Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	13.000
Letna inozemstvo ....	»	18.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	25
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
m	
	
Wk
Leto XXXII. - Štev. 8 (1591)
Gorica - četrtek 21. februarja 1980 - Trst
Posamezna številka lir 300
Nevarni odkloni s koncilske poti Zmagoslavje vere nad skrivnostjo hudobije
Poleg »tradicionalistov«, ki so jim koncilski odloki odmik od nauka katoliške Cerkve, so se v Cerkvi pojavili tudi taki, ki koncil sicer sprejemajo, a njegove odloke precej drugače razumejo kot uradna Cerkev. Ti vidijo v koncilu in pokoncilskem vrenju brezmejno svobodo, ki izvira iz novih smernic in novih pogledov, za katero ni treba nič več nekih pametnih meja.
Padla je pokorščina do cerkvene avtoritete celo v važnih stvareh, saj se vse tako zlahka skrije za »svobodo vesti«. Z neposlušnostjo rušijo Cerkev vsi, ki hočejo po svoje urejati liturgijo ter tako mašo kot delitev zakramentov prikazati kot izraz zgolj osebnih doživetij.
Mnogi pri tem izrabljajo tudi ekumenizem s prakso medverskega obhajila, pa ohlapno popuščajo tudi mnogim drugim zlorabam. Že ko so prišla iz Rima prva pokoncilska navodila o novi obliki mašne daritve, so nekateri hoteli iz nje napraviti navadno predstavo, ki je izgubila ves veliki pomen in smisel.
Za verske resnice je za mnoge začelo veljati, da sprejmeš, kar hočeš, vse pa lahko po svoje razložiš. Greh za mnoge ne obstaja več, torej tudi kazni zanj ni treba, večne pa po božjem usmiljenju sploh ni... Iz verskega življenja naj bi dalje izginilo vse, kar nalaga breme, pa četudi bi le spominjalo na cerkvene norme. Prav vse izpred koncila je zastarelo, zato naj enostavno preneha, naj bo že na polju apostolata ali bogoslužja. Rožni venec na primer: le kdo naj bi bil še tako starokopiten, da bi ga nosil v žepu ali celo molil? Nekateri so hoteli še Marijo enostavno postaviti v kot, pa so se izgovarjali celo na papeža in očete cerkvenega zbora. Niso hoteli razumeti, da s postavitvijo Kristusa v središče še ni njegova Mati izgubila svoje odrešilne in posredovalne vloge.
Žrtev te nove miselnosti je postala v času po koncilu zlasti Nizozemska, kjer je Prej obstajalo cvetoče krščansko življenje s številnimi duhovniškimi, redovniškimi in misijonskimi poklici. V nekaj letih so zaprla vrata semenišča, ker ni bilo poklicev, duhovniki so se poročili in tako nehali biti v službi Cerkve, škofje pa so, razen dveh, k vsemu početju bolj molčali kot da bi odločno zagovarjali pravoverna stališča.
CERKEV BREZ NAVPIČNE USMERJENOSTI
Kaj naj bi Cerkvi po vsem tem še ostalo? Ob pozabi na njeno nadnaravno poslanstvo je za mnoge res postala zgolj humanitarna ustanova, organizacija za pomoč potrebnim in prav nič več.
V	glavnem vidimo na tej strani skrajnežev, da ob preveč svobodnem tolmačenju prehaja poslanstvo katoliške Cerkve in življenje po veri na socialno področje in pa na politično aktivnost. Govorimo o pokoncilskih gibanjih katoličanov, ki ju imenujemo »Teologija osvoboditve« in pa »Kristjani za socializem«. Obe gibanji se poslužujeta načinov delovanja, ki niso v skladu s krščanskim naukom in željo Cerkve. Zadeva gre že tako daleč, da mešajo ti skrajneži vsebino božjega razodetja in zapoved ljubezni z ideologijami, ki že po svoji naravi (materializem, bogotajstvo) niso združljive z evangelijem. Oznanjajo združitev dveh svetov, ki sta praktično nezdružljiva. To prizna po svoje tudi ateistična stran, obenem pa katoličane temeljito izrablja v upanju na svojo končno zmago.
