115. številka. Trat, v soboto 20. maja |S99. Edinost" ithaja dvakrat iim dim. račun nedelj in praznikov, tj u t raj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9, uri zjutraj. * Naročui mi /uuAu : Obe isdanji na leto . . . gld. 21 ■ — » Za Mamo večerno izdanje . 12'— '/.a pol leta. četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrer. priložene naročnine ne uprava ne oeira. Nr drobno «e prodajajo v Trstu sjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake 7. jutranje Številke po 9 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. IVčaj XXIV. Telefon Stv. H70. 4 nvč. v edinosti je moč! OgUii _ se računajo po vrstah v petim. /.a večkratno naročilo * primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domari oglasi itd. se računajo po pogodili. V ni dopisi naj se polil jajn uredništva. NetVankovani dopisi se ue sprejemajo. Rokopisi sp ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema nprnvntltvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Tisi. VredniStvo In tUkiirnn se nahajala v ulici Carinita Atv. 12. 1'prnvniStv«, od-prnvniStvo In sprejemanje InsernUv v ulici Molin piccolo Stv. 11. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konaorcija lista „EJlnost" v Trstu. "T" rna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) l)llllil,| It). (Deželni /bor.) Opozicija je prisotna. Deželni maršal izjavlja, da se na enoličnem vodstvu predsedništva noče držati načela, po katerem bi se s poslane! ravnalo s strogostjo, ki bi odgovarjala sodbi predsedništva o vsebini njih govorov, in da bi so smelo odobravati, ako se jih žali; on da je imel v mislih tako vodstvo, ki bi zabranjevalo izzivanja in prizore, kateri nasprotujejo dostojanstvu zbornice. Posl. dr. Lueger podaja pod predscduištvom Htrohbaehoviin nujni predlog, s katerim se z ozirom na dvobojno stvar Heiterer-Gudenus poživlja ustavni odsek, da se tekom tega zasedanja stavi predlog v varstvo svobode govora in svobode predsednika v poslovnem vodstvu. Deželni maršal prosi, da se ta stvar smatra kakor privatno ter da se odkloni nujni predlog. On da v izvrševanju svojih dolžnosti ne bode pristopen uplivom od nobene strani. Po kratki debati se je sprejel nujni predlog s )\1 proti HO glasovom. Proti predlogu so glasovali veleposestniki, socijalni politiki, liberalci in nemški nacijonalci. Praga H). (Deželni zbor.) Deželni maršal je čital začetkom seje dopise trinajstih nemško-narod-nili poslancev, v katerih izjavljajo, da odlagajo svoje mandate, ker jih nočejo obdržati po milosti mladočeške dežel nozi mrske stranke. To priobčenjo je naredilo precejšen utis na dež. zbor. Maršal izjavlja, da razpiše nove volitve. Po rešitvi vseh tlel se je deželni zbor zaključil h trikratnim «Slava!» Njegovemu Veličanstvo cesarju. V konečnem govoru se je deželni maršal oziral na plodonosno delovanje zadnjega zasedanja, ki je bilo bogato pozitivnega dela. Dasi so nemški poslanci smatrali potrebnim, da se niso udeležili razprav, si je de- POD L r S T K Iv. Zadnji pozdrav. Podlesnikov. Meti literarnimi krogi so je raznesla hitro žalostna novica, ki so jo sporočili časniki o nevarni bolezni jednega prvih pesnikov, čigav dovršeni proizvodi so vzbujali povsod zanimanje. Vsi, ki so čitali njegova dela, so bili pretreseni o tej novioi... V mali, temni sobici velike hiše v predmestju pa je ležal na trohljivi postelji mlad bolnik — pesnik. Obraz mu je bil upadel iu rumen, v tresoči desnici pa je držal mal listič, katerega je čital. «Danes, čez dolgih šest let sem prelomila obljubo, ki sem jo storila — pišem Ti: šejedenkrat po dolzem času in zadnjič! ('emu 'Ji pišem? Imam-li pravico, da Ti poklicem zopet v spomin minola in pozabljena leta prve sreče?! Sama si ne vem odgovora. Čitala sem v časopisih o Tvoji bolezni in tedaj se me je polastila želja, da Ti zopet obudim v duši sladke spomine, na katere si Ti gotovo že davno pozabil, katerih hi se otresla morda tudi jaz — da ne bi čitala Tvojih divnih pesni... Jaz Te obožujem! Ti si postal ugleden, dobil si ime, slavo in vsega, po čemer si hrepenel. Našel si morda tudi srečo! želni zbor prizadeval, da naj vest neje varuje koristi Nemcev, ter se ogibal vsega, kar bi moglo razdra-žiti njih občutljivost. III oni ost 11». V deželnem zboru je utemeljeval posl. Hirn predlog odseka, da se vsem učiteljem, ki so bili do leta 1 Hi»4. stalno nameščeni, ter imeli pravico do desetletne doklade, dovoli dodatek k plači v višini desetletne doklade ; nadalje da se dovoli 4000 gld. kakor podporo učiteljem, ki so vsled posebne stiske potrebni podpore. Namestnik pozdravlja z veseljem skrb deželnega zbora za učiteljstvo. Predlog je sprejet jednoglasno. Ilukiircst H>. Na glavnih volitvah v tretjem volilnem razredu so izvoljeni sami konservativci. Generalne volitve so sedaj končane. Haag 19, Kraljica Viljelmina in kraljiea-mati prirediti v sredo v čast členom