PoStnln* plačana v gotovta) Spertlzione to abbonament« postale Prezzo • Gena Ur 0.5f Štev. 236 V Ljubljani, v petek, 16. ohtobra I942-XX Leto VII. Izključna pooblašfienka za oglaševanje Italijanskega In tujega izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A_ Milano. OredDlžtvo to oprava; Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione. Atnministraztone: Kopitarjeva 6. Lubiana. Concessionaria eseinsiva per la pubbliciti dl provtnienza Italiana ed estera: Unione PubbliciU Italiana S. A. Milana Bollettino No. 872 Attivita di artiglierie e dell arma aerea sul fronte meditsrraneo 29 apparrecchi nemici abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: Attivita d’artiglierie e di pattuglie sul fronte dell’Egitto: un velivolo britannico e stato di-strutto dalle batterie contraeree di una nostra divisione. Nei pressi di Sidi Barrani e stato catturato l’equipaggio, composto di due ufficiali e due sottufficiali, di un velivolo nemico abbattuto il giorno 6 correntc dalla difesa contraerea di Tobruk. L’arma aerea lm proseguito le operazioni contro 1’isola di Malta. Nel tentativo di opporsi ai decisi attacehi dei bombardieri dell’Asse 1’aviazione nemira per-deva, in aspri combattimenti, venticinque appa-recchi: 7 battuti dai eacciatori italiani e 18 da quelli gerraanici. Un’azione di 3 velivoli avversari contro un oonvoglio in navigazione nel Mediterraneo e fal-lita: due trimotori attaccanti venivano fatti pre-cipitare dal preciso tiro di una nostra torpedi-niera ed il terzo dalla šcorta aerea. Topniški in letalski nastopi na sredozemskem bojišču Italijansko uradno vojno poročilo št. 8?2 pravi: Topniško in patrolno delovanje na egiptovskem bojišču. Protiletalske baterije neke naše divizije so uničile eno angleško letalo. Pri Sidi Baraniju je bila zajeta posadka z nekega nasprotnikovega letala, sestreljenega 6. oktobra po tobruški protiletalski obrambi. Posadko sta sestavljala dva častnika ter dva podčastnika. Letalstvo je nadaljevalo z nastopi proti otoku Malti. Pri poskusu, da bi se upiralo odločnim napadom osnih bombnikov, je nasprotnikovo letalstvo v silovitih bojih izgubilo 25 strojev, 7 so jih sestrelili italijanski lovci, 18 pa nemški. streljanje______________ torpedovke je strmoglavilo v morje dva napa' dajoča trimotornika, tretjega pa je zbilo letalsko spremstvo. Uspešen naskok nemških čet na nove kavkaške postojanke Novi prodori v Stalingradu - Letalski napad na Malto - Zmagovit spopad pomorskilTenot v Rokavskem prelivu Hitlerjev glavni stan. 16. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na Kavkazu so nemške in slovaške čete na težavnem gozdnatem in gorskem ozemlju v ogorčenih borbah prodrle v nove sovjetske postojanke ter v naskoku zavzele 500 oporišč in bojnih postojank. Na .odseku oh Tcreku so bile sovjetske sile vržene nazaj. V Stalingradu so pehotni oklepni oddelki strli zagrizen odpor sovjetskih čet v osamljenih mestnih predelih in po postojankah ter prodrli globoko v severno mestno področje. Skupine strmoglavcev so v zaporednih valovih uspešno napadle sovjetske trdnjavice in topniške postojanke. Razbremenilni sovjetski napadi so bili zavrnjeni s hudimi izgubami. Hudi letalski napadi so bili naperjeni tudi na prevozna sredstva in izkrcališča boljševikov na spodnjem toku reke Volge. Požar je uničil eno petrolejsko ladjo in dva prevozna Vlačilca. Na bojišču ob Donu so romunske čete zavrnile sovjetske krajevne napade. Na srednjem odseku bojišča • so po nastopih napadalnih oddelkov bile uničene številne trdnjavice in postojanke. Letalske sile so napadale važne železniške proge, pri čemer so Sovjeti utrpeli znatne izgube prevoznih sredstev. Med letalskimi napadi je bila v Finskem zalivu zažgana sovjetska topničarka. Na visokem severu so bili letalski napadi usmerjeni na taborišča čet vzhodno od zaliva Kola. izmed katerih so bila nekatera razdejana. Angleško letalsko oporišče na otoški trdnjavi Malti so letalske sile podnevi in ponoči obmetavale s težkimi bombami. V letalskih borbah so nemški in italijanski lovci sestrelili skupno 25 angleških lovcev, izmed njih 18 samo nemški lovci. Dve nemški bojni letali se nista vrnili. Pri napadu na prome\ z ladijskimi spremljavami pred angleško obalo so brzi čolni potopili štiri sovjetske trgovske ladje s skupno 8000 tonami. Vsi brzi čolni so se vrnili v oporišče. V noči na 14. oktober je prišlo v Rokavskem prelivu do pomorske bitke med nemškimi zaščitnimi edinicami in številčno močnejšimi angleškimi silami, ki so obstojale iz dveh skupin rušilcev Junaško življenje in junaška smrt generala Predierija Pripomba k vojnemu poročilu 872: I iaške zasluge, ki si jih ie pridobil v spopadih 13. oktobra je v izpolnjevanju svoje dolž- J Pr* Uadi Marsit. Ko ie bil leta 1915 imenovan nosti na egiptovskem bojišču padel general Aleksander Predieri, poveljnik divizije Brescia, ki je bila omenjena v dnevni zapovedi zaradi hrabrega vedenja v bojih pri El Alameinu. Ime generala Predierija se pridružuje imenom tolikih drugih poveljnikov velikih edinic. ki so prav v prvih črtah, blizu svojih, vojakov prenašali vsa tveganja najtršega boja iz bližine ter dali svoje življenje v žrtev za zmago našega orožja. Rim. 16. oktobra, s. General Predieri Ales-sandro, poveljnik divizije »Brescia«, ki ie padel na egiptovskem bojišču pri izpolnjevanju svoje dolžnosti, se je rodil v Rimu 5. septembra 1891. Takoj po imenovanju za podporočnika se ie leta 1912 udeležil s 84. pehotnim polkom italijansko-turške vojne. Opravljal je važne naloge, ki so mu jih zaupali zlasti zaradi tega, ker ie znal arabščino ter poznal način arabskega življenja. Februarja 1914 ie sodeloval v Pantanovi koloni, ki ie prodirala v Pezami vse do Braka. Aprila 1915 ie bil podprezi-dent v Mizdi ter povelini^ oddelkov v Ghihli ter ie bil odlikovan z bronasto kolajno za vo- Podrobnosti o zadnjih bojih v Stalingradu Berlin, 16. oktobra, s. V vojaških krogih ie •tgencija za mednarodna poročila izvedela, da sp najavili nove važne uspehe z zahodnega Kavkaza. Medtem ko so nemške in slovaške čete okrog Novorosijska v naskoku zavzele več močno utrjenih sovjetskih postojank, drugi nemški oddelki prodirajo po cesti, ki drži iz Tuapseja proti Kavkazu, ter se bližajo črnomorski obali. ..?!a srednjem in južnem odseku vzhodnega bo lisca je dan mirno potekel. Ponoči ie po nekaterih krajih zapadel sneg. Manjši oddelki sovjetskih straž so skušali presenetiti obrambne oddelke nemških gorskih lovcev na laponskem boušču. Sovjeti pa so utrpeli hude izgube v moštvu in orožju ter so se morali vrniti na preišnje postojanke. O globokem vdoru nemških pehotnih in oklepnih oddelkov v severni stalingraiski predel. so se izvedele te-le podrobnosti: živahni nastopi so se včerai sprevruli v zelo hud boi za posest ruševin treh velikih industrijskih podjetij v severnem mestnem predeli); v tem boiu se ie nemškim oddelkom posrečilo izvoievati novo znatno spremembo bojnih črt. V torek zvečer so Sovjeti nenadoma zasedli nekai osamljenih porušenih hiš tik pred nemško bojno črto ter zvekli tja gradivo in težke topove. V isti noči pa so nemške čete z znatnimi silami prešle v protinapad. Ob zori naslednjega dne pa so številne topniške postojanke začele sipati ogenj na nove sovjetske obrambne postojanke. Potem so posegle v boi že sovjetske topniške postojanke onstran Volge. A že po nekai minutah so jih skupine nemških bombnikov in strmoglavcev spravile k molku. Takoj nato so rezervne topniške in pionirske sile ob podpori oklepnih oddelkov naskočile sovjetsko obrambno postojanko in io v nekai minutah pogazile. Nemški oddelki so potem brž zasledovali umikajoče se sovjetske sile. čeprav so naleteli na strahoten ogeni metalcev granat in topičev. Navzlic zelo zagrizenemu sovjetskemu odporu so nemški napadalni oddelki nasprotniku iztrgali kos za kosom ozemlja. Nemški oddelki so nato morali v hndem boiu na nož očistiti sleherno hišo ter z metalci ognja otrebiti kleti. V prvih popoldanskih urah so nemški oddelki že dospeli do postojank zahodno od neke tovarne za poljedelske stroje ter s tem globoko vdrle v sovjetski obrambni sestav. Novozelandski vojni cilji Rim, 16. oktobra, e. Polkovnik Melvin Mass. ■slan novozelandske zbornice, je v svojem govoru, ki ga je imel v \Vellingtonu, takole označil vojne cilje združenih narodov: 1. Japonsko je treba spet postaviti nazaj na Primitivno stopnjo zasužnjene države. 2. Iz Nemčije narediti narod brez vojske. 