POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
I IZHAJA DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH!
© Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, * —•* Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta S, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica —* Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—v mali oglasi, ki služijo v.sociahit^nament delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50
Žtev. 24	♦	Maribor,	sreda,	dne	23.	marca 1938 _»__igto_xni
elavski razred in
Štiri milijarde notranjega posojila
Jugoslavija rabi investicijo tujega kapitala.
Minister dr. Letica je dobil v narodni skupščini pooblastilo, da sme ftajeti notranje šestodstotno posojilo v Znesku Štirih, milijard dinarjev. —-Posojilo se realizira v šestih letih in bo amortizacija trajala najbrže 30 let.
Posojilo se bo porabilo: ena milijarda za obrambo, tri milijarde pa za gospodarske stvari. Tako 1500 milijonov za nove železnice in 500 milijonov za pota, ostalo za kmetijstvo, to je, za melioracijska in asana-cijska dela (vsaj pol milijarde).
Zunanje posojilo je težko dobiti, le rekel minister. Navezani smo na svojo gospodarsko moč.
Minister sme z naredbo izvesti to posojilo na račun gospodarskih rezervnih skladov zavarovalnih ustanov, socialnega zavarovanja, denarnih zavodrv, zadružnih organizacij, industrijskih in drugih podjetij ter delniških družb ali sicer z nalaganjem rezerv v tem posojilu, da s tem omili, če že ne odvrne krizo.
Minister je povedal, koliko raznih rezervnih skladov so imela podjetja konec leta 1936.
Tako so imela vpošteta podjetja raznih rezerv tedaj
zakonite rezerve Din 1024.4, imovinske rezerve Din 1181.3, amortizacijske rezerve Din 2076.6
milijonov dinarjev. — Zavarovalne družbe so imele poleg tega še 882.6 milijonov takozvane tehnične rezerve. Največ rezerv imata skupini: denarni zavodi 803.8 in industrijske delniške družbe 2.979.8 milijonov dinarjev.
Vsota vseh rezervnih skladov znaša 5164.9 milijonov dinarjev,
Ti podatki se nanašajo na delniške družbe, minister pa tudi računa z drugimi rezervami in prejemki državljanov, ker odstotek, ki bi bil določen iz kapitalističnih rezerv, da-leko ne bo kril višine posojila niti v šestih letih.
Rezervne zaloge nad pet milijard našega kapitalističnega gospodarstva niso tako' majhne. Dosedanja gospodarska politika pa je gospodarstvo oslabila. Pomanjkanje kapitala je preveliko. Tri milijarde novega posojila se sicer polagoma investira vsaj deloma v produktivne namene, manjkalo pa bo toliko kapitala v industriji in drugih podjetjih, kar bo nedvomno slabo vplivalo na razvoj in slabilo valuto. Minister je rekel, da je inozemsko posojilo težko' dobiti, tudi so inozemska posojila navadno oderuška. Toda
zakaj nam je težko dobiti inozemsko posojilo, ko smo pa zavezniki bogatih držav?
Za države, ki imajo razmeroma slabo valuto in veliko pomanjkanje investicijskega kapitala, poleg velikega bogastva rud in drugih naravnih dober, je
zunanu kapital kot investicijska rezerva nujnost.
Le z zadostnim, zdravim aktivnim kapitalom se more pospeševati gospodarski in socialni razvoj. Tudi je napačen običaj, da tuje družbe investirajo le nekaj odstotkov svojega kapitala v podjetja in žive na račun cenega našega obratnega kapitala.
D
Na skupni seji Socialistične delavske internacionale in Mednarodne delavske strokovne zveze v Parizu, dne 14. in 15, marca je bila sklenjena ta-le resolucija:
Dogodki zadnjih dni so razpršili zadnje iluzije. Pokazali so v najbolj žarki luči namere fašističnih vlad in s kakšno bliskovito naglico nameravajo uresničevati svoje načrte.
Avstrija, zasedena in anektirana, je prišla izpod diktature Schuschnig-ga pod še hujšo diktaturo. V Španiji, ki je žrtev dvojnega napada, kateri se sedaj vodi popolnoma neprikrito, so junaški branilci prisiljeni k umiku, vsled premoči vojnih sredstev, s katerimi razpolagajo sovražniki v iz-obilici, med tem, ko svetovne sile preprečujejo, da bi se mogla tudi republikanska armada tako oborožiti. Fašistične armade so se zasidrale na Donavi, na Pirenejih, v Afriki in na Balearskih otokih ter ogrožajo neposredno Čehoslovaško, v resnici pa ni nobena svobodna država varna pred njimi, posebno ne Francija.
Vsa Evropa je. v nevarnosti, da pride pod fašistično peto in zapade v uboštvo in suženstvo — tak je položaj, katerega so ustvarile: bojazen in napake.
V	tej tragični uri hočeta internacionali še enkrat ponoviti svoja načela, ki so vodila njuno politiko in čijih pravilnost dogodki jasno potrjujejo. Priključene organizacije pa kličeta v akcijo:
V četrtek je Blum podal v imenu nove vlade programatično izjavo v zbornici. V senatu pa jo je prečital minister Daladier. V Franciji je nastala vladna kriza prav med važnimi dogodki, ki so ogrožali mir. Nova vlada sestoji iz onih elementov kakor prejšnje tri perijode, ker so opo-zicionalci odklanjali sodelovanje. —
Blumova vlada poziva Francoze
k edinosti okoli vlade ljudske fronte.
V svoji izjavi je Blum poudaril, da gre Franciji
predvsem za mir.
Vlada ne bo opustila nobene prilike, da ga utrdi. Razmere zahtevajo, da se takoj oborožimo. Ostane pa cilj Francije združitev vseh sil na svetu zaradi kolektivne varnosti.
Naša naloga je poživiti gospodar-
Notranja posojila v tem primeru pomenijo prelaganje bremena z ene rame na drugo, ki se pa ne zmanjša ter gre le na socialni račun državljanov, dočim
ugodno tujezemsko posojilo lahko donaša dobiček
ter obenem pospešuje naravni razvoj v zmislu kapitalističnega sistema.
Spričo denarne zadrege se nam ne zdi baš posrečena politika proti Židom, ki jo propagira pri nas »Slovenec« in sorodniki. Narobe, nam bi bil dobrodošel vsak tuj kapital. Gre le za višino obresti in pa do katere
1. Pozivata jih, da uporabijo vsa sredstva — tudi najučinkovitejša —
da preneha politika »nevmeša-vanja«,
ki se uporablja v mednarodnemu pravu nasprotnemu duhu in čije tragične posledice se le preveč očitno kažejo. Vse priključene organizacije naj se zavzamejo za to, da bo republikanski Španiji, ki se herojsko u-pira fašističnemu navalu, prišla takojšnja pomoč. V to svrho morajo biti pripravljene podpreti vse moralne, politične, financijelne, gospodarske in vojaške mere francoske in angleške vlade, ki bi bile potrebne, da se zaustavi napad Italije in Nemčije, pri čemer naj sodelujejo vse države, velike in male, vsaka po svoji moči.
2. Pozivata priključene organizacije,
da ojačijo solidarnostno akcijo ra republikansko Španijo,
kakor to zahtevajo1 okoliščine ter da se zavzemajo za prepoved uvoza in izvoza v Francovo Španijo in proti kupovanju blaga iz Francove Španije.
3. Internacionali in njima priključene organizacije bodo takoj pod-vzele vse, kar morejo,
da se zagotovi gospodarska !n politična nezavisnost Čeho-slovaške,
predvsem z jasnimi in pozitivnimi obveznostmi s strani Anglije in Francije.
stvo in vladati tudi socialno pravično.
