it«"
AMERISKft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ; IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
rim lm usmiljenja f; J "Porne narode
Idol ni
CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, OCTOBER 9, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
itnPešta.
Se Poroga
~~ Iz zanesljivih ,a ... sem, da je padlo 'J1 zopet 90 oseb vbo-frn 9n*lmi vojaki. V enem
, lis' *
(or1
knt',7u ie bilo udeleženo oseb.
da Angleški radio 80 nemške oblasti lj enah na Grškem 40 "Pora. Proga med
Hita°1Un0m
F.D.R. obljublja Stalinu vso pomoč
Pota se bodo našla, da dobi Rusija pomoč iz Amerike
je na vec
% raj? Prage se poroča,
Sn?? 14 Čehov' ki
t^h I ekon°mske sabo-
'skem S0 na deškem «1 Usmrtili 25 oseb. inJ'so nemške oblasti pobesile že 140 če-
precej Rusi istočasno apel, da je
in
M
MJo najnovejši nar«ski fronti
I 9
tSi], }—Ko je prišlo ^ mpa+a 80 Nemci
Ckve T1 210 m
Je povzročilo
«Rreih
orna 7 da angleška ar-^cij0 in zračna sila
anJah0dni fron"
nglezi spraševa-
fou
so mnenja, da vuski osrednji
odiJ.,in us°da Mos-ia ?dveh ted-
^PravV6 le' kak0 d0-
nK 1 ruski maršal obrambo
o&i na
resen
na tej
zatr
*»lo 0 !Je' se je tukaj h m°žnih na-J°maSalo Rusiji, 'liv. j," načrtov se ne
fcijj* bil ta, da Zasedla ev"
nim Toda
to dovolj bi Prepeljala
> eLbil'dabi An-j. ^ ^fPedicijsko ar.
/ t	prodira-
jo. 10 Je še prezgo-
5»
M
ilašfi" i
^ bi H^mada z ak-
5a bil ta, da
če
jO11
Hen;JU" Toda to bi
Hi/a vpliva na 1 fronti.
■i ^ ŽSsa
I	Hki,
B1ythin
f ^ Narn v kam-
II	blitve $37,-

$ t> je
Ifi
iA \
[LA .0»

.Prispevanega lma primanj-
V BERLINU VEDO ZA TO
PISMO
t
Washington. — Predsednik Roosevelt je poslal ruskemu premier ju Stalinu pismo, v katerem mu obljublja, da se bodo našla pota, po katerih bo poslan material in potrebščine za boj proti Hitlerju.
V	pismu, katerega je izročil ameriški zastopnik Harriman Stalinu, je tudi izraženo upanje, da bo ruska armada končno zmagala nad Hitlerjem. "Ne morem povedati kako veseli smo vsi tukaj radi briljantnega odpora ruske armade," je pisal Roosevelt Stalinu.
V	istem času, ko je vlada v Washingtonu obelodanila vsebi. no tega pisma, ga je objavilo tudi nemško časopisje. Kako so Nemci zvedeli za vsebino tega zaupnega pisma, nihče ne ve. Toda Nemci hočejo izrabiti pismo v propagando proti Roose-veltu, ker v začetku pisma navajajo, da ga je Roosevelt naslovil z "Moj dragi prijatelj Stalin!" dočim ga je Roosevelt v resnici naslovil z "Dragi g. Stalin!"
-o-
Dekletu se je kolcalo polnih 42 dni
New York.—Dr. Samuels je izvršil operacijo na 18-letni Ani Mayer, kateri se je kolcalo neprestano 42 dni. Takoj potem je kolcanje prenehalo. Zdravnik noče povedati, kake vrste operacija jo bila. V teh 42 dnevih je dekle izgubilo na teži od 100 na 67 funtov, ker ni moglo skoro ničesar zavžiti.
-o-
7 čevljev visok, zahteva
1180,000 oseb je bilo masa-kriranih ali zaprtih v bivši Jugoslaviji
London, 9. okt. — Milan Grol, jugoslovanski minister za promet, je danes podal izjavo, da je bilo v Jugoslaviji do konca avgusta najmanj 180,000 oseb ubitih, zaprtih ali mučenih do blaznosti. Popolna nemška mehanizirana divizija je nedavno napadla neko črnogorsko mesto in tam masakrirala moške, ženske in otroke z opravičilom, da se tam skrivajo uporniki, trdi minister Grol.
Grol imenuje sledeča mesta, kjer je Nemčija posebno mesa-rila: V Bihaču je bilo ubitih 200 oseb in več kot toliko zaprtih.
V	Ljubljani je bilo ubitih, 2,500 oseb in več kot 1,000 ranjenih.
V	Prijedoru jih je bilo ubitih nad 1,000. V Mostarju jih je bilo v dveh nočeh ubitih nad 200.
V	Nevesinju jih je bilo ubitih 500.
Pot proti Moskvi je odprta, trdijo Nemci
DEKLE, KI ZOPET HODI
SfORZ
ločitev zakona
Gilbert Reichert, stanujoč na 1281 E. 58. St. je vložil prošnjo za ločitev zakona od svoje žene, ki ga je zapustila leta 1935. Gilbert meri sedem čevljev in šest palcev, vendar trdi, da ga žena radi njegove visočine ni zapustila.
Vabilo na sejo
članstvo društva sv. Družine št. 207 KSKJ, Maple Heights, O., je vabljeno, da se udeleži v nedeljo popoldne ob eni važne seje v SND. Dospele so glaso vnice iz gl. urada za lastno tiskarno, zato naj pride vse član stvo na sejo.
\V se V
A JE PROTI MUSSOLINIJU
• nekf1 nahaja grof
tai«: anji itfl.li"i

italijan-in sedaj v raj egnanstvu v i 2a J.e lniel govor
* StatT°Zemske za-'^Uy! te' izjav-, Hta fia kriva, da SfjJ Jakovem, \Nla-lleta 1931.
C V
'•Uci "r	— •
2ed aP°nska
iliSanje države so
a »C:TodaAn'
esar slišati <


Ol%tr0d leta 1928
Us8olinija je
grof izjavil, da sodi o njem toliko, kot bi sodil kak čikaški sod' nik o Al Caponeju. "Izmed 44,-000,000 Italijanov so skoro vsi proti Mussolini ju" je rekel grof. Povedal je, da so mu zaprli brata, ustrelili ženo in požgali njegovo posestvo. "Mir, demokracija, krščanstvo in morala bodo zopet prišle nazaj na svet. Morda jaz tega ne bom dočakal, toda pridejo gotovo, kot gotovo pride prihodnje poletje," je izjavil grof.
Grof Sforza bo imel na West ern Reserve univerzi osem pre davanj, začenši 15. oktobra.
Sestri samotarki se nista hoteli ločiti od svojih umrlih
Jacksonville, Fla. — V neki samotni koči, 20 milj južno od tega mesta, sta živeli 70-letni sestri Anhorn. Nista se brigali za okolico in sosedje so ju pustili v miru. Zdaj je pa prišla na dan velika tajnost, v katero je bila zavita ta družina. Sestri sta imeli namreč v koči trupla svojega očeta, sestre in zamorskega služabnika malo manj kot 20 let.
V	hermetično zaprtih krstah • so našli truplo njiju očeta El-berta, ki je umrl leta 1921, njiju sestre Fannie, ki je umrla 1925 in zamorskega služabnika, ki je umrl 1923. Vsa trupla so bila dobro ohranjena.
Sestri pravita, da nista hoteli pokopati trupel, ker sta jih hoteli prepeljati v domovino— Švico, odkoder se je družina izselila 1880. Oblasti so zdaj vsa tri trupla pokopale.
-o-
Stavko voznikov busov je vodil inozemec New York.—John Santo, ki je nedavno vodil stavko new-yorških voznikov busov, je bil aretiran in obdolžen, da je ne-postavno prišel v Ameriko. Poleg tega so ga obdolžile federalne oblasti, da se je izdajal pri naborni komisiji kot ameriški državljan.
-^o-
Sinko je! Družini John in Rose Magu-ra, 68 — 15. St., Barberton, O. so prinesle vile rojenice zalega s i n č k a-prvorojenčka. Mr. in Mrs. Jerry Zupec iz Euclida sta tako postala že šestič stari ata in stara mama. Mati in dete se dobro počutita v Barberton bolnišnici. Naše čestitke!
Poroka
V	soboto ob devetih bo v cerkvi sv. Vida poroka Miss Fran ces Krašovec z Andrejem Kren-ciglova. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Jernej Krašovec, 1177 E. 74. St. Sorodniki in pri j ate lji so vabljeni k poročni maši. Vse najboljše mlademu paru v novem stanu.
Lipa priredi ples Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi v soboto večer ples v av ditoriju SND. Za ples bo igra priljubljeni Louis Trebarjev or. kester. Fina postrežba in pri j etna domača zabava garantira na.
Do lanskega leta je bila Katarina zelo zdravo dekle. Pridno je pomagala doma. Oče in mati sta delala, da sta vzdrževala družino. Katarina, ki je bila stara 13 let, je doma čistila, kuhala, prula, hodila net trg.
Aprila, 1940 je morala pa Katarina v Lakeside bolnišnico, ki je ena izmed 18, ki jih vzdržuje Community Fund. Nevarno jc zbolela na nogi. Zdravniki so ji ukazali eno leto počitek, ali ne bo pa nikdar več zdrava.
Ko je bila boljša, so jo poslali v Rainbow bolnišnico za pohabljene otroke, ki je zopet bolnišnica Community sklada. Tam je dobila Katarina vso nadaljno postrežbo.
Meseca junija je odšla domov. Hodila je sicer ob bergljah, toda kmalu je bila zopet na nogah. Ne bo dolgo in zopet bo popolnoma zdrava.