mirovne konference so« rej o v veliki plesni dvorani v gradu. Predsednik mirovne konference pl. Staal je povabil danes prve zastopnike raznih držav v privaten pogovor, da so določi vspored dela. Haag1 Neprenehoma prihajajo iz raznih dežel odposlanci društev prijateljev miru. Kaj sedaj? „Mi govorimo o miru, ali zdi «e mi, da gre za boj". Dr. K ram Ar v aeji dež. zbora Češkega, dne Iti. • maja 1899. Pred nekoliko dnevi smo posneli članek, ki ga je prinesel list »Slavisches Echo» o «italijanski irredenti». Obljubili smo bili, da se še povrnemo k stvari. Toda prišlo je vmes raznih in važnih do- Srečo! Mar se še spominjaš, kako krasne sanje sva sanjala nekdaj o sreči. In dosegla sva jo tudi. Mar nisva bila srečna tedaj, ko sta se najini ustni prvič združili v poljub ? ! Tedaj sva se ljubila! In kje je več sreče, nego v ljubezni... kje? Na bledem obrazu bolnikovem seje prikazala rahla, nezdrava rudečica, roka mu je za trenotek omahnila in prijel se je za bolno glavo. «Kako se motiš, tudi v ljubezni ni vedno sreča«, je vzdihnil in jel dalje čitati: «Toda, kratka je bila najina sreča! Še predno sva se prav zavedla, že je zginila! Morda sva bila tedaj še preotročja, da bi znala obdržati srečo!* Pota sta se nama razdružila .. . Jaz sem našla drugo srečo: na strani sopro-govi, ki me ljubi med svojimi otroeiči. Morda si jo našel tudi Ti ? Morda pa si vendar sam med ljudmi, ki Te obožujejo in se divijo Tvojemu duhu! Ako je to, tedaj si ne želim druzega, nego, da bi to pismo prineslo s seboj žarek sreče, ki naj bi napolnil Tvoje srce s spomini na prvo ljubezen, katera morda ni bila Tvoja največja in najglobočja, toda gotovo najsrečnejša, za katero ni vedel nihče drugi, nego Ti in jaz ... Hvala Ti, prijatelj moj za srečo, katero si mi dal. Pozabila sem na vse, kar je sledilo tej sreči in lahko Ti rečem danes: hvala! Ostani zdrav, prijatelj! Mar se ne spominjaš tudi Ti danes na ono malo gorsko vas, na belo godkov, vsled česar nismo izpolnili dane besede. I/pregovoriti smo hoteli še kako o veliki resnici, ki jo je napisal rečeni list, da sta bivša namestnika tržaška Pretiš in Rinaldini zagrešila toliko na razmerah na Primorskem, da je slovansko prebivalstvo vsled teh grehov oslabelo in obnemoglo tako, da si ne more več pomagati samo, da-si Ve muči'in bori uprav nečloveški. Res je tako. In prav to smo hoteli mi poudariti še enkrat, ter pojasniti s konkretnimi podatki. Na tem mestu sicer ne moremo storiti tega v tistem obsegu, kakor smo nanicrjali, ali par dejstev treba vendar pribiti, kar pripomore čitatelju, ne poznavajočemu naše razmere, da si bo mogel tolmačiti stvari in dogodke na Primorskem, ki se vidijo naravnost neverjetni v prvi hip. Izrek v »Slavisehes Echo», da sta namestnika Pretiš in Rinaldini mnogo zakrivila, in da je njima pripisati, da je slovansko prebivalstvo v deželi — torej večina tako obnemoglo in izmučeno, tla si ne more več pomagati samo, je toliko jasna, kolikor žalostna resnica, ali v tem izreku ni vsa resnica, in isti ni popolen, ker dopušča menenje, kakor da je doba Pretisev in Rinaldinijev za nami. Kdor misli tako, je v zmoti. Kdor bi hotel soditi dogodke in stvari na tej podstavi, mora priti do krivih zaključkov in ne more prav soditi naših dogodkov. Vladna politika na Primorskem je čudna, je zapletena iu koinplikovana; kdor jo hoče umeti, more se zaglobili vanjo, mora jej slediti do korenike, mora gledati, da zasledi vzroke, ki gonijo to politiko. Da je jednega prvih vzrokov vladnemu zi-steinu na Primorskem iskati v vnanji konstelaciji, v vnanjih zvezah države, o tem so govori sleherni dan in je notoriško — tako, da pač ni potrebno, da bi zopet danes dokazovali to. Vendar pa se mi hišico kraj vasi iu na gozd za vasjo, po katerem sva tako često hodila? — Mar se ne spominjaš na najine prve poljube?... Gotovo! — Za trenutek sem pozabila, da so mi jeli lasje siveti -- pozabila sem, da se staram in ta trenutek živim le spominom!... Ostani zdrav ! — Moj mož prihaja .,. Sklonil se je nad mojim listom in ga čital -smeji se, saj on ve o moji prvi ljubezni . . . Ostani zdrav! — — — — Bolnik se je zamislil . . . Pred duševno oko so mu stopale različne podobe srečne mladosti, tako živo, kakor bi se godilo vse danes . . . Nasmehnil se je . . . Pred seboj je gledal malo vasico z belo hišico ob robu zelenega gozda in v tej hišici črno-laso deklico, vedno živo in veselo. — Ta deklica mu je vzbudila v srcu prvo ljubezen, res ni bila ta ljubezen najglobočja bila pa je najsrečnejša! Sedaj pa je postala ona žena druzega, našla je srečo, katere bi jej on no mogel dati nikdar. Postala je srečna a on . . . Zagledal se je po siromašni sobi iu iz bolnih prsi se mu je izvil rahel vzdih — — —• — Par dni potem pa so poročali časopisi žalostno vest o smrti jednega na j žen i jal nej šili in najoriginal-nejših pesnikov slovenskih . . . ne damo odtisniti t hI prepričanja, da kraj v ne h teh neresničnih osirov do — dn govorimo naravnost — Italije, ne hi bila politika na Primorskem zadobila nikoli tako odurnih ohlik nasproti Slovencem in Hrvatom, ako ne hi bilo tu lokalnih razmer in ose!