GOSPODINJA IN MATI
LETO 1942-XX
11. NOVEMBRA
Shranimo svežo zelenjavo
O vseh mogočih načinih ohranjevanja živil je bilo že precej govora. Ne smemo pa pozabiti najvažnejšega: ehranjevanja vrtnine v svežem stanju. V mnogih gospodinjstvih so zelo zadovoljni, če imajo svežih zalog kvečjemu tja do božiča. Od tega časa dalje pa iz lastnih shramb že ne pride drugega kot kislo zelje in repa. In to se zdi vsem gospodinjam čisto v redu: eaj imajo za praznike se v kozarcih nekaj. Ce pa se ozremo na trg, vidimo, da je tam do poletja sveža vrtnina na razpolago. Tja jo pripeljejo spretni vrtnarji, ki jo znajo dobro shraniti. O nnjih vemo torej, da ee vrtnina da spraviti dalj, kot smo splošno mnenja.
K temu, da nam vrtnine tudi v zimskem času ne bo manjkalo, nam pomaga dvoje: saditev proti mrazu odpornih vrst vrtnine in shranjevanje iste v proti mrazu in gnilobi zavarovanih ter v zimskem času dostopnih prostorih.
Proti mrazu odpornih zelenjadnih rastlin sicef ni mnogo, nekaj jih je pa le. Od ka-pusnic eta tu glavičasti kapus ali popčar in kodrasti kapus, ki ju ves zimski čas lahko nabiramo. Če 6e obeta zelo ostra zima, je dobro, da zemljo okrog korenin pokrijemo z listjem ali z smrečjem. Razen teh ostanejo čez zimo v zemlji še: črni koren, radič, motovileč, špinača, por, drobnjak, špargelj, ra-barbara, hren, vendar jih je izpod enega in iz zmrznjene zemlje nemogoče kopati. Zato tudi od teh shranimo v primernem proetoru one, ki ee nam jih izplača. To so: črni koren, radič, por, drobnjak, liren.
Predv6em Je za uspešno hranjenje velike važnosti izbira pravih vrst. V nasprotju z onimi za poletno rabo namenjenimi rastlinami, odberemo za zimsko hranjenje vrtnino onih vrst s trdo zgradbo tietov, gomoljev itd. Tudi ne sme biti za to vrsto vrtnine zemlja preveč gnojena, kajti gnoj povzroči hitro rast in rahlo zgradbo. Razumljivo je, da mora biti rastlina dovolj, a ne preveč razvita, torej ravno prav zrela takrat, ko jo menimo shraniti. Zato je že čas sejanja oziroma sajenja velike važnosti. Prezgodaj sajena zelenjad je prezreta, razpoka i.n gnije, — prepozno sajena pa je še premlada za «hranjenje — razen nekaterih vrst, kot je n. pr. cvetača, ki ee v klet sajena razvije.
Za vzimovanje namenjeno zelenjad je
treba previdno izkopati, da ni ranjena, kajti pomnimo, da je vsak poškodovan del mnogo bolj dovzeten za gnitje. Vrtnino očistimo gnilih ali nagnitih in kako drugače poškodovanih listov, ter jo damo za nekaj časa v vrtno uto ali kak drug zračen prostor, da ee nekoliko osuši, da malo zvene. Sele nato jo vlagamo v za hranjenje namenjen prostor. Če je zelenjad mokra, počakamo suhega vremena, ter jo šele nato izkopljemo. Nič ne de, če 60 listi nekoliko pomrznili. Mirno po-čakajmo toplih dni, da ee vrtnina odtaja in šele nato z njo v prostor za hranjenje.
Za shranjevanje vrtnine najprimernejši prostor je seveda zračna, ne prevlažna, snažna klet ali shramba. Dobra je tudi zasipnica, zakop ali topla greda.