K temu ste pomagali vi in 515,454 drugih dobrih ljudi, ki so darovali v Community sklad. Tudi letos bo kampanja za ta sklad. Kvota je določena na $3,350,000. Kdor le more, naj da in pomaga vzdrževati s tem 100 raznih ustanov.
Nemško poročilo trdi, da je armada samo 125 milj še od Moskve. Rusi priznavajo napredovanje Nemcev. Nemška invazija ogroža oljna polja v Kavkazu.
RUSI POŽIVLJAJO ANGLIJO, NAJ UDARI NA EVROPSKI KONTINENT
Kitajci mislijo drugače
Neka, mlada Amerikanlca je bila v Londonu ob času, ko so ga Nemci bombardirali. Prvič je doživela tak zračni napad, zato ni čudno, da je bila Amerikanka tako iz sebe, da je v zmedenosti skočila v bližnjo posodo za smeti. Mimo prideta dva Kitajca, ki vidita lepo žensko v smeteh in se zelo čudita. Eden pravi: "Ti ljudje so pa res čudni! Na Kitajskem bi take lepe ženske ne vrgli v smeti še najmanj deset let."
Amerika bo zgradila do 2,500 letal na mesec.
Washington. — Produkcija letal za armado bo do konca tega leta dosegla, ali bi vsaj morala doseči število 2,500 na mesec. Urad za produkcijo narodne obrambe izjavlja, da ni nobenega vzroka, zakaj bi se to število ne doseglo če se je že v septembru zgradilo 1,914 letal. V tem letu upajo zgraditi 18,393 letal, torej več kot kvoto, katero so napovedovali še februarja.
Armada Adolfa Hitlerja je z ogromno ofenzivo prodrla zunanjo obrambo ruskega glavnega mesta Moskve, do koder ima samo še 125 milj. Tako se glasi poročilo iz Berlina, ki zatrjuje, da imajo Nemci več ruskih armad obkoljenih. "To ni kak nemški oddelek, ki prodira naprej proti Moskvi, ampak je solidna nemška fronta, ki je samo še 125 milj od Moskve," se glasi nemško poročilo.
V	tej nemški ofenzivi, ki je '	—---
v akciji že sedem dni, so nemške čete prodrle ruske pozicije, katere so bili Rusi utrdili za zimo vzhodno od Smolenska.
Na jugu je položaj ruske armade še bolj resen, ker je nemška oklepna armada prodrla že do Azovskega morja ter odrezala umik ruski 9. armadi.
Vzpričo tega položaja so Rusi poslali Angliji nujen apel, naj napade Nemčijo za hrbtom z invazijo na evropski kontinent. Apel je bil priobčen v glasilu ruske mornarice.
Nemci trdijo, da se bližajo pristanišču Rostovu ob izlivu reke Don v Azovsko morje in ki je ključ do oljnih vrelcev v Kavkazu. Šest ali sedem ruskih divizij stoji pred uničenjem, trdijo Nemci.
V	prodiranju proti Azovskem morju pomagajo Nemcem italijanske, madjarske in slovaške čete. Nemci so napredovali 450 milj vzhodno od reke Prut na romunski meji in so samo še 100 milj od Rostova.
Rusi, ki priznavajo, da so Nemci napredovali v smeri proti
Pet tednov poročena, je zvedela, da ima le ženo za moža
Culver City, Cal. — 18-letna žena, poročena komaj pet tednov, je povedala na policiji, da ni vedela, da je njen mož prav za prav ženska. Njen mož, 31 let stari Richard Orlando, je pa v ječi pod pravim imenom: Frances Orlando.
Frances je priznala, da se je izdajala za moškega zadnjih 14 let, ker ji je bilo tako lažje dobiti delo. "Imela sem dovolj kruha, medtem ko poznam dosti deklet, ki so bile lačne, ker so bila pač dekleta," je rekla.
Frances je bila aretirana v študiju neke filmske družbe, kjer je bila zaposlena kot mizar sedem mesecev. Tukaj se je tudi seznanila z Elizabeth Nunes, katero je poročila kot Richard Orlando.
Elizabeth pripoveduje, da jo ,je nek prijatelj svaril pred poroko, da je Richard v resnici
Moskvi, pa zatrjujejo, da niso! ženska, a ko mu je to povedala,
sovražniki še nikjer predrli ruske linije. Ena sama ruska divizija je razbila 300 nemških tankov z ročnimi granatami.
Pri Leningradu so Rusi vzeli Nemcem neko važno mesto, razbili tri nemške linije, pobili 9,500 Nemcev in sedem topovskih baterij.
Važna seja v Euclidu
TUDI PES JE DOBIL DIPLOMO
Hattiesburg, Miss. •— Winifred Moore, star 23 let, je dobila diplomo na tukajšnjem kolegiju. ž njo je pa dobil od ravnatelja diplomo tudi njen pes Rex. Dekle je namreč slepo in Rex jo je tri leta zvesto vodil v šolo in domov.
Prvorojenček!
Pri družini Mr. in Mrs. William Gorše, 19131 Lockerie Ave., v Euclidu, se je ustavila teta štorklja in jim pustila krepkega sinčka-prvorojenca. Ne samo starša, ampak tudi stara mama Gorše so ponosni na princa. Mati in dete se dobro počutita v McDonald Home University bolnišnici. Naše čestitke!
Iz raznih naselbin
Republic, Pa. — Tukaj je preminul John Erjavec, star 75 let in vdovec. Doma je-bil iz Križ-ke vasi pri Litiji.
Great Falls, Mont. — Pred kratkim je umrl Anton Golob, star 64 let in rojen v Mirni peči na Dolenjskem. V Ameriki je bil 47 let in tu zapušča ženo in hčer, v Idahu sina in v Califor-niji sestro.
Duluth, Minn. — V tukajšnji bolnišnici je umrla na posledi cah poškodb pri avtomobilski jiesreči rojakinja J. škul iz New Dulutha. Poleg moža, ki je bil težko poškodovan pri isti nezgodi, zapušča odraslega sina.
-o-
Zadušnica
V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Jennie Makše. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
V pondeljek 13. oktobra ob 7:30 zvečer bo seja v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Vsi, ki ste prevzeli delo za 19. oktobra, pridite. Tudi Gospodinjski klub je prošen, '.la se udeleži.
jo je potolažil: "Nikar ne verjemi tega, jaz sem moški."
Nov grob
Včeraj zjutraj ob pol dveh je umrla Marie S. Kikel, rojena Wellman, stara 29 let. Stanovala je na 120 Talbot Drive, Bedford, O. Tukaj zapušča žalujočega soproga August J. Kikel, sinčka Johna, star štiri leta in pol, hčerko Marilyn, staro dve leti in novorojenčka Richarda, star 13 dni ter mater Sophie Wellman. Pogreb bo v soboto popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda F. Ziehm & Co., 114. St. in Cuperior Ave.
MADŽAR AGITIRA ZA PODONAVSKO FEDERACIJO MALIH EVROPSKIH DRŽAV
V Clevelandu se nahaja Tibor Eckhairdt, bivši član jogrskega parlamenta ki je ušel iz domovine predno so prišli tje Nemci. Eckhar>dt ' pripoveduje tukajšnjim Mad j arom, da je Ogrska izgubila svojo samostojnost, ko je nje vlada dovolila nemškim četam prehod proti Jugoslaviji. Apeliral je na svoje rojake, naj mu pomagajo v borbi, da se ustvari nova Madjarska, svobodna in neodvisna.
"Korak za korakom je bila iz-vabljena Ogrska v nazijski novi red, v duševno in telesno suž-nost ter v neskončno prelivanje krvi, s katerim hočejo naciji zagospodovati vsemu svetu,", je govoril Madžar. "Mi, ki živimo izven Madjarske, nimamo samo pravice ampak tudi sveto dolž-
nost, da povzdignemo glas v imenu madjarskega naroda in sprejmemo boj proti nazijski oblasti."
Eckhardt je izjavil, da se morejo mali narodi v centralni Evropi rešiti nemškega ali ruskega vpliva po tej vojni samo tedaj, ako se organizirajo v podonavsko federacijo. V to federacijo bi stopili Avstrijci, Člehi, Slovaki, Madjari, Hrvati, Slovenci in nova neodvisna država Sedmograška." (Prav to idejo propagira sedaj avstrijski prestolonaslednik Oto, o čemer smo pred nekaj dnevi pisali. Kaj moremo pričakovati od Mad j arov in Habsburgovcev, nam ni treba ponavljati. Značilno je tudi to, da Eckhardt ne vabi v to podonavsko federacijo tudi Srbije. Op. ured.)
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Aa Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.03 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c____
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Ameriški tisk o Jugoslaviji
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 236, Thur., Oct. 9, 1941
Poljska in sovjetska Rusija
V konfliktu med Nemčijo in Rusijo ima Poljska priliko največ pridobiti. To je bilo razvidno takoj, ko sta se obe velesili, med katerima je bila Poljska stisnjena kot v precepu, sprli. Zato je poljska vlada v izgnanstvu, kateri načeljuje general Sikorski, takoj napravila pakt z Rusijo, kakor hitro je bila razveljavljena pogodba med Nemčijo in Rusijo ki sta si leta 1939 razdelili Poljsko. Ko je ruska vlada razglasila, da je pogodba z Nemčijo od meseca avgusta 1939 razveljavljena, so bili takoj vzpostavljeni diplomatski odnošaji med Poljsko in Rusijo in obe vladi sta se zavezali za vzajemno pomoč v boju z Nemčijo. Poljska vlada je privolila, ca se v Rusiji organizira, armada poljskih jetnikov in izgnancev, ki se bo borila proti Nemčiji pod ruskim poveljstvom.