>, L i uveljavljajo svojo v o 1 j o, tolik o sovražno Slovanom! Najveći entuzijast za sedanjo vtianjo politiko države in najgoreČncji obo-ževatelj /veze z Italijo l>i lahko ugladil marsikako ostrino, hi se lahko izognil tnarsikaki krivici in preprečil marsikako nasilje, ako hi hotel. Vse, kar se je godilo na Primorskem začasa Pretisa in Rinaldinija, ni torej izviralo le iz omenjenih ozirov, ampak tudi iz lastne volje in iz oseh nega čutstvo-vanja onih lokalnih veličin, ki so določale našo primorsko politiko. Politika Rinaldinija ni torej odgovarjala le »žirom, ampak tudi imlividuvalnosti njegovi in onih, ki so bili za njegovim hrhtom. A sedaj smo prišli tja, kamor smo hoteli: da kon«)tatujemo, d< i namestnika Hinal-dinija sicer ni ver r Trstu, ali ostal nam je zviti Rinaldini, ostali so nam njetjovi zapleeniki in ostali so tisti rplivi, ki so delovali poprej in dajali smer takojšnji politiki. Vse te osebe in ti vplivi delujejo še danes po svojih vezeh, ki se pletejo v Trstu od palače do palače in potem od tržaških do dunajskih palač in — židovskih han k! To naj uvažujejo čitatelji, da nas bodo tuneli, ako rečemo, da duha Kinaldinijev je še v svojem cvetju, olnoma prav pa v tej stvari Njegova ekseelenea vendar nima. Nasprotno, realke so bile ustvarjene tudi s tem namenom, da se dijaki us|>osahljajo jezikovno in sicer na nekoliko zdravejši podlagi, nego v gimnazijah, namreč, da se usposabljajo za življenje, in to je po mojem menenju veliko vredno, pa naj se že o humanitarni izobrazbi govori kolikor navdušeno se hoče. Za življenje je veliko vredno, da zamorejo »lijaki praktično uporabiti to, česar so se v šoli učili. Ravno zato se na realkah poučujejo moderni jeziki, pri nas francoščina in laščina, drugod pa francoščina in angleščina. Mesto dveh mrtvih jezikov grščine in latinščine — se torej tukaj učita dva živa jezika. Potemtakem so realke torej zavodi, kjer se ima tudi gojiti jezikovni pouk. Vpraša se sedaj, kakošna uredba jezikovnega pouka je za realke prikladna? Priznavali mi bode te, da imajo posamične dežele v naši državi čisto drugačne predpogoje za rešitev tega vprašanja. Kar morda ugaja na Češkem ali na Poljskem, to morda pri nas ne ugaja. Cehom ni treba se učiti italijanščine, in zato so uvedli v realke francoščino in angleščino. Pri nas je italijanščina potrebna in zato se pri nas italijanščina tudi poučuje na realki. Ali gospoda moja, res pa je, in tega ne more tajiti nihče, da je pri nas tudi učenje hrvatskega jezika neobhodno potrebno. Jaz sem bil med tistimi poslanci, ki so zadnjič branili hrvatski jezik in tudi glasovali zanj nasproti predlogu gosp. tovariša Lenarčiča, ki je govoril za ruski jezik, in sicer sem že povedal takrat, tla glasujem za hrvatski jezik iz praktičnih razlogov, da hi mi pa sicer bolje ugajal ruski jezik, ker daje učencu večji obzor, in gji njegovo znanje usposablja za širše polje delavnosti. Vendar pa nam je hrvatski jezik bližje, in zakaj gospoda moja ? Ne rečem sicer —■ in v tem oziru dajem prav ekscelenei gosp. poslancu baronu Sch\veglu — da bi naša industrija, ako bomo znali hrvatski, imela več upanja, da bo izvažala svoje izdelke na Balkanski poluotok, ker je to odvisno čisto od drugih predpogojev. Toda to ne odločuje glede učenja hrvatskega jezika, pač pa druga okolnost, ki se je zadnjič povdarjala od mene in od obeh gg. predgovornikov te (središča in leve) strani. Nikakor ne morem torej pritrditi gosp. poslancu, eksc. baronu Schweglu, ki je dejal, da tisti, ki ima kaj opraviti na Balkanu — in Slovencev hodi veliko na Balkanski poluotok — ne bi mogel s hrvatskim jezikom izhajati. Navajal je tudi hrvatski in srbski jezik, češ, da sta to različna jezika. Hrvatski in srbski jezik, gospoda moja, sta si popolnoma jednaka. Jedina razlika je v pisavi, ker Srbi pišejo z cirilico, Hrvati pa z latinico. Pa tudi bolgarski jezik je tako soroden tema jezikoma, da vsaki Bolgar prav lahko razume srbski, odnosno hrvatski jezik. So celo kraji — in ko sem potoval po Balkanu, prišel sem vri-nje — po katerih se govori jezik, o katerem je na prvi pogled težko izreči sodbo, je-li bolgarski ali srbski. Vsak izmed Vas je gotovo že čital, da si nekatere kraje na Balkanskem poluotoku prisvajajo Srbi in Bolgari, zlasti v Macedoniji, ravno glede na jezik, ki se tam govori. Razlika meti temi jeziki je tako majhna, da kdor zna jednega, bo prav lahko razumeval tudi druzega in občeval v njem ne le z inteligenco, temveč tudi s pri prosti mi ljudmi. Ali gospoda moja, kakor sem dejal, v praktičnem oziru je za nas Slo-vence velikega pomena hrvatski jezik, ker vidimo, da nam je prihodujost v narodno-gospodarskem oziru