325 Italijanski jezik je poetičen in muzikaličen e samnasebi, zato se dobro čita, tudi kar ni s posebno spretnostjo preloeno. Če čitamo: Nel giardino cantando guiliva, mazzolini di fiori intrecciava, e quand' egli a trovarla veniva arrossiva, confusa e tremava pač ne čutimo, da je to prevod Gregorčičeve pesmi Njega ni!" Koliko kraje in iveje je to Gregorčič izrazil v svoji nedoseni dikciji! Sicer pa so prevodi Kuarjevi bolji od njegove literarnozgodovinske znanosti. koda, da dobe Italijani antologijo jugoslovanskih pesnikov s tako napačno tendenco! Dr. E. L. Plitvička jezera i njihova okolica. Spisal profesor Dragutin Franič, Zagreb 1910. XVi^438. Jako teko nalogo je prevzel profesor Franič, spisati geografsko delo za lajika in znanstvenika. Reči moramo, da jo je prav dobro reil. V knjigi imamo vsako najmanje vpraanje, tičoče se tega bisera hrvake zemlje, obdelano uprav temeljito. Razporedba je tudi dobra. Pelje nas najprvo od vseh strani do jezer, jih splono opie glede prirodne veličastnosti, vetrov, klime, vremena, padavine, zdravja, porta itd. za vsakega razumljivo, in nam poda potem natančno sliko vseh estnajsterih jezer toliko jih nateje on, pristavi pa, da jih tejejo drugi do 25. Pri vsakem je posebej opisana lega, okolica, obseg, boja vode, pritoki, odtoki itd. Za geografa je posebno zanimiv odstavek o slapovih Plitvice in Korane ob koncu dolge jezerske črte, potem sestavka o geoloki gradnji in fizikalnih pojavih; da moremo to razumeti, nam opie v posebnem poglavju nastajanje Krasa, njegove lastnosti in posebnosti. Pri tem se ozira seveda v prvi vrsti na znanstvena raziskavanja, a za lajika je vpletenih vse polno črtic, zgodbic, ljudskih pripovedk itd., da nas čitanje nikdar ne utrudi, ampak z zanimanjem sledimo krasnim izvajanjem. Naravoslovec dobi v knjigi cel odstavek o favni in flori, narodnogospodarskim razmeram posveča pisatelj posebno pozornost, vneto zagovarja pogozdovanje Krasa, se rad POGREB KRALJA EDVARDA VIL: RAKEV NA LAFETI S SPREMSTVOM VLADARJEV 326 mudi pri prebivalcih krake Like in nas seznanja z njihovimi običaji i. dr. Koncem knjige nam poda zgodovino raziskovanja in upoznavanja jezer. Literatura, ki jo je uporabil, ima poseben odstavek. Nad vse hvalevredno je, da se je oziral na moderni čas, na svetovni promet, da nam je opisal vse, kar more zanimati turista, izletnika in letovičarja: izprehode, prenočiča, drutveni hotel itd.; e celo cene prenočič, vonje itd. so označene tako, da mora knjiga zadovoljiti vsakogar in se more tudi v tem oziru kosati z najboljimi potopisnimi deli. Zemljevid ni prav uvezan in pri manjem preglednem zemljevidu bi se morala opustiti nazivanja Klagenfurt Villach, Graz itd. Posebno diči knjigo neizmerna ljubav do hrvake domovine, ki nam odseva iz vsakega odstavka, iz vsake besede. Kdor z zanimanjem čita posamezna poglavja, ta mora vzljubiti te bajnokrasne kraje, biser, kojim se Hrvatska ponosih moe", to evropsko posebnost", Jedinstvenu ljepotu boje prirode", kraje, o katerih pravi sloveči potopisec Maier: Mislil sem, da me nič več na svetu ne more iznenaditi, a Plitvička jezera so me. Ko bodo prometne zvez2 bolje, bodo gotovo (tudi Slovenci radi pohitevali v to oazo največje naravne lepote in razumeli pisatelja, ako, prevzet ljubezni do te posebnosti hrvake domovine, vzklikne: Da, tako to lijepo i veličajno nema nigdje vie v svijetu. Taj dragulj pripada Tebi, Tebi, jedina ljubljena Hrvatska, moja domovino!" Dr. V. . ::::n n:::: a ::::n n:::: To in ono. olski koncerti Glasbene Matice". Glasbena Matica" prireja k sklepu vsakega olskega leta javen olski koncert, v katerem nastopajo bolji gojenci z uspehi svojih glasbenih tudij. Letos je Matica priredila celo tri olske koncerte, ker tevilo učencev narača od leta do leta, in uspehi nič manj. olski koncerti so se vrili dne 9, 13. in 15. junija v veliki dvorani Uniona" in so jo vsakikrat napolnili z izbranim občinstvom. Gojenci ťGlasbene Matice" so nastopili večinoma na klavirju, dalje v petju, violini in flavti. Produkcije gojencev so pokazale, da je glasbeni pouk v najboljih rokah, da je poučna metoda prav dobra, da so gojenci nadarjeni in marljivi, da se znajo vglobiti v duha skladb, se ne ustraijo tehničnih tekoč, marveč razumno in pogumno izvajajo naloge, ki so jih prejeli od svojih učiteljev. Nastopili so gojenci iz pevske ole koncertnega vodja g. M. Hubada, g. Gerbiča; iz klavirske ole gospdč. Preles-nikove, gg. Gerbiča, Vedrala in Pavčlča; iz violinske ole g. Vedrala in iz ole g. Breznika za flavto. V petju so se posebno izkazali: Emil Rumpelj, Leopold Kovač, Pavla Tominek, Pipa Tavčarjeva, Ivanka Hrast, zlasti Pavla Bole. V klavirju: Viljem Ločnik, Hlbin Deela, Ciril Ličar, zlasti Janko Ravnik; potem Jela Jelačin, Filipa Zupančič, Vida Lapajne, zlasti Mara Kabajin Danica Kobler. V flavti Rajko Stoječ; na goslih zlasti Viljem Ločnik in Ivan Trost. Proizvajanja Pavle Bole in Ivana Trosta so bila naravnost dovrena in so presegala pojem olskega koncerta. Taki glasbeni javni izpiti so jako koristni; mladina se vadi javnega nastopa, navdaja jo nekak umetniki ponos, brez katerega itak ni vijega poleta, in občinstvo, zlasti sorodniki gojencev, se prepričajo o njihovem glasbenem napredku. Ako je poleg vere dobra glasba najvija postojanka kulture, tedaj smemo po uspenem delu G1. Matice" soditi, da Slovenci v kulturi niti najmanje ne zaostajamo za drugimi narodi. P. H. S. C59650 Nadkof Milinovič. Dom in Svet" prinaa sliko barskega nadkofa Mili-novica, kateri pridamo nekatere ivotopisne črtice. Milinovič se je rodil dne 24. februarja 1833. v selu Lovreč v Dalmaciji. olal se je osem let v Sinju, vstopil v frančikanski red in po dovrenih modroslovnih in bogoslovnih tudijah tri leta supliral na sinjski gimnaziji. L. 1862. je bil poslan na dunajsko vseučiliče proučavat filologijo, -zgodovino in geografijo. V filologiji mu je bil učitelj slavni na rojak Mikloič, ki je zelo ljubil Milinoviča in ga tudi obiskaval. NADKOF MILINOVIČ Po dovrenih izpitih je bil dolgo vrsto let gimnazijski profesor in pozneje tudi ravnatelj, ljubljen in spotovan od tovariev in učencev. Znal je namreč krasno spajati avtoriteto učitelja s pravo očetovsko ljubeznijo. Ob nedeljah in zlasti v postu je pridigoval po raznih krajih z velikim uspehom, marljivo tudi pisateljeval in časniki so prinaali