3. Iz Italije narediti državo, ki bi imela vsaj videz časti. Polkovnik Ma6e je še dodal, da morajo narodi, ki govore angleški jezik, ostati tutfi še potem, ko bo sklenjen mir, oboroženi in tesno povezani med seboj, da ohranijo nadzorstvo nad svetom in preprečijo kakršen koli ozemeljski ali politični spopad. Dejstvo, da so takšne grozotne 6tvari mogle biti spregovorjene v novozelandskem kongresu, dokazuje, kakšna je miselnost v tem parlamentu, *i je v resnici zbor rejcev krav in konj. Besede polkovnika Massa povedo tudi, kako si anglosaške Mudtke množice razlagajo atlantsko pogodbo in kakšno je resnično duševno razpoloženje anglosaškega birbara za plesnima izložbama Londona >n Washingtona. Prostaška žalitev Italije ne more niti najmanj prizadeti našega velikega tisočletnega naroda, ki je bil toliko stoletij svetilnik sveta. Zahtev pa poleg tega tudi dokazuje velikansko nevednost teh konjerejcev in teh novozelandskih mesarskih industrijalcev, ki prav dobro vedo, da Rim ohfltoji, verjetno pa ne vedo, da sta v zgodovini takšnih anglosaških izjav spoznava, kdo so njegovi sovražniki in se mu zato ni treba preveč čuditi, da so bili Avstralci in novozelandski vojaki zmožni tako divjaških dejanj, najmanj pa se mu ui treba čuditi nad potapljanjem bolniških ladij in nad bombardiranjem civilnega prebivalstva. Anglosaški divjak je vreden sovjetskega barbara. Edina razlika med njjma je, da prvi nosi ovratnik, drugi pa še ne. Cena za vstop Brazilije v vojno Lizbona, 16. oktobra, s. Da bi brazilska vlada ublažila vtis, ki ga je po vseh ameriških pokrajinah vzbudila novica, da je neki ameriški admiral prevzel poveljstvo brazilskega brodovja, neki ameriški general pa poveljstvo brazilskega letalstva, je včeraj sporočila, da je bila podpisana gospodarska pogodba, po kateri so Združene države kupile v Braziliji za 127 milijonov dolarjev kave, kakaoa, orehov in gumija. Očitno je to cena, za katero so sedanji oblastniki Brazilijo prodali Rooseveltu. Rooseveltova žena se pripravlja na obisk v Angliji Buenos Aires, 16. oktobra, s. Poročajo, da se za stotnika, je postal načelnik obveščevalne služile pri vladi v Tripolitaniji. Od oprila do septembra 1917 se je s Cassinisovim oddelkom udeleleževal bojev z uporniki v zahodnii Tri-politaniji. Leta 1918 ie bil povišan v majorja ter postal poveljnik 6. bataljona domačinov. Naslednje leto se je po sedmih letih bivanja v koloniji spet vrnil v domovino ter ie bil dodeljen poveljstvu anconske divizije. V 1. 1920. 1921 in 1922 je obiskoval tečaje vojne šole. Kot polkovnik ie decembra 1926 najprej služil pri generalštabu divizije iz Ancone, nato pa poveljeval bataljonu 97. in 33. pehotnega polka, nakar je leta 1935 prevzel poveljstvo nad vojnim okrožjem v Chietiju. Kot polkovnik ie prevzel poveljstvo nad 63. pehotnim polkom v Italijanski vzhodni Afriki. Od decembra 1938 do aprila 1939 ie bil načelnik generalštaba pehotne divije »Carnaro«. nato pa pehotne divizije »Bergamo«. Januarja 1941 je postal brigad-ni general in je bil imenovan za poveljnika pehotne divizije »Brescia« v Severni Afriki. Ko ie julija 1942 prevzel poveljstvo na tobruškem odseku, je bil laže ranjen in ie moral za nekai časa to službeno mesto opustiti. Ni se še čisto pozdravil, ko je že hotel spet nazaj v Severno Afriko, kjer je prevzel poveljstvo nad pehotno divizijo »Brescia« in je na tem mestu ostal vse do svoje smrti. obetajali Benetke in Firenza, ler sodijo vse po J gospa Rooseveltova pripravlja na odhod v London, svoiih kmetih. Vsekakor pa italijanski narod iz I kjer bo gost angleške kraljeve dvojice. Angleški odgovor na sovjetske očitke glede pomanjkljive pomoči Rim, 16. okt. s. Angleški državni podtajnik za zunanje zadeve Law je glede na dobave za Rusijo dejal, da veljajo obveznosti za količine, dobavljene v angleških lukah. »Toda ker ni na razpolago sovjetskih ladij, smo se dozdaj obvezovali, da bomo pošiljali blago z našimi ladjami.c Law je obtoževal Rusijo, da ni sposobna odpeljati pomoči, katero zahteva, ni pa vedel povedati, če je Anglija moralno obvezana nadomestiti pošilja-tve, ki gredo spotoma na dno morja. Dostavil pa je, da izgube ladij med prevozom ni mogoče imeti za kršitev obveznosti, ki jih je Anglija prevzela glede Sovjetov. Zahteve angleških komunistov glede odstavitve ministrov Lizbona, 16. oktobra, s. List »Baltimore Sun< poroča, da je osrednji izvršni odbor angleške komunistične stranke zahteval takojšnjo odstavitev treh članov angleške vlade, dveh poslanikov in precejšnjega števila drugih angleških osebnosti, češ da so nesposobne za vodstvo vojne. Ministri, katerih odstavitev komunisti zahtevajo, so najbrž minister za vojsko Grigg, minister za Indijo Ame-ry in minister Simon. Poslanika sta pa najbrž poslanik v Madridu Samuel Hoare in poslanik v Združenih državah lord Halifax. Vrh tega je odbor komunistične stranke sprejel sklep, v katerem zahteva spremembe v angleškem glavnem stanu ter odprtje! drugega bojišča. Japonski program za razvoj vzhodne Azije Tokio, 16. okt. s. Med kongresom za razvoj vzhodne Azije, ki se je končal včeraj, so sprejeli program, ki vsebuje naslednjih pet točk: 1. sklicevanje posvetov, podobnih temu v To-kiju. Ti posveti naj bodo po raznih mestih vzhodne Azije. 2 Zamenjava kulturnih zastopnika med Japonsko, Kitajsko in Mandžurijo zaradi vedno tesnejšega duhovnega sodelovanja, katerega cilj je razvoj skupnega blagostanja. 3. Izmenjava knjig in tiskovin, da bi se pospeševalo sodelovanje na vseh področjih. 4. Tesne vzporeditve kulturnega in propagandnega dela. \ 5. Kulturni obiski, ki naj olajšajo prijateljstvo med temi tremi državami. n več oddelkov brzih čolnov. V tem spopadu je bil potopljen 1 angleški brzi čoln, 5 nadaljnjih brzih čolnov pa poškodovanih odnosno zažganih. 1 nemška edinica je bila izgubljena. Stražne ladje in protiletalsko topništvo na morju so sestrelili nad področjem Severnega morja dvoje angleških letal. Lahka nemška bojna letala so bombardirala včeraj vojaško važne naprave in vojške cilje ob angleški južni obali. Vladar na obisku v pisanski tovarni Pisa, 16. okt. s. Včeraj dopoldne je Vel. Kralj in Cesar v spremstvu svojega pribočnika obiskal neko tovarno za izdelovanje varnostnega stekla. Sprejel ga je predsednik družbe knez Ginori Conti. V spremstvu prefekta, zveznega podtajnika in župana iz Pise je natančno obiskal vse oddelke ter se živo zanimal za izdelovalni postopek. Ob odhodu so vsi udeleženci in množica meščanov, ki so se sami od sebe zbrali, kar se da navdušeno in vdano vzklikali Veličanstvu Kralju in Cesarju ter slavili savojski dom. Uradne objave fašistovske stranke Rim, 16. oktobra, e. Uradni list fašistične stranke častno omenja fašista Antona Mongallija, poveljnika vodstva organizacije v Bevagni (Perugia), ki je junaško padel v boju Ob obletnici pohoda na Rim bo družba »Dante Alighieri« razdeljevala nagrade mladimi iz osnovnih šol v pokrajinah Žara, Split, Kotor, Ljubljana, Trieste, Pola, Gorizija in Fiume. Potrjuje se sklep, da uradi državnega vodstva, fašistične zveze in združenja, ki so odvisna od stranke, ne smejo nič upoštevati nepodpisanih ovadb. Potrjuje se tudi sklep, da prevzemajo popolno odgovornost za vse osebe, ki tak spis podpišejo in katerih istovetnost je treba poprej ugotoviti. Fašista Mihael Favia in Adriano Rodoni sta bila imenovana za predsednika italijanske plavalne zveze in italijanske kolesarske zveze. Vesti 16. oktobra: Finske pomorske in letalske sile so v vodovju pri Aalandu potopile v septembru več sovjetskih podmornic, poročajo finski vojaški krogi. Japonsko notranje posojilo je do konca septembra doseglo 47.6 milijard jenov. Samo v septembra je razpisano posojilo prineslo 1.3 milijarde jenov. 75 angleških blodečih min so ob švedski obali med Goteborgom in Malmojem odstranili v torek. V Franciji so bili objavljeni podatki, po katerih se vidi, da živi v zasedenem delu Francije 120.000 Judov, v nezasedenem delu Francije pa 600 do 700.000, Švicarska vlada je izdala uradno poročilo, ki opominja prebivalstvo, naj zelo pazi na majhne balone brez posadke, ki priletavajo nad švicarsko ozemlje. Baloni so očitno angleški in napolnjeni z vnetljivo snovjo. Zato naj prebivalstvo zelo pazi nanje in takoj obvesti o njih oblasti. Zaradi pomanjkanja rudarskega delavstva v Združenih državah so začeli uporabljati po rudnikih ženske moči. Tako so v premogovnikih Rocks Prince nastavili 22 žensk. V Kanadi pa morajo za poljsko delo uporabljati na tisoče študentov, ker tudi tam vlada veliko pomanjkanje delovne sile. Japonski cesar je 22 cesarskih kneginj odlikoval z novim redom, in sicer s »Kolajno za kitajsko vprašanje« za plačilo zaslug, ki so si jih kneginje pridobile med sedanjo kitajsko-ja-ponsko vojno. Madžarski državni upravitelj je za svojega vojaškega odposlanca v Rimu imenoval general-štabnega podpolkovnika Rakolczayja. Bolgarski zbornica je sklicana na izredno sejo za 22. oktobra. Važnost italijanskih pomorskih zmag Budimpešta, 16. okt. s. Sijajne zmage italijanske vojne mornarice so predmet članka v poluradnem madžarskem listu »Budapesti Ertesite«, ki poudarja, da madžarski politični krogi te zmage smatrajo kot zelo važne cilje pomorskega vojskovanja zoper angleško-ameriško moč na morjih. Nastopi, ki so jih zadnje čase izvedla vozila italijanske vojne mornarice, so obilno pomagaji izčrpavati angleško-ameriško vojno silo ter vedno bolj ogražajo pomorska pota na Sredozemlju in na Atlantskem morju za nasprotnikovo plovbo. Rusija izključena iz angleško-ame-riškega delavskega odbora Buenos Aires. 