije po naši oceni za 17 %, natančni podatki bodo znani po zaključeni analizi po letnih obračunih.
K zaostajanju osebnega dohodka prinaša svoj delež tudi slaba izkoriščenost fonda delovnih ur, saj je plan bil dosežen v višini 95 % med tem ko je plan izpada delovnih ur na račun bolniškega staleža presežen kar za 28 %. Posledica tega je tudi nedoseganje proizvodnega plana s tem pa tudi doseganje plana dohodka.
Izredno kritično sliko pokaže analiza pogojev gospodarjenja za prvo polletje 1981, saj se iz le-te da ugotoviti izredno progresivna rast vezav pri obratnih sredstvih tako so se povečale zaloge re-promateriala za 41 % nedovršene proizvodnje za 60 %, gotovih proizvodov za 27, trgovskega blaga za 34, ter terjatve za 121 %. Za pokrivanje takšne rasti vezav obratnih sredstev se je morala DO AGIS dodatno zadolžiti pri dobaviteljih za 102 %, pri poslovnih bankah pa za 15 %, kar pomeni da so se tuja sredstva v DO povečala za 77 mio din za več kot 60 mio din pa se je povečal plasma lastnih menic, ki jih v prvem polletju 1980 nismo poznali. Posledica takega poslovanja je, da je DO AGIS daleč prekoračila optimalni nivo zadolževanja saj na vsaki dinar lastnih sredstev uporablja 1,63 din kredita, kar pomeni, da bodo obresti v letu 1981 presegle 40 mio din kar je zdaleč več od planirane akumulacije.
Posebej zaskrbljujoč je nenehni trend naraščanja terjatev saj se je ta v primerjavi s stanjem koncem prvega kvartala leta 1981 praktično podvojil, saj le-te presegajo na dan 30. 6. 121 mio din, kar pa pomeni istočasno velike težave pri poslovnih bankah ob uveljavljanju zahtevkov za nove kredite.
Večina koeficientov obračanja posameznih kategorij zalog obratnih sredstev kaže nesorazmerna odstopanja od dogovorjenih s planom in poslovno politiko za leto 1981 na kar smo opozarjali že ob koncu prvega kvartala, žal pa neuspešno. Edini izhod iz nastale situacije ter v cilju stabilizacije finančnega poslovanja DO in izboljšanje likvidnosti vidimo v doslednem uveljavljanju kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti strokovnih služb in posameznikov, k iimajo vpliv na obračanje zalog in likvidnost ter so podani v predlogu prečipče-nega besedila o pridobivanju in delitvi dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov v DO AGIS.
Na osnovi spredaj izvršenega in priloženih tabelaričnih podatkov ugotavljamo, da poslovni rezultati ki jih je izkazala polletna bilanca DO AGIS niso zadovoljivi, ter so v veliki meri posledica subjektivnih vzrokov kot so neučinkovitost komercialno poslovanje in notranje organizacijske učinkovitost, komercialno poslo-ugotovljeno na problemski konferenci ter v cilju izboljšanja nastale organizacije že začrtani prvi ukrepi.
Vodja sektorja AOP Zlatko ŠPOUAR
Agis v vrtincu težav z energijo
Za obstoj kakršne koli oblike življenja je potrebna energija v primerni obliki. Tudi obstoj neke družbe je v celoti odvisen od energije, se pravi njenih virov in oblik. Koliko energije porabi družba na prebivalca in na enoto proizvoda, ugotavljamo stopnjo razvitosti neke družbe in govorimo o razsipni oziroma racionalni rabi energije. Ugotavljamo, da je energija ena najvažnejših materialnih odnosov in je strateško pomembna. Zaradi te pomembnosti, so se pojavili v svetu različni interesi tistih, ki razpolagajo z viri energije in tistih, ki to energijo porabijo. Običajno v teh navzkrižjih pride do sporov, višanja cen energije, uporaba sile... Te probleme poznamo pod bolj znanim imenom energetska kriza, katera ni obšla tudi nas, ki združujemo svoje delo v DO AGIS.
V naši DO nimamo direktnih virov energije, ampak transformiramo posamezne oblike v druge. Tako npr. transformiramo energijo tekočih in trdih goriv v parno s pomočjo parnih kotlov ali v električno s pomočjo elek-troagregata. Električno energijo pa transformiramo najprej na nižje napetosti, potem pa še v energijo komprimiranega zraka. Direktno pa porabimo energijo tekočega naftnega plina in novozgrajene plinske postaje.
bavo tekočih goriv predvsem mazuta, ki ga primanjkuje že v letnih mesecih.
— kompresorske postaje so ravno tako štiri. V Rajšpovi 16, v Rajšpovi 13, v Mlinski ulici in na Forminu. Instalirane kapacitete zadoščajo potrebam razen v Mlinski ulici, kjer se pojavlja problem oskrbe s komprimira-nim zrakom, zaradi premalih kapacitet.
Za nemoteno obratovanje energetskih objektov so vedno v iz-
Zagon kompresorja
Trenutno stanje energetskih objektov v Agis-u za zadovoljivo. Ti objekti so naslednji:
—	transformatorske postaje, katerih je pet in so locirane v Rajšpovi 13, Rajšpovi 16 in pri novozgrajenem obratu Gumarne, ter v Mlinski ulici in na Forminu. Njihove kapacitete zadoščajo potrebam tako, da težav z dobavo električne energije ne bo, ker bo v kratkem času začela dajati prve KWh električne energije naša prva neklearna elektrarna.
—	kotlovnice so štiri in sicer v Rajšpovi 13 za proizvodnjo, v Rajšpovi 16 za ogrevanje in proizvodnjo vročega olja za lakirnico, v Mlinski ulici in na Forminu.
Uporabljamo tekoče gorivo razen v Mlinski ulici, kjer kurimo s premogom. V glavnem zadoščajo potrebam razen kotlovnice v Rajšpovi 16, ki pri zelo nizkih temperaturah ne more zadovoljiti potreb, saj ima deficit 317630 kcal/h, se pravi, da imajo porabniki večjo instalirano moč kot kotli.
Ravno tako bodo še bolj kot lansko leto prisotne težave z na-
vajanju dela na vzdrževanju in preureditvah ter izboljšanju stanja teh objektov. Trenutno je v izvedbi izboljšanja naprave za kemijsko pripravo napojne vode kotlov, kjer bomo z dodajanjem raznih semikalij dosegli kvaliteto napojne vode, kot jo predpisuje JUS standard. Da bi dosegli boljši izkoristek kompresorjev, je tudi v izvedbi povezovalni cevovod med obema kompresorskima postajama, ki bo potekal, kar preko podpor parovoda za TOZD GUMARNA.
V	tesni zvezi s porabo energije je racionalna raba energije, vendar za dosego tega cilja, ki je vsak dan dragocenejši, ne izkoriščamo vseh možnosti in ne pristopamo načrtno. Ni vsaka zmanjšana poraba že racionalna raba energije, ampak mora biti vsak ukrep ekonomsko upravičen in mora vrniti investicijo v čim krajšem času, zato so navadno najenostavnejši ukrepi (in seveda tudi najcenejšij najbolj učinkoviti.
V	naši samoupravni družbi se še vedno srečujemo z napačno
Plinska postaja
miselnostjo in odnosom do družbene lastnine, ravno tako se seveda obnašamo do koriščenja energije. Za osebne potrebe si sedaj že znamo izračunati, koliko nas naprimer stane neugašnjena luč ali prekomerno ogrevanje, hitro pa to pozabimo, ko pridemo čez vhodna vrata tovarne, zato se električne peči za dodatno ogrevanje selijo iz stanovanj v pisarne, ker je to ugodje postalo doma predrago. Primer iz naših proizvodnih prostorov nam odkrije nekaj drugega. Vsesplošno je znano, da Jugoslovani ne delamo 7 ur ampak »nekaj manj«, tudi mi v AGISU nismo izjema, toda v tistem »nekaj manj« času nam tečejo stroji, gorijo luči itd., ker ustaviti stroj, bi pomenilo prekiniti z delom. Enostaven izračun takoj pokaže, kaj to pomeni. Če npr. teče dnevno 20 strojev s povprečno močjo 5 Kw samo pol ure v prostem teku, to pomeni na mesec 1000 KWh električne energije. Podobne primere srečujemo pri porabi parne energije, kar privede še do drugih težav.
Vendar teh problemov ne bomo mogli rešiti naenkrat, potreben je čas in včasih kar drastič-
ni ukrepi, ki nas bodo preobrazili, da bomo znali vsi pametno uporabljati energijo, tako pri delu, v tovarni in za osebne potrebe. Racionalna raba ni kampanja, ampak je proces v katerega mora biti vključen vsak posameznik in je eden glavnih produktov energetske krize.
Janez Vertič
Navijanje vzmeti
Kontrola olja zelo pomembno opravilo
Naše samoupravljanje
Na tretji redni seji uredniškega odbora našega glasila smo se odločili odpreti stalno rubriko v našem glasilu in sicer »Naše samoupravljanje«. V tej rubriki bomo objavljali sklepe DS DO kajti smatramo, da bodo tako lahko vsi sledili dogajanju v naši delovni organizaciji. Začeli bi s sklepi novega delavskega sveta, ker pa je to že precej odmaknjeno in ni več aktualno, bomo v tej številki objavili le tiste, za katere menimo, da vas bodo zanimali. V bodoče pa bomo sledili v celoti DS DO in vse sklepe tudi objavili. Upamo, da bo naša odločitev doživela odobravanje pri vseh zaposlenih v naši DO.
Uredništvo
SKLEPI
1.	Delavski svet delovne organizacije predlaga delavskim svetom TOZD in DSSS, da se na predlog službe varstva pri delu ukine izdaja mleka s 1. 7. 1981 in se nadomesti z osvežilnimi napitki.
2.	DSSS se zadolži, da pripravi predlog potrebnih sredstev za osvežilne napitke za vse delavce v DO AGIS.
Rok naslednja seja.
• • •
Delavski svet delovne organizacije sklene, da znaša nagrada ob upokojitvi delavca v letu 1981:
—	do 20 let pokojninske dobe 2 mesečna povprečna osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji
—	od 20 do 30 let dva in pol povprečna mesečna osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji
—	nad 30 let pokojninske dobe pa tri mesečne povprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji.
Ob smrti aktivnega delavca pa se izplačata dva mesečna povprečna osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji.
Sklep se posreduje v potrditev delavskim svetom TOZD in DSSS.
• • •
Pripravniki imajo v letu 1981 osebni dohodek v naslednji višini:
—	pripravniki s srednjo šolsko izobrazbo 6.136,90 din,
—	pripravniki z višjo šolsko izobrazbo 7.890,30 din
—	pripravniki z visoko šolsko izobrazbo 9.205,35 din.
Ta sklep se uporablja od 1.5. 1981 dalje.