OPOZORILO ZADNJIH PAPEŽEV
Že pokojni papež Pavel VI. je v mnogih govorih spet in spet omenjal ta odklon od Poti, ki jo je začrtal vatikanski koncil. Svaril nas je, ker tu nastopa sovražnik pod masko sožitja in je nevarnejši. Ni skrival zaskrbljenosti nad nevarnim razvojem, obenem pa je vselej pokazal, da Cerkev nima namena popuščati. Kakor tudi ni popustil kljub mnogim protestom, ko je svet pričakoval, da bo Cerkev enostavno sprejela pilulo proti spočetju, odpravila celibat svojega duhovništva, ali pa med vrste duhovnikov začela — kot delajo protestan-*' sprejemati ženske.
Razumljivo je vse probleme, s katerimi se je soočal Pavel VI., podedoval tudi sedanji papež Janez Pavel II. Tudi njegova beseda je jasna:
»Dandanes se javljajo nove, napačne razlage svetega pisma, pretežno teoretične špekulacije in manj pristna razglabljanja o božji besedi in njenem izročilu. Odtod zmešnjave, ki škodujejo katoliški veri. Nekaterim ni preveč, da vernike učijo teh zmot pod pretvezo posredovanja krščanskega nauka. Spet drugi prikazujejo Kristusa kot politično osebnost, ki se je borila proti rimskemu cesarstvu in krivicam v njem, celo kot človeka, ki je zapleten v razredni boj. Ti prikazi Kristusa kot politične osebnosti, kot revolucionarja iz Nazareta, se ne ujemajo s cerkvenim naukom. Ker Kristusovo osebnost motrijo skozi izjave njegovih tožnikov, vidijo v Odrešenikov! smrti politični konflikt, nič pa ne opazijo njegove prostovoljne žrtve za človeštvo v zavesti lastnega vzvišenega poslanstva.«
Tako papež Janez Pavel II. Kaj ni povedal dovolj vsakemu izmed nas, če ga le hočemo poslušati in slediti njegovemu očetovskemu vodstvu?
NEVARNO GIBANJE
Zelo nevarno je že omenjeno gibanje »Kristjani za socializem«, ki se je pričelo leta 1972 v Čilu ter se od tam razširilo po drugih deželah Latinske Amerike, v Španijo, Italijo, na Portugalsko in še v druge evropske države. Problemi, katerim se gibanje posebej posveča, so različni in jim Cerkev že dolgo sledi ter jiii skuša z vso pozornostjo reševati.
Pripadniki gibanja trdijo, da je socializem zelo blizu evangelija in da je zgodovinska naloga kristjana našega časa, da z vero v Kristusa dodaja vrednotam socializma še tisto duhovno razsežnost, katere odsotnost je doslej številne ljudi odvračala od njega.
Ti kristjani zmotno gledajo krivice in zatiranja le v kapitalističnem svetu, ki ga je treba uničiti z revolucijo, četudi bo ta vzpostavila marksistični socializem. Sklicujejo se, da jim vera nalaga dolžnost sodelovanja z marksisti v tej revolucionarni borbi. Zato je po njihovem mnenju treba spremeniti celotno Cerkev, vero in vso teologijo na podlagi revolucionarne prakse — s sprejetjem stvarnosti, ki jo je doslej izkazal marksizem. Uveljaviti mora prvenstvo časnega nad duhovnim in versko resnico se mora ocenjevati le v luči človeške resnice. Hudo zmotna je zlasti ta poslednja teza, saj z njo »kristjani za socializem« zanikajo nadnaravni značaj krščanske vere.
Zato so čilski škofje to gibanje pravilno ocenili z izjavo, da »nas hočejo po tej poti pripeljati do neke ”nove Cerkve’’.« Ta bi ne imela več nadnaravne razsežnosti, zakramentov, pa tudi ne hierarhične službe. Imeli so prav, da so dalje zatrdili, da se praktično zadržanje teh »kristjanov za socializem« vedno bolj nevarno približuje značaju ločine.
VARNI NA PETROVI LADJI
Janez Pavel II. je poudaril, da Cerkev po svojem poslanstvu presoja človeka v celoti kot božje bitje. V skladu s tem ostaja izven političnih sistemov, ima pa pravico in dolžnost učiti in izobraževati posameznike in skupine, ustvarjati javno mnenje in posredovati orientacijo narodnim in državnim voditeljem. »Spoštujte človeka, ki je božja podoba! Učite to resnico! Tako bo Bog preusmerjal in po-človečeval politične in gospodarske sisteme, ker bo v vsem zavzetost človeka, ki se zaveda svoje odgovornosti,« je dejal sv. oče.