Izjava vlade je bila sprejeta s 369 glasovi; proti je glasovalo 196 poslancev, kar znači, da ima sedanja Blumova vlada v zbornici ogromno večino.
Dne 19. in 20. februarja so se vršile dopolnilne volitve članov kan-tonske vlade v mestu Basel v Švici, ki leži na meji tretjega rajha in je torej nemška pokrajina. Štirje socialno demokratični kandidati so bili ponovno izvoljeni in so dobili povprečno po 500 glasov več, kot pri zadnjih volitvah, med tem ko trije
meje se smejo obresti odtekati iz države. Zlasti pa bi bilo treba prenehati z davčnimi oprostitvami bogatih družb, o čemer bi se dohodki države, če že ne v druge, pa vsaj v obrambne svrhe, znatno zvišali. Taka gospodarska oz. finančna politika bi bila daleko bolj zdrava kot pa je noro posnemanje nemškega fašizma — kričanje proti Židom. Preostaja še eno: da se odločimo postaviti
gospodarstvo na nove osnove,
ki jih pristaši kapitalistične miselnosti ozir. gospodarskih načel odklanjajo.	1
ogrožena
Evropa
Zavzemali se bosta zato, da se bodo narodi Evrope, ki so odločeni braniti svojo svobodo, s pomočjo kolektivne (skupne) varnosti, takoj;
povezali z medsebojnim svobodnim dogovorom,
kakršen je mogoč med enakimi na podlagi pakta Društva narodov, brez razlike, ali gre za velesile ali male države, s katerimi se obvežejo, v slučaju napada, druig drugemu pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi z vojaškimi.
Samo z odločnim in hitrim nastopom za mir in zaščito' neodvisnosti narodov morejo demokratične države Evrope
vzbuditi zanimanje Amerike za pomoč,
| ki je v tem treutku kar najbolj za-željena.
Internacionali sta prepričani, da je tudi še sedaj, dasi je že zelo pozno, mogoče
preprečiti svetovno vojno,
ako se za to takoj zavzamejo vse proletarske in demokratične sile. — Delavstvo, zavedaj se strašne resnosti položaja! Ne straši se niti največjih naporov za mir!
Zakljutna pogajanja za kolektivno pogodbo v drž. rudnikih
V	pondeljek, dne 21. t. m. so se začela zaključna mezdna pogajanja v Sarajevu, na katere je bilo zastopstvo slovenskih rudnikov brzojavno povabljeno. Upanje je, da bodo rudarji vsaj deloma dosegli stavljene zahteve.
meščanski kandidati niso dobili potrebne absolutne večine in so morali v ožjo volitev. Poskus meščanske »enotne fronte«, da bi vrgle socialno demokratično večino, je propadel.
Pri volitvah v kantonski parlament so nasprotniki še hujše pogoreli. V parlamentu sta bili doslej socialno demokratična in komunistična stranka enako močni, kot meščanske stranke. Pri teh volitvah je socialna demokracija zvišala število svojih mandatov za 4, t. j. na 51, komunisti pa so izgubili en mandat in jih imaja sedaj 15. Ker je vseh poslancev 130, so meščanske stranke v manjšini. Prvotno so socialni demokrati nameravali z meščanskimi radikali v volilni boj, ti pa so se izneverili in jo potegnili z meščansko reakcijo.
Socialno demokratični volilni u-speh na meji tretjega rajha je gotovo zelo pomemben in kaže pravo razpoloženje švicarskih Nemcev napram nemškemu fašizmu.
Izlava s. Bluma pred francosko zbornico
Deklaracija vlade sprejeta s 369 glasovi, proti je glasovalo 196
poslancev.
Socialni demokrati nallatjl v
Švicarskem kantonu Basel
Socialisti in komunisti imajo v kantonskem parlamentu večino.
Zaustavljena ofenziva španskih nacistov
Na aragonski fronti je sovražna ofenziva na črti Caspe, južno-vzhod-no od Saragosse in Alcanizu, južno od Caspe zastala.
Republikanske čete so zajezile sovražnikovo napredovanje in je računati, da bodo pričele v doglednem času s protinapadi.
Nemški generalni štab v Francovi i vojski je poslal poročilo o nacistični ofenzivi na aragomski fronti v Berlin, v katerem pravi, da so nacisti sicer pridobili na terenu, stavljeni cilj, u-ničenje republikanske armade, pa ni bil dosežen. Republikanska vojska ni bila na nobeni točki fronte poražena, ampak se je umaknila v popolnem redu. Izgube republikancev so razmeroma majhne in njihova morala nedotaknjena. Odpor republikancev se je vsak dan ofenzive stopnjeval. Vsled tega je nemški generalni štab j svetoval Francu, da naj ne prodira pregloboko.
Za rehabilitacijo Dolllussovega morilca gre. Morilec avstrijskega kanclerja Dollfussa Planeta, je bil od avstrijskega sodišča obsojen na smrt in justificiran. Nemški nacizem bi rad Planeta napravil za mučenika, toda iz ozirov do kulturnega sveta to ne gre kar tako. Za naciste je popolnoma jasno, da Planeta ni morilec. Kajti, kdaj ste že slišali, da bi bil kakšen nemški nacist koga umoril? Tudi Planeta je gotovo popolnoma nedolžen. Da je to tudi res, bo ugotovilo redno sodišče v posebnem, obnovljenem procesu. Ker je Dollfussa nekdo pa vendarle spravil s sveta, bo treba najti pravega krivca. Že enkrat se je govorilo, da je bil morilec Dollfussa major Fey. Ta Fey se je sedaj sam ustrelil, taka, da obnovitvi procesa proti Planeti res ni ničesar več na poti. Izven dvoma je, da bo Planeta oproščen, Fey pa spoznan kot pravi krivec in nemški nacizem bo imel enega mučenika več, ki ga bo lahko proslavljal. In zopet se bo
na aiagonski fronti 1300 mrtvih v Barceloni, 2000 ranjenih
Zadnje dni preteklega tedna so nacisti dnevno kar po večkrat bombardirali Barcelono iz zraka. Število mrtvih žrtev znaša 1300, ranjenih 2000!
i Proti tem grozodejstvom protestira ves kulturni svet. Francija in Anglija sta pozvali Vatikan, da naj vendar porabi svoj vpliv in ukroti krščanskega Franca, da ne bo tak barbar, ako mu gre res za veroi in Boga.
Blum za Španijo
Nova Blumova vlada se je energično zavzela za rešitev španskega vprašanja ter zahteva tudi od Anglije odločnost. To se je zgodilo tudi na intervencijo vlade s. Negrina in ministra s. Prieta, ki sta povedala, da sta Nemčija in Italija zopet po-
izkazalo, da je vse, kar proslavlja nemški fašizem, ne omadeževano.
Ropanje po stanovanjih. »Prager Presse« poroča iz Bratislave: Ker so vlomi v stanovanja in ropanja pd stanovanjih zavzele velik obseg, je opolnomočeni vodja za Avstrijo Biirckel izdal oklic, v katerem grozi vsem, ki bi kaj takega zagrešili, z najstrožjimi kaznimi. — V Avstriji je sedaj res prijetno.
Italija je mnogo izgubila s priključitvijo Avstrije Nemčiji. Trst in okolica sta bila vsled priključitve Avstrije Nemčiji gospodarsko težko prizadeta. Trst je bil predviden kot u-vozna in izvozna luka za Avstrijo, Šele letos je bila dograjena velika tovarna za destilacijo petroleja za Avstrijo. Sedaj je ta tovarna čisto odveč in jasno je, da bodo Nemci tudi ostali uvoz blaga usmerili preko svojih luk v Severnem morju.