Kako pripravimo klet za hranjenje vrtnine, je bilo že v enem prejšnjih člankov omenjeno. Ko je klet tako pripravljena, počakamo zelo mrzlih dni. Nato pa znosimo vrtnino v klet, kjer jo vrsti primerno vložimo. V enem delu kleti lahko uredimo gredo iz vrtne zemlje, kamor 6adimo še nerazvito evetačo, solato in zeleno. V kot nanosimo peska, v katerega vložimo korenasto zelenjad: korenje, peso, črni koren, črno redkev, hren itd. Namesto peska je tudi zelo dobro uporabljiva šota. Seveda je treba zemljo, pesek ali šoto vsako leto obnoviti, ker se v etarem materialu nahaja mnogo gnilobnih glivic, ki bi povzročile gnitje zelenjadi. Vrtnine z mehkejšimi in za gnilobo dovzetnejšimi listi ne smemo vložiti pregoeto ekupaj, da ima dovolj zraka, kar preprečuje gnitje.
Tam, kjer je klet majhna, priporočam saditev vrtnine v preluknjane sode, zaboje in na police. V sode je predvsem priporočljivo eaditi peteršilj, zeleno in korenje. V ta namen sod po celi površini preluknjamo v primernih presledkih. Vrtnino vložimo v plasteh, tako da gleda gornji konec korenja, peteršilja itd. skozi luknjo, da lahko raste. V majhni kleti je tudi prav primerno, da si uredimo močne police eno vrh druge. Na te nanosimo zemlje ter vanje sadimo za vzimovanje namenjeno vrtnino. Na ta način vzorno urejeno klet sem videla na kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. Zdi ee mi zelo primerna
in uporabljiva za manjša, pa tudi za velika gospodinjstva.
Zelo nespameten bi bil oni, ki ima toplo gredo in je ne bi uporabil za vzimovanje vrtnine, pa tudi poljskih sadežev. Topla greda nam prav lepo nadomesti klet. Iz tople grede zmečemo staro zemljo in gnoj ter ju skompostiramo. V gredo pa namečemo sveže, ne prevlažne zemlje ali mivke. Zemlja ne sme -biti kompoetna, marveč presajena vrtna zemlja, da vsebuje čim manj razkra-jajočih se snovi, ki bi povzročile gnitje vzim-ljene zelenjadi. Nasejemo jo 20—25 cm na visoko. Nanjo eadimo še ne prezrelo zelenjad, prav kot bi sadili na vrtno gredo. Toda pazimo, da zelenjad ni mokra in ne zmrznjena. Zato vzimujmo v suhem vremenu. Če je zelenjad zmrznila, pa počakajmo toplega dne, da se na gredi odtaja in osuši, šele nato jo vsadimo v toplo gredo. Sadimo pa na redko, tako da je med posameznimi rastlinami še precej prostora.
Vzimovanje v zakopih, jarkih in žasipni-cah. Pod imenom zakop razumemo plitvo, v zemljo skopano jamo, v katero nagrmadimo za prezimovanje namenjeno zelenjad. Ta način shranjevanja je primeren le za gomolj-nice in korenasto zelenjad: za krompir, korenje, kolerabo in podobno. Ker vsake vrste gomolji tudi »dihajo«, t. j. oddajajo gotovo količino vlage in toplote, ne sme biti zakop preširok. V zakopu, kjer so gomolji preširoko in previsoko nagrmadeni, namreč nastane nevarnost, da se sredina »vname«, da segnije zaradi pomanjkanja zraka. Da se to ne zgodi, dajo v sredino večjih zakopov navadno šop slame, ki gleda še iz zemlje, katera pokriva zakop. Za manjša gospodinjstva pa zadostuje zakop, ki je 1 m v širino izkopan in tudi ni višji od enega metra. V do 30 cm globoko in 1 m široko jamo torej na-eujemo kolerab, korenja ali podobnega do 1 m višine, povrhu pokrijemo s slamo in na to namečemo še zemlje Nekateri taki za-kopi so kar umeteljno zgrajeni. V strani so v zemljo vzidani cvetlični lončki brez dna — najenostavnejši zračniki.