bolj proti jugu odprta. Odkar je Avstrija okupirala Bosno in Hercegovino — in pri tem menda ne ostane, ampak iskala si bo najbrž pota proti Egejskomu morju — išče veliko Slovencev dola in zaslužka v teh deželah. Brez znanja hrvatskega jezika pa je tam absolutno nemogoče izhajati. Že zato je ličenje hrvatskega jezika na realkah neobhodno potrebno, in zato vlada, ako priporoči dotični zakonski načrt v Najvišjo sankcijo, odpotnore le jako dolgo gojeni in goreče čuteni potrebi. (Živahno odobravanje v središču in na levi.) (Zvršetek pride.) Spomini. Naj je človek v sreči ali pa v nesreči, spominja se rad miuolih dni in marsikrat oživlja mu zopet pogum ali pa se ga polašča neka otožnost, ki se bliža indiferentizmu in onemu čutilu, ki se daje izraziti v besedah: »meni vse jedno je — imam še živeti ali ne«. Spomini nas poučujejo večkrat in nam kažejo: ali napredek, ali pa pot v kraj, kjer ni rešitve. Da tudi nas Slovence, o katerih trde, da nismo nikakov historiiki in niti kulturni narod in ki smo baje od Boga na svetu le v to, da množimo število, moč in upliv drugih narodov, ki imajo nekak patent do kulture in me-rodajn.isti, prehajajo tu in tam spomini na minulost, nam mora odpustiti vsakdo, kajti vsaj toliko smemo, da še dihamo, Nekatere črtice iz takih spominov hočemo podati danes. Dolgo nmo premišljevali — kajti Slovenec, kak or sin »nekulturnega« naroda, le počasi misli — od kod so zajemali in še zajemajo naši mero-dajni krogi Primorske, ki so večinoma došli v jug iz severnih nemških pokrajin, svojo izobraženost in posebno svoje znanje o geografiji in statistiki naših krajev. Slednjič smo doznali vendar-le, da jim je morala služiti časom duševnega vežbanja kaka povsem nemška knjiga. Tako knjigo smo dobili te dni tudi mi v roke in se imenuje; »Annegarn — Overhages Handbueh der Geografie« in tam je čitati na strani 12<>. doslovno: In Kfistenlande sind versehiedene Nationen und Spraehen, so Deutsche, Italiener, Grieehen, Heidueken, Juden und Zigeuner... in stran 127.: Triest ist die erste Handelsstadt Oesterreiehs, dasselbe fur Siiddeutsch-land, \vas Hamburg fiir Norddeutsehland. Hier wohnen Juden, Griechen, Armenier, Protestanten.« Po naše bi se to glasilo: »Na Primorskem so raznovrstni narodi in jeziki, tako Nemci, Italijani, Grki, Hajduki, Židje in Cigani . . . Trst je prvo trgovinsko mesto Avstrije in to za južno Nemčijo, kar Hamburg za severno Nemčijo. Tu stanujejo: Židje, Grki, Armenci, protestanti.« Torej nam, to je slovanski večini Primorja ni najmanjšega kotička, če nismo morda »hajduki« 9lahko oblečeni ogerski vojaki, ogerski beriči, po ogersko oblečeni lakaji« (»Art leichtenungarisehen Fussvolkes, ungarisehe Geriehtsdiener; ungariseh gekleidete Lakaien«). Drugi spomin nas sprovaja v zborovanje slovanskih mož, ki se je vršilo pred dvema letoma v Trstu in kjer je naš dični »Sokol«, poslanec Istre, vzkliknil koncem svojega znamenitega govora: »Morituri te salutant«. t. j.: »Umirajoči te pozdravljajo!« ('as hiti, vremena se spreminjajo in danes rečemo lahko: »Dragi naš Sokol, ti nisi imel prav, kajti o umirajočih sedaj ne moremo več govoriti, temveč o »mrličih« ! In ti nimajo več moči, da bi govorili. Naši zastopniki po vsem Primorskem se ne morejo več udeleževati deželno-zborskih sej — oni so . . .! A kaj čemo! Tu nam zopet prihaja tretji spomin. V dobro znanem dunajskem časopisu : »Reichs\vehr« od 15. aprila leta 1H08 štev. 1502 smo čitali: »Man empfangL i m mer melir den Ein-druek, dass endlich einmal in Triest gruudlich Ordnung gemacht \verden muss. Auoh der neue Statthalter Graf Goess bat aber bisher \venig davon verspOren lassen«. Po nase. »Prepričani smo, da se mora jedenkrat vendar red napraviti v Trstu, a naš novi namestnik se še doslej ni posebno ganil.« Minolo je jedno leto in smeh« trdimo, da se j c ganil in da postopa živo. Razvidno je torej, tla smo v resnici napredovali in da napredujemo, četudi pravi preČastiti monsignore Buttignone, da je naše glasilo, ki je pravi glas našega »nehistoričnega« naroda, »logi i o ubbriaeo«, »Riereazione« št. 1). od 1, maja t. 1. Res čudno, da rabi take izraze list, ki je posvečen krščanski ljubezni, izoiniki, literaturi, be-letristiki in katerega uredujejo italijanski, toli izobraženi duhovniki! Bolj spoštljivo imenuje nas in naša glasila najhujši italijanski list »Indipendente«, nego ta lepoznanski »krščanski« list, katerega je najti v marsikateri bogati slovenski hiši velicega Trsta. A kaj čemo: »lakaji« smo, »ponižni« smo — a če ostanemo — Bog zna ! Politični pregled. TRST, 20. maja 18yy. Iz deželnega zbora istrskega. Saj ste čuli o tatu, ki je kričal po ulicah: Primite ga! Menil je, da tako najložje zavede ljudi, da ne pri- mejo onega, ki je kral, ampak ki»jra druzega. — Po takem receptu delajo vedno tudi laška gospoda : da bi svet ne videl, kako vlada protežira njih, pa kriče, da protežira