8il*A TA
mm
Dčat
novo
Severni Afriki rajih. Gornja
admiral francois DARLAN
•ninisler za vojno mornarico v Pel novi vladi. V sedanji nemški krizi I rancoskem igra Darlan vlogo neka nega posredovalca med
P*i<niii« ptačana v gotovini
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
•Hiiniiitn
5
■
•
:	Boljše	je	sploh	ne živeti ka-
* &or pa živeti v večnem strahu i in trepetu.
:	i	Joannis	Metaxas,
:	predsednik	grške	vlade.
(Citat iz oktobra 1940.)
Leto XIII.
V Ljubljani, februarja 1941.
Štev. 6 (590)
»DRUŽINSKI TEDNIK*
i/linja oh Četrtkih. UrednUtvo 1 n u |i r y v o * Ljubljani, MiklošiCcva 14/111. Poštni predal fit. 345. Telefon 5t 83-32. — Ifačuo potit ne hranilnice * Ljubljani fit. liUtOft. — H o«k opisov ne v ra farno, nefrankiranib dopisov ne sprejemamo, /a odgovor je treba priložiti za 3 dio F.aamk.
naročnina
*/4 l‘*ta 20 din. *h leta 40 din vsp h;to fcG din.
V	Italiji na leto 40 lir, .v F ra noj? 7o frankov, v Ameriki 21it dolarja. Drugod sota/mcnio. — Na ročnino Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna pi-titna vr sta ali njen prostor (višina ‘i umi in širina f.5 min) 7 din: v ojrlnsneni delu 4‘f*0 din.
V dvobarvnem tisku' cene po dogo\oru. Notlcc*: beseda 2 d»n. Ni ali oglasi: beseda I »lin Ogla-sn« -la vi k pov-ort Se posebej. Pri večkrat;.! m naročilu popust.
Danes: General de Gaulie Abesinija
2 velikim zemljevidom
(G) sti <U
Pomen Francije za invazijo
Marcel Deat sili v ospredje.Nemci za Lavala. — Vloga francoske vojne mornarice
DARLAN, v Petaina
vlogo nekakš-med Petainom in * K Lavalom.
V Ljubljani, S. februarja
Nad Anglijo zatišje. Mir pred vizirjem?
Glasovi o bližajoči se invaziji se zS°ščujejo.
. V Libiji malone zastoj. Na Grškem je fronta zamrznila. V Vzhodni Afriki (Eritreji, Abesiniji in Somaliji) Au-Sleži sami kljub stalnemu prodiranju ,le napovedujejo bliskovitih uspehov, Y Romuniji podtalno vrenje. V Bolgariji sunek diktaturam naklonjenega Kmetijskega ministra Bagrjanova. Kri-^a vlade in senzacionalen razplet z . aSrjanova odstopom. 11 ■ r ! r
Jurki ne verjamejo. V Ankari ne ■ upajo Bolgarom in svare pred predanim optimizmom.
Madžari si žele prijateljstva z Ju-5, vij o -	.	,r;...
d	hujša kriza Petainove vla-
e- Čedalje večji nemški pritisk. Japonci zatajujejo Vangčingveja in °ketirajp s Cangkajškoni, zraven pa ^y*2navajo, da ni bila njihova dorao-*na £e nikdar v tolikšni nevarnosti flkor danes.
Amerika nestrpno čaka ua Willkija. aje si je Rooseveltov nasprotnik pri j redsedniških volitvah, danes njegov . eznik v zunanji politiki, nabral na j^gleškem veledragocene podatke.
Jegov sestanek z irskim voditeljem ba	ero Je v Ameriki počil ko bom-
, • (V Združenih državah živi še en-*°'i*co Ircev — okoli 6 milijo-Hj.v — kakor v svobodni irski državi: de v V°l*Va na staro domovino tudi sia	a ne sme prezreti; sodijo, da
ok	in Valera tudi o tej
j, °**ščini govorila; ameriški Irci so nireč danes zvečine na strani Audije.)
k^r pred viharjem?
vzhodu bi bil moralno bolj ali manj samo ersatž za zmago na zahodu, materialno pa —- vsaj v začetku — čista Izguba. Zato z golo logiko ne moremo prav dati glasovom, ki napovedujejo Hitlerjevo ofenzivo v tem delu Evrope. In naposled je tod — vzlic periodično pojavljajočim se nasprotnim trditvam —zainteresirana tudi Rusija; to smo že nekajkrat zapisali in tehtno jjodprli z dokazi.
Pa strateška stran zadeve?
Sunek na vzhodu bi meril precej dalje kakor samo na Balkan. Meril bi v Malo Azijo (Turčija), na Srednji vzhod (Irak in Iran — petrolej), na Ukrajino in Kavkaz (žito, petrolej), na Suez.
Pred dvema mesecema, ko je bila Grčiia še nevtralna, ko na Kreti še ni bilo Anoležev in Tobruk, in Derna še nista bila v avstralskih rokah, bi bila stvar vojaško razumljivejša. Danes bi bile vojne operacije v tem predelu za napadalca neizmerno kočljivejše.
In petrolej? Romunska produkcija resda ni več tisto, kar je bila v normalnih razmerah. Toda petrolej ne nrenese nasilja, preveč je vnetljiv. Kdor bi se hotel s silo polastiti kav-kaškega, iraškega ali iranskega petroleja, bi slabo naletel; znano je, da ogenj, podtaknjen v petrolejskih vrelcih, no cele mesece in leta ne ugasne. S petrolejem se sme ravnati samo zleoa.
S suho looiko torej tod ne pridemo daleč. (Ros je sicer, da suha logika ni zmerom vodilo ve'ikih 1 i udi tod* prav tako je res, da ie marsikateri velik mož zaigral svoi končni uspeh, ker je krenil z njene Doti.)
Logičen ostane tedaj samo še zahod.
Da se na zahodu les nekaj pripravlja, dokazujejo tudi dogodki na Francoskem.
Zapisali smo, da postaja nemški pritisk na Vichy čedalje hujši. Hitler bi želel dobiti Francijo popolnoma na svojo stran. Zagovornik njegovih želja je Pierre Laval. Toda maršal Petain se še zmerom upira.
Zavezniška Francija bi bila za Nemčijo med odločilnim napadom na Anglijo neizmernega pomena. Kakor vsak dober strateg mora namreč
-j računati z obema možnima rezultatoma invazije: z uspehom in z neuspehom. Izjalovitev invazije bi s?‘)u t ■ pomenka nevarno ogrozitev njegovega zaledja. Možnost francoskega napada Nemcem v hrbet ne bi bila docela izključena, čeprav je vsa Francija razorožena in demoralizirana. Posebno pa ne bi bila izključena možnost samostojnega nastopa francoske mornarice, ne sicer toliko proti Nemčiji kakor proti njeni zaveznici Italiji. Možen bi bil pa tudi — last, not least — samostojen nastop Weygandove armade v Severni Afriki,
Vse te možnosti bi se skoraj same po sebi izločile, če bi Petain pristal
na Hitler-Lavalove zahteve, če bi torej še v drugo kapituliral.
Za zdaj še nič ne napoveduje razvoja v to smer. V Vichyju izjavljajo na ves glas, da se francoska mornarica ne bo vdala in da ima nalog samo sebe potopiti, če bi se je koli hotel polastiti.
Toda Nemčija ne misli odnehati. Iz Pariza poročajo, da so nekateri tamkajšnji francoski politiki — med njimi znani Monakovčan Marcel — ustanovili z nemško podporo stranko z nalogo, da pripravi tla za popolno sodelovanje med Francijo in Nemčijo. Namen je na dlani: zagovorniki brezpogojne nemške orientacije hočejo od naroda dobiti »legitimacijo« za preusmeritev francoske politike, če ne drugače, tildi s strmoglavljenjem Petaina samega.
Vse kaže, da položaj na Francoskem dozoreva. Zato se utegnejo prihodnje dni dogodki hitreje razvijati.
Eno je gotovo: dokler se politične razmere na Francoskem ne urede — izlepa ali izgrda — ni verjetno, da bi se invazija začela. Dopusten je pa tudi obratni sklep: forsiranje ureditve francoskih razmer da slutiti bližajočo se invazijo.
Peščeni viharji v meteži v naših zahodnoegiptovsk
našnjih okoliščinah skrajno selno, neodpustljivo in že veleizdajstva« Ce se vsi brez odloga ne odločijo za
znajo biti še dosti nevarnejši kakor snežni slika kaže ekspresni vlak na vožnji po tračnice so malone docela skrile pod peskom.
lahkomi-na meji Francozi prilago-
Tudi berlinski tednik Das Rrich, list, ki je namenjen predvsem tujini, svari: »Francozi naj se nikar ne vdajajo iluzijam; poraza ni doživela samo
H govoricam o pripravljajočem se vpadu v Anglijo: napadalni čoln, s kakršnim utegnejo Nemci poskusiti invazijo. Takšnih čolnov lahko večje ladje mnogo vzamejo s seboj, a porabni so samo ob mirnem morju.
Dodatno h gornjemu razmišljanju bi omenili, da je nemški radio v Stuttgartu v torek posvaril Francoze, naj se nikar ne zanašajo na angleško zmago. Takšno upanje bi bil« »v da-
ditev svojega političnega, gospodarskega in socialnega življenja k nemškim razmeram, bodo »težave, ki jih pravkar preživlja Francija, narasle s '-a^strofalno hitrostjo«.
evropska Francija, ampak tudi njen kolonijski imperij. Navdušenje fran* coskih kolonij za generala de Gaulla,« ugotavlja list, »bi znalo biti usodna prevara.«	Observer
.. *
Det?e'ZP°dbitno	dd	se	na zajj0(ju
i.	,ai Pripravlja. Bliža se pomlad, Hitijev čas.
ne ^ kil fiihrer prejšnji te-stv’ na ®' obletnico narodnosociali-dai 6 rev°lucije v Nemčiji, napove-No Hpnca vojne za letos, bi vedeli: p,, ^čiji se mudi. Udariti mora, še lori!;11 k° ameriška pomoč Angliji r.k nar da zasenči ogromno nemško °b£rožbo.
bo Hitler udaril? Na zahodu ali a vzhodu? j^Sunek na vzhodu — ali bolje, na št8°vzh°du — bi bil zgolj psiholo-,®2a, ne pa tudi materialnega po-t ena, v >»';••• ♦.*•* > v-'b:s-* ■„ ‘r 4xr.»r *r ij ’■ t -j-t *«'»
a* ri:« ?•: » Je-'.. Kskar
-j ?•-<?;•« &
•• I- r. Vojaški uspeh na jugo-
bojem v italijanski Libiji: pogled na severnoafriško obal iz letala nad Sicilijo. (Na gornjem zemljevidu je torej jug zgoraj, sever pa spodaj)
Bodimo usmiljeni do revežev!
Na neki šoli pod Gorjanci se mi je zgodilo tole:
Nekega dne so šli otroci pobirat po vasi in tudi po drugih vaseh, I:i spadajo v isti šolski okoliš, darove za šolsko kuhinjo. V ta namen smo se pripravljali že nekaj dni. preje. Dogovorili smo se o tem, kako moramo prositi, da moramo biti vljudni -in zadovoljni z najmanjšim darom ter se lepo zahvaliti, v vsakem primeru, tudi če ne bi ničesar dobili.
Večina otrok je šla zelo rada na to delo. Toda v razredu jih je bilo tudi 7 takšnih, ki niso hoteli iti. Vprašal sem jih, zakaj ne gredo. Boječe so mi povedali, da jih doma ne puste in so jim celo zagrozili, da bodo tepeni, če bodo šli. Neka mati je celo zagrozila svoji hčerki, da jo bo ubila.
Torej sedem izmed šestdesetih! To še ni prehudo. Oni, ki so šli, so precej nabrali in tudi povedali, kako so jih ljudje sprejemali, nahrulili in z burklami nagnali.
Nekdo je rekel: ■»če kdo ne more svojih otrok sam preživljati, naj bodo pa lačni.* Drugi pa spet: »Meni ■nihče ničesar ne da in jaz tudi ne bom dal!«, ali: »Jaz od njega ničesar ne prosim in ne potrebujem, drugi pa od mene n«.«
Celo z burklami so jih nagnali, tiste, ki so prosili. Neki učenec mi je povedal tole:
»Pridemo v hišo in prosimo gospodarja za prostovoljen dar za šolsko kuhinjo. Pa pravi: flaj se le podira (mitilil je, da se je šolska kuhinja podrla), moja se tudi. Skrbel bom za svojo in ne za drugo.' Ko smo mu pojasnili, v kakšen namen zbiramo, je rekel, da nima nič. V tem trenutku pa pride gospodinja, ki je bila voljna dati, a je še prej vprašala moža. Ta ji je skrivaj namigoval, da naj ne da, v trdni veri, da, mi tega ne vidimo. Zdaj smo šele videli, kakšni so ljudje v naših vaseh, spoznali smo jih tudi s te strani.«
Tako je govoril učenec in razlagal svoje misli o usmiljenju.
Bodimo usmiljeni do bližnjega in ta bo tudi do nas usmiljen, kadar bomo njegovo usmiljenje potrebovali.
Otrokom sem rekel ob zaključku te nabiralne akcije, da želim in bom Boga prosil za to, da bi. bilo nekoč tako, da bi tisti, ki so danes pokazali svoje zaničevanje do revežev, vsaj čez sedem let morali sami na svoji koži preizkusiti, kako bridko je, če moraš potrkati na tuja vrata.
Kako se vam zdi ta —- resničen dogodek?	Učitelj
Rakev namesto postelje
Človek, ki jte trikrat umrl
Iz strahu pred navidezno smrtjo zahteva v svoji oporoki, naj mu dajo v rakev steklenico strupa
Zagreb, februarja.
Njegovega, imena vam ne moremo povedati, ker mu je moral reporter obljubiti, da ga ne bo izdal. In čeprav živiš od reportaže, častne besede ne smeš prelomiti. Sicer pa tudi ni važno, kdo je, temveč, kaj se je zgodilo z njim.
Stanuje sredi Zagreba v modernem, lepo urejenem stanovanju. Nič v tem stanovanju ne izdajg, kakšne posebnosti, dokler ne stopiš v spalnico. V tej spalnici, ki je sicer prav takšna kakor toliko in toliko samskih spalnic, z modernim pohištvom, s pristnimi akvareli na stenah in z radijskim aparatom na omarici za knjige, v tej povprečni sobi se ti pa pogled takoj ustavi na nenavadni postelji, pardon — rakvi.
Namesto postelje stoji sredi sobe prava, iz črnih, pološčenih desk zbita rakev, toda nekoliko širša, kakor so rakve, ki jih vidiš na pogrebnem vozu. Ta rakev je opravljena, kakor so opravljene postelje; v njej so: žimnica, bela blazina in odeja.
»Tukaj spim že lepo vrsto let.« je j dejal možak reporterju, »in sicer zato, ker se hočem privaditi občutku, da! bi se utegnil v rakvi zbuditi,«
»Menda vendar nočete s tem reči, j da ste se že kdaj zbudili v njej?« je radovedno vprašal reporter.
»Prav to. In ne samo enkrat, temveč | trikrat, človek božji, trikrat! Dvakrat I
kot otrok, * tretjič pa že kot odrasel človek. Poslušajte:
Prvič, ko sem zbolel za .navidezno smrtjo1, mi je bilo šestnajst let. Dobil sem nekakšno spalno bolezen in ss*n na videz umrl. k:kor se to pri hudi bolezni spodobi. Moj brat je namreč tudi prav za to nepoznano boleznijo umrl! Položili so me na mrtvaški c:ler in bridko so moji starši jokali za menoj. Ne morem vam povedati nič posebnega o tem Čudnom stanju,, samo to vem, da sem se zbudil sredi cvetja in sveč in da so me cbkroževali jokajoči ljudje... Že dva tedna nato sem spst na videz umrl... Starši me niso hoteli pokopati, tako sem tri dni ležal na parah — in četrti dan sem se res spet zbudil. Pozne;e so me starši podali na Dunaj, v Grodec, v Pariz, da bi sloviti zdravniki raziskali ta nenavadni medicinski pojav, boječ se. da bi utegnil na lepem spet tako čudno zboleti.«
»In ali se je to res ponovilo?«
Namesto odgovora je možak dvignil klobuk. Kljub mladostnim potezam na obrazu so bili nje-j/i lasje čisto sivi.
»Tretjič dragi gospod, sem se zbudil v —. rakvi,« je šepstaje dejal možak in groza se mu je poznala v očeh. »Tega ne ve nihče razen mene, nekega mojega prijatelja in zdaj — vas.
Od tistega dne sem hudo bolan na srcu. Dve hčeri imam, toda ne maram
živeti v družini; hčeri sta porečeni, jaz pa rajši živim sam zase.«
»In zakaj spite v rakvi?«
»Da se privadim občutku, ki ti sti-i sne srce, če se v njej zbudiš. Fiksno idejo imam, da se bem še enkrat zbu-1 dil od smrti in da bom tedaj ležal v rakvi. In ta občutek, da se zbudiš v ' 1 rakvi. je tako strašen, da bi človek ’ zblaznel. To bi bilo kajpak še straš-neje. Tako se pa zbudim vsako jutro v rakvi in ne vem točno, ali som se zbudil dioma ali v grobu... Vendar zmerom ostanem miren. Hitro se znajdem, oblečem in spet vidim, da je vse v redu...«
Reporter ga je začudeno gledal, ne da bi dobro razumel njegov silni strah.
»Ne razumete me? To pa zato. ker se niste še nikoli zbudili v • rakvi. Vidite, tukaj v suknjiču zmerom nosim s seboj oporoko, kjer se moja poslednja želja glasi, naj mi dado v grob stekleničico s hudim strupom... za primer, če bi se še četrtič zbudil...«
»Nikar ne glejte tako prestrašeno. Sicer je pa tudi rakev dobra postelja. Zdajle bom na primer legel vanjo, odprl radio in poslušal najnovejša poročila iz Amerike...«
Reporter se je nekoliko zmedeno poslovil od čudaka, ki je trikrat umrl in zdaj posluša v rakvi radijska poročila iz Amerike, čakajoč, da se bo zbudil v grobu...
(Po zagrebških .Novostmi1)
Govor dr. Kulovca
Na seji okrajne organizacije JRZ v Celju v nedeljo 2. t. m., je govoril minister brez portfelja dr. Pran Kulovec, ki je med drugim pozval vse strankine pristaše in sodelavce, da tudi v bodoče v slogi in disciplini nadaljujejo delo, ki ga je začel pokojni dr. Korošec. »Biti moramo močni in disciplinirani,« je dejal, »ker nas čakajo težke in velike naloge.«
Med drugim se je dr. Kulovec bavil Z vprašanjem enotnosti slovenskega naroda in dejal, da zdaj ni čas, da bi ee stranke med seboj prepirale in raz-
Sravljale pred javnostjo osebne in ruge zadevice. »Želimo, da zaradi vsega naroda nastopi med nami pomirje-nje.< Dalje se je dr. Kulovec bavil z vprašanjem slovenskega tiska in priporočal, da bi se slovenska javna glasila dvignUa visoko nad dnevne strasti in naj bi s tega vidika obravnavala naša narodna in državna vprašanja. »S tem naj nastopi pomirjenje, da bomo močni in veliki v časih velike preizkušnje.«
Ko je pozval k spravi vse izven tabora JRZ, je dr. Kulovec napovedal neusmiljen boj vsem, ki so na levo \ismerjeni. »Vsem tem elementom napovedujemo boj in kličemo po močni
roki, ki bo izgnala elemente anarhije in prevrata iz našega javnega življenja! Mi nečomo komunizma! Ruski narod je naš bratski slovanski navod, toda ruski komunizem ni naš brat! Mi smo in hočemo biti dobri Jugoslovani, dobri Sle venci. Hrvatje in Srbi! Mi hočemo delati za dobro kralja, naroda in naše velike in mečne Jugoslavije!«
V	nadaljnjem svojem govoru je dr. Kulovec ugotovil, da do .'prememb v vladi ni prišlo in da je stranka ohranila položaje, ki jih je imela pred smrtjo dr. Korošca. Dr. Kulovec ugotavlja, da je politični položaj trdno v rokah sedanje vlade, ki je vlada narodnega sporazuma.
»Slovenci smo iskreno že prej sodelovali pri politiki narodnega sporazuma, najiskreneje sodelujemo v politiki narodnega sporazuma tudi v vladi in želimo samo, da bi se vsa ta vprašanja rešila čimprej, da bi tudi Slovenci dobili tako dolgo želeno slovensko samoupravo, slovensko banovino.«
‘»Sporazum s Hrvati je dal državi nove podstave in jo je na zunaj in znotraj utrdil. Načelnih nasprotstev glede naše samouprave pač ni. Za široko samoupravo se potegujemo, ker smo trdno prepričani, da ni te v korist Slovenije, temveč v enaki meri v blaginjo države.«
Na koncu svojega govora je dr. Kulovec dejal:
»Dolžnost nas vseh je. da se združimo in strnemo okrog vlade narodnega sporazuma, ki nam je ohranila mir in hoče tudi nadalje živeti v prijateljstvu z vsemi državami, prav posebno pa še z našimi sosedi, s katerimi smo v stalni gospodarski zvezi.«
»Mi imamo svojo narodno vojsko, v kateri služijo naši možje in fantje, in ta vojska je čuvar naše varnosti. Kar njej žrtvujemo, žrtvujemo sebi in miru. Razcepljeni smo majhni, povezani veliki in močni. Tako se čutimo svobodne in hočemo živeti svobodno, hočemo z odločnost'o slediti činiteljem, ki vodijo našo državo: dinastiji, vladi in vojski.«
Jugovzhod - žitnica Evrope?
Nemški strokovnjaki so se v zadnjem času začeli pečati z vprašanjem, kako naj se poveča pridelovanje žitaric v državah jugovzhodne Evrope: Madžarski, Romuniji, Jugoslaviji in Bolgariji, ker si obetajo od tega v tem pogledu neodvisnost Evrope od prek-morskih dežel.
V	zvezi s tem je g. Milan Novakovič v nedeljski »Politiki« napisal prav zanimiv in tehten članek, v katerem do-
kazuje, da ti računi niso utemeljeni. G. Novakovič celo pravi, da smo se že privadili, da se na jugovzhodne dežele gleda zelo kritično in da se nam velikokrat dajejo neizvedljivi nasveti. Zakaj so ti nasveti neizvedljivi, utemeljuje g. Novakovič med drugim takole:
Jugovzhodna Evropa se naha ja v območju, kjer je vpliv klime na pridolek žitaric večji od vpliva, ki ga ima človek na zemljo. V na;boljših letih je pridelek pšenice pri nas manjši od tistega v severnih deželah. Cim dalje gremo na sever, tem obilnejši je pridelek. Vzemimo samo nekaj primerov. Povprečni letni pridelek pšenice je: v Bolgariji 10. Jugoslaviji in Italiji 11, Mudž rski 12, Franciji 14. Češkoslovaški 16, Nemčiji 18, švedski 20, Belgiji 25, Danski 27, Holandiji pa 28 metrrkih stotov na ha.
Pri nas se velikokrat zgodi, da pšenice ne pridelamo niti za domače potrebe, kakor je bilo to lani in 1. 1932. Pri tako nestanovitnih žetvah pjenice je težko misliti na to, da bi se z intenziviranjem pridelovanja povečal povprečni letni donos za celih 50*/o, kakor to mislijo nekateri strokovnjaki. Prepričani smo, da se bo ta donos s spicšnim napredkom povečal, toda ne smemo pozabiti, da vsak dan rase tudi naša domača potrošnja, deloma, zaradi prirastka, deloma pa zaradi povečanja življenjskega standarda našega prebivalstva, ki še danes povečini ne je pšeničnega kruha, tudi tedaj ne, ko pšenico lahko izvozimo.
»Zdi se nam. da bi bilo veliko enostavnejše, če bi nemški strokovnjaki, ki ureditev žitne avtarkije iščejo v jugovzhodni Evropi, skušali to vprašanje urediti doma, da bi donos žitaric z 18 metrskih stotov dvignili na holandsko in dansko povprečje 27 do 28 metrskih stotov ali vsaj na belgijsko povprečje 25 metrskih stotov na ha.«
Ker imajo v Nemčiji ogromno površino posejane zemlje, ki je v sami predvojni Nemčiji znašala 8 milijonov ha, bi se na ta način povprečna letna žetev dvignila za 800 tiseč vagonov, to je pa več, kakor je Nemčiji iz inozemstva potreba.
Brez feiav
deluje Darmol. K temo prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja £a-iev,n»ti poliranja krogljicln ne grenkih soli. Darinol je okuson kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredita svojo prebavo z dobrim odvajalnim sredstvom
let!
•'t mei/ii {MluinctltUieaft Darmol dobite v vsaki lekarni!
PoliOčni dednik
Teden zimske pomoči za vso Slovenijo je otvoril ban dr. Marko Natlačen v soboto 1. februarja zvečer z govorom po radiu. Teden zimske pomoči bo trajal do sobote 8. t. m. Ban je poudaril, da ,1e naša najtežja skrb v današnjih dneh olaišati bedo in pomanjkanje revnih sodržavljanov. Zato naj vsi, zlasti pa premožni, po svojih močeh prispevajo za zimsko pomoč potrebnim In s tem sledijo plemenitemu pozivu Nj. Vis. kneginje Olge za vsenarodno zimsko pomoč. Posebej je g. ban pozval vsa industrijska podjetja, denarne zavode in dinge ustanove, naj se odzovejo temu klicu.
Novi poveljnik vojne mornarice je postal na ukaz Nj. Vel. kralja kontraadmiral Julijan M. Luteroti. Novi poveljnik si je pridobil dosti zaslug za našo vojsko posebno z organizacijo pomorskega šolstva, napisal je pa tudi nekaj strokovnih knjig. Za njegove zasluge so ga že pogosto odlikovali.
Na predlog- predsednika vlade je bil s kraljevim ukazom postavljen na razpoloženje dosedanji minister pravde dr. Lazar Markovič. Na njegovo
i mesto je imenovan minister brez port-
i felja dr. Mihajlo Konstantinovič, ki je
I že prevzel svoje posle.
| Bolgarski poslanik v Beograda dok-
’ tor Stoilo Stoilov je v ponedeljek podlegel pljučnici. Njegovo truplo so pre-
peljali najprej v bolgarsko poslaništvo, kjer so se poslovili od njega člani naše
vlade, diplomatskega zbora in drugi odličniki. Pokopali ga bodo v Sofiji.
| Na otoku Hvaru so te dni pokopali
9 italijanskih mornarjev z remorkerja »Ursusa«, ki ga je neznana podmornica potopila v bližini Hvara. Od posadke I je del moštva utonil, drugi so se pa ho-' teli s plavanjem rešiti na našo obalo, vendar je pri življenju ostal samo Cordinar Štete Parodi, mehanik iz Genove, a še ta je ranjen.
Sistematično akcijo za ureditev in stabilizacijo vrednosti dinarja so pričeli v vodstvu naše Narodne banke. V ta namen sta novi guverner dr. Budi-savljevič in viceguverner dr. Belin obiskala finančnega ministra dr. Suteja.
Uporabo sklada za prehrano siromašnih pri ravnateljstvu za prehrano je določil kmetijski minister. V sklad za prehrano siromašnih se steka vsa zaplenjena moka in denar, ki ga dobe pri prodaji te moke. Moko in denar bo ! ravnateljstvo za prehrano razdeljevalo i ljudskim in dijaškim kuhinjam in usta-j novam, ki skrbe za prehrano siromaš-1 n ih.
Naša trgovinska bilanca za preteklo
leto se je zn no dvignila po vrednosti, nazadovala pa po količini. Izvoz zn?*a 6680 milijonov din. to je za 1159 milijonov več kakov lani. Količina uvo^a se je od lani povečala za 12“;«. vrednost se je pa zaradi naraslih cen dvignila kar za 1231 milijonov.
Naredho o preskrbi državnih uradnikov in upokojencev z življenjskimi potrebščinami so baje že pripravili v Beogradu. Državni nameščonci bi po tej uredbi prejemali, glavna živila p° znižanih cenah, da bi 'im bil tako vsaj nekoliko olajšan položaj v sedanjih razmerah. V poštev pride po računih strokovnjakov ekrog milijon državnih nameščencev in upokojencev z družinami.
Odlikovanje za dobre topničarje so
uvedli v naši vojski, Z novo medaljo bedo odlikovali tiste topniške podčastnike. desetnike in vojake, ki bodo pokazali na koncu pouka najboljši uspeh.
Angleški konzulat v Ljubljani je začel te dni poslovati. Njegov delokrog obsega vso dravsko banovino. Za prvega konzula je bil imenovan Leonard Cecil Pettitt, ki je že prišel v Ljubljano in prevzel posle. Pisarniški prostori angleškega konzulata so na Tyr-ševi cesti 15.
Popravilo preciznih ur — K. Čuden Prešernova 1 — Nakup zlata in srebra
Ljubljano je obiskal angleški poslanik na našem dvoru g. Ronald Campbell. V ponedeljek 3. t. m. so poslaniku na čast priredili kosilo, med katerim mu je predsednik ljubljanskega angleškega kluba dr. Majaron želel dobrodošlico. Popoldne so poslaniku na čast
griredili v prostorih angleškega kluba lianko.
Za namestnika nemške narodne nnnjšine v Jugoslaviji je predsednik manjšine dr. Janko Sepp imenoval svojega sodelavca Fritza Metzgerja, ki ga bo zastopal v njegovi odsotnosti in ima zato vsa potrebna pooblastila.
Nemška letala so začela bombardirati London tudi pri gosti megli. Domnevajo. da se tako vadijo novi nemški letalci nočnega letenja.
Angleži se korenito pripravljajo na napovedani nemški napad. Napetost čedalje bolj narašča; vendar kaže angleško prebivalstvo po poročilih tujih časnikarjev občudovanja vredno odločnost in pripravljenost. Listi neprestano opozarjajo na nošnjo plinskih mask za primer plin-ke vojne. Angleži hočejo pred nemškim napadom očitno čimprej opraviti s sovražnikom tudi na črnem kontinentu. Zadnji teden kažejo veliko delavnost. V Libiji so zasedli trdnjavo Derno in prodirajo proti Bengaziju. Italijani napovedujejo. da se namerava general Grazianj tam odločno postaviti po robu. Angleži so v ofenzivi tudi v Eritreji, Somaliji in Abesiniji, kjer so že zajedli Agor-dat italijanske čete so se pa umaknile tudi že iz Barenta v Eritreji. Angleže podpirajo abesinski četniki, ki so v zvezi z bivšim cesar e m Hailom Se-lasijem. Razen tega jih iz francoske Afrike podpirajo čete generala de Gaulla.