Zelo enostaven način vzimovanja korenja je oni v jarke. Zemljo izkopljemo 40 cm v širino in 50cni v globino, ter jo namečemo ob obeh straneh jarka. Korenje namečemo do vrha v jarek in ni nujno, da bi jarek na dnu prej s čim obložili Šele ob nastopu hudega mraza položimo čez jarek smrečje ali pa slamo, kar je zadostna odeja, da se nam ni bati pozebe.
Zasipnica je na prostem, 20 cm globoko v zemljo izkopana, 1.50 m široka greda. Izkopano zemljo nasujemo okrog grede tako, da znaša globina zasipnice 40 —50 cm. Na mokrih tleh in pa če je dovolj delovnih moči na razpolago, je priporočljivo tla zasipnice obložiti z robatim kamenjem, da talna vlaga ne moči zgornje zemlje, ki vanjo eadimo zelenjad. Zasipnica je zlasti primerna za sajenje zelja, ohrovta, cvetače, solate, zelene, peter-
šilja in pora. Poznam dva načina pokrivanja zasipnic: prvi je ta, da kai počez čez gredo vodoravno položimo deske, če teh nimamo, pa preklje, ter nanje namečemo smrečja in slame za varetvo proti mrazu.
Drug način pa je ta, da zabijemo na konceh grede v sredino kol, pa še znotraj vzdolž sredine zasipnice nekaj kolov, na katere vodoravno pribijemo drogove. Na to srednjo oporo prislonimo z vsake podolžne strani deske. Taka zasipnica izgleda kot mala hišica. Na konceh prislonimo deske, ki jih uredimo talco, da jih je lahko odstranjevati. Tu imamo vhod v zasipnico in zračnik obenem. Ob sončnih dneh je treba zasipnico zračiti. To storimo tako, da odkrijemo par desk, ter pustimo odkrito, dokler ne zmrzuje, t. j. par opoldanskih ur. Ko nastopi močnejši mraz, namečemo na deske zemljo, slamo ali smrečje, da je v »hišici« bolj toplo. Vrtnino od tod jemljemo v toplih dneh ter jo pustimo nekaj časa v hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje, da se odtaja.
V malih razmerah pa si namesto zafeopa ali zasipnice uredimo zaboj, v katerega eadimo vrtnino, ga zakopljemo na gredo ter pokrijemo z desko in slamo.
Ko je vrtnina spravljena, se začne najvažnejše: pravilna oskrba zaloge. Celo z naj-ekrbnejšo pripravo ne moremo preprečiti gnitja te ali one rastline. Zato je najvažnejše, da zaloge večkrat pregledamo in vsako ogni-to rastlino takoj odstranimo. Vestnost nam bo tu obilno povrnjena s tem, da rešimo ostale zaloge. Brezpogojno je treba večkrat zračiti — tako klet kot ostale shrambe, kajti gniloba in svež zrak nista prijatelja. Zračiti je pozimi najbolje v opoldanskih urah ob sončnih dneh. Z zasipnic ob takih dneh odmečemo vse, kar jih pokriva: smrečje, slamo, listje, ter epet pri nastopajočem mrazu pokrijemo.
Skrajni čas je torej, da pripravimo slamo, 6mrečje in proetore za hranjenje. Z vzi-movanjem 6amim se nam pred 15. novembrom še ne mudi, kajti čim dalj je vrtnina na prostem, tem bolje. Sicer pa, saj veste, kako pravimo: »Če je na sv. Uršule dan le za rjuho jasnega, bodo še vsi lenuhi lahko spravili pridelke s polja in z vrtov!« In letos je sv. Uršula praznovala svoj god na izredno sončen in lep dan.
Hribar Cita.
Volnene rokavice postanejo nepremočlji-
ve, če jih namočimo v raztopnini octove kisline in ilovice. To raztopino dobimo v drogerijah.
Če se moška obleka sveti na rokavih ali drugje, jo narahlo odrgnemo na mestih, kjer se sveti z raskavcem (stekleni papir). Sicer se e tem odrgne nekoliko volne, a nikakor ne toliko, da bi se blago raztrgalo. Seveda je treba delati previdno.