Volitve v Bolgariji bodo zaključene 27. marca z volitvami v Sofiji, kjer je sodišče potrdilo vse kandi-
slali v Španijo večje množine vojaštva in vojnega materijala.
Leon Bitimi in zunanji minister Boncour sta mnenja,
da je treba končati vojno v v Španiji,
zlasti z ozirom na varnost Francije, pa tudi Anglije, ker se utegne s Francovo Španijo okrepiti samo imperialistični fašizem, proti kateremu se doslej velesile niso upale nastopiti.
Francoski protest Francovi vladi
Francoska Blumova vlada je poslala v Salamanco oster protest proti napadanju iz zraka na civilno prebivalstvo, kjer sploh ni vojaštva, ker so s tem kršena načela humanosti. Enak protest je na pobudo francoske vlade poslala angleška vlada.
Japonci na umiku pred Kitajci
Boji v pokrajini Šansi.
Japonsko prodiranje iz severnih kitajskih provinc proti juguzapadu, je obnemoglo). Kitajci so ne samo ustavili prodiranje, ampak so s protinapadi prisilili Japonce na celi črti k umiku. Japonci se povlačijo od bregov Rumene reke proti severu, to 'p proti meji pokrajin Šansi in Honan. Vroči boji so se razvili ob železniški progi Tientsin—'Pukau.
V	teh bojih sodeluje 8. kitajska armada, ki jo imenujejo tudi rdečo armado. To armado so namreč iz-važbali sovjetski častniki in je najbrž tudi oborožena z ruskim orožjem.
date, ki so bili nekoč prvaki političnih strank. V ostalem je slika bodočega parlamenta nejasna. Vlada trdi, da je doslej povsod zmagala, kar je čudno, ako vpoštevamo njeno izjavo pred volitvami, da se noče vmešati v volilni boj. Prepoved strank bo dala slabe rezultate, ker bodo v parlament prišli ljudje brez jasnih pogledov in orijentacije, takšni kakršnih si želi vsak avtoritativni režim, da se lahko poljubno igra z njimi.
Sto let odkar je Donava porušila Budimpešto. 13. do 16. marca 1838 je narastla Donava porušila v Budimpešti 2.281 hiš od' skupnega števila 4.254, 827 hiš pa je poškodovala. — Utonilo je tedaj 127 oseb. Voda je vdrla v mesto ponoči, ko so bili ljudje v gledališčih, na zabavah in v gostilnah. Katastrofa pa je imela eno dobro stran — Budimpešta je dobila nov regulačni načrt, na podlagi katerega je postala moderno mesto.
Nemčija bo spoštovala nedotakljivost Jugoslavije
Iz izjave predsednika vlade.
Predsednik vlade dr. StojadiflO' vic je na interpelacijo povedal v senatu, da so mu v Nemčiji v razgovor rih povedali, da hočejo v Avstriji tl-veljaviti pogodbo1 iz leta 1936. Iz tega je sklepal, kaj se pripravlja. Glede Jugoslavije pa je dobil zagotovilo, da Nemčija proti Jugoslaviji ničesar ne namerava, ker mu je pred priključitvijo Avstrije Hitler rekel, da Nemčija želi močno in krepko Jugoslavijo. — Uradni zastopniki so to tudi po izvršenem dejstvu potrdili.
Tej izjavi v Beogradu brezpogojno verjamejo.
Koroško vprašanje se pa more ugodno rešiti le na prijateljski način.
Poziv za sklicanje svetovne konference
Pobuda Sovjetske Rusije.
Ruski zunanji komisar Litvinov je pozval zahodne velesile in druge države, da se skliče svetovna konferenca držav, ki naj napravi konec politiki izvršenih dejstev.
Predlog pa ni našel ugodnega odziva. Zlasti so nasprotni predlogu Velika Britanija in Zedinjene države, ker ju podjarmljevanje malih narodov ne —r peče.
Izlet v Prago l
Vse interesente vabimo, da se nemudoma prijavijo zta ta lepi izlet, ki bo gotovo ostal vsakemu ,udeležencu dolgo v spominu. Zato hitite s prijavami!
fluie
Ruškim občanom gre pač le težko v glavo delovanje tukajšnjega župnika, kateri se preje ni udejstvoval v politiki, zadnje čase pa postaja čiiml bolj agilen. Zanima se celo za elektrotehnične probleme, in to na tak način, da je spravil celo g. ravnatelja v tovarni za dušik po koncu, kateremu zamerijo, zakaj hodi gledat števce na Falo. Občani se pa čudijo, zakaj se duhovni gospodje brigajo za elektriko in druge stvari. Radi teh in takih zadtev misli precej občanov izstopiti iz cerkve, preje se bode pa še opozorilo merodajno mesto na te razmere.	Šek.
Tiskovni sklad
Maribor:	Na	občnem	zboru	central«
I. del. kol. društva je zbral s. Černec Din 91. Zagorje: J. A. daroval Din 10. Iskrena hvala Posnemajte!
Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev
>OGENJ<
MARIBOR
oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematoriju v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starosti in mesečna članarina Din 15.—. Razen tega nimajo člani s pogrebom nobenih stroškov. Zahtevajte pravilnik na:
„0genr. Norlbor, Roroičeuo ulico g
Karl Kautsky v emigracijo
Nastanil se je na Nizozemskem.
Socialističnemu teoretiku s. Karlu Kautskemu, ki je moral bežati z Dunaja s svojo ženo v Prago, je nizozemska vlada dovolila azilno bivanje na Nizozemskem. Kautsky je ušel fašizmu. Prišedši v Prago (je zaprosil za azilno pravo na Nizozemskem, kamor je odletel z letalom pretekli petek. — Čehoslovaški socialisti, med
Domd Ur
njimi predsednik senata dr. Soukup in stotine sodrugov in sodružic, so se prisrčno poslovili od njega.
Karl Kautsky je rojen v Pragi. Bival je dolgo časa v Nemčiji kot urednik socialističnih revij. Star je že 84 let ter je še nedavno izdal 700 strani obsegajočo knjigo Q razvoju v zadnjem polstoletju.
fra si/eia
4.	M. de Jong:
104
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
»Z onimi iz prvega razreda?« je vprašal Me-reyntje presenečen.
»Da,« je odgovoril brat ravnodušno. »Nameraval sem te vzeti s seboj, ker imaš lep lok... Jaz sem stotnik, ti pa bi bil lahko poročnik.«
Mereyntje je razvezal robec in dal bratu drugo omeleto. Skrbno je pazil, ali bo ta res rezal takšne obraze, kot je bil obljubil; Aarjan se je res pačil, da se je Mereyntje smejal do onemoglosti. Toda v strahu, da bo tudi tretja omeleta izginila predno se povrne v vas, kakor sta prvi dve, je sam hlastnil z zobmi po njej in jo hitro pojedel. Razočaran je videl Aarjan, kako je izginila poslednja slastna omeleta, toda bilo mu je precej vseeno, da bi bil radi tega preveč hud. Nikakor se pa ni mogel vzdržati, da bi ne bil hudobno pripomnil:
»No, veš kaj, ti si mi pa res lep1 patron! ... Požreš omeleto, ki si jo bil spravil za svojega prijatelja.«
»In ti?« je vzkliknil ogorčeno Mereyntje. »Ti sam si pojedel dve od njih...«
»To je pa nekaj drugega,« je odvrnil Aarjan z neko moralično užaljenostjo. »Saj vendar niso
bile namenjene mojemu prijatelju; to je torej v resnici nekaj čisto drugega.«
»Ti si mi pravi svetohlinski Judež,« je ugotovil Mereyntje, ki ga je pričela peči vest. »Naj-prvo mi izprosiš omelete, potem pa mi očitaš, da jih nisem prihranil.«
Aarjan je uvidel, da je bolje, ako preneha s tem. ker bo sicer spravil svojega bratca v jok. Zato je rekel brezskrbno:
»Ah, dragi moj, jaz se vendar samo šalim, ali res ne razumeš?«
Smejoč se. je pričel obujati spomine na pustne dogodivščine onostran pašnika, in kako se je Mereyntje bal neke maske, ki je imela dolg nos in na enem licu naslikan velik čvor, dokler niso prepoznali, da je bil to njihov stric Feliks; toda čim je stric zopet nataknil masko, se je Mereyntjc strahopetno skril Miebetovi materi za krila. Me-rcyntje ni hotel ničesar čuti o tem. Se vedno je čutil, kako mu bije srce, če je v duhu pomislil na pošastno masko in nikakor ni mogel razumeti, kako morejo imeti ljudje dopadcnje nad tem, ako se tako prostaško grdo našemijo.