. Italijansko časopisje je začelo takoj viti roke nad to zvezo. Pomniti pa je treba, da se italijansko časopisje ni zgražalo takrat, ko je Nemčija padla po Poljski. Vatikansko glasilo, Osservatore Romano, je bil v Italiji edin časopis, ki je pohvalil zvezo med Rusijo in Poljsko kot edino pametno. Saj je bil tudi vatikanski radio edini na italijanskem polotoku, ki je pripovedoval in se zgražal nad grozo-vitostmi, ki jih uganja nemška vlada nad Poljaki.
Z oziroma na zvezo z Rusijo, je izjavil general Sikorski, da je bil to edip mogoč korak poljske vlade, ker Poljska ne more čakati, da se bosta oba njena soseda zgrizla, ampak se mora zvezati z enim, da pomaga poraziti drugega. In ker je Hitler tisti, ki tvori danes največjo nevarnost za Evropo, je sla Poljska logično k Rusiji.
"Rusija," je rekel general Sikorski, "ima poseben družabni in državni sistem. Poljaki pripadamo v tabor, katerega zastopa Anglija in naša prijateljica Amerika. Mi se borimo proti nemškemu tiranskemu in brutalnem totalitarizmu v imenu krščanskih idealov in v imenu principov svobode, demokracije in pravičnosti. Bog vidi v naša srca in ve, da smo iskreni. Naš narod bo izšel zmagovit iz te največje preizkušnje v zgodovini. Poljska je še daleč od komunizma, vendar se ni hotela udeležiti protikomunistične gonje, ali da bi se skušala vtikati v notranje razmere sovjetske Rusije. Zato pa Poljska želi, da bo tudi njena soseda Rusija čutila enako do svoje sosede."
"Evening Star," Washington, D. C., 27. septembra:
Odpor v Jugoslaviji, ki se bolj in bolj širi, je dosegel razsežnost splošne vstaje. V vojni na Balkanu je "blitzkrieg" osišča premagal Jugoslavijo, toda njenih hribov in gozdov, gora in planin ni nikdar resnično osvojil. Tam se skrivajo dobro oborožena krdela — znani četniki. Večina teh drznih narodnjakov so Srbi, najbolj žiLavi in najbolj nepo-korni narod med vsemi Južnimi Slovani ... V Hrvatski Paveli-čevi vstaši niso nikdar bili več kot neznatna manjšina, ki z njo hrvatski narod nima nobene zveze. Ko pa so se odkrito prikazali kot najnavadnejše italijansko orodje, je sovraštvo hrvatskega naroda proti njim postalo še večje. Namesto neodvisnosti je Hrvatska dobila državno uredbo podobno albanski — popolno odvisnost od Italije. Po videzu je pod oblastjo nekega člana savoj ske vladarske hiše, resnično pa pod vojaško vlado vstaških stra-hovalcev in italijanskih čet . Jasno je, da med uporniki in četniki v Hrvatski nahajamo tudi Hrvate, ki se skupaj z njimi bo re proti vstašem. Razumljivo je, da si zasedbene oblasti silno prizadevajo, da bi dalo duška in ognja strankarskim nasprotnikom narodnega gibanja. . .
• In še bolj kot po tej zemljepisni razdelitvi volivnih okrajev je bilo prikrajšano zastopstvo Slovanov v parlamentu z regulacijo v novi volivni postavi, ki je določala, da stran-jka, ki dobi največ glasov po vsem kraljestvu, dobi dve tretjini mandatov, ne glede na to, koliko glasov dobi v posameznem volivnem okraju. Samo ena tretjina mandatov se razdeli med kandidate drugih strank, sorazmerno s številom glasov v okraju samem.
Dasi so prefekti v Trstu, Pulju in Vidmu in celo Mussolini, obljubili slovanskim volivcem popolno svobodo in zaščito ter se sklicevali na prijateljsko pogodbo med Jugoslavijo in Italijo nekaj mesecev poprej, je vladal v provinci največji teror, tako pred in ob času volitev, in to ne samo v Trstu in Istri, ampak tudi v Gorici. Posledice tega niso izostale. Fašisti so dobili 161,826 glasov, Slovani 29,847, ljudska* stranka 22,198, komunisti 20,765, republikanci 9,784, zmerni socialisti 13,145, demokrati 5,702 in radikalni socialisti 5,058 glasov. Slovenska lista je dobila samo dva poslanca. ,
Že v prejšnjem parlamentu so slovanski poslanci zastonj kazali na nepostavno zatiranje slovanskega prebivalstva. V novem parlamentu je bil pa njih glas dobesedno kot glas vpijočega v puščavi. Ko so se protifašistični poslanci odstranili iz parlamenta po umoru poslanca Matteottija po fašistih, je bil slovenski poslanec dr. Vilfan 6. novembra aretiran in zaprt v zloglasno ječo Regina Coeli, čeprav se on ni bil pridružil demonstraciji proti-fašističnih poslancev. Dr. Vilfanovo ime so fašisti deli enostavno na črno listo med onimi, ki so bili zaznamovani, da izgube svoj mandat in svojo svobodo. Toda njegova aretacija je dvignila toliko prahu v inozemstvu, da je bil kmalu izpuščen na svobodo na ukaz samega Mussolinija. Ampak na potu v Trst so ga zopet prijeli v Florenci in ga ponovno izpustili šele potem, ko so dobili fašisti nove ukaze iz Rima.
Pri prihodnjih volitvah, pri katerih je smel vsak volivni okraj izvoliti samo enega poslanca, kot je to določal dekret od 15. februarja 1925, so bili zopet Slovenci tisti, ki so . bili najbolj udarjeni. Tržaška provinca je bila, na primer, razdeljena v pet volivnih okrajev in sicer tako, da je bila vsaka sloyenska občina zvezana s kakim italijanskim mestnim središčem, da je bilo tako Slovanom absolutno nemogoče izvoliti svojega poslanca.
Pri tretjih volitvah, ki so se vršile 24. marca 1929, je slovanska manjšina izgubila svoja zadnja dva poslanca. Vlada je postavila samo eno listo in ta je bila fašistična. Volivci so imeli na izbiro samo dvoje: ali voliti za listo, ali proti nji. Čeprav je bilo na listi 400 imen, pa ni bil med njimi niti en slovanski kandidat, čeprev so bili Slovani upravičeni po svojem številu do najmanj pet kandidatov.
"New Herald Tribune," 28. septembra:
Major George Fielding Elloit daje pregled uporniškega gibanja v Evropi. Govoreč o Jugoslaviji znameniti ameriški strokovnjak za evropska vojna vprašanja pravi med drugim:
Jugoslavija je v vrelem kotlu. Tam so tisoči in desettisoči odločnih upornikov, sorazmerno dobro oboroženih ki jim vse ljudstvo pomaga. Nemške prometne zveze.z Južno Evropo, Donava in železniške zveze z vzhodom gredo skozi Jugoslavijo Edino drugo progo, ki vodi skozi Bolgarijo, so Rusi razdejali z uspešnim zračnim napadom na most čez Donavo pri črni vodi. To se lahko ponovi. Vsaka borba na Bližnjem Vzhodu, kjer so neredne uporniške čete nevarnost za nemške prometne zveze je zelo važna in včasih odločilna. Vnovič se spominjamo besed Sir Hamiltona, ki je nekoč dejal, da se prava obramba Indije začne pri Beogradu.
"New York Times," 29. septembra:
V Jugoslaviji se je vreli upor četnikov razvil v pravo vojno, z bitkami, obleganji in zračnimi napadi. Red, ki so ga uvedle ita-jilanske čete se je pokazal preslab. Nemci, ki so jih prosili za pomoč, so poslali nekoliko tisoč vojakov. Vendar so število, ki je potrebno, podcenjevali. Zdaj je, po vesteh iz Angore, Berlin pošilja v te nemirne kraje še tri divizije. Prav toliko vojakov potrebujejo Nemci za obleganje Krima . . . Ves ta nered v vzhodni Evropi lahko privede do resnih zaprek v nemških prometnih zvezah z rusko mejo. Srbski četniki so razdrli več sto kilometrov železniških prog na glavni črti proti Bolgariji in pristaniščem ob Črnem morju.
"Washington Post," 3. oktobra :
Hitlerjev novi red se vedno bolj razkraja in spreminja v no-vto strahovlado, število novih žrtev raste iz dneva v dan. Hkratu se nadaljuje odpor naroda in stalno raste . . . Najstrašnejša strahovlada besni v Sloveniji, kjer so Nemci prinesli odločitev, da po načrtu preselijo 283,000 Slovencev v Srbijo in | Hrvatsko. Bukarešta poroča, da j so v Banatu ustrelili 42 Srbov in j prav sedaj je prišla vest iz Zagreba, da sta tam bila ubita dva nemška letalca in da so zato ustrelili veliko število Hrvatov.1 To so poročila enega samega; dneva. Prihajajo v obliki dej-1
stev, ki jasno govore o evropski vstaji in o naporih, da se ta vstaja zaduši. V Jugoslaviji je ta vstaja dosegla nesmrtnost in višek. Tam cela mesta in vasi jemljejo za talce in uničujejo in. ubijajo s sredstvi, navadnimi v vojni: s topovskim ognjem in z bombniki. Nikdar in nikjer se v današnjem času ni pripetilo nekaj, kar bi se moglo primerjati z divjaštvom, ki se z njim Nemci znašajo nad Jugoslavijo.