Nogavice postanejo mehke, če denemo pri pranju v vsako košček mila.
P6RUTNINA

Krmita perutnico z zelenjavo
M pozimi!
Poleti najde perutnina na prosti paši dovolj zelenjave in v njej tudi važne vitamine. Da pa nam bodo kokoši pridno nesle tudi pozimi, jim moramo nuditi poleg običajne hrane tudi razno zelenjavo, ki te vitamine vsebuje. Zelenjavo namreč vrednotimo v glavnem po vitaminih in rudninski soli, a manj po ostalih redilnih snoveh, ki jih navadno le malo vsebuje. Sicer ima rudninske soli tudi seno, vendar pa je seno brez vitaminov, ker so se pri sušenju uničili. Na vsak način moramo dajati pozimi perutnini tudi zelenjavo. Za krmljenje perutnine so kaj primerne ka-pusnice: zelje, ohrovt, listi karfijole, rožnatega kapusa, razne kolerabe, kravji ohrovt itd. Na petdeset kokoši računamo dnevno dve glavi zelja ali ohrovta odnosno odgovarjajočo količino razne druge zelenjave. Zelje pa moramo jeseni pravilno vzimiti, ker nam v nasprotnem primeru zmrzne, medtem ko lahko nabiramo ohrovt odnosno kravji ohrovt na prostem sproti. Ker pa ne smemo nikdar krmiti perutnine з zmrznjeno zelenjavo, ki povzroča nevarne motnje v prebavilih, prenesemo zelenjavo dva do tri dni prej v topel prostor, da se odtaja in jo šele nato pokrmi-mo živalim.
Najcenejši nadomestek za zelenjavo pozimi je pesa, ki pa vsebuje v glavnem le rudninske snovi, pa le malo vitaminov. Petdeset kokoši požre dnevno 1—2 kg pese. Preveč pese ne smemo dajati perutnini, ker potem ne žre druge krme. Ker pa vsebuje pesa veliko oksalne kisline, ki povzroča grižo, moramo primešati med mehko krmo nekoliko poklajnega apna. Prav tako lahko krmimo kokoši s korenjem in z rdečo peso, ki jo zri-bano primešamo z otrobi, krmilno moko ali pa z deteljčnim odnosno senenim drobirjem. Na glavo in dan računamo okrog 2 dkg pese odnosno korenja. Kdor le more, naj primeša med mehko krmo deteljčni drobir, ki je odlična beljakovinasta hrana. Po deteljčnein drobirju tudi neeo kokoši jajca s temno-rumenimi rumenjaki Na barvo rumenjaka vpliva tudi silaža ali okisana krma, ki je izvrsten nadomestek za svežo zelenjavo. Silaža namreč vsebuje mlečno kislino, ki ugodno vpliva ne le na zdravstvenostanje perutnine, ampak tudi na nesnost. Na glavo ;n dan vzamemo do 25 g okisane krme. Damo jo lahko perutnini samo ali pa pomešano. Živali pa smemo krmiti le 6 povsem pravilno pripravljeno silažo, ne pa j. na pol gnilo, plesnivo in Smrdljivo. Okisana krma mora imeti prijeten kislasl vonj. Po plesni vi in gnili eilaži,
ki že od daleč smrdi, bi živali zbolele. Za kokoši je najboljša okisana trava, detelja, mlada sočna koruza in razne kapusnice.