nas. Tako se je godilo tudi včeraj, ko sta poslanca Bennatti in Vareton očitala vladi, da ima slavizatorične tendencije, da z vsemi zakonitimi in nezakonitimi sredstvi snuje slovanske šole, da ie vlada se svojo pristranostjo na korist Slov anotn kriva hudim bojem, da je vlad a odklonila vse laške postulate, da je vlada prvi godec v veliki sinfoniji hrvatsko-slovenski in da celo talzificira zakone, da le ustreza Slovanom itd. itd. — Sedaj pa ne vemo, kaj je veče ; ali brezo-braznost teh gospodov uli pa — ignoranca slavnega italijanskega občinsLva, ko govore o odklanjanju vseli p ost u lato v par dni potem, ko je člen iste laške stranke Gamhini izrekel svoje zadovoljstvo s postopanjem vlade v šolskih stvareh, ko govore to v isti seji, ko so prišli z zakonom za razdeljenje kastavske občine, torej s postulatom, o katerem so sklenili dogovor z vlado par dni poprej!!! Prav ta zakonski načrt, ki je bil predložen v včerajšnji seji, je klasičen izgled, kako točna pla-čcvalka je naša vlada, ako treba plačevati — Italijanom! Oni pa so psovali vlado in kričali : Primi ga! Primi ga! Kaj njim do tega, da je to — grdo, ko pa vidijo, da res vsikdar trpi oni, ki ni kriv ! K položaju. Skupni ucmško-narodui program Nemcev bi bil torej zgotovljen, tako vsaj se glase zadnje vesti z Dunaja. Danes se je isti baje predložil posamičnim klubom, ki so se sešli v svoje posebne seje. V kolikor je prodrlo v javnost o ] tostu lati h Nemcev, bi bilo zabeležiti, da zahtevajo: nemški jezik naj se določi notranjim jezikom med državnimi oblastmi in mej istimi in centralnimi oblastmi; z Nemčijo naj ostane Avstrija v najtesnejih zvezah; vse kontinentalne vlasti naj se združijo v zvezo proti prekomorski konkurenci; protestuje se proti zlorabi $ 14 ; na Češkem naj se zasnujejo narodne kurije in okraji naj se' raz-dele po narodnosti s pridržkom pa, da se v nemških okrajih ne smejo ulagati češke uloge, v čeških pa se morajo nemške uloge vsprejeinati in reševati itd. Ta poslednja zahteva kaže, kakova je ravnopravnost, kakor jo umejo Nemei. Toda, ne pozabimo, da so to postulati, kakor 1 so jih zvarili zaupniki iu je sedaj veliko vprašanje, ^ kaj poreko klubi in zlasti nemška ljudska stranka, ; in kaj poreče še le potem Sehonerer ?! Pa tudi j krščanski socijalisti so se začeli menda nekaj ku-j jati, kajti njih voditelj dr. Lueger je rekel včeraj j v seji zaupnikov, da ne ve, da-li bo mogel priti ! danes v sejo, ker ima — preveč dela. Jasno je, da ! je bil to le izgovor in da krščanski socijalisti niti včeraj niso bili še na jasnem med seboj, kako naj ukrenejo. Sicer pa smo ravnokar dobili zopet nov dokaz, kako divno — nesoglasje vlada mej nemškimi skupinami. Večina dež. zbora češkega ni razveljavila nemških mandatov, a to je ravno nasprotno od onega, kar so hoteli radikalci. Saj je \Volfpovedal na nekem shodu kar naravnost, da so on in njegovi pritiskali, da bi Nemci ne šli v deželni zbor prav v ta namen, da bi zgubili mandute (katerih ogromna večina je sedaj v liberalnih rokah), da bi isti prišli na dopolnilnih volitvah povsem v radikalne \Volf- Sclmnererjeve roke. Ker pa je večina deželnega zbora napravila križ čez ta račun, izmislili so si radikalci nov manever, da bi dosegli svoj namen. Trinajstorica nemškoradikalnih poslancev so prijavili deželnemu maršalu češkemu, da polože svoje mandate, češ, da nočejo uživati češke milosti. V resnici pa je temu koraku le ta namen, da bi s tem prisilili moralno tudi nemške liberalce k istemu koraku in da veiular-le vržejo liberalce preko praga politiške posesti nemške! Ubogi liberalci, kakor plaho žival jih pojajo radikalci po areni nemške geineinburgschaft. O bodočnosti Avstrije piše znani Ogerski general Turr v nekem madjarskem listu nastopno: V letu 180H. sem imel daljši pogovor z dr. Giskro. Ta »meščanski« minister je pripovedoval z velikim veseljem, kako premeteno se je priredil volilni red, kako so se prikrojili volilni okraji in kako se je povišal cenzus, tako, da je Nemcem zagotovljena zmaga celo v slovanskih krajih. Jako ponosen je bil zlasti na to, da so ta načrt zasnovali v »češki palači«, kjer je poprej gospodarilo Češko plemstvo. Ali ni to je vprašal dr. Giskra — premeteno? Na to sem odgovoril jaz na kratko: Premeten«« utegne biti, nli če ni pravično, se utegne maščevati. To svoje mene nje aem leta 1 Hi>*l. povedal tudi v »Pester Llovdu« in nem dokazal, da rešitev Avstrije je le v avtonomiji nje dežel. .Moj članek je čital tudi Fran Deak. V marsičem je priznal moje nazore kakor prave. »Tvoji razlogi«, je rekel, »so tehtni in razmere dokažejo, da imaš ti prav. Tudi jaz vidim, da Nemci ne hodo mogli obdržati svoje hegemonije. Glavna stvar je, da avstrijske razmere ne motijo duvalizma«. — Ko je meščansko mini-sterstvo padlo, sein zopet videl Giskro. Rekel sem mu : No, ni se posrečilo, kar je bilo tako spretno zasnovano. Da, je odgovoril, storili