16. okt. s. Ker je Rusija bila izključena iz angleško-ameriškega odbora delavskih zvez, je neki član odbora zaradi tega ugovarjal in zahteval, naj ameriška delavska zveza sodeluje s sovjetskimi delavskimi organizacijami. Ugovor pa je bil brez uspeha in ameriška delavska zveza je izjavila samo, da izključitev Rusije iz odbora ne pomeni, da bodo Amerikanci pustili sovjetske delavce na cedilu, toda moralna podpora, ki so jo Amerikanci pripravljeni dati sovjetskim tovarišem, ne sme pripeljati do nezaže-ljenesa vpliva na' ntihove zadeve Ljubljana žaluje in tisoči izkazujejo zadnjo čast dr. Marku Natlačenu V kapelico sv. Nikolaja na Žalah in v stolnico, kamor so pripeljali pokojnika, so se vrstile množice kropilcev Ljubljana, 16. oktobra. Kako globoko ceni naše ljudstvo žrtve, ki padajo pod morilčevimi komunističnimi kroglami, je izpričalo doslej z vso iskrenostjo vedno, ko se je zbiralo ob njihovih krstah in jim izkazalo poslednjo čast ter tako obsodilo zločinsko delovanje uničevalcev našega naroda. Vsa poštena Ljubljana žaluje za pokojnim vodnikom dr. Markom Natlačenom in mesto se.je odelo v žalne zastave ter tako izpričalo 6vojo obsodbo. Žalne zastave plapolajo na vseh hišah. Tisoči in tisoči 60 se vrstili pred krsto žrtve v kapelici sv. Nikolaja na Zalah, tisoč? 60 jo kropili in vsi 60 odhajali z bolečino v srcu in s trdnim 6klepom v duši, da mora biti komunističnih zločinov tudi v Ljubljani enkrat za vselej konec. Na pokopališče so prihajali tisoči, da se poklonijo spominu velikega dobrotnika našega naroda in iz tisočih ust poštenih se je dvigala pred krsto žrtve in pred grobovi, kamor ljudje tudi radi prihajajo, da da Bog spoznanje morilcem. Da, spoznanje ob teh žrtvah, kajti tega nimajo, pa tudi ne srca in ne junaštva, da bi se v borbi za 6vojo zločinsko idejo, v katero so zabredli, sami žrtvovali! Tega od komunistov seveda ne moremo pričakovati, ker v njih takega junaštva ni! Teh misli so tudi oni, ki so prihajali kropit, kropit pokojnega dr. Marka Natlačena in grobove svojcev in drugih znancev, ki jih je pahnila v nesrečo zločinska komunistična roka' Dr. Natlačen v stolnici Davi ob 7 je bila krsta s pokojnim dr. Markom Natlačenom z mestnim avtoturgonom prepeljana z Zal v stolnico. Kanonik dr. Tomaž Klinar ob asistenci dveh duhovnikov je opravil pred stolnico ob vojaški častni 6traži predpisane cerkvene molitve, nakar je bila kreta prenešena v cerkev in položena na visok katatalk, ki je navadno postavljen pod veliko kupolo pred glavnim oltarjem. Tudi sem 60 že na vse zgodaj prihajali novi pokojnikovi častilci in zmolili za pokoj njegove duše. Krsta s truplom je vsa v zelenju in jesenskem cvetju, med venci in šopki. Množice 60 tudi danes dopoldne prihajale pred to kreto in molile pred oltarjem, kjer živi On, Vsemogočni, delilec pravice in maščevalec krivice. Žalna slovesnost v stolnici V dopoldanskih urah se je zbirala v stolnici množica ljudstva, da skupno s svojim nadpastirjem moli za pokoj žrtvine duše in prisostvuje pogrebni sveti maši, ki jo je opravil ob 10. dopoldne ob veliki asistenci duhovnikov ljubljanski vladika Škot dr. Gregorij Rožman. Slovesnosti ob zaključku re- dakcije našega lista še trajajo. V stolnici se je zbrala množica ljudstva, k žalni službi božji pa 60 prišli tudi visoki zastopniki oblasti, kulturnih in V6eh drugih ustanov tako, da je bila cerkev nabito polna. Pogreb ob 4. popoldne Pokojnikovo truplo ostane v stolnici do tretje ure. Do tedaj 'ga bodo lahko ljudje hodili še vedno kropit. Na to bodo prepeljali krsto k sv. Križu, i kjer jo bodo ob 4. popoldne položili v grob. Počastimo 6pomin velikega dobrotnika in žrtev ter ponovno izpričajmo, da nas tudi taka komunistična ustrahovanja ne bodo ločila s prave poti, poti poštenja! Dr. Marko Natlačen med slovenskim dijaštvom Slovenska zemlja je zopet pila mučeniško kri. Bivši ban dr. Marko Natlačen se je pridružil dolgi vrsti slovenskih žrtev-mučencev, ne najmanjši med njimi. Slovensko ljudstvo, ki so mu trde preizkušnje zadnjih dni izsušile poslednje solze, nemo, brez misli zre v obraz svojega nekdanjega predstojnika in v skrbi za bodočnost vprašuje nebo: »Kako dolgo še, o Gospod, boš dopustil?« Najtežjo izgubo pa je utrpel v teh dneh slovenski študent. Dr. Manko Natlačen je bil njegov poslednji veliki prijatelj in dobrotnik. Sledeč stopinjam 6vojih velikih vzornikov Korošca in Ehrlicha je odprtih rok delil dobrote slovenskemu di-jaštvu. Misli njegove so bile mnogokrat pri ubogem slovenskem študentu, s svojimi besedami ni skopaTil, kadar je bilo treba spregovoriti v njegov prilog, zahtevati njegovo pravico, v dejanju pa mu je dajal zgled, kako se je treba boriti za osnovne človekove ideale. Dr. M. Natlačen - prijatelj delavstva Ljubljana, 10. oktobra. Pokojni zadnji slovenski ban je bil iskren prijatelj delavstva. Zvest temu stališču je kot pravi sin naroda delavstvo v njegovih zdravih prizadevanjih vedno z veseljem podpiral. Marsikatero materialno izboljšanje delavskih prilik pa je prav izrecno njegova osebna zasluga. Dokazal je svojo skrb za delavstvo, predvsem s 6Vojimi uredbami o banovinski minimalni mezdi, z razširitvijo različnih kolektivnih pogodb na V6e delavstvo iste stroke cele banovine, z uvedbo minimalnih mezd za trgovske na6tavljence in privatne uradnike, z uveljavljenjem novega viničarskega reda za Slovenijo. Vse to je šlo prav za prav neopaženo mimo nas. Narejeno, je,,hilo brez zunanjega pompa. Še danes 6e sliši vse to kakor naštevanje kake suhoparne statistike. Toda v življenju našega delavstva pomenijo te stvari velik korak, močno izboljšanje njegovih prilik, milijonske poviške rednih tedenskih in mesečnih prejemkov. Branil je dalje koristi delavcev v neštetih mezdnih sporih, nastalih v posameznih podjetjih. Izrabil je delavcem v korist ves svoj vpliv, vsa vodstva. 7,9. vrati njegovega kabineta se je izvršilo nešteto uspelih posredovanj. V uradih banske uprave so izdali na njegov ukaz dokaj drobnih odlokov za varstvo delavskega prestiža. Izredno zanimiv je bil dr. Natlačenov poseg v zadnje mezdno gibanje stavbincev. Brez njega bi bilo delavstvo tepeno. Gradbena podjetja so bila trda, gluha za delavske zahteve. Vsa pogajanja so se razbila. Stavka je bila zlomljena. Delavci so pravdo že izgubili. Tu pa se g. ban postavi na stališče, da je to kolektiven spor vsega stavbin-skega delavstva in da bo 6am določil pravične plače, če se vsa zadeva kar hitro ne uredi prav. Sklican je bil še en posvet razprtih strank, istočasno pa so v tiskarni že stavili »Službeni liet« z novo uredbo o plačah stavbincev. Gradbena podjetja 60 to nekje zavohala, pa je bil sporazum pri priči narejen. Polnih drobnih uslug je storil pokojnik slovenskim delavcem celo vrsto. Bil je delavstvu res velik prijatelj, večji kot je delavstvo slutilo. Tudi različnim delavskim organizacijam j’e bil vedno naklonjen in dobrohoten. V tem oziru je bil pristaš velikin svoboščin, pravi demokrat. Ni- kogar ni odbijal, kdor je hotel za delavstvo koristno sodelovati. Sam je tako lodelovanje nad organizacijami ob raznih prilikah priporočal in v de-' janju podpiral. Se ve, vse dotlej, dokler 60 bila razna gibanja zdrava in koristna. Komunizma, ki samo razdira, razkraja in uničuje, zato m mogel. Tega je zatiral po svoji službeni dolžnosti in iz notranjega prepričanja po 6voji vesti. Imel je izredno prefinjen čut za to, kdaj se delavstvo v resnici bori za svoje pravice in resnične koristi ter kdaj zapade komunističnim zvodnikom in dere v 6vojo pogubo. Takrat je veliki pokojnik, ki je gledal v komunizmu to, kar je ■ in kakršen se je danes razgalil pred nami v svojih zločinih, storil svojo dolžnost. Danes gledamo v tej luči jasneje kakor nekdaj. V tej luči je treba gledati tudi znano 6tavko tekstilcev v Kranju. Komunistični zvodniki so jo za; čeli zato, da bi po trockističnih metodah izvedli