Nazadnje je privlekel Aarjan iz žepa dve stekleni frnikoli, z vdelanimi pisanimi in na vse mogoče načine zveriženimi ovoji, ter predlagal, da spotoma frnikolata, da jima bo krajša pot. S frni-kolanjem in prepiranjem sta sc toliko zamotila, da sta šele proti enajsti uri prišla do vasi. Na vaški cesti, tam kjer so ob obeh; straneh pričenjale
prve hiše, sta opazila skupino ljudi in sredi med njimi nekega stražmojstra. Hitro sta vtaknila frnikoli v žep in stekla po cesti, da bi zvedela, za kaj gre.
Nek kmečki hlapec je stal poleg stražmojstra in dečka sta slišala, ko je rekel:
»Našel sem ga tu, ob robu jarka, ko sem se odpravljal na polje. Konica je štrlela pokonci.«
Stražmojster je držal v roki čuden nož. Klina je bila dolga in široka, skrhana in zarjavela, končala je v bakren ročaj, ki se mu je tudi poznalo, da sta ga obžrla rja in starost. Toda na ročaju so se še natanko poznali obrisi neke človeške figure-Z gnusom so si ogledovali okoli stoječi nož_^ stražmojstrovih rokah, ki ga je obračal s?/r' <<_ tja in opazoval sledove strjene krvi v rjav'*1 s~ binah. Splošno tišino je naenkrat prekinil P c otroški glas Mereyntjejev:
»To je Vrčev nož!«	.
Kot da bi bil stresel ljudi električni oj«. ,)ci vseh so bile uperjene v Mereynt.ieia i s isuti je
bilo zamolklo mrmranje. T°^a. s|r	!e.
dvignil roko in svareče pogledal okoli stoječe, ki so ga takoj razumeli. Nato se je stražmojster pn-jazno obrnil do Mercyntjeja in ga ljubeznjivo vprašal:
»Ali veš to čisto gotovo, mali?«
(Dalje prihodnjič.)
m	mmUUcatev
Trbovlje
Razgovor o za radarje važnih vprašanjih
Ob veliki udeležbi rudarjev se je vršil v nedeljo, dne 20. t, mi. v »Delavskem domu« važen razgovor o vprašanju rubežev rudarskih plač in deložaciji upokojencev. Na diskusiji se je ugotovilo, da je rudarsko delavstvo ustvarjalo bogastvo drugim, satrno Pa je obubožalo in zato se ga sedaj še rubi ter deložira
■Delavstvo je proti miloščini, a zahteva, da se akcija zidanja stanovanjskih hiš pospeši ter je soglasno sprejelo lo-le
SPOMENICO
Upravi občine Trbovlje.
V	Trbovljah in okolišu trboveljske občine je bilo vedino veliko pomanjkanje delavskih stanovanj. V kolikor so pa delavska stanovanja zasedena po delavstvu, so mnoga tako slaba, da sploh ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom!, a so tudi tako draga, da delavstvo ali upokojenci s svojimi nizkimi prejemki ne zmorejo visokih stanarin.
•Stanovanjska kriza je postala v Trbovljah še neznosnejša, odkar je TPD začela sodnijskim potom izprazajevati rudniška stanovanja upokojenih rudarjev z izgovorom, da rabi stanovanja za zaposleno delavstvo. Na ta način je bilo deložiranib že nad 100 upokojencev, ki so trboveljski občani, nimajo pa, odnosno ne dobijo stanovanja, kamor bi se zatekli s svojim, bornim imetjem.
Deložacije se pri TPD nadaljujejo.
Veliko število starejših rudarjev čaka na upokojitev. Z upokojitvijo bodo zopet T°u6 J*0*™0 rudarjev iskale stanovanj v •	1	Posebno	pa	na občini, ker jih bo
z deložacijo doletela ista usoda, kot njihove tvariše.
Ako 'pomislimo, da so ti rudarji, ki iscejo in prosijo danes za Stanovanje na občini, bili
dolga leta dobri davkoplačevalci v tej občini,
ki so ves svoj zaslužek uporabljali za nabavo življenjskih potrebščin in s tem bogatili posameznike ter oddajali velike zneske na neposrednih davkih občinski blagajni, potem jim ne more nihče odrekati Pravice, da pri splošnem pomanjkanju stanovanj zahtevajo od občine, dla dobe primerno stanovanje, v katerem bodo preživeli dheve svoje življenjske jeseni.
Kljub manjšim prejemkom so vpokojen-ci še vedno dobri občinski davkoplačevalci *n je zato treba skrbeti, da ostanejo v občini, Njihova izselitev bi škodovala krajevnemu .gospodarstvu.
Zato naj uprava trboveljske občine, sresko načelstvo in Banska uprava pospešijo
akcijo za zidavo stanovanjskih hiš
iv	Trbovljah, in to v večji meri kot dosedaj, ker je potreba po delavskih stanovanj iz zgoraj navedenih razlogov nujna in mnogo večja kot kdaj poprej.
Uprava občine Trbovlje naj zaprosi TPD za
dva miljona dinarjev brezobrestnega posojila,
s katerim se naj pospešeno zidajo izključno 'delavska stanovanja, to pa posebno iz razloga, ker je TPD z deložacijo svojih dolgoletnih delavcev povzročila neznosno stanovanjsko bedo.
Nadalje naj uprava občine z izdatnimi proračunskimi postavkamji omogoči takojšnjo zidavo delavskih stanovanj, ki so ne-obhodno potrebna in ki bodo upokojenim rudarjem odvzela težko skrb za stanovanje.
Z zidavo večjih stnovanjskih hiš se bo zmanjšala tudi brezposelnost iv kraju. Rudnik bo sprejel več novih delavcev v delo, ker bodo šli dosluženi rudarji v pokoj in s tem napravili mesto drugim, česar dosedaj j niso mogli storiti, ker bi jih bila družba
Ljubljana
S. dr. Živko Topalovič bo govoril
v nedeljo, dne 27. t. m,
v dvorani Delavske zbornice ob pol 10. uri dopoldne o političnem položaju v državi in o stališču in zahtevah delovnega ljudstva.
Za ta politični shod je že danes veliko zanimanje med našimi somišljeniki in prijatelji v Ljubljani in okolici.
Maribor
Delavski kolesarji zborujejo
Lepo uspelo letno zborovanje L Delavskega kolesarskega društva za Dravsko banovino,
centrala v Mariboru.