Dobro in poceni nadomestilo za zelenjavo je zlasti deteljčni drobir. Kokošim natresemo euh drobir v korita ali pa ga zamešamo med mehko krmo. Škoda je le, da naši kmetje vse premalo cenijo deteljčni in senen drobir, ki ga največkrat pometejo s senikov na smetišče. In vendar je drebir skoraj prav toliko vreden kot otrobi
Negospodarsko krmljenje perutnine z zelenjavo pa je lahko precej drago. Kdor n. pr. nareže kokošim peso in jo vrže kar na umazana tla, lahko opazi, da je perutnina noče žreti. Peso je treba ali zribati ter dati kokošim pomešano z otrobi, ali pa celo natakniti na močne žeblje. Skozi primerno veliko„ desko zabijemo od spodaj daljše žeblje in nataknemo nanje peso. Lahko pa damo peso v gare ali v košaro, ki jo spletemo iz močne žice in jo v kurnici obesimo v primerni višini. V takšno košaro denemo tudi liste zelja, ohrovta itd Ko postane mrzleje, visečo košaro nekoliko dvignemo, da so kokoši prisiljene odskakovati s tal, če hočejo priti do zelenjave. Na ta način se perutnina razgiblje in tudi primerno ugreje. Takšna košara, ki jo vsak le količkaj ročen perutninar sam splete, je prav cenena. Se pa vsekakor splača, ker živali hrane ne pomažejo in do zadnjega pozro. Namesto koša pa lahko postavimo k steni nekake gare. Na sprednji etrani pritrdimo žično mrežo s širokimi odprtinami (5 do 6 cm v premeru) ali pa lesene letvice v razdalji 5 cm. Ker so gare spodaj 15 cm, a zgoraj približno 40 "m široke, je prednja stran nagnjena navznoter. Dolge so lahko 50 do 60 cm. visoke pa 50 cm. Gare pritrdimo na steno 20 —25 cm od tal.
Perulninarjil Ne pozabite tedaj dajati pozimi kokošim vsak dan zelenjave, ker le tedaj smete pričakovati, da vam bodo pridno neele zimska jajca.
Za zdravljenje opeklin, je zelo priporočljiv beljak od jajca. Ne blaži samo bolečine, ampak je tudi uspešno zdravilo.
Če je zamašek predebel, ga ne smemo rezati. Na spodnji strani izdolbemo v sredini luknjico, nakar se zamašek da stisniti.
Madeže od rdečega v'na ali sadja odstranimo iz prtov in drugega perila, če jih pred pranjem namažemo z glicerinom. Pri kuhanju bodo madeži gotovo izginili.
Žebelj zabijemo z lahkoto v zid, ko se rad kruši, 6e napolnimo luknjico z dobro namočenim časopisnim papirjem in šele nato zabijemo žebelj.
DOM
Med je izvrstno hranilo za otroke
Otroci imajo zelo radi sladkarije, kar je popolnoma umljivo, ker razvijajoče se telo potrebuje sladkorja Navadno zadostijo tej želji po sladkobi s sladkorčki in sladkarijami. Te pa škodujejo otrokovemu zobovju in povzročajo nemalokrat želodčne težave. V najboljšem primeru pa pokravijo tek. Zato je mnogo bolj priporočljivo, če otrokom dajemo med. Sladkor se mora šele razkrojiti s pomočjo želodčnih sokov, da ga telo more vsrkati; za med pa tega ni treba, ker so to že opravile čebele. Sladkor, ki ga vsebuje med, preide lahko brez vsake predelave v kri, kjer proizvaja toploto in pospešuje razvoj telesa. Poleg tega vsebuje med še mineralne soli in vitamine, ki so človeškemu organizmu zelo koristni in potrebni.
Med je tudi za odrasle zelo priporočljiv. Ni samo odlično hranilo, ampak tudi zdravilo, posebno proti raznim prehladom.
Skriti sovražniki zdravja
Vsaka gospodinja ima navado, da zelenjavo temeljito opere, preden jo uporabi, da odstrani zemljo in drugo nesnago z nje. Če zelenjavo kuha, je dovolj, če jo poprej večkrat izplakne v čisti vodi. Če pa zelenjava pride surova na mizo, tako čiščenje nikakor ne zadošča. Mnogo nesnage in raznih klic se tako trdno drži listov in sadežev, da jih samo z izplakovanjem ne moremo odstraniti. Tudi jih s prostim očesom ne vidimo. Če zelenjavo prekuhamo, je vsaka nevarnost odstranjena. Pri surovi zelenjavi in sadežih pa si moramo pomagati na drug način, da preprečimo morebitna obolenja.