• • •
Delavski svet delovne organizacije potrdi nove člane izvršilnih odborov DS DO in sicer:
1.	Jože Trafela — odbor za spremljanje sistema delitve dohodka in OD (Vzdrževanje)
2.	Govedič Slavica — odbor za finančne posle (Vzdrževanje)
3.	Hojnik Alojz — odbor za finančne posle (Vzmetarna)
4.	Bračko Mijo •— komisija za inovacije (Vzdrževanje)
5.	Franc Perčič — komisija za inovacije (TAP).
• • •
Delavski svet DO zadolži sektor za plan in izgradnjo tovarne, da pripravi investicijski program za vzdrževanje osebnih zaščitnih sredstev, kjer bi poleg potrebne opreme predvideli tudi potrebne prostore iz obstoječih prostorov ter ekonomski izračun upravičenosti.
Rok 1. 10. 1981.
• • •
Delavski svet delovne organizacije sklene, da tovarniške izkaznice stopijo v veljavo s 1. 7. 1981, s tem, da varnostniki opozorijo tiste delavce, ki še niso dostvili fotografij, da po 15. 7. 1981 vvstop v DO ne bo mogoč.
20 ZA	1 PROTI
• • •
1.	Delavski svet delovne organizacije sklene, da se cena toplega obroka za delavce DO s 1.
6.	1981 do nadalnjega dvigne za 14 %, to je od 27,50 na 31,50 din ali za 4 din.
2.	Cena toplega obroka za zunanje odjemalce se s 1.5. 1981 dvigne za 23 %, to je od 30 din na 37 din, ali za 7 dinarjev.
Zgornja podražitev gre v breme materialnih stroškov TOZD oz. sklada skupne porabe za režijske delavce.
• o •
Delavski svet delovne organizacije vzame informacijo o izvršitvi srednjeročnega plana DO AGIS in komentar k doseženim poslovnim rezultatom za I. kvartal 1981 na znanje.
• • •
Delavski svet delovne organizacije sklene, da DO AGIS Ptuj podpiše samoupravni sporazum o povezovanju v Zajednicu udruže-nog rada za medjusobnu plansku i poslovnu saradnju učesnika u proizvodnji privrednih vozila iz programa OOUR-a FAP FAMOS Beograd in s tem postane članica te skupnosti.
Za podpisnika samoupravnega sporazuma se pooblasti tov. Radovana Kostam novica, našega predstavnika v Beogradu.
Za predstavnika v plenum skupnosti se imenuje tov. Radovan Kostadinovič, za namestnika pa tov. Emerik VVeigl.
• • •
1.	Delavski svet delovne organizacije vzame zapisnik 11. redne seje odbora za finančne posle na znanje.
2.	Na predlog odbora za finančne posle z dne 11.5. 1981 se najame kratkoročni kredit v višini 10 mio. din za obratna sredstva iz namensko vezanih sredstev srednješolskega centra Ptuj z naslednjo interno razdelitvijo:
1.	TOZD TAP	5	mio. din
2.	TOZD GUM. 4 mio. din
3.	TOZD SEPR. 1 mio. din
3.	Na predlog odbora z dne 22.
5. 1981 se pri skladu skupnih rezerv gospodarstva Slovenije najame kratkoročni kredit v skupni
višini 10 mio. din za izplačilo OD z 10 % obrestno mero in odplačilnim rokom 3 mesecev.
Za podpisnika pogodbe se imenuje direktor DO tov. Martin Učakar in tov. Mirko Prelog vodja PES.
• • •
Delavski svet delovne organizacije podpira analizo stanja v TOZD Gumama s tem, da:
1.	TOZD Komerciala obrazloži, kakšni ukrepi se bodo podvzeli na osnovi analize
2.	Samoupravni organi TOZD Gumama čimprej zavzamejo stališče do realizacije projekta ureditve materialnega poslovanja v TOZD Gumama
3.	Kontrola TOZD Gumama naj poroča ali se organizacijski predpis o postopku prevzemanja gumi zmesi uporablja
4.	Vodstvo TOZD Gumama za vsako redno sejo delavskega sveta DO pripravi poročilo o izvajanju sanacije.
• • •
Delavski svet delovne organizacije potrdi srednjeročni plan DO AGIS za obdobje 1981—1985.
• • •
Delavski svet delovne organizacije potrdi poročilo DSSS o realizaciji plana dela v I. kvartalu 1981 ter ga posreduje v razpravo TOZD.
• • •
Delavski svet delovne organizacije potrdi pogodbo Smelt Ljubljana.
Za podpisnika pogodbe se imenuje direktorja DO tov. Martin Učakar.

SMERNICE III. KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE
Nadaljevanje iz 5. štev. »V AGISU«
»IGRE BREZ MEJA«
• • •
Delavski svet DO potrdi mikro organizacijo računovodskega sektorja.
Istočasno je delavski svet DO pod navedeno točko razpravljal o nakupu knjigovodskega stroja RIZ-20/7 v predračunski vrednosti 1,497.286,00 din in potekom programa za vse TOZD im DSSS ter potrošnim materialom za start 15 glavnih knjig v predračunski vrednosti dim 213.000,00.
• • •
1.	Nabavi se knjigovodski stroj RIZ-20/7 v predračunski vrednosti 1,497.286,00 din iz naslova minimalne amortizacije DSSS v višini 960.000.— din, razliko posodijo DSSS tiste TOZD, ki razpolagajo z neizkoriščeno minimalno amortizacijo.
2.	V breme materialnih stroškov se nabavi potrošni material, potreben za start 15 milant v predračunski vrednosti 213.000 din.
3.	Pristopi se k odprodaji sistema DARO s perifernimi enotami.
Iz dobljenih sredstev se vrne posojilo tistim TOZD, ki prispevajo za nakup novega knjigovodskega stroja.
• • •
Delavski svet potrdi organizacijo sektorja za organizacijo im poslovno informatiko z AOP.
• • •
Pri skladu skupnih rezerv gospodarstva Slovenije se najame kratkoročni kredit za izplačilo OD v višini 10 mio. din z 10 % obrestno mero in odplačilnim rokom 3 mesecev.
Za podpisnika pogodbe se imenuje dir. DO tov. Martin Učakar in tov. Mirko Prelog, vodja posebne finančne službe.
• • •
Delavski svet DO vzame razpored sredstev za limvesticije po programu I. in pregled virov vlaganj na znanje.
• • •
Delavski svet DO sklene, da se v skladu s Pravilnikom o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu izplača tov. Jankovič nagrada v višini 3.000.— din za magistrsko delo z naslovom »Vrednotenje onesnaženosti površinskih voda«.
• • •
Delavski svet DO predlog odbora za spremljanje sistema de-
litve dohodka in OD vrne v ponovno obravnavo odboru ter zahteva, da pridejo v odločanje na delavski svet DO samo vsklajeni predlogi med komisijami za delovna razmerja in OD ter odborom.
• • •
Delavski svet DO dovoljuje ovrednotenje za nova dela v TOZD Komerciala in DSSS, ki izhajajo iz zapisnika odbora in sicer:
TOZD Komerciala
—- samostojno nabavljanje — 23 razredov
—	samostojno prodajanje — 23 razredov
—	nabavljanje — 19,5 razredov
—	prodajanje — 19,5 razredov.
DSSS
—	oblikovanje in spremljanje ovrednotenja del in nalog — 24 razredov.
O vrednotenju dokončno odloči delavski svet TOZD Komerc a-la oz. DSSS.
• • •
Delavski svet DO imenuje tov. Petra Aliča v koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja nalog m obveznosti iz Družbenega dogovora o razvojno raziskovalni in množični inventivni dejavnosti v združenem delu.
• • •
Delavski svet DO sklene, da se podpiše samoupravni sporazum o dolgoročni sodelavi na področju delovanja Društva inženirjev in tehnikov Maribor — sekcija za motorje in vozila.
Za podpisnika samoupravnega sporazuma se imenuje dir. DO tov. Martin Učakar.
• • •
DO AGIS prispeva enkratni letni znesek v višini 10.000.— ki bi šel iz dohodka DO s tem, da je po sporazumu možno 25 % teh sredstev enkrat letno uporabiti kot reklamo v časopisu JUMV — Mašinstvo.
• • •
Delavski svet DO podpira analizo stanja v TOZD Vzdrževanje, ter predlaga TOZD-u Vzdrževanje, da čimprej pristopi k realizaciji in sanaciji ukrepov.
• • •
Končno so neusklajenosti v tem, da ob različnem tempu razvoja posameznih dejavnosti nismo dosegli njihovega ustreznega medsebojnega usklajevanja. Posebej v zadnjem letu, ko smo zaradi težav v plačilni bilanci in zadolženosti Jugoslavije o tujini morali odločno omejiti razvoj na račun povečanega zadolževanja, je teh zaostritev še več. Razvoj pa mora temeljiti na tem, da bolje izkoristimo lastne zmožnosti in smo zato tudi morali omejiti uvoz. Pokazalo se je, da v tej situaciji mnoge naše organizacije združenega dela, usmerjene na uvoz surovin, reprodukcijskega materiala ali česarkoli drugega, niso mogle delati s polnimi zmogljivostmi, ker doma ni bilo dovolj velike usklajenosti med posameznimi fazami proizvodnje.
Gre tudi za neusklajenost med doseženo stopnjo razvitosti družbenih dejavnosti, njihovo učinkovitostjo v prispevku k povečanju produktivnosti dela, in uspešnem uresničevanju potreb in interesov delavcev ter razvitostjo same materialne podlage združenega dela. Najbrž ne bi smeli misliti, da je kdorkoli od nas nezadovoljen, da imamo relativno razvita in v nekaterih dejavnostih tudi v sam svetovni vrh uvrščena področja. Po podatkih, ki jih imam, smo, recimo po številu učencev, študentov in dijakov, mislim da med prvimi tremi, štirimi deželami na svetu. Nasploh smo izjemen napredek naredili v tem, koliko je uveljavljeno in kakovostno zdravstveno varstvo, in da smo tudi po številu bolnikov oziroma prebivalcev na zdravnika že precej v svetovnem vrhu. Vse to je več kot pohvalno. Vendar je treba pri tem ocenjevati, ali nam obseg in struktura dajeta dovolj ustrezne rezultate za večanje produktivnosti dela in večji dohodek in ali so vse te dejavnosti usklajeno razvite tudi z materialno podlago našega dela. Videti moramo, ali smo kdaj pa kdaj imeli le preveč ambiciozne načrte, ki niso bili istočasno tudi dovolj povezani s povečano proizvodnjo in povečanim dohodkom.
Pomembno protislovje, ki ga je treba upoštevati, pa je posledica
nedoslednega, premalo doslednega, premalo odločnega uresničevanja novih socialističnih samoupravnih odnosov. To je v določenem delu gotovo tudi posledica še stare zavesti, v določenem delu tudi posledica preslabe organiziranosti ali neznanja. Ponekod pa je to posledica odporov posameznikov, ki jim uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov pomeni odtujevanje tistega dela oblasti, tistega dela razpolaganja z družbenimi sredstvi, ki so ga doslej imeli. Vemo pa, da se oblasti nihče rad prostovoljno ne odpove ...