Minulo nedfeljo se je vršil redni letni občni zbor centrale I. delavskega kolesarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru. Občnemu zboru so prisostvovali delegati podružnic iz Trbovelj, Litije, Slov. Bistrice, Pobrežja, Studencev in plačilne stanice v Rušah. Z lepim, otvoritvenim, nagovorom se je predsednik s. Edgar Perko uvodoma spominjal preminulega častnega predsednika Košute, nakar je podal obširno poročilo o delovanju te delavske športne organizacije, ki tudi lansko leto zaznamuje več uspelih izletov in prireditev. — Razen tega je organizacija sodelovala pri vseh prireditvah ostalih delavskih diruštev in organizacij. Blagajniško poročilo je podal s. Gril, tajniško pa s. Magdič. Na predlog in poročilo nadzorstva, ki sta ga podala ss. Minodraž in Veber, je bila soglasno podeljena staremu odborii razrešnica. Z odobravanjem je bilo sprejeto tudi poročilo posameznih podružnic, nakar je bil soglasne izvoljen novi centralni odfbor s s. Perkom na čelu. Pri točki razno je bilo sprejetih
več umestnih predlogov, kolesarski dan bo letos priredila podružnica v Studencih, nabavile se ibodo nove društvene čepice itd1. O smernicah bodočega dela se je razvila živahna debata, v katero so posejgli ss. Kranjc (Slov. Bistrica), Požun (Trbovlje), Minodiraž (Pobrežje), Stanek (Ruše), Perko Veber in Jelen. Vsi govorniki so pozivali članstvo, naj se trdno oklene svoje delavske športne organizacije in pridno deluje tudi na kulturnem, strokovnem in zadružnem polju, zlasti pa šini »Delavsko Politiko« in naroča kulturno revijo »Vzajemno Svobodo«. Kakor vsako leto, so tudi letos po s. Černecu zborovalci darovali za tiskovni sklad. To je bil 41. redni letni občni zbor, kateremu je prisostvoval tudi prvi zapisnikar s. Fanedl, iz društvene kronike pa je podal zanimivo poročilo s. Gril. Pred razhodom so se vsi udeleženci še sklikali. — Udeleženci so se razšli s trdnim sklepom, da bodo tudi v 'bodoče posvetili vse svoje sile za napredek in procvit društva in delavskega kolesarskega športa.
Zaupniški tečaj
Danes, v torek, dne 22. marca ob 19. uri bo predaval s. dr. Reisman o socialni zakonodaji. Pridite vsi!
O socialni medicini bo predaval v sredo, dne 23. marca s pričetkom ob 8. uri zvečer g. dr. Velker v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9-II. Predavanje priredi »Vzajemnost« in vabi k obilni udeležbi. Odbor,
Seja mestnega sveta se bo vršila v četrtek, dne 24. marca s pričetkom ob 18. uri, Na dnevnem redu so: prošnje za sprejem v članstvo občine, prošnje za napredovanje uradnikov in uslužbencev mestne občine za podelitev ulbožnih podpor, vzgojnega prispevka za nedoletne, sprejem v mestno o-skrbnišnico in hiralnico ter v mestni imla-dinski dom, predlogi za odo,britev dodatni! del na račun pomožne akcije, imenovanje ulic, napravo uličnih tin ihišnih tablic in regulacijo Vilharjeve ulice. Nadalje bo razpravljal mestni svet: o stanju dekliškega zavoda »Vesne«, ki dolguje mestni občin: preko 276.000 Din, o ustanovitvi hotelske šole, o razdelitvi preostanka proračunski rezerve, o nakupu hiše Pristaniška 11, o prošnjah za posojila in podpore, o zame-
sicer deložirala, drugih stanovanj pa vsled stanovanjske bede ni dobiti.
Prosimo, da se vzame gornje takoj resno v pretres in da se pospeši izvedbo stanovanjske akcije, ki se da izvesti z upoštevanjem gornjih predlogov.
Zopet smo spremili na zadnji poti so-druga. Po kratkotrajni bolezni je preminul član strokovne organizacije s. Obara. — Članstvo ZRJ in rud'arji so ga spremili na pokopališče v velikem številu. Pri odprtem grobu je spregovoril sodrugu v slovo s. Pliberšek, kot predsednik ZRJ. Žalujočim pa naše sožalje!
»javi parcel, o znižanju priznalnin za uporabo javnega sveta, o znižanju uvoznim e o prošnjah za podelitev koncesij za gostilne, kavarne in bufete, o pogojih za idobavc električnega toka gostilnam in opekarnam o prevedbi 5 delavcev na starostno podporo
Smrtna kosa. V Splitu je preminul v 49. letu Franjo Ingolič, poslovodja kurilnice drž. žel. Pokojni je brat s. Ingoliča, načelnika »Hranilnega in posojilnega društva delavcev« v Mariboru. Težko prizadetim svojcem izrekamo naše sožalje!
Poslušajte češkoslovaški radio. Doslej so v naših krajih lastniki radio-aparatov poslušali večinoma graški in dunajski radio, ker se je tu skoro najbolje slišal. Od časa prevrata v Avstriji pa se v tem radiu pravzaprav dan na dan samo derejo, da tega še trezni Nemci ne morejo več prenašati.	Kričanju	končno	sledi	godba, ki
pa ni drugega, kakor sam marš in marš, da ja ljudem ubijejo v ušesa in noge ekserci-ranje. Zato je res škoda vsake minute, ki jo poslušalec izgubi pri nemško-avstrijskem radiu	(do včeraj se je	glasilo:	Deutscher
Rundfunk mit allen seinen Landern, včeraj pa zopet deutsch-osterr. Rundfunk.) Prav dobro pa se slišijo pri nas češke radio-od-dajne	postaje:	Praga,	Brno,	Bratislava,
Moravska Ostrava, Košiče in druge, ki dajejo od vsega	sveta priznano	najboljšo
godbo, če hočete kaj lepega užiti v teh dneh razburljivega političnega valovanja, potem poslušajte češki radio. Tudi novice, zlasti politične, so trezne in objektivne in se bo vsak Slovenec kmalu toliko privadil češčine, da bo s parkratnim poslušanjem v glavnem tudi ta poročila razumel. To je važno zlasti za kraje ob severni meji, kjer se ljubljanska postaja ne sliši. Menda bodo končno sedaj tudi v Beogradu uvideli, da je že iz državnih interesov potrebna v Mariboru posebna radio-oddajna postaja.
Za aragonsko fronto
Aragon, 20. jan. 1938.
Gosta megla je ležala nad prijazno aragonsko vasico, ko smo krenili iz nje ob reki Ebri proti oljkovim nasadom- Vsi molčimo', edino en tovariš se razgovarja s kmetom, ki je bil videti že precej prileten, vendar kakor posnemamo iz govora, je bil tudi on na fronti. Kot prostovoljec je kopal rove, želel je, da se bojuje ali ga zaradi družine in starosti niso pustili.
Počasi stopamo naprej, kmet priganja mulo, ki leno premiče noige, toda jo ne more pripraviti, da bi stopala hitrejše. Nekateri se zagledamo v kalno reko, ki počasi leze naprej kakor bi hotela počakati na razvoj dogodkov, ki se bodo v kratkem odigrali na aragonski fronti.
Po poldrugourni hoji na naš prostor si prižgemo cigarete in se spravimo k delu.
Lep je pogled na nasade. Vsa drevesa so v ravni vrsti kot v kakem
parku, Zemlja pod njimi je gola, brez trave, kar je bolj praktično za po-: biranje sadu, katerega je vse črno, v velikosti našega želoda. Delo se ije pričelo. Kmet nam da nekaj košar. Spravimo se na kolena in pričnemo pobirat dragoceni sad, ki je za Špa-njolca najvažnejša življenjska potrebščina. Pri nas rabi gospodinja olje in mast, a gospodinja v tej zemlji opravi vse z olivnim oljem..
Ko je prisijalo solnce, smo izgubili vso nevoljo ter postali prav dobre volje. Opoldne nam je gospodinja postregla z obedom, katerega je pripravila dosti okusno in nato postavila pred nas še muškatelca.