smo marsikako pogreško. O tem je mislil on le na način, kakor se je stvar izvela, mej tem ko je bila pogreška v v glavni stvari, v tem namreč, da so hoteli nekaj, kar ni mogoče. Nemška hegemonija v Avstriji se ne da vzdržati ni h pametnimi ni z nespametnimi sredstvi: kdor hoče to, hoče nekaj, kar ni mogoče. Grof Hohemvart je bil državnik pravega avstrijskega mišljenja, z širokim obzorjem in pravo sodbo. (>n se je prepričal, da se ob načelu nemške hegemonije v Avstriji ne da vladati in rešiti habsburško dinastijo. Z dejstvi treba računati: sofizmi in teorije ne morejo pobiti istih«. Domače vesti. Volitev ljubljanskega župana. Iz Ljubljane nam pišejo 11». maja t. 1.: V Bi nočni izredni seji občinskega sveta je bil županom izvoljen (v drugič) sedanji župan Iv. Hribar, podžupanom pa dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški. — Kakor smo že pred 51 leti rekli, rečemo tudi danes: Ljubljana potrebuje delavnega in energičnega župana, in tacega ima v Iv. Hribarju. To mora pri-poznati tudi oni, ki se ne strinja s političnimi nazori njegovimi. Je sicer neverjetno, ali vendar resnično! V cesarski konjarnici v Lipici zidajo sedaj hlev. Delo je prevzel neki Krause. A kakove delavce je najel ta mož? Med 200 delavci je lc par težakov, ki so Slovenci, n še ti dobivajo le po 00 nvč. na dan, dočim dobivajo italijanski težaki po 1 gld. 20 nvč. na dan. To je nezaslišano in bilo bi neverjetno, ako bi ne bilo — resnično. Mi se jezimo na laški magistrat tržaški, ako zapostavlja naše ljudi na svojih delih, ogorčeni smo na državo, ako daje prednost tujcem na svojih podjetjih, tu pa vidimo, kako ta mož celo na delu, ki je je dobil na lasti avstrijskega dvora, uprav demonstrativno odriva domačine in jim krči zaslužek v primeri s plačilom, ki je daje tujocm za isto delo. To je naravnost brezobrazno, in je tem krivičneje, ko je znana »n neovržna resnica, da naš domačin dela r.n dva Italijana. Tujcem dajejo delo, dasi slove naši okoličani in Kruševoi kakor dobri zidarji. In daje mera polna takega žaljivega zapostavljanja in oškodovanja našega ljudstva, se take reči dogajajo na trdih slovenskih tleh in notri med slovenskim ljudstvi »m ! Kdo bi se čudil temu, da je zavladala med našim ljudstvom v ohližju Lipice skrajna nevolja proti podjetniku in proti usiljivim laškim delavcem!? Osuovalni občni zbor društva slovenskih umetnikov in umetnic bo jutri dne 21. t. m. v »Narodnem domu« v Ljubljani. Na dnevnem redu so pravila tega društva. — Društvo odvetniških iu notarskih uradnikov priredi jutri, na binkoštno nedeljo ob 4. uri popoludne v prostorih »Dcialskega podpornega društva« v Trstu, uliea Molino piceolo št. 1, I. nadstropje, zbor s sledečim dnevnim redom : Pozdrav tovarišev in došlih gostov; poročilo o organizaciji; nedeljski počitek; ženska kot pisar; razno. Opozarjamo na ta velevažni shod, na katerem se ustanovi tržaška podružnica omenjenega društva, ter vabimo na isti vse p. n. občinstvo, ki se zanima za materijalno iu duševno blagostanje slov, zasebnih uradnikov, posebno pa gg. odvetnike in notarje. Našim vinogradnikom. Z ozirom na notico v včerajšnji »Edinosti« glede modre galice opozarjamo okoličanske vinogradnike, da ima tukajšnja tvrdka Miha Truden (ul. Stadion št. H) v svoji zalogi izborno galico OH/O O1'/,, čisto te in da jo oddaja po .'lf> gld. 100 kilogramov, v velikih partijah pa tudi po 34 V, ■ Pevsko in hralito društvo v Lonjerju priredi jutri, na binkoštno nedelji«, svoltodno z a-b a v o s petjem in domačimi pogovori, v kremi konsumnega društva. ročilo in pilo se lxi pristno in nej>ok varjeno domače vino. Na obilno udeleiho vabi Odb o r. Čitalnica v Skednju priredi jutri ob <>. uri /večer svojo koneertno veselico po /e prijavljenem t velezanimivem programu, Čitalnica v Skednju se mora boriti z velikimi težavami, a ker je to društvo velikega pomena na taki izpostavljeni točki, kakor je Skedenj, in ker moramo gledati, da je zlasti materijelno podkrepimo, kolikor se le da, prosimo mestne in okoličanske Slovence, naj jutri v velikem številu pobite v naš Skedenj. Pomagajmo si! Odlior trgovskih pomočnikov kožarske stroke nas prosi, da naznanimo, da prodajalniee te stroke ostanejo zaprte od dne 4. junija pa do ilne 10. septembra. V ponedeljek v Bazovico, na lepo slavnost, ki jo priredi pevsko društvo »Lipa« ob sodelovanju družili pevskih društev! Kdo bi se dolgočasil med zidinami, "ko te vabi kaj sama božja na- < rava in te pričakuje — brat, da si v bratski slogi razvedrita duha?! Nadejamo se, da se v ponedeljek zberemo lepa družba tržaških Slovencev v prijetni Bazovici! Program za sprejem »Klubu češkili turistov na Slovenskem. I. Binkoštno nedeljo ob 10. uri 31 minut dopoludne sprejem na Zidanem mostu po odposlanstvu. II. Prihod v Ljubljano ob 12. uri 41 minut. Na kolodvoru pozdrav po gospodu županu mesta Ljubljane, Slov. plan. društvu in odposlancih