Rad bi povedal, da brez protislovij nikoli nismo bili in da ni osnovni problem, da obstajajo protislovja tudi danes. Najbrž ne bomo nikoli brez nekaterih protislovij in težav, saj družba sama
po sebi ni nikoli idealna: reševanje določenih problemov prinaša tudi nove. Bistveno vprašanje je, ali smo in ali bomo dovolj usposobljeni, dovolj organizirani, dovolj odločni, da protislovja, ki jih poznamo, probleme, ki iz njih izvirajo, uspemo dovolj jasno spoznati, in ah smo dovolj odločni in. organizirani, da jih tudi dovolj uspešno rešujemo. Zato bi morali v letu, ki nas še loči od kongresov zveze komunistov in nekaj več od kongresov zveze sindikatov, storiti vse, da (po mojem prepričanju) v glavnem dobro poznana protislovja mnogo uspešnejše in mnogo hitreje uresničujemo. Zato mi dovolite, da skušam spregovoriti o tem, na kakšen način bi morali probleme, s katerimi se srečujemo, in rešitve, ki so pred nami, razumeti in uveljavljati.
V vsem tem naj takoj uvodoma omenim, da imajo izjemno vlogo tudi sredstva obveščanja. Sredstva obveščanja zato, ker ne smejo in ne morejo biti samo objektivni spremljevalci konkretnih družbenih dogajanj: ob tem morajo biti tudi ustrezni usmerjevalci družbene akcije. Sredstva obveščanja morajo biti sposobna, da na podlagi negativnih in pozitivnih primerov iščejo najboljše rešitve, usmerjajo našo skupno družbeno akcijo, predstavljajo političnega mobilizatorja
(Nadaljevanje na 6. strani)
Maši jubilanti
TOZD AVTOOPREMA
Jubilejne nagrade za 10 let
GALUN Jakob JAGARINEC Jože KOSTANJEVEC Branko ŽAJDELA Boris HORVAT Anton KOKOL Marjan PETROVIČ Darinka HABJANIČ Ignac PETEK Zvonko DOKL Milan DROBNIČ Danica KOSAR Franc LEBER Gizela ŠULIGOJ Marija STUBIČAR Darja FIŠINGER Franc GERBUS Marija HORVAT Silva HABJANIČ Ignac RAŠL Štefka UMEK Marija BRATEC Stanislav GERBUS Ivan HORVAT Stanislav VUK Ivan BEDENIK Alojz MURATOVIČ Emil CAFUTA Marija GLA2AR Marija PUČKO Albina PEČAR Justina GOLOB Janez GABROVEC Franc
Jubilejne nagrade za 20 let
ŠMIGOC Terezija KRAJNC Angela MURKO Jože PUC Stanko PEKLAR Franc HONAMIHL Angela MUNDA Ivanka
(Nadaljevanje s 5. strani)
vseh delavcev in delovnih ljudi za uresničevanje ciljev, ki smo si jih zastavili. Hkrati pa so tudi najostrejša kritika vsega tistega, kar je slabo; ne slabo nasploh, ampak slabo v posameznih primerih. Ne zato, da bi na takšne primere pokazali samo zato, ker obstajajo, ampak zato, da bi tudi mobilizirali za njihovo uspešnejše reševanje.
Veste, da smo se opredelili za politiko stabilizacije na samoupravnih temeljih, pri čemer smo jasno rekli, da so njeni, najkrajše in najbolj poenostavljeno rečeno, cilji sledeči: več in bolje moramo delati, da bi povečali produktivnost in dohodek in da bi si na ta način ustvarili materialno podlago za uresničevanje vseh naših interesov in ciljev. Drugo, vedno moramo vse potrebe, ki jih imamo, zadovoljevati v skladu z našim delom in rezultati dela in v skladu z ustvarjenim dohodkom. In tretje, zagotoviti moramo, da bomo postali ne samo politično, ampak tudi ekonomsko odprta in enakopravna družba. Politično smo ne samo zelo odprti, ampak tudi popolnoma enakopravni, ekonomsko pa — moramo priznati — še nismo. Odprti nismo povsem zaradi tega, ker imamo še
DONAJ iMarija DEKOVIČ Ana PRAPROTNIK Angela ROGINA Terezija PODGAJSKI Ivan TRAFELA Franc MUZEK Marija KRAJNC Peter KAJZERSBERGER Janko KOKOL Alojz
Jubilejne nagrade za 30 let
TROP Maks BRENHOLC Franc GASPARIČ Neža ZUPANIČ Friderik ARTENJAK Neža BELŠAK Janez HORVAT Leopold ŠTRUCL Katica
TOZD VZDRŽEVANJE
Jubilejne nagrade za 10 let
BURJAN Elizabeta VERTIČ Janez KRISTOVIČ Milan MAR Vekoslav MIHALIČ Slavko PESEK Franc ZUPANIČ Silvo
Jubilejne nagrade za 20 let
PODPEČAN Edvard TUŠ Franc VRABL Franc HOJNIK Milan KMETEC Jakob ZAGORŠEK Janez MEDVED Vinko
Jubilejne nagrade za 30 let
ŽURAN Jože
veliko zapiranja, tako v Jugoslaviji kot celoti kot, mnogokrat, na žalost, v posameznih delih Jugoslavije. Tudi povsem enakopravni nismo, ker, dobro vemo, je težko govoriti o enakopravnosti, če pokrivamo z izvozom samo nekaj več kot polovico uvoznih potreb. Pokrivanje je sicer večje, če upoštevamo še neblagovni devizni priliv, predvsem pa nakazila zdomcev, vendar pa bi morali pokrivanje ocenjevati predvsem po proizvodu, tedaj pa ne dosegamo 60 odstotkov. Ob tem vemo, da je težko govoriti o popolni enakopravnosti, če sta naša produktivnost in organizacija dela mnogo nižji od najrazvitejših dežel v Evropi in v svetu in da skoraj vsak, ki izvaža, izvaža pod ceno.
Ne bi govoril o rezultatih, ki smo jih pri uresničevanju teh ciljev dosegli v zadnjem letu, saj je bilo o tem v zadnjem času dovolj govora. Tudi ne bi govoril o tem, česa še nismo uresničili, saj probleme, s katerimi se srečujemo, delavci v organizacijah združenega dela več kot dobro občutite. Raje bi poskušal nakazati, kje so razlogi, da nismo uspešnejši, in kaj bi morali storiti, da bi bili.
(Nadaljevanje v naslednji številki)
TOZD KOMERCIALA
Jubilejne nagrade za 10 let
PAPST Cvetka KOSTANJEVEC Marija PULKO Franc SENTKIRALJI Mirjana PETROVIČ Majda
Jubilejne nagrade za 20 let
REBERC Marija ČREŠNIK Janez HABJANIČ Ervin OSOJNIK Amalija ILEC Jože MUHIČ Robert
Jubilejne nagrade za 30 let
FALEŽ Marija
TOZD SERVISI
Jubilejne nagrade za 10 let
LEBER Irena TURNŠEK Marica PESEK Jožef TOPLAK Janez BELE Janez PETROVIČ Alojz AUER Ignac
TOZD GUMARNA
Jubilejne nagrade za 10 let
PETEK Marjan SATLER Majda TOPLAK Slavko VERONEK Marija BERGHAUS Ivan KRAJNČIČ Janez LESJAK Janez MERC Andrej PETEK Angela SAMEC Olga SIMONIČ Silva BEZJAK Ivan PERNEK Marija PŠAJD Marija VALENKO Karolina DOLNIČAR Franc
Jubilejne nagrade za 20 let
HVALEC Rozalija KAISERSBERGER Franc KRAJNC Anica TOMAŠIČ Emil ČERNIVEC Jože FORSTNARIČ Alojz HORVAN Franjo MLAKAR Ivan TURK Franc PROSENJAK Anton VIDOVIČ Rozalija
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Jubilejne nagrade za 10 let
FUKS Marjan KAISERSBERGER Marjeta KOKOL Marija MEGLIČ Marjan RIBIČ Milan GREGOREC Barbara KOMLJENOV1Č Stevo CENTRIH Majda ŽURAN Stanka ROBIN Milica MARHOLT Cvetka ŠMIGOC Jožef SLUGA Jožica RIMELE Cvetka
Jubilejne nagrade za 20 let
LEŠNIK Aleška ŽALAR Ema GREGOREC Ida ZAVEC Martin CVETKO Emilija JANIČIJEVIČ Lidija
Jubilejne nagrade za 30 let
JANKOVIČ Vladimir ŠERUGA Katarina KOČEVAR Franjo
TOZD PRECIZNA MEHANIKA
Jubilejne nagrade za 10 let
BEZJAK Janez BURJAN Danica KLINGER Viktor LENART Nežika SIMONIČ Marjana VRA2IČ Stanko
Jubilejne nagrade za 20 let
KRAMBERGER Vera JANČIČ Jože KOZEL Elizabeta KRAJNC Ana ANTOLIČ Ivan
Jubilejne nagrade za 30 let
MATJAŠIČ Terezija
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
Jubilejne nagrade za 10 let
KOKOT Terezija PRIMOŽIČ Valentin ŠMIGOC Matko TRETINJAK Štefan VNUK Rudolf TAŠNER Janez
Jubilejne nagrade za 20 let
ŽUNKOVIČ Jože SKOK Boris
TOZD ORODJARNA
Jubilejne nagrade za 10 let
FERENČIČ Milivoj PETROVIČ Franc POTOČNIK Marko PINTARIČ Srečko FRIDAUER Jožef METLIČAR Franc VIDOVIČ Franc
Jubilejne nagrade za 20 let
IVEZIČ Marica
TOZD VZMETARNA
Jubilejne nagrade za 10 let
MUNDA Milan VOGRINEC Majda
Jubilejne nagrade za 20 let
MULEJ Anton
TOZD VELIKA OPREMA
Jubilejne nagrade za 10 let
KOZEL Jože ŠTUMBERGER Milan VAJSBAHER Bruno BREČ Konrad BRUS Franc TIKVIČ Branko
Jubilejne nagrade za 20 let
KOSTANJEVEC Anton SAGADIN Janez
Jubilejne nagrade za 30 let
BIŠKUP Andrej
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje mame, se iskreno zahvaljujem OO sindikata TOZD Servisi za denarno pomoč, kakor tudi vsem sodelavcem za izrečene tolažilne besede in darovani venec.
Stane Planinc
Naši upokojenci
To pot sem obiskal našega dolgoletnega sodelavca sedaj upokojenca FRANCA RUNOVCA. Prosil sem ga naj nam obudi spomine na čas, ko so še postavljali temelje temu kar imamo
Z vnukinjo
danes.