razdiralno akcijo. Vodili 60 jo po boljševiško tako, da je polomija bila neizbežna. Tako, kakor boljše-viška OF danes hočf s 6vojo razdiralno akcijo voditi do popolnega poloma ves slovenski narod. Tedaj je pokojni ban storil svojo dolžnost, storil io je kot pravi prijatelj naroda in zapeljanega delavstva. Potem je pa tudi samo on rešil delavstvu, kar se je rešiti'dalo. Tako je bilo, kakor je danes. Takrat v malem, danes v velikem. Za vsako ceno je treba streti zločinski boljševizem, za vsako ceno napraviti red, potem pa rešiti, kar se rešiti da. Dr. M. Natlačenu je delavstvo veliko dolžno za njegovo pomoč, kakor tudi za njegovo jasno odklonilno stališče proti komunizmu ter za vse, kar je na 6vojem odličnem položaju storil, da bi komunizem preprečil in zatrl. Delavstvo je v njem zgubilo skrbnega, velikega prijatelja in dobrotnika. V dunajskem nogometnem razredu se vrstni red po nedeljskih tekmah ni dosti spremenil, nič pa niso spremenila prva štiri moštva svojih mest. Že od 0. oktobra si slede v istem razmahu. V vrsti najboljših vodi še vedno dunajska Vicnna z 0 točkami, ima pa še to prednost, da je odigrala tčkmo manj kot vsi ostali klubi v tem razredu. Devet točk, pa slabšo razliko v golili, Imajo še Itapid, WAC, Florlsdorf, Austria, šest točk Ima Sportklub, po pet točk VVaeker in Admira, FC Wien Ima štiri točke, RSG Wien dve in graški Sturm 1 točko. Dr. Marko Natlačen je bil velik mož, zato se je dobro zavedal važne misije, ki jo ima dijaštvo v vsakem narodu. Vedel pa je, da se mora prav slovensko dijaštvo boriti s posebnimi težavami, ki mu jih stavi življenje v njegovem poklicu. Kako tudi ne? Saj je tudi sam prehodil ono tradicionalno pot slovenskega študenta Toda ko se je osamosvojil, teh težav ni pozabil, ampak je sklenil prihraniti ali pa vsaj olajšati jih drugim. Trem stvarem je kot ban posebno posvečal skrb pri delu za slovenskega študenta. Pomagati mu gmotno, ohraniti ga zvestega njegovim katoliškim izročilom in slovenstvu. Bogata izkušnja njegovih dijaških let, prodoren duh in goreča ljubezen so mu omogočili, da je vedno vedel hiter in uspešen nasvet, pravo smernico tudi v najtežjih zadevah .Nihče ni odšel od njega brez jasnega odgovora. Vseskozi odličen dijak, se je že v gimnaziji pridno udejstvoval v dijaških organizacijah. Kot abiturient je enajstega avgusta leta 1907. prvič prišel v stik s takratnim poslancem za mariborski okraj dr. Korošcem na sestanku slovaških, hrvaških in slovenskih abiturientov v Ljutomeru. Na tem sestanku jim je dr. Korošec tudi govoril. Ko se je vpisal na dunajsko vseučilišče, je. vstopil v akademsko društvo »Danica« in postal pozneje tudi njen predsednik. Tu je začel v polni meri uveljavljati svoje velike misli, obsežne načrte. Ni jje skoraj strani v dopisni knjigi dunajske »Danice«, kjer ne bi bilo kaj Natlačenovega. Kmalu si je pridobil odločilni vpliv na takratno akademsko življenje in mu živo vtisnil svoj pečat. Navezrl je 6tike z akademiki tujih narodnosti in delal z njimi načrte za skupno delo. Tako je prirejal 6kupne izlete 6 poznejšim predsednikom češko-slovaškega* senata dr. Hrubanom in tedanjim predsednikom kluba če|kih katoliških akademikov na Dunaju dr. Stojanom. En tak izlet so napravili tudi v Dja-kovo. Bil je v 6talnih stikih z dr. Ev. Krekom in dr. Korošcem ter jima sproti poročal o življenju v akademskih vrstah. Tak je bil dr. Natlačen kot akademik, tak je ostal tudi ko je postal slovenski ban. Ni občeval s študentom kot njegov nadrejeni, pač pa kot tovariš, ki je le za nekaj dragocenih izkušenj na boljšem. Pogosti 60 bili primeri, ko je slovenski abiturient s težkim srcem in skrbi polnim obrazom brez beliča v žepu odhajal v Ljubljano se vpisovat. Pa so mu rekli drugi, daj, obrni se na g. bana, mnoge je že rešil iz začetnih težav. In §ta 6i pogledala iskreno v očrttudent okorne besede, robatega nastopa in slovenski ban, veder, razumevanja poln, očetovski. , »Iz Prekmurja prihajate?« »Že dobro, že dobro!« - »Sem napravite prošnjo za podporo, tja se obrnite za obleko, tam poprosite za hrano. — Že prav, že prav, pa pridno študirajto, delajte v društvih in na univerzi.« Hitra, jasna in določna so bila njegova navodila, kakor so vajeni delati samo velikani. Ravnal se je po izreku: za vsako nepotrebno besedo boste odgovarjali pred Gospodom! O, velikokrat jo moral poseči v svoj žep in nuditi za prvo silo. Vincencijevi konferenci za akademike in bivšemu dijaškemu podpornemu društvu je preskrbel večji del kreditov za hrano in stanovanje, z banovinskimi podporami pa je vsaj v mati meri skušal kriti najnujnejše izdatke revnega akademika. Blag in usmiljen, uvideven in uslužen kakor je bil, se ni zadovoljil samo s tem, ampak se je tudi aktivno zanimal, kako živi slovenski študent, dajal je pobudo za proračun osebnih izdatkov in prejemkov, priporočal sestavo statistik itd. Koliko se je trudil, da bi slovenskim akademikom, ki so odhajali v Zagreb študirat agronomijo, gozdarstvo, veterinar- stvo in druge stroke, preskrbel potrebne dotacije in jim tako omogočil vsaj eksistenčni minimum. Kadar koli se je mudil v Belgradu po opravkih, ni zamudil prilike, da ne bi stopil v družbi dr. Kulovca ali Smodeja v prosvetno društvo obiskat slovenske akademike in se poveselil z njimi za hip. Če se je kdo od niih slučajno istočasno vračal v Slovenijo, mu je plačal vožnjo, ga povabil v salonski voz, vrgel z njim karte in v razigranem razpoloženju je hitro mineval čas Tudi inozemskim štipendijam je posvečal mnogo truda. Saj je dobro poznal velike koristi, ki jih nudi slovenskemu inte-ligentu razgled po tujih vseučiliščih, tuji kulturi. Kako hudo mu je bilo. ko je moral v letu 1940. sporočiti zastopnikom akademskih podpornih društev, da bodo dijaške podpore \ bodoče, če ne ukinjene, pa vsaj občutno zmanjšane, ker so se banovinski dohodki 6krčili na minimum. Vneto se je trudil tudi za izpopolnitev slovenskega vseučilišča in gradnjo raznih dijaških ustanov, za izvedbo delovne petletke, ki so si jo zastavili slovenski akademiki Zastavil je prvo lopato za novo vseučiliško knjižnico in imel pri tem pomemben nagovor Vedno je rade volje sprejemal deputacije Akademske akcije in strokovnih klubov ter jim ustregel, kolikor se je največ dalo. Tudi v Belgradu je v zadevah vseučilišča napravil vedno odločne korake. Toda dr. Marko Natlačen ne bi storil vsega v svoji očetovski ljubezni za slovenskega študenta, če se ne bi brigal tudi za njegovo idejno usmerjenost. Z mladostnim <^»njem in največjo pozornostjo je spremljal težko borbo slovenskega akademika z brezbožnim, protinarodnim komunizmom. Podpiral ga je, kolikor je mogel, da bi se zajezila reka smrdljive gnojnice, ki je z materialistično usmerjene univerze tekla med že itak težko preizkušeno slovensko ljudstvo. S Svojega mesta je vse storil, da bi izbrisal to »največjo sramoto današnjega časa« s slovenskih tal. Zato se je veselil uspehov slovenskih akademikov v borbi s komunističnimi pokvarjenci, jih podpiral vedno in povsod, sprejemal z veseljem tozadevne deputacije, poslušal potrpežljivo njihove tožbe. Na zadnjem zasedanju banskega sveta je borbo slovenske dijaške mladine stavil za zgled prave protikomunistične borbe in posebno pohvalil odločne nastope dijaških glasil. V sredi te svoje borbe je tudi padel kot junak, zadet od krogle zahrbtnega izdajalca, in bo še poznim rodovom nudil svetel zgled prepričanja za vzvišene človekove vrednote. In zmagoslavni tabori slovenskega dijaštva! Z naravnost otroško navdušenostjo jih je pričakoval. Vseh se je udeležil, povsod govoril, zanimal se do podrobnosti za njihove priprave, pohvalil tu. pograjal tam, pa povedal vmes katero, kako so delali nekdaj, ko je bil še on predsednik dijaške zveze. Iz tisočerih grl dijaške mladine se je utrgal plaz navdušenja, ko je mladosten in gibčen, nasmejan in dovtipen stopil med nje slovenski ban, njen veliki prijatelj in dobrotnik. Konjice, Poljče, Ponoviče. Kamnik bodo žive priče njegove očetovske naklonjenosti do slovenskega študenta. Gospod ban, nabrali ste si zakladov, ki jih rja in molj ne razjedata, zato vas je poklical Gospod, rekoč: »Pridi, zvesti služabnik, po svoje plačilo, ki ti je pripravljeno od vekomaj!