drugih društev. Vožnja v hotele. III. Ob 1. uri 4f> minut skupni obed izletnikov v »Narodnem domu«. J V. Ob 3. uri izlet na Šmarno goro, ozir. ogledovanje mesta. \ . Oh K. uri .'10 minut skupna večerja izletnikov in komers v »Narodnem domu« s sodelovanjem godbe slav. pešpolka št. 27 kralja Belgijcev, slavnih pevskih društev »Ljubljana« in »Slavec«, slav. kvarteta »Ilirija« in slav. tamburaškoga zbora »Zvezda«. VI. Binl voštni ponedeljek izlet v Postojno ob ;>. uri 53 minut z brzovlakom. Povratek v Ljubljano s ponočnim poštnim vlakom. VII. Binkoštni torek zjutraj ob 7. uri izlet na Ljubljanski grad. Zbirališče v »Narodni kavarni«. Ob 9. uri skupni zajutrk v »Narodnem domu«. Odhod iz Ljubljane in povratek v domovino ob 11. uri 30 minut popoludne s posebnim vlakom po držovni železnici. O D B O K za sprejem izletnikov »Kluba čeških turistov1. Izlet ženske podružnice družbe Sv. Cirila hi Metoda k sv. Ivanu. Naznanjamo, da bo že I javljeni izlet ženske podružnice k svetemu Ivanu, jutri tri tedne. — Toliko v naznanje, da prijatelji naše šolske družbe bodo imeli časa, za opozarjanje občinstva na ta izlet. —• Naznanilo. Odslej se morejo pošiljati poštni zavitki, težki nad 5 do K) kil., v Francijo (na kontinentu, ne pa tudi v Algier in na Korziko), vendar le preko Švice. Glede napovedane vrednosti, povzemanja, trankovanja in drugih pošiljatvenih pogojev veljajo ista določila kakor za navadne poštne zavitke. Jamčenje pošte za škodo, izgubo in poškodovanje se ravna po določbah mejnarodiiega prometa s poštnimi zavitki. Za zavitke brez napovedane vrednosti se daje odškodnina do najvišega zneska 20 trld. Železnica Spi jet Sinj. Železnišk.....inister- stvo je odredilo ponovno revizijo trase za železnico Spljet-Sinj; to je potrebno vsled nekih sprememb na prvotnem projektu. Namestništvo v Zadru je dobilo nalog, da izvrši čim prej to revizijo. Detaljne načrte napravijo tekom tega poletja. Iz Kozine nam pišejo dne IH. maja 1. 1 H!K>: Včeraj je umrl tukajšnji kolodvorski gostilničar K ran \Vanka. Po svojem dvanajstletnem tukajšnjem bivanju se nam je mož se svojim lepim, vjudnim, poštenim, ter dobrosrčnim ravnanjem tako priljubil, da ga težko pozabimo. Da, smelo bi se ga imenovati očeta ubogim in tlačenim. Prepeljali so ga danes v < iradee, kjer ga pokopljejo. Kozinski pevski zbor mu je zapel za odhod k «Večnemu* žalostinko ♦ Blagor mu». Videti je bilo zastopano vso Kozino v zadnji pozdrav ne[»ozabnemu prijatelju in dobrotniku. Ko so pevci zapeli «lUagor mu», skoro nisi videl očesa, katero bi se ne solzilo po blagemu pokojniku. C. kr. avsknltant Fralss v (»radcu, o katerem smo poročali, da je v priporu radi udele-žitve na skrivni družbi in razširjanja prepovedanih tiskovin je vsled disciplinarne preiskave odpuščen iz službe. Samomor. l>nc 11». t. m. ob 4. uri popoludu-so poklicali zdravnika z rešilne postaje v ulico dello Seoglio št. 4. Našli so namreč v hošketu •14-letnega Lovrencu Zibcrno — obešenega. Zdravnik ni mogel drugega, nego da je konstatoval smrt. Pokojnik jo bil premožen in na Vrileli obče znana oseba. Poskusen samomor. 11». t. m. zvečer so telefonirali Trevesu, da je v ulici Carpison št. H. hišna Katarina F, tako razburjena, da hoče skočiti skozi okno četvrtega nadstropja, (i. Treves jo je z jednini pomočnikom po velikem naporu spravil v bolnišnico v opazovanje. Vzrok poskušenemu samomoru je baje tinancijclna stiska. Pogreb pusta, o katerem smo poročali svoječasno, je imel včeraj svoje posledice na sodišču, ki je obsodilo Frana (1apello in Ivana Capri v desetdnevni zapor po S 33. kaz. zakonika radi žalenja katoliške vere. «Pieeolo« seveda ni zadovoljen, kajti to je kri od njegove krvi, ki se bo hladila nekaj časa v ulici Tigor. Kako toplo hrani Židov če k ta «starodavni običaj, ki če se prav pomisli, ne more žaliti nikogar!« In kako toplo priporoča dotičnega duhovnika, voj. kapelana g. Siš-nika (on ga piše seveda brez «pip«), tega tujca, v veden spomin svojim bralcem. Kos, ganljivo! Pečenka po ceni. Florjanu P. iz Škofjeloko in Anton S. iz Zidanega mosta je dišala pečenka, pa sta šla — skozi zaprta vrata — v hlev Ivana Cimoliuo na Greti, kjer so spavale spanje pravičnikov 4 mastne kokoši pod pokroviteljstvom lepega petelina. Poslednji pa je slabo čuval svoje miljenke, kajti omenjena tička sta odnesla vso krilato druži-nico. A njuno veselje je bilo kratko. Redarji so ju prijeli in včeraj sta stala pred sodnikom, ki je prisodil Florjanu pet tednov, Tončku pa dva meseca težke ječe. Tatvine. Oni Hvalič v ulici Sette Fontane št. 35, kjer ima malo prodajalnieo zelenjadi, je neznan tat odnesel dne ll). t. m. zjutraj iz zaprtega stanovanja v I. nadstropju isto hiše ves dohodek zadnjih dnij — 140 gld. Nesrečna ženska je stvar prijavila policiji, ali doslej .brez vspeha. Pri pogrebu Viljelma Fidazzerja je ukral nekdo Katarini Kadi iz ulice Giulia št. 20 tohač-nico