Rooseveltov posebni odposlanec polkovnik Donovan je zaključil svoje potovanje po balkanskih državah z obiskom v Ankari. Polkovnik Donovan je baje obvestil vse balkanske države o stališču Združenih držav do evropske vojne in je sleherni izmed njih zagotovil vso njihovo pomoč v primeru, d® bi morala katera izmed njih stopil v vojno.
Japonsko-ruska trgovinska pogajanja se bodo po letu dni zastoja spet nadaljevala. Japonski veleposlanik v Moskvi Tatakava je dobil v ta namen posebna navodila. Japonci upajo, da se bodo hkrati začeli tudi razgovori za sklenitev japonsko-ruske nenapadalne pogodbe.
E n i/ v i n i i	S
E OKVIR |l
i SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE. |
f KLEIN f
= LjUBLjANA, Wo!fova 4 S ,Tf 11111111111111 ti 111111111 ii 1111111111111111 i?
Listek MPružinskega tednika**
0 NAPOVEDOVANJU VREMENA
Za „Druiinski tednik" napisal Dr. OSKAR REYA,
docent l]ubl]nnnke unluene
Z razvojem letalstva, modernega kmetijstva, športa in planinstva je postalo dnevno napovedovanje vremena že vsakdanja potreba. Zlasti danes v dobi radia je vremensko napovedovanje silno napredovalo, tako da moremo z veliko točnostjo vreme napovedati že za dva dni naprej. Večina nas, ki zavisimo od vremena, pogleda vsak dan v časopis, kaj pravi zemunska vremenska napoved, in prav tako napeto poslušamo njenega oznanjevalca v radiu. Malokdo pa se vpraša, kako in kje črpajo vremenski preroki svojo čarovnijo.
Gotovo je že marsikomu znano, da je veren napovedovalec vremena barometer. Če se barometer dviga, se vreme zboljžuje, če pada, se vreme slabša.
Kaj pa je prav za prav barometer?
Z barometrom merimo velikost zračnega pritiska. Za naše oči nevidni
zrak pritiska, kakor vsako drugo telo, na zemeljsko površje. Izmerjeno in izračunano je, da pritiska zrak na površino 1 cm2 s težo približno 1 kg ali točneje 1033 gramov, in sicer tik nad morsko gladino. Ta teža ustreza višini 760 mm živosrebrnega stebra s prerezom 1 cm*. Navadno s to višino tudi izražamo velikost zračnega pritiska.
Bolj ko živosrebrni barometri so v rabi kovinski, ki jih vidimo v javnih vremenskih hišicah in ki vise tudi v javnih lokalih. Kovinski barometer je votla kovinska škatlica; iz katere, je izsesan zrak. Če pritisnemo na pokrov, se ta vda, ko spustimo pa neko notranjo vzmet, potisne pokrov spet navzgor, Enako pritiska tudi zrak na škatlico. Pod večjim pritiskom se pokrov vda, pod manjšim se pa spet dvigne. Pomikanje pokrova kaže poseben kazalec, ki se vrti ob določeni lestvici. Pri nizkih pritiskih kaže kazalec »viharno«, »deževno«, »nestanovitno« pri visokih pa »lepo«, »jasno« ali »stanovitno«. Kovinski barometer je lahko tako urejen, da nam nariše krivuljo poteka zračnega pritiska.
Kaj pa povzroča spreminjanje zračnega pritiska?
Vidimo, da je zrak zdaj težji, drugič lažji. Mrzel ali hladen ter suh zrak Je težji ko topel ali vroč ter vlažen zrak, Zlasti vlaga ima veliko vlogo. Pod vlago v zraku razumemo
pevidne vodne hlape, ki plavajo med zrakom. Vodni hlapi so lažji ko sam zrak. Pri istih razmerah je vodna para ali hlap za tri osmine lažja od zraka. Zrak pomešan z vlago je tedaj lažji kot suh zrak ali pa vsaj ko zrak, ki ima malo vodnih hlapov.
Iz tega jasno sledi, da povzroči padec zračnega pritiska vlažni zrak. Nad barometrom je takrat lahek zrak in zato pravimo, da je barometer padel. Padec barometra pa pomeni poslabšanje vremena. Pod poslabšanjem vremena pa razumemo vedno dež in oblake, ki nastanejo prav iz vlage. Vlaga ostane nevidna v zraku samo pri določeni temperaturi. Če temperatura zraka iz katerega koli vzroka pade, se lahko zgodi, da zrak ne more več vsebovati vlage. Ta se prične zgoščevati v vodne kapljice, ki sestavljajo oblake in iz katerih more končno tudi deževati.
Vidimo, kako pokaže barometer posredno prihod slabega vremena. 2e samo z enim barometrom moremo sklepati na vreme. Če pa poznamo zračni pritisk iz več krajev, moremo še laže sklepati na vreme. Seveda morajo biti poročila o zračnem pritisku istočasna. V današnji dobi radia se to lahko zgodi. Meteorološke postaje opazujejo vsak dan po večkrat zračni pritisk in druge vremenske či-nitelje, kakor temperaturo, vlago, oblačnost in vetrove. Vse te podatke
sestavijo po določenem ključu v poseben vremenski brzojav.
Vsaka država ima vremensko centralo, ki dobi po telefonu take šifrirane podatke iz vseh važnejših krajev države takoj po 8. zjutraj. Nato podatke vseh krajev brzojavi po radiu v svet. Enako delajo vse druge države. Vsaka država ima za to določen čas in radijsko valovno dolžino Tako morejo centrale v teku dopoldneva dobiti podatke iz raznih držav.
V	Evropi se omeje samo na vse evropske države, kar popolnoma zadostuje za vremensko napoved za en dan naprej. Okrog 10. vedo v centrali že za vremensko stanje ob 8. tistega dne.
Nato se prične risanje vremenske karte. Na zemljevidu imajo vrisane vse važnejše meteorološke postaje h katerim vpišejo vremenske podatke. Od teh je najvažnejši zračni pritisk Nato zvežejo kraje z enakim pritiskom s črtami, ki jih imenujejo izo-bare Izobare povedo, kje je pritisk nizek in kje je visok. Zvečine je najnižji in najvišji pritisk samo ena točka, okoli katere se potem pritisk v krogu veča ali manjša.
Najvažnejša je izobara 760 mm, ki loči visoki pritisk od nizkega. Pritisk koleba nekako med 740 mm in 780 mm Ker imajo izobare obliko kroga in se krog imenuje po grško kiklos, imenujemo nizki pritisk tudi ciklon. visokega pa anticiklon.
Drugi važni podatek so vetrovi, ki jih vrišemo kot puščice, ki lete Z vetrom. Vsaka vremenska karta nanj pove, da so cikloni ogromni zračni vrtinci, katerih premer doseže več k° 1000 km. V ciklonu se vrte vetrovi nasprotnem smislu urnega kazalca in pihajo proti sredini. V anticikloni' pa pihajo vetrovi v smislu urneg3 kazalca in iz sredine ven. Veter pih* tedaj iz anticiklona v ciklon.
Ker pihajo vetrovi v ciklonu z vseh strani proti sredini, se tu vet:»avi sre-čajo in se vetrovi, ki so sestavljeni iz lažjega (toplega in vlažnega) zraka, dvignejo nad mrzle in suhe vetrove. Lahki zrak pride z juga in se zato dviga nad severnega, ki je mrze-in suh. Če se zrak dviga, se mu š'r‘ prostornina, ker prihaja pod mani*' pritisk. ZnanQ je, da se pritisk z šino manjša. Pri širjenju prostorn!n,! pa se niža temperatura in tako se zrak ohlaja. Pri tem pride do izločitve vlage, nastanejo oblaki, iz katerih končno dežuje ali sneži. C i k 1 o n je tedaj vedno nosilec sla-bega vremena.
V	anticiklonu pa se zrak spušča 1 višin proti tlom, da se tako nadome* sti izguba zraka, ki odteka iz sredin® Pri spuščanju zraka z višin navzdol se pa dogaja nasprotno kakor pri dviganju. Prej se je zrak ohlajal, sedaj se pa segreva. Ohlaja odnosno segreva se zrak za 1° na vsakih 100 m dvi'
VSAKJlEDEH| DRUGA	
'j&F-	sr
• /*"" 	^ ■o \ ^	/“'V /O J - ;ŽSr. i:
V * VV	•5» ?
t-S* albanskem bojišču so imeli pre-teden Grki precejšen, uspeh. Po-x Jim je Italijane spraviti iz azne utrdbe na nekem 1960 m visokem vrhu, od koder so nameravali iz-•JMti velik protinapad. Utrdba je baje •eio močna in je Grkom zapirala pot Tepeleniju. Napredovali so tudi "“hodno od Tepelenija. kjer so zasedli raj Dukat.
Kriim bolgarske vlade je nenadno nastala pretekli teden. V sobranju je »da razprava o proračunu kmetijskega Ministrstva, ki so se je udeležili tudi "lani vlade. Kmetijski minister Bagr-janov, ki je zagovornik narodnega socializma. je v svojem govoru ostro »rajal gospodarsko politiko vlade in se favzemal za načrtno gospodarstvo. Po "6J seji je predsednik vlade Filov prosil avdienco pri kralju in hotel podati 2!"tavkp vlade, ki je pa kralj ni sprejel. aaj je odstopil Bagrjanov sam.
Vse vozne karte pri »PUTNIKU«
Obisk Rooseveltovega odposlanca Wendella Wilikieja v Londonu spravljajo v zvezo s povojnim sodelr-->njetn med Anglijo in Ameriko. Pc vojni naj bi prišlo do gospodarske in socialne zveze _ med USA in Anglijo. Angleži haj bi bili v Ameriki enakovredni državljani, kakor bi bili Američani v phgliji. Izenačila bi se tečaja dolarja 'n funta. itd.
Kancler Hitler je govoril v berlinski »Pcrtni palači 30. januarja ob ooemlet-htci prihoda narodnega socializma na °blast. Izjavil je. da je Nemčija trdno odločena še letošnje leto, ki je »zgodovinsko leto novega reda v Evropi«, izsiliti odločitev, tako ali tako. To je Pnsiljena storiti zato, da ne bi delal ~as za Anglijo. Hitler je še poudaril, se bo Nemčija borila proti Angliji povsod, kjer koli bo naletela nanjo, vhvi spomlaci je pa napovedal veliko iTpMdrniško vojno. Ameriki je zagro-“■ da bodo Nemci potopili sleherno Jeno ladjo, ki bodo naleteli nanjo, aposled je pribil, da sta zaveznika raU ProučUa prav sleherno možnost iš^vdja vojne in da sta spoznala, da -ZMaga na njuni strani.
TpV anni Ansaldo, direktor lista »II Je v svojem nagovoru na Julijanske vojake v nedeljo med dru-dejal: »Nič ne skrbite, Nemci bo-Angleže pritisnili ob tla in bodo net1Jvo zmagali.«
oskrbovanje Nemčije čez Rusijo Angliji čedalje večjo skrb. Tr-med Rusijo in Severno ter Juž-2® Ameriko baje še nikoli ni bila tako "‘vahna kakor izza sklenitve trgovin-p, , Pogodbe med Rusijo in Nemčijo, fhjsija kupuje čedalje več blaga in r°vin in vse to oddaja Nemčiji. Zato
se je angleška blokada v Tihem ocea-I nu poostrila. Anglija pa upa, da bodo j Združene države ukrenile vse petreb-! no. da se temu izvozu napravi konec.
Premirje so podpisali te dni zastop-I niki Siama in francoske Indokine v Saigonu. Pogajanja za mir se bodo vršila v Tokiu. Namen teh pogajanj je po uradnem poročilu odstraniti vse obmejne spore med Siamom in Indo-kino. Posredovanje med nasprotnikoma je prevzela Japonska, ki si od tega obeta koristi. Nad Siamom namerava namreč, če ne takoj pa s časom proglasiti protektorat.
»Možganski trust« je ustanovil v Budimpešti bivši predsednik vlade Im-redy. znan prijatelj Nemčije. Ta »trust« ima za nalogo pripraviti vse potrebno za gospodarsko življenje Madžarske po vojni. »Možganski trust« naj bi napravil tri načrte: 1. načrt za primer nemške zmage, 2. če zmaga Anglija in 3. če pride do kompromisa med Nemčijo in Anglijo.
Petainova Francija je zašla po odstranitvi Lavala iz svoje vlade v težaven političen položaj. V Berlinu so namreč s Pčtainovo politiko skrajno nezadovoljni. Pretekli teden je Petain nameraval ustanoviti enotno nacionalno stranko, imenovano narodni zbor. Laval je v znak protesta ustanovil v Parizu svojo stranko z imenom nacionalni ljudski zbor. Nekateri krogi menijo, da je mu or.-o pogajanje med Vichyjem in Berlinom brez Lavala nemogoče. Zastopnik nemškega zunanje • ga ministrstva je priznal, da je razmerje med Berlinom in Vichyjem skrajno napeto. Vichyjski mornariški minister Darlan. ki ima dobre zveze z nemškimi okupacijskimi oblastmi, je odpotoval v Pariz, kjer se je sestal z Lavalom in berlinskim veleposlanikom v Parizu Abetzom. Tudi francoski gospodarski položaj ni rožnat. Po poročilu nekega nemškega lista je v Franciji 2 milijona nezaposlenih.
Naključje je hotelo, da je 30. januarja t. 1. minilo osem let, odkar je nemška narodnosocialistična stranka s Hitlerjem na čelu prevzela oblast v Nemčiji. Prav ta dan je pa tudi obhajal prezident Roosevelt svojo devet in petdesetletnico. Naslednji dan so, kakor poroča DNB, novinarji vprašali Roosevelta, če jim lahko kaj pove o Hitlerjevem govoru. Dejal jim je, da je bil za svoj rojstni dan tako zavzet, da ni utegnil prebrati Hitlerjevega govora.
Rooseveltov zakon o izdatni ameri ški pomeči Angliji se bo po zatrdilu predsednika zunanjepolitičnega odbora reprezentančne zbornice sprejel še ta teden, kljub temu, da je opozicija predlagala znatne omejitve. Ameriški zunanji minister Cordell Hull je v ta namen nepričakovano pczvel ameriškega odposlanca V/endella Willkieia iz Anglije domov, da bi pred reprezentančno zbornico poročal o svojih vtisih in o svojem mnenju glede pomoči Angliji. Willkie se je v torek vrnil. V Angliji si je ogledal na ;bclj prizadeta mdusti-ijska središča, ned njimi Co-ventry, Birmingham. Manchester in druga. Sestal se je tudi s Churchillom in Edenom. Pred svojim odhodom je časnikarjem izjavil, da občuduje odločnost. moralo in voljo prebivalstva. Obiskal je tudi Dublin.
Angleški zunanji minister Anthonj’ Eden je v spednjem domu izjavil, da bi angleška vlada pozdravila ebnovo Abssinije in že zdaj priznava cesarju Hailc Selasiju vse pravice do abesinskega prestola.
po liter, družine s štirimi do šestimi člaui za dva meseca samo poldrag liter petroleja, družine s sedmimi do desetimi člani pa samo dva litra.
Itedni letni občili zbor je imelo te dni slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Ob tej priložnosti so za novega predsednika društva izvolili profesorja dr. Zalokarja, za podpredsednika dr. Gerloviča, za tajnika dr. Lavriča, za blagajnika pa dr. Janeža.
Rejci prašičev v Bački imajo velike težave, ker je zaradi slabe žetve in zaradi vojne zelo malo koruze. Ker je reja prašičev v Bački ena izmed najbolj razvitih panog, od katere živi nešteto kmetov, je nujno potrebna pomoč.
30.000 avtomobilskih gum bo uvozil
Pogod iz Japonske v našo državo. Ta količina avtomobilskih gum je namenjena za vso državo.
»■
$ Ce vtciamete ati m
Dve leti je vrtal luknjo v iglo neki nemški urar in dosegel s tem svojevrsten rekord v potrpežljivosti. Luknjica je tako majcena, da lahko vtaknemo vanjo samo las.
❖
Hišo iz časopisov si je zgradil neki prenapet Američan. Kupil je 230.000 izvodov starih časopisov, jih namočil v neki tekočini, oblikoval ,opeko* in sezidal, ometal in pobarval hišo. Prav tako je tudi vsa notranja oprema iz starih časopisov. Če ni dosegel drugega, se je vendar proslavil pri svojih rojakih, ki cenijo izrednost.
*
Kanmitne gosli je izklesal mladi Črnogorec Pero Zečevič iz vasi Vanjana. Gosli so težke tri in pol kile, vanje so vklesane zgodbe iz naše zgodovine; prepete so z usnjem in izredno dobro godejo, čeprav so redkost, vendar za lastnika ne bodo ugodne, ker so pretežke.
Težko bi verjeli, da se vrši v Zagrebu vsako leto procesija proti — kugi, v spomin na epidemijo, ki je tako strahovito morila v 15. stoletju. Te tradicionalne procesije se udeleži vsako leto dosti Zagrebčanov, kot predstavnika mestne občine pa župan in ravnatelj magistrata.
Športnike bo zanimalo, da je na neki veliki nogometni tekmi v Monakovem vratar zbežal izpred gola, ker ga je — zeblo. Oblekel si je bil sicer smučarske hlače, tri pulovre in dva para rokavic, pa ga je vendar pregnal mraz.
tli. februarja poteče zadnji rok za zamenjavo starih kovancev po 0'50 din, 1 din in 2 din; za srebrnike po 10 din je pa zadnji dan zamenjave 28. februarja 1941. Vsi lastniki teh starih kovancev lahko denar zamenjajo pri blagajni Narodne banke ali pri drugih državnih finančnih ustanovah.
Povišanje pokojnin in invalidskih podpor rudarjem je odobrilo rudarsko poglavarstvo v Zagrebu. Rudarski upokojenci bodo dobili za 30°/'o višje dra-ginjske doklade.
Nov telefonski imenik je izdalo poštno ravnateljstvo. Posamezni izvod stane 13 din in se dobi pri vsaki pošti.
' Dobavo petroleja je zmanjšala uprava državnih monopolov. Odslej bodo dobivale družine z enim do tremi Člani za mesec februar in marec samo
Elitni lirvatski ples so priredili v
soboto zvečer ljubljanski Hrvati v dvorani Kazine. Celotna prireditev je bila zelo dobro organizirana, tako da so lahko bili vsi gostje zadovoljni. Prireditve so se poleg mnogoštevilnih plesalcev udeležili tudi zastopniki oblasti.
.Modernizirali bodo državno cesto pri Rimskih Toplicah. Cesta drži od Selc skozi Šmarjeto do Rimskih Toplic in je dolga nekaj sto metrov. Prav na tem odseku je cesta zelo slaba in je torej njena modernizacija nujno potrebna. Proračun za njeno prenovitev znaša 93.000 dinarjev.
Obletnico rojstva Valentina Vodnika so obhajali v nedeljo v dvorani Sokolskega doma v Zgornji šiški, člani društva »Valentin Vodnik« imajo namen s prispevki vsega naroda odkupiti Vodnikovo domačijo in iz nje po vzor-
8® ali padca. V anticiklonu se zrak Ogreva, zato ne more priti do izlo-
*	ve vlage, nebo je vedno jasno. y n t i c i k 1 o n je nosilec lepe-vremena.
Tako cikloni kakor anticikloni niso ‘alno na istem mestu, temveč potu-"®j° iz raznih vzrokov, ki jih tu ne “tarema navajati, od zahoda proti žhodu. Ko je vremenska karta nari-,ana, je naloga meteorologa, da ugo-2°v> na njej, ali se Evropi z zahoda, , Atlantskega oceana, približuje ci-ali anticiklon. Ce se bliža ciklon, apove slabo, če anticiklon, lepo Vcme.
V	tem tiči vsa znanost vremenske-sa napovedovanja. Da pride ena ali . r}Jga oblika nad Evropo, traja pri-hzno kake tri dni. Obe obliki mo-eta ležati nato nad Evropo po več hi ali celo tedne, kar nam da dolgo azevno ali suho periodo. Naloga me-°rologa je, da s pomočjo vremen-*e karte zasleduje pomikanje ciklo-°v ali anticiklonov, njihov prihod hnosno odhod. Tako se more vreme skoraj 100% no gotovostjo v naprej apovedati za dobo dveh dni.
Ko so meteorologi dosegli to stop-Jo vremenske napovedi so hoteli še ^°rak naprej. Gospodarske razmere ^amreč zahtevajo, da se vreme napo-® z.a daljšo dobo vnaprej, vsaj za , en ali dva tedna. Da bi to dosegli, Meteorologi uporabili dva načina.
S prekooceanskimi poleti v Ameriko in nazaj, še bolj pa s poleti okrog in okrog zemlje severne poloble se je rodila potreba, da bi bile znane istočasno vremenske razmere na vsej severni polobli. Na mednarodnih kongresih so meteorologi končno dogovorili uro, ob kateri bodo vsi hkratu opazovali in sporočili po radiu svoja opazovanja. V tem opazovanju in poročanju sodeluje tudi mnogo ladij sredi Atlantskega in Tihega oceana. Dalje So ustanovili opazovalnice tudi visoko na severu blizu tečaja in nekaj časa je opazovala na samem tečaju neka ruska ekspedicija. V Evropi je določeno to opazovanje za vremensko karto vse severne poloble za
2.	uro po polnoči. Edina centrala, ki je v Evropi izdajala tako karto, je bila do nedavnega pomorska vremenska centrala v Hamburgu.
S takimi kartami kontrolirajo vreme vse severne poloble. Ker potujejo vse vremenske situacije od zahoda proti vzhodu, je uspelo dognati, kakšno vreme se bliža Evropi iz Amerike za kak teden vnaprej. Na žalost je sedanja vojna vso to organizacijo podrla.
Drugi način napovedovanja vremena za daljšo dobo je zgolj statistični.
V	krajih, kjer imajo zabeležene vremenske podatke za mnogo let nazaj, v nekaterih krajih celo za 100 let, so s primerjavo dognali, kakšno vreme nastoDa v pretežni večini v neki do-
ločeni dobi (tedenski ali štirinajstdnevni) v teku leta. Ta način se včasih posreči, včasih pa ne. Ni torej absolutno zanesljiv, temveč samo verjeten. Na vsak način pa še zdaleč ne dosega prvega načina z vremenskimi kartami vse severne poloble.
Končno se nekateri bavijo z zavis-nostjo vremena na zemlji od delovanja na soncu. Vse vreme je na koncu koncev odvisno od večje ali manjše količine toplote, ki jo dobi zemlja od sonca. Čim več toplote dobi zemlja, tem večja so vremenska nasprotja. Kjer prevladuje lepo in sončno vreme (v puščavah), imajo obilico izredno toplega in lepega vremena, kjer je pa mnogo dežja, imajo v takem letu zelo mnogo dežja. Navadno za-visi količina poslane toplote od števila sončnih peg na soncu. Čim več peg ima sonce, tem več toplote oddaja.
S to metodo se dado v glavnem povedati samo glavni obrisi vremena za neko dobo, ne more se pa s preciznostjo napovedati datum, kdaj bo deževje ali sončnost nastopila. A vsakdanje življenje ravno to zahteva.
Na vsak način bo pa enotno in skupno delovanje vseh načinov, t. j. risanje vremenskih kart, statistično primerjanje in opazovanje dogodkov na soncu, v bodočnosti omogočilo točno in precizno vremensko napovedovanje tudi za dališo dobo vnaprej.
cu Prešernove domačije narediti nekakšen muzej.
Strojen nadzorstvo nad cenami vodi beograjska policija po restavracijah, kavarnah in prodajalnicah. Doslej so j kaznovali že okrog 30 restavraterjev. ! ki so cene navili. Plačali so morali | 5000 dinarjev globe in bodo zaprti | 30 dni.
Samo 51"/» dijakov in dijakinj je izdelalo v prvem polletju na vseh mariborskih gimnazijah. Profesorji zatrjujejo, da se tudi pri učnih uspehih zelo čutijo današnje razmere.
Iz starih kovancev bodo pridobivali nikelj v celjski cinkarni. Zaradi onemogočenega uvoza niklja- bi naše jeklarne kmalu ostale brez niklja. Pereče vprašanje je država zaenkrat rešila s predelavo starih nikljastih kovancev po 0\50, 2 in 1 dinarja.
Izvozniki drv in oglja v Švico morajo vložiti do 15. februarja pri direkciji za zunanjo trgovino prošnje za izvozno dovoljenje. Direkcija opozarja izvoznike, naj vlagajo prošnje samo za blago, ki ga žo imajo, in v skladu z veljavnimi pogodbami s pooblaščenimi švicarskimi uvozniki.
Med igranjem je zaklal štiriletno deklico njen tovariš, komaj sedemleten deček. Otroci v neki medjimurski vasi pri Varaždinu so se nedavno igrali mesarja in svinje. Neki deček je bil mesar, njegova mala tovarišica pa svinja. Otroci so prinesli od nekod mesarsko kad, položili dekletce vanjo in jo pričeli valjati tako, kakor so videli, da dela mesar. Nenadoma je pa deček z nožem navalil nanjo in jo zaklal. Na vik in krik otrok so pritekli starši, a dekletce je zaradi prevelike izgube krvi kmalu izdihnilo.
»Silovit vihar je prevrnil na progi Zaječar—Paraein mešan vlak. Te dni je divjal po vsej Srbiji močan vihar. Že kmalu po odhodu vlaka s postaje Zaječarja ga je zajel vihar. Strojevodja se je na vse načine trudil, da ne bi z vlakom obstal na odprti progi. Ko je pa vozil navkreber, ni mogel naprej. Stopil je s stroja, da bi ga očistil ledu. Potegnil je pa tako silovit veter, da je strojevodjo vrglo 200 metrov daleč v prepad. K sreči se mu ni zgodilo nič hudega, ker je padel na debelo plast snega. V naslednjem trenutku je pa vihar zajel ves vlak in ga nagnil čez nasip, če ne bi bilo močnih dreves, ki so vlak zadržala, bi “trmoglavil v globino. V tovornih vagonih je bila skoraj sama živina. Iz Niša so takoj poslali pomožni vlak, ki je odpeljal prestrašene potnike in živino.
Novo tovarno špirita bomo dobili v Sloveniji. Dovoljenje je dobila papirnica Vevče, Goričane in Medvode. Na leto bo izdelovala 3000 h! špirita. Špirit bodo izdelovali iz ostankov celuloze.
Pošiljanje zavojev iz Švice v našo državo je spet obnovljeno, ker je obnovljen tudi ves poštni promet, ki je bil delno omejen. Pošiljanje so vrši pod istimi pogoji in ob istih pristojbinah kakor prej.
327 dnevnikov, mesečnikov, tednikov in revij so tiskali v Zagrebu v letu 1940. Samo vseh dnevnikov so v Zagrebu to leto natiskali 33 milijonov izvodov in porabili za to okrog 100 vagonov papirja, če dnevnikom prištejemo še tednike, revije in mesečnike, se poraba papirja dvigne na 500 vagonov na leto. Za letošnje leto je nakladni zavod banovine Ilrvatske razpisal razne natečaje za predelavo šolskih knjig, tako da se bo s tem poraba papirja še povečala.
190.483 knjig s» si izposodili bralci v Šentjakobski knjižnici v Ljubljani preteklo leto. Knjižnica je lani dosegla rekord, kar se tiče števila bralcev in izposojenih knjig, imela jo kar 59.784 odjemalcev. Razveseljivo je, da v zadnjem času ljudje zmerom bolj zahtevajo slovenske knjige, ki jih ima knjižnica v zalogi kar 14.000.
29 metrov hitrosti v sekundi je dosegla kosava na Svečnico v Beogradu. Takšne košave Beograjčani že dolga leta ne pomnijo. Veter je bil tako močan, da so se celo avtomobili z naj-večjo težavo premikali po cesti, pešci so bili pa sploh v stalni nevarnosti, da jih veter podre.
Kmetijsko-gozdarsko fakulteto v Sarajevu so pretekli ponedeljek svečano odprli. Nova fakulteta spada pod beograjsko vseučilišče. Svečanostim so prisostvovali zastopniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti.
Osebne vesli
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: g inž. Vekoslav A rži«'; in gdč. Zorica Lampretova, učiteljica: g. .Jance Jelen, trgovec v Slovenskem Javorniku, in gdč. Vera ftibičeva.
V Mariboru: g. Koman Jurij, sluga, in gdč. Marija Krivčeva; g. Janez Kerček, delavec, in gdč. Stanislava Četrtkova; g. Franc Han-žekoviČ. zidar, in gdč. Jožefa Rozmanova; K. Franjo PuŠkarle, narednik, in gdč. Ana Bogadljeva; g. Jožef Holzer, trgovski pomočnik, in gdč. Friderika Katzeva; g. Avgust Fingušt in gdč. Marija Mežnarjeva.
V Zagrebu: inž. Frane. Sef in gdč, Greta Florsehiitzeva, absolventka akademije umetnosti.
Na Poljici pri Višnji gori: g. Lado Potokar, trgovski sotrudnik. in gdč Ivanka Semetova, pomožna poštariea.
V Mislinju: g Antoh Zorko, slušatelj višje pedagoške šole, in gdč. Hilda Prevolnikova.
V Crosupljah: g. Stane Valentinčič, živino-zdravnik, in gdč. Minka Žitnikova.
V Petrovčah: g. Tine Jan, cerkovnik iz Trbovelj in gdč Minka Orefinik^va, gostilničarka iz Trbovelj: g. Janez Kolšek, ln gdč. Antonija Knezova iz Laškega
Bil# srečno!
..Žena 1941"
za februar ie izšla!
Na 32 stran« b prinaša \ 28 izbranih člankih vsebino, o kateri pravijo t:ste. ki list berejo* »Moram priznati, da m, je Vaš list ,2ena 19414 zelo všeč in ga hočem priporočiti vsem svojim prijateljicam! (I Z.. Sveti Duh.) v
1/. vs«binc: Kdaj je zakon srečen? (Zanimiva, aktualna razprava.) Meta je zamolčala (izvirna novela, ki go\ori o težkem zakonskem problemu in o velik, ljubezni). Razgovori z materami opozarjajo na nevarnosti, ki prete mladim spričo sedanje vojno. V znamenju štorklje (nov način zavezovanja plenic), dalje članek o malih lepotnih na-pakah in kako Jih popravljamo, o zdravstvu (prva pomoč matere). Višja šola lepih manir (kaj odbija), za univ članek »Lepota ni samo za oči!« Članek za žene. V same šivajo »Iz starega novo«. Na 4 straneh od lični gospodinjski članki o razdelitvi dela, 23 preizkušenih praktičnih nasvetov, 15 izbranih kuharskih receptov; roman »Prevare gospodične Klare« postaja če«lalje bolj napet!