FRANC RUNOVEC
Kje ste delali pred upokojitvijo in kdaj ste se upokojili?
V bivšem TAP-u sem se zaposlil 1. septembra 1959. Se prej sem bil zaposlen v IKLIP-u. TAP je bil takrat v stopnji razvoja tako, da je vsako delo zahtevalo celega delavca, vseeno kje je delal lin za kaj je bil zadolžen. Jaz sem bil zadolžen za pripravo kalkulacij. Delo mi bilo enostavno, ker so se tehnološki postopki pogosto menjavali. Menjavali so se tudi normativi materiala, kakor tudi pripravljalni in izdelovalni čas. Z pridnim delom se je dalo vse urejati in verjetno se tako ureja še danes. Po dobrem letu sem bil premeščen v
plansko-operativno službo. Tudi ni bilo lahko. Delo, sode-lavci-ke smo bili složni. Večino ovir smo s skupnimi močmi vedno pravočasno odpravili. Ne smemo pozabiti, da smo to vse opravljali v starih, tesnih prostorih, v katerih delo, posebno v poletni vročini nikakor ni bilo lahko. V tem času je precej mali, skromen kolektiv pričel graditi nove proizvodne prostore. V tem času se je od vseh nas — takrat zaposlenih — zahtevalo precejšnje odrekanje in delovna discplina, kar smo tudi z rezultati dela dokazali. Po preselitvi v nove prostore je bila formirana stalna inventurna komisija, katere član sem ostal vse do upokojitve.
Mislim lin tudi prepričan sem, da smo te naloge z vso vestnostjo opravljali. Nujno je bilo sodelovanje z računovodstvom, materialnim knjigovodstvom ter ostalimi knjigovodji. Vse te sodelavce imam še danes v lenem prijateljskem spominu.
Upokojil sem se 1. 6. 1973. Rad bi povdaril, da če^. človek dela v kolektivu 15 let"1 in več ima mnogo lepih spominov, pa tudi težkih dni. Edino dobro je, da kar je težkega človek hitro pozabi, lepi dogodki pa ostanejo v spominu.
S čim se ukvarjate v prostem času?
Ker sem bolj slabega zdravja (posledica vojne) mi je edini
konjiček pomoč pri vzgoji mojih vnukic, in mislim, da tudi s tem precej pomagam mlademu rodu.
Ker se skoraj vsak dan srečam s katerim od bivših sodelavcev, je vez med menoj in AGISOM še vedno živa.
Kakšne so vaše želje?
Vsem bivšim sodelavcem >in sedanjim delavcem DO AGIS želim veliko delovnih uspehov, da bi lahko v miru in sožitju uživali sadove svojega dela.
Meni pa ostane samo to, da zaželim tov. Runovcu še vrsto zdravih let v zasluženem pokoju.
Maks Menoni
22. JULIJ 1981
Ljubljana — mesto heroj. Mesto, v katerem je bila 22. julija zbrana vsa Slovenija. Več desettisoč njih na semem prizorišču osrednje proslave ob 40 obletnici vstaje, veliko njih ob sprejemnikih, drugi spet tako ali drugače. Na proslavo so prispeli z vseh koncev Slovenije s posebnimi vlaki in avtobusi. Prišli so, da bi počastili spomin na 22. julij 1941, ko se je Slovenec, kot že tolikokrat poprej v zgodovini, uprl, dal vedeti vsakomur, da svojega ne da nikomur, da hoče svobodo in mir.
Že dolgo pred začetkom proslave je bilo vzdušje zares praznično. Jugoslovanska in slovenska himna sta naznanili pričetek proslave. Dr. Marijan Brecelj je pozdravil goste, delegacije, številne udeležence. V nadaljevanju pa je spregovoril o Edvardu Kardelju. Nato je pozval predsednika predsedstva Sergeja Kraigherja, da odkrije spomenik v čast Edvardu Kardelju. Spomenik je zasijal v vsem žaru svetlobe ža-žarometov. Tudi on je spregovoril o delih Edvarda Kardelja, ter dodal še nekaj besed o neuvrščeni politiki, našem družbeno gospodarskem življenju in o odnosih s sosednjimi državami. Po slavnostnem govoru je bil kulturno umetniški program v katerem so se predstavili godba na pihala, vojaški orkester, pevski
zbori in recitatorji. Po proslavi se je praznično razpoloženje nadaljevalo v starem delu Ljubljane, ob Ljubljanici, tromostovju in drugje ob pesmi, pijači in jedeh, kjer je bilo živahno tudi do jutra.
Tako smo blili priča še enemu dogodku, enega največjih ljudskih zborovanj v Sloveniji. Še enkrat je prišla do izraza zavest do domovine. Še enkrat je bila izražena privrženost samoupravljanju in idejam katerih veliki mislec in tvorec je bil Kardelj.
Pisati o Kardelju, govoriti o Kardelju, razmišljati o Kardelju. Ne to ni lahko. To je zaupanje, kakor ga je on imel v naš narod. To je ponos, kakor ga ima narod, ki je imel Kardelja in, ki še ima Kardelja. Zakaj potem rečemo — bil je. Kajti njegova de-
la živijo. Dela katerim je dal sebe, vsak njegov včeraj, njegov danes, vsak njegov jutri. Dela, katerim je posvetil svoje misli, ideje, nazore, gledanja in strmljenja v prihodnost, ki naj bi prinesla sadove revolucije in borbe, skozi katero je šel naš narod. Dela, v katerihje strnil vse dobro in zlo, krvavi včeraj in srečnejši jutri. Vse napake in pravilnosti naše družbe, usmeritve samoupravnega razvoja, opozoril na vse nevarnosti, ki še prežijo in kako jih reševati. Samoupravljanje, delo, revolucija, pravična družbena ureditev, zavest do domovine, to je smoter vsega, kar Izraža v svojih delih. Z vsako besedo, z vsako mislijo, v stavkih, ki niso le z besedo izražene misli. To so misli, ki niso le besede na papirju, besede izrečene zaradi besed. Te misli so besede, te besede so borba, so bilj pravičnejšega in boljšega jutri. Ta borba to je Kardelj, pravičnejši in boljši jutri, to je njegovo delo. To je Kardelj, ki ga ima naš narod. Zato ne moremo reči —- bil je.
Veliko je bilo že napisanega o Kardelju, veliko izrečenih besed o njem. Veliko njih je priča, da je v svojih velikih delih ostal
velik komunist, delavec, zaveden Slovenec, čvrst in pravičen — naš ponos.
In še večji bi bil ta ponos, ko bi dosledno izoplnjevali njegove misli in v največji meri gojili njegove ideje, delali, kakor nam je on zakazal smernice, gledali v prihodnost kakor je on videl, šli po poti, ki vodi k ciljem, ki jih je on zastavil, in, ko bo ta ponos tako velik, takrat ne bomo več rekli — bil je.
Dušan PR1GL
Usoda
Tu za zidovi zdaj umiram, smrt mi zre v oči, kakor živina hiram, dneve in noči.
Rad bi pred prag domači, med svoje bi želel, na rodni grudi umreti, kjer sem se rodil, živel.
O rodni moj kraj, o rodni moj dom, kjer bil nekdaj,
nikdar te videl več ne bom.
D. P.
Iz prakse sodišč združenega dela
S člankom, ki ga objavljamo v tej številki glasila, želimo seznaniti delavce delovne organizacije z načinom odrejanja odškodnine v primerih, kadar se materialna škoda ne da določiti. Ker smo v mesecu juniju tudi v naše pravilnike o delovnih razmerjih uvedli institut pavšalne odškodnine, smatramo za primerno, da ta članek objavimo.
ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA LAHKO OD DELAVCA ZAHTEVA PAVŠALNO ODŠKODNINO, DOLOČENO V SAMOUPRAVNEM AKTU, V KOLIKOR JE DELAVEC ŠKODO POVZROČIL NAMENOMA ALI IZ HUDE MALOMARNOSTI.
Članek je bil objavljen v časopisu Savremena praksa
Delavec, ki je en dan neopravičeno izostal z dela bi moral na podlagi odločbe pristojnega sa-moukravnega organa temeljne organizacije povrniti nastalo škodo v obliki pavšalne odškodnine, ki po določbah samoupravnega akta znaša 4 % mesečnega osebnega dohodka. Delavec je zahteval, da prvostopenjsko sodišče združenega dela odločbo samoupravnega organa razveljavi, vendar sodišče je pravtako potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, in v obrazložitev navedlo naslednje razloge:
Po določilih 206. člena zakona o združenem delu se lahko v samoupravnem aktu za škodo, katero povzroči delavec, zahteva pavšalna odškodnina, istočasno so določeni tudi pogoji za pavšalno odškodnino in sicer: škoda mora vplivati na delovni proces in na izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev, namreč zneska škode pa ni mogoče ugotoviti ali pa bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške. V vsakem primeru pa mora obstajati krivda, določena v 205. členu zakona o združenem delu.
Delavci v tej organizaciji združenega dela so v samoupravnem aktu določili, da delavec, ki en dan neopravičeno izostane z dela plača škodo v znesku 4 % me-
sečnega osebnega dohodka. V konkretnem primeru je to določilo samoupravnega akta uporabljeno. Po oceni drugostopenjskega sodišča je odločba samoupravnega sodišča zakonita. Delavec je delal na tekočem traku za mikrofonske vložke in je vedel, da bo njegova odsotnost z dela zahtevala spremembo organizacije delovnega procesa, in da bo potrebno njegovo delo nadomestiti, ali pa bo proizvodnja tekla počasneje (njegovo delo je opravljal delavec z drugega tekočega traka). Delavec je vedel, da bo z njegovim izostankom z dela nastala škoda, zaradi česar se da sklepati, da je škoda nastala iz velike malomarnosti. Delavčeva trditev v pritožbi, da škoda ni nastala, ni bila osvojena. Zaradi prerazporeditev delavca, ki je nadomeščal odsotnega delavca, so nastale motnje tudi na drugem tekočem traku.
Smisel uvedbe pavšalne odškodnine je v tem, da pri obstoju krivde v določeni obliki in dejanskem nastanku škode, ni potrebno dokazovati višine škode, z ozirom na to, da točnega zneska ni mogoče ugotoviti, ali pa bi določanje povzročilo nesorazmerne stroške. Zato je potrebno, da glede na višino škode uporabljajo določila iz samoupravnega akta.
Pravna služba
PROIZVODNJA FARMACEVTSKIH ZAMAŠKOV V TOZD GUMARNA
Valjanje bele gumi zmesi
Vulkaniziranje zamaškov
MALO KULTURE V GLASILIH
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je sklicala posvet urednikov tovarniških in lokalnih glasil — Tema: pisanje o kulturi — Ocena: šibko.