Po obedu smo imeli eno uro počitka. Zleknili smo se na soncu, ki je bilo toplo kakor spomladi. Nekateri so pospali, drugi so si pripovedovali frontne doživljaje ali razglabljali svetovni politični položaj1. Tudi pri drugih gospodarjih okoli nas je postalo živo. Od vsepovsod se čuje pesem. Tam daleč, iz drugih sadovnjakov se začuje tiha slovenska me-
lodija, kakor da pojo kosci izpod triglavskih senožeti:
Hribčki ponižajte se, dolince povišajte se, da se bo videlo ravno polje, da bom videl kje j' dekle moje.
Pojo pravnuki hlapca Jerneja, ki so prišli v drugo zemljo tirjat svoje pravice.
Zopet se je pričelo delo, vreče se polnijo, skoro se ne sliši besede, vsi poslušamo grmenje topov in detonacije avijonskih bomb. Samo 30 km od nas, blizu Saragosse, se bije boj med armado demokracije in armado uzurpatorjev.
Prišel je čas odhoda, težke vreče dragocenega sadeža smo znosili na voz. Gospodar se je smejal, videč tako velik tovor in dejal, da dokler bomo imeli tega dosti, naša armada ne bo lačna, dočirn mora Franco skoro vse pridelke oddati za kanone.
Zopet se vračamo ob obali reke, ki je spremenila v solnčnem siju svo-
Pekovska pravda v tožbah nekaterih mariborskih pekovskih mojstrov proti dvema odbornikoma pekovske organizacije, podružnice Zveze živilskih delavcev, se je nadaljevala včeraj in je trajala skoraj 2 uri, Mojstri tožijo pomočnika radi pisana, v katerem jim očitata postopanje radi njihove borbe proti nočnemu delu. Radi ostrih izrazov v tem pismu so se čutili nekateri mojstri žaljeni, ker vsi niso tožili. Sodnik je skušal doseči med obema strankama poravnavo, tako da bi plačala vsaka stranka svoje stroške iin da ibi dala tožena tožnikom zadoščenje za (gotove žalitve. Predsednik mojstrov, g. Koren Janko, je najprej zahteval, da morajo pomočniki plačati vse stroške in dati preklic, podpredsednik mojstrov, g. Horvat pa je nato imenom navzoče večine predlagal takšno poravnavo, da bi plačala vsaka stranka svoje stroške. Tekom razprave je mojster Auer izjavil, da je tožbe vložilo »Udriuženje mojstrov«. Toda nekateri tožniki danes sploh niso prišli k razpravi, eden pa je med tem umrl. Poravnava se je končno razbila, ker se med' sabo niso mogli zediniti glede načina preklica. Pomočnika, ki ju je zastopal dr. Reisman, sta izjavila, da sta sicer pripravljena k poravnavi, toda tako, da vsak nekaj popusti in da prekličeta samo to, kar je res neresnično. Sodnik je nato priopmnil, da to, kar je resnica, tudi ni žaljivo. Vendar do končnega sporazuma ni prišlo, ampak je bila razprava preložena v svrho izvedbe dokazov na 14. aprila ob 8. uri in se ho zopet vršila v dvorani štev. 15.
Celje
Bojazen pred raznarodovanjem. »Slovenec« priporoča, da naj se .osnuje v Beogradu Zveza kult. 'Organizacij, ki naj skrbi, da ostanejo Slovenci med brati Srbi Slovenci, Posebno povdarja, da to prihaja v poštev pri mladini, da se ne raznarodi. — Gospodom okoli »Slovenca« priporočamo, da to akcijo premeste v Celje, kjer je res nujno potrebno, dla se me bodlo raznarodili vsi, ki so gospodarsko odvisni od tujega in nam sovražnega kapitala in to ne samo otroci, ampak cele družine in naselja. — Izgleda, da so prišli do te ideje snovanja Zveze kulturnih organizacij v Beogradu po premišljenem povdarku, da je z rimsko-ka-toliškega zrelišča večje zlo, če se Slovenci med pravoslavnimi asimilirajo in postanejo pravoslavni, verniki, kakor pa, če se naš narod v obmejnih krajih ponemči in ostane še nadalje rimsko-katoliški. Mi pa (pravimo, da za Slovence med brati Srbi ni bojazni, da bi se raznarodili, ker so preveč širokogrudni in strpni. Pri njih še vedno drži izrek Brat mi mio, koje vere bio. Upravičeno pa se bojim, da bodo vsi, kd so odvisni od tujega kapitala pri nas, klonili pod silo razmer in se hočeš ali nočeš raznarodili, čeravno imamo polno zvez, obrambnih društev, organizacij in klubov. Le z barvo na dan! V tej obliki, kakor ste nam pokazali, ne drži in prosimo čistega vina.
Tesno pri Marinom
»Vzajemnost« vabi na I. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. marca s pričetkom ob 9. uri dopoldan pri Feliču. Bodi točen! Poravnaj članarino! Družnost! Odbor.
Kolesu „(Merer“
v vseh cenah in izdelavah
OtroSkl vozički
na krogljlčnlh ležajih v najmodernejši opremi
Franc LeooSa
Maribor, Aleksandrova c. 39
Najnižje cene! Ugodno odplačevanje na obroke
je lice. Morda je žalostna, odkar je pod Santanderjem bila priča grozodejstev, ki so jih izvršili fašisti nad hrabrimi Baski in Asturci.
Mračilo se je že, ko smo prispeli v vas. Od vseh strani so se vsipali nabirači, prepevaje, vmes pa se čuje škripanje koles težko obloženih voz, kakor da bi peli z borci veličastno pesem o svobodi.
Dočim je Slovenija meseca januarja v najlepši zimski lepoti, pokrita z debelo snežno plastjo, se je pričela tukaj trgatev oranž in oliv. Najvažnejša je oliva, katerih nasadov je toliko, kakor pri nas smrekovih. To drevo rodi dvakrat na leto, v zimi in letu, ko je zrelo, popada sad sam z drevja.
V	vsaki vasi imajo mline, ki iztiskajo olje, katero se potem v tovarnah predela.
Vojaštvo, katero je v rezervi, pomaga vaščanom spravljati pridelek pod streho1, ker čim obilnejša je žetev, tem lažja bo obramba.
F. At
Odstranjena vojna nevarnost
Kdo je hujskal v ozadju? med Litvo in Poljsko
Nastop Poljske in posredovanje velesil je imelo uspeh. Med obema državama je prišlo do sporazuma. Pri tem je zlasti važno, da je Sovjetska Rusija dala Litvi zagotovolio, da bo branila nedotakljivost njenih meji.
Za tem poljsko-litavskim sporom tiči morda še kaj drugega, kot pa samo mrtvi vojak. Preko Litve bi Poljska lahko prišla do morja, do katerega mora sedaj samo po tako-zvanem koridorju (veži), ki deli vzhodno Prusijol od ostale Nemčije. Ker Nemčiji ta koridor gotovo ni po godu, ni izHjuičeno, da se trudijo, kako bi Poljsko pripravili do tega, da bi si poiskala drug izhod na morje in vrnila koridor, s čemer bi se odcepljeni vzhodni del Prusije zopet združil z ostalo Nemčijo.
Te dni je za las manjkalo, da se ni pričel krvavi ples med Poljsko in Litvo,
Povod je dal tragičen dogodek: na litavsko-poljski meji je bil 12. marca 1.1. ustreljen poljski graničar Poljska vlada je zahtevala, da se v 48 urah uredi mejno vprašanje in med obema državama vzpostavijo normalni odnošaji.