V	prilogi »Za proste uri« umetno pleten okrogel prt (lis rm velik) v. natiskom na poli za ročna dela, dvobarvno pletena jopica (za K4 e;n obsega s krop m na krojni poli), praktična nočna jopica; za okras stanovanja kvačkan vložek za storo (? nnriskom na poli ra roč dela), kompletna pletena garniturina za dojenčka. Širok vložek v tulastem kvačkanju ir* praktična pletena odeja za male in velike.
Na krojni poli 30 izvirnih modelov in 20 preizkušenih krojev. Na drugi strani pa 10 osnutkov za ročna dela in monogrami.
Zahtevajte Številko na ogled! ’/» nove naročnice Januarska številka Š« v zalogi. Naročnina nepodražena. Celoletno «2 din pol h;tno 33 din. četrtletno 17 din. Naslov: »Zenit 1041«, Kamnik
UMRLI SO.
V Ljubljani:	SSlctnu Leona Legatova*, Frančiška Božičeva: 80letna Marija Severje va, babica; dr. Franc Dolšak. na< cinik Vil. oddelka kr. banske uprave v pok.; Anica Svetinova, trgovska sotrudrira; (Pikina Marija Vozlova; Klizabeta Kvasova, 1‘etcr Mo-Hettig, višji uradnik državnih železnic \ pok.; Marija Simonlčevn, zasebnim.
V Mariboru:	901«	t	na Mariju (elofigova:
621ctna Alojzija Polipnikova: 70k*tni Franc Lešnik, železničar v pok.: 74!etni Jakob Golob, železničar v pok.; 041otni Franc Gum-zelj. železniški uradnik « pok.: Franc Turin, orožnišk podnarednik; 4"letni Roman Bende, zudružmški uradnik; 87letna Mariin Kras«r-jeva; 7lletna Ana -Pestevškova: 821etna Marija Kaiserjeva, zasebnim; 7?l«‘tnn Marija Gselmanova, zasebnica; f»71etnl Ivan Košir, ključavničar državnih železi.i •
V Celju: 92!etni Sebastijan Scliček. kroja Ški mojster: G4letni Franc RomSak, orožniški narednik \ pok ; Jože Sparhakl, obratovodja.
V Belovem pri Rimskih Toplicah: 74l«*tna F ra n či 6 k a Kolenčeva.
Pri Sv. Jederti nad Laškim: Spletni Matija Hcdl. rudar v pok.
V Radovljici: S4l«ten Terezija Vurnikova.
V Ratečah pri Škofji Loki: št«*fnn Kur«š. železniški poduradnik v pok.
V Ptuju: 621etna Ana Krakerjcva.
V Šmartnem ob Paki:	11« n i»n Praprotni kova
V Ljutomeru: 70letni Franc Whlrt trgovec in posestnik.
V Zagorju: Olletna Marjeto Primanovn.
V Stari Loki: Olletna Morija Bergnnto\a.
Naše sožalje!
>♦♦♦♦♦♦♦♦#♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Svojevrstna zabava
Doživljaj »a nc«lcljskoin izlolu
Svojevrstno zabavo so imeli c nedeljo smučarji in izletniki, ki so pose til i znano gorenjsko izletniško postojanko. V tamkaj Oni gostilni so namreč imeli zelo pozabljive, ali .bolje rečeno, svojega poklica nevešče natakarice. Vse, kar jim je kdo naročil, so zamenjale.
Takoj, ko smo stopili v gostilniško sobo, s e, je neki smučar pri mizi pritoževal: »Naročil scen čaj z rumom, pa mi je natakarica prinesla čaj z limono.« Ostali smo pripomnili, da to ni važno i?i se lahko zgodi v vsaki gostilni. Kmalu smo pa svoje mnenje spremenili. Ko smo namreč sami naročili čaj z limono, nam je natakarica prinesla čaj z rumom. Takšne zamenjave so se potem še ponovile.
Gospod pri naši mizi je naročil pol suhe klobase. Čez nekaj minut je prihitela natakarica in dejala: »Gospod. ali ste naročili pol ali celo klobaso?:
»Samo pol klobase,<t pojasni gospod. Natakarica se pa oglasi: »Smo jo že • dali kuhati,» in ie odhiti skozi vrata. Vsi smo ‘se smeje spogledali. Gospoil je pa v strahu, da mu ne bi dobro suho klobaso skuhali, odhitel v kuhinjo, da bi nesrečo pravi čas preprečil.
Gospod pri sosedni mizi je poklical natakarico, češ da bo plačal. »Takoj,« je dejala in odšla skozi vrata. Čez hip se je vrnila, s steklenico slivovke in kozarčkom. Nalila je gostu, ki je želel plačati, slivovko, in jo postavila predenj. Vsi pri mizi so se na glas zasmejali. Letele so vse mogoče opazke. Kako je mogoče zamenjati denar s slivovko? Naposled je natakarica spoznala svojo zmoto in slivovko odnesla. Prišla je nazaj in računala: »Pol klobase 2-50 dinarja, kruh 1 dinar, pivo sedem dinarjev, to je devet ditmrjev, ne devet in pol jez in ie je zbežala z di<ajsetimi dinarji, ki jih ji je bil gost dal, skozi vrata. Nekdo se je za njo oglasil: »Rajši računajte enajst dinarjev, bo bolj držalo.« Čez nekaj trenutkov je prinesla gospodu »drobiž« is dvajsetih dinarjev. »Devet in pol, deset, enajst, dvanajst, dvajset, trideset,., petdeset.« »Gospodična, dal sem vam vendar samo dvajset dinarjev,€ je pošteno priznal gost. Spet opazke. Nekdo se je oglasil. »Ko bomo petdesetkrat prišli v to gostilno, bomo milijonarji.«
Tedaj se je po gostilniški sobi raznesla vest, da mora gost te gostilne poznati svojevrsten besednjak, če hoče čaj z rumom, naj naroči čaj z limono, če želi suho klobaso, mora naročiti krvavico, pivo dobite, če zahtevate smuča rsko mažo. Takšne in podobne so potem gostje uganjali nit račun, pozabljivih in rastresenih natakaric.	N	a	d	n
Sadovi »obljubljene dežele"
Življenjska tragedija bolnega starca
Stari Kostič je od žalosti za ukradenimi zlatniki oslepel
Tetovo, februarja.
German Kostič iz vasi Brajčine pri Tetovu je zgodaj spoznal trpljenje in tegobe življenja. Ko je bil še prav majhen, mu je umrl oče, ki je vse svoje življenje preživel v tujini, samo da je nasitil svojo družino. Mati je od tistega dne dalje preklinjala Ameriko, ki ji je vzela moža in otrokom očeta.
Ko je German dorasel, se mu ni godilo bolje kakor pred leti njegovemu očetu. Domačija je bila premajhna, da bi ga mogla rediti, drugod pa dela ni dobil. Tako se je lepega dne odločil, da bo poskusil svojo srečo v Ameriki. Spomladi je odšel z drugimi težaki na dolgo pot, poln upanja v boljšo bodočnost.
Amerika je bila takrat še »obljubljena dežela«. Kdor je hotel delati, je lahko veliko zaslužil. Tako je tudi German prislužil kaj kmalu lepe denarce in jih pridno pošiljal materi in sestram, da so mogle živeti. Sam si je pritegoval od ust, samo da je mogel pošiljati domov. Tako je delal kakšni dve leti. ko mu je lepega dne mati sporočila, da mu je doma izbrala nevesto, naj se torej kakor hitro mogoči? vrne domov in se oženi. Germanu, ki se mu je že tako zelo tožilo po domu. je poziv dobro del. Napotil se je v domovino z nekaj denarja v žepu, a še z večjim upanjem.
Ko je prišel domov, ga je mati vesela sprejela in obhajali so poroko. Videli je že bilo. da se je siromaštvo izselilo iz njihove hiše. German je delal in bil srečen, da je spet med svojimi. Njegovo veselje pa ni trajalo dolgo. Kmalu je spet potrkalo pomanjkanje na njegova vrata. Moral je vzdrževati mater, sestro, ženo in hčerko. Tedaj se je German spet odločil, da gre v Ameriko. Hotel je tam prislužiti toliko denarja, da bi se naposled lahko vrnil za zmerom v domovino in bi mu na starost ne bilo treba stradati.
Odšel je torej spet v obljubljeno deželo in delal, delal. Pošiljal je denar domev in ga še sam hranil. Njeeova | edina misel je bila, prihraniti toliko denarja, da bo lahko hčeri dal pri- j merno doto in samemu sebi olajšal starost.
Po dvajsetih letih bede in dela je naposled German spoznal, da ima prihranjenega dovolj denarja in se lahko vrne v domovino. Svojih prihranjenih 150 zlatnikov je všil v majhno vrečico in si jo obesil okrog vratu, da bi mu je nihče ne megel odnesti.
Ko je German spet stopil na tla svojega rodnega kraja, je bil starec. Bil je utrujen in potreben počitka. Domači in znanci po vasi so ga izpraševali. koliko denarja je prinesel s seboj; toda German ni nikomur črhnil besedice o svojem zakladu. Hotel je vse svoje zlatnike prihraniti za starost in za hčer. Niti ženi ni povedal, da je bogat. Čeprav je bil do smrti izmučen, je še zmerom delal če je le mogel. Hotel je še zmerom toliko prislužiti, da bi ostali njegovi zlatniki nedotaknjeni.
Nesreča je pa hotela, da je German nekega dne zbolel in moral v posteljo. Prihitele so ženske in zdravnik. Toda German nikemur ni dovolil, da bi se ga dotaknil in ga zdravil. Bal se je za svoje zlatnike, ki jih tudi v bolezni ni odložil. Tedaj so sosedje domnevali, da ima stari German veliko denarja
v vrečici na prsih. Ugibali so in ugibali in nevoščljivcev nikjer ne manjka,
Nekega dne je starega Germana obiskalo mlado lepo dekle iz vasi. Počakala je, da ni bilo nikogar v sobi, potem je pa potožila Germanu, da je zelo bolna. Dejala je, da jo morejo rešiti smrti samo zlatniki, ki bi si jih privezala na hrbet in na prsi. »Dobri stari ded,« je dejala, »vem, da imaš dosti zlatnikov, daj, samo za nekaj dni mi posodi svojo vrečico.«
Starec je v bojazni trepetal za svoje cekine in jih nikakor ni hotel dati. Toda dekle ga ni izpustilo iz pesti. Toliko časa je moledovalo hi trdilo, da ve, kje ima German svoje zlatnike, da je starec naposled popustil. Bal se
V nedeljo, .9. februarja bo praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva naš znani in priljubljeni pisatelj Fran S. Finžgar. Rodil sc je v Doslovičah pri Brezniei na Gorenjskem, maturiral je v Ljubljani, leta 1894. je pa pel novo mašo. Po kaplanijah in župnijah po Gorenjskem in Notranj kem je dobil leta 1918. trnovsko župnijo v Ljubljani. — Fran Finžgar je pisatelj po božji volji. Pisati je začel že v gimnaziji, njegova zrela leta so nam pa dala nekaj lepih povesti, dram in romanov; med njimi je pač najbolj znan zgodovinski roman ,Pod svobodnim soncem'. Finžgar je bil eden izmed glavnih sodelavcev ,I)oma in Sveta', kjer je večina njegovih del zagledala luč sveta. Kleno t in duhovne vrednote njegovega leposlovja potrjuje že okoliščina, da je danes prav tako sodobno kakor tedaj, ko je nastalo. Priljubljenemu in zaslužnemu jubilantu želimo še mnogo let!
je, da bi ga dekle ne izdalo še drugim, in ji je vrečico zlatnikov izročil. Dekle je moralo priseči, da ne bo nikomur nikdar izdalo njegove skrivnosti.
čez dva dni se je dekle spet oglasilo pri starcu in mu vrnilo vrečico z zlatniki. Potem se je hitro pošlo
Vojvoda in vojvodinja Windsorska, ki zdaj stalno živita na Bahamskih otokih, sta pred kratkim odpotovala v sloveče ameriško kopališče Miami v državi Floridi. Na sliki ju vidite vsa razigrana v družbi miamskega župana
vilo in odšlo. Starec je srečen, da ima spet svoje zlato, pritisnil vrečko na prsi; tedaj je pa ves prestrašen zapazil, da je vrečica lažja. Odvezal jo je in našel v njej same pare.
To razočaranje jo bilo za starca preveliko. čutil je, da se je v njem nekaj zrušilo. Ves njegov življenjski trud. ves njegov up, da bo na starost živel brez skrbi, mu je v enem samem trenutku splaval po vodi. V divji boli je starec začutil, da mu peša vid; čez nekaj minut pa ni videl ničesar več. Od žalosti je oslepel.
400 kitov je zmrznilo
Ko so v vasi izvedeli, da je vihar zajel 19 ribičev in nekaj parov konj, ki so bili z njimi na ledu, so takoj odšli z letalom na pomoč ubogim izgubljencem. Vse iskanje je pa bilo zaman. Nikjer niso mogli odkriti plavajočih ribičev. Med tem je še bolj pritisnil mraz, tako da so se ljudje resno bali, da so ribiči zmrznili.
Ko je pa minulo pet dni, je ledena plošča sama od sebe spet priplula k obali blizu Ganjuškinega in srečni ribiči so naposled sicer vsi ozebli in sestradani, vendar spet prišli domov. Veter jih je bil prav tam odložil, kjer jih je pred nekaj dnevi odnesel.
Berlin, februarja.
V. Berlinu je te dni umrl Friderik VVeidhof, ki nikdar v svojem življenju ni legel v posteljo. Imel je veliko knjižnico, s katero je imel vse svoje življenje največje veselje. Ves svoj prosti čas je presedel v njej in bral knjige. Ker je imel posebno ob večerih veliko časa. si je dal napraviti v svoji knjižnici poseben naslanjač in je kar na njem prespal ncč. Nikdar ni hotel v posteljo, če ga je kdo vprašal, zakaj ne spi v postelji, je dejal, da bi postelja zavzela preveč prostora v njegovi knjižnici in ima zato rajši naslanjač.
Friderik Weidhof je bil pa tudi sicer svojevrsten mež. Večkrat je prišel v spor z zakoni in oblastmi zaradi kakšne svoje muhe. Tako se med drugim ni j hotel nikdar briti, pa tudi las si ni vse svoje življenje strigel. Ker tudi za umivanje nikdar ni imel posebnega vc-selja, je lepega dne prišel v spor celo z zdravstvenimi cblastvi. Ko so namreč zdravniki izvedeli, v kakšnih nehigienskih razmerah živi stari Friderik Weidhcf. so kratko malo razkužili njegovo stanovanje.
VVeidhof je zapustil knjižnico, vredno dvajset tisoč mark.
Izgubljeni sin
Budimpešta, februarja. Pred dvajsetimi leti je neka meščanska mati poslala svojega desetletnega dečka po kos kruha v pekarno. Deček, ki je imel pclno glavo samih pustolovščin, je med potjo sklenil, da odide z doma in si poišče srečo drugod po svetu. Odšel je torej, kamor so ga nesle noge, in se ni več vrnil domov. Vse poizvedovanje skrbne matere in očeta je bilo zaman; dečka niso mogli nikjer odkriti. Ko je od tega minulo nekaj mesecev, so ga proglasili za mrtvega.
Deček je pa popotoval dalje. Spotoma si je znal spretno prislužiti kruh. Spremljala ga je sreča, da se je kot slep popotnik vtihotapil na neko ladjo, ki se je odpeljala v Ameriko. Tako je prišel poln upanja in veselja do dela v novi svet in je kmalu tudi v Ameriki dobil primerno zaposlitev. Dovršil je z vztrajnostjo in' nenavadno pridnostjo šolo in kmalu dobil prav dobro službo.
Odkar -je izginil desetletni deček cd doma. je minilo že dvajset let. Njegovi starši so se med tem postarali in so se še pogosto spomnili izgubljenega sina. Nekega večera, ko so pravkar sedli v vrtni lepi k večerji, je nekdo energično potrkal na vrata in vstopil. Bil je mož kakšnih 30 let. V reki je držal kos kruha in ga smeje se ponudil gospodinji z besedami; »Mati. prinesel sem vam kruh!« Tisti trenutek se je mati spomnila obraza svojega izgubljenega sina in solze so ji zalile oči. Vsa srečna, da se je vrnil živ in zdrav, ga je objela. To pa očetu nič kaj ni bilo po volji. Zmajal je z glavo in dejal; »Vidiš, zmerom sem ti pravil, da svojih otrok nikar ne pošiljaj iro stvari, ki jih sama lahko prineseš.«
Naposled se je le potolažil in je svojemu izgubljenemu sinu srečen stisnil roko. Tako se je izgubljeni sin z ženo in otroki pa tudi precejšnim premoženjem vrnil iz Amerike v svoje rodno mesto.
Zima in neurje ob Kaspijskem morju
Moskva, februarja.
Pred dobrim tednom je skupina ribičev iz vasi Ganjuškinega ob Kaspijskem morju odšla na ribji lov. Jezero je bilo zamrzlo in zato so ribiči lovili na veliki ledeni plošči. Iznenada je pa nastal silen veter, in še preden so se mogli ribiči rešiti, je že odtrgalo ledeno ploščo od obale in so začeli pluti od obale proč.
Dr. Fran Kulovec, naslednik dr. Koroš-ca kot predsednika slovenske JRZ in minister brez portfelja, jc imel v nedeljo 2. t. m. v Celju govor, čigar glavne misli prinašamo na Z. strani
Gospa Mary se je pred nedavnim ločila od svojega moža ali bolje, mož se je ločil od nje. Ker se pa njen mož pozneje na vse njene prošnje ni hotel vrniti k njej, ga je kratko malo ugrabila. Najela je dva nezaposlena moška in jima obljubila 1000 dolarjev, če ji ugrabita moža. Načrt se je popolnoma posrečil in Maryin mož je moral hočeš nočeš preživeti pri svoji ločeni ženi cela dva tedna. Zena ga jc imela baje zaprtega v majhni sobi in mu dajala samo najnujnejšo hrano. Bog ve, kai bi se bilo z nesrečnikom še vse zgodilo, da ni za ugrabitev slučajno izvedela policija, ki je siromaka-jetnika, lastne žene rešila neprostovoljnega jetništva.
Nov način konserviranja materinega mleka je iznašel neki ameriški kemik. To mleko hranijo v posebnih hladilnicah, uporabljajo ga na klinikah in porodnišnicah, če porodnica nima dovolj mleka ¥ Racioniranje riža na Japonskem nameravajo prav kmalu uvesti; to je prvič v vojni s Kitajsko, da bodo racionirali ta japonski ,kruh‘ ¥ Portugalski častniki se smejo ženiti samo s Portugalkami, hčerami Evrop-cev. tako veleva novi zakon portugalske vlade. Isti zakon prepoveduje častnikom poroko z ločenkami ¥ Življenjski standard Japoncev se je zmanjšal za 40od začetka vojne s Kitajsko. Japonski gospodarski strokovnjaki pa napovedujejo, da sc bo moral zmanjšati še za 50 11« glede na sedanji mednarodni položaj ¥ 52.000 žrtev so doslej zahtevali nemški letalski napadi na vse angleško ozemlje. 21.579 je mrtvih, 30.556 pa hudo ranjenih ¥ Led na Donavi bombardirajo madžarski bombniki s težkimi bombami, ker jo ponekod tako debel, da mu tudi ledolomilci ne morejo do živega ¥ Nemška prvaka v parnem drsanju sta že sedmič. postala Maksi in Ernst Baier. in sicer na tekmi, ki se je te dni vršila v Monakovem. Drugo mesto si je priboril dunajski par Pausin ¥ Najmodernejšo podzemsko železnico na svetu bodo kmalu odprli v Ne\vyorku; vezala bo Manhattan s Timcs-Squarom ¥ Nemški prvak v smučarskih skokih j® postal naš znanec S. Bradi. V Sptifdel-miihlc v Sudetski Nemčiji si je s skokom 81,5 m priboril prvenstvo ¥ 150,3 milijona prebivalcev imajo Združene države, kakor je pokazalo poslednje štetje ljudstva v USA; od leta 1930. se je število prebivalstva povečalo za 8.8 °/a ¥ Letošnje tekme za svetovno smučarsko prvenstvo so se pričele 3. II. v Cortini d' Ampezzo v Italiji. Prvaka V smuku sta postala; pri moških Nemec Jennetvein, pri ženskah Nemka Kristl Kranz ¥ Novo repatico v ozvezdju AL tar ja so odkrili te dni argentinski astronomi Dartayet, Bogoae in Cecilio.
K tekmam za svetovno prvenstvo v Gortini tFAnrpezzo v italijanskih Dolomitih: zgoraj skakalnica, ki so jo Italijani zgradili nalašč za te tekme, spodaj pa vrvenje gostov na snegu. V prvi disciplini, smuku za ženske iu moške, so zmagali Nemci, v štafeti pa Finci
Kjbbenhavn, februarja. Neka skupina ribičev je na širokem morju pri Gronlandu našla kar 400 zmrzlih kitov, okrog njih je pa bilo morje na debelo pokrito z mastnimi madeži nafte.
Ribiči so ugotovili, da je v neposredni bližini teh kitov naletela neka ladja, naložena s petrolejem, na mino in se potopila. Pri tem se je nafta razlila 13o morju in je v njej poginilo okrog 400 kitov. Gronlandski ribiči zdaj pripravlja,jo veliko ekspedicijo, ki bo odšla na kraj nesreče in bo privlekla morske velikane k obali. Seveda bodo ribiči z njimi v teh časih veliko zaslužili.
Američanka je ugrabila svojega ločenega moža
Memphis, februarja.
Na sodišču v Memphisu v ameriški državi Tennesseeju so te dni obravnavali proces, ki tudi v Združenih državah nima para. Na zatožni klopi je sedela mlada in lepa gospa Mary Lai-nova, ki so jo obtožili, da se je pregrešila zoper osebno svobodo svojega bližnjega.
Walt Disnc>\ stvaritelj priljubljenega risanega filma »Sneguljčica in sedem škratov«, ki smo ga večkrat tudi V Ljubljani občudovali, je izdelal novo umetnino, risan film, ki je stal dva in četrt milijona dolarjev (blizu 180 milijonov dinarjev)
Človek, ki nikdar ni legel v posteljo
ŠIROM
SVETU
#PRI TELEFONU
hapisal h. willumsen
~ a^* je gospodična Greta Andersenova doma?<
>Gospodiona Andersenova je žal Pravkar odšla.«
>Ali je re« že odšla? Ali je že pet ura?<	1 v
»Zdaj je — trenutek, prosim — it ^eve* minut čez peit.t »Skoda! In v penzionatu gotovo ni-telefona. Da, žal ne morem ni-v^toriti, se moram pač tja odpra-im’ aine' gospodična Andersenova 274?^°U't V ^an^sUevem drevoredu
nai ji kaj sporočim? Poz-a Jj a 6kuPaj večerjali, gospodična Andersenova in jaz.<
* »^ala lepa, draga gospodična, ni-®r nimam sporočati.«
• n J'e tam gospod Kallerup, vam Gretji ne^a^ 6Poroč*ti od gospodične
>Ne, tukaj ni Kallerup, moje ime le Chrietiarasen.«
»Oprostite. A Greta mi ničesar ni Predala o tem, da 6e bo danes z va-m' sestala.«
»Saj se tudi dogovorila nisva. A ku-P* sem vstopnici za večerno pred-T? v gledališču ,Apollo‘< ve* 0 — Greta komad pozna, to — torej, če se je vam ne po-- , najti, se vam že zato ni treba žalostiti.«
»Zdi se mi. da Greto dobro poznate.«
»T>a, njena najboljša prijateljica ^etn — a pred kratkim je prišlo do nesoglasja med nama.«
»Ali smem vprašati, zakaj?«
>Sprli sva »e zaradi vprašanja, ah rn°re dekle več moških ljubiti hkrati.« *No, in kakšno je vaše mnenje?« »Tako sem starokopitna, da mislim, a »o ni mogoče.«
»Potlej je tam gospodična Asta Lun-d°va, ali ne?«
»Da, res je.«
»Veseli me, da imam naposled priložnost govoriti z vami.«
»Hvaia, mene tudi.«
»Sicer je pa to kar malo nenavadno Po Greti vas poznam že tri me-®ece, a niti še nisva govorila.«
»Zelo redkokdaj sem pri telefonu.« »sicer sem si vas pa čisto drugače Predstavljal.«
»Kako neki?«
»Hladno — odbijajočo — preračun* ni Ti 2kralka’ sovražnico moških k »Oh?! Zadnje v neki meri tudi drži. nako ete prišli do tega mnenja?« »I o Greti. 0 nečem morava skupaj govoriti —- ali nP? In bolje vas po-2nam, kakor mislite...«
»Res?«
»Vem, da nosile uhane in da stihe “Ujete...«
. »In jaz vem, da ljubite .Butterfly‘ 'n da stokate, kadar poljubljate.«
»Zadnje je nesmisel!« n,^’e, saj se motim, mislim, da je wilsen tisti, o katerem mi je Greta Pripovedovala...«
»Tako, tako — ali vas smem nekaj jP^rasati^Asta — oprostite, gospodična
»Prosim.«
jli ste tudi vi že videli komad v »‘edališču ,Apollo‘?«
*Ne, skoraj nikoli ne grem ven.«
Rtvf imam dve vstopnici — ali vam eno ponuditi?«
»To je odvisno od tega, kdo bo imel orugo?«	^	’
»Jaz sam.«
*Hvala, potlej grem rada z vami.« v toda — ali niste rekli, da ste so-
in Ca mo5kih?<
u.: a< vidite — včasih mora sovra-
V znamenju piedpusta
Kako se ljudje zabavajo pe sveiu
Zabaven ples Nizozemcev in Angležev, kakršnega pri nas Se ne poznamo
Da je več zabave in dobre volje, so ljudje po svetu kaj iznadljivi. Ni jim dovolj, da samo dobro jedd in pijejo, in morda še plešejo, pri tem hočejo imeti še večje užitke.
V neko veliko londonsko hišo so še lani povabili mnogo gostov. V načrtu sta bila večerja in ples. Povabljeni so bili gospodje in dame od 17. pa do 70. leta starosti. Ko so povečerjali, so šle dame v sprejemnico in posedle po naslanjačih in divanih. V skrajnem kotu sprejemnice je stala miza, na mizi je pa bil zganjen velik prt. Gostiteljica je dame poprosila, da bi si vsaka sezula levi čevelj, in ga oddala sobarici. Pojasnila za ta postopek pa je ljubeznivo odklonila, kar je imelo še skrivnostnejši učinek
Sobarica je čevlje postavila na mizo in jih pokrila s prtom. Med tem časom pa je bil gospodar povedal gospodom, da si pri prvem plesu ne bodo volili plesalke po srcu, temveč po naključju. Vsak gospod si izbere pod prtom en čevelj in s tistim čevljem poišče lastnico drugega čevlja in z njo zapleše.
Slehernemu se je seveda pripetilo da ni dobil tiste plesalke, s katero si je želel plesati prvi ples. Toda razočaranja ni bilo nikjer opaziti, nasprotno, gostje so postali nepričakovano dobre volje. Gospod se je 8 čevljem približal dami, ki je imela na drugi nogi enak čevelj, se elegantno poklonil, nataknil dami čevelj in jo poprosil za ples. Tako so plesali čisto mladi ljudje s starimi. Gospodje so se vedli seveda kot dovršeni gent-lemanil Te vrste zabava je dala večeru svoj čar in gostje so trdili, da se niso še nikoli tako dobro zabavali kakor tisti dan. Dobra volja je bila vpeljana takoj v začetku in tako razpoloženje je ostalo v družbi do konca.
Pravijo da si znajo Angleži tudi v teh težkih dneh marsikatero težko uro olajšati s svojimi duhovitimi domisleki.
Tudi pri nas poznamo razne zabavne plese; najbolj znana sta menda tako imenovani .povštertanc' in ples
z metlo. Mislim, da ga ni med bralci plesalca, ki še ne bi bil plesal sloviti .povštertanc", medtem ko je ples z metlo manj znan, čeprav zelo zabaven, posebno za družbo, kjer se gostje še pobliže ne poznajo.
Plesalcev mora biti liho število, torej ne smejo biti ,na pare'. Ali je odveč gospod ali dama, to je vseeno.
Stopijo v krog, nekdo se	postavi v
sredino in drži v rokah	kuhinjsko;;
metlo. Ko zaigrajo prvi takti godbe, mora vsakdo hitro poiskati svoj par, bodisi da se je že poprej z očmi dogovoril z njim, bodisi da ima srečo in par kar na hitro roko dobi. Tisti,
ki ostane poslednji, mora ples zaple-J „	  _	_	  __	_	_
sati z metlo. Zato ima pa pravico, daj	===:*!:	— —	“	—
stopi v krog kot razsodnik	in preda*	=	==== * s—j	c=	=a
metlo naslednjemu plesalcu ali na-* slednji plesalki, ki je ostala brez para.£
To je prav prijetna plesna zabava, kjer se mimogrede lahko splete kakšna srčna vez... Zato bo posebno pri srcu mladini, pa tudi starejši bodo našli v .plesu z metlo" prijetno razvedrilo.
Za mamico in zame
zmerom samo
milo za otroke
Milo za ofičutljivo fioio
»CA
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Itvo
Pač novo hrano dobiti, ali ne?«
Čudno jezero
Newyork, januarja.
Na otoku Kildinu v Severnem Ledenem morju ob Murmansk! obali leži čudno jezero, sestavljeno iz petih različnih vrst vode.
Približno en meter pod površino je voda sladka, pod njo je voda slana, dalje je pa z vsakim centimetrom bolj nasičena s soljo. V globini dva- do trinajstih metrov je jezerska voda rožnato pobarvana zaredi raznih bakterij, živečih v njej. Na dnu jezera je voda nasičena z žveplenim vodikem.
Ta naravni fenomen je raziskovalo že veliko znanstvenikov, a doslej tej nenavadni vodni mešanici še niso mogli priti do dna. Edina in najenostavnejša razlaga tolikih vrst vod je tale: jezero je v zvezi z morjem in nekimi slanimi rudntnskimi izviri. Kar se rožnatih bakterij tiče in po njih pobarvane vode si učenjaki še niso na jasnem, od kod izvira.