« Ko boste kot zmagovalec stopali pred Gospoda nebesnih trum, z ožarjeno mučeniško krono na glavi, obdani od angelskih zborov, ki vam bodo vzklikali hozana, takrat se spomnite svojega slovenskega študenta. Oropan svojih največjih vodnikov, Korošca. Ehrlicha in vas. hoče nadaljevati začeto borbo do končne zmage, zavedajoč se, da se vije njegova pot ne v zaton, marveč v življenje, zvest prisegi, ki jo je podal na Slomškovem in Ehrlichovem grobu. Zajemajte iz zaklada vaših dota-ih del, pridružite svoje prošnje prošnjam ostalih*slovenskih mučencev in nebeški blagoslov bo rosil z neba na slovensko zemljo! Marko Natlačen, prijatelj in dobrotnik slovenskega študenta, prosi za nas! Pevcem glasbenega društva »Ljubljane« Člani glasbenega društva »Ljubljane« se rbe-ro danes, v petek ob tri četrt na štiri na Zalah, da sc poslove od svojega častnega člana dr. Marka Natlačena. — Predsednik. V počaščenje spomina dr. Marica Natlačena 60 darovali: Glavni urednik »Slovenca« g. Ruda Jurčec 300 lir in urednik g. Franc Kremiar 100 lir Vincencijevi konferenci v Mostah; neimenovani z Ježice 250 lir za Elizabeto in 250 lir za Vincenci-jevo konfrenco pri Sv. Petru v Ljubljani. V isti namen so darovali Karitativni zvezi v Ljubljani: ravnatelj Alojzij Kocmur lir 300, Osrednja vinarska zadruga lir 1000, I. Delavsko konzumno društvo lir 1000, Zadružna klet lir 1000. Plemenitim darovalem Bog povrni! S. S. *an Dyne: 63 ZAGONETNA SMRT K R I M I N A L.N I ROMAN (iOSBODA BENS0NA »Naredite, kakor se Vam zdi,« mu je ham je prebral še enkrat papirje, ki odvrnil Vanče malomarno. »Jaz sem vasi mu jih je prinesel Stitt, ter srebal le-opozoril. Major je hladnokrven človek, denomrzlo vodo. Vanče je prelistaval Pripravljen je tvegati vse. 6e z očmi ne bj trenil, tudi če bi izgubil vse do zadnjega dolarja. Ko pa bo videl, tla je ujoi in da ni nobene poli, po kateri bi se rešil, se ne l>o prav nič oziral na to, kaj mu prepovedujete in kako ga imate zastraženega. Upoštevajte, kar vam zdaj pravim,« »Nismo sicer psihologi,« ga je zavrnil Hoath, -»a ljudi vseeno jjoznamo' tudi mi, hvala Bogu!« Vanče je zazehal (er si prižgal cigareto. Opazil pa sem, da je svoj stol nekoliko odmaknil, »Dobro, g<»|MKi načelnik,« je dejal Phelps, »kmalu boste rešeni skrbi, ud-krito povem, da sem bil res |>roprtčan, da Ima umor na vesti Leacock,.. Kdo jo vondar razkrinkal tega majorja Bens sona?« »Za to 1ma vso zaslugo narednik JTealh in osrednji jjolicijski urad,« je odgovoril Markham. »Zelo žal mj je za naju, Phelps, toda urad okrožne uprave z vsemi svojimi uslužbenci tudi ni pr' tem čisto brez zaslug.« »Potrpljenje, potrpljenje. Treba ge je sprijoznili z vsem, kar pride,« je pomodroval Phelps. Nastal je napet molk. Vsi smo bili globoko zamišljeni. Mark- nek zakonik, ki je bil slučajno pred njim na mizi. Heath in Phelps, ki sta bila navajena dolgega čakanja, sta so-dela nepremično. Ko je prišel major Benson, ga Je Markham razmišljeno pozdravil tor začel brskati po nek,em predalu, da bi mu le no bilo treba dati majorju roke. Heath pa je bil nasprotno skoro dobre volje. Ponudil je majorju stol in potem nekaj pripomnil o vremenu. Vaucu je zaprl knjigo in se vzravnal. Major Benson je bil videti dostojanstven in prisrčen. Hitro je ošvrknil z očmi Markhama, ni pa kazal nobenega znamenja, da bi mu bilo nerodno. ' »Gospod major, staviti vam moram nekaj vprašanj,« je začel Markham z nizkim, a nenavadno zvenečim glasom. »Na vse sem pripravljen odgovoriti,« je odvrnil major živahno. »Vj imate vojaško pištolo, ne res?« »Da, avtomatično pištolo vrste ,Co!t'< je odvrnil ln počasi dvignil obrvi. »Kdaj ste jo zadnjikrat očistili in na-banuli?« Major je naredil tak obraz, kakor da ne razume, zakaj ga upravnik to vprašuje. »Ne spomnim se ločno,« je nato dejal, »čistil sem jo večkrat, a nadevača se nisem še dotaknil, odkar sem se vrnil iz Francije-« »Ste jo v zadnjem času komu posodili?« »Kolikor se spominjam, ne.« Markham je vzel v roke Stittovo poročilo in ga preletel z očmi. »Kako mislite, da bi zadovoljili svoje stranke, če bf naenkrat zahtevale od vas, da jim vrnete njihove vložene vsote?« Major je stisnil ustnice, se prezirljivo namrdnil, da so se mu za trenutek pokazali zobje. »Zdaj razumem, čemu ste pod krinko prijateljstva poslali policista, da pregloda moje knjige!« Nenadno je zardel po vratu in ta val krvi se mu je razlil do ušes. Zazdelo se je, kakor da je Markhama majorjeva obdolžitev prizadela. »Da vam povem čislo po pravici, jaz osebno ga nisem poslal k vam s takšno nalogo,« je odgovoril, *S »silo pa sem vdrl danes dopoldne v vaše stanovanje.« »A. tako? Vi sle se torej vrgli na to, da tatovom posegate v njihov delokrog?« Majorjev obraz je postal kar vijoličast, žile na čelu pa so mu nabreknile, »lil tam sem iskal dragulje gospe Bannlngove... Kako so prišli v vašo hišo?« »To ni stvar, ki ht spadala v vaš umazan pose!,« se je odrezal major z globokim in hladnim glasom. »Zakaj ste rekli gospodični Hoffman-novi, naj nikomur ne omenja draguljev, ko »te ml jo privedli sem?« »Tudi to je stvar, ki se vas ne tiče.« »Potem se me bo tikalo vsaj to, da je bila krogla, ki je ubila vašega brata, izstreljena iz vašega samokresa, ne?« jo vprašal tiho upravnik. Major je zastrmel vanj. Njegov pogled jo bil porogljiv. »Je pač tako, da me skušate ugonobiti, kaj? Poklicali sle me, da me zgrabite in zaprete ter ine zdaj s takšnimi vprašanji zalezujete in spravljate v nevarnost, ne da bi jaz količkaj vedel, kakšna so vaša suniuičenia. Čeden lopov ste, res!« , Vanče mu je pomignil ter dejal z globokim, a zbadljivim, naravnost gizdalinskim glasom: »AH vendar v svoji neumnosti ne vi-dite in ne razumete, da vas še vedno sprašuje kot prijatejl in da s® za vas poteguje,?-« Major ga jo ves besen nahrulil: »Kaj pa vas to briga, prokleti do-mišJjavec!« »Ravnajte, kakor se vam zdi!« mu je odvrnil Vanče, »Vam pa povem,« je dejal major Markhamu ln kazal nanj s prstom, ki se mu je od besnosti kar tresel, »da mi boste to še plačali, kakor Je Bog v nebesih!« Iz njegovih ust so kar letele najrazličnejše juetve in psovke. Nosnice so se mu razširile, oči zažarele in njegova besnost je bila naravnost zverinska. Bil je, kakor b| ga bila popadla božjast, Markham j« sedel nepremično na svojem stolu In sl z dlanmi podpiral glavo. Ko je kazalo, da major ne misli syoje besnosti izrazili samo z besedami, je upravnik drgnil glavo in dal znamenje Heathu. Preden pa se je narednik mogel zganiti in seči po njem, je major že skočil jrokoncu, se bliskovito obrnil k njemu, ter ga silovito udaril g pestjo v obraz. Heath se je opotekel in padel nezavesten na tla. Phelps je skočil z druge strani predenj ter se hotel skloniti k Heathu. Toda major je bliskovito dvignil koleno ter ga g takšno silo sunil v trebuh, da se je tudi kar zvalil po tleh in so začel orl hudih bolečin zvijati, kakor bi ga bilj popadli krči. Morilec se Je nalo obrnil k Markha-mu. Oči so se mu svetile kot pobesnelemu norcu, z zobmi jo Škripal, z nosnicami P» fe kar hrzal kot kak isker konj po dolgem teku. Kazal je proti upravniku razprostrte prste kot kremplje, g katerimi ga je hotel zgrabiti ter se pri tem prilmljeno držal kot zločinec, ki se pravkar hoče nad kom temeljito maščevati, Zdel se je poosebljena krutost in hudobija. »Zdaj bom pokazal še vam!« je zarjovel nad njim ln so pripravljal, da plane nanj. Vanče, ki je ves ča» nepremično opazoval ta prizor, je v hipu skočil k vogalu mize: njegovi roki »ta so sprožili kol dve jekleui zapornici. Z eno je zgrabil majorja za zapestje, z drugo p« za laket, odskočil nazaj in se pri tem hitro zasukal kot bi bil na tečajih. Major je Žo imel roko na hrbtu pori lopaticami In Vančo mu jih je krčevito stiskal, da mu jih zločinec ni mogel izmakniti, Zarjovel jo. tako ga j« zabolelo, in se je brez moči Vauceju le moral vdati. Sprememba predpisov za promet in javne obrate Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Do nove odredbe ne sme v Ljubljanski pokrajini nihče krožiti od 20. do 5. ure. Člen 2. Čas, ob katerem se morajo zapirati javni obrati in končati javne predstave se določa za vso pokrajino na 19.30 uro. Člen 3. Druge določbe naredb z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135 in z dne 24. ^unfta 1942-XX it. 125 se ne spreminjajo. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan 20. oktobra 1942-XX. Ljubljana, 13. oktobra 1942-XX. Visoki komisar: EMILIO GRAZ10LI V treh vrstah... Odkritja o komunističnih grozodejstvih po deželi in umori v Ljubljani, zlasti zahrbtni umor dr. Natlačena, so odprli oči prav vsakomur. Kdor pa še ni spregledal, spregledati noče. Pridružuje se komunistom in prevzema odgovornost za njihova početja. Naj se nihče več ne izgovarja, da je bil zapeljan! Tramvaj je podrl v Prešernovi ulici 33 letno Antonijo Šavsovo iz Ljubljane. Dobila je poškodbo na glavi. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 21 letni letalski desetnik Jožef Scharnagel, 34 letni planinski višji desetnik Hans Rampitsch, 30 letni planinski lovec Martin Mandel, 28 letni letalski podčastnik Gerlot Gleiss in nadporočnik dr. Hans Jurij pl. Steinhard, ki je bil odlikovan z železnim križcem prve in druge stopnje, ter 20 letni vojak Hans Jorg. Važna pridobitev za Gorenjsko. Gorenjska doslej ni bila neposredno še zvezana po daljnovodu s transformatorjem KDE na Črnučah. V zadnjih mesecih se je pa tudi to že zgodilo. V glavnem so sedaj že gotove napeljave za zvezo med transformatorjem na Črnučah in Majdičevo elektrarno v Kranju. Vod za visoko napetost je speljan od Črnuč po vrhu Straže in dalje v ravni črti v smeri Šmartna pod Šmarno goro, nato v ehaki črti na Rocenj pod Šmarno goro ter odtam dalje na Pirniče. V Šmartnem ob Paki je umrla zasebnica Antonija Bizjak, stara 75 let. Nesreče. 17 letni Oton Trop iz Maribora je pri Sv. Petru niže Maribora padel s kolesa in si zlomil desno nogo nad kolenom. — Pri Slovenski Bistrici je nek kolesar povozil delavko Marijo Polegek iz Cigoncev. Pri tem si je Polegekova zlomila levo nogo nad kolenom. — 70 letni Vincenc Kolar iz mariborskega zavetišča je padel na cesti in se hudo poškodoval. — V Leitersbergu je padel vlakovodja Alojzij German iz Maribora z jablane in si zlomil levo nogo v členku. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Gobe, gobarski strokovnjaki in praktikanti Ljubljana, 15. oktobra. Zadnji čas prihajajo poročila, koliko vreč 6uhih gob je kdo na tovornem avtomobilu pripeljal z Dolenjske v Ljubljano, kajti tam po dolenjskih va6eh letos kar marljivo nabirajo gobe, jih lepo sortirajo ter najlepše, najzdravejše razrežejo in posaše, drugo pa gre za domače potrebe ali pa na gnoj. Včeraj je n. pr. po neki glavm cesti sila zadišalo, ko je vozil po njej velik tovorni avto, naložen z vrečami. Poznavalec gob je takoj po duhu uganil, da voznik pelje lep tovor suhih gob. Te gobe — posušeni jurčki — so letos eila drage. Mnogi nabiralci bodo dobili čedne denarce za nje. Organizirano nabiranje gob datira pri nas šele od leta 1920 naprej. Poprej so bili nabiralci prav redki in trgovci z deželnimi pridelki se ni60 toliko pobrigali za gobe. Pozneje so začeli trgovci bolj sistematično organizirati nabiralce gob in jih tudi dobro plačevati. So bila zato gotova leta, ko je dosegel izvoz gob iz naših krajev nad 20 milijonov bivših dinarjev. Izvoz je bil usmerjen v obe Ameriki. V Ljubljani so pač živeli in še žive praktični gobarji, kE so v6ako leto lepo in vestno nabirali jurčke in druge žlahtne gobe ter 60 bili najzanesljivejši poznavalci vseh vrst gob. Še žive ti 6tari praktiki, toda so sami za se in redki so srečniki, ki so deležni njihovega praktičnega pouka. Sicer pravijo stara pravila, da pojdi poprej, predno začneš nabirati gobe, k staremu in izkušenemu gobarju, da ti bo razodel vse tajnosti gobje prirode. Pa so učitelji zelo redki. Vsak gobar — praktik hrani za 6ebe svojo gobje modrost! Letos je družina gobarjev zelo pomnožena. Množi se tako hitro kakor gob** po dežju. Vse, mlado in staro hiti sedaj vsak dan v bližnje gozdove ter išče razne gobe. Mnogi se uče. Izbirajo in izbirajo. Drugi pa tajinstveno skrivajo svoia najdišča gob. Nekateri gobarski strokovnjaki se jeze in tožijo, kako so jim nepoklicanci pokvarili gobe in kako so njihove farme postale vandalsko uničene, ker 60 jih odkrili brezvestni »goojijprak-tikanti«. Ti trgajo in pulijo gobe kar tja v en dan. Lepo je opazovati »gobje praktikante«, Kaj 60 to za eni ljudje? Kam spadajo? To so tipi gobarjev najrazličnejše starosti, ki se v dobrih letih nikdar niso zanimali za gozd in za gobe, marveč 60 dobivali na mizo že lepo pripravljene gobe, kupljene na trgu. Sedaj, ker 60 nekaki gurmani, pa so se sami spravili na gobe da bi se z njimi založili kakor hrčki. Ti »praktikanti« prehodijo V6e kotičke rožniških in drugih gozdov Povsod jih je dosti. In kako 60 opremljeni? Navadno ima tak »praktikant« s seboj Ante Begove >Naše gobe«. Za to knjigo je sedaj posebno zanimanje. Praktikant, ki ga človek dobi v gozdu že zgodaj ob jutranjih urah ali pa popoldne, se ustavi pri vsaki gobi, Hitro izvleče-iz žepa knjigo in začne se praktičen pouk. Navadno tvori skupino praktikantov po več oseb, ki začno nato živahno debato, da-li se v gozdu najdeni primer vjema s sliko v knjigi- Nekateri prinesejo s 6eboj tudi nemške, debelejše knjige, kjer so gobe narisane z največjo natančnostjo. Sledi navadno po daljši debati konec, da 6e eksemplar v knjigi popolnoma ne vie-ma z ek6emplarom v naravi. Neka ženica je na Golovcu jiosebej nabrala njej nepoznane gobe. Spravila jih je v vrečico in lepo zavila. Vprašana, kaj da bo napravila ž njimi, je odgovorila: »Ve6te! Na trgu poznam goepo, ki mi bo natančno povedala, da-li so te gobe užitne ali ne. Ima veliko buklo, v kateri so vse gobe namalane«. Pravijo, da so mnoge gosjvodinje zadnji čas iz previdnosti kupile knjige o gobah. Kakor navajajo nekatera poročila, je letos po gorenjskih gozdovih, zlasti okoli Smlednika, Škofje Loke in tam v Poljanski dolini, kjer so nabiralci gob že prejšnja leta zaslužili čedne tisočake, izredno mnogo gob. Stari gobarji baje ne pomnijo leta, da bi jih bilo toliko. Alnogi prinašajo iz gozdov polne koše — oprtnike gob, za katere so dobili že čedne denarje. Eden troperesne deteljice Mali kazenski senat je vodil že več razprav o triperesni deteljici, ki je lani nastopala kot preiskovalni organ za tajne zaloge živil. Člani ie družbe so prišli 28. maja lani na prav drzen način k tovarniškemu dejavcu H. v Novih Jaršah tgr se ženi predstavili kot detektivi, ki imajo nalogo preiskati zaloge živil, in da jim mora izročiti mast, moko, sladkor in olje. Državni tožilec je 'dalje naprtil tej družbi, posebno njenemu glavarju, vlom v »PrevodovtK skladišče, odkoder je bilo .onešeno vsega 455 vreč, vredni takrat 8200 bivših dinarjev. Dva člana te družbe sta bila že obsojena. Mali kazenski senat je v sredo 6odil tretjega člana družbe. Zaradi prestopka po § 32 in zločina vloma je bil zdaj pred senatom gostilničar Karel Gnidica. Državni tožilec ga je obtožil, da se je v navedenem primeru izdajal za policijskega agenta in da je sodeloval pri vlomih v skadi-šče »Prevoda?. Prvo dejanje je obtoženec bistveno priznal, v pogledu drugega pa je vztrajal pri svoji nekrivdi. Obtoženec je bil zaradi prestopka, da se je izdajal za policijskega organa, obsojen na 5 mesecev in 15 dni strogega zapora ter na 100 lir denarne kazni, ker je kupil nekai ukradenih vreč. Komunistično vodstvo se je zateklo k terorističnim dejanjem, da bi tako obdržalo ie nekaj zločinskih pomagačev. Ni jim žal žrtev, ker si jih žele, da bi uničili čim več ljudstva. V njih tudi ni trohice žrtvovanja, ker v njih ni junaštva, temveč le« zahrbten boj in klanje iz zased, ne srca in duše, ne vesti kljub strašnim posledicam njihovih dejanj! O čudežu Osram žarnice bel prodigio della Lampada Osram II plam«nto a doppia spirala delle OSRAM-D h tra-plato con la tolleranza di mm. 5/10.000, pracisiona molto alavata a in nassun altro campo richiesta al-I’ infuori dali' industria ottica par la fattbricaziond di lenti di aitissima qualita. Tala asatta lavoraziona garantisca la parfetta acono-mia di funzionamanto dalla lampada OSRAM. Parcid *i ottiana con Ir » IAMPADE OSRAM O molta luce e poco consumo Dvojna vijačnica OSRAM-D žarnica se izdeluje v debelini 5/10.000 mm. preciznost, ki se zahteva le Se v optični industriji, pri izdelovanju visokokvalitetnih leč. Ta točna obdelava je porok za ekonomičnost OSRAM žarnic. Zato dosežemo z OSRAM-D ŽARNICO mnogo svetlobe in majhno porabo G 4 Ljubljana Koledar Danes, petek, 16. oktobra: Gal, op. Sobota, 17. oktobra; Marjeta Al. Obvestita Nočno službo imajo lekarne: mr, Bukarčič, Sv. Jakoba trg 9;>mr. llamor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. Orgelski koncert v ljubljanski stolnici bo v ponedeljek 19. t. m. Izvajal ga bo slavni italijanski orgelski virtuoz Ulisse Matthey. Slavni mojster je prvič nastopil v našem mestu ravno pred letom dni. Koncert je lani zapustil izreden vtis, zato smo prepričani, da smo kar najbolj ustregli vsem prijateljem orgelskih koncertov, če smo iz-nova povabili slavnega mojstra na ponoven koncert v Ljubljano. Začetek koncerta bo ob pol 7 zvečer. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Vpisovanje na realni gimnaziji v Novem mestu bo 21., 22. in 28. oktobra j>o temle razporedu: 21. oktobra se bodo vpisovali učenci in učenke 5., 6,, 7. in 8. razreda, 22. oktobra učeftči in učenke 3. in 4. razreda in učenci 2. razreda, 23. oktobra učenke 2, razreda in učenci in učenke 1. razreda. Dijaki (-inje), ki ob koncu minulega šolskega leta niso bili redni učenci na nobeni šoli, morajo prinesti nravstveno spričevalo, ki ga dobe na domači občini. Učenci naj si pravočasno preskrbe davčna potrdila za odmero šolnine. Podrobna navodila za vpis so objavljena v šolskem poslopju. Mali gospodarji in Žegozarji, naročniki zimskih krmil, naj dvignejo v pisarni na Gallusovem nabrežju 33 najpozneje do ponedeljka, 19. t. m., nakaznice za naročeno količino korenja in pese in naj ob tej priliki poravnajo morebitne zaostale obroke. Ker naročenega drobnega krompirja ne bb na razpolago, lahko vsak dobi namesto tega odgovarjajočo količino korenja. Dobava naročenega sena je zagotovljena in bomo pričeli izdajati nakaznice šele, ko bo vsa količina v skladiščih. Sprejemamo še nadaljna naročila za korenje in peso. Naročil za seno, droben krompir in oves pa ne sprejemamo. Delavstvo zaposleno v tekstilnih in pletiljskih podjetjih vabimo na 6eetanek, ki bo v soboto 17. oktobra t. 1. ob pol 14 v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22, 1. nadstropje, Mniiionv CIV1.C) minivAuvviH ——r *• '•m-i s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo o poteku pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe. 2. predlog za novo ureditev mezd v pletiljski in tekstilni stroki. Ker je to zadnji sestanek pred kofičnove-ljavno sklenitvijo kolektivne pogodbe je v interesu vseh prizadetih delavcev, da se polnoštevilno udeleže ter sodelujejo pri izdelavi predlogov. Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ. Krompir za zimsko zalogo na odrezk- za mesec oktober, bodo trgovci prodajali samo še do torka, 20. t. m. Kdor do tega roka ne bo vzel krompnja, mu bodo odrezki zapadli. Obenem mestni preskrbovalni urad sporoča, da bodo trgovci današnji dan začeli prodajati po tO kg krompirja že na odrezke nakaznic za mesec november ter bo s tem omogočeno, da si prebivalstvo že sedaj priskrbi zalogo krompirja.^Spet pa prebivalstvo opozarjamo na skrbno varčevanje s krompirjem, ker je ta krompir namenjen za zalogo pozimi. Poleg že objavljenih trgovcev prodajajo krompir tudi še: DruškoviČ-Ulavnig Anka, Bernekerjeva 5: Sever & Comp, Gosjx>-svetska c.: Konzumna zadruga na Medvedovi cesti in Urek Franc v Hotimirovi ulici 13. $port Kot smo že objavili bi. moralo še letošnje leto priti do plavalnega medmestnega dvoboja Zagreb : Dunaj. To srečanje jua je bilo zdaj odgodeno in ga bodo pobudniki izvedli v začetku prihodnjega 'leta v nekem dunajskem zaprtem' bazenu. V slovaški Bratislavi bodo v začetku prihodnjega leta izvedli evropsko prvenstvo v_ namiznem tenisu. Za te borbe so se dozdaj že prijavile naslednje države: Nemčija, švedska, Španija, Hrvaška, Slovaška, Romunija in Madžarska. Celo tekmovanje in organizacijo bo imela v rokah slovaška table teniška zveza. Vodstvo nedeljsk,- nogometne tekme med Švico in Nemčijo bo imel v rokah znani španski nogometni sodnik Escertin. Pri nedeljskih nogometnih tekmah v naj« boljšem madžarskem razredu so se tudi Novo* sadčani dobro odrezali, saj so si v ostri borbi s Salgoiarjunom priborili dragoceno točko. Sploh Novosadčani dobro vozijo v madžarskem državnem prvenstvu. EIAR — Radio Ljubljana Sobota, 17. oktobra. 7.30 Lahka glasba — 8 Najtovod 'časa, poročila v italijanščini — 12.20 Simfonična glasba — 12.30 Poredila v slovenščini — 12.45 Valček — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega jjovelj-stva Oboroženih Sil v slovenščini — 13,20 Lepe pesmi od včeraj in danes, orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 14.45 Poročila v slovenščini — 15 Pokrajinski vestnik — 17,10 Nove plošče Cetra — 17.55 Cirila Rakovec: gospodinja in služkinja, predavanje v slo- j venačini 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 3) Najroved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.80 Vojaške pesmi — 20-45 Lirična prireditev družbe EIAR; La Gjoconda; v odmorih: 21,38 predavanje v slovenščini, 22.35 zanimivosti v slovenščini, 23.15 poročila v italijanščini. V. HEISER 119 Zdravnik are 'Skrižem svet Dragocen b’ser prav gotovo zelo razumljiva. Delovanje za Rockefellerjevo ustanovo me je v dvajsetih letih zaneslo skoraj v vse kraje obeh zemeljskih polobel, a šele I. 4933, sem obiskal Abe-sinijo (ali Etiopijo, kakor jo njeni prebivalci rajši imenujejo). Ustanova si, je v tej dobi ravno mnogo prizadevala, da bi sjiravila s eveta rumeno mrzlico, j Poslala mi je brzojavko s prošnjo, naj ji naberem nekaj vzorcev krvi s te avtomobil ter si s težavo utiral pot JK) cestah, polnih'žgočega peska. Minili so dnevi, a toplomer je stalno Leta in leta smo z najrozličnApimi sredstvi reševati Siamce, da niso počenjali nekoristnih in neprevidnih recij Lačno človeštvo je najplodovitejše te>r ria niso nespametno razsipali de-, pokrajine zemeljske oble drugo ZU drU*. ji uaucicul nv.**w*j M «i 3 iv j n ar j«. A često smo čisto pozabili, da go pogoltnilo. Ostane le še Abesinija, oddal jene gorate dežele za znanstvene Siamci izhajajo iz omike, ki ne 'pozna- Cna najširših rodovitnih ploskev na preiskave. nujnosti in naglice; tudi če so se tru-j svetu, ki je še niso izkoristili, še da-l Nckegn jutra v začetku maja — dili, da bi prišli kam naprej, so jih j nes je dosti Evropejcev ter Amerikam- toplomer jc kazal 44 stopinj — se je pogosto zvlekle nazaj navade, ki so ccy, ki nimajo pravega pojma o-----------,|.cconte de Lisle« usidral hlini. Ta -------------------------------------------------------------------------- ~'-1......... jim bile v krvi že stoletja. Maloštevil- ni napredni Siamci so se mi zdeli kakor koščki plute, raztreseni oo obširnem morju, ki so plesali n« valovih ter se borili z vetrovi in tokovi; tj pa so jih često zvlekli daleč od njihovih ciljev. Samo kadar sem obrnil pogled na celotno delo vseh petnajstih let.) ki »fin lahko zaznal dosežene uspehe. Mnogo mož, ki sem jih v preteklih letih stalno imel pred očmi, je izginilo; a stvari so vendarle počasi napredovale, čeprav s čisto vzhodnjaško lenobnostjo. Izkoriščanje pokvarjenost, ki ata bili nekdaj tako razširjeni, sta jeli izginjati. Delavnost je polago-nuraščula in nazadnje so Siamci počasi nem bogastv raj zmernega pod* Džibutija, vzhodnega abesinskega nebja sredi ozemlja ob ravniku je ka- pristanišča. Pričakoval sem, "da bom kor nedotakljiva svetinja zaprto od takoj dobil zvezo in lahko nadaljeval žgočega sudanskega pecovja po nego-, pfl( proti Adis Abebi. To se mi tedaj stoljubnih obalah zahodne Afrike in nj 7(|cja pre,Veli,ka zahteva, ker sta pač-po zadušljivih puščavah, k) se vlečejo železnica in ladijski promet bila v ob RrleČem morju. Le mulo tujcev je, francoskih rokah« bi poznali njene krasnesončhe| ToJ v,dk kj • vo/i| sa,mo dvakra, t,neve Z in tedensko, je odpihal deset minut pred mišim prihodom /ato sem moral čakati n« naslednji vlak cele »tiri dneve. Bil sem nekoliko nejevoljen ter poizvedoval za hotel. Našel sem ga v francoski vasi, kolikor sem mogel so- bi sj ogledali njene lesketajoče sc reke. eurojieke sosede, fl/c J IItis vvin ‘I«”I J «1 sinsko last, dobro vedo, ozdnate gore in chflar pa njene Italija, Francija met... --------- ----------- ter Anglija — ki si lastijo neplodno obal ob Rdečem morju, nekdanjo abe- da etiopska vlada ni korakala vzporedno z evrop-1. diti jro kavarnah, ki eo se vrstile na sko omiko, čeprav se nekoliko ponaša'obeh straneh ceste. Tu »o zunaj sedeli izroči-' ‘ imeast spoznavali, — čeprav tega niso! s pettisočletnim nepretrganim izroči- francoski in orientalski častniki, ki so nikdar do dna razumeli — d« je imela. lom. Njihova stolna želja, da bi se od- skrbno varovali pijačo na mizi. da je Rockefellerjeva ustanov# z njimi Čisto] pril dohodi do teh sončnih zelenih paš- ne bi onesnažil prah, ki ee je dvigoval j nesebične namene. * nikov, je —- ie že ne opre vidljiva, pat kakor megla, kadarkoli ie je približali IHItllll SV vihvi*« u * t- j I kazal isto vročino. Dolga leta sem pre bil v tropskih deželah, tako da seru se že lahko nekoliko ponašal s svojo nebrižnostjo'do vročega podnebja, toda Džibuti je bil prava peč, v kateri sem se počasi cvrl Če sem hotel jmnoči spati, sem ne moral znebiti rjuhe, odeje in nočne obleke ter telo izpostaviti prepihu dveh prezračevalcev. Ob inizi sem lahko sedel v odprti srajci, kratkih hlačah in brez. jopiča. Ravno v tej dobi so si Združene države temeljito prizadevale, da bi odpravile zlato pariteto. Dolar je zdrknil niže in potniki v tujini, med katerimi nem bil tudi jaz. so bili čisto zmedeni in potlačeni. Ameriški denar, ki so g« pred vojno komaj poznali, je v naslednjih letih zraste! v nekako standardno valuto. Ameriški jmpoinik' so hiteli trošiti svoje dolarje, ki so jih skoraj no vsem svetu napravili vsemogočne, /daj