"Review Journal," Las Vegas, 25. septembra:
Najbolj resni duh oborožene vstaje in uporov vlada v vsem srbskem narodu in v vsej Jugoslaviji. Srbska vojska, skrita v gorah, povzroča nemškim zased-benim oblastem velike težave . . . Iz uporov jugoslovanskega naroda vstaja nov duh. To je duh svobode in neodvisnosti, ki je obdržal Srbijo kot narod skozi veke. To se dobro razume tukaj, kjer je isti duh ustvarjal Združene države in jih ohranjeval 165 let. Ta duh gori v prsih vseh tistih, ki so zvesti narodnim izročilom, tako da noben napadalec ne more duha udušiti ali za-treti. Kot pravljični ptič se ta duh dviga iz pepela padlih in ko vsi mislijo, da je zadušen, se vnovič dvigne iz skoraj ugaslega pepela.
"Nation," "New Republic" in "Time":
poudarjajo v svojih uvodnih člankih, da je Jugoslavija središče evropskrh vstaj in da imata Hitler in Mussolini z njo velike težave pri uvajanju "novega reda." Duh ne zadovoljstva in uporov, ki se dvigajo v Jugoslaviji, predstavlja najboljši dokaz, da nacijska strahovlada ne more pomiriti Evrope, ki v njej gospodari z nasilstvom in strahova-njem.
Dalje poročajo, da je veliko število' Paveličevih vstašev zapustilo svojega vodjo in se pridružilo upornikom. Priobčujejo tudi vesti iz Angore, kako dr. Maček odbija vse nemške ponudbe.
-io--
Proslava dr. Blejsko jeze-1 ro št. 27 SDZ
že je minilo leto dni, odkar je riaše društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ priredilo svojo letno veselico. Ni nič več kot prav, da se zopet enkrat snidemo skupaj vsi člani in članice društva in Slovenske dobrodelne zveze in da se skupno malo pozabavamo kot prijatelji, kajti na tej veselici bomo imeli nekaj posebnega;
Program se prične ob sedmih zvečer, nastopijo-dekleta od Modern Crusaders št. 45 SDZ — Glee Club — ter vam bodo zapele nekaj krasnih slovenskih pesmic. Nastopili bodo Vadna-lovi fantje, ki vam bodo zaigrali nekaj veselih poskočnic, da bosta sinček in hčerka Albert Ulle. ta zaplesala na odru polko in valček in nato pa bomo imeli priliko videti premikajoče slike, ki nam jih bo pokazal pomožni tajnik SDZ, Max Traven. Vse to bo za samo 25 centov vstopnine.
Torej, cenjeni člani in članice ter prijatelji našega društva vas prijazno vabimo, da se udeležite v soboto večer naše veselice v
DEFEND THE ^ HOME FRONT
/A COMMUNITY FUND
Slovenskem delavskem domu, ker vam ne bo žal, kajti zabave bo dovolj za vse. Nikakega vzroka nimate, zakaj bi se vsaj enkrat na leto ne udeležili društvene veselice, ker pri društvu smo vsi enaki, vsi smo deležni enakih pravic. Prepričani smo, da vas vstopnina menda ja ne bo zadržala, da bi se ne udeležili te društvene prireditve, ker je samo 25 centov in zabave pa boste imeli več, kot če bi plačali dvakrat toliko vstopnino. Prav prijazno ste vabljeni- vsi člani in .prijatelji našega društva, da se odzovete na našo prireditev v soboto večer.
Članom našega društva pa še posebej naznanjam, da se vrši prihodnja seja našega društva 21. oktobra. Vabljeni ste, da se te seje gotovo udeležite, ker bojo prečitani trimesečni računi in slišali boste poročila o poslovanju našega društva.
Posebej pa še opozarjam, da se te seje udeležijo gotovo vsi delegatje minule konvencije, da se jim razdelijo poverilnice za prihodnjo izredno konvencijo, ki se bo vršila 26. oktobra v Slovenskem narodnem domu na St.. Clair Ave.
Končno vas še enkrat vabim vse v soboto, 11. oktobra na društveno prireditev in 21. oktobra pa na sejo društva. Vas pozdravljam
Mary Marn, tajnica. -o-
članom dr. Najsv. Imena
Ako bi se razglasilo, da pride med nas predsednik Zed. držav in da bi se hotel z nami spoznati, bi vsi hoteli na kraj kjer se bo vršil sestanek. Prav gotovi bi vsi Slovenci hoteli biti navzoči.
V nedeljo, 12. oktobra, pa bo sestanek, pri katerem bo še višji gost med nami kakor pa so vsi predsedniki sveta in to je naš sam Gospod sv. hostiji pri skupnem obhajilu vseh članov društev Najsvetejšega Imena iz vseh štirih slovenskih1 fara v Clevelandu. Skupno obhajilo se vrši pri fari sv. Kristine v Eu-clidu. Sv. maša bo ob osmih zjutraj in daroval jo bo č. g. p. Kazimir Zakrajšek, ki je usta-novnik društev Najsvetejšega Imena slovenski oddelek še pred 25. leti. ■
Vsi' člani, starejši in mlajši, pojdimo v nedeljo k sv. maši v Euclid in pristopimo k skupnemu sv. obhajilu med mašo. Posebno opozarjam člane od fare sv. Lovrenca, da se odločite in da gremo skupno. Vozila bodo na razpolago pred župniščem že cb sedmih zjutraj. Kdor želi iti skupno z nami, naj se priglasi pri meni do sobote opoldne, da bom lahko naročil dovolj vozil. In ker imamo ravno v nedeljo tudi pričetek 40 urne pobožno-sti, bo popoldne ob treh sprejem v društvo Najsvetejšega Imena.
še precej vas je fantov in mož, ki še niste člani tega prekorist-nega društva. Zakaj ne pristopite, pa res ne vem. Ali se mogoče bojite plačevati malenkostni asesment, ki je samo 60 centov na leto, kateri denar se porabi za svete maše in druge do hrodelne namene. Ali si pa mogoče mislite, da imate že dovolj dobrih del, katere po,nesete s seboj v večnost? O, prav gotovo jih ne bo preveč, a premalo pa skoro gotovo. Saj ni nič pristopnine in nobene zjdravniške preiskave. Nikdo ni prestar in ni-kdo premlad. Odločite se in pristopite v nedeljo popoldne. Nič ne bo hudega, a veliko pa dobrega za vašo dušo.
Posebno vi mladi možje, ki šele pred kratkim stopili v zakonski stan, pristopite sedaj še k društvu Najsvetejšega Imena v l^edeljo popoldne ob priliki 40 urne po.božnosti. V tem društvu je tudi vflš oče in kar bo po smrti tudi vaši duši v veliko korist. Starši, opozorite svoje ože. njene sinove, da pristopijo v odrasli oddelek. Mi starejši bomo
veseli, če bomo videli veliko število mladih mož pri sprejemu.
Mi v Ameriki smo še srečni, ko nas še nihče ne preganja radi našega verskega prepričanja. Imel sem priliko govoriti z rojakinjo, ki je dobila pismo iz Šenčurja pri Kranju. V pismu ji sporočajo, da je neki moški v tisti vasi umrl in niso mogli dobiti na vsej Gorenjski duhovnika, ki bi naj bil opravil pogrebne molitve. Cerkovnik je opravil pogrebne obrede. . . . Ali ni to žalostno? Pri nas v Ameri. ki pa nam je še prosto, da lah ko opravimo verske obrede po svoji volji. Zato pa vsi člani društev Najsvetejšega Imena od vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu, pridite v nedeljo zjutraj k fari sv. Kristine v Euclid, Ohio. Vsi naravnajte svoja vozila v to smer in če imate prostor, povabite še svojega soseda, da prisede. Pozdravljeni, Jakob Resnik.
-o-
Iz Jutrovega
oglasi v listih in tam 1,8 tudi.
Eni povprašujejo-
zadružnim premog«®' M čaj o, in vsi se drže S da je dober ali pa se
Pocahantos J"0,
vrne.
najbolj izpod rok. Vijj^
da vas ne ujame
p1' v«
premoga, kajti sedaj
spel ju jejo ve3
že zn,lj '
naših ® iti:
maj
premog in Naročite ga —Zadružni premog-^. Za one, ki imajo r .
• „ kal' Prl
zgance in vse,
dove moke, še poročila, kako hitro P ^ Dič pozor! Dobili J® tudi
il
Na Jutrovem nismo imeli te kom tega poletja nobenega piknika kakor tistega, ki ga je priredil pevski zbor "Kanarčki'' Zato pa smo bolj obiskavali druge prireditve z upanjem, da nam bodo tisti naš obisk kdaj povrnili.
članice Gospodinjskega kluba Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. smo se odločile, da priredimo jesensko zabavo soboto 11. oktobra, pričetek ob sedmih zvečer v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
Za ples bo igral Eddie Zabu-kovčev orkester. Pjrav prijazno vabimo cenjeno občinstvo posebno pa delničarje in delni čarke SDD, da pridete vsi na to zabavo in s seboj pa pripeljite tudi svoje prijatelje. Zabave bo dovolj za stare in mlade. Do sedaj smo se zabavali po senčna tih prostorih in sedaj se bomo pa v toplih dvoranah.
članice-delavke so prošene da pridete pravočasno na svoje delo. Jakata pa nič več ne pri čakujemo, ker smo ga že večkrat povabile, pa ga ni bilo oc nikjer. Travnova Ančka ga je že osebno vabila, pa ga ni in ga ni. Sedaj ga še enkrat vabimo in to ne toliko radi kluba, ampak radi naših mož, ki bi se radi. ne kaj naučili od njega, nekateri so že znali, a so pozabili in sedaj pa bi radi dobila Jakata za učitelja, da bi jih naučil igro, ki se imenuje "marjaš." če prideš, Ti bomo vsi skupaj zelo hvaležni. Torej na svidenje v soboto večer v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Za Gospodinjski klub,
J. Bartol. -o-
Iz Zadružne fronte
zadosti za vse ni
Domače rajževejj^ klobase so pa v ^ skih bogov, in kaJP glavnega P°sloTopl kateri ima največ ^ tem. Tudi to naz» ne je.