Obleke iz pasje dlake
Tokio, januarja.
Ker je na Japonskem zelo težko dobiti volno, so znanstveniki prišli na zanimivo idejo, da bi pasjo dlako upot rabili za izdelavo oblek.
Sestri markiza Hašusike je uspelo iz pasje dlake izdelati predivo, ki baje prav nič ne zaostaja za volno. Zanimivo je, da je vseeno, ali porežejo živemu ali mrtvemu psu dlako. Japonci trde, da bo pasja dlaka kaj kmalu zamenjala volno. Kar je glavno, je pa to, da bo za 20 do 30 •/• cenejša od volne.
Robci niso bili zmerom štirikotni
Bazel, januarja.
Danes gotovo nihče ne bi prišel na misel, da bi si dal delati ovalne ali celo okrogle žepne robce. Ljudje so namreč že popolnoma pozabili, da je bil praded današnjih robcev ovalen in ga je šele francoski kralj Ludovik XVI. 21. junija 1785. preuredil v štirikotnega.
Usodo ovalnih robcev je po mnenju zgodovinarjev zapečatila francoska
kraljica Marija Antoinetta, ki je štirikotne stvari posebno ljubila. Njej na ljubo je torej njen mož Ludovik XVI. vsem svojim državljanom zapovedal nošnjo štirikotnih robcev. Kmalu nato se je novi robec popolnoma udomačil pri ljudeh, ki so tudi sami spoznali, da je veliko praktičnejši kakor njegov ovalni prednik.
Ludovik XVI. je prav takrat uvedel tudi barvaste robce, ki so ostali v modi do 19. stoletja. Sele tedaj so nahodni ljudje začeli nositi bele robce, ki so bili modemi še do pred nedavnim. Danes, kakor veste, spet nosimo barvaste robce; dicklej, je pa odvisno samo od muhaste mode.
Oporoka v metlinem ročaju
Milano, januarja.
V neki vasi nedaleč od Palerma je pred nedavnim umrl bogat trgovec Giovanni Corelli. Po vsej vasi je bil znan za izrednega čudaka in skopuha. Leta in 1 a je živel sam zase popolnoma ločen od svojih sorodnikov. Hišno gospodinjstvo mu je vodilo neko siromašno dekle iz sirotišča, ki ji pa ni dajal nobene plače, samo obljubil ji je, da jo -bo v oporoki preskrbel.
Ko je pred nedavnim Corelli umiral, so ga obiskali vsi njegovi sorodniki in mu prigovarjali, naj naposled vendar napiše oporoko. Corelli pa o tem ni hotel ničesar slišati, temveč je nenehoma ponavljal, da je oporoko že davno napisal in jo bodo po njegovi smrti tudi našli.
Kmalu nato je Corelli umrl in sorodniki so začeli iskati po hiši oporoko. Bili so pa čsdalje bolj zaskrbljeni, ker oporoke nikjer ni bilo. Tudi starčeva strežnica, ki je vso svojo mladost žrtvovala misli, da bo njegova hiša enkrat njena, je bila v nerodnem položaju.
Vse pohištvo stare hiše so sorodniki prodali na dražbi, da bi tako dobili vsaj nekaj denarja in bi si ga lahko razdelili med seboj, že po nekaj mesecih se je pa pri njih javil neki čevljar in smeje se kazal starčevo oporoko. Vsi so se začudili, kje jo je čevljar dobil; ta je pa povedal vso zgodbo takole: Na dražbi, ki so Jo starčevi sorodniki priredili pred nekaj meseci, Je kupil metlo. Ker jo je pridno upa.
Tudi to ni higiena
Ko sem zadnjič poslal svojega va-
rabljal, se je lepega dne zlomila. Tedaj je zagledal na prelomljenem delu metlinega držaja zvit papir. Ko sl ga
je pobliže ogledal, je spoznal, da je	.	.	____________
starčeva oporoka. Starec je vse svoje Z j enea k mesarju po prekajeno slani-premoženje zapustil strežnici, svojimi”®, ni jo je prinesel zavito v km ča~ sorodnikom pa niti pare. Ker Je imela 2 sopisnega _ papirja. Papir je bil za samo strežnica Julijana zmerom metlo X rabljen in ves zmečkan. Ko sem v rokah, je bil starec najbrže prepri-$ pogledal slanino, so se na njej potem, da se ji bo lepega dne na mestu,I'.znale črke od časopisnega papirja. kamor je spravil oporoko, zlomila in bo tako izvedela za njegovo i>oslednjo željo.
Na svetu je 100 milijonov konj
Bazel, januarja.
Ko so pred nedavnim ugotavljali, koliko konj prav za prav živi danes na svetu, so dobili presenetljivo veliko število. Kljub vsem mogočim motornim vozilom in vojnim pripomočkom namreč še zmerom ljudje potrebujejo okrog '• I 100 milijonov konj.
Tretjina vseh konj živi v Rusiji, nato pridejo po vrsti Združene države. Argentina in Nemčija. V Argentini je toliko konj, da po pravici pravijo, da pride na vsakega moža po en konj. Narobe je pa na Kitajskem zelo malo konj.
Zanimivo je, da v vojski danes uporabljajo na splošno več konj kakor v svetovni vojni.
Seveda slanine nisem pojedel, pai ;\pa sem stopil sam k mesarju in ga ■ •opomnil, da to ni higienično in da ; zahtevam za svoj denar v čist papir • zavito slanino.
; I Mesar st je skušal opravičevati, češ če bi vedel, da je to zame, bi slanino zavil v čist papir. Mislil je, da je slanina za vajenca, zanj je pa vse dobro. Ne verjamem pa, da M on, čeprav je samo ubog vajenec, jedel takšno slanino. A ka/r je najbolj važno — denar od vsakogar jt enako vreden.
Prizadeti.
Če je kdo predolgo na svetu
Ugleden madridski meščan, 931etni Roman Salvarez, je pred nedavnim izvršil samomor, čeprav zato ni imel nobenega pravega vzroka. Salvarez je bil namreč bogat mož, ki nikdar ni čutil pomanjkanja in se je še do pred nedavnim hvalil s svojim trdnim zdravjem.
Ko so pa domači odprli njegovo poslovilno pismo, so se lahko pošteno začudili. Starec je namreč povedal, da se je svojega življenja kljub njegovim dobrotam kratko malo naveličal. Pravi, da je človeško življenje predolgo in si je zadnje dni tako zelo zaželel smrti, da se mu zdi edino pametno, da jo svojevoljno pospeši.
Zavednost!
Pred kratkim sem se mudil v večji manufakturni trgovini v Ljubljani. Neki boljši gospod je ravno kupoval državno zastavo. Zelo sem se začudil, ko je vprašal, na katero stran prida modra barva, še bolj me je pa presenetilo, ko tudi prodajalec tega ni I: vedel in je moral vprašati blagajničarko. šele ona jima je povedala pravo.
Madrid, januarja. *7fl?fateri ljudje-	niti	državn*
_ _	.	zastave	ne	poznajo	l
Oni.
Koliko stane letalski napad?
Ctfri napadu na angleško pristanišče V0(U^!ry 80 nem^a letala zmetala šk i* k'l razstreliva. Povzročena °da je ogromna. Samo osrednja to- \
rna letal stane več ko 30 milijo- ----------------
dinarjev.
Sili	80	Pa	tudi	napadalci	potro-
v,A Veliko vsoto denarja za svoj na-
.	, 100 lril In-ilr a	nlrrnn
✓
S škarjami po sveiu
2q,T' kil težka bomba stane okrog iih dinarjev. Samo bombe, ki so ,.Vrgli Nemci, so stale okrog 14 An i n°v dinarjev Kakor so poročali p Jleži, so pri napadu na Coventry ys V°d°vali pet nemških bombnikov, nov ^ombnik stane okrog 6 milijo-8o. dinarjev. Razen tega je tudi tl-na nemških letal, ki so se udeležila ben • ’ Porat>ilo ogromno količino da in oIja- Vendar je pa škofij! so jo nemški bombniki povzro-ventryju, zdaleč večja od stro-0y za napad.
. »Neue Zurcher Zeilung«.
Majhne berlinske skrbi
tf6]^aznice za živila, ki so jih raz-leio Prebiva!stvu rajha, ne zadostu-JajL .2a prirejanje gostij. Meso in ttd / 'maslo. margarino, živalsko mast 80	razdelili pač	▼ primerno
°t>čuHil> k°li*inah, saj v vsej Evropi ^Ukt	pomanjkanje	mesnih pro-
tn mesa. To pomanjkanje bo >ojnj 0 trajalo tudi nekaj časa po 6q	t. Mleko v Nemčiji	ni racionira-
J® težko dobiti	več ko četrt
S sladkorjem morajo zelo varčevati, če hočejo, da oddeljena količina zadostuje za ves mesec. Čaja s Kitajske ali Ceylona ni več, namesto njega pa pijejo čaje iz različnih trav, ki so po mnenju, razširjenem s pomočjo kinematografov, dosti bolj zdravi kakor drugi čaji. Nemci so strastni ljubitelji kave. Po statistikah je razvidno, da je bila Nemčija že od nekdaj največji klient Brazilije. Popolna izguba kave za vso vojno dobo je nemško prebivalstvo hudo zadela. Zdaj dobe po 75 gramov kave na osebo za en mesec.
Milnih mehurčkov ne morejo spuščati, ker nimajo mila. Vsakdo dobi samo en kos mila na mesec. To milo ni slabo, a se nikakor ne more primerjati s predvojnim blagom.
Kar se obleke tiče, se Berlinčan ne pritožuje, pač je pa Berlinčanka kdaj pa kdaj nejevoljna. Doslej je imela pravico do šestih parov nogavic na leto. Odkar so pa uvedli nove nakaznice za obleko, si lahko kupi z njo 70 parov nogavic na leto, seveda, če hoče vse leto kupovati samo nogavice.
Čevlje lahko trgovec proda samo,
če mu kupec pokaže posebno dovoljenje centralnega urada za preskrbo prebivalstva. Nakaznice za obleko veljajo za ves rajh, medtem ko nakaznice za živila veljajo po večini samo za občine, v katerih so se izdale. Kadar kakšen Nemec odide v kakšen drug kraj rajha, dobi hkrati z dovoljenjem za bivanje tudi pravico do nakaznice za prehrano. Če odide iz stalnega bivališča samo na potovanje ali če jč v restavracijah, dobi majhne bloke. Na jedilnikih je zmerom označena količina mesa, masti ali sira, ki jo dajejo na kupone. Nekateri trgovci so dajali tudi brez nakaznic, pogosto po neverjetno visokih cenah tudi racionirana živila. Treba je brati samo sodne razsodbe in videli boste, kako neverjetno ostre kazni so špekulantom prisodili sod-
n’'c’'	*La	Suisse«, Ženeva.
Vohuni z radijsko
sebi sta imela velike zneske denarja in radijsko oddajno postajo, težko 400 gramov. Oddajna postaja je bila vdelana v palico enega izmed vohunov. i ya-v rih t Mf; # Vi. • •n/ i 'i	iVOr i.'VT*.rWR> •vvjGI V;
C-t .8.-1 v5 ? rvl (tc. S-.V ; j vt>x rr «.s. I'*- ‘f iM v / rJ- a
Times, London.
Čebele — tihotapci medu
Pokvarjena mladina
Pred nekaj dnevi je starček sedemdesetih let na verigi gnal dvoje mladih živinčet na vodo. Pred neko hišo je sedelo nekaj fantov. Ko je starček prišel^ mimo, je eno izmed živinčet poskočilo. Fantje vsi veseli, so začeli še bolj plašiti živali. Oba sta poskočila in potegnila starčka za seboj. Nekaj časa ju je miril, a za njima ni mog-el teči, ker ga niso več ubogale stare noge. Posledica je bila, da je padel na obraz. Seveda so se ne-■ | poklicani paglavci zavedali krivde in izginili, kakor da jih je veter odnesel.
Starti, naučite svoje otroke spoštovati stare ljudi I
Opazovalec
Nezaželena navada
postajo v palici
Prodajalka sem. Delovne ure so od ‘It na 8. uro do 12. ure in od 2. ure ; ;do Vt 7. ure zvečer. Ko sem opoldne pripravljena iti h kosilu, pride stran-
kt i >	,	,	,	, , , j.tka in izbira stvari, ki niso neobhodno
Neki mehiški čebelar je hotel iZjpotrebne. Včasih je ura že ‘/tl ali pa
coHmo rii^tairn ii-ii m rii nolrai naniov v	v	.	<	.	.	.	*
Nedavno so na smrt obsodili dva vohuna, ki sta prišla na Angleško kot nizozemska begunca. Pri
sosednje države uvoziti nekaj panjev, polnih medu. Ker bi moral plačati zelo visoko carino za med, se je odločil, da bo med pustil in da bo vzel samo čebele, ki mu zanje ni bilo treba ničesar plačati.
Svoje panje je razvrstil vzdolž meje in se ponovno vrnil v sosednjo državo. Prinesel je s seboj lonce, polne medu in jih razvrstil na drugi strani meje, natanko nasproti panjem, ki so stali pa že na drugi strani državne meje. Čebele so zapazile lonce medu in ne meneč se za carinarje, so zletele čez mejo. Najprej po malem, potlej v vse večjem številu, naravnost proti loncem z medom. Vsaka izmed njih je vzela toliko medu, kolikor ga je mogla nesti, in tako so prenašale čez mejo tihotapsko blago.
Ni nam znano, koliko časa je trajalo to tihotapstvo In kolikokrat so morale čebele preleteti mejo, da so prenesle ves med na drugo stran. Ve-;; mo samo to, da nobene izmed krilatih tihotapk niso ujeli.
Wor/d Sny», London.
še več, stranka pa še in še izbira, Kaj mislite, ali kaj misli na to, da začnemo ob 2. uri in da nobeden našega sloja ne zmore, da bi stano-; ;val v sredini mesta, ampak, da za pot domov potrebuje s/t ure in prav toliko za nazaj? Vsakdo lahko izračuna, koliko nam ostane časa za obed. Na vse to stranka ne pomisli!
Ura je */i 7. Trudna po delu si želim domov. Želim si življenja, kakršnega uživajo drugi, ki niso cel dan na delu. Pa ti pride stranka. Po večini poznana, saj je tako rekoč soseda. »Zabava« nas s svojim izbiranjem, ki ga po navadi zaključi šele prihodnji dan. Ali je pa kakšen uradnik, ki bi si potrebne stvari lahko priskrbel med 2. in ’/» 7. uro.
Vsaka taka stranka naj bo uver-jena, rl.a ne bo nikdar tako postrežena kakor stranka, ki zna upoštevati delovne ure in ki ima razumevanje za delovne ljudi.
Kaj pravite, ali bi se dala ta nezaželena navada odpraviti?
S. «■
Tibe-. ini-
bo ta ali ona gospodinja v takšni zadregi s pridom uporabila.
Cmoki iz koruznega zdroba
V skledo vlijte pol litra mleka in dodajte za oreh masla. Mleko osolite, ta ko zavre, zakuhajte koruzni zdrob, a medtem neprestano mešajte, da se ne narede kroglice. Kuhajte vse dotlej, dokler ni masa že hudo gosta. Zdaj nastrgajte kačkavalj ah kakšen drug sir, primešajte masi, odstavite z ognja ta pustite maso, da se ohladi. Ko je ohlajeno, primešajte celo jajce, in dobro zmešajte. Potlej si dlani posujte s navadno moko in naredite majhne cmoke. Vzemite pekačo, najbolje plit-ro, pomažite jo z mastjo in zložite vanjo cmoke drugega zraven drugega. Potresite z nastrganim sirom in po-UJte s toplim mlekom.
Tako zložene cmoke dajte v pečico, da se lepo zapečejo, potlej jih pa postavite na mizo s kakšno omako ali p« aelenjavo.
ELITNA KONFEKCIJA
MARIBOR
PPINASA v^dno najnovejše
starejših, posvežill, dobil vsa
Reiltev križanke:	Vodor»»»o	po.
Trsti :	X.	tr,	nialaga. S. raft, lodar.	3.!
•sel, kad. 4. strunam, l. 6. ko, »ir, pa.< «. a, »ltdorf. 7. »ra, asir, 8. stobl, »na. B., banaua, cu,	;
ReSite« Čarobnega lika: l. Eva, 1. Emona,: >. svoboda, 4. tnoda, 5. Ada.
Reiitev	»načbe;	a	=	Križe, b — £e, c	”
NIRA, d	=	Ra,	e	=	voia, f = s», (	“.
David, h	=	Tid,	*	a=	Kri ni voda.
Reillev stopnic: 1. g, 2. go, 3, log, 4. gola, I. logar,	fi.	goslar.
Reiite« lipopolnlevaike: Drevo se n» drevo •»stanja, človek na človeka.
Rotite« posetnice; dimnikarski pomočnik.
UGANKE
v
Nikar ne reale:	spet	dtUU!"
KRIŽANKA
6 7 8 9
Pomen besed :
Vodoravno: 1. predlog; dvorana. 2. lahkoatletska disciplina; reka Siamu. 3. žuželka; mesto v Jugoslaviji. 4. vas na Italijanskem, znana po Napoleonovi zmagi nad Avstrijci (14. 6. 1800), tudi vrsta blaga in obleke. 5. površinska mera; izumrla novozelandska ptica; nada. 6.
7. cesta; trščica. 8. del; žensko ime. 9. prislov, arabski konj.
Navpično: 1. Osman, Turek; predlog. 2. mesto v Vardarski banovini; domača žival. 3. veznik, vrsta športa, katerega radi goje Angleži in Američani. 4. hrvaški pesnik in dramatik (1811—1872, najboljše dramatično delo >Teuta<). 5. reka v Sibiriji; blazen; prislov. 6. mesto v Afriki. 7. reka na Italijanskem (pritok re); vrba. 8. zaimek; ptica. 9 cijalki slovenskega pesnika; priprava.
%
KVADRAT
Mati ste, mati štirih zdravih, ljubkih dekletc. In vendar niste zadovoljni. Ne samo, da bi radi imeli sina, naslednika in dediča, preveč vam je deklet. Nikar ne ugovarjajte! Ali veste, kako je bilo vselej, kadar se vam je rodilo dekle? Že pri prvi hčeri ste bili razočarani, mož se je bil tako zelo veselil sina. Tolažila sta se, češ v drugo bo sin. Spet ste bili nemilo presenečeni. Prav tako v tretje. In ko se vam je rodila četrta hčerka, ste se na tihem pregrešili in si mislili: »Oh, že spet samo dekle!«
Najprej ste si želeli sina, ker si ga je želel vaš mož, zdaj pa je vaš mož kar zadovoljen s hčerkami. Čudno, toda moški pozneje hčerke skoraj bolj vzljubijo kakor bi bili vzljubili sinove, če bi se jim rodili. Vi, njihova mati, se pa morda nekoliko bojite? Bojite se za njihovo bodočnost? Ali jih boste dobro oddala? Ali jim boste mogli sicer priskrbeti primerno službo? Kako jih boste vzgojili? Priznajte: nekje globoko v vas tiči strah, ,da vam ne bi morda ostale na hrbtu'.
Nikar, nikar! Zaupajte v izkušnje tistih, ki so že pred vami vzgojile pet, Sest deklet. Vse se da urediti, pod pogojem, da ne vidite v okoliščini, da imate toliko hčera, katastrofo, temveč gol slučaj — in celo srečen slučaj.
Izkušnje so pokazale, da se dekleta, ki imajo več sester, bolje poroče, kakor .edinke'. Zakaj, doslej še celo Američani niso ugotovili. Vendar tiči za tem gotovo psihološki vzrok. Morda snubijo mladeniči rajši tam, kjer imajo več izbire in kjer lahko tvegajo odklonitev, ker je še kakšno dekle v družini. Morda zato, ker vedo, da Imajo dekleta iz družine, kjer je dosti sester, bolj izoblikovan značaj, da se pod silo razmer priučiti skromnosti In gospodinjstvu, priučiti tisti socialnosti, ki je doma samo v družinah z mnogo otroki, kjer mora vsakdo pomagati drugemu, če hoče
Pomen besed:
črke: aaaaabbceeehiiiijllllnooopprr rrssttz vstavi v kvadrat tako, da dobiš vodoravno: 1. vas pri Veroni znana po Napoleonovi zmagi nad Avstrijci (15.—17. nov. 1796), 2. go ljuf, 3. afriška pokrajina, 4. vas v občini Gaberje pri Dolnji Lendavi, 6. protestantovski duhovnik, 6. evropska prestolnica. — Diagonalno: Btaro keltsko ime za Anglijo.
*
VERIGA
— le —
— ši —
— ri —
— ra —
— bi —
— pa —
Končni zlog vsake besede j* prvi »log naslednje besede.
POSETNICA
O. Milan Jug
Iz Siska
Kaj je ta oseba?
9
ČAROBEN LIK
3
Pomen besed, navpično in vodo ravno: 1. odrasel človek, 2.
8. posoda, 4. svetlobni trak, govor.
glas, denimo: »Meta je lepša, kakor je Anica«, itd.
Nikar si ne izberite eno izmed hčera xa zaupnico, kajti izgubili boste zaupanje drugih.
In če je ena izmed deklet manj ljubka kakor so druge, bodite še posebno obzirni do nje, vendar tako da tega ne bo nihče očitno občutil, najmanj pa kajpak ona sama.
Če je pa ena izmed hčera izredno ljubka, postavite na klavir ali na knjižno omaro fotografije vseh svojih hčera, nikakor pa ne njene povečave, pa če se še tako dekorativno poda v sobo.
Nikoli ne recite: »V tvojih letih je bila tvoja sestra Meta drugačna...* Postale bi kaj lahko ljubosumne druga na drugo.
Kadar zapovedujete, zapovejte vsem enako, čeprav bi Imeli upravičen vzrok, da bi naročili Anici drugače kakor Milki. Pazite, da ne boste videti muhasti.
Ko se oglasi prvi snubec, ga nikar ne sprejmite kakor odrešenika, čeprav vam bi bilo po godu, da od-daste svoje hčere kaj najhitreje v varen zakonski pristan.
In če se zdi, da se bo najmlajša najprej poročila, nikar ne glejte tega prečrno, sicer bi starejše hčere takšno netaktno vedenje užalilo. Rajši recite neskrbno: »Glej no, pričeli smo pri koncu!«	S—a
BIRKE
Mestni trg 9 Tel. 24-56
biti skupnost vzdržna. Morda zato, ker slutijo, da dekleta z mnogo sestrami bolje poznajo moške, njih navade in muhe, saj si navadno sestre med seboj zaupajo svoje ljubezenske križe In težave. Kakor koli že: dejstvo je, da se dekleta z mnogo sestrami na splošno laže in bolje poroče kakor edinke,
•
Ko bodo vaše hčerke odrasle, tedaj pozor, gospa! Pazite, da se vaša hiša ne bo zdela penzionat za dekleta. Vaša hiša mora biti svetel, veder dom mladih src, dovolj močnih, da ilve samostojno In dovolj zaupnih, da si med seboj zaupajo drobne vsakdanje skrbi. Prava palača deklet! Pravite, da so sestre? Res, toda predvsem so mlada dekleta!
Tenkočutna mati bo sama instinktivno uganila, kaj naj stori, da si bo obdržala zaupanje In ljubezen svojih hčera In jih hkrati vzgojila v polnovredne, Izvrstne ljudi. Naj ji pomagam z namigom:
Kakor hitro dovolj odrastejo, da gredo lahko same v šolo, jih nehajte spremljati. Starejše se bodo tako navadile paziti na mlajše.
Navadite jih, da bodo molčale, kadar bo treba. In če govore med seboj v še tako veselem razpoloženju, jih naučite, da ne bodo preveč razgrajale.
Ne dovolite da bi energičnejša Izmed hčera zapovedovala plašnejšim.
;; Nikar ne vzgojite najstarejše za ;:,dojiljo , ki mora mlajše negovati, jih vzgajati in oštevati. Predvsem pa /i nikoli pozneje ne namignite, da bi )o težko pogrešali, če bi se poročila.
Prav tako nikar Iz najmlajše ne vzgojite ,ljubljenke vse družine', tvegate namreč, da bo postala razvajen, svojeglav otrok.
Če morajo mlajše ponositi obleko poskrbite, da jo boste sproti tako da bo mlajši otrok vsaj na videz ,mlajšo' obleko, je bila dotlej.
Nikar ne hodite ob nedeljah po-v vrsti na nedeljski sprehod. Ko odrastejo, ne dovolite, da bi preveč spogledljive in da bi svo-občudovanje izražale med seboj na
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Kislo zelje, ajdovi žganci. Zvečer: Mlečen riž.
Petek: Prežganka, rozinovi štruklji. Zvečer: Polenta, mleko.
Sobota:	Goveja juha z vlivanci,
ohrovt s krompirjem. Zvečer: Ričet.
Nedelja: Goveja juha z rezanci, sesekljani zrezki, krompirjeva solata. Zvečer: Rižota.
Ponedeljek; Pljučka s krompirjem. Zvečer: Vodni cmočki, solata.
Torek: Goveja juha, sladka repa, krompir v kosih. Zvečer : Vampi.
Sreda: Pasta fižol. Zvečer: Mlečen riž.
Jedilnik za premožnejše
četrtek; Gobova juha, špinača, krompir jev pire, pečena jabolka. Zvečer: Nadevena, jajca, motovilec.
Petek:	Prežganka, sirovi štruklji,
kompot. Zvečer: Hrenovke, čaj, pecivo.
Sobota: Goveja juha z vlivanci, vložen fižol v omaki1, pražen krompir, palačinke. Zvečer: Polpeti, solata, kompot.
Nedelja: Kurja juha, pečena kokoš, pražen riž, mešana solata, čokoladna torta, kompot. Zvečer: Huzarska pečenka*.
Ponedeljek: Kruhova juha, grah b slanino3, krompir v kosih, solata. Zvečer: Ledvičke v omaki.
Torek; Jetrna juha«, svinjske zarebrnice, klela repa. Zvečer: Krompirjev riž, solata.
Sreda: Goveja Juha * rezanci, češki cmoki, kislo aelje z meseno klobaso. Zvečer: Krompirjevi žličniki6, leča v solati, kompot.
Pojasnila:
»Vložen fižol ▼ omaki: 1 kilo vloženega, očiščenega in zrezanega fižola prevremo. Ce smo pa vložile presen fižol, ga pa najprej skuhamo. Vodo, v kateri kuhaavo fižol, spravimo za pozneje. V skledo denemo približno 5 dek masti, lahko pa tudi več, polovico drobno zrezane čebule in nekoliko moke. Vse skupaj lepo rumeno zapra-žimo. Ko je vse skupaj lepo rumeno, prilijemo prav malo mrzle vode in
l.
Očarljiva večerna obleka iz kakor dih nežne, satinu podobne svile. Prosto padajoče in polikane gube so letos izredno moderne; oboje najdete na tej obleki. Životek je zelo posrečeno naguban na ramenih, krilo je pa celo nabrano v gube. Takšna obleka se posebno poda vitki dami z lepimi rameni.
pridno mešamo, da ne dobimo svaljkov. Potem prilijemo fižolovo vodo in fižol, osolimo in opopramo in dodamo po okusu nekaj kapljic kisa. če ima. mo dokaj smetane, pridenemo še nekaj žlic smetane, ki okus izboljša.
»Huzarska pečenka:	Poldrugo	kilo
pljučne pečenke pretaknemo s prekajeno slanino, kislimi kumaricami, prekajeno svinjino in sardelami. Pečenko nasolimo in jo pustimo nekaj ur nasoljeno. Med tem pripravimo v kozo različne zelenjave:	petršilj.	korenje,
zeleno, čebulo. Na te koreninice denemo pečenko, jo oblijemo z mastjo in spečemo.
‘Grah s slanino: Pol kile graha, zdaj seveda vloženega ali suhega, namočimo v lonec. Namočenemu grahu dodamo pol glave na masti pražene čebule, dovolj soli in popra in 25 dek suhe slanine. Zatem prilijemo liter vode in parimo grah v vroči pečici toliko časa, da se omehča. Preden denemo grah na mizo, zrežemo na kose slanino, izlijemo nanjo grah in. jed podamo s kuhanim krompirjem.
•Jetrna juha: 8 do 10 dek telečjih Jeter nastrgamo z nožem. Na 5 dekah
masti spražimo malo čebule in kruha. Čebuli dodamo nastrganih jeter, potresemo vse skupaj z moko in pustimo, da se praži. Potem zalijemo z mrzlo prekuhano vodo ali pa z juho od kosti i;. kuhamo tako dolgo, dokler se ne zgosti. Potem vse skupaj precedimo skozi sito, pustimo, da se dovolj zgosti, osolimo in opopramo in pustimo, da počasi vre še pol ure. Juhi dodamo ocvrte žemljine kocke.
^Krompirjevi žličniki: Poldrugo kilo olupljenega krompirja denemo kuhati s toliko vode, da je ves pokrit, ter (Bolimo. Ko je kuhan, mu počasi dodajamo četrt kile moke. Vse moramo neprestano mešati in kuhati še četrt ure. Paziti moramo, da se nam testo ne sesede in da nimamo preveč vode, sicer postanejo žličniki preveč mehki. Ko se nam prične testo luščiti od lonca, zajemamo žličnike z žlico in jih devljemo v skledo. Gotove žličnike polijemo z vrelo mastjo, v kateri smo spražili malo čebule. Te žličnike lahko podamo tudi k mesu.
Za vsak okus in tudi žep so delikatese Janež, Aleksandrova 12, tel. 34-55,
V znamenju iasa
Jedila naših dni
Dandanašnji velja posebno v kuhinji, pravilo: varčnost, varčnost, varčnost Ce se sami tega ne zavedamo, nas drugi v to prisilijo. Greste v trgovino in izveste, da ni pšenične moke. Čedalje pogosteje se moramo sprijazniti z močnatimi jedmi iz koruzne moke. In pogosto se naše vrle gospodinje znajdejo pred velikim problemom, kaj postaviti na mizo.