pa je zaupanje v ta denar kar čez noč čisto splahnelo. Brez vsake slutnje sem nesel svojo ameriške čeke v »Indoktnako banko«, edino v mestu. Blagajnik je bil v hudi rtadregi: ni vedel, po kakem tečaju hi mi denar zamenjal. Dejal mi je, na mi hoče napraviti osebno uslugo, s tem da mi bo izplačal ček za dvajset dolarjev, več pa da ne more menjati. Ker je vozovnica do Adis Abebe vpijala trikrat toliko, je bilo jasno, da ne bom mogel opraviti svojega poslanstva, ker mi je manjkalo nekaj frankov. Sonce je silovito žgalo, ko sem taval okrog iz enega kraja v drugega v upanju, da bom kje iztaknil kakega trgovca, ki bi hotel sprejeti moj denar Preveč trdno pa moje upanje ni bilo. ker sem dobro vedel, da r rancozi nuvadno zelo neradi dajejo na up, zdaj pa je to zaradi trenutne denarne krize bilo še dosti manj verjetno. Imel sem res srečo, ko sem nazadnje našel trgovca, ki mi ie dal sedemdeset do-la r jev. Na železnici Džibuti—Adi« Abcba so vlaki vozili samo podnevi. Zato je potovanje trajalo tri cele dneve. Prvi dan smo se vozili po suhih peščenih puščah, na gosto posejanih s črnimi skalami, ki so jih zaredi velike sličnosti imenovali »zamorske glave«. Zdaj pa zdaj sem v daljavi uzrl prašne vrtince. Proti poldnevu je tak puščavski vrtinec zajel naš vlak. Brž eem zaprl okna, a drobna zrnca so vdirala od vseh strani. Ker nisem mogel v oddelku odpreti prezračevalen, je vročina tako narasti«, da sta mi pesek in znoj kar zalepila obraz. Drobna zrnca *o mi škrtala pod zobmi in kmalu so mi oči krvavo nabrekle, kakor to vidim® pri puščavskih prebivalcih. Edina električna žarnica, ki je zaradi francoskega štedenja imela le vejmo«* d zobne steklene krogle, je slabotno medleltt v oddelku, ni pa seveda mogla svetiti v vnanjo temo. Vroča, nemirna Indifa s „Vzhod in zahod" Vzbod je vzhod in zahod je zahod, nikdar se ne bosta mogla srečati. Delhi. >Ko sem bil pet Jet v Indiji,« piše neki Italijan, »nisem še nič razumel indijskega mišljenja. Ko sem bil'tam deset let, sem mislil, da razumem nekaj tega, toda sedaj, ko živim v Indiji že dvajset let, vidim, da resnično nič ne razumem.« Samo dobra volja ne zadostuje. Angleška mestna hiša vidno teži po podobnosti s peščen a.sto arhitekturo iz Časa velikih Mogulov. Kljub temu pa učinkuje kot neka mešanica kolodvora in mavzoleja. Evropejska trgovska četrt v Bombayu in Delhih je polna bahavih, štiri nadstropja visokih kamenitih stavb g stolpci, ki pa ostanejo osramočeno pred gracioznostjo najrevnejšega indijskega templja. Po drugi strani: videl sem, kako se je neko domače indijsko gledališče trudilo a »Romeom in Julijo«. To je bil pravi polom. S tem da so dečki igrali ženske vloge (kakor je sploh tukaj običaj) ni mogoče opravičiti polomije; to M utegnilo učinkovati celo pristno, kajti Shakespearjeva igralska družina je delala prav lako. Debel evnuški indijski mladenič, ki je predstavljal dojiljo, je bil celo boljši kakor prenekatera Julijina dojilja, ki sem jo gledal v Evropi. Toda drama sama je morala ostali v tej deželi brez 'konfliktov, kjer sklepajo starši že otroške zakone, nerazumljiva. Ubogi fant, ki je (z močnimi, lažnimi prsi pod lilasto obleko) predstavljal Julijo, je zastonj vrtel s svojim prstom po nosu, da bi prikazal poredno zaljubljenost. In Romeo, ki je bil oblečen v neke vrsto maharadžino obleko z zlatom in biseri, je brezuspešno tulil tako glasno, kakor v svoji najpriljubljenejSj vlogi pobijalca tigrov. Sicer potrpežljivo občinstvo, ki je kleče čepelo na blazinastih klopeh, je vedno glasneje zahtevalo čaja in se izmuznilo ven že pri drugem dejanju, čeprav mu je bila za opolnoči obljubljena burka (indijsko gledališče igra od devete zvečer do tretje ure zjutraj). Nek izobražen Indijec (študiral je v Cambrigeju), je rekel, da mu je ostalo vse zapadno tuje, z izjemo italijanske renesanse, ki ima marsikaj skupnega s skoraj istočasnim procvitom umetnosti velikih Mogulov. Stvarno učinkuje na Evropejca neposredno tn močno samo poslednja — in edino ona. Amerikanci seveda, katerim manjka umetniške tradicije in možnosti primerjave Rima in Delirija ali Florence in Agre, stoje brez smisla liki otroci pred palačami dobe indijskega umetniškega procvita. Samo Kodak, ta specifična amerikanska iznajdba, ki najsubtilnejše stvari skrči na enostavne beločme kontraste, zmore Amerikancu poenostaviti indijske gradbene umetnine. Zato povsod, kjer so Amerikanci v, bližini, pokajo Kodaki. In Amerikanci so v bližini vedno. Zdi se, da je danes to edini narod, ki ima denar za potovanje. ... Bilo je pozno zvečer, ko sem prišel v Agro. Tako sem videl »Taj Mahal« najpreje samo v mesečini. Meni, vsega navajenemu poročevalcu je zastal dih. Najlepša hiša na svetu? Ta indijski nagrobni spomenik sploh ni hiša. To je utelešenje ljubezni v bel marmor. To je božanska iskra, ki zablesti v stoletju samo enkrat v srcu kakega umetnika genija. Kateri genij? Nihče ne pozna imena človeka, kateremu je pred tri sto leti dal veliki Mogul šah Džehan naročilo, naj zgradi mavzolej za njegovo najljubšo ženo. Nihče ne ve, kdo si je izmislil načrt, kdo ga je v osemnajstih letih izvršil in kdo ga je nato okrasil z nežnimi cvetovi iz ahata. Nič ne veže to čudežno delo z imenom, z usodo ustvarjalca. Ne zgradba, čist cvet liki lotosovemu popku se blesti v nebo kupola med štirimi togimi stebt-i minareta. Tako priprosla in tako samo po sebi umevna se zdi ta, ljubezni polna bela harmonija marmorne kocke s kupolo, da ni treba občudovati nobenega'' trika in nobene tehnične posebnosti. To je cvet ljubezni v marmorju, to je duša lepe in dobre žene, ki plava nad temo cipres v mesečini. Visoko nad kupolo se blesti temno zlat glavič, kakor utrujen pogled, ki ga je pošiljat1 umirajoči in od lastnega sina ujeti veliki Mogul h grobu svoje žene — od trdnjave sem, ki leži mogočno in Štorasto v senoi, kakor usodit borečega se moža... Bil je očarujoč večer. Precej je namreč deževalo in drevesa ter cvetje je dihalo svežost V tem trenutku je rekel za menoj cmerav moški glas: »Čas je za večerjo! Spet bomo prišli prepozno!« Nekaj više uglašen ženski glas, ki je vs..ko besedo vlekel kakor žvečilni gumi, je odgovoril pol jokavo pol ogorčeno: »Saj vendar ne morem nič napraviti proti temu, da stoji ta gentleinen pred mojim Kodakom in mi moti posnetek v mesečini.« V tem, ko sem se opravičeval, je prišel cel trop Amerikaneev obdanih od trgovčičev, ki so prodajali mali Taj Mahal iz milnega kamna. Zoperne stvari, ki jih takoj spravijo v lesene zabojčke, zapečatijo in odpošljejo po pošti. Kakor oblak so zaplavali mimo božanskega Taj Mahala že neštetokrat prežvečeni. Beatiful indeed! Inst it »in Sure.«1 In marmorni čar je izhlapel za lepo umito nekulturo ter v glasnem zadovoljstvu uspeSnih prodajalcev. Ko sem bežal sem še slišal vprašanje nekega vedoželnega dekleta: »Kdo je pravzaprav izdelal Taj Mahal?« O ti moj ljubi Bog dejala jo »izdelal«, kakor da bi šlo za par hlač. »Kako vam je dopadel Taj?« me je vprašal indijski ra*nnl<»'; ko sem prišel k večerji. »Amerikanci so bili tam,« sem odvrnil. Nasmeh1’!! se je z razumevanjem: »Ves hotel jih jo poln. Štiri »to jih je prišlo z »Dollar line«, da bi videli Taj Mahal v mesečini. Prav iz Delhija smo morali naročiti fotografe, da bodo zmogli v štiriindvajsetih urah izgotoviti njihove posnetke.« ^ ( »In vsako razpoloženje pokvarijo!« >0, gospod, razpoloženje je zastonj, denar pa je v Indiji redek... Vidite tam lestenec? Onega zelenega stekla? Nekaj koščkov tega lestenca mi je zadnjič zmanjkalo. Kasneje sem jih spet vitj-el na vratovih nekaterih amerikanskih dam. Te steklene bisere so kupile kot »indijske jadec in so plačale za košček po trideset rupij. Za enega celo sto. Ta je bil večji in je imel obliko srca.« Resnično lepo! Ali ne? Zares. U Unht* «*«•. . Urtllnt. lob Kru.rU - tet SodJ. - UmUU, Klr*. J..OT.H . Bokopton m »M' M *.-hoL-h. 0 U. - UMtalttM K»tacK» .H« MB - .11» * - M—* tekati, kaj šele, da bi od pijanosti zgrmela na tla. S primernimi instrumenti 6e je znanstvenikom posrečilo ugotoviti, da se je kroženje soka v rastlinah pospešilo in postalo istočasno nepravilno. Izredno močnim »utripom« so eledili potem 6pet nenavadno dolgi odmori. Skratka, z rastlino se je v tem primeru zgodilo nekaj čisto sličnega, kakor s človekom, kadar 6e ga »na6rka«. Pri 115 letih še vedno brije in striže Izredno žilavega in življenjsko odpornega brivca imajo nekje na severnem Portugalskem. Pravijo, da je mož danes star že 115 let in da še vedno odlično opravlja 6vojo obrl. rt rije še vedno brez očal, le pri striženju la6 si jih natakne, ker je to bolj kočljiva zadeva, kakor pa britje.