Kako naj torej uničimo morebitne nevidne sovražnike našega zdravja. Eno izmed najbolj uspešnih sredstev je, da zalenjavo denemo v slano vodo in jo pustimo v njej pol ure. Nato pa jo izplaknemo s čisto vodo. Sol uniči vse škodljive glive, Pri raznih jagodah se moramo pač zadovoljiti, da jih samo operetno v čisti vodi; drugo sadje pa če le mogoče tudi temeljito obrišemo
Če je snaga povsod potrebna, je toliko bolj potrebna pri kuhi. Skrbna in snažna gospodinja bo obvarovala svoje domače pred mnogimi boleznimi.
Tudi pridna gospodinja ima lahko negovane roke
Da ostanejo nohti pri kuhinjskem delu snažni, jih prej zasadi v milo, tako preprečiš, da se umazanija ne nabira za nohti.
Da roke ne postanejo hrapave, jih potem, ko si iih umila, splakni s kisom. Če jih nadrgneš s kumaričnim ali citroninim sokom, kateremu si dodala nekaj kapljic gli-
cerina, ostanejo vedno mehke in bele. Madeže od sadja odstraniš z rok z močnim čajem. Duh po čebuli ali ribah izgine, če roke nadrgneš z vlažno soljo.
Če se ti je zarila pod kožo trščica in je ne moreš izvleči, napolni steklenico s široko odprtino z zelo vročo vodo do štirih petin. Mesto, kjer je trščica, pritisni na odprtino in trščica bo kmalu prilezla na dan.
Nasveti za dem
Čevlji postanejo bolj trpežni, če še nove podplate namažemo z lanenim oljem. S tem obvarujemo čevlje pred mokroto.
Duh po ribah odstranimo iz kuhinje, če postavimo na štedilnik posodico s kisom, da zavre.
Perilo bo snežnobelo, če v kotel za kuhanje perila damo nekaj koščkov citrone ali pa zdrobljene jajčne lupine v mali vrečici.
Blago, čigar barva je zelo občutljiva, namakamo pred pranjem v mlačni vodi, kateri smo dodali nekaj terpentina
Perilo ali druge stvari iz flanele ne smemo pri pranju nikdar neposredno namiliti, pač pa jih moramo prati v milnici.
Da se volnene nogavice ne skrčijo pri pranju in ne postanejo trde, jih, ko so še nove, toliko časa gladimo z mokro krpo, dokler se krpa popolnoma ne posuši. Na ta način oetanejo nogavice vedno kot nove.
Svetle nogavice, ki so se umazale z barvo od čevljev, očistimo, ie jih pred pranjem namočimo v vodi, ki smo ji dodali boraks.
Čipke peremo najprej v vroči milnici, nato v mrzli, nakar jih pomočimo v mleko, da postanejo trdnejše in jih končno zlikamo z ne preveč vročim likalnikoni.
Barvasto perilo ne smemo kuhati v sodi. Peremo ga v slani vodi, ki smo ji dodali nekaj kisa in z milom. Tudi črno blago peremo v slani vodi z dodatkom kisa.
Tudi ženske znajo molčati. Nadzorstvo nad svetovnim zlatim zakladom, ki je shranjen v am'eriški trdnjavi Fordth-Knox je poverjeno dvema ženskama.
Ti dve ženski nadzorujeta vse osobje in njuna naloga je tudi, da sestavita načrte za prenos večjih količin zlata iz trdnjave. Uradi in posamezni uslužbenci, ki so zaposleni pri teh pošiljkah dobijo natančna navodila, neodvisno drug od drugega. Sele v zadnjem trenutku pa zvedo za natančno uro odhoda transporta: Za prevažanje zlata uporabljajo oklepne vagone in oklepne avtomobile.
Ves zaklad in posamezne pošiljke, čigar prenos zahteva ogromnih stroškov, je popolnoma v rokah teh dveh žensk. Srečen prenos posameznih pošiljk je predvsem odvisen od. njune molečnosti. Potem pa naj še kdo trdi, da ženske ne znajo molčatil