Zbrali smo nekaj receptov, ki jih
za-
Moderna, lepa pričeska, Bi si 4e nekaj časa utira pot, a ri Je nikakor ne more utreti. Posebno mlada dekleta zagovarjajo sedanje dolge pričeske, ker *e njihovim mladostnim obrazom tudi res dobro podajo. Vendar Je navzgor počesana pričeska zelo praktična. Posebno prijetno ačinkujejo po tilniku poševno počesani, »predaj pa mehko v zavoj »viti lasje. Treba Je samo nekaj spretnosti In nič vam ne bo laže kakor takole se počesati.
ccio jajce, in do-si dlani posujte
mn .ih n A
v pečico, jih pa po-omako ali
Cmoki lz koruznega zdroba z zeljem Skuhajte navadno polento na vodi Ko se ohladi, dodajte dve celi jajci, nekoliko soli in 20 gramov na drobno sesekljanega suhega mesa. Napravite cmoke in jih skuhajte. V kozico denite SUčko masti, majhno glavico narezane febule in pol glave kislega zelja, drobno narezanega; pustite, da se prepra-H. Kuhane cmoke denite v zelje, premešajte jih, potlej jih pa zložite na plitev krožnik in jih zabelite z mastjo suhe slanine in ocvirki. Postavite jih na mizo.
Narastek iz koruznega zdroba Skuhajte koruzni zdrob na mleku, potlej ga pa odstranite z ognja. Pose-
bej stepite 4 rumenjake tn 4 žličke sladkorja ter zmešajte z ohlajeno polento. Potlej dalj časa mešajte in dodajte tudi košček masla ali masti. Iz štirih beljakov stepite trd sneg, ki ga počasi primešajte polenti. Po okusu lahko dodaste nekoliko rozin in vanilje. Tortni model namažite z mastjo, vanj stresite maso, specite in postavite na mizo s kompotom.
*
Podirajte stare pletenine!
Izbira volne je zdaj tako majhna in volna tako draga, da si v skromnem meščanskem gospodinjstvu ni mogoče brez velike škode privoščiti pletenine, kakršne smo imeli nekoč.
Prav gotovo imate pa v svoji garderobi stare ročne pletenine, ki niso več za rabo. Te podente in navijte volno na deščico. Ko boste vso navili, jo obračajte nad loncem vrele vode. Tako se bo volna čisto zgladila in njena barva bo poživljena.
Naposled volno na deščici posušite, in ko bo popolnoma suha, jo navijte v klobčiče in jo uporabite kakor novo volno Tako si boste prihranili dosti denarja, poleg tega si boste pa morda kakšno staro jopico, ki ima star kroj in vam ni všec, prenovili ali pa spletli iz nje kakšno drugo praktično oblačilo.
Nov način konserviranja cvetlic
Pred kratkim so časopisi objavili vest, da je neki madžarski kipar iznašel nov način konserviranja cvetlic. Ce se bo ta postopek tudi praktično obnesel, bodo imeli veliko korist od tega ne samo vrtnarji, temveč tudi gospodinje, ki se bodo testa gotovo razveselile. Saj so ravno cvetlice tisti pripomoček, s katerim napravimo dom prijeten. A s cvetjem je te^ko, zlasti pozimi.
Po novem postopku je baje mogoče cvetje konservirati za dva ali več mesecev. Cvetje je treba poškropiti z neko tekočino, ki v določeni dobi cvetlice tako rekoč omrtvi. Tako otrplo cvetje shranimo, in ko ga hočemo uporabiti, ga poškropimo z novo tekočino, ki cvetlice »zbudi« tiz te otrplosti. In čudo — cvetje je baje na pogled popolnoma sveže.
£85. vrsti še po eno petljo. V 93., 103.,
• 113. In 123. vrsti pa snemajte po eno j petljo. Medtem pa že v 87. in 88. vrsti 5 snemajte prvih 8 petelj za rokavnl
• odprtini. Od 131. vrste dalje snemite j za ramena v začetku vsake vrste po !7 petelj, v 135. vrsti pa ostale petlje i snemite hkrati.
Za rokava nasnujte 30 petelj. Za za-;peetje pletite 16 vrst visoko 1 desno
•no v sedanjih časih precej
DOMAČA LEKARNA
Domača lekarna z najnujnejšimi •Pravili ne bi smela manjkati v nobenem gospodinjstvu, tudi v samskem Z njimi lahko nudimo prvo pomoč **mjencu in bolniku.
V	majhni belopobarvani omarici si 'Bledimo zdravila po vrsti, tako da jih takoj pri roki, če jih potre-"Ujemo. V prvi vrsti bi morala imeti Vsaka domača lekarna čist higienski Povoj, s katerim povijemo porezane prste tn druge rane. Potreben Je pa tudi zavitek vate.
Steklenička lizoforma nam bo zme-vom prav prišla. Lizoform razkuži in očisti rano vse nesnage in prepreči vse Posledice, ki bi Jih poškodbe lahko tavele. Liaoform razredčimo pred upo-tabo z vodo.
Glicerin je prav tako odlično do-taače zdravilo. Rabimo ga za razne hamene. Pred vsem hladi opekline, če denemo v četrt litra tople vode nekaj fličk glicerina, dobimo odlično sredstvo proti zaprtju. Glicerin je dobro •redstvo za razpokane in od dela hrapave roke. Toda z glicerinom jih mo-tamo še vlažne namazati. Ce suhe roke Pomažemo z glicerinom, bodo postale bdi j suhe, ker Jim bo izsrkal naivno vlago.
Jodova tinktura je zelo dobra. če se •praskamo, če se nam zabode pod kožo trn ali če se samo malo pore-*emo. s pomočjo majhnega čopiča ®krbno namažemo rano in tako uničimo vse bacile. Z jodom lahko nama. ®emo tudi manjše čire.
Francosko žganje ali salicilni alko. “°1 je dobro sredstvo proti trganju ta bolečinam v sklepih in mišicah. Obolela mesta dobro namažemo z žganem. Zelo dobro de, če si po dolgi Pešhoji in težkem delu močno zrna-®lramo noge s salicilnim alkoholom. S tem neverjetno poživimo in osvežimo mišice.
Baldrijanove kapljice veljajo že od hokdaj za izborno domače zdravilo, ^dlo pomagajo pri živčnosti. Jemljemo jih po 10 do 25 kapljic na kocko ®ladkorja.
Vsa ta zdravila morajo biti v dobro zamašenih steklenicah. Ce pride do hjih preveč zraka, izgube nekaj svo-tega zdravilnega učinka.
PcaUticni nasveti j
{Pletena damska {jopica s kitkami
•
• Potrebujete 500 g srebmosive precej
• debele volne In pletilke št. 8 ta pol.
; Posamezni deli jopice so pleteni tako, •da Je zadnja petlja na pletilki une.
■	ram desno podpletema. Deli so vseskozi Slevo pleteni razen kitk. Pletite torej i za temeljno pletenje levih prog na lice
• levo, narobe pa desno. 9 petelj široko
• progo za kitko pa ravno narobe: na : lioe desno, narobe pa levo. Razen tega •se kltkaste proge na vsake šttrl veste
• križajo.
j Pri prvem križanju odstranite prve i tri petlje na pomožno pletilko, ne da
• bi jih podpletli. Pletite naslednje tri
• za pomožno pletilko, nato petlje •
; pomožne pletilke ta šele nato nadnje •3 petlje.
| Pri naslednjem križanju podpletite j prve 3 petlje, naslednje 3 petlje od-: stranite na pomožno pletilko ta pod-
• pletite zadnje 8 petlje pred potnož. j no pletilko ta šele nato petlje ■ po-i možne pletilke. Križanje se potlej tako
• nadaljuje, kakor pri 1. ta 2. križanju.
: Za levi prednji del nasnujte S 36 petelj ta pletite prvo vrsto aa rob •po 1 desno ta 1 levo. Tako 4 vrste
• visoko. Dalje pa pletite takole: 12 pe-: telj levih, 9 desnih, 4 levih in 9 desnih. ;V 3. vrsti prvič v progi desnih pletilk
• prekrižajte, kakor smo navedli zgoraj.
V	23. in 31. vrsta po dve petlji v progi
S levih petelj podpletite skupaj, tako da
• ostaneta samo še 2 levi petlji. V 35.,
• 47., 59., 71. ta 83. vrsti dodajte po erio : petljo, ta sicer po 1. petlji ta pred j poslednjo petljo v progi levih petelj.
• Po 1. petlji proge levih petelj pa doda-tjajte po eno petljo v 95., 107. ta 119.
; vrsti. Hkrati dodajajte pri progi levih •petelj ob stranskem robu prednjega
• dela (J. proga levih petelj na lice!) Sv 35., 51., 67. ta 83. vrsti pred zadnjo j petljo v progi levih petelj. V 87. vrsti | pivih 8 petelj snemite za rokavno od-S prtino. Potlej pa v 99., 107., 115. ta 123.
S vrsti podpletite skupaj zadnji dve I
• petlji pre.l prvo progo kitk. Za vratno]
• odprtino snemite v 118. vrsti prvih 12
• petelj, potlej pa petkrat v vsaki 2. vr-Isti po 1 petljo. Za ramena snemite v ;131. in 133. vrsti prvih 7 petelj, v 135.
• vrsti pa ostale petlje.
Desni prednji del je prav tako ple-
Jten, samo v obratnem smislu.
• Za hrbet nasnujte 61 petelj. Spet
• pletite najprej 4 vrste za rob menjaje *1 desno in 1 levo. V 5. vrsti pletite
razen od 14.—22. petlje, od 27. petlje ta od 40.—48. petlje, ki so desne, za proge s kitkami. Kitke izvajajte prav tako kakor pri prednjem delu. Pri obeh progah levih petelj med s kitkami vzemite v 23. ta v 31. vrsti jpo 2 petlji skupaj, in sicer tako, kakor
• ste snemali pri prednjih dveh delih.
• Potlej vse štiri proge levih petelj raz.
;širite v 35. vrsti, in sicer takole: pri •stranskih dveh progah po 1 petljo, pri
• srednjih dveh progah po 1. petljo in pred zadnjo petljo v progi dodajte po 1 petljo. Tako dodajte po eno petljo
pri obeh srednjih progah tik ob kitki še sedemkrat v vsaki naslednji 5 9. vrsti, ob stranskih robovih pa še
• sedemkrat v vsaki 13. vrsti.
• Pri obeh progah levih petelj na robu ; hrbta dodajte tik ob kitki v 83. ta
še po eno petljo. V 93., 103., oa snemajte po eno 87. ta 88. vrsti
Kanadski petorčki
Ehl jetije Je čudovito. Zmerom ta smerem zadenemo na kaj nenavadnega ta če sami ne bi na svoje oči videli, ne bi verjeli. Tudi pri šahovski partiji nastajajo včasih čudovite pozicije. Kaj pravite n. pr. o tejle:
Pri pogledu na to pozicijo se morajo rasnemu šahistu ježiti lasje. Pet dam na šahovnici! Kaj takšnega se še ni zgodilo. Motite se. Do navedene pozicije je zares prišlo, partijo pa ni igral nihče drug kakor sam svetovni prvak dr. Aljehin, ta sicer v Moskvi leta 1915. kot beli nasproti mojstru Gri-gorjevu, ki je imel črne figure.
1. ©4 e6, 2. d4 d5, 3. Sc3 Sf6, 4. Lg5 Lb4, 5. e6 h6, 6. eXf6 hXg5, 7. fXg7 Tg8, 8. h4! gXh4, 9. Dg4! Le7, 10. g3! c5, 11. gXh4 cXd4, 12. h5! dXc3, 13. h6 cXb2, 14. Tbl Da5šah, 15. Ke2 DXa2, 16. h7 DXbl, 17. hXg8 dama šah Kd7, 18. DXf7 DXc2 šali. 19. Kf3 Sc6! 20. DgXe6 šah Kc7, 21. Df4šah Kb6, 22. De—e3 šah Lc5, 23. g8 dama! bi dama (na 23.... LXe3 sledi 24. DXe3 šah d4, 25. Db3šah ta beli naglo dobi), 24. Th6!! (grozi Dd8mat) DXfl, 25. Db4šah! Db5, 26. Dd8šah Ka6, 2T De—a3 šah in črni se je udal.
ta 1 levo. V naslednji vrsti potegnite devetkrat, to je po vsaki 3. petlji po eno desno petljo izmed vmes ležečih
zank. Srednjih 9 petelj je namenjenih Jopica je zelo zanimiva in čedna na< za kitko, ostale so pa leve.	pogled, prav zaradi stekajočih se in'
Rokav razširite tako, da v 24. vrsti razhajajočih kitk. V tem pa obstaja (mišljeno od začetka vrste) in enajst- -tiucii vsa težava pletenja. Zato je treba; krat v vsaki naslednji 7. vrsti na obeh posebno paziti pri štetju in se držati; straneh dodajajte po eno petljo. Po- navedenih številk. Trud se vam bo; tlej v 109. in 110. vrsti snemite po 7 pa tisočero poplačal.
Imel je damo manj, a se ta je žrtvoval
V	prejšnji partiji smo videli, da j« beli imel 3 dame nasproti 2, a j« kljub temu izgubil. Premoč v figurah ne zadostuje zmerom za zmago.
Med šahisti so mnogo govorili o partiji Cigorin—Blackbumc, ki sta jo igrala leta 1898. na Dunaju. Ruski velemojster ni imel samo dame, ampak celo še trdnjavo več, pa le ni mogel zmagati:
Črni: Blackbume
prvih petelj za oblikovanje vrha rokava. V 113. vrsti ta vsaki nadaljnji
Jopico imate lahko ne samo pozimi;
trda
vosek in stearin. Sveče so Zato ostankov sveč nikar ne *ajnetujte, temveč jih zbirajte in iz boste lahko naredili svečke. Za .j tet*1 vam bodo služile jajčne kupice, k* . je pa najti primeren stenj. Zato ®P*te zraven daljšo svečo in jo pre-dol*^' Steni razrežite na primerno °‘6e koščke in na vsakega izmed njih *** koncu napravite vozel, drugi konec T* Privežite na vžigalico in jo položite jajčno kupico tako, da bo vozel •v*?1 do d»a. Pri topljenju in vlivanju bodite skrajno previdni. Tudi jih ne smete pri močnem ognju, se utegne masa vneti. Posebno •tearin se namreč rad vname.
4	vrsti snemite vselej po eno petljo Pod plaščem v mrzlih dneh, temveč; na obeh straneh. To delajte tako dol- tudi za spomladanske dneve. Omislite; go, dokler ne bo ostalo na pletilki 27 z* vrat živo ruto ta živo čepico na' Deteli, ki jih po 156. vrsti snemite glavo in imeli boste komplet za spo-
mlo/loncbn ervrn ji/vln vrt v rzlzif O	\T	Q	YY1
Sešijte stranske robove jopice m ra mena, potlej pa všijte rokava. Na rami r^° moderna napravite dve gubi, bolj ali manj glo- drugo, boki, kakor bo pač kazalo. Okrog vra- Svetujemo vam pa, da kitk ne li-; tu in oba srednja robova jopice ob- kate, ker se preveč potlačijo in niso; kvačkajte s petimi vrstami. V tretji več tako izrazite. Po možnosti poli-obkvačkani vrsti pa pustite odprtinice kajte samo robove posameznih delov, za 7 gumbnic. Prišijte sive gumbe. preden jih sešijete.
mladanske sprehode ta izlete. Ce vam; siva barva ne ugaja — sicer je zdaj si omislite kakšno;
30 petelj. Za za-visoko 1 desno
Za mrzle dni
PRAKTIČNOST
ELEGANCO
Kadar zunaj — kakor pravimo — kar poka od mraza, se ne morete dovolj zavarovati pred mrazom, še zmerom vas izdajajo rdeča ušesa in rdeči nos. V takšnih okoliščinah se mora tudi eleganca skriti pred praktičnost jo. Razume se, da želimo biti tudi takrat čim lepše oblečene, zato smo si izmislile različne vrste obleke in obutve, v katerih nam je toplo in se vendar držimo mode, čeprav smo v njih nekoliko bolj neokretne kakor v običajnih oblačilih.
Kako se oblačimo mrzle zimske dni? Priskrbimo si, kolikor več moremo, krzna. Z njim podložimo plašč — zato lahko uporabimo tudi kakšno staro krzno. Najboljše je, če podložite širok športni plašč. Torej plašč s krznom od znotraj ali od zunaj, pod njim pa topla jopica ali sweater. Plašči so okrašeni z velikimi krznenimi žepi, ki vanje vtaknemo roke ali jih pa držimo v mufu. Prav tako ste za vratom zavarovani s krznom. Na rokah tople zimske čeprav ne ravno elegantne pletene rokavice. Na nogah pa, če nimate škornjev, gamaše iz klobučevine, ki jih obujete čez polvisoke športne čevlje. Letos so se poleg gumijastih škornjev uveljavili tudi usnjeni škornji s patentno zadrgo ali brez nje in škornji iz klobučevine ali sukna, prav tako s patentno zadrgo ali brez nje.
Ostane nam samo še problem, kaj si deti na glavo. Modema, navzgor počesana pričeska odkriva ušesa in niti en moderen klobuk jih ne more pokriti. Tako mačehovsko pa tudi ne morete z njimi ravnati, da bi jih pu-
stili nepokrita, saj se znajo korenito maščevati. Ne ostane torej nič druge-
S„ kakor da jih pokrijete. Tako ali ko. Po zgledu palčkov v »Sneguljčici« smo se pokrile s priljubljenimi kapucami, žal se pa te kapuce le malokateri dami dobro podajo. Pred vsem pa niso za starejše dame, ki so v njih prej smešne kakor elegantne.
Prav zato so si modistke izmislile prikupno pokrivalo. To je čisto preprosta čepica, ki pokriva vso pričesko z ušesi vred. Narejena je iz mehkega tvoriva, baržuna, jerseya ali česa podobnega. Zraven prišijete okrogel klobuček, pomaknjen na čelo, iz istega tvoriva ali pa iz krzna. Tako ste dosegli dvoje: toploto in eleganco.
Druga rešitev je pa. da čez klobuček brez zadnjega dela, ki pokriva ušesa, prav narahlo privežete zgubano tanko ruto v primerni barvi. Zavežete jo prav rahlo pod brado in tako vam bo varovala ušesa.
Prav tako lahko nosite kapuco, ki je pripeta samo na plašč in se ne tišči glave. Podložite jo lahko s krznom ali kakšnim drugim blagom. Ta se obrazu bolj ijoda kakor pa tesna kapuca.
Poleg tople vrhnje obleke ne pozabite toplega perila. Ker enojno ni dovolj, si boste brez pomisleka oblekli dvojnega. Ne pozabite pa, da sta dve vrsti materiala toplejši kakor ena sama vrsta. Zato boste oblekli na primer — če nimate tankega volnenega perila — svileno perilo in bombažasto. Svila je. kakor znano slab prevodnik toplote, zato se tudi pod toplejšim perilom prileže, še boljše je pa. če nosite bombažasto in volneno perilo. Vse-kako naj pa velia pravilo, da sta dve različni vrsti blaga toplejši od ene same.
Plačajte naročnino!
Postanek ženske
Postanek ženske je najnežneje ta] najlepše opisala indijska legenda. Po tej legendi je bog Tvastri ustvaril svet, toda pozabil je ustvariti žensko. Ko je oparil to napako, je bil ves presenečen, ker je bil za ustvaritev sveta uporabil že ves material. Po dolgem premišljevanju se je odločil, da bo naredil tole čudovito mešanico.
Vzel je oblino lune, gibkost kače, vitkost mlade veje, podrhtavanje listja, mehkobo cveta, lahkotnost perja, vedri smehljaj jutrnjega sonca, krotke oči srne, plačljivost zajca, muhavost vetra, nečimrnost pava, krvoločnost tigra, mrzloto snega, gruljenje goloba in klepetavost papige. Vse te lastnosti je Tvastri zmešal in iz njih ustvaril žensko.
S tem svojim delom je bil veliki bog tako zadovoljen in očaran, da je sklenil, da bodi ženska okras vsemu njegovemu svetu.
Beli: Cigorin
Anglež je naredil še poslednji ob-iupni poskus, ki je bil kronan z uspehom: 42______b4—b3, 43. Dh8—f8 (eno-
■ stavnejše bi bilo c2Xb3), b3Xc2, 44. lDf8—c5šah, Ka7—a8, 45. Df4—d4? (• , potezo De5—d4 bi beli zmagal), Dc3Xa5
■ šah, 46. Tb2—a2 Da5—el šah!!, 47. ' Sd3Xel c2—cl dama mat.
Lepa kombinacija
Iz partije Hromadka—dr. Tarrasch (Pistyan 1922.)
Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
UtaUU&HtikeS
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica nasproti Uniona
Vezenje , perila, predtisk ženskih ročnih del
Sledilo je:
26. TflXf6!	g7Xf6
27. LclXh6	Df8—d8
28. Lh6—f 8 šah	Kh8—g8
29. Lf8—e7I	črni se je udal.
MATERINA SLIKA
IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. *
2. nadaljevanje
»Izvrstno, očka!« je veselo zaklicalo dekle. »Tako se vsaj ne boš hotel več ločiti od mene! Tudi jaz sem zadovoljna, da sem tu, verjemi mi! Boš videl, kako prijetno bom uredila najino življenje v dveh. Samo to si želim da boš ob svoji Viviani našel srečo in mir.«
Oče se je nasmehnil, nenadno ganjen ob prisrčnih hčerinih besedah. Njegove jeklenosive oči je zastrla lahna tenčica.
Skozi pr' rte rebrače je sevalo sonce; v njegov pramen se je ujel drobcen prah in se svetil v luči kakor suho zlato. Slišal si brenčanje čebel, letečih v jarko avgustovo svetlobo... V Ragonu je bilo vse mirno, vedro in veselo, odkar je Viviana sedla tja, za mizo, svojemu očetu nasproti...
In Lucien Grammont se je nasmehnil, želeč si samo, da bi ta vedra, mirna sreča trajala še dolgo, dolgo...
II
Okno za oknom se je odprlo... Rebrače so udarile ob zid, drobni, zardeli Vivianin obrazek se je prikazal v okvirju okna, obstal nekaj trenutkov in izginil. Pohitela je k drugemu oknu in ga odprla na stežaj, da sta luč in sveži zrak planila v sobo. V nekaj trenutkih je zadihala vsa hiša s polnimi pljuči sveži zrak, ki je zaplal vanjo iz bližnjega gozda.
Bilo je še rano in hladno; Viviana je prav storila, hoteč izrabiti jutrnji hlad za temeljiti ogled svojega malega kraljestva.
Kajpak je dobro poznala svoj ra-gonski dvorec, kjer jo je vsak kotiček spominjal na najlepše ure njene mladosti. Čeprav si je zelo želela, da bi ga uredila kar najudobneje in v skladu z zahtevami modernega življenja, ne da bi za nič na svetu dovolila izpremeniti preprosto in ljubko skladnost pročelja iz osemnajstega stoletja s trojimi velikimi steklenimi vrati v pritličju in okroglimi linami, ki je skoznje lila luč v sobe prvega nadstropja.
Ragonski dvorec je bil staro lovsko shajališče, kakršnih še mnogo skrivajo stari solongski gozdovi. Majhen, preprost, eleganten.
Samo ena soba je bila res velika. To je bila soba, kjer so se njega dni shajali lovci. Grammont si je tam omislil nekakšno pisarno s pisalno mizo, zmerom obloženo z raznimi neurejenimi papirji. V sobi sta stala še velika miza, pri kateri so obedovali, in star fotelj, ki ga je pozimi pomaknil k peči, poleti pa k oknu. V tem naslanjaču je preživel vsak večer prijetne in mirne ure, puhajoč dim iz starinske pipe in sanjajoč o nekdanjih dneh.
Njegovo življenje se je odvijalo v tej obednici in pisarni hkrati in pa še v sosedni, rekla bi, meniško skromni spalnici. Zase nekdanji veleposestnik ni potreboval večjega stanovanja.
Drugače so bile sobe dvorca zaprte razen Ninettine kuhinje in njene podstrešne izbice.
Z Viviano sta se vrnili v Ragon mladost in življenje. Vse se je odprlo in smejalo mlademu jutru, ogrnjenemu z lahno megleno ten-čico, oznanjujočo prekrasen dan.
že zgodaj zjutraj je bila Viviana opravila svoj pregled; zanemarila ni nobene malenkosti, odrinjene na podstrešje ali pa skrite v skrivnostni globini omar.
Zdaj je sedela na tleh, obdana s kupom belega muslina, s škarjami in iglo v rokah. In neutrudno je krojila, šivala, primerjala in spet rezala in spet šivala.
To je trajalo nekaj dni...
Cez teden dni je stekla po svojega očeta in ga prijela za roko. Peljala ga je do praga svoje male sobe: bila je čisto izpremenjena.
Stara lesena postelja je bila izginila. Namesto na njej se je odpočil pogled na širokem in udobnem divanu, ki ga je uredila sama po svojem okusu iz posteljnega ogrodja in slamnjač, pregrajenih s pisanim kretonom. Skrajšala je stare muslinaste zastore in jih okrasila z naborki, tako da so pokrivali samo pol okroglega okna in Je luč lahko v polnih pramenih lila v sobo. Starinski predalnik in okrogla mizica s stoječo svetilko sta obvarovali sobi nekoliko tistega staromodnega sloga, ki se je tako dobro podal temu dvorcu. In prav to skladnost med modernimi barvami in starinskimi oblikami je mlado dekle morda instinktivno dobro zadelo.
»Sijajno, Viviana! Prava čarovnica sil«
»Ali mi boš dovolil, da bom tudi po tvoji .veliki sobi* malo pošari-la?«
»še kako rad!« je vzkliknil Lucien Grammont. In nekoliko otožno Je pristavil: »Vračaš mi mladost iz časa, ko je živela še tvoja mati, iz časa, ki ga zdaj ti, mala moja, oživljaš...«
Viviana si ni dala dvakrat rečL Lotila se je dela z velikim veseljem in je ,pol hiše narobe obrnila*, kakor jo je večkrat šaljivo podražil oče.
Iz nekakšne instinktivne previdnosti — predvsem zato, ker je bila kuhinja res vzorno urejena — se Viviana tega Ninettinega kraljestva ni niti dotaknila.
Prav je uganila, da se je z nekaj pohvalnimi in izpodbudnimi besedami starki prikupila, tako da se ni prav nič upirala njenim novotarijam, čeprav je ljubila tradicijo z ljubeznijo staromodne, samotne ženice.
In tako so se dogovorili, da bosta oče in hči jedla v sobici bliže kuhinji, bolj primerni za postrežbo, kakor je pa bila velika lovska soba, kjer je Lucien Grammont prej sam obedoval.
Stari Ninetti je ta obzirnost dobro dela. Vsa vneta je pomagala mladi gospodarici preurejati hišo in likati in šivati moderne platnene zavese, ki naj bi starinskemu licu sob in sobic dale nekaj novega nadiha.
Najbolj je bila pa Viviana ponosna na prenovitev velike lovske sobe, ki je dobila novo, moderno ime: študijska soba.
To sobano je uredila Viviana kar se je najbolj dalo moderno. V en kot je postavila vabljivo širok couch, preurejen iz nekdanje zakonske postelje Luciena Gram-monta in njegove mlade žene. Ker je dobil novo pogrinjalo sočno-zelene barve in ker je bil tako razkošno širok, ga je krstila za .travnik*. Stara pisalna miza se je morala umakniti novi, z vdelanimi predali in predalčki, ki so pogoltnili papirje in zapiske, ki so poprej bili na mizi v tolikšno napoto.
Sredino sobe je zavzemala velika miza s štirimi udobnimi naslanjači, prepetimi z isto zeleno prevleko, ki je pokrivala couch. Sredi mize je stala stara francoska vaza, podobna majoliki. V njej je bilo zmerom nekaj svežih cvetlic.
Trojna steklena vrata je zastrla z zavesami iz svetlozelenega muslina, tako da je skozi prosojno tkanino moglo prodreti v sobo dovolj luči. Lovsko rogovje ni več krasilo vseh sten. Ostalo je samo nekaj izredno lepih rogov nad veliko knjižno omaro, kjer si našel na policah knjige iz moderne francoske in svetovne literature.
Kajpak Viviana stare .pisarne* ni kar v enem dnevu izpremenlla v moderno .študijsko sobo*. Minilo je nekaj tednov, da, celo mesecev.
Lucienu Grammontu je bilo hčerino prizadevanje za preureditev ragonskega dvorca zelo povšeči. Zato ji je pomagal, kjer je le mogel Presenetil jo je in razveselil z nakupom izvrstnega radijskega aparata, ki se je tako dobro podal v novo opremljeno sobo, da je postal v nekaj tednih prebivalcem sredi samotnih gozdov nenado-mesten.
Lucien Grammont se je ob Vi-vianinem prihodu iz velemesta v ragonsko samoto zbal, da se bo mlado dekle kmalu pričelo dolgočasiti.
Moral jo je puščati samo, čeprav si je zelo želel njene družbe, toda njegova služba ga je gnala na dolge sprehode po gozdovih, na preglede ogromnega veleposestva, kjer so bile hišice njegovih uslužbencev, lovskih čuvajev, raztresene po več kilometrov daleč narazen.
Viviana je bila pa tako živahna in tako zaposlena, da je bila Gram-montova skrb vsaj za zdaj odveč. Vselej, kadar se je po napornem dnevu vrnil v dvorec, mu je že ob
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično Čisti obleke, klobuke itd fikrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
vratih udarilo na uho srebrno zvončkljanje hčerkinega smeha. Njegova Viviana je ostala srečna in vedra sredi samotnih gozdov. In Lucien Grammont se je nehote oddahnil.
Res, Viviana je bila zadovoljna. Edina zahteva mladega dekleta je bila svobodno, čeprav nekoliko enolično življenje v. ragonskem dvorcu in prostrani okolici gozdov. Drugih želja doslej ni čutila, zato je bila lahko tako vesela in neugnana.
Oktober se je približal in gozd se je že odel v jesenski plašč, stkan iz razkošnega zlata brez, gorečega škrlata kostanjev in živega rumenila javorov. Vmes se je tako lepo podala umerjena zlatorjava barva dostojanstvenih hrastov.
Prvič v svojem življenju je smela Viviana spremljati svojega očeta pri pregledovanju gozdov in lovišč. Ti dolgi sprehodi sredi prekrasne jesenske okolice so jo očarali. Včasih se je sonce poigravalo na odpadlem listju, da je bilo videti kakor suho zlato. Zdaj pa zdaj je zavel oster piš in otresel veje, da so se osule cekinov... Bilo je, kakor da hodiš po čudoviti preprogi, ki jo je spletla mati Narava.
Sever je potegnil; bližal se Je veliki lov. Viviana je pričakovala ta dogodek z zvedavno nestrpnostjo.
željno je poslušala očeta, ki ji je pripovedoval o razkošnih pripravah za veliki lov s konji... In včasih se je nehote vprašala, ali ni morda tudi zato tako moderno in vabljivo uredila stanovanje, posebno pa veliko .študijsko* sobo, ker bodo morda kdaj pa kdaj grof in njegovi povabljenci poiskali počitka pri njih...