Sedaj se pa razprodajo od 20- ji
bra in zaključno P^ cb 25. oktobra v SI lavskem domu'


iHl
Je2
0
Ur
'hi •Horj
h
i
dO-
OK j'
h
%
'k
it
%
d
|e(
%
'ji '8( h
''P
Joseph A. Sisk°vl . --
Ob 251^'
—"Ti^
Že zadnjič f^ti' in povedala JaVll^jli]
Oltarno društvo P
Vnobevzete pi"aZl1 letnico
r'Aii
,uie
društven^ Tedaj sem bila
Is
'foca \
h
%
bom še kaj nap** bo vršila ta nas* ljuba dela dol* rekli še v starem ^ p«f Najprej naj * J je društveni od°ij05* zi/ 'odbornice h11 v,; to pa samo zato članica*
udi'
iei]j
d»
vzocim
prav postregle^/ tako pravi pr
edse'
nice si pa P1"'
eskr'
■bit«
vr»
ti",
v
»"ko,
N N
I >
S\
daji, kajti pn
bo prodajalo. ^ i cy
nil, ker je P1"?8^™ da je najbolj0 potem vedel J'a Jor| pripraviti vsega jalo in ne ^
Pa še nekaJ ^ ^ bosta poleg čF
ščine navzoča ;„«
Rev. Milan S'«^
'a."'
!i?>> 'N<
s %
Frank J'
Naši kegljači so sedaj porazdeljeni v skupine, bitka gre £e-daj naprej tja -do maja drugega leta. Pridni so pa že tako, da jih je veselje gledat—galerija-je vfedno polna. Kaj bi ne bila, saj kegljajo po vseh osmih alleys.
Mrs. Jane, zavedna zadruga-rica in zelo skromna žena je včasih zelo radikalna pri kegljanju. Enkrat ti jo vrže preveč na levo, drugič pa prav konservativno na desno. "Celo
ko je tudi prav' , je je poleg na®, d^
župan rraim » ^r naš«
Hribarja najv<* ši fari in zato l ^ re tudi precej j Rev. Slaje bo 1 sl)i kvi po sloves"^ vih članic, ki mih zvečer v .e,
Žene in ^ ^ če žehte
se cas, tc j,i šemu društvu ^ sedaj ob Naš bodoči
Lausche Pa „W ketu in njega 1 ^ k
poslušamo- ^ t j splošna zab»v'
prav 1
vrstna in v- m, prvovrstna 8 ^t
zadovoljni-
,8 !
samo k Pešamo 25 ce jCei
Drage f So &
da si prej, odboru
P
ker s eceJ
ter
pl'c-7 ni1
življenje sem vedno gledala na j ne bo P^oS^ j zmernost ,na srednjo pot in te zadrego. ^e . i'"
de ' J>0 j
K %
i A >
ko j, d
C1
1 "Nj
s
k?01 1;
K
\ t iS
H S 5
s \

se hočem držati tudi pri keglja-! le, bo g°
tovo
Si1
nju," tako mi je rekla, in res je tako bilo. Vsak teden bo šlo bolje in to je menda mnenje vseh ostalih kegljačic in keglja-čev pod zadružnim praporom.
Ko se vse to vrši, ne pozabi se na veliko plesno veselico nikjer. Kako se bi pozabilo, ko pa je to največja stvar v sezoni! Ludje so že rezervirali soboto, 25. oktotra za to plesno veselico z večerjo. Pridno in; ko je strpno čakajo tudi velike raz-: krokarja
vai*1 za
K1,
se
t><> V;
stransko, vstopnice odboru, ki ^
Pozdrav^» ^ oktobra v » p
Holmes AV* V
"Kaj h
0» \-pr 4
ptičem.' ;J m "a
prineJf /
kS
i^S
vV.
h
%
"iS
6.

tv
prodaje v tednu od 20. do 25. j odgovoril3'^ K1 oktobra. Da bo nekaj posebne- j res, da „
>i
H>V
ga vedo, kaj, hodo pa povedali nad sto
let-
am1
«5
O,
off,«8 že ^ se ,4e No. ViP8 rvi^ daj ves
>sf
1
rad>*
r prif
ro Pr i J° -
udi^
•ol ur-
ž #
iV
ples«
jjov^
0l

SATAN IN ISKARIOT
fcj^.	Po nemškem Izvirniku K. Maya	A
"avkar
>jkal0^° °PaZiIi' ^ j «2 m sem obstal
Ni mogoče l(,fam. 0 pa že prehudo! Koj
PaXZinjima! W
ieflj 1 e ^ajo vaši vojaki i ,p0 ^boru _ [ yso sled V 7:° Obrisali —! Nemu ^ povejte, da nihjče ne I	koraka!"
- K ^ i°cnim glasom povelj V ,:'e Vajen zapovedati, je . r in koj je bil mir, ^genii več.
^ISa" ery Bothwell sta
Neti'elUj' kako je bilo!" ^ede) V , Uger beJ'u- "Kako "pfed d
SalaeSetimi minutami se Nja,
straža
In ko s^a
v šotoru kol stopila voja ffere 111 bil° ujetnika nik-rPoWa,ne 80 ležale vezi na
Noa* pa eden mojih lju A,; f v srce." * lezi zabodeni v šoto
V"
>1
J
°Jdi
^a poglejmo!" %'a 1 aI revež na tleh,
II v J

ni
m „
znuJ j % *
ule
Pač je t^al
kriknil, besede
Je bil
noz v sr-
ni zi-
■ :SkaM Ste sedeli
^eltonar
aSl!i! S^T 80 ob i«tem ča-f' "J Zi|i da traŽ0 in P™ tako X" njlbovega ujetnika
^%ia.>> ~~ So lzgmile z
^4aVe stal P°leg nas, ®4je Sede ni razumel.
mT Je gledal> Preve-Je \ nekaJ besedami, ^^odilo.
skI°nil glavo,
mojstrsko po-
za beg
bor
i
in v f
& |
i 1,9
še ft
v t
s?-.
Ndei
• . »vo"? Kru*er beju 4% vPrašanje.
k izginil," je od-
(iej8lPrevedel in Winne-m odločn
»eljv.	_
$	bra,tp Old
" da ni čisto brez
n »
t K i
>ce' Jm iteV
m
kov —."'
Ponudba je bila sicer dobro mišljena, pa Kruger be j niti slutil ni, kaj se pravi zasledovati človeka, kakor je bil stari
'S!
Slovenska šola S. N. Doma sa™ih-1
__j Za Slovensko šolo S. N. Doma,
Ta teden se prične pouk slovenščine v Slovenski šoli S. N. Doma, 6409 St. Clair Ave. Odrasli oddelek, to je za učence stare nad 16 let, se razred zbere prvič v petek 10. oktobra ob 7. uri zvečer v dvorani štev. 4. staro
Logarska dolina
in sta
dejal: stražila starega
mrtev. Kje pa je
ft.
H
tnu
Sn-lo7oral Pritrditi.
■A t^
effl "
i* Ž«!
n
o
60 sg. uul°čno in kakor
^ 7 umijivo: tražnikov U 2 Melt,
Je bil v onoma. Po-pri begu. Zato je
\
ca
Spet smo ime-
\rltonaast°ru
iskati n sta naju misli-M ty.pred slovesom
u^il etou
i"
C> ki inSia bila Meltona Je Pregnal Ela-
<°VoJ M.
s
TisCasčevati sta se

»te^
Val v bojevniku se da še živiva!"
'Mtb > >
e ''jf
Moramo za nji
7 Sl vzela najbo-^dovoljiti se'bo-
simi.
V* n> gospodu
voj-
r?
»>"11!
SA
v p" 1
■*r
f^i
i in ^
"'a-i-

So ere tri najboljše Se ostale
z vod .""^e, m naj
0 In živili za več Je čudiL
i,Jmery in jaz.»
&tv0>{akih moraš
%
I	m os-
1 Av^ morajo po-da Plačajo
-1» '.
C,^Sarv,-'le obžaloval VNli, 'vendar ne bo. ^ l^j, Dal vam bom au° četo konji.
Tel,
Barvanje hiš
zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča
Mike Zemic
14705 Thames Ave. MU 4917 (Thursday-x)
Melton. Najbolje smo opravi če smo bili sami. Vljudno sem odklonil. "Ne moremo jih rabiti! Najboljše kamele sta odpeljala ubežnika, mi trije dobimo sicer najboljše, ki so še v taboru, pa slabše bodo ko kamele Melto-nov. In tvoji ljudje bi dobili še slabše. Zaostajali bi. Poglavitna reč pri takem zasledovanju pa je naglica. Tvoji ljudje bi nam ne koristili mnogo.
Najbolje je, da jezdimo sami. Zapovej, naj pohitijo s pripravami. Koj odrinemo." Šel je naročevat. Medtem je bil Winnetou že zunaj v puščavi in si je ogledal sled.
"Proti severu sta jezdila," je javil.
"Seveda! V Tunis!" je. menil Emery. "Saj sem si mislil!" Odkimaval sem. "Stavim ne vem kaj, da ne jezdita v Tunis!"
Zakaj ne?" je vprašal Kruger be j.
"Tunis je prenevaren za nju. Kol agasija poznajo. In če ne dobi koj parnika, bo moral čakati, ti bi se medtem vrnil in ga prijel. Da ne računam nas, Winnetoua, Emery j a in sebe, ki njih vesta, da bodo nemudoma planili za njima —."