Vzrok nenormalnih odnosa je v je ta, da je poljski general Zeligovski 1. 1920. vdrl na litavsko ozemlje in zasedel mesto Vilno, katero je Poljska potem anektirala. Vilna je bila pa pravzaprav mišljena kot glavno mesto Litve. Od tedaj) so bili diplo-matični odnosi med obema državama prekinjeni.	i
Neverjetno visoko Število samomorov v Nemški Avstriji
Streljajo se ljudje, ki so v stanovanjih zastraženi po nacistični SA
1 7	A	Trctt*iio	r»ri	n!	^	1	^	_
Iz Nemške Avstrije prihajajo poročila o neverjetnem naraščanju števila samomorov. Streljajo se razne znane osebnosti iz avstrijskega javnega, političnega in gospodarskega življenja, ki so od priključitve Nemške Avstrije k tretjem rajhu morale ostati v svojih domovih, zastražene po SA in SS oddelkih. Take straže pred vrati nasprotnikov sedanjega režima imajo izključni namen obvarovati »garjeve ovce« pred besom množice. In kljub temu, da je za njihovo varnost tako dobro poskrbljeno, se streljajo.
Nemški nacisti imajo res čudovito srečo. V Rusiji mora režim delati procese, nad katerimi se škandalizira vsa kulturna Nemčija, da se iznebi svojih nasprotnikov. V Nemčiji pa ni treba nobenih procesov. Nasprotniku postavijo pred vrata stražo in svest
si svoje krivde, se nasprotnik ustreli, tako da na nemški kulturi ne ostane niti najmanjši krvni madež. V drugih državah imamo tudi priliko opažati, da oblasti pri vsakem količkaj sumljivem državljanu napravijo preiskavo in mu pri tem poberejo korespondenco, zlasti pa orožje. V Nemčiji pa, kakor izgleda, ne delajo preiskav, zlasti pa nikdar nobenemu nasprotniku ne odvzamejo orožja. — Samo stražo mu postavijo, ker so popolnoma sigurni, da zastraženi nasprotnik ne bo nikdar z orožjem napadel stražnikov, ampak, da bo, ako je kriv, naperil orožje samo sam proti sebi. Tako se bodo počasi sami postrelili vsi socialni demokrati in komunisti, ker vsi imajo orožj'e, samo, da režim, ne more vsem naenkrat postaviti straž pred vrata.
MehiSka vlada razlastila petrolejske
19 koncernov razlaščenih.	druibe
Petrolejske družbe v Mehiki, ki so v rokah Angležev, Amerikancev in Holandcev, so si prisvajali velike pravice v državi. Njihovo postopanje je bilo v očitno škodo narodnega gospodarstva. Prav kar je pričelo delavstvo na področju teh družb s stavkovnim gibanjem, ki je daloi zadnjo pobudo odgovornim faktorjem v dr-
žavi, da so sklenili nastopiti proti tujim kapitalistom. Predsednik Gar-denas je napovedal razlastitev petrolejskih družb in končno gospodarsko osvoboditev Mehike. Država bo v teku 10 let izplačala kapitaliste, ki bodo prejeli okroglo 80 milijonov funtov šterlingov (18 milijard dinarjev) odškodnine.
Propagandni govor Hitlerja
Plebiscit v Avstriji in Nemčiji dne 10. aprila t. I. — Razpust državnega
zbora in volitve.
V petek, dne 18. t. m,, je Hitler sklical izredno sejo nemškega državnega zbora, da na njem manifestira uspehe svoje politike, proti kateri je mednarodna politika brez moči.
Najprej je opisoval politično stanje v Evropi pred priključitvijo Avstrije. Potem je poročal o pogajanjih
Ptuj
»Vzajemnost« vabi na II. redni občn’ zbor, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 28. marca ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Panonska ul. 5. Odbor.
Slovenska Bistrica
Socialno-politiČni zaupniški tečaj, ki bi
se bil imel vršiti 20. t. m, je bil prepovedan.
Zagorje ob Savi
Smrtna nesreča
V četrtek, dne 17. maraca t. 1. se je ob 10. uri dopoldne v kotredeškem rovu smrtno ponesrečil Matevž Brglez. Pri vlaganju oprečnega tramovja je na vozičku, na katerem je stal. omahnil najbrž, ker je vkrJiij^nil preveliko težo. — Tram, ki je z-drknil nanj, mu je nrebil lobanjo, da je bil na mestu mrtev. Pokojni je bil star 44 let in zapušča ženo in tri otroke. Nesrečni žrtvi dela naj velja naš poslednji pozdl-av, njegovi družini pa naše sožalje!
Rudarji, bodite oprezni pri delu!
s kanclerjem drjem Sušnikom. Dr. Sušnik je hotel izigravati Nemčijo. Nemčija pa ni mogla gledati več zatiranja Nemcev v Hitlerjevi domovini. Hitler je nudil roko avstrijskemu kanclerju brezuspešno.
Države so korak razumele. Priznati moram velikodušni pristanek Madžarske ter izredno prijateljsko stališče Jugoslavije in izjave nevtralnih držav. Zlasti je bilo velikega pomena stališče Mussolinija, ki ga nikdar — ne pozabim. Z okupacijo Avstrije je bila napravljena tudi miru v svetu največja usluga. Nemčija noče storiti drugim, narodom nič žalega, ne bo pa trpela, da bi ji kdo drugi napravil kaj žalega. Nemčija bo spoštovala meje drugih narodov (?).
Po Hitlerjevem govoru je Goring prečital odlok o razpustu državnega zbora ter javil, da se bo vršil plebiscit o politiki Nemčije dne 10. aprila t. 1.
Propagandno zborovanje državnega zbora je bilo s tem zaključeno. Zanimiv je Hitlerjev vzklik: Dajte mi še štiri leta časa, da vse izvršim!
JRZ in IN5 — v objemu pri
občinskih volitvah v črni
Do smrti skregana gospoda enotna v boju proti socialistom, delavcem, kmetom in
obrtnikom,	črna,	dne	20.	marca 1938.
Pravijo, idia se 'dandanes več ne gode čudeži, pa se vendarle! Če ne drugje, pa pri nas v Črni, kjer sta do smrti skregani JRZ in JNS
spletli sračje gnezdo za predstoječe volitve
in vabita sedaj volice, da bi prišli 27. marca njuna jajčka valit, iz katerih bi se naj, če le mogoče, izvalil sam bodoči čnnski župan.
Ker bo ta bratovščina na skrajni točki naše severne meje zanimalo tudi .ostalo javnost, se moramo z njo vendarle po bližje pobaviti.
Socialistično misleče delavstvo, v zvezi s kmeti in obrtniki,
je strgalo tej gospodi krinko z obraza, da je končno priznala načelo: gliha svkup štriha!
Najprivo ieo se ziglasili pni socialistih gospodje od JNS im so menili, da ibi bilo pametno, ako ibi se sestavila skupna lista, »da bi se ne razvnele politične strasti«. — Gospodje so videli, da so za samostojen nastop prešibki, pa so iskali izhoda. Ker je
socialistično delavstvo, v družbi s kmeti in obrtniki sklenilo, da se z JNS in JRZ ne pogaja,
so predstavniki JNS izjavili, da bodlo proglasili volilno abstinenco.
Potem se je oglasil farovž. To pot so tu zabrenkali na nacionalne strune, češ, na meji bi morala vladati sloga, ali ne vidite, kaj se je zgodilo v Avstriji iri kaj nam preti. Ker se zanesemo na zunanjo politiko, ki jo vodi JRZ, smo se seveda farovžu smejali, kako more on dvomiti v prijateljstvo z našim najnovejšim sosedom, o katerem so narr baš sedaj iz Beograda toliko lepega povedali, in nas še posebej zagotovili, da nam od tam preko ne preti niti dianes niti kda' pozneje niti senca nevarnosti.