Morda je Viviana nekje globoko v svoji duši hrepenela po drugačnem življenju... po živahnejšem, razkošnejšem življenju, ki so ga njega dni živeli njen oče in njeni predniki...
III
Ko je Viviana neko jutro odprla okno, jo je spreletel lahen srh. Mrzel veter ji je planil naproti.
Veliki, otožni ribniki so bili že pokriti z ledom; zamrzla tla so odmevala pod koraki. Ena sama noč je zadoščala, da je burja pometla z dreves še poslednje listje.
»Zdi se mi, da mi bo grof kmalu najavil svoj prihod,« je tisto jutro dejal Lucien Grammont svoji hčeri. »čuvaji so mi sporočili, da so videli še sveže sledove merjascev. Pravkar sem brzojavil grofu to veselo novico.«
»Oh,« je vzkliknila Viviana prevzeto. »Kako se že veselim! Lov na krajih, to me pa res zanima!«
»Predvsem bo nama obema ta lov naprtil dosti dela,« je manj navdušeno nadaljeval njen oče. »Mislim, da se bova le malo videla v teh treh dneh. Prvi lov moram še posebno skrbno pripraviti.«
»In kaj bom jaz počela?«
»Ti boš pripravila vse potrebno, če se bo grof s svojimi gosti oglasil pri nas. Ne pozabi, da si zdaj ti domačinka ragonskega dvorca!«
»Ali misliš, da bodo lovci prišli tod mimo?«
»Nedvomno... Po navadi se lov zaključi ob severnem jezeru — de ne pride kaj izrednega vmes — in stara navada je, da se lovci ob zaključku lova oglasijo in ogrejejo pri nas v Ragonu.«
»Oh, očka, to bo res zanimivo! Pomisli, koliko ljudi bom spoznala! Kar bojim se!«
»Beži no, noričica!« se je raznežil oče ob tolikšni preprostosti. »Gre* de la Muette bo zelo zadovoljen, če te bo videl zdravo in veselo. Večkrat me vprašuje po tebi... Saj ga poznaš. Dober je za naju... prepričan sem, da bosta drug drugemu kar všeč.«
»Oh, on. že, že. Vendar drugi?«
»Sami prijetni, ljubeznivi ljudje... Zakaj neki naj bi se jih bala? Mrzlo bo, škripalo bo pod podplati, zato bodo veseli, da se bodo lahko ogreli v zakurjeni sobi, tudi če je še tako skromna. Kako jim bo šele všeč naša študijska soba, ki jo je tako lepo prenovila moja mala vila! Ponudila jim boš grog, čigar recept je Ninettina skrivnost. Ta nebeška pijača jim bo že vlila v premrle žile življenja in dobre volje. Boš videla, še zadovoljna
Posebno pazite kaj bolnik pijel
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejie od hrane!
Zato plite Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki Je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
P aspekte .n vsa patrebna navodila loSlje Bratiš in z veseijem
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RAD.ENCI
šnega, da me razvedriš in opogumiš!«
Oče je ganjen poljubil svojo edinko na čelo.
»Ljuba moja, hočem ti le olajšati težko dolžnost, da bi bila dobra gospodinja, dobra gospodarica... žal nimaš več matere, da bi te poučila in vodila; zato moram jaz prevzeti njene dolžnosti in jo nadomestiti po svojih najboljših močeh.«
»Ljubi očka,« je bil Vivianin odgovor. Ovila mu je roke okrog vratu in ga poljubila z nežnostjo in prekipevajočo razigranostjo svojih osemnajstih let.
Od tistega dne dalje je tičala v Vivianini glavici ena sama misel: kako naj dostojno uredi ragonski dvorec za sprejem grofa in njegovih gostov.
Rada bi videla, da bi bilo t dvorcu vse blesteče in vse na svojem mestu. Vsak dan je premenja-la cvetlice v vazah, Ninetto je pa navadila, da je servirala pravilno in hitro, da ne bi bilo zadrege, če bi se lepega dne oglasila gospoda.
Starki so se najprej zdele te priprave nekoliko pretirane; majala je z glavo, rekoč: »V mojih letih nismo toliko šarili. Vsakdo je vedel, kaj mu je storiti, ne da bi mu tako zabičevali kakor ti zdajle meni...«
V dobrem tednu dni so se pa njene okorne roke navadile tako spretno ravnati z dragocenim porcelanom, ko dih nežnimi čipkastimi prtiči in kristalom, da je bila Viviana kar navdušena. Objela jo je okrog vratu in vsa srečna vzkliknila:
»Ninetta, imenujem te za prva strežnico vse Sologne! Gostje bodo presenečeni, videč, kakšen biser se skriva v tej samoti! Paziti moram, da mi te kdo ne odpelje.«
»Oh, Viviana, molči, molči! Kaj naj bi v teh letih brez tebe in tvojega očeta? Dvajset let sem pri tej hiši in tukaj bom ostala do smrti... Menda res ne misliš, da bi vaju mogla zapustiti in oditi s tujci? Oh, ta mladina, kakšnih se ti iznebi!«
.. .	,	,	....	......	_	.	»Nikar se ne razburjaj, Ninettal
V i Dobro vem, da me ti ne bi zapustila, saj vem, da se tudi jaz ne bi
gnezdo Bogu za hrbtom!«
Poslednje besede je rekel Vivianin oče na pol za šalo, na pol zares. Viviana je tlesknila z rokami in vzkliknila:
»Oh, očka, ti si res izvrsten človek! Vselej veš povedati kaj tak-
Tik pred zakonom
»Ali me boš tako ljubil tudi potem, ko bova poročena?«
»Seveda! Zmerom sem najrajši imel poročene ženske.«
Dober glas
Zena razkačeno vpraša svojega moža:
»Zakaj tečeš vselej takoj na balkon, kakor hitro pričnem peti kakšno arijo?«
»Da bi me ljudje videli In ne bi misliH, da te pretepam.«
Smučarski razgovori
Dve dami. ena debela, druga suha, se v ponedeljek srečata na cesti.
»No, kako je bilo včeraj na Ku-reščku?« vpraša suha dama debela
»O, prav imenitno; od devetih do enajstih sem bila dvakrat na nogah.«
»Kaj pa drugače?« se čudi suha gospa.
»Drugače pa ve« čas na tleh.«
»Kaj je pa tvoj mož k temu rekel?«
»V bolnišnico so ga peljali, ker mu je od samega smeha popek iz tečaja skočil.«
Ko gre sneg
»Gospodična, ali dovolite, da vam ponudim dežnik in vam spremim domov?«
»Da in ne.«
»Kako to misUte?«
»Dežnik ml lahko posodite, vendar nočem, da me spremljate.«
Moderno
Mali boy velike cvetličarne: »Pazite! Pevka Sopraničeva je naročila, da ji prineseta ta šopek na pozornico.«
Vratar gledališča: »Dobro je. Po katerem dejanju?«
Boy: Po prvem, drugem in tretjem dejanju.«
Vratar: »Dobra«
Boy: »Potem se bom vrnil panj, kajti naša cvetličarna cvetje posoja.«
Jubilej
Inkasant: »Danes sem ravno dvajsetič pri vas s tem računom.«
Dolžnik: »In nič rož niste prinesli!«
»Ali rf ie slišal, da Je dala Janeza
njegova žena pod kuratelo?«
»NI mogoče! Zakaj pa?«
»Zamenjal je svojo krušno karto za pol litra cvička, še preden ao začeli moka deliti.«
Vprašanje in odgovor
»Draga Milica, že dva meseca čakam priložnosti, da bi vam zadal važno vprašanje.« jeclja Vladko.
»In moj odgovor že dva meseca čaka tega vprašanja,« plaho odvrne
Iskrenost
Učiteljica: »Povej mi, Peter, lepo po pravici. Kdo ti je spisal nalogo?«
Peter: »Oče!«
Učiteljica: »Ali je spisal celo?« Peter: »Ne, jaz sem mu nekoliko pomagal.«
Nesreča v sreči
»Zdravnik mi je takoj po nesreči dejal, da bom čez pol leta spet lahko hodil.«
»In ali je to res?«
»Da. Moral sem prodati svoj avta da sem mu lahko plačal račun.«
Dvojna pravica
Rekrut Muha je dobil tri dni dopusta. Takoj se je s njim pohvalil pred svojimi tovariši.
»Kako se tl je pa posrečilo?«
»Zaročenko imam.«
Sijajna jaz bom torej dobil šest dni.«
»Zakaj?«
»Ker imam dve zaročenki.«
Dober domislek
Ribničan Je prispel v Ljubljano in se pogaja s šoferjem taksija.
»Koliko mi boste računali do Aleksandrove ceste?«
»Tri kovače.«
»In za prtljago?«
»To bom peljal zastonj.«
. »Dobra potem peljite samo prtlja-[ go, jaz bom šel pa peš.«
mogla ločiti od tebe. Srečna sem samo, ker sem lahko ponosna nate; veselilo me bo, da te bo vsakdo občudoval in si zaželel, da bi tudi sam imel takšen biser v svoji hiši!«
Starka je ganjena molčala. Na dnu svojega srca se je pa sama veselila, da zna zdaj prav toliko ali pa še več .kakor vsi nališpanl služabniki in načičkane sobarice na Francoskem*.
In res je grof de la Muette kmalu brzojavil svojemu upravitelju, naj kar najhitreje pripravi vse potrebno za prvi včllkl lov.
»Grof se pripelje jutri zjutraj T svoj grad,« je dejal Lucien Grammont lepega dne svoji hčeri. »Zdaj me nekaj dni ne boš videla. Ostani mirna in pridna.«
»Mar res ne smem s teboj, očka?« je zvedavo vprašala Viviana.
»Kajpak da ne! To ne bo kakšen sprehod, kakor si morda predstavljaš ti v svoji mladi glavici. To mora biti pravi, veliki lov... brez kakih ovir. Zato moram sam vse skrbno pripraviti. Tudi tl glej, da boš imela doma vse v redu.«
»Oh, jaz! Bodi brez skrbi!«
Vendar je Viviana na dnu srca vedela, da je največje delo še čaka: premagati plahost, ki se je bo gotovo lotila ob srečanju s toliko tujimi ljudmi.
IV
Lov je bil na višku; po gozdu so odmevali lovski rogovi v govorici, znani samo gonjačem, lovcem in psom.
2e rano zjutraj je Viviana spremila svojega očeta v grad in gledala, kako se je ekvipaža odpeljala. Grof de la Muette in njegovi gostje so bili oblečeni v rdeče, z zlatom pošite obleke; Lucien Grammont se je pa zdel tako mlad in čvrst v novi lovski obleki, da je Viviana s ponosom glodala svojega ljubljenega očeta.
General de Gmille
Reformator vojne strategije, čigar idej ni uresničila domovina, ampak Nemčija
Nemo propheta in patria. Noben prerok doma nič ne velja.
Malo srečamo v zgodovini pri-Merov, kjer se je gornji starorimski rek tako dobesedno uresničil ko pri generalu de Gaullu. ke teže bi pa našli primer, da bi se bilo nad celim narodom tako tragično maščevalo, ker njegovi voditelji niso verjeli lastnemu preroku.
General de Gaulle je bil nam-reč tisti, ki je že pred 10 leti oznanjal motorizirano vojno, njegovi predstojniki — med jnni je bil tudi maršal Petain niso verjeli; zanašaje se na Maginotove utrdbe in na zastarelo strategijo prejšnjih vojn, So reformatorjeve načrte tako u°lg0 zavračali, dokler ni bilo PrePozno.
Danes je general de Gaulle voditelj tako imenovanih »svo-J°dnih Francozov«, t. j. tistih svojih rojakov, ki vztrajajo v v°jni na strani Angležev.
,i p.enera* Charles de Gaulle se je ro-011 22. novembra 1890. v Lillu kot sin
mm
*
s«
k	■"	mm
mmm
general de gaulle,
fotografiran na londonski ulici
**Pične katoliške francoske vseučiii-‘ e družine meščanskega stanu. Nje-li,v °če je bil dolga leta profesor 7 oz°fije in francoske književnosti na pa^neniteni jezuitovskem kolegiju v
jQP? končanih vseučiliških študijah at j mladi de Gaulle na vojaško
akademijo v Saint-Cyru; končal jo jc , a pozneje — 1. 1913. — nakar
Je služit t.,,*  ____...........
!j0skih
Co ? “šil kot poročnik v raznih fran-33 garnizijah. Kot nadporočnika Voi pe®P°lka ga je dohitela svetovna
Uje*19' ^aključje je hotelo, da je bil v.,®ov takratni predstojnik — pol-*°vnik Pčtain
Pani-aVgustu '^14., marca 1915. v Šani-žpnri' in Potem Pri Douaumontu, v GaJn’11 bitki za Verdun, je de *ak Skupil tri rane, pri Verdunu Ve]° hudo, da je bil skoraj izkrva-pat’ ,.° ga je ujela neka nemška Petk Nadporočnik de Gaulle je Vsg)1?1 skušal utiti iz ujetništva, a s0 6:1 so ga ujeli; po vsakem begu ga Nemci huje kaznovali. y 0 končani vojni je de Gaulle ostal •likrma<^ prevzel najprej kot stot-v P°tem pa kot major važno mesto šla ancoski vojaški ekspediciji, ki je R»igtfomagat Poljakom v vojni proti st0:°^' To pot je bil njegov pred-pn,k — general Weygand. za ® zmagi nad Rusi je šel de Gaulle Vrn’ 9e ^asa na bolezenski dopust. ProfIV,i se v službovanje, je postal eyr ?®°r vojaške zgodovine na saint-2buc| i' a'ca<^enl*ji' Tam je kaj kmalu n>kih P°zornost Pri svojih predstoj-GUe • zato so ga poslali v Ecolc dc fre* znamenito vojno šolo v Pa-T\j ' na tečaj o strategiji in taktiki. igra 0 ie spet srečal s človekom, ki Živj; .nes tolikanj važno vlogo v lom <r)n-JU nJegovega naroda: z genera-^etainora.
de Gaulle je namreč postal Petainov adjutant; Petain je bil takrat vrhovni poveljnik vseh francoskih armad.
Leta 1927. se je de Gaulle v skladu s francosko vojaško tradicijo vrnil iz gen«ralnega štaba v vojaško službovanje v kadru. Služil je kot polkovnik v porenski armadi, od 1. 1929. do 1932. je pa službeno prepotoval Irak, Perzijo in Egipt. Vmivši se 1. 1932. na Francosko, je stopil kot glavni tajnik v državni obrambni odbor in ostal na tem mestu do leta 1936.
Leta 1937. je de Gaulle prevzel poveljstvo nad 507. tankovskim polkom v Metzu, 1. 1939. je napredoval za polkovnika tankovske brigade, 15. maja 1940. je pa postal poveljnik 4. oklepne divizije, ki se je tako uspešno udeležila bojev od 16. do 19. maja 1940. pri Abbevillu. Vojaška kritika takrat še zavezniških Angležev je zapisala, da je bila ta oklepna divizija v vsej francoski vojski edina, ki je stoodstotno izpolnila svojo nalogo.
6. junija 1940. opolnoči je de Gaulle dobil ukaz, da se mora pri prič^ vrniti v Pariz. Z blazno naglico ga je avto odpeljal; še preden se je zdanilo, je bil že v prestolnici.
Reynaud ga je takoj sprejel. Sporočil mu je, da ga je povišal za generala in imenoval .za državnega podtajnika v vojnem ministrstvu. Tako je de Gaulle prišel v stik s člani kabineta. Videč, da postajajo zagovorniki kapitulacijo čedalje glasnejši in da je ni več sile, ki bi mogla to gibanje zavreti, je dal Franciji slovo in se odpeljal na Angleško. Tam je ustanovil tako imenovani »odbor svobodnih Francozov-; in začel v besedi in dejanju delali propagando med Francozi v matični državi in v kolonijah za nadaljevanje vojne na strani Angležev.
General de Gaulle je zmerom slovel po tem, da se ni maral. kazati \ javnosti; zato je o njegovem zasebnem življenju le malo znanega. Vemo le to, da je poročen in da ima tri otroke, eno deklico in dva dečka, v starosti 16, 15 in 13 let. Niegova žena in otroci žive nekje na Angleškem in niso v nikakršni zvezi z njegovim javnim delovanjem.
Kot višji častnik je de Gaulle že zdavnaj pred sedanjo vojno pisal v francoskih vojaških listih strokovne članke o modernem vojskovanju. Njegove tri knjige Au Fil de 1’Epee (1932.), Vers 1'Arniče de Metier (1934.) in La France et son Armee (1939.) so zaslovele daleč preko meja njegove domovine. V svoji drugi knjigi se je zavzemal za strategijo izdatne uporabe tankov in oklepnih avtomobilov in priporočal napadalne metode, k i so jih potem uporabili Nemci pod generalom Guderia-n o m proti Franciji.
General Guderian, mož, ki velja v nemških vojaških krogih za očeta nemškega mehaniziranega vojskovanja in za glavnega zmagovalca nad Francijo, je v strokovnih člankih, ki jih je napisal zadnja štiri leta, sam priznal veljavo teorij tedanjega polkovnika de Gaulla. Po cele strani \i njegovih knjig in člankov je general Guderian citiral dobesedno. Nedopovedljiva tragika je hotela, da je general Guderian sleherno podrobnost ki jo je našel in navedel teoretik de Gaulle, skoraj do pičice uporabil proti Franciji. Celih pet let so bile te teorije nič kolikokrat na dnevnem redu konferenc; Paul Reynaud je bil med tistimi redkimi, ki so jih v celoti odobravali in zagovarjali. Kje je vzrok, da se je francoski generalni šf.'b tako trdovratno upiral njih ures-
"enju?
General de Gaulle je v tragičnih dneh poloma Francije povedal v nekem radijskem govoru; maršal Petain, od 1. 1922. do 1931. generalni inšpektor francoske vojske in 1. 1934. francoski vojni minister, bi bil imel moč in ugled, da uveljavi Gaullovo teorijo v praksi. Toda maršal Petain, vojak stare šole, ni veroval v novo vojno tehniko . . .
Ko je Paul Reynaud poklical 6. maja 1940. de Gaulla v vojni kabinet, je bilo prepozno za improviziranje česar koli uspešnega proti metodi, ki jo je bil nasprotnik sam prevzel z odkritim priznanjem nje očetovstva. General de Gaulle je poskusil še poslednje; vrgel je - v bitko tanke in oklepne avtomobile, da, celo tovorne avtomobile z improviziranim oklepom — toda izprevideti je moral, da ni več rešitve; kaos je bil že prevelik.
Na p<51itično-vojaškem polju se je de Gaulle zmerom zavzemal za kar najtesnejše sodelovanje med Francijo in Anglijo. Ko je bila katastrofa že neogibna,	si	jo	general	de	Gaulle
obupno prizadeval, da bi prepričal vodilne francoske politike, da mora Francija vojno nadaljevati, če hoče živetii	-"56 ■	*-i	’-o >»	t-0	*vj»{
oi	i'ii	.;,	'.L -	J i \
n t	r	\>t-	v»	ir.i	t
de ■ --:i '	-	;	h	■■■■<	?	:
Exchanqe Telegraph, London
ITALIJANI V ABESINIJI
Politične in gospodarske razmere v anektirani koloniji
Prve dni januarja 1935. se je pripetil oni usodni incident pri Ual-Ualu, ki je imel odločiti bodočnost Abesinije in posredno tudi usodo Evrope. Prve dni januarja 1935. je bilo tudi, ko je prišel tedanji francoski zunanji minister Pierre Laval v Rim na uraden obisk...
O notranji zvezi med obema dogodkoma so že takrat mnogo ugibali. To, kar je svet takrat samo slutil, je sloveči francoski pisatelj Jules Romains te dni javno izrekel. Napisal je v londonskem tedniku Saturday Evening Post, da se je februarja 1935. vozil skupaj s tedanjim francoskim zunanjim ministrom na zasedanje Zveze narodov v Ženevo. H'S *tj
d:-j”-;, teh:
Z’TZ V
1C-<3 v-r t« V'*'
L -r‘ 3K '
trsi*'s*	&.
„.-i
Danes, ko se vnovič bije boj za Abesinijo, zahteva poštenost, da se ugotovi: Italija i napadla in osvojila Abesinije brez vednosti in pristanka teda-
e francoske vlade
rabijo za prenočevanje, ker prinaša nočno potovanje razne nevšečnosti.
Največjo skrb zadajajo rudninska bogastva Abosinije. Nekateri so mislili, da je njihova vrednost velikanska. To pa ni res.
Italijani so se posebno začeli zanimati z.a abesinski petrolej leta 1923., ko je neka anglo-ameriška družba do-| bila koncesijo	za izkoriščanje petro-
! leja v Hararju	'za 50 lot na 650 kva-
postal mohamedansko središče vse ! dratnih milj velikem področju. Odtlej Vzhodne	Afrike.	V	važnejših	krajih so zaslovela	abesinska petrolejska
so	Italijani	zgradili	džamije.	Ustano- | polja -, vendar	niso doslej našli še ni-
Pet let že mineva, odkar je Italija razobesila svojo zastavo v Abesiniji.
Prva važna stvar, ki so jo storili italijanski zavojevalci, je bila preureditev petnajstih abesinskih pokrajin v pet upravnih področij, pod katera spadata tudi prejšnji italijanski koloniji Eritreja m italijanska Somalija.
Upravne oblasti so favorizirale mohamedansko prebivalstvo. To se najbolje vidi v razvoju Hararja, ki je
nes v Abesiniji že okrog -200.000 Italijanov) so pšenica, ječmen, oves in nekateri tipični abesinski pridelki, kakor taf, dagusa in dura (zamorsko proso); zadnja dva rabijo za izdelovanje alkohola.
Drugi važen pridelek je bombaž, ki ga .lahko sadijo pred vsem v Arnhari in Sidamu. Gojenje bombaža nadzira Abesinska družba za bombaž. Ta družba dovoljuje svojim farmarjem, da hkrati goje tudi žito, oljko, pomaranče in razno povrtnino in da rede govedo.
ZEUZnfCA
TOHUfi
»ASMA
AlMARA
u i r-
f- n	mvia
m* a
'Jt,
d/hsda
J OM
><?
: q/AifiA
B
UAL- y>c
5 t
OOLO
vili so mohamedansko vseučilišče v Hararju. Učenje arabščine je postalo tam obvezno. Italijani trde, da je to logična posledica uvedbe avtonomij. Toda vedeti je treba dvoje: da so mohamedanci poceni delavci in da živi v Afriki 44 milijonov pripadnikov Mohamedove vere, da je torej njih favoriziranje tudi v skladu s političnim računom.
Po uradnih italijanskih podatkih je vojni pohod v Abesinijo stal Italijo 12 milijard lir. Prav tolikšno vsoto je Italija namenila za gradnjo cest in drugih javnih del za dobo šestih let. Nadaljnja milijarda gre vsako leto za upravo in druge tekoče potrebe. Vse to predstavlja precejšen primanjkljaj v italijanskih financah.
Zato se je italijanska vlada potrudila, da s smotrno politiko zadela nastale vrzeli. Tako se je ustanovila skupina kolonijskih monopolov z glavnico 4 miliiard lir. V Hararju so ustanovili veliko družbo za smotrno izkoriščanje rudnikov (Družba je pomembna'tudi zato, ker je 49% njenih delnic v nemških rokah, čeprav si je Italija izgovorila pravico, da te delnice do 1. 1942. odkupi.) Dotedanjo zanienjavno trgovino je Italija odpravila že v začetku julija 1936. Abesinski tolarji so izginili Ko j po zasedbi. Abesinci morajo delati za mnogo nižjo mezdo kakor italijanski.
Prvi del gospodarskega programa je obsegal zgraditev cest; in v tem so Italijani dosegli velik uspeh. Tra: sirali so pet glavnih cest v dolžini 2000 milj; to delo je zvečine že končano. Na poti od Masaue do. Adis-Abebe vozijo avtobusi najnovejšega tipa. Vožnja traja po voznem redu pet dni, čeprav je razdaljo mogoče prepotovati v 50 urah. Ostali čas po-
kjer omembe vrednih vrelcev. Pač, nekaj jih je v Danakilu. Pred 30 leti sta jih izsledila baron Franchetti in profesor Anaratone, a od takrat pa do danes niso ti vrelci imeli nikakršnega trgovskega pomena. Podobne vrelce, samo na dosti večjem prostoru, nahajamo -v britanski Somaliji, toda večino petroleja porabijo domačini sami.
Produkcija zlata v italijanski Afriki jc že večja, vendar ni verjetno, da bi njena vrednost presegala 3 milijone dolarjev (četrt milijarde din) na leto.
Železo je za Italijo dosti važnejše od zlata. Abesinija ima železo, a malo je takšnih ležišč, ki bi zanimala geologe. Nekatera ležišča v Amhari in na skrajnem severu bi- lahko dajala železo, malo je pa verjetno, da bi začeli to rudo izkoriščati v Abesiniji prej kakor v Eritreji, kjer so rudniki dosti bogatejši in- imajo poleg tega še ležišča mangana. Ta ruda je neobhodno potrebna za -izdelovanje jekla. Nekaj mesi v Eritreji, v bližini manganovih rudnikov, je silno hitro zraslo. S čašom bo najbrže katero izmed njih postalo središče jeklo-ve produkcije za vso kolonijo.
Zdaj pridobiva Abesinija samo dve rudi v zadostili količini za prodajo: zlato in platino. Našli so že tlidi druga ležišča, kakor na primer bakra, premoga in marmorja, a njihova količina je neznatna.
Kmetijske možnosti v Abesiniji so sicer velike, a zahtevajo velikanske investicije. Abesinija pa lahko zalaga Italijo z zadostno količino bombaža, mesa in kave za domače potrebe, a tudi za izvoz.
Glavni kmetijski pridelki kolonistov (po časopisnih poročilih prebiva da-
Glavna abesinska pristanišča so Masaua in Asab ob Rdečem morju in Mogadišo, Metko in Krismaio ob Indijskem oceanu. V vseh teh pristaniščih bi lahko pristajal} veliki parniki, a za zdaj še niso opremljena s potrebnimi pripravami. Dotlej bo Dži-buti še dalje služil kot glavno pristanišče •'a uvoz in izvoz.
Cutrent History, Newyork
Zemljepisni podatki
ABESINIJA
Do italijanske zasedbe leta, 1936. je bila Abesinija poslednja neodvisna država v Afriki. Meri okrog 1,120.000 kvadratnih ’ kilometrov in je po večini gorata i» težko prehodna. Žito uspeva šele od višine 1800 metrov. De. žela šteje okrog 12 milijpnov ljudi. Glavno mesto je Adis Abeba, zvezana z ^edino železnico s pristaniščem Dži-butijem v francoski Somaliji. — Prebivalci Abesinije so pastirji, manj se bavijo s kmetijstvom. Po večini so mo-hamedanei,, ohranil se je pa še edini otek krščanske koptske veroizpovedi v Afriki. Iz Abesinije izvažajo zlato, kavo, -kožo. bombaž. Od 1. stoletja po Kr, do i. 1936. je bila Abesinija cesarstvo.
ERITREJA
meri 120.000 km- in šteje okrog 600 tisoč prebivalcev. Važnejši mesti sta pristanišče Masaua in Asmara, sedež italijanske oblasti. Prebivalci so nomadi in se po večini bavijo z živinorejo.
ITALIJANSKA SOMALIJA
meri 490.000 km! in šteje 740.000 duš. Glavna mesto je pristanišče Mogadišo (36.000 ljudi). Dežela izvaža bombaž in kože. Prebivalci so hamitsko-semit-ski mešanci mohamedanske vere.
Po zasedbi Abesinije je Italija združila Abesinijo. Eritrejo in Somalijo ▼ enotno kolonijo pod imenom Italijanske Vzhodne Afrike.
DRU7.INPKI TEDNIK
G. II. 1941.
Skrivnost japonskega vohuna
ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA
RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE
IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ
Mala vodno vila h.c.anoersen
28.	nadaljevanje
Ugovarjala sem proti svoji aretaciji, ki sem jo imenovala samovoljno in nezakonito, posebno zato, ker leži Tsingtao na kitajskem ozemlju. »Gospa, saj niste aretirani, vi ste samo naš gost,« je rekel polkovnik. Zgražala sem se nad tem, da se me je drznil Šoinigi udariti. Polkovnik se je obrnil k njemu in mu rekel v japonščini (ki sta jo moja otroka razumela):
»Naredili ste hudo napako. Ta ženska ni Rusinja. Iz brzojavke je razvidno, da je odlično vzgojena dama, ki govori več jezikov in dopisuje v časnike. Mogli bi imeti sitnosti... bolje je, da se ji opravičite.« Šoinigi je napravil globok poklon in mi rekel	angleški:	»Zelo žal mi je,	da
sem udaril gospo. Oprostite prosim, mislil sem, da ste Rusinja.«
Odvedli so nas nazaj na ladjo in spravili v kabino tretjega razreda. Ko je ladja tisto noč odplula proti Šanghaju, naših imen ni bilo v potniškem seznamu. Dva dni, ko je Tsingtao M aru čakala v Šanghaju, smo ostali zaklenjeni v svoji kabini. V Tsing-tau so kitajske oblasti še enkrat prišle	na ladjo,	a	jih niso pustili	do
nas.	Ko smo	bili	spet v Dairenu,	so
nas	odpeljali	na	japonsko orožniško
poveljstvo, kjer so nas pustili 24 ur biez hrane. Po dolgih prošnjah so mi dovolili telefonirati italijanskemu trgovcu Luraschiju, ki nam je prinesel nekaj jedi: naročila sem mu, naj brzojavno obvesti mojega moža v Tsingtau, da smo aretirani in brez slehernega denarja. Pri tej priložnosti so orožniki povedali Luraschiju, da mojega moža zasledujejo, češ da n; poravna! večjega dolga pri Foto-polu.
Moj mož je dobil brzojavko v Šanghaju. Takoj je brzojavno nakazal Luraschiju 400 dolarjev zame: Japonci so mu nasilno vzeli denar, tako da nisem dobila niti centa.
Bila sem osem dni v zaporu, ko sia prišla k meni iz Harbina načelnik politične policije in agent Zava-rov. Mene in otroka sta odpeljala nazaj v Harbin, kjer so nas vrgli v umazano celico kriminalnega oddelka Dva dni nato so Genevievo in Hala pustili nazaj k moji materi, ki je bivala v Harbinu.