V Sloveniji izhaja 220 glasil organizacij združenega dela in časopisov v lokalnih skupnostih. Po obsegu, ureditvi in času izhajanja so glasila zelo različna, imajo pa veliko skupno naklado (po nekaterih podatkih čez 500 tisoč izvodov) in stalne ter privržene bralce, zato so glasila tudi pommeben kulturni dejavnik.
Torej je razumljivo, zakaj se je predsedstvo Zveze kulturnih organizacij Slovenije odločilo sklicati posvet z uredniki teh glasil. Na posvet jih je prišla komaj slaba desetina od vseh 220 glasil.
Posvet se je izoblikoval v nekakšno bolj stalno delovno sekcijo ZKOS, ki naj bi kulturno delovanje^ glasil OZD in lokalnih skupnosti obravnavala vsaj letno, če ne celo polletno.
In kaj si je mogoče obetati od teh razprav? Posvet je pokazal, da je obravnava kulturne vloge glasil bila že zdavnaj potrebna tako v prid kulturnih prizadevanj naše družbe kot tudi nalog glasil samih. Kulturno področje in glasila si imajo torej kaj povedati in tudi kaj dati, saj smo na posvetu kulturno vlogo glasil strnili v naslednje štiri točke: prvič, glasila bi morala povezovati »kulturno verigo« (njeni člani so OZD, poklicne in ljubiteljske kulturne ustanove in društva, krajevne skupnosti in vzgojnoizobraževalno področje);
drugič, pospeševati kulturno ustvarjanje in kulturno udeležbo delavcev in občanov; tretjič, pospeševati svobodno menjavo dela, delegatski sistem in odločanje delavcev in občanov o kulturi; in četrtič, vplivati na kulturo v širšem pomenu v OZD in lokalnih skupnostih (kultura dela, okolja, medčloveških odnosov itd). To pomeni, da so glasila pravcati kulturni organizatorji in spodbujevalci kulturnega življenja, ustvarjanja in razvoja. Vendar pa so mnoge analize glasil (npr. ob akciji Človek, delo, kultura) in njihove kulturne vloge kakor tudi pričevanja udeležencev posveta odkrili, da mnoga glasila take svoje vloge sploh ne opravljajo. Ni malo primerov, ko glasila OZD resne kulturne rubrike nimajo.
Pa saj ne gre za togo vztrajanje pri rubrikah, ampak tudi prispevkov o kulturi ni, izgovori za to pa so nesprejemljivi, češ, da se v okolju nič kulturnega ne dogaja, pa torej ni o čem pisati. Tam, kjer gradiva objavljajo, pa so žurnali-stično slabo obdelana — ker za urednike in dopisnike glasil tudi ni rednega izobraževanja in izopopolnjevanja (npr. s seminarji prek delavskih univerz ali novinarske fakultete) — preveč se uveljavljajo le deskriptivne zvrsti (informiranje, poročanje) namesto da bi tudi kulturo obravnavali analitično, se pravi s komentarji, problemskimi članki, analizami, okroglimi mizami in tehtnimi pogovori in intervjuji. Področja, kot so svobodna menjava dela, delegatski sistem, kulturna politika, kulturni programi poklicnih in ljubiteljskih ustanov, razčlembe kulture (ne)udeležbe delavcev, kulturne potrebe in navade, načrtovanje kulture itd. so tako zahtevna, d ajih zmore obdelovati le družbeno analitično in mnenj-skotvorno novinarstvo.	France Forstnerič
Kako daleč smo z rajem oapiave PNEUCO
Obisk v Gorenju
Prav zanimivo je videti kaj in kako delajo drugi. Se vsaj v grobem, v kratkem sprehodu skozi njihovo delo, seznaniti s proizvodnjo, z izdelki, ki nam niso tuji. A vendar. Vedeti kako se le-ti »rojevajo« izpod marljivih rok, vseh tistih, ki vložijo del sebe, del svojega truda, da bi vse to ne ostalo le pri »rojstvu«, ampak tudi »zaživelo«. Veliko je teh rok, tisoče. Tistih, ki ga zarišujejo na načrtu, tistih, ki oblikujejo vsak njegov najmanjši del, tistih, ki mu dajo na koncu le še pečat. In, že je naš. Omogočil nam bo lažje delo in boljši jutri. A le, če je vanj res bil vložen trud, marljivo in dobro opravljeno delo. Zavestno, da bom to, kar danes ustvarjam, že jutri tudi uporabljal. Jaz tvoje in ti moje. Zakaj bi potem drug drugemu metala polena pod noge. Kajti ravno to, zavestno opravljati svoje delo, je danes že marsikje, le stavek na papirju, beseda izrečena v prazno.
Z vsakim dnem smo priče večjih ali manjših prometnih nesreč, katerih vzrok so pogosto defektne in poškodovane avtomobilske pnevmatike. Po sedanjih izkušnjah iz občasnih meritev ugotavljamo, da pretežni del voznikov vozi s premalo napolnjenimi pnevmatikami. Posledica tega so poškodbe avtomobilskih pnevmatik ali celo izguba kontrole nad vozilom.
Potreba po napravi, ki bi opozarjala voznike na nizek pritisk avtomobilskih pnevmatik nas je vspodbudila k razvoju kontrolne naprave za ta namen. Naprava naj bi omogočila vozniku vozila kontrolo pritiska med vožnjo in s tem tudi pravočasno intervencijo na pnevmatiki, v kateri se je pritisk zmanjšal na kritično vrednost.
Osnova za razvoj te naprave je bil patent PNEUCO, ki ga nam je odstopil Pavlič Rudi iz Zagreba. Iz te idejne zasnove so naši raz-vojniki, ki so pri tem sodelovali, napravili funkcionalno uporabno napravo, ki odgovarja zahtevam čuvanja pnevmatik in varne vožnje vozila.
Danes je v celoti osvojen osnovni tip te naprave -in izvedenki
za prikolici »VOZILA« Nova Gorica in »ITAS« Kočevje, katerim naprave tudi serijsko izdelujemo in dobavljamo, v razvoju pa so trenutno še izvedenke za »UT-VA« Pančevo, »GOŠA« in »FV« Kraljevo. Poseben problem pri izdelavi in plasmanu naprave PNEUCO predstavlja veliko število različnih izvedenk, ki so odvisne predvsem od konstrukcijske različnosti posameznih osa in koles na vlečnih vozilih in prikolicah. Razvojna služba bo morala vložiti še veliko truda, da bo definirala vse izvedenke naprave za vozila in prikolice, v katere je napravo možno in smotrno vgraditi. V Uradnem listu je zaenkrat določeno, da morajo imeti vgrajeno kontrolno napravo za signaliziranje nezadostnega tlaka v pnevmatikah tista priklopna vozila, pri katerih največja dovoljena teža presega 5 ton in hitrost vožnje 30 km na uro in ki nimajo dvorednih koles, in specialna delovna vozila, smatramo pa, da bi takšno kontrolno napravo moralo meti vsako vozilo- ki se nahaja v današnjem vse gostejšem prometu.
Po tistih nekaj trenutkih v Gorenju res ni moč soditi tako, ali drugače. Pač tisto kar zazna oko in uho, kar lahko preceni en splošen pogled, na človeka kot delavca, na vso tehniko, ki ga obdaja, a je prav tako v nekem pomenu besede »delavec«.
Od tistega prvega kosa pločevine, ki pade izpod rezil strojnih Škarij in vse tja preko drugih operacij celotne proizvodnje gih operacij celotne proizvodnje. Preoblikovanja pločevine in plastike, zaščite in barvanja, pred-montaže, kontrole, vse tja do embalaže, do končnega pečata, teče delo, v pravem pomenu besede, po tekočem traku. Kajti, ta je tisti, ki narekuje tempo dela. Tako ni časa, ne možnosti, privoščiti si kakšen »skok« do sosedov, ki bi imel podobo, kot bife »Konzum«, gostilni »Lužnik« in »Šegula«. Tudi ni bilo videti kakšnih »dvoriščnih« skupin, ki bi jih lahko imenovali TOZND (temeljne organizacije združenega ne-dela).
Predvsem je pritegnila našo pozornost tista tehnologija dela in proizvodnja, ki nam je znana iz naše DO. A je ne moremo primerjati. Delovna mesta imajo bolje urejena, red in disciplina sta na prvem mestu, predvsem pa čisto delovno okolje.
Še posebej je bil zanimiv tisti del proizvodnje, ki je bil za nas dokaj neznan. To je transport izdelkov in drugega materiala, ki je speljan na višini, pod stropom, v večih nadstropjih. Na montažni liniji se več poti združi v eno, ter se posamezni deli sestavljajo v celoto in dobijo svojo pravo obliko. Tako so delovni prostori v celoti izkoriščeni pa tudi transport je neoviran. Med drugim bi še izvzel preoblikovanje plastičnih izdelkov, kot so notranjost hladilnika, notranja stena vrat	hladilnika,
skrinj in drugo. Pa tudi montaža pralnih strojev in njihov »vodeni krst«, ki ga »doživijo« pri preizkusu njihovih kvalitet, je bila posebnost. Tako tudi izdelava električnih in plinskih štedilnikov. Kot zadnjo smo si ogledali, morda za nas najbolj zanimiv in najbolj zahteven del proizvodnega programa s področja elektronike. Proizvodnjo barvnih TV in glasbenih centrov. Tu je bilo res vse
na nivoju kakršnega pač zahteva takšen proizvodni proces. Mir, disciplina, urejeno delovno okolje, skratka delo »na višini«. Kar je danes trn v peti pri nas in še marsikje. Naj dodam še to, da je večji del pretežno ženska delovna sila. Drugače rečeno, nežni spol je že vsemu všeč.
To je le pogled v grobem, kaj in kako se dela v Gorenju. Trenuten vtis, takšen ali drugačen. Odvisno pač od posameznika. Vsak ima svoj pogled na delo, svoje nazore, svoje mišljenje in bi njegvoa beseda izzvenela drugače, pričala o tem in onem na svoj način, a v nečem bi si le bile enake. V Gorenju se je tisti dan delalo in verjetno vsak dan tako. Res je, da tudi pri njih škriplje, da imajo tudi oni še marsikaj neurejenega, da se tudi oni ubadajo s problemi nediscipline in nečistega okolja, tudi pri njih se najdejo takšni, ki si privoščijo kakšen skok sem ter tja in marsikje tudi ni vse kot po tekočem traku, a vendar . ..
Kakor si boš postlal tako boš spal, pravi star pregovor. Tudi v Gorenju je tako. Kako oni spijo je njihov problem. Kaj pa pri nas? Bilo bi dobro, ko bi se le malo zamislili in pogledali na čem spimo — v pravem pomenu besede. In m se čuditi, če nas seka v križu in bo nekega dne ta počil. In potem?!
Škoda tudi to, da se nismo ž njimi srečali še na drugih področjih. Kultura, šport, zabava. To kar danes delovnim ljudem za res primanjkuje. Ali je res tempo dela in življenja tisti, ki nas preganja, da zdrvimo skozi življenje, ne da bi ga sploh spoznali?!