Ker s socialistično mislečim delavstvom kmeti ter obrtniki s te liste ni bilo mogoče ničesar napraviti, so se gospodje
užaljeni znašli.
Začeli so raztovarjati, toda na zahtevi JRZ. da mora dobiti žiupana, se je stvar razbila, JNS, kateri so se kot prirepek obesili tud: to pot tovariši od NSZ, so izjavili, dia gredo raje sami. V sredo in četrtek preteklega tedna je dobil
njihov aparat v rudniku zopet enkrat čas in proste roke za nabiranje podpisov,
zlasti so bili agilni nekateri gospodje pazniki.
Iznenada je pa prišlo drugače. V četrtek dopoldne se je začelo šušljati, da se vršijo novi razgovori med1 JRZ in JNS. — Tovariši od NSZ so pričeli debelo gledati zlasti tisti, ki so socialiste še nedavno tež* bodrili: »Le z JRZ ne!« Toda, kakor veedllO* so se tudi sedaj podredili komandi JNS*
V	petek zjutraj so
gospodje od JNS, JRZ in NSZ sestavili skupno listo
in jo z avtomobilom odpeljali na sodišč«' v Prevalje. Sedaj je pobratimstvo te pisane dinuiščine že uradno potrjeno.
Tako je strah pred zmago socialističnega delavstva in kmetov ter obrtnikov prisilil gospode, da so se odločili za skupen nastop.
Toda naša lista je že zmagala
v tem trenutku, ko sta nasprotnika priznala, da ako samostojno nastopita, izgubita bitko na vsak način.
Kako težko klo'£uto so vtaknili v žep jeruzalemci, se vadi po tem. da se je
sedanji župan, član JRZ, moral umakniti starosti Sokola in prvaku JNS
na drugo mesto in da bi dobila JRZ v slučaju popolne »zmage« samo 10 mandatov in razen podžupana samo še emega v upravo, JNS pa 14.
Rudarji in ostali delavci vidijo uspeli svojega nastopa, vidijo,
da bodo njihove koristi v občini najbolje zastopali lastni ljudje;
obrtniki so istotako prepričani, da le v zvez* z delavci nekaj pomenijo, ker ti branijo interese vseh, katerih eksistenca propada, kmetje pa se zavedajo, da tisti, ki so jim vedno obljubovali, niso zanje še nikoli ničesar storili, dasi so imeli prilike več kol dovolj.
Zato bodo vsi, ki hočejo, da bo v občini odločal res davkoplačevalec v svojo korist in ki oidiklanjajo politiko sračjega ghe" zda, volili v nedeljo, dne 27. marca t. 1. listo, katere nosilec je
S. Knez Franc.
Vsi na violišče, da bo zmaga kljub javnim volitvam in naporom »aparaščikov« — naša.
Več volilcev.
Delavski pravni svetovalec
Pravice lastnika nasproti uživalcu
(Zagorje)
Vprašanje: Po očetovi smrti sem postal lastnik njegovega posestva; vendlar so pripadle mačehi gospodarske in užitne pravice. Čeprav sem lastnik, moram stanovati s svojo družino drugod. Ali si laihko postavim jiovo hišo na svojem posestvu, kljub proti vi jen ju mačehe in ali si smem sam izbrati za to določeno mesto?
Odgovor: Vaša mačeha Vam sicer ne more preprečiti, da si ne bi postavili na svojem zemljišču nove hiše, morali pa boste plačati odškodnino za zmanjšanje njenega užitka. iKraj si morate vsekako izbrati takšen, da bo mačeho v njenem užitku čim manj motil.
Dolžnost najemodajalca (Kranj)
Najemodajalec je dolžan vzdrževati hišo v uporabnem stanju ter mora nositi vse tozadevne stroške, tako tudi čiščenje dimnikov, če ni najemnik izrecno prevzel to breme nase.
Bivše avstrijsko vojno posojilo (Žerjav)
Zneski, dani za bivše avstrijsko vojno posojilo, se ne dajo izterjati in naša država ni prevzela nase tozadevno nobene obveznosti.
Nezgoda ob priliki službe v kadru (Velenje)
Če se je nezgoda, ki ste jo pretrpeli za časa svoje službe v kadru, zgodila po tuji krivdi, in ne po Vaši lastni, imate pravico tožiti vse dotične, ki so zakrivili Vašo nezgodo, na plačilo škode, ki ste jo pretrpeli, in če ste dela nesposobni, tudi na plačilo preživnine. Vendar pa morate vložiti tožbo najpozneje v 3 letih od časa nezgode dalje. Tožbo vložite tudi lahko proti Državnemu zakladu.
Po krivdi delodajalca razdrto službeno razmerje (Vuzenica)
Kot pišete, ste sklenili s posestnikom
in lastnikom žage pogodbo, da boste delali
na njegovi žagi in na njegovem posestvu proti določeni mezdi in prostemu stanovanju. Nenadoma Vas je delodajalec brez vzroka napodil iz stanovanja, nakar ste tudi Vi prenehali z delom pri njem. Sedaj Vam pa delodajalec noče izplačati iraosta-lega zaslužka in se izgovarja s škodo, ki mu je baje nastala zaradi tega, ker je žaga dalj časa stala. Tako postopanje delodajalca ni upravičeno. S tem, da Vas je napodil iz stanovanja, Vam je sam onemogočil izvrševanje pogodbe, ter je najmanj' dolžan izplačati Vam zaostalo mezdo, razen tega pa je odgovoren nasproti Vam še odškodninsko. Dolžan Vam je povrniti škodo za vso tisto dobo, za katero je bila sklenjena pogodba, če pa je bila sklenjena za nedoločen čas, vsaj za 14 dnevno odpovedno dobo. Vložite proti delodajalcu tožbo pri dotičnem okrajnem sodišču, kjer prebiva.
Pravice zemljiškega lastnika (Celje)
Lastnik zemljišča je upravičen zahtevati od svojega soseda, da odstrani škodljive učinke, ki posegalo iz sosedovega na njegovo lastno zemljišče.
Razven tega pa je vsak lastnik zemljišča upravičen iztrgati korenine sosedovih dreves, v kolikor se nahajajo na njegovem zemljišču in porezati veje, ki segajo
v	njegov zračni prostor. Ograjo pa sme postavljati lastnik zemljišča le na svojem svetu.
Marenberg
Masarykova proslava. V nedeljo, dne 27. t. m. s pričetkom ob 8. uri zjutraj se bo vršilo v gostilni g. Alojza Brudermana važno predavanje, na katerem ibo govoril s. dr. Reisman o Masaryku in delavstvu, s. Jelen pa o socialni zaščiti. Vabljeni vsi delavci in delavke! Pridite točno!
MALI OGLASI
Naiiettateiti u•»*»“; lc|o najceneiieRT!
n ^lh  -------
Franc Sormannsv oaslKarl 80SS
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarije In igrače vseh w*t. Na,j-▼«či» Izbira in naiboHi! aakno.
Priporoča »e
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domr.z.zo.i.
Maribor. Frankopan ara n lica 1.
FRANC REICHER, MARl»OR
Triaika c. 18, se priporoča cenj. za izdelavo oblek za gospod* dam »po najnižjih dnevnih cenah. Hitr* m »olidatf izdelava, Bogata fobfr* a*™***
KOLESA, GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica* MARIBOR. Tattenbachova ul. 14,
Shramba koles čez zimo.
Znlitepnlte rodno ln pousod Kruli ln pecluo 12 DelocsKe pcKcrne u Moni. It.
Za konzorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.
Telefon 2324