Čez teden dni so me peljali k Sa-ceju na naslednje zasliševanje:
»Ali veste, če je imel vaš mož zveze s kitajskim kuomitangom? . . . Ali je Zid? . . . Ali je prostozidar? . .. Ali je imel stike z banditi?... Kaj vam je pripovedovat o Kaspejevi zadevi? . . .«
Na vsa ta vprašanja sem odgovorila, da ni moj mož nikoli razpravljal z menoj o službenih zadevah ter da ni nikoli prinašal domov pisem ali dokumentov.
Spet je minilo devet dni; iznova so me odvedli v Sacejevo pisarno, kjer sem našla tudi nekega majorja, ki je dobro obvladoval angleščino, a čigar ime sem pozabila. Major me je vprašal:
»Zakaj se je vaš mož tako zavzemal za to, da bi Kaspejevi ugrabitelji dobili čim višje kazni? .. . Kdo mu je dajal ukaze, da si je tako prizadeval v tej smeri?.. . Ali so bili to Židje?... Ali masonska loža?... Informirani smo, da je vaš mož v zadnjih osemnajstih mesecih po neki tuji banki dobil 200.000 dolarjev in da so z denarjem plačevali bandite zato, da bi podminirali japonske železnice. Kdo so bivši kitajski uradniki, ki jih je vaš mož ponoči obiskoval v samostanu? ... Ali je šel kdaj ven preoblečen v žensko?... Znano nam je, da je član neke angleške lože ... Ali je kdaj zahajal v masonsko ložo v Harbinu?«
Odgovorila sem, da o vseh teh trditvah prav ničesar ne vein.
»Vaš mož piše y Šanghaju knjigo proti Japoncem in proti Mandžukuu,« je nadaljeval major. »Sporočite mu, naj nikar ne piše ničesar o tem, kar ve, če hoče svojo družino še kdaj videti.«
Na to sem odgovorila: »Najlaže boste pripravili mojega moža do tega, da ne bo ničesar povedal, če me izpustite, da se odpeljem v Šanghaj.«
»Zelo trmasta ženska ste« je rekel Sace. »Toda mi Japonci znamo pripraviti trdovratne ljudi do besede...
Čez nekaj minut so pripeljali neko Rusinjo... bilo jo je strašno pogledati. Nobenega lasu na glavi... vsi nohti na rokah so ji bili odtrgani.
»Glejte,« je rekel Sace. »Ni hotela govoriti, zato smo ji izpulili lase, čop za čopom... in poglejte, kako čedno manikirane roke ima.«
Pogled na nesrečno mlado ženo je bil tako grozoten, dn sem skoraj omedlela. Toda zbrala sem se in odgovorila:
»Lahko me mučite, da, toda zapomnite si, da je moj mož prost... in če ga poznate, kakor sami pravite... mo-
rate dobro premisliti, kaj počenjate z menoj.«
Odvedli so me nazaj, v umazano celico.
V strašnih dnevih svojega jetništva sem videla mnogo Kitajcev in Rusov, ki so jih popolnoma zdrave odpeljali iz njihovih celic in jih prinesli nazaj na nosilih z zlomljenimi, zmaličeninfi udi. Posrečilo se mi je govoriti z nekaterimi izmed žrtev in izvedeti njihova imena.
Med njimi je bila šestnajstletna kitajska deklica po imenu Han Jui-ji, ki je prebila že šest mesecev v ječi. Mučili so jo že nekajkrat; dvakrat so ji žgali noge z električnim likalnikom in veke z vžigalicami. Ko sem jaz odšla, je bila še vedno v zaporu. Drugi Kitajki, gospe Co Ji-manovi, stari 27 let, so s šibrami preluknjali noge kakor rešeto, da bi govorila, in ko je le ugovarjala, da nima ničesar izpovedati, so ji s strelom od blizu raztreščili glavo. Neko sovjetsko Rusinjo, gospo Klavdijo Markovno Za-harčenkovo, so mučili 40 dni zapored vsak dan na vse mogoče načine; zdrobili so ji vse nohte na obeh rokah, izpulili vse lase do korenin, ožgali z vžigalicami veke na očeh; visela je cele ure obešena za noge ali pa za razmrcvarjene roke. Nazadnje, ko so se prepričali, da ničesar ne ve, so jo pustili oditi.
V sovjetski bolnišnici, kamor se je zatekla, so ji povedali, da bo ostala vse življenje pohabljena.
Od časa do časa so mi zagrozili s trpinčenjem, če ne napišem možu pisma in ga prosim, naj se vrne .nazaj v Mandžurijo. Nikoli nisem dognala, zakaj svoje grožnje niso uresničili.
Konec prvega meseca svojega jet-ništva sem zaradi stradania in ker sem morala ležati na golih, vlažnih tleh brez odeje, shujšala za 25 funtov; začele so se me lotevati pogoste
Fotografirajte za .Družinski tednik!'
omedlevice. Jetniški zdravnik g. Ja-sinski je izjavil policijskemu šefu, da bom umrla, če ne bodo bolje ravnali z menoj. Po tem zdravnikovem svarilu so mi dovolili dobiti od doma nekaj odeje in blazino; odtlej sem smela sprejemati od doma tudi nekaj hrane, a samo dvakrat na teden.
Zjutraj na osem in osemdeseti dan mojega jetništva so mi povedali, da sem prosta, in da lahko živim s svojo družino v Hotelu Sibiriji, vendar da ne smem zapustiti Harbina.
Ko sem odhajala iz ječe, mi je rekel Sace:
»Pišite svojemu možu in mu recite, naj nikar ne dela škandala v šang-hajskih časnikih. Povejte mu tudi, če ima on prijatelje med banditi v Mandžukuu, imamo mi svoje agente v Šanghaju in vsepovsod po svetu, kamor koli bo šel.«
Ostala sem v Hotelu Sibiriji in Sace me je prišel večkrat obiskat. Zdaj je bil zelo vljuden z menoj, skrbelo ga je moje zdravstveno stanje, a še vedno mi je prigovarjal, naj pišem svojemu možu in mu zagotovim, da se dobro počutim, da so Japonci lepo ravnali z menoj, in naj ga prosim, da b: nikar ničesar ne pisal proti Japon-ccm in Mandžukuu.
18. februarja 1937. so me klicali v urad glavnega policijskega ravnatelja. Še vedno sem bila tako slabotna, da me je morala spremljati moja hčerka Genevižve. Ker so nam rekli, da ravnatelj — ime mu je bilo Arai — ne zna drugega jezika ko japonski, je šla z nama hči barona Mazuna za tol-mačico. Ravnatelj nam je ponudil sedeže in nam rekel:
»Vesel sem, ker vam morem povedati, da lahko odidete s svojima otrokoma iz Mandžurije, kadar vam bo drago. Ko pridete v Šanghaj, povejte svojemu možu, da samo dejstvo, da je bil primoran delati za Japonce, še ne opravičuje izdajstva, ki ga je zagrešil nad nami, ko se je zvezal z banditi.«
Zahtevala sem, naj mi vrnejo denar in dragulje, ki jih je japonska policija odnesla iz moje kabine na parniku Tsingtao-Maru, toda rekli so mi, da o tem v Harbinu ničesar ne vedo.
Nazadnje smo 21. februarja odpotovali iz Harbina proti Dairenu. Vsi naši prijatelji so bili veseli te novice, vendar se niso upali na postajo iz bojazni, da ne bi zaradi tega sami zašli v nevšečnosti. Nekateri so nam poslali cvetlice v naš oddelek v vlaku. Japonski častnik jih je vrgel ven, ko le Izvedel, komu so namenjene.
a ubogega ianta iz Modernega Hotela, ki mu je bilo naročeno, naj nam odda šopke, so oklofutali in ga s cvetjem vred vrgli iz vagona.
Iz Dairena smo 23. februarja odpluli proti Šanghaju s parnikom Dai-ren-Maru, Na ladji je bil isti policijski častnik Šoinigi, ki nas je oropal pred šestimi meseci. Zahtevala sem, naj mi vrne mojo lastnino, toda zavrnil me je s sarkastičnim nasmehom:
. »Zahvalite Boga, da se živi vračate iz Mandžukua po vsem tem, kar nam je storil vaš mož. Ne pozabite mu povedati, naj nikar ne misli, da se nam je zdaj izmuznil. Japonska ga bo že še dobila v svoje roke.'
EPILOG
»Bog vas bo varoval. Pomagal vam bo, da srečno pridete nazaj na Kitajsko, in ne bo dopustil, da bi nesreča prišla nad vašo družino.«
To so bile besede, ki mi jih je govoril eden izmed mojih najboljših kitajskih prijateljev. Bil je plemenit človek stare šole, poštena duša, trden! sam v sebi ko hrast.	!
Uto zatem, ko sem izvedel, da so! japonske oblasti zapečatile mojo uso-I do, sem odšel k temu staremu prija-! telju, da bi mu še poslednjič stisnil! roko. Ko sem stal pred njim, me je z! obema rokama objel okoli ramen,! uprl vame oči in mi govoril: »Prijatelj, jaz sem danes starec. < Ničesar več ne morem storiti za svoje ljudstvo in za svojo drago Mandžurijo. Toda vi ste še krepki. Vedite, vi ste edini belec, ki je bil skoraj pet let živa priča strašnih nasilstev, ki jih Japonci uganjajo nad kitajskim ljudstvom v 'Mandžuriji.
»Nihre hi bolj poklican kakor vi, j da opiše zločine in brutalnosti, ki jih je ta oborožena barbarska drhal zagrešila n*d mirnim in delavnim ljudstvom. Če se. k.% lipam, srečno vrnete na Kitaisko, morate vse storiti, kar je v vaših močeh, da seznanite svet z resnico o madžurski tragediji, resnico, ki ie ne bodo potvarjale koristi raznih poročevalski^ agencij, ki ie ne bo olenšava>o ča-sopisie, nad katerim ima kontrolo japonski denar.
»Golo resnico... Obljubite?-' »Obljubliam — vso resnico »Rememher! Ne no^abite!« To je; bi>a poslednja beseda, ki mi jo je re-i kel.	!
Meseci so minevali... šest mesecev, neprestanega napora, da bi rešil svo-; jo družino iz klešč japonskih voja-; ških oblasti.	<
Zaplemba vsega mojega imetja v<; Harbinu... neprestano preganjanje ja-5 ponskih oblasti, ki se niso ustavile pred ničimer, da bi mi onesrečile življenje tudi v Šanghaju... žilava borba za obstanek s tako majhnim upanjem v uspeh, da bi se še tako srce zgrozilo... Vse to mi je jemalo čas za izpolnitev slovesne obljube, dane staremu prijatelju Kitajcu, čigar obraz še zmerom živi pred mojimi duhovnimi očmi, čigar oči še zdaj vidim uprte v svoje in čigar glas mi še danes zveni v ušesih: »Remember/«
'Oh
 r{ - ■ -
.
1' 7
m j
; Lepega dne je pa šel glas po \ deželi, da se bo princ poročil z lepo hčerjo sosednega kralja in zato grade zdaj tako razkošno ladjo. Govorili so sicer, da bo odpotoval princ samo na ogled sosedne dežele, toda v resnici je šel na ženitvene oglede, da bi videl hčerko sosednega kralja. Spremljalo naj bi ga veliko spremstvo. Mala vodna vila je zmajala z glavo in s-e nasmehnila, ker je poznala prutčeve misli vse bolj kakor drugi.
»Moram odpotovati,« ji je bil dejal princ. »Moji starši zahtevajo, da vidim lepo prineesko, vendar me ne bodo silili, naj jo pripeljem domov kot svojo nevesto. Ne morem je ljubiti ker ni podobna lepi deklici iz svetišča, ki si ji ti tako podobna. Če bi si kdaj izbral nevesto, bi to bila prej ti, moja mala nema najdenka z govorečimi očmi!«
»Saj se menda ne bojiš morja, moje nemo dete?« jo je vprašal, ko
sta stala na prekrasni ladji, ki naj bi ga odpeljala v deželo sosednega kralja. In pripovedoval ji je o viharjih in tišinah na morju, o čudnih ribah v globini in o vsem, kar so tam videli potapljači. Smehljala se je ob tem njegovem pripovedovanju, saj je sama vendar bolje kakor kdor koli drugi vedela, kako je tam doli, na dnu morja.*
V	mesečni noči, ko so vsi razen krmilarja spali, je sedla na ograjo ladje in strmela v bistro vodo pod seboi. Zdelo se ji je. da je zagledala očetov grad. Visoko zgoraj je stala babica s srebrno krono na glavi in strmela skozi tokove proti gredlju ladje. Tedaj so priplavale njene sestrice po vodi k njej. žalostno so jo gledale in vile bele roke. Pomahala jim je, hoteč povedati, da se ji # godi dobro, toda približal se ji je vajenec z ladje in Sestrice so se potopile tako hitro, da je fantič mislil, da je bila belim, ki jo je bil videl, samo pena na valovih-
Drugo jutro je ladja zaplula v pristanišče razkošnega mesta sosednega kraljestva. Vsi cerkveni zvonovi so zazvonili in z visokih stolpov so trobili trobentači, po cestah so pa stali v vrsti vojaki častno stražo z nasajenimi bajoneti in vihrajočimi zastavami. Vendar princeske še ni bilo tam: pripovedovali so, da so jo dali vzgajat v neko svetišče, kjer se je učila- vseh kraljevskih čednosti. Naposled se je le pripeljala.
Mala vodna vila je bila že zelo nestrpna, da bi videla njeno lepoto; ko jo je zagledala, si je morala priznati, da česa lepšega še svoj živ dan ni bila videla. Njena polt je bila tako čista in nežna in
In zdaj sem izvršil svojo nalogo
S	to knjigo sem izpolnil svojo obljubo, da seznanim svet z nepotvorjeno resnico, da vžgem japonskemu militarizmu Kajnovo znamenje na čelo; da razkrinkam pred vestjo vsega sveta ropaželjne oficirje japonske armade, da razkrijem neizmerno brezno nizkotnosti, v katero se morejo spustiti ti divjaki v uniformah; da v imenu človečanstva, civilizacije in pravice popišem moieče ponižanje mandžur-skega ljudstva pod njihovo vse uničujočo vlado.
Pripovedoval sem samo o resničnih dejstvih, o dejstvih, ki sem jih videl na svoje oči, o dogodkih, pri katerih sem bil sam neprostovoljen soudeleženec. Marsikateremu bralcu so se morala zdeti ta dejstva prepošast-na, kakor grozotne sanje. Toda samo tistim, ki ne poznajo Japoncev od blizu — tistim, ki jih je življenje zaneslo v ožji stik z japonskim militarizmom, se bodo zdela popolnoma naravna.
Vse, kar ve danes svet o Japoncih, je ena sama velika knjiga napačnih informacij. Za mnoge se moramo zahvaliti Angliji. V času pred ports-mouthsko pogodbo leta 1906. in po njej, ko je britanski lev, ki ga je navdajal strah in spodžigala častihlepnost, mislil, da mora ruskemu medvedu izpuliti kremplje in izbiti prednje zobe, je bil ves svet zmeden zaradi hrupa britanske propagande v hvalo tega čudovito hrabrega, delavnega in naprednega malega naroda Nove Japonske Večina nas se še vedno vdaja budalosti te tridesetletne, monumentalne laži. Britanski konservativci so pomagali ustvariti to pravljico junaške Japonske. In za to
pravljico je rasel pošastni Franken-stein, ki danes grozi tistim, ki so ga pomagali ustvariti
Japonska in vse japonsko je po opisovanju propagatorjev pravi čudež. Milni balonček, ki ga je lepo opazovati v igri varljivih svetlobnih efektov, a se vam izkaže prevara, ko se mu približate. In čim bliže ste mu, tem bolj presenetljiva je njegova laž in ničevost
Njihova osladna vljudnost je samo površna polituia, njihova dvorljivost prosojna laž Japonskemu samuraju* so dovoljena vsa sredstva, samo da vodijo k zastavljenemu smotru. Igrača mu je lagati, varati slepariti, spletkariti, svetohliniti, licemeriti, samo če mu to obeta denar ali oblast. Zlaganost jim je v krvi. Nikogar še nisem srečal, ki je prišel kdaj v stik z njihovimi uradniki ali častniki, ne da bi čutil globoko zaničevanje do njihove smešne neotesanosti. V tem pogledu so si pridobili Japonci svetoven sloves.
Cl i vj »v**r, ,*■	.	•	■	*
Kft iic1«	v'
C,'"Ki V < 7 ■ •
Spravljati v zvezo besedi civilizacija in japonski militarizem je nemogoče, nesmiselno početje. Kar koli imajo bodisi v kulturi, umetnosti, etiki ali veri, je izposojeno, privzeto ali posneto, prav tako vse, kar so dosegli v trgovinstvu ali industriji Duhovno, miselno in gmotno vodi Japonsko tolpa brezvestnih posnemovalcev.
Japonska literatura je presajen kitajski izdelek. Toda če je ta neizčrpna zakladnica filozofije, etike in ljudske modrosti, je ona samo izpačena parodija, neskladna zmes izmišljenega nesmisla, temelječega V. jr* **.{*•! * «•'
1: • •}>'■,• t '5 v- ‘/V;	'<-V< ir e IT ’• ••4
ir*;*.'i > In kaj naj rečemo o morali naroda, ki prodaja stotisoče svojih deklet trgovcem z belim blagom in
*	Samuraji, japonsko vojaško plem-
stvo.
pod dolgimi, svilenimi trepalnicami so se smehljale sinječrne, zveste oči.
»Ti si me rešila,« je vzkliknil princ, »ko sem ležal na obali kakor mrlič.« In pritisnil je svojo zardelo nevesto na svoje srce.
»Oh, presrečen sem,« je dejal mali vodni vili, »tisto, kar se sploh nisem drznil upati, se mi je izpolnilo. Ti se boš veselila z menoj, saj ti me izmed vseh najbolj ljubiš!« Mala vodna vila mu je poljubila roko in že ji je bilo, kakor da ji poka srce. Saj njegovo poročno jutro ji bo prineslo smrt in jo spremenilo v peno na morskih valovih,	»	...	...
Dalje prihodnjič
zalaga z njimi večino javnih hiš na Daljnem vzhodu? Kje na svetu še, razen na Japonskem, bi mogli oddati mlado, deviško dekle v večletno vzgojo lastnikom javnih hiš, da bi se potem vrnila domov in omožila, kakor da se ni nič zgodiloi
Predolgo so pustili tej čredi ropa-željnih volkov, da se je klatila nemoteno po svetu. Po vseh glavnih mestih sveta jih vidite, kako hodijo okoli, našemljene v cilindrih in Ira-kih, in vsakdo med njimi je emisar te volčje zalege.
Ko to pišem, imajo milijon vojakov in ogromne skladovnice orožja na Kitajskem; milijone nedolžnih ljudi zatirajo in uničujejo milijardna bogastva. Toda pravo zatiranje in ropanje ljudstva sta šele na pohodu. Če se Japoncem posreči zasužnjiti Kitajsko tako, kakor so zasužnjili Mandžurijo, se bo naglo širil sistem ropanja, plenjenja, klanja, ugrabljanja, izmozgavanja, zatiranja in poniževanja velikega naroda, sistem, ki ga sami imenujejo »pot bogov«. Prišle bodo mnoge hujše stvari, kakor jih opisujejo te strani, še večje strahote, kakor sem jih leta in leta gledal sam na svoje oči
Svet je treba posvariti, preden bo prepozno
Resnična Japonska mora biti razkrinkana v vsej . strašni goloti svoje nadute sebičnosti.
Vsa imena, ki sem jih omenil v le/ knjigi, so resnična. Izpustil sem samo imena oseb, ki še danes žive v Madžuriji v območju laponske maščevalnosti.
Ko sem se lotil te naloge, sem mislil samo na dvoje: da bi, kakor je želel moj stari kitajski prijatelj, služil človeški civilizaciji in ostal zvest mandžurskemu ljudstvu. Moja vest je zdaj mirna. Ko se poslavljam od Daljnega vzhoda, lahko spet kljubujem življenju, z vero v novi svet, ki stoji pred menoj.
Konec
SPISAL EDGAR VVALLACE * PREVEDEL Z. P
za /.Družinski tednik!
/i£S,M I.1ATEKARTO-TO64 /4Z. .	Mi/iari +/77 e/vs že m J S)
moramo, da pride kdo noter postiljat ležišče. Ako moja domneva drži, bo odplula ,Umveli‘ čez kakšno uro po reki navzdol. Malo prej sem že opazil, da so na drugi ladji ugasili vse luči. Nemara prav zdaj izpre-minjajo napisne črke.«
»Koga le še čakajo?« je zamrmral Joe. »Zmerom sem mislil, da potrebujejo za plovbo veliko vodo. In zdaj je plima na višku. V tem dežju je prav zares dovolj temno, tako da bi se še kakšen ,dread-nought* skril!«
Na vratih njihove kabine je bilo nešteto lukenj za zračenje. Skoznje je Lynne opazoval dogajanje v veliki sprednji kabini. Skozi ozko špranjo priprtih vrat v nasprotni steni velike kabine je nejasno videl medlo luč.
Ko je že nekaj časa napeto opazoval to luč, je opazil, da se je zdajci premaknila in izginila na valovno palubo. Od spodaj je bilo slišati šum dinama — in medtem ko so vsi trije napeto prisluškovali, so zdajci zaslišali oglušujoče tuljenje ladijske sirene.
»Kotli imajo že pare na pretek,« je omenil Willing. »Zdi se, ko da je vaša domneva pravilna, Lynne. Obetajo se nam še čedne dogodivščine.«
Tudi po drugih znamenjih so lahko sklepali, da je na palubi vse oživelo. Nad glavami so slišali neprestano cepetanje obutih in bosih nog. Malo pozneje so zaslišali odmerjeno petje mornarjev, ki so menda dvignili čoln iz vode in ga potegnili na palubo.
Četrt ure pred tremi se je zdajci oglasil ropot sidrnega škripca in skoraj ob istem času je zaslišal Lynne dobro mu znan glas. Vrata zunanje kabine so se odprla in Fing-Su je veličastveno vstopil. Bil je zavit v dolg, s kožuhovino podložen plašč.
»To je vaša soba, gospodična; tukajle boste stanovali. Ako boste razsajali, kričali in razbijali, bom že našel na parniku primernejšo kabino za vas!«
Z vso energijo je moral Clifford Lynne zadušiti krik, ki mu je silil iz grla. Za Fing-Sujem je stopilo bledo dekle v kabino. Bila je brez klobuka in premočena od dežja, toda glavo je držala visoko vzravnano. Odločnost je sijala iz ni enih oči. V globini srca je zaječal, ko je spoznal Joano Brayevo.
36.	POGLAVJE
Joan je zdajci planila iz nemirnega spanja pokonci. Trdi udarci so padali na njena vrata, dokler niso bila do poslednje deske razbita. Fing-Su je stal v ozadju in poveljeval. Bil je začuden in ni mu šlo v glavo, s kolikšnim mirom se je Joan Brayeva vdala v svojo usodo. Prav nič se ni upirala, ko so jo odnesli v avtomobil, ki je čakal na dvorišču.
Noč je bila ugodna za takšen prevoz, zakaj ceste so bile prazne. Dva avtomobila z zastrtimi okni sta vozila z bliskovito hitrostjo proti Rotherhithu. Pozni avtomobilisti niso zbujali nikakršne pozornosti.
Ko je Joan izstopila v obupno samotni ladjarnici, je opazila, da ima sotrpina; nekega moža, ki ima glavo ovito v belo ruto. šele takrat je zaslišala njegovo stokanje in hropenje.
Stopala je po okrušenih stopnicah navzdol do vode, tam so jo pa prijele krepke roke in jo dvignile v čoln. Kakšna je bila vožnja od brega do ladje, se ni mogla več domisliti. Samo kakor v snu se je spominjala, da jo je nekdo nesel po strmi lestvici navzgor in jo tam posadil na mokro in spolzko palubo. Zbrala je vse svoje moči in se vzravnala. Tedaj je opazila Fing-Suja, ki je neprestano ko zamaknjen bolščal vanjo. Potlej so jo odpeljali skozi nekšna vrata v
medlo razsvetljeno in slabo opremljeno kabino...
Fing-Su je stopil k vratom in nekoga poklical. Lynnu se je zdelo, da je zaklical »mammy«. Pri priči je priracala debela Kitajka v kabino, brišoč si roke v umazati predpasnik.
»To je vaša spalnica!« je dejal Fing-Su, obrnivši se k Joani.
Pritisnil je na kljuko in za ped odprl vrata.
»Pazi, Amah!« je začel poučevati Kitajko v honanskem narečju. »Ostala boš pri tem dekletu in je ne boš pustila izpred oči. če bo kričala, moraš vse storiti, da bo obmolknila. In če tega ne boš storila...« Preteče je dvignil sprehajalno palico. Starka se je prestrašena stisnila v dve gube.
Parnik je že plul. Tuljenje siren je odmevalo v temno noč. Joan je stala pri mizi, poslušala šklepet strojnih brzojavov in kmalu nato zamolklo in enakomerno bobnenje ladijskega vijaka. Ves parnik se je lahno stresal.
Zdelo se ji je, da je vse skupaj le grd, pošasten sen. Kar verjeti
FOTO-
GRAFIRAJTE
ni mogla, da bi šlo za res. In vendar je bilo vse tako neznansko živo, doživljeno. Nemara se res vozi na parniku, ki plove po Temzi, da zavije na debelo morje.,.
Zdrznila se je.
Kakšen bo le konec te strahotne vožnje?
Da bi se opogumila, si je začela neprestano ponavljati majorjeve besede — in prepričana je bila, da ne bo snedel dane besede. Okoliščina, da so morali Kitajci razbiti vrata, je zgovorno dokazovala, da za to lopovščino major ni odgovoren. Toda le kje tiči njen zaščitnik? se je začudeno vprašavala. Kakor blisk z jasnega jo je spreletela misel na stokajočega moža s povezano glavo... Ni dvoma; gotovo so majorja ugrabili in ga s silo ugnali. Toda samo za trenutek jo je obšla ta misel. Ni ji šlo v glavo, da bi utegnil ta mož s kamnitno trdim obličjem moledovati za milost.
»Vi tukaj stanovati, Missi,« je začela debela Amah, ki si še zdaj ni opomogla spričo Fing-Sujeve grožnje. Govorila je polomljeno angleščino. »Jaz šla pripravit postelja za Missi...«
Naše novo
NAGRADNO TEKMOVANJE
Ali ste že kaj premišljali, kak« bi
Odprla je vrata v sosedno kabino skoraj na stežaj in vstopila. Joani se je zdelo, da je za kratek hip zaznala čudno drsanje po tleh, vendar se ni zmenila zanj, dokler ni zaslišala znanega glasu:
»Ali lahko utrneš luč?«
Skoraj bi bila omedlela, zakaj spoznala je glas Clifforda Lynna!
Minilo je nekaj sekund, preden je našla stikalo. Naposled ga je iztaknila skoraj skritega tik podboja vrat. Njeni prsti so tolikanj drhteli, da izprva ni mogla obrniti stikala! V tistem hipu, ko je luč ugasila, je stopil nekdo brž ob njeno stran. Močna roka jo je objela čez pleča in njena zadrževana žalost se je sprostila v krčevitem ihtenju, ko je položila glavo na Lynnove prsi. Sledil je dolg in globok molk, ki ga je le tu pa tam prekinilo njeno čedalje tiše ihtenje.
Tedaj je nekdo plašno izprego-voril:
»Jaz sem vaš edini sorodnik...« Bil je glas Joeja Braya. »Naravno je in primerno za mlado dvojico...«
»Jezik za zobe!« je siknil Lynne. Humor, skrit v nenavadnem položaju, da je hotel stari Joe zamenjati Clifforda in tolažiti dekle, v tem trenutku ni vžgal.
Oknu so se zdajci približali koraki.
»Zakaj si utrnila luč?« se je zaslišal Fing-Sujev glas.
»Mlada Missi se slačiti,« je odgovoril Cliff, posnemajoč v honanskem narečju glas debele Kitajke.
Razločno je slišal mrmrajoči Fing-Sujev glas:
»Zakaj se pa- ne slači v spalnici?«
Toda zdelo se je, da je vendar pomirjen, ker je spet odšel.
Clifford je lahko skozi okno opazoval, da plove parnik po sredini reke navzdol. Stroji so delovali le s pol pare. čudil se je, da je Fing-Su nastanil dekle na tako očitnem delu ladje. V Gravesendu bodo morali vendar uradniki pristaniške policije prav tod mimo in prav tako tudi pristaniški pilot, ki bo ladjo krmaril do izhoda v morje.
čez kakšno uro se bo že začelo svitati — in takrat bo nevarnost še mnogo večja! Zunaj so kuliji marljivo delali; čez kakšne četrt ure so z balami, ki so jih nalagali na palubi drugo vrh druge, zadelali prvo lino v kabini.
Položaj jetnikov je postajal od minute do minute nevarnejši.
»Fing-Suja bi bili morali kar prijeti, ko je prejle odprl vrata v našo kabino,« je modroval nadzornik Willing. Clifford je odkimal z glavo.
>r prosto se sliši, vendr.r ni kazalo tvegati! — Sicer imam slutnjo, da ~e ne bo upal prej stopiti v kabino, doKirr ne bo ladja na debelem morju,« je resno menil Lynne. >še marsikatera huda preskušaj« nas čaku. Ali se vrata po nobeni ceril ne dado odpreti?«
Willing se j<; z vso močjo uprl vanje, potlej je na stresel z glavo.
»Kvečjemu line bi lahko razbili,« jo menii.
Kljub resnim okoliščinam se je moral Lynne nasmehniti.
.-Niti vi, gospod nadzornik, bi ne mogli skozi tako tesno lino pobegniti!« je suho dejal.
Vendar bi lahko opozorili pristaniška policijo nase.«
»Dva neoborožena uradnika bi
♦ krstili junaka z naših risbic na tej|nar P/1.0 nič pnda ne pomogla.
♦ strani? Opozarjamo vas, da imate čas J Preden bi utegnila priklicati ojače-« za odpošiljatev odgovora samo še tlo {nje na pomoč, bi bili mi vsi vkup
♦	15. februarja.	J že zdavnaj mrtvi. Seveda je še ve-
♦ „	. .	,	tliko vprašanje, ali bi Img-Su v
ijl sjfflfaasa wlrPa"n« StffSS
rali odpreti kabino — in v trenutku, ko bo Fing-Su stopil vanjo, ne bo več nam slaba predla — temveč njemu!«
Premislite, odgovorile in pošljite do j Začelo se je daniti, vendar so J 15. t. m odgovore na:	Uredništvo * videli je malo svetlobe, zakaj bale.