No, ja. Takšno je pač življenje bo marsikdo dejal. Ali je res tako? Nismo mi takšni? Ali nismo mi sami tisti, ki krojimo življenje takšno, kakršno je, krivca pa iščemo v njem. Kot smo pač navajeni, da je vedno nekdo drug tisti po katerem udrihamo. A tisti nekdo drug smo mi sami.
Za konec pa še besedo, o organizaciji. Kot smo mi že vajeni »bo že nekako ...«
Utrujeni a vendar bogatejši za spoznanje smo zaključili izlet, ki je bil organiziran kot nagrada delavskim svetom TOZD Avto-opreme in TOZD Precizne mehanike.
Dušan PRIGL
Edvard Vindiš
KRAJ, NA KATEREM JE »IZREČENIH« NAJVEČ BESED DELAVCEV AGISA, ZLASTI ZJUTRAJ PRED ŠESTO IN POPOLDAN PO DRUGI URI
Udeleženci ekskurzije v GORENJU
Naša (ne)kultura
O tej temi smo v našem glasilu že veliko pisali. Kaže pa, da bomo morali še več. Pisati pa bomo morali vse dotlej, dokler ne bomo dojeli, da je onesnaževanje okolice nezanemarljiv problem in mu bomo vsi skupaj morali posvetiti več pozornosti.
Fotografija nam nemo priča, da »kulturnega« izpita še dolgo ne bomo opravili. Fotografija je bila posneta v neposredni bližini obrata družbene prehrane. Prav se mi zdi, da gredo delavci malicat na sveži — čist zrak, saj so klopi tudi za to postavljene. Pa vendar? Ob klopeh so nameščene tudi košare (embalažne posode od barv) za smeti, v katere bi naj odlagali odpadke. Morda so to delavci, ki so tu malicali, to tudi storili. Našel pa se jenekdo, ki je vsebino koša stresel daleč naokrog. Kaj ta posameznik ali skupina ni pomislila, da nam s tem vsem oskrunja naravo in počutje v njej. Saj ob tej klopi vodi pot v ODP in ljudje smo prisiljeni gledati to svinjarijo. Kal si pa mislijo o nas gostje, tudi iz tujine, ki jih pot pelje v ODP po sklenjenih poslih, seveda ni potrebno pojasnjevati. Velikokrat pa je že daleč od ODP opaziti, če je pecivo za malico. Zavitke od peciva odvržemo ob poti in je videti, kot bi si hoteli narediti vidno sled, kot Janko in Metka.
Nekdo bo rekel, da imamo čistilce, ki bodo poskrbeli za čistočo, kot kaže pa jih je premalo, saj bi mi potrebovali vsak svojega. Se motim?
Maks Menoni
Luna
Skozi zoro hočeš in sonce čakaš?
Čemu me mučiš?
Od mene hočeš še poslednji up!
Kamor pojdem si zmenoj.
Oh, ta strašna noč ...
Ko sem se rodila, me nisi obsijala.
Vse življenje name bledo si sijala. V temi si me pustila.
Ni me mati pestovala, ni me oče nadzoroval.
In kaj sedaj od mene hočeš?
Vzemi! In pojdi svojo pot!
Ljubezni mi ne vzameš!
Močnejša je, pa čeprav v temi!
Danica Ivančič
Misel nate...
Nebo je sivo, sonce žge v temi, v srcu je bolečina, da jo smrt kosi.
Ti s izdaj rešilna bilka!
Misel nate je poslednji up.
Stojiš pred mano,
jaz pa diham vase sveži zrak
kot ljubezen, ki sva
jo še včeraj skupaj pila.
Ko oči zaprem, stojiš pred mano in je ura tri.
Mesec pa mi pravi,
da ne iažeš in še vedno kima,
da si ti poslednji up.
Danica Ivančič
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
VABILO
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
DELAVCE DO AGIS obveščamo, da bo 29. 8. 1981	?
ob 13. uri v obratu družbene prehrane proslava v J počastitev tovarniškega praznika.	♦
Pokažite svojo pripadnost kolektivu s prisotnostjo ♦ na proslavi.	J
Komisija za kulturno dejavnost
♦
♦
♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Ljubezen
Krik, trenutek ...
Zvezde z neba bi snel, senco mojega življenja, izvir in jutranjo zarjo, vse, vse bi v eno besedo dal. Vsaki črki te besede, vsak moj trenutek, rojstvo, življenje in zaton, vse, vse bi ji dal.
Želel sem jo, jo iskal, v vsaki jutranji zarji, v vsakem rojstvu novega dne, z drevesa bi jo utrgal, v bistrem izviru ulovil, kupil bi jo nekje ...
Čakal sem jo, nihče mi je ni prinesel, od nikoder je ni bilo.
Nisem je videl, niti slišal, pa nisem slep, ne gluh.
Nisem je čutil, pa imam srce. Naredil bi jo rad, a je ne poznam.
Ni je, ne nikjer je ni.
Zakaj, kako to, kje je?
Samo besedo bi rad, da bi jo nekomu dal, dal rojstvo v jutranji zarji, dal senco mojega življenja. Krik, trenutek ... zaton.
Človek, ki to ni
Rodil si se, da bi živel, ustvarjal in gradil . . .
Sedaj živiš, ustvarjaš, gradiš.
Kar živi moriš, uničuješ, rušiš . .. Rodil si se, da bi sam rodil.
Rodiš — čemu?
Umreš — zato?
DP.
Resnica mladosti
Ozri se nazaj, boš videl sled globoko, življenje tvojega pot, kako v daljavi izginja.
Boš videl obraz, mlad in vesel, te nate spominja,
Boš slišal težkih korakov odmev, kako vse bolj in bolj je tih.
Ozrl si se, vrnil bi se, a ne vidiš sledov, ne slišiš glasu, odmeva, ostal na njih je le spomin.
DP.
D. P.
VOZNIKI KOLES POZORI
OPREMITE 3vo.is kolo,tako kot kaže slika. To zahteva ZTVCPr S tem prispevate delež k večji varnosti v cestnem prometu.
KAPLJA
Na nebo se je strnila kaplja sreče, ki jo človek komaj še pozna ,..
Bel oblaček jo bo ponesel k soncu, da jo žarek vrne do srca.
To je kaplja sreče iz leta, kaplja iz srca,
nevidna nit ljubezni za ljudi, ki žive in jih ni...
D. P.
5. pokalne prvenstvo ribičev Jugoslavije
Ptuj je bil zadnje julijske dni ali točneje od 31. julija do 2. avgusta 1981 prizorišče petega jubilejnega pokalnega prvenstva športnih ribičev Jugoslavije. Pomerili so se v suhih in »mokrih« disciplinah. Bibiči tekmovalci so v teh nekaj dneh dokazali da je Drava zelo bogata z ribami, saj je 117 ribičev potegnilo na suho 5111 rib ali 672,5 kg. To je dokaz več, da je Drava resnično bogata z ribjim zarodom in, da se moramo vsi in vsak zase truditi, da bo tudi takšna ostala in ne bo postala prizorišče zastrupljanja rib, kar pa je seveda posledica naše skrajne malomarnosti.
Tega tekmovanja so se udeležili tudi ribiči iz naše DO in sicer okoli 20 sodnikov in dva kot člana častnega odbora 5. jubilejnega pokala športnih ribičev Jugoslavije in kot ribiča tekmovalca. In njiju sem prosil naj nam kaj več povesta o organizaciji in samem poteku tekmovanja.
Priprava na tekmovanje v suhih disciplinah
Najprej tov. Terbuc TOZD Velika oprema.
Kakšna je bila pot do tako pomembnega tekmovanja kot je pokal Jugoslavije?
Vsako leto je to najvišje ribiško tekmovanje v drugi republiki ali pokrajini. To leto je bila prireditelj 5. pokala RZS, ki pa je organizacijo predala RD Ptuj, ki je letos praznovala 30 let RD Ptuj in 25 let ZRD Ptuj pod neposrea-nim pokroviteljstvom SO Ptuj. Tekmovanje je bilo posvečeno 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in v okviru prireditev ob prazniku občine Ptuj. Organizacija je v celoti uspela. Ribiči iz vse Jugoslavije so bili z organizacijo zelo zadovoljni in navdušeni nad tekmovalno traso, ki je po mnenju predstavnikov RZ Jugoslavije ena izmed najboljših v Jugoslaviji.
Si z dosežki na tekmovanju zadovoljen?
V ekipnem delu smo dosegli dokaj zadovoljiv rezultat in sicer 10. mesto izmed 23 ekip. S svojim rezultatom v posameznem delu tekmovanja pa nisem zadovoljen, kar pa je posledica vseh organizacijskih opravil, ki sva jih imela s tov. Petkom, ker sva bi-
la zadolžena za pripravo trase. Naj samo povem, da smo traso pripravljali približno 3 mesece, ker je bilo potrebno posekati pas širok 5 metrov in dolg 1 kilometer. Lahko trdim, da nam je to v celoti uspelo, kar pa je bilo videti iz navdušenosti ribičev — tekmovalcev.
Šele takrat, ko se zbere takšen zbor ribičev, kot je bil ta, vidi, da pri nas vse premalo pozornosti posvečamo ribiškemu športu. Tu lahko vidiš s kakšno opremo razpolagajo tekmovalci iz drugih republik In pokrajin, Iz pogovora z njimi pa zveš še veliko več
3.	Končne misli
Menim, da je bilo v del. org. premalo razumevanja za člane našega kolektiva, ki so se udeležili tega pomembnega tekmovanja, saj so morali koristiti redne dopuste ali pa so dobili neplačani dopust. To tekmovanje smo v TOZD Velika oprema izkoristili za reklamiranje večnamenskega POLI sedeža, za katerega je bilo s strani ribičev iz cele Jugoslavije veliko zanimanje, saj so jih želeli takoj kupiti. Zal pa TOZD Komerciala ni izkoristila te možnosti, saj tam ni bilo člo-
Odhod na zaključno prireditev
veka, ki bi jih lahko prodal. Zamujena prilika, mar ne?
Petek Zvonko TOZD Avtoopre-ma
Kakšne so bile tvoje konkretne zadolžitve pri pripravi tekmovanja?