in mošnjo z nekaj nad 10 gld. — Sum leti na neko deklo iz Kopra, ki si je dajala mnogo opraviti okrog Katarine. Požar. V pekarni Andreja Berstnerja v ulici Solitario je nastal dne 151. t. m. ob treh pop. iz neznanega vzroka požar, katerega so pa gasilci kmalu zadušili. Skoda je neznatna. Brivec je Izšel: — Si kupil zadnjo Številko, katera je izšla binkoštno soboto? — Dn, čez praznike ga hodemo čitali doma, da nam mine lepšo čas. — Narodno gospodarstvo. »Tržaška posojilnica in hranilnica« vpisana zadruga z omejenim poroštvom. — V nedeljo dne 14. t. m. je imela posojilnica svoj VII. redni občni zbor, ker, kakor je bilo javljeno svoječasno, ta zbor, ki je bil sklican za dne 7. t. m., ni bil sklepčen radi prepičle udeležbe od strani zadružnikov. Na tem drugem drugem občnem zboru sicer tudi ni bilo obilo občinstva, ali zastopani so bili vsi sloji od prvih slojev razumništva pa do zadnjega pri prostega kmetičn. Po navadnih formalitetah se je prešlo na dnevni red. Letno poročilo se je prečitalo in letni računi so se potrdili soglasno. ( •isti dobiček se je razdelil tako-le: Zadružnikom se da f)°/„ dividenda od deležev, ki imajo do tega pravico, v znesku 104(5 gld. 50 nvč. Kmetijski in vrtnarski družbi za Trst in okolico se je podarilo 100 gld. Ta znesek naj podeli tisti mlekarski zadrugi, ki se prva ustanovi v tržaški okolici; drugih lOO gld. pa je dobila kmetijska družba za lastno uporabo. Dijaška kuhinja je dobila 40 gld. Prebitek čistega dobička 37f)l gld. 70 nvč. pa se je od kazal v rezervni zaklad, ki znaša sedaj 13.502 gld. 4(1 nč. Tretjo točko: »Poročilo o gospodarstvu /.rezervnim zakladom« so zborovalci vzeli na znanje z zadovoljstvom, ko so čnli, kako lepo premoženje si je že prihranil ta zavod. ()b točki: o Kazni predlogi« se ni nihče oglasil za besedo in zbor je prešel na 5. točko dnevnega reda: »Sprememba pravil«. Poročevalec, g. dr. Pretner, je govoril, da zahtevata razvoj in širjenje zavoda spremembo nekaterih točk. Osobito je to potrebno, da se razun upravnih deležev, ki znašajo sedaj 10 gld.. za manjša posojila do 300 gld. uvedejo deleži po 1 gld., ki se pa ne obrestujejo in tudi nimajo enakih pravic, kakor upravni po 10 gld. in glavni po UMI gld. Nadalje je glede podpisovanja ob sprejemanju denarja hr nilnih vlog in v tekoči račun, treba urediti tako, da bo, če ni v uradu nikogar od na-čclništva, vloge podpisoval tajnik in še eden uradnik. Hranilne vloge se bodo obrestovale odslej polu mesečno. Ker se pa poslovanje in delo vedno širita, treba je pomnožiti tudi načelništvo, da bo isto imelo enega ravnatelja, prvega in druzega pod-ravnatelja in pa sedem odbornikov. Glede zastaranja dividende je sklenil zbor, da se določi rok šestih let. V nadzorstvo so bili voljeni sledeči gospodje t Gorup Kornelij, veleposestnik, Perhavc Jakob, trgovec in posestnik, Mušič Andrej, knjigovodja, Stepančič Graeijan, trgovec, dr. Abram Josip, odvetnik. Gosp. Vučkovič G juro ni mogel več sprejeti te naloge in s ieer radi ohilega druzega opravila. Omeniti je še, da je zavod daroval za dijaško ustanovo 200 gld., načelništvo pa prebitek od nagrade 30 gld. M nč. družbi sv. Cirila in Metoda. Ob enem naznanjamo, da se dividenda lahko vsprejema vsaki dan. Zaradi bliikostnlli praznikov izide prihodnje izdanje «Edinosti* v torek predpoludne ob uri, navadni ob nedeljah in praznikih. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Dunaj 20. (Deželni zbor.) Odsek za volilno preosnovo za občino dunajsko je v današnji seji dovršil razpravo o tem zakonskem načrtu. Novo ustvarjenemu volilnemu razredu je odločenih dvajset mandatov. Nadalje določa ta zakonski načrt, da bo imel mestni magistrat pravico kaznovati z globo ali z izgubo volilne pravice one osebe, ki bi poskušale uplivati na izid volitve. Vllliaj 20. Današnja »VViener Zeitung« objavlja cesarjevo ročno pismo, s katerim je bivši minister in minister-predsednik baron Gautscli imenovan predsednikom najvišega računišča. Dunaj 20. Danes je prišla semkaj iz Draždan deputacija 4. saksonskega pešpolka, katerega polkov ni k-imetnik je bil pok. nadvojvoda Albreht, da se udeleži jutršnje slavnosti odkritja spomeniku rečenomu nadvojvodi. Potem je še došla deputacija polka bavarskih jezdecev; slednjič so došli princ Jurij Saksonski s soprogo iti mnogi častniki. London 20. «Times» poročajo iz Pekinga r Angleško-nemško železnično posojilo znaša 7,400.000 funtov šterlinnv. Obrestna mera je določena s 5°/0. Gradnja železnice se ima dovršiti v f> letih po podpisu definitivne pogodbe, rok za odkup ho znašal 50 let. Zagotovilo za posojilo je v ž lezniei sami in v garanciji kitajske vlade, Upravni zbor ho sestavljen iz 5 oseh; od teh bodo 3 Kvrspejci in 2 Kitajca. Slovenska gostilna Antona Kramborgfor v ulici Rossetti štv. 2. se priporoča si. občinstvu. Točijo se dobra istrska in dalmatinska vina, toči pa se izborno senožeško pivo.