Pa si vendar pravil, da je bil namenjen v Tunis — Saj si je tudi sina naročil v mesto!"
Tako je nameraval prej. Prepričan je bil, da mu bodo zločinske nakane popolnoma uspele. Niti sanjalo se mu ni, da bi mu utegnil kdo zmešati račune. Opravil bi bil pri Aya-rih, se vrnil v Tunis, se vkrcal na prvi parnik in zbežal na An-I gleško. Zato si je tudi sina naročil v Tunis.
Pa vse mu je izpodletelo. Pobegniti je moral in dobro ve, da mu bomd'koj za petami. V Tunis, pravim, ne sme."
"Kam pa pojdeta?"
"Najbližnje pristanišče je Hammamat. Tudi tam utegne dobiti parnik za na Angleško ali pa vsaj na Francosko v Marseille. Sodim, da se bo obrnil na severovzhod v Hammamat."
Kruger be j je majal z glavo.
"Pa je dejal Winnetou, da kaže sled na sev^r —. In severno odtod je vendar Tunis —!"
"Smer sledi me prav nič ne moti. Melton je dolgo živel med stezosledci in westmani ameriškega zapada, dobro pozna njihove zvijače, čeprav sam ni mojster v njih. In navihan westman zmeša sled zasledovalcu, da ga ne more najti, če ni tudi sam dohro izučen v šoli stezosledca. Jezdil ti bo v nasprotno smer, kamor je namenjen. Zaman ga bo iskal, kdor ne pozna westmanskih zvijač.
In tako bo, o tem sem prepričan, storil tudi stari Melton. Zamotil bi nas rad pa se je obrnil naj prvo na sever. Mislili bi naj, da jezdi v Tunis. V puščavi pa si bo poiskal trd, kamenit svet, kjer njegove kamele ne bodo puščale sledi, nekaj še bo sam pomagal in sled kolikormo-goče zabrisal, pa se obrnil na severovzhod v Hammamat."
Še je ugovarjal Kruger be j.
"Denarja potrebuje za potovanje. V Tunisu bi ga jnašel, v Hammamatu pa ga ni človeka, ki bi mu kaj posodil."
(Dalje prihodnjič.)
Slikovita Logarska dolina je prekrasen, neprecenljiv dar le-
nnsinnio	i	i I dene dobe, je dvojna zibelka bi-
poslopje. šola se bo nadaljevalajstre Savinje, mlajše seatre moJ
vsaki petek zvečer ob istem času in razred bo trajal dve uri. V j ta oddelek se lahko vpišejo fantje in dekleta, možje in žene ne glede na starost nad 16 let. Vsakdo je dobrodošel kogar veseli znanje slovenskega jezika in ima veselje do učenja. Vse drugo boste izvedeli v razredu od učiteljice.
Mladinski oddelek Slovenske šole, to so učenci stari do 16 let, dečki in deklice, pa se zberejo vsi skupaj v soboto 11. oktobra ob 9. uri zjutraj v dvorani štev. 2. novo poslopje. Na podlagi števila priglašenih se bo pozneje določilo, koliko razredov se bo obdržavalo v bodoče.
ska dolina, prej samo izhodi-
.šče za razne ture v Savinjske Erazem Gorshe, tajnik. ] Aipe ali cilj enodnevnega izleta, postala tudi priljubljeno in slavljeno visokogorsko klimatsko letovišče in zdravilišče. Gostinski obrati gostilna Logar, hotel "Logarjeve sestre," Alek sandrov dom, Piskernikova koča s Tillerjevo kočo, hotel Ples-nik in domača gostilna Podbre-žnik, vsak po svoje nudijo se daj gostu vse, kar potrebuje.
V slučaju, da se v doglednem
gočne Save, ki se z njo združi pri Zidanem mostu. Zaradi svojega idilično ljubkega, mehkega in zelenega, dna, zaradi svojih gigantsko orjaških golih in sivih obrobnih gora, njihovih sten grebenov in prepadov, je zaslovela, ,odkar sta Rousseau in Goethe začela človeštvu odpirati pot nazaj v naravo. Še vsakega umetnika, pesnika, enako kakor slikarja, ki j0 je videl in gledal, je navdušila. A resnično popularna je postala šele z razvojem slovenskega planinstva, ki je imelo, ko v tem krasnem planinskem svetu še ni bilo nobene gostilne, svoje oporišče pri Logarju, v gostoljubni kmetiji, ki je po "Logu" prvem
času ne priglasi zadostno število delu doline, dobil svoje ime in
učencev za pouk v odraslem ali mladinskem oddelku, da jih ne bo dovolj niti ne za en razred, se bo dotičn; oddelek razpustilo. Odvisno je torej od števila priglašenih za Slovensko šolo, če se! jo bo še vzdržavo v bodoče ali! ne. Stariši, sedaj se vam nudi f lepa prilika poslati svoje otro-j ke v Slovensko šolo, kjer se bodo i priučili pravilne slovenščine, daj boste na svoje otroke smelo ponosni biti in njim bo pa kedaj to znanje še prav prišlo.
Prijatelji in zagovorniki Slovenske šole, stopite na noge sedaj in pregovorite druge, sosede in prijatelje, da pošljejo sedaj otroke v Slovensko šolo, da ne bo nekoč vsem skupaj žal, če bo šola radi nezadostnega števila učencev ukinjena in to po goli zanikrnosti slovenskih starišev
ga potem prenesel na celo dolino. Šele po svetovni vojni, ko je tudi ta biser Slovenije pripadel k J.ugoslaviji, je Logar-
DEFEND THE . HOME FRONT
Za tistega, ki Logarsko prvič vidi, pomeni največji užitek, največje presenečenje, nenadna nepričakovanost ,s katero se po dolgi vožnji skozi temne jarke, tesni in jaruge pojavi pred njim na mah jasna in impozant-na slika te čarobne, visokogorske dolinske tvorbe. Ce tvorijo obrobje prednjega predela cele doline pogozdene gore, ki ti tu pa tam kažejo gola rebra, kipe nad zelenim dolinskim dnem v ozadju goli sivi gorski orjaki proti ažurnemu nebu, Ojstrica (2349 m), somerno zgrajena kakor velikanski gotski oltar, Škarje z grebenom, ki je narezljan, kakor zobje pri žagi, dolgohrbt-na Planjava (2399 .m) z visokimi prepadnimi stenami in večnimi snežišči, grozijo na ukrivljeno Kamniško sedlft, kopasta Brana in divje razorana zloglasna Mrzla gora (2202 m), klasično izoblikovana krnina Okre-šelj s Frischaufovim domom (1378 m) je mirna, mehka idila srditih grozečih in divjih gorskih velikanov; glasno šumenje mlade Savinje, ki porojena v skalovju Mrzle gore, pada takoj v strahovit prepad, je veko-*vita pesem narave in lepote; druga zibelka tega gorskega potoka blizu Logarja v Logu je mehko plesišče razposajene mladosti, v katero gledata dve cerkvici. Cerkev Kristusa Kralja in cerkvica Sv. Duh pod Po-
Hurikmi, ki je pred nedavnim divjal v diiavi Texas, je'napravil obilo škode, kjer so bila posebno prizadeta obrežna -mesta. • Kako silen je bil vihar nam nazorno kaže fiornjd slika, ki je bila posneta v mestu Galveston, kjer je metalo valove daleč na obrežje, najbolj pa je bilo prizadeto mesto Mata gcrda., k jer je bilo tudi več človeških žrtev.
Zopet ena nova ladja, kije h;la splovljentt na "Liberty Fleet Day" v Long Beach, Cal. in se imenuje Alcoa, Polaris. Na isti (Jar, so bile splovljene še tri druge ladje iz te ladjedelnice, kar je največ v zgojiov.in% v mirnem času.
točko zijalko, živo priča iz pa-leolitske dobe Savinjskih Alp.
(Dr. M.) --o--
Zmogljivost otroka
Pri vzgoji otrok ne moremo napraviti večje napake, nego je ta, da pričakujemo ali celo zahtevamo od njih stvari, ki niso v skladu z njihovo starostjo in z njihovo razvojno stopnjo. Vsaka starostna doba ima svojo zmogljivost, preko katere človek ne more iti.
Otroška zmogljivost je seveda odvisna od individualne otroške nadarjenosti in njegove telesne odraslosti, toda s tem se meja zmogljivosti običajno le malo premakne navzgor ali navzdol. Zato je napačno zahtevati od otroka, naj bi začel govoriti, preden je dosegel primerno stopnjo razvoja, in prav tako je napačno, če se žalosti-mo, ker nam otrok v določeni normalni starosti še ne zna raz likovati psa od mačke. Otroci, ki v tem ali onem pogledu zaostajajo za drugimi otroki, dosežejo zamujeno običajno pozneje tem hitreje. Ce pa hočemo ta razvoj umetno pospešiti, zakrivimo nasilje, ki mu sledijo pri otroku često kompleksi manjvrednosti, pri odraslih, pa občutki razočaranja, ki odtujujejo spet otroka in vzgojitelja. Počakati je najvažnejše načelo pametne pedagogike, s katerim se moramo sprijazniti že v prvih tednih otrokovega življenja.
-o--
Mamila, učinkovito vojaško orožja
Američan Carl Crow, ki je prepotoval tudi Kitajsko in imel priliko seznaniti se z vsestranskimi načini japonskega (vojskovanja, je napisal zanimiv članek o mamilih, ki jih Japonci uporabljajo v sedanji vojni s Kitajci kot naj hrabre j še orožje. Tako-le nekako piše:
Mamila — opij, morfij in heroin — so glavno orožje v rokah Japoncev pri napadih na Kitajsko. Ne govorim o skrivnem kramarstvu z mamili, ker je to že stara stvar. Rad bi navedel, kako japonska armada načrtno uporablja, mamila kot vojaško orožje.