Bil sem član odbora za pripravo trase in sodnikov. V pripravo trase spada tisti del trase, kjer se ribiči pomerijo v lovu rib, zraven pa tudi priprava pribora za tekmovanja v suhih disciplinah in sicer v troboju. Glede na to, da smo hoteli končati tekmovanje v izjemno kratkem času, to je v enem dnevu, smo nekatere priprave posebej izdelali. Za nekatere suhe discipline pa smo si morali priprave sposoditi. Za pripravo trase smo porabli več časa, kajti na mestu, kjer je sedaj trasa je bilo prej poraslo z vsem mogočim. Odstranjevanja ovir smo se morali lotiti z motornimi žagami in sekirami. Veliko drevja smo odstranjevali in kar odvažali s traktorjem. Manjše veje pa smo zložili na kupe, kar nam bo v hladnih dneh služilo za gretje ob vodi. Samo delo na trasi se je končalo s tem, da smo morali označiti prostore in jih pred samim začetkom tekmovanja še oštevilčiti. V soboto zjutraj je potekal prvi del tekmovanja to je ekipni del, nakar je bilo potrebno sneti vse oznake na trasi in jih zvečer ponovno postaviti, ker se je malo spremenil sistem tekmovanja. Tekmovali smo v vseh treh skupinah se pravi člani, članice in mladinci. Prvi dan so člani in članice lovili v Dravi tik ob Ptuju. Do malo večjega problema je prišlo, ko smo v nedeljo zjutraj ugotovili, da imamo številke postavljene od spodaj navzgor namesto s tokom. Takrat sta tov. Mesarič in Berlič takoj zjutraj ponovno postavila številke, kajti bilo je tik pred žrebanjem in seveda pred samim tekmovanjem. Po tekmovanju smo pobrali vse, kar smo tam namestili tako, da smo zapustili traso čisto, kot pred tekmovanjem.
Si s svojim rezultatom zadovoljen ali bi lahko dosegel še kaj več?
Skupno gledano, je bil uspeh zelo zadovoljiv, kajti malokje se
dogaja, da bi posamezniki dobili tudi po 20 kg rib. Predvsem so to večje ribe, pri katerih je večja možnost, da ostane več živih. Mislim, da je že zelo velik uspeh to, da je zelo malo rib poginilo, če seveda gledamo skupen ulov. Drugod sicer ni navada pri nas pa je, da po tekmovanju spustimo ribe žive nazaj v vodo.
Uspeh je tudi v tem, da je Slovenija ekipno, kot tudi pri posameznikih dosegla 1. mesto, konkretno člani RD Novo mesto. S svojim uspehom pa nisem preveč zadovoljen, mislim pa, da sem naredil vse kar sem lahko.
Kaj je potrebno, da postaneš dober ribič?
Osnovno za ribiča je potrpljenje, veselje do ribolova in narave. Veliko vlogo ima seveda tudi oprema, ki pa je dokaj draga tudi za rekreativnega ribiča. Če pa gledaš s tekmovalnega stališča pa je zadeva še dražja, kajto ribja hrana, ki je po večini iz uvoza je zelo draga. Glavni pogoj za dobrega ribiča pa je, da si čim več za vodo, kajti kot drugje tako tudi tu vaja dela mojstra.
Kakšen se ti zdni odnos delovnih organizacij, tako tudi naše DO, do ribolova kot športa?
Če gledamo ribolov po številu članov ki se udeležujejo tekmovanj vidimo, da gre zelo v širino. Samo v naši DO je čez 100 več ali manj aktivnih ribičev. Kljub stabilizacijskim težavam, ki spremljajo doseganje planskih ciljev, 'imamo preveč mačehovski odnos do ribištva. Vse druge športe povezujemo z družbeno samozaščito, kaj pa ribolov. Kaj še kdo drug kot pravi ribič pozna bolje strugo in bregove Drave? Kaj ni to dovolj?
M. Menoni
Spoznanje
Pot, poti, veliko poti, nas skozi življenje vodi.
Čas, kratek čas, trenutek, ki ga ni a vendar nam življenje kroji. Odmev, noči tihe, kakor zla slutnja resnice —
starost. D. P.
Memorialni Turnškov nogometni turnir
Lahko bi temu rekli tako, kot to pove naslov, gledano s športne strani lahko tudi drugače. Kajti to športno srečanje, ki se je tisti dan odvijalo na igrišču v Apačah, ni bilo zgolj športno srečanje. In ni bilo le za tisti dan. Bilo je tudi z tisti včeraj, ko je bil tudi on tu, ob igrišču, spremljal igro, bodril in navijal, se jezil in veselil ob neuspehih oz. uspehih domačega moštva. Dal je del sebe tej igri, športu, s katerim je živel in delal. Dal mu je trenutek svojega življenja. Žal... Res, le trenutek, kajti... Ne, preveč preprosto bi bilo, to izraziti z besedo, s stavkom. In ta dan je bil priča tistega žalostnega včeraj.
Ekipa Agisa
PROGRAM IX. PTUJSKIH KULTURNIH SREČANJ
SEPTEMBER 1981
petek, 4. september ob 17. uri:
Otvoritev razstave SLIKARSKE KOLONIJE POETOVIO PTUJ 1980 (Razstavni paviljon Dušan Kveder Ptuj) petek, 4. september ob 19. uri:
XII. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE (Letni prireditvni prostor Ptuj) sobota, 5. september ob 19. uri:
XII. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE
(Letni prireditveni prostor Ptuj)
torek, 8. september ob 16. in 19.30 uri:
F. Milčinski: BUTALCI — Slovensko narodno gledališče Maribor (Gledališče Ptuj)
ponedeljek, 14. september ob 20. uri:
Meče rrevolucionarnih pesmi — Pihalni orkester Ptuj (Gledališče Ptuj)
torek, 15. september ob 18. in 20. uri:
MINI PULA 81 (Mestni kino Ptuj) sreda, 16. september ob 18. in 20. uri:
MINI PULA 81 (Mestni kino Ptuj) četrtek, 17. september ob 18. in 20. uri:
MINI PULA 81 (Mestni kino Ptuj) petek, 18. september ob 18. in 20. uri:
MINI PULA 81 (Mestni kino Ptuj) ponedeljek, 21. september ob 16. in 19.30 uri:
Goldoni: SLUGA DVEFI GOSPODOV — Slovensko narodno gledališče
Ljubljana
(Gledališče Ptuj)
torek, 22. september ob 18. in 20. uri:
Koncert SLOVENSKEGA OKTETA
(Narodni dom Ptuj)
četrtek, 24. september ob 17. uri:
Literarni večer: VEČER SLOVENSKE MLADINSKE POEZIJE (Narodni dom Ptuj)
OKTOBER 1981
sobota, 3. oktober ob 10. uri:
OBMOČNO SREČANJE PISATELJEV IN PESNIKOV ZAČETNIKOV (Klub mladih Ptuj)
ponedeljek, 5. oktober ob 16. in 19.30 uri:
Koncert: TRIO LORENZ
(Glasbena šola Ptuj)
sreda, 7. oktober ob 17. in 19.30 uri:
F. Hadič: POLITIČNA POROKA — Šentjakobsko gledališče Ljubljana (Gledališče Ptuj)
Pridržujemo si pravico spremembe programa
Z dopustom sem končal; sedaj rabim samo še nekaj dni da si odpočijem . . .
ANALIZA POSLOVANJA
Zvok sodnikove piščalke. Trenutek tišine, spominov, pogledov uprtih v tla. Trenutek ene misli, v vseh enake. Misli, ki je žalostna, tako kot resnična. Misli, v kateri je skrito spoštovanje, človeška iskrenost, v spomin človeku, ki je bil prijatelj, sodelavec, športnik. Tisti dan mu je vsak poklonil trenutek tišine, spoštovanja vredne. Vsak, tudi tisti, ki ga je poznal, a je bil eden izmed mnogih, ki so bili zbrani v trenutku tišine.
Tekmovanje je potekalo v soboto in nedeljo in sicer v treh skupinah. Udeleženih je bilo devet ekip. Od teh le dve nista imeli naziva NK. To sta bili ekipi Agis-a in MiP-a. Tako je bilo iskati favorite v bolj znanih NK, pri katerih je kvaliteta igre seveda veliko boljša. Pa tudi kondicijska pripravljenost je na višji ravni. Vendar tudi ti dve ekipi nista kaj dosti zaostajali za nekaterimi. Obe sta v prvem kolu prikazali dokaj dobro igro. Pri ekipi Agis-a je bila šibka točka ne-uigranost, kar je tudi povsem razumljivo, saj je ekipa prvič igrala skupaj. Pa tudi vroče sonce je naredilo svoje, da je slaba kondicijska pripravljenost še bolj prišla do izraza, vsled česar so ekipi pošle proti koncu telesne moči. To je ekipa Lovrenca tudi izkoristila in. dosegla rezultat 4:1 v svojo korist, ki pa ni povsem realen prikaz igre. Ekipi Agis-a gredo vse pohvale za po-žrtovanje in borbenost. Ekipo MlP-a pa je zapustila športna sreča, saj je izgubila srečanje z domačim moštvom šele po streljanju enajstmetrovke z 6:5. Prvo mesto je osvojilo moštvo Gereč-je vasi, z zmago nad ekipo Lovrenca 4:2 in neodloženim rezultatom proti selekciji Ptuja. Bili
so podeljeni tudi pokali za najboljšega strelca, igralca in vratarja. Pokal za fer plej pa je dobilo domače moštvo. Podeljena so bila tudi priznanja zaslužnim članom športnega društva Apače za pomoč pri delu.
Tudi njemu, Francu Turnšku je bilo podeljeno priznanje — nogometni turnir, igra, trenutek tišine, spoštovanje, iskreni hvala, za vse kar je dal športnemu društvu Apače.
Plamen in šopek cvetja, od tistih s katerimi je delal, od šestih pa do dveh in so ga imeli radi.
Obiskali smo tudi njegov dom, njegove. Tako smo na najlepši način zaključili naše sodelovanje na Turnškovem memorialnem turnirju.
In nekdo je dejal: »Še bomo radi prišli. Za igro in trenutek tišine, za plamen in šopek cvetja.«
D. P.
Starec
Tvoj obraz je slika, tvojega življenja.
Tvoj pogled je misel, tja nazaj,
pa poti tvojega trpljenja.
Tvoj glas je odmev, odmev suhega vodnjaka.
Ti si sonce, ki zahaja, sonce, ki je grelo, da je bilo drugim toplo.
D. P.
— Tov. Marko, kaj mislite o zadnji analizi dela v naši DO?
— Hm ja, kako bi rekel? Analiza je sicer strokovno pripravljena, vendar se ne bi bilo potrebno spuščati v malenkosti.
— Na katere malenkosti mislite?
— No v analizi piše, da so pogosti izostanki z dela, da število delovnih nezgod raste, da produktivnost pada.
— Ali to ni točno?
— Že vendar le ni potrebno tako črno gledati.
— Dobro, toda kaj storiti da bo produktivnost porasla in da se bo število nesreč pri delu in bolniška zmanjšalo.
— To se lahko stori brez težav.
— Mislite z boljšim delom?
—- Ne, ampak z novo analizo.
Kadrovske spremembe
Podtalnica, ki je že pri zemeljskih delih opozarjala . . .