« »Družinskega tednika«, Imenski na- S
♦ tečaj, Ljubljana, poštni predal 345.	t****
J ka« tri nagrade v gotovini:
1. nagrada: din 200'—
2. nagrada: din 100'—
3. nagrada: din 50'—
ki so jih kopičili okoli kabine, so kmalu pokrile tudi vse line za zračenje. še zraka je začelo primanjkovati; zrak je postajal čedalje zadušljivejši. Na te posledice Fing-Su menda ni mislil. Joan in naši štirje junaki so bili kaj kmalu prisiljeni, da so se umaknili v majhno »spalnico«, kjer je bilo vsaj dovolj svežega zraka. Tam so sedeli ure in ure in prisluškovali. Ladijski stroji so obmolknili. Ladja je stala dolgo uro sredi veletoka in se ni premaknila z mesta.
Vsem je že začel upadati pogum. Zdajci so spet zaslišali zamolklo bobnenje, čez nekaj časa se je začela ladja lahno pozibavati. Zaplula je na debelo morje...
Videti je bilo, da so bale naložili tako visoko samo zato, da bi zakrili kabino sredi palube. Ta domneva je bila res pravilna, zakaj komaj so zavili na morje, je spet posijal beli dan skozi line; tudi oster morski zrak je zavel v kabino.
Bil je že čas zajtrka, zato so napeto pričakovali, kdaj se bodo vrata odprla. Stara Amah se je toliko potolažila, da ni več vekala. Vdana v usodo je ždela v kotu. in zdelo se je, da se je sprijaznila s svojim ujetništvom. Zobje so ji šklepetali.
Vsi bi bili bolje pazili nanjo, če bi le slutili, da jim utegne prekrižati njihove načrte.
Clifford Lynne je šele pozneje izvedel, da je bil kuhar, ki je prinesel zajtrk, njen rodni sin in da je iz bojazni za njegovo življenje tako oglušujoče kriknila, ko so se vrata odprla, še preden so jo utegnili zadržati, je planila iz »spalnice« in začela kričati kakor obsedena. Stari Joe B1-^ je sicer skočil za njo, jo zag.. 1 okoli pasu in ji z roko zamašil us.'a. toda bilo je že prepozno. Nekdo je pogledal skozi majhno h^o v steni. Bil je Fing-Su. Clifi bi se bil pridušil, da ga je spoznal.
Ne da bi mnogo pomišljal, je potegnil revolver in dvakrat zapored sprožil... Steklo se je žvenke-taje razpršilo po kabini.
»Bogu bodi potoženo: zgodilo se je!« je zamrmral detektiv.
Zunaj so zaslišali rezek žvižg, in ko je Clifford za trenutek pogledal skozi lino, je videl, kako se s sprednje palube vali celo krdelo oboroženih kulijev. Nekateri so si še spotoma zapenjali revolverske pasove.
Lynne se je ravno še utegnil umakniti od okna. Krogla od zunaj je zdrobila še dru~o lino. Stekleni drobec je Lynna oprasnil na licu. Trenutek pozneje je bilo razbito že tudi tretje okno in tri puškine cevi so se prikazale v odprtini. Vsi so se vrgli na tla in iskali varnega kritja. Koj ko je počil prvi strel iz puške, je Clifford Lynne segel po puški, ki je molela skozi lino in jo s silovitim sunkom iztrgal Kitajcu iz rok. Z levico je prijel Joano in jo skril za svoja pleča.
»Mirno leži!« je dejal. »Tukaj si popolnoma na varnem...«
V	tistem hipu so se odprla vrata in trepetajoča Amah je pobegnila iz pekla. Vsi so si oddahnili. Precej nato se je pri luknji ob vhodnih vratih prikazal temen predmet. Clifford je že napel petelina, toda v zadnjem hipu je spoznal metli-šče z ovito cunjo.
»Nikar ne streljaj, Cliff!« je posvaril Joe Bray. V vsaki roki je držal po en revolver, toda dotlej ni bil zapravil še nobenega strela. »Samo izzivajo nas; radi bi, da bi postreljali vse svoje naboje. Premalo jih imamo, da bi streljali v metlišča!«
Clifford je besno bevsknil kletvico.
Zunaj so se slišali živčno-hlastnl Fing-Sujevi ukazi, vmes ie pa udarjal zmeren globok poveljniški glas. Clifford je domneval, da poveljuje ladijski kapitan. In ni se motil; zakaj ko je pogledal skozi lino, je uzrl črnega pomorskega častnika.
Zdajci so izginile puškine cevi in. slišati je bilo. kako vlečejo nekaj po palubi. Zaloputnili so vrata in jih zapahnili.
»Vsi v zadnjo kabino!« je zaklical Willing. Clifford je potiskal Joano pred seboj in stopil v majhno kabino prav v tistem trenutku, ko je pogltdala sitozi lino prva vodna cev.
Si. nadaljevanje
»Res je lepa...« je čez nekaj trenutkov zamišljeno menil.
Major Spedwell je vstal in stopil z odmerjenimi koraki do mize. Ustopil se je pred Fing-Suja in položil obe roki na mizo.
»Na Angleškem bo ostala, Fing-Su!« je počasi in s posebnim poudarkom izpregovoril.
Za hip so se srečale njune oči. Kitajec se je nasmehnil.
»Dragi major Spedwell,« je povzel, »v takšni organizaciji zapoveduje samo eden! In zapovedo-valeč — to moram posebej naglasiti — sem jaz! če bom želel, da 'ostane na Angleškem, bo ostala, če me bo pa obšla želja, da jo vzamem s seboj do kitajske obale, bo tako, kakor si želim. Razumeli, major?«
Spedv/ellova roka je šinila bliskovito pred Fing-Suja; v majorjevi roki se je zablisnil revolver, črno ustje cevi je bilo naperjeno na Fing-Sujev beli telovnik.
•;G‘;tala bo!« je odločno ukazal SppcHvell. Sleherna mišica v njegovem obrazu je bila napeta.
Samo za trenutek se je Kitajcu spačil obraz. Major je opazil tolikšen strah v njegovih očeh kakor še nikoli prej. Toda že naslednji hip se je Fing-Su spet zbral. Prisiljeno se je nasmehnil.
»če že tako odločno želite, pa ha j ostane tu! S prepirom ne pridobite kaj prida. Kje je dekle zdaj? V tovarni? Pojdite in pripeljite jo sem!«
Spedwell se je temu nenavadnemu preobratu močno začudil.
»Mislil sem, da ji hočete prikriti, da imate vi prste vmes,« je previdno menil.
»Zdaj mi je že vseeno,« je odgovoril Kitajec. »Prosim vas, pojdite k Miss Brayevi in jo pripeljite semkaj!«
Spedv/ell še ni bil dobro pri vratih, ko je njegovo tanko uho ujelo lahen šum, ki ga je utegnil povzročiti Fing-Su edinole z odpiranjem predala. Z bliskovito naglico se je obrnil. Krogla ga je oplazila po licu in se zasekala v podboj pri vratih. Ko je Spedwell dvignil svojo pištolo, se je vrgel Fing-Su ko mačka za veliko pisalno mizo.
Nekaj hipov se je maior še obotavljal, potlej je pa brž pobegnil v veliko skladišče pred zasebno pisarno nekronanega cesarja.
Tukaj je bilo vse polno samih zabojev in vreč. Med to množico blaga so držale le tri ozke poti do velikih vrat na drugem kraju skladišča. Sprevidel je, da nima za beg mnogo izbire.
Na zadnjem koncu skladišča je opazil stikalno ploščo, ki je bil skoznjo napeljan električni vod za to krilo tovarne. Fing-Sujev strel je bil odjeknil po betonski stavbi in zdajci je kopica Kitajcev odbut-nila velika vrata in vdrla v skladišče.
Spedwell je dvignil revolver in dvakrat zapored ustrelil v stikalno ploščo. Pri priči je ugasnila luč. Drobci porcelana in marmorja so se z žvenketom razpršili na vse strani.
Brž se je major povzpel na kup naloženih bal, preskočil s kupa na kup in srečno prišel prav do vrat. Nekaj neodločnih kulijev je stalo na pragu.
Z mogočnim skokom se je pognal naravnost mednje. Cev njegovega revolverja se je zablisnila. In še preden so se prestrašeni kuliji opomogli, je Spedvvell že bežal po temnem dvorišču naravnost h kamnit-ni kolnici. Povzpel se je na streho in splezal po njej do roba obzidja. Bila je prav tista kolnica, ki jo je bil videl Clifford Lynne, ko je prvikrat nenajavljen obiskal tovarno v Peckhamu.
Preden so ga utegnili zasledovalci dohiteti, je major Spedwell že skočil na blatno stezo in ušel vzdolž prekopa v senci obrambnega zidu.
35.	POGLAVJE
»Tukajle so še ena vrata,« je zdajii dejal nadzornik Willing.
S svojo slepico je bil preiskal vso steno kabine in uzrl štirioglato odprtino, ki je bila očitno zapahnjena z nasprotne strani.
»Za nas je to odkritje brez pomena,« je menil po kratkem ogledovanju Clifford Lynne. »Počakati
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA A N N Y PANHUYSOVA
PREVEDLA K. N.
m
na
RAZPOTJU
U. nadaljevanje
Takoj ji je sporočil, da je prejel pismo Egona Sterna iz njegove domovine. Pisal mu je, da bi se rad ločil od njegove trgovine. Ostal bi rad v domovini, ki mu je popravila vse storjene krivice. Poročil se bo z ljubljenim dekletom in prevzel trgovino, v kateri je bil nekoč sam uslužbenec.
Olvida je brez diha poslušala Gonzalesovo pripovedovanje. Nazadnje je razburjena dejala:
»Oh. Jaime, kar dobro je, da se ne vrne več. Daj mu prosto pot. in sicer čimprej. Denar, ki mu ga moraš izplačati, ti bodo gotovo radi posodili tvoji starši. Saj ne potrebuješ sodelavca v trgovini, sam si zdaj že tako izkušen, da pomeni zate njegov odstop samo napredek. In jaz ti bom pri tem pridno pomagala.«
Rahlo jo je -pobožal po njenih baržunastih laseh.
»Prav imaš, Olvida, skupaj bova delala za najino podjetje, za najino bodočnost.«
In naposled — na to bi bil skoraj pozabil — je Jaime, čeprav nerad, potegnil iz svojega žepa pismo, ki ga je bil Egon priložil samo za Olvido, seveda v svoji materinščini, ki je pa Jaime ni razumel. Olvida se je morala nasmehniti, ker je opazila, da je Jaime kar nekoliko ijubosumen. Zato je takoj prevedla pismo svojemu zaročencu pismo, ki se je takole glasilo:
»Draga mala Olvida!
V domovini sem spet našel ftast, ljubezen in srečo in zato bi mi bilo zelo težko, vrniti se nazaj na špansko. Gostoljubno deželo sem sicer zelo vzljubil, a tu imam le domovino in vse, za kar bom odslej živel na svetu. Na poročno potovanje bom pa, če bo le mogoče in če mi bo čas dopuščal, prišel na špansko in s seboj pripeljal svojo nevesto. Takrat se bosta spoznali.
Med tem časom sl tudi ti postala srečna, dobra mala Olvida, • in me zdaj nič več ne potrebuješ. Za vse pa, kar si kdaj storila zame se ti najiskreneje zahvaljujem. Morebiti se brez tebe nikoli ne bi tako srečno prebil skozi življenje. Nikoli ne bom pozabil tvoje dobrotljive roke, Olvida, in upam, da te bom vsaj enkrat v življenju še videl.
Prosi svojega zaročenca, naj me odveže pogodbe.
Prisrčno te pozdravlja vedno ti hvaležni
Egon Štern.«
Pri branju tega pisma je Olvidin glas nehote postal mehkejši. Ko je pismo zgibala, je svojemu zaročencu tiho dejala:
»Zdaj torej veš, kaj je pisal Egon Štern.«
»Tudi ti napiši za dona Sterna pismo v njegovi materinščini. Poslal mu ga bom skupaj s pismom, v katerem mu bom sporočil, da sem ugodil njegovi želji in ga odvezal pogodbe.« Dobrohotno se ji je nasmehnil:
»In zdaj sva razen moje rodbine, ki te bo čuvala kakor telesna stra-
Od prvega dalje je bila gospodična Hilda NVinlzerjeva zaposlena v tret-'jem oddelku veleblagovnice bratov Dilringov. Tretjega je na poti domov vprašala gospodično Borkovo:
»Kateri 6ta bili tisti dami, s katerima sta šla naša Sela zvečer skozi trgovino? NajbrŽe njuni ženi?«
»Kje neki!« je odvrnila tovarišica. »Naša šefa sta 6amca. Pravijo, da sta drug drugemu obljubila, da se ne bosta nikoli poročila.«
»Oh, ali je lo mogočo?« so je začudila Hilda. »Gospod Henrik me jo pa tako nepremično in prijazno gledal; prav nič so mi ni zdel podoben sovražniku žensk.«
Gospodična Borkova je s težavo zatajila nič kaj laskavo pripombo. Kaj si neki nova prodajalka domišljuje? Vendar je v kratkem opazila presenetljivo spremembo. Gospod Henrik Horing, ki ga je bilo sicer malokdaj videti v prodajaluici, se je zdaj vsak dan po trikrat, štirikrat pojavil v tretjem oddelku. Prav res se je zdelo, da je ]>ostala mila Hilda velika privlačnost zanj.
Čez teden je poklical gospod Henrik gospoda Wegenerja, vodjo tretjega oddelka, neopazno k sebi.
»Kako ste zadovoljni z gospodično Wintzerjevo?< ga je vprašal.
ža, sama, prav sama na vsem božjem svetu.«
*
Ko je Egon prejel Gonzalesovo pismo, se mu je težak kamen zvalil s srca. Bil je torej popolnoma prost. Upal je pač, da ga bo Gonzales odvezal besede, a na tihem se je bal, da ne bo šlo vse tako gladko, kakor si je želel. A zdaj je bilo vse dobro.
Na lepem se mu je zazdela Španija tako neznansko daleč. Kar streslo ga je ob misli, da bi moral še enkrat odpotovati tja, tako daleč od svoje Sabine in svoje domovine. S kar največjim veseljem je novico sporočil Sabini. Tudi ona je bila tega na moč vesela. Zdaj sta pač lahko upala, da jima nobena ovira ne bo mogla več preprečiti njune sreče.
Kmalu je Egon prevzel Forstovo podjetje, in imel je še to zadoščenje, da so se vsi tisti odjemalci, ki so Forsta bojkotirali zaradi njegovega nepoštenja, vrnili k njemu. Bil je v svoji stroki že takšen strokovnjak, da je čez nekaj mesecev spoznal, da bo že čez nekaj let premožen mož.
Bil je pa tudi nad vse marljiv in podjeten. Zjutraj je prvi stopil v pisarno, zvečer je pa za vsemi drugimi zapustil svoje prostore. In
a
DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HISO!
potlej je še dosti nočnih ur presedel ob svoji pisalni mizi.
Nastanil se je v Isti sobici, ki jo je bil moral pred nekaj leti zapustiti ob tako žalostnih in brezupnih okoliščinah. Malokdaj je upal, da se bo nekoč vselil vanjo kot samostojen in ugleden podjetnik.
Večkrat na teden je zvečer obiskoval Sabino in njene starše in se je počutil v njihovi hiši kot družinski član.
In Robert Tanil? Po veliki preizkušnji, ki ga je doletela v življenju, po preizkušnji, ki pač ni slutil, da bo kdaj prišla nadenj, s.e je še z večjo vnemo in dobro voljo lotil svojega posla. Hišice v ljubkem predmestnem gozdičku so rasle kakor gobe po dežju in hvaležni kupci so se z veseljem selili vanje.
In med njimi je bila pač najlepša in z največjo ljubeznijo zidana hišica, ki jo je Robert Tann namenil svoji ljubljeni hčerki kot poročno darilo. Kljub temu pa, da je bila že davno dograjena In izpopolnje-
na do vseh možnosti udobja, se Sabina še ni hotela vseliti vanjo. Hotela je poroko slaviti še v očetovem domu, potlej se pa preseliti v srečno gnezdece.
Ema in njen ljubljeni Maks, ki »ga ni mogla trpeti«, sta bila že srečno poročen par. Ema je bila nad vse vzorna ženica. Kljub temu, da si je kot dekle kdaj pa kdaj rada privoščila razkošen večer v kakšni dobri restavraciji ali baru, je bila zdaj kar vzorna gospodinja. Najrajši je bila doma. Najbolj se je pa veselila prostih dni. ki sta jih z možem preživela v družbi Sabine in njenega zaročenca. Skupaj so se vozili na izlete in obiskovali znamenitosti svoje domovine. Vozili so se z avtomobilom, ki ga je Sabina zmerom sama krmilila. Ustavili so se, kjer jim je srce poželelo, in uživali naravo po mili'volji,
V takšnem veselem razpoloženju in po mnogoštevilnih pripravah je minila jesen, -ki je pozlatila predmestni gozdiček. Potlej je prišla zima, ki ga je odela v bel plašč. Odela je sleherni grmiček in sleherno drevo z belim ogrinjalom kakor s praznično belo obleko.
In nekaj snežnih biserov je padlo tudi na snežno belino Sabininega poročnega pajčolana, ko je jasnega zimskega dne stopila v kočijo, da bi se odpeljala k poroki.
V vozu jo je Egon nežno prijel za roko.
»Sabina, kar neverjetno se mi zdi, da so moje najlepše sanje tik pred uresničenjem. Ne morem skoraj verjeti, da boš naposled moja, vsa moja! Postala boš Sabina Sternova, to se mi kar nenavadno
RADIO LJUBLJANA
OD 6. DO 12. FEBRUARJA 1941.
Četrtek, 6. fEbruarja
7.00: .Tutrnji pozdrav 7.05: Napovodi, poročila 7.15:	Pisan	venček	veselih	zvokov
12.00:	Plošče 12.30:	Poročila, objave 13.00:
Napovedi 13.02: Magistrov trio 14.00: Poročila, objavo	17.30:	Radijski	orkester	18.40:
Slovenščina za Slovence. (g.	dr. J*.	Kolarič)
19.00: Napovedi, poročila 19.25:	Nacionalna
ura 19.40: Plošče 19.50: De-.tt minut zabave 20.00:	Pevsko društvo bGiafikn« 20.45:	Radijski orkester 22.00:	Napovedi, poročila.
Konec ob 22.20 uri.
PETEK, 7. FEBRUARJA
7.00: Jut ruji pozdrav 7.05:	Napovedi, poročila 7.15:	Pisan	venček	veselih	zvokov
11.00: Šolska ura: Teden dni po zlati Rosni (g Albin Sajovic) 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00:	Napovedi	13.02:	Radij-
ski orkester 14.00: Poročila, objave 17.30: Klavirski koncert (gdč. iSilva Hraš ovce) 18.30: Plošče 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nacionalna ura 19.40: Plošče 19.50: Rorba za delavske plače ti* Mirko Pirih) 20.00: Prelov-čeve narodne pesmi v orkestralni priredbi za orkester, poje: g Franc Deržaj, igra Radijski orkester 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uii.
SOBOTA, 8. FEBRUARJA
7.00: .Tutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15:	Pisan veuček veselili zvokov
12.00: Plošče so v pisanem venčku vrste, * njih pa veseli napevi »ione 12.30: Poročila, objave 13.00:	Napovedi 13.02: Plošče se v
pisanem venčku vrste, z njih pa veseli napevi don6 14.00:	Poročila, objave 17.00:
Otroška ura 17.30:	Plošče 17.50:	Pregled
sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovor} s poslušalci ‘ 19.00: Napovedi poročila 19.25:	Nacionalna ura 19.40:	Plošče 20.00:
O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.30: Veseli Korant. Pustni narodopisni prizori l/ Prlekije 22.00:	Napovedi,	poročila
22.15: Radijski orkester. Konec ob 23.00 uri.
NEDELJA, 9. FEBRUARJA
8.00:	.Tutrnji	pozdrav 8.15: Godalni kvar-
tet s kitaro (gg. Sl. Marin, Jurij Gregorc, Avg. Ivančič, L. Coinofli, St. Prek) 9.001 Napovedi poročila 9.15: Ploščo 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) 10.06: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00* Radijski orkester 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02* Pevski zbor »Sloga« 13.50:	Kar želite to
dobite 17.00: Kmet. ura:	Gospodarska na-
vodila in tržna poročila -17.30: Veselo popoldne 19.00: Napovedi, poročila, objavo 19.30: Slovenska ura 20.30: Domače veselje. Sodeluje Akademski pevski kvintet in Radijski orkester 22.00:	Napovedi, poročila 22.15:
Plošče. Konec ob 23.00 url.
PONEDELJEK, 10. FEBRUARJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Ploščo 12.30: Poročila, objave 13.00:	Napovedi 13.02:	Radijski orkester 14.00:	Napovedi, poročila
17.30: Komorni trio (gg. Janko Gregorc, klarinet, Avgust. Ivančič, viol«, Herbert Svetel, klavir) 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. An-ton Brecelj) 18.30: Ploščo 18.40: Vsakoletni
Posteljno perie
„Una“, Maribor,
kemično čiščeno po din 14*—, 20'— 39*—. 60’—, gosje perie, sivi in beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri Glavni trg 24. - Vzorci brezplačnol
sliši. In menim, da se mora s tem tudi vse staro končati in začeti povsem novo obdobje.«
Pogledala ga je s srečnimi očmi.
»Nič starega se ne končuje in nobeno novo obdobje se ne začenja. Razen za naju dva. In še to ne. Cernu neki? Pretekli dnevi naj le ohranijo svojo vrednost in važnost. Dosti sva pretrpela v njih in bt bila skoraj za zmerom ločena drug od drugega. A zdaj znava pač dvakrat ceniti, kako neizmerno bogata sva. Danes pa spl®h ne bova mislila na nič drugega kakor na danes in hvalila Boga, da se je za naju vse srečno končalo.«
In potlej ju je duhovnik pred oltarjem blagoslovil. Na koru je pa mehak- ženski glas ob donečem igranju orgel zapel: »Kamor greš ti, grem tudi jaz za teboj!«
Globoko ganjena je Sabina prisluškovala pomembnim verzom. In čeprav je hotela misliti samo na danes, se vendar ni mogla ubraniti spomina na tisti dan, ko je klečala pred smrtno posteljo Petra Werdna in postala njegova žena
Kakšna razlika med tisto in sedanjo uro! Kako velikanska razlika!
Konec prihodnjič.
ZALJUBLJENA BRATA
Napisal Th. K. Franici
Gospod Wegener ni mogel drugače, kakor da je Hildo po pravici kar najbolj ]x>hvalil. Tega pa tudi ni prav nič nerad ato ril. Razen toga je gospodična NVinlzerjeva dobila povišioo.
Kmalu nato se je začed tudi gospod Anton Diiring posebno zanimati za tretji oddelek. Ni mogel zatajili, da je tudi njemu lepa Hilda všeč.
Čez nekaj dni je poklical k sebi gospoda NVegenerja:
»Gospod NVegener, osebno mi u-trežete. če se pozanimalo za gospodično NVintzerjevo in skušate izvedeti, kaj počenja zunaj službe, kakšne so njene osebne razmere itd. Saj me razumete, kajne?«
Da, gospod NVegener je razumel in se radostno presenečen takoj pokazpl pripravljenega. Vendar je (ta precej časa trajalo, preden jo utegnil dati izčrpno poročilo.
Lepega večera, ko sta brata Db-
ringa sedela doma, je Anton povzel besedo.
»Henrik,« je dejal, nekoliko oklevajoče. »Kaj praviš k temu. če bi se oženil?... z gospodično NVintzerjevo, o kateri si mi zadnjič pripovedoval.«
Henrik je pobledel kakor zid. Rotlej so je zasmejal. A zvenelo je precej prisiljeno.
»lstcf sem te jaz liolol vprašati. Dal sem si po poizvedovalni pisarni priskrbeti vsa pojasnila o njej; zelo zadovoljiva so.«
Brata sla se dolgo časa gledala, začudena, v zadregi in ne vedoč, kaj storiti.
Naposled je Anton menil:
»Ali bova žrebala?« Predlog ni naletel na odobravanje.
> A1 i no bi rajši njej prepustila odločitev? t je vprašal Henrik.
»Hm, da, ni napačna misel! A zdaj sem se nečesa spomnil: ali je sploh šc svobodna? Tako izredno ljubko in čedno dekle! Ali poizvedovalna pisarim ni ničesar poročala o tem?«
»fre. A jutri lahko vprašava gospoda NVegenerja.«
Rečeno, storjeno.
Gospod NVegener je bil malo v zadregi.
Prihodnjo nedeljo se bova zaročila, je dejal...
ŠIVALNI STROJI
najnovejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah
NOVA TRGOVINA
raSEVA (DUNAJSKA) CESTA STEV. 36
nasproti Gospodarske zveze
RESMAN LOJZE - Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 21 letetsn 44-80
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, »edal Stritarjevo ul. 6
pri frančiškanskem mostu
vsakovrstna očala, daljnogledi, logiomen, caroniein. nvorometri. itd. Veuta izbira ut. zlatmre in srebrnine. Samo kvalitetna optika	Cenik'	brezplačno
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največ)! izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
razvoj prirode (<•. prof Anton Moder) 19.00: Napovedi, jmrnčila 19.25:	\ac. ura 19.40:
1’1t.š<'o 19.45: F S. Finžgar: Ra/.v alitttt živ liciija. draina v 4. dej. (člani Nar. gledališča \ Ljubljani) 21.15:	Radijski orkc«t<r
22.00:	Napovedi, poročila. Konec cli 22.20
uri.
TOREK, 11. FEBRUARJA
7.00: .Tutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročilu, objave 14.15:	šol-
ska ura * Jclc-ni pri krmljenju (g. Ado Klavora) 17.30: Radijski orkt st-er 18 10: Samospevi ob spremljavi lutnje:	g Anton Sl«-
flovljcv, g. Stanko Prek 18.40: Oseba in dela Ivana Groznega, (£. Fr. Terseglav) 19.00: Napovedi, poročila 19 25:	X \c ura 19.40: j
Ploščo 19.50: Vzgojna posvet on nlniea (ga. VI-j • la Peršuh) 20.00: TmnburnSki orkester (vo** ♦li Lojze Karnielj) 20.45:	Radijski orkester,
22.00: Napovedi, poročilu. Konec ob 22.20 uri.
SREDA, 12. FEBRUARJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00:	Napovedi 13.02:	Har-
moniko igra Edvard Kovač 14.00: Napovedi, poročila 17.30:	Plošče 18.00:	Razlika
med značaji (c tir. Stanko Gogala.) 18.20: Pevsko vaje: Pojte z nami (vodi g. I.uka Kramolc) 19.00:	Napovedi, poročila 19.25:
Nae. ura 19.40: Plošče 19.50: l vod v prenos 20.00: Prenos iz ljubljanske opere, \ 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g Vilko I kmar) v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23.00 uri.
Orožniki, na Vaših poli (klili Vas požirek krepilne pijače poživi, da lažje prenašate napore v službi domovine. Taka osvežujoča pijača je naš aromatični >Emonat cvetlični čaj, sestavljen iz samih priznanih domačih krepilnih Čajnih rastlin. Toda samo >Emona cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod. Prirejen z limono, rumom, žganjem ali mlekom vedno da pijačo izrednega učinka in okusa.
NEKADILEC POSTANETE v treh dneh K nagim zanesljivi ra in popolnoma ncSkodljivira sredstvom »Nikotino!« — Velika steklenka din 70*— mala din 60*— Pošilja po povzetju »Jugopatentc. Ljubljana. Dvoržakova fi. Ifičenio zastopnike.
ULTRAVIOLETNI ŽARKI go vir zdravja In lepote. 8ončlte se doma e no£o patentirano ultrnviolctno obsevalko »ORIGINAL UDB<b ki Vam nudi zdravje In lepo rjavo polt. Zahtevajte brezplačno prospekte. »Jugo* patenta, Ljubi ju na, Dvoržakova 8. — Iščemo preprodajalce.
REVMATIZEM, ifiijas, nevralgljo. zainaščenoFt uspešno zdravite z naSina masažnim aparatom »Vibrator« Izboren tudi za nego lepote. t Jugopatentc. Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemo zastopnike.
POSOJILA dajemo našim Članom tu vnrčc-valcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 6- odstotkov Vgl varčevale* brezplačno zavarovani Zadruga »Moj dom«. Ljubljana. Dvof-žakovn 8 — Iščemo poverjenike
CVETLIČNI MED in la medico dobite najceneje v Medarni, Ljubljana. Zidovska ul. G.
KRASEN FOTELJ (Gchrun RORsri) pooeul proda tapetništvo Habič, Kopitarjeva ul. 1» telefon 46*90
NA ODPLAČILO aparate, za trajno omililo • cijo, havbo, fene, masažne aparate, električno Hkalnike, raznovrstne jedilne pribore, tehtnice' ter vse električne In gospodinjske po-trebSčine Vara preskrbi zastopnik Oto Primožič, Litija
KUPUJEM krojaške in volnene ostanke po najvišjih cenah. —■ H. Višnjeve«, Ljubljana, Stari trg 15.
„REALITETA“
zavod za kupoprodajo nepremičnin )e samo v Ljubliant Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20
IZDELUJEMO GUMBE
Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDAJ Ljubljana, Igriška ul. 14
KAUčE,
otomane, peresnlce, žimnice, mreže, blago za žimnice in pohištvo ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem po najnižjih cenah
tapetništvo F- SAJOVIC Ljubljana. Stari trg 6.
VOJNO ŠKODO
in druge drž. papirje kupujemo pri takojšnji gotovini. Tudi posamez komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12
NALIVNA
PERESA
za vse življenje Prozorno držalo, izredno velik rezervoar črnila. 14 karatno zlato pero. NaJlepSe darilo ra vse priliko. »Jugopatent« Ljubljana. Dvoržakova 8 — Zahtevajte cenik. Sprejmemo zastopnike.
O KAM A MAZILO
Ir zdravilnih tebfič Čudovit uspel* »>rl ranah opeklinah. ožuljer )lh volk«, turih in vnr-tllb Itd za nego dolenčko* pri kožnem vnetju, izpuščajih In h-a* «tnh ti« temenu, z« raz* pokane oreue bradavice.
Dobi »a » lekarnah tn drogerijah.
Izdala K., Bratuža, novinar: odgovarja Huso Kern. novinar: tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja O. Milvalck — vsi ? Ljubljani.