Njihove prednje straže so namreč prodajalci strupov, ki naj manjšajo odpornost ljudstva, zlasti mladeničev, ki so sposobni za boj. Tako pripravljajo pot za vojaške zmage. Posebni razpečevalci mamil najemajo Kitajce, ki naj bi bili voditelji v tem nevarnem početju osvojevalcev. Nato prihajajo
trume kramarjev z mamili da drže narod v sužnosti in da zaslužijo težke vsote. Trgovina z mamili denarno podpira japonsko armado.
"Kuga in vojska gresta z roko v roki, kakor nam izpričuje zgodovina," je dejal poveljnik Reginald Fletcher v spodnji zbornici, "toda Japonci so bili tisti, ki so našli način, kako naj kuga podpira vojsko."
Ta obtožba je popolnoma resnična. Vsak, kdor se je toliko časa mudil na Kitajskem kakor jaz, vam bo pripovedoval isto ostudno zgodbo. Uradni dokazi glede tega se kopičijo iz dneva v dan. Potrdila najdeš tudi v predalih Zveze narodov, v Ustanovah za miroljubne odnose, v naši državi, v državni blagajni in v našem mornar-stvu kakor tudi v britski konzularni službi. Isto nam potrjujejo tudi misijonarji v svojih poročilih domačim centralam. Vsi se v glavnem strinjajo, vsako poročilo ima pa še posebne podrobnosti in izpričane statistike.
Izdelovanje opija, heroina in morfija narašča v krajih, ki so jih zasedli Japonci, zlasti v Mandžukuju. Tisoči kramarjev z mamili delajo pod vodstvom vojaških poveljnikov. Japonska pa ima za vse pritožbe le gluha ušesa.
Mamila samo za "nižja" plemena, kakor so Evropejci . . . Prav dobro se sama zaveda,
kaj počenja, Japonske postave proti rabi mamil so — za Japonce—kar se da stroge in se tudi silno strogo izvajajo. Če imaš na primer samo pipo za opij, boš obsojen na 7 let prisilnega dela. Letak, ki so ga japonske oblasti .razdelile med vojake, navaja tudi tale odstavek: "Raba mamil je nevredna višjega plemena, kakor so Japonci. Samo nizka plemena, ki že propadajo, kakor Kitajci, Evropejci in vzhodni Indijci so vdani zlu mamil. Zato jih je usoda tudi namenila, da nam bodo služili kot sužnji in polagoma izginili."
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Stanovanje se odda
Odda se zelo lepo stanovanje 6 sob, zgorej; odda se samo odrasli družini. Nahaja se med Superior in St. Clair Ave. Naslov se izve v uradu tega lista.
Delo dobi
Delavec, ki zna ravnati z ace-tilenko in ki je vajen delati na serapjardu s splošnim prometom, dobi takoj delo na 16201 Saranac Rd.	(238)
Soba se odda
Odda se mirnim fantom dve čedni opremljeni sobi z gorkoto. Vprašajte na 1092 E. 64. St.
(236)
Janitor dobi delo
Želi se dobiti moškega, ki bi bil za janitor j a v restavrantu. Poleg plače dobi tudi hrano in sobo. Vprašajte na 390 E. 156. St.	(236)
Zelo lepa prilika
Naprodaj je lepo posestvo na vogalu 222. ceste in Nicholas Ave. v Euclidu. V poslopju se nahaja gostilna z licenco, briv-nica in biljardnica, dvoje stanovanj z 8 sobami. Se proda vse skupaj s polno opremo, ali pa se da v najem z dobro ga^ ranči j o. Podjetja nosijo $200 na teden, torej je zelo lepa prilika za podjetnega človeka. Sedanji lastnik ne more vsega sam obratovati, zato bi rad prodal. Oglasite se na 783 E. 222. St., Euclid, O.	(x)
Dobra služba
Sprejme se v službo žensko, ki bi kuhala in upravljala beer parlor. Pokličite IVanhoe 7449-W, ali se zglasite na 783 E. 222. St.
(x)
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
Vsak petek serviranio ribjo pečenko ENdicott 9359 6% pivo, vino. žganje ln dober prigrizek. Se priporočamo aa obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila ln barvanje vašega avtomobila. Delo točno
in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEmnore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
RENU AVTO BODY CO.
878 East 152nd St. Popravimo važ avto in prebarvamo, da bo iot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding!
J. POZNIK - M. ŽELODEC 1 GLenville 3830.
GAIETY BAR INN
16701 WATERLOO RD.
Opoldansko kosilo 30 centov. Vsak petek ribja pečenka 20 centov. V soboto kokošja pečenka. V§£\k petek, in soboto godba in ples.	! ,
Izbira finega žganja, piva in vina.
K obilnemu posetu vabita JOHN 'mČEKSn PRANCES DOLIN AR lastnika.
DEFEND THE HOME FRONT
^COMMUNITY FUND
23'! CAMPAIGN FOR 100 AGENCIES
ZEN1NI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskar-na vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
HEnderson 0628
6117 St. Clair Ave,
Vstopnina 35 centov. Pričetek Občinstvo je vljudno v®
MIRKO BRODNIK:
Ljubezen ne umre
Samo ona je bila tako žalost- nasvetov mi daje, da ne vem,
na, tako sama, tako zapuščena.
Andreja ni . ..
Sklonila je glavo in jo skrila v dlaneh. Med prsti so se ji pokazale solze. Drsele so po hrbtu njene roke in se iskrile v lesketu zahajajočega solnca.
"Andrej, zakaj te ni? Kod hodiš? Kaj se ti je primerilo?"
Nihče ji ni dal odgovora.
Tako prazno se je čutila, tako medlo. Zdaj je šele pomislila, da bo morala iti kmalu nazaj na grič, da je ne ujame noč
Oh, in tako malo moči je imela, da bi bila najrajši ostala tu na klopi, večno, brez misli, ki so jo morile.
Tedaj pa se je začul v daljavi vrisk.
Marija je vzdrhtela,- Zdelo se ji je, da pozna ta glas, da ga je že dostikrat slišala:
In trenutek nato se je vrisk ponovil. Zdaj je bila že trdno prepričana. Andrej je! Nihče drugi!
Sama ni vedela, kdaj je vstala s klopi in stopila na pot, pospešila korake. Pojtem ga je zagledala.
"Andrej!" je zaklicala, kar ji je dal glas.
Njen klic je bil skoraj brez moči, toda fant, ki je stopal po cesti in se že bližal ovinku, ga je slišal.
"Marija!"
Pohitel ji je naproti. Obraz mu je žarel veselja in njej prav tako. In potem jo je priklenil k sebi, poljubil, da ji je skoraj sapa pošla, in ves srečen rekel:
"Marija, prišel sem!"
"Kod si hodil? Tako v skrbeh sepi bila, ker te ni bilo že dopoldne!"
Nežno se mu je izvila iz objema in počasi sta se napotila v hrib. •
"Vedel sem, #a boš v skrbeh, Marija," ji je rekel. "Toda potolaži se. Nisem sam kriv, da me ni bilo že dopoldne. Mislil sem, da se bom lahko že z nočnim vlakom odpeljal iz Zagreba, pa nisem dobil zveze. Sicer je pa zdaj že dobro. Ali ne, Marija? Samo da me niso tam obdržali. In zdaj bom lahko teden dni samo pri tebi. Ali si ka vesela?"
"Veš, da sem," mu je rekla in ga objela s pogledom. "Pa ma-
katerega bi se držala."
Andrej se je nasmehnil. Potem pa je postrani pogiledal Marijo in ji rekel:
"Kdaj pa misliš že zibati?"
Marija je zardela.
"Ne bo treba več dolgo čakati. Kakšnih sedem tednov."
"Ko bi mogel jaz takrat dobiti spet dopust," je zavzdihnil Andrej. "Drugače bom tako v skrbeh ...
"Nič se ne boj, Andrej," ga je Marija potolažila. "Saj bom imela botro in mati mi bodo tudi pomagali čez najhujše dni."
Med tem sta prišla do hiše Andrej je hitro še enkrat poljubil Marijo, potem pa je odprl vrata. Zunaj je bil že globok mrak.
Stopil je v vežo.
"Dober večer, botra!"
Botra, ki je stala pri ognjišču, se je naglo obrnija, kakor bi jo bilo nekaj prestrašilo.
"Andrej, pa si le prišel! Marijo je že tako skrbelo. In pravkar sem hotela iti pogledat, kam je izginila. Kje pa sta se dobila?"
"Doli v gozdu me je čakala," je povedal Andrej. "Kakor bi bila zanesljivo vedela, da bom zdaj prišel."
Botra si je hitro obrisala roke in segla Andreju v desnico.
"Jej, čisto sem pozabila, da bi ti bila skuhala kaj dobrega za večerjo. Takoj moram pogledati v shrambo, ali se bo kaj našlo."
"Saj ni treba zame tako skrbeti," je rekel Andrej. "Prav nič nisem lačen. Kar bosta vi-dve jedli, bom še jaz."
Sedel je na klop zraven ognjišča in Marija se je stisnila k njemu.
"Zdaj se pa le pogovorita," jima je rekla botra, "saj se že dolgo nista mogla. Nič se ne bojta, ne bom prisluškovala."
In iznenada je našla toliko dela, da ni bila niti za trenutek pri miru in da res ni mogla prav nič slišati.
Botra je res ubogala Andreja in napravila čisto domačo večerjo. Vendar pa je šla Andreju, ki je bil le nekoliko bolj lačen, kakor je sam mislil, imenitno v slast. Po večerji so stopili vsi trije
pekli za veliko noč.