SMEROKAZ KADROV
< PRIŠLI
ODŠLI
DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO
RAZMERJE V MESECU JULIJU 1981
Delovna skupnost skupnih služb
—	KOS MARIJA, ekonomski tehnik pripravnik — določen čas
—	SISINGER MILENA, administrat. tehn. pripravnik — določen čas
TOZD Komerciala
—	KOZEL MARJETA, administrator fakturiranje — določen čas
—	RUS BOJAN, ekonomist analiziranje cen in nab. prod. pogojev — vrnitev iz JLA
—	KMETEC JANEZ, delavec
odpremi janje — viličarist — nedoločen čas
—	GOLOB FRANC, delavec nalaganje in razlaganje s SGI — nedoločen čas
TOZD Avtooprema
—	ŠIMENKO BRANKO, delavec montiranje zavor — vrnitev iz JLA
—	VERŠIČ MARJAN, delavec struženje na BRT-36, BRT-50 — vrnitev iz JLA
—	KMETEC MARIJA, delavka galvaniziranje izdelkov — določen čas
—	KUMER IVANKA, delavka galvaniziranje izdelkov — določen čas
—	VIDOVIČ MARIJA, prodajalka galvaniziranje izdelkov — določen čas
—	ŠEKULJICA DUŠAN, el. varilec ključavničarska dela — nedoločen čas
—	KOSTANJEVEC ZDENKO, delavec^ pripravljalna dela — nedoločen čas
—	NOVAK MIRAN, delavec pripravljalna dela — nedoločen čas
—	BRATEC DARINKA, delavka čiščenje odlitkov na brus. tr. in ročno — nedoločen čas
—	JURGEC LUDVIK, strugar
vrtanje polizd. na enovr. vrt. str. — nedoločen čas
—	KOKOL TEREZIJA, delavka galvaniziranje izdelkov — nedoločen čas
—	KOKOL FRANČIŠKA, delavka montiranje zavor — določen čas
—	MUHIČ DANIJEL, strojni delovodja vodenje izmene na stiskalnicah — nedoločen čas
—	CINGESAR DRAGICA, strugar vrtanje polizd. na enovr. vrt. stroju — nedoločen čas
—	KELC FRANC, delavec
stiskanje na lažji stiskalnici — nedoločen čas
—	POTOČNIK BERNARDA, administrat. čiščenje odi. na brus. traku in ročno — nedoločen čas
TOZD Gumama
—	Zorko Ivan, avtoelektrikar vulkaniziranje gumi teh. izdelkov — nedoločen čas
—	MATIČI MARKO, dimn. mat. vulkaniziranje gumi teh. izdelkov — nedoločen čas
—	BEZJAK BLANKA, kmet. del.
ročno obrezovanje in bruš. gumi. izd. — nedoločen čas
—	KMETEC ALOJZ, delavec vulkaniziranje gumi teh. izdelkov — nedoločen čas
—	HEBAR IVAN, delavec vulkaniziranje gumi teh. izdelkov — nedoločen čas
—	ZAJKO STANISLAV, delavec vulkaniziranje gumi teh. izdelKOv — nedoločen čas
—	ILEC STANISLAV, delavec vulkaniziranje gumi teh. izdelkov — nedoločen čas
—	DREVENŠEK JOŽEF, delavec vulkaniziranje gumi teh. izdelkov — nedoločen čas
—	PETROVIČ STANKO, delavec vulkaniziranje gumi teh. izdelkov — nedoločen čas
—	BIBAJ MARJAN, gimn. mat. vulkaniziranje gumi teh. izdelkov — nedoločen čas
—	VELKOVSKI DRAGAN, delavec vulkaniziranje gumi teh. izdelkov — nedoločen čas
—	VRŠIČ STANISLAV, pr. žerjavovodja vulkaniziranje gumi teh. izdelkov — nedoločen čas
TOZD Kovinska obdelava
—	PIHLER MILAN, delavec
mont. zav. valjev — vrnitev iz JLA
—	PIČERKO FRANC, delavec struženje srednje zaht. odlitkov — nedoločen čas
—	KOKOL EDVARD, delavec, struženje polizdelkov in izdelkov — nedoločen čas
—	ARNUŠ MIRKO, strugar
struženje srednje zaht. odlitkov — nedoločen čas
TOZD Velika oprema
—	PAUMAN TILČKA, delavka vrtanje podsklopov — določen čas
—	LIPUŠ GVIDO, pek
varenje posod in glušn. ter druge opreme — nedoločen čas
—	ŠPRAH IVAN, ključavničar
varenje posod in glušn. ter druge opreme — nedoločen čas
—	TUŠ FRANC, delavec ročna dela — določen čas
—	FIJAČKO JOSIP, pr. viličarist transportiranje z viličarjem — nedoločen čas
TOZD Servisi
—	ZOLAR IVAN, avtomehanik
manj zaht. avtomeh. dela na tov. vozilih — vrnitev iz JLA
—	METLIČAR SREČKO, prod. teh. str. prodaja in kasiranje blaga — nedoločen čas
—	GOJČIČ FRANC, strojni delov, vodenje avtomeh. del na tovor, vozilih — nedoločen čas
TOZD Orodjarna
—	NOVAK ZVONKO, orodjar
manj zaht. dela na vzdrž. or. in pr. — nedoločen čas
—	MEŠKO JANKO, rezkalec opravljanje manj zaht. rezk. del. nedoločen čas
TOZD Vzmetarna
—	RIŽNAR STANISLAV, stroj, ključ, izdelovanje sred. zaht. pripr. in vzmeti — vrnitev iz JLA
TOZD Vzdrževanje
—	TUŠEK ALOJZ, ključavničar
zaht. interv. dela na str. in stroj, napr. — nedoločen čas
—	ZLATANOVSKA NADA, šivilja čiščenje proizv. prostorov — nedoločen čas
—	KEKEC ANGELA, delavka
čiščenje proizv. prostorov — nedoločen čas
DELAVCI, KI SO PRERINILI DELOVNO
RAZMERJE V MESECU JULIJU 1981
TOZD Avtooprema
—	POTOČNIK BRANKO, delavec montiranje fazno zaht. izdelkov — izključitev
—	MURKO FRANC, delavec
stisk, na lažč stiskaln. — sporazumno
—	PEZDIR STANISLAV, ind. tehnik vodenje odd. obnove zavor — upokojitev
TOZD Gumama
—	MAJCEN BRANKO, delavec vulkaniziranje gumi tehn. izd. — izključitev
—	LETONJA MIROSLAV, delavec vulkaniziranje gumi tehn. izdel. — izključitev
—	ŠOŠTARIČ JOŽEF, delavec vulkaniziranje gumi tehn. izdel. — na lastno željo
TOZD Kovinska obdelava
—	KOSEC MARJAN, delavec struženje polizdelkov in izdelkov, na lastno željo
—	KORENJAK FRANC, delavec struženje srednje zaht. odi. — v času posk. dela
—	LUKAČIČ BRANKO, delavec varjenje olj. hlad. in ost. polizdelkov — sporazumno
TOZD Servisi
—	TRUNK IVAN, avtomehanik
avtomeh. dela na tov. voz. — sporazumno
—	TOPLAK MARJAN, avtomehanik avtomeh. dela na tov. voz. — sporazumno
—	BELŠAK BRANKO, avtomehanik avtomeh. dela na tov. voz. — sporazumno
—	BELŠAK VERONIKA, poljedelka evidentiranje — vod. blag. tehn. pregledov — sporazumno
TOZD Velika oprema
—	ŠEGULA JOŽE, delavec montiranje sedežev — izključitev
—	VOJSK DAVORIN, delavec ročna dela — na lastno željo
TOZD Orodjarna
—	VIDMAR IVAN, strugar
struženje v obr. vzdrž. or. in priprav — sporazumno
ZAHVALA
Ob izgubi očeta Antona Pučka se iskreno zahvaljujem sodelavcem za darovano cvetje, denarno pomoč ter izrečeno sožalje.
Frančiška Pust
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega očeta Ivana Laha se iskreno zahvaljujem OOS TOZD Komerciala in sodelavcem za darovano cvetje, sočustvovanje in spremljanje pokojnika na njegovi zadnji poti.
Marjan Lah
1979	1981
KJE SO TISTE »ŠKODICE« ...	KJE SO TISTE VRSTICE . . .
Stran za razvedrilo in nasmeh
OBoEo-
2eNo
spe-cM'
tTVo
sesrAva en
1UA&INC
SP((2.r
žgAN
StAB-
KfiRSeH
eaCOi
TePE&i
mn
DOP/SU)
V
&IMIL0
ziem
ifep
U-OUJSII
tek
T«OH<\S
EDISON
AVTO'
MQp,[/_
fOOSAU
Neroo]
UBOŽIC/
dopisu?
v
au&iic
PAZ
hztvasm
OJ?pE
U9hJ,
NPČIH
sftapoA
liinilM __b
f/SAfvA
fftPieA
TV0R.EC
velP,
wmw
EricA.
Pevka
CU.£V/N£
smb«
Oh
ir»AV[
PEQ€Š
cu
šiZAtNifA
SUKPH
pkekM
MESTO
V/‘
Fi^Na7l
OVEP'
2£most
VRSTA
CrO-
stiSh
rMvpife
PiavtAA

OL&A
ne&Lt
neKA'
Tfep.!
Pod
LF.VAg
De&K
(AkI&LA
to/VM2
AmtZ
TENISPI
i&Miic
tn/Ap,-
skA
T£LA
M4N?š4
f-KAlA
SLOI/.
'epApe
Ivalo)
ATALo^
VCPlSU)
v
godilo
A&ISU1'
E6|Pd-
*v0w&H(
BOG
DOPISU)
v
66ASIOO
NEptSKI
Fttoiof
i>WP&)
ULJU


'V**''
»ČRNA« BLIŽNJICA
OŽEMANJE NAŠEGA TURISTA
ŠPORT
»Kako je kaj v zakonu?« vpraša prijatelj mladoporočenca.
»Zelo veselo!«
»Res?«
»Res! Ona meče vame lonce in če me zadene, je vesela ona, če me ne, sem vesel jaz.«
»Ali si še vedno zapisuješ, kaj kupiš v trgovini?« »Da, do prvega.«
»In potem?«
»Potem si do petnajstega trgovina zapisuje.«
------ • ----------
PO VRSTI
»Najprej si bil zaljubljen v kolo, potem v motor, zdaj imaš avto, le kaj še pride na vrsto?«
»Hčerka šefa mehanične delavnice.«
------ • ---------
RAZLAGA
»Prav zares se ti čudim, da vedno dirjaš za kako drugo žensko, ko imaš doma tako lepo in sijajno ženo!«
»Oh, saj veš, kako je to: kdor je vedno potice sit, si sem pa tja zaželi črnega kruha ... «
------ • ---------
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec, Albin Rojs, Dušan Prigl, Anton Meško, Anica Auer, Maks Potočnik, Oto Mesarič, Majda Gobrovec, Anton Zagoranski, Miroslav Simonovič, Anica Klemenčič. Odgovorni urednik Maks Menoni, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2100 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS FR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.