"Kako misliš zdaj napraviti?" je vprašala botra Andreja.
"Nisem še vsega dobro premislil," je priznal Andrej. "Toliko ovir sem videl zmerom pred seboj, da sam nisem vedel, katere naj se najprej lotim. Ce bi mogel na kakšen način iz-preobrniti očeta, bi bil najbolj srečen. Samo ne vem, kako naj to storim. Vi mi kaj svetujte, botra. Zmerom vam bom hvaležen, če boste kaj dobrega odkrili."
"Hm, nekoliko nerodno je," je odvrnila botra. "Seveda, s Kačarjevimi je sprt zaradi tiste pravde in se bo branil na vse kriplje. Toda če bi bila jaz v tvoji koži, že vem, kako bi naredila."
"Kako botra? Povejte mi vendar!"
"Zaenkrat bi še molčala. Zaradi Marije ti zdaj ni treba biti v skrbeh,-saj bo lahko ostala pri meni, dokler se ji bo ljubilo. Tudi ti nisi več vezan na dom, ker se boš lahko priženil na Kačarjevo, in še jaz ti bom zapisala vse, kar imam. To ti že zdaj povem. Tako torej nisi ti odvisen od doma, ampak dom od^ebe. Ali ne?"
. "Res je, botra," je Andrej skoraj veselo priznal. Na to doslej še pomislil ni.
"No, vidiš," je nadaljevala botra. "Ce bo oče hotel imeti gospodarja na posestvu, bo moral on priti k tebi, in prepričana sem, da bo to storil,
ker mu je mnogo do tega, da bi —-\-
posestvo ostalo v trdnih rokah, no je pustil odprto, čeprav je
Nekoliko nerodno pa bi bilo Vsekako, če bi ostal tako trmast, da se ne bi maral sprijazniti s tem, kar se je zgodilo. Potem bi bilo treba pač napraviti križ čez dom in, žal, tudi čez starše. Toda za vse to je zdaj še dovolj časa. Povedala sem ti to le zaradi tega, da te ne bo preveč skrbelo."
"Prav imate, botra," je dejal čez nekaj časa. "ZdSj bom še molčal. Pozneje bomo pa videli, kako se bo vse obrnilo. Ali ne, Marija?"
Dekle mu je srečno prikimalo in se spet pritisnilo k'njemu. ■ Tako jim je med pogovorom hitro minil večer. Pozna je bila že ura, ko so se vsi trije odpravili spat.
Andrej je dobil sobico, ki je gledala proti njegovi domači vasi. Ravno nad Marijino. Ok-
Hisno delo vas sili k . . . pauzi in
DA SE OBRNETE K
lo si upadel, kakor se mi zdi," še malo pred hišo. Toplo je bilo mu je potem dejala. "Prej si vzlic večeru skoraj prav tako bil bolj okroglih lic."	kakor poleti. Sedli so na klop.
"Ni tako hudo," ji je odvrnil. I Globoko pod njimi je bila vas, 'Nekaj dni bom doma, pa bom kjer se je svetilo le malo luči,
spet takšen, kakršen sem bil. Kam'me bosta pa z botra dali?"
"Saj je skoraj vsa hiša prazna!" se je nasmehnila Marija.
Tako sta med pogovorom počasi prišla do srede griča. An drej je kmalu opazil, da Marija težko hodi. Nežno jo je prijel okoli pasu in ji pomagal dalje, da se ne bi preveč utrudila.
"Kako je pa s tovojim zdravjem?" jo je nato vprašal.
"Dobro," mu je povedala. "Botra tako skrbi zame, da še mati ne bi mogli bolje. Moje zadnje pismo si prejel, ali ne?"
"Menda sem ga. To je bilo tisto, ki si mi v njem pisala, da je bila mati pri tebi."
"Da."
"Ali se je potem še kaj oglasila?"
"Da, pred nekaj dnevi je bila spet tu. Veš, čisto se je iz-premenila, kar očeta ni več. Kar očeta ni več. Kar ne poznal bi je . . ."
"Saj je prav tako," je rekel Andrej, "Časih ni bila prav prijazna. Vsa vas se je je bala."
"Tako skrbi zame! Toliko
vendar pa se je skoraj iz vseh dimnikov kadilo. Ljudje so že
ne
se ne
obrnili k pavzi, ki oivcži i ledcno-mrzla Coca-Cola. Vsakdo ima čistejše misli .. . osvežen dela boljše. Torej, kadaj-počivate čez dan, naj bo to pavza, ki onvcži z lcdcno-mrzlo Coca-Cola.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333
Francoski senator Marcel Cochin, ki je bil že od zadnje vojne sem znan kot voditelj komunistov v Franciji je bil pred kratkim aretiran od nemških oblasti, ki ga bodo držale kot talca v prizadevanja, da bi zadušile vedno večji odpor proti Nemcem.
bila noč še dokaj hladna. In po dolgem času je prvič spet pošteno zaspal, ne da bi mu bilo treba računati, koliko ur spanja si bo lahko privoščil in kdaj ga bo zjutraj poklicala budni-ca.
Pa se je vendar zbudil zelo zgodaj. To mu je ostalo od vojaščine, ki se za dolgo, dolgo človeku vtisne v meso in kri.
Tako je vstal in se oblekel. Spodaj, kjer sta bili botra in Marija, je bilo še vse mirno. Očitno sta še spali. Šel je po stopnicah, odprl hišna vrata prav oprezno, da niso zaškripala, in stopil čez prag v mlado jutro.
Hladno je bilo, da ga je kar streslo. Zavil se je v suknjič in se obrnil na stezo, ki je držala proti njegovemu domu.
Tako čudno mu je bilo pri srcu, čeprav je hkratu lahko samega sebe prepričal, da mu prav za prav ničesar ne manjka in da se mu ni treba ničesar bati. Zdelo se mu je, kakor bi ga skrivaj grizla vest, zakaj?
Nalagal je starše. Vso vas vodi za nos. Tu prebiva skrivaj kakor tihotapec, doma pa mislijo, da je še zmerom daleč v Srbiji. Morda mu bodo prav danes pisali za praznike. Nekateri njegovi tovariši, ki so tudi
pri vojakih, so zdaj že doma.
Dobro je, da ni bilo z njim v istem kraju nobenega domačina več, kajti drugače svojega načrta, ki se mu je tako lepo posrečil, ne bi bil mogel uresničiti.
Zlasti nekaj mu je bilo nerodno. Marija mu je povedala, da je svoji materi razkrila njegov načrt, in zdaj bo starka prišla sem. Kako bo takrat, ko ji bo stopil pred oči? Ali ga ne bo nekoliko sram. Saj je morala ona mnogo pretrpeti zaradi hčere. Marija mu je povedala, kako jo je iskala po Zagrebu.
Hvala bogu, da je že precej dolgo od tega in da je že malo pozabljeno!
Potem je tudi premišljal o tem, kar mu je bila botra snoči svetovala. Da, naj pametneje bo tako, kakor je ona rekla. Toda zamera pri starših! Zgražanje po vasi! Opravljanje! Tega se snoči ni spomnil.
Že blizu gozda je zavil nazaj prčti botrinemu domu. Ue-daj je že zagledal dim, ki se je dvigal nad streho, izprva še plašno, kakor bi se hotel čimprej razgubiti, potem pa čedalje gosteje in močneje. Botra je torej že vštala. Morda tudi Marija.
Ob misli nanjo so ga zapustile vse skrbi, ki so ga prej mu-
Ji?
čile.
"Nekako že pojde!" J«-, sam pri sebi in zamahu' ko.
* * * u
Marija je pa še spaj8' j botra zagledala Andreja, veselo rekla:	,,]
"Pa si že zgodaj vsta ■ si pa hodil? Saj si ves r ^
"Malo sem šel naj ,j( je povedal Andrej. še, pa nisem vedel ^ jj Ali pripravljate že zaJ »
"Da, saj je že P02"0,
ni
j«
ura se bliža, pa se _ spravljeno. Krava kor bi jo klali. P0"1 J bom morala. Marije - , buditi, da bi bila ne v kuhinji. Naj sir°l® ^
"Zdaj se je pa vej^/ spala!" je veselo vzK1 ( drej. "Čakajte, P°Sle dem."
In preden mu je ^ ubraniti, je ze tino ^ ta v izbo in potem v sobico.
Marija je res se w zardela je bila v ob^ ji je sijala blaženost J dihala in tako PokoJ" i '
da se je Andrej ni ^ niti. Smehljala se Je-
(Dalje pri
«K0 sp bile plače zadnjič "zvišane, sem odjprl vlogo pri Society. Rastla je precej hitro. To je najboljše, ki se mi je še kdaj zgodilo. V vaših čevljih bi takoj storil isto. Ustavite se pri stari Society for Savings in pričnite."
~«llllllltlllIIIEII]llll(lMlllllMIIMIIIllllilUIIIUIJIIlllEtlUJIItllllllUilllirblJIllllIIIIIIJ)lil.ll.lllllllIIIIII[11III>JlalliIII)E,1,,! IIIUIIilUllllllllllllllllllllUliHIIIIlin^
VESELICA
bo popolen uspeh, ako
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cenena?^
IMTI jut 111 H i ii i MI 111 i'i"ii i|. in| lini UMI 11 irMii iii {in|ii|.|..| 129 SNM -w-fe, -w	rv -m. -T-	V -r-	^nj	"W	^ _____c v n____ IGRAL BO LOUIS TREBARJeV
PLESNO VESELICO
v avditoriju S. N. Doma V SOBOTO 11. OKTOBRA
48235323534891235348535353535353532353235353485353534853532323534823534848532353914853234848482348484848482323485348534853484848485353485353534848015348535348