Tem papeževim besedam res nimamo kaj dodati. Kvečjemu z vso resnostjo Kristusove besede: »Glejte, da vas kdo ne premoti!« (Mt 24, 4). Hvaležni bodimo, da smo v viharjih sveta tako varno na Petrovi ladji, ki se ne bo potopila. Jezusovo obljubo ima, da bo On z nami vse dni do konca časov.
(»Misli«, dec. 1979)
Žrtev levičarskih skrajnežev V. Bachelet
Vittorio Bachelet je bil do nekaj dni nazaj v italijanski javnosti skoro nepoznan. Čeprav je zadnja tri leta vršil ugledno in delikatno službo podpredsednika višjega sodnega sveta (predsednik tega sveta je vsakokratni predsednik italijanske republike) in bil pred tem devet let predsednik narodnega odbora italijanske Katoliške akcije, sta bili njegova osebnost in zlasti njegova notranjost večini ijudt prikriti.
Potem, v torek 12. februarja, mu skupina rdečih brigadistov premišljeno vzame življenje, oropa ženo moža, sina in hčerko očeta, dva brata jezuita in dve sestri njegove dobrote in plemenitega služenja bližnjemu. Tedaj ta mož, ki je 54 let živel brez hrupa in v ozadju, sredi dela, študija, v službi družbe in Cerkve, postane znan vsem Italijanom, predmet občudovanja in razmišljanja. Njegova smrt dobi neslutene razsežnosti, njegov odhod poseben pečat onstranske glorije.
Dal se je vse življenje voditi od Kristusovih »blagrov na gori«, o katerih je bilo govora prav v evangeliju zadnje nedelje. Zavestno se je opredelil za hojo za Kristusom v veri in ljubezni. Ni čuda, da je pogrebna svečanost pretresla ne samo prisotne v cerkvi, temveč tudi gledalce pred televizijskimi sprejemniki, ne samo verne, ampak tudi versko brezbrižne ali celo neverne.
Uradni državni pogreb se je spremenil v zbor božjega ljudstva, ki namesto žalosti izraža radost, namesto žalostink prepeva slavo in alelujo, namesto besed maščevanja in groženj izpoveduje vero v posmrtno življenje, upanje v plačilo pri Bogu, ljubezen do vseh,
tudi morilcev. Maša je postala tako »dies natalis«, rojstni dan Vit-toria Bacheleta za novo življenje.
Predsednik republike Pertini je bil pretresen, poln občudovanja. Dan po pogrebu povabi on, »ki sicer ne veruje, a ni brezbrižen za vrednote duha«, skupino aktivnih laikov v katoliškem apostolatu na svoj sedež na Kvirinalu, da jim izrazi svojo zahvalo za plemenito zadržanje družinskih članov in za osvajalno moč slave in aleluje, ki jih je zapel zbor mladine.
Pomembne so bile besede, ki jih je izrekel pri sv. maši kardinal Poletti. Uporabljajoč besede papeža Pavla VI. se je obrnil na morilce in jim zaklical: »Obračamo se na vas, ljudi brez obraza in imena, ljudi, ki vas žene sovraštvo in ste zasledovani kot divjad. Lahko je res, da vam je družba storila krivico, toda pot, ki ste jo izbrali, je napačna. Če jo hočete popraviti, se morate pokazati. In ne pozabite: vsak vaš udarec veča solidarnost družbe in odpor zoper nasilje. Nehajte biti nespametni, postanite spet ljudje.«
Takoj nato je 24-letni sin ubitega profesorja, Giovanni, med prošnjami prebral tudi naslednjo, ki je vse navzoče globoko pretresla: »Molimo za Sandra Pertini-
ja, Cossigo, vlado, sodnike, policijske agente, karabinjerje, za varuhe javnega reda; za vse, ki v parlamentu, v družbenih ustanovah in na cesti branijo demokracijo; končno tudi za tiste, ki so ubili mojega očeta, ne da bi se ovirala pot pravice, temveč ker moramo vedno odpuščati in mora življenje zmagati nad smrtjo.«
Rdeči brigadisti so hoteli v Ba-cheletu udariti sodnika, profesorja, človeka vere. Sodnika, ki je bil med sodniki najbolj odgovoren za uveljavljanje in spoštovanje zakonov v službi reda. Profesorja, ki je nasprotoval težnji tistih, ki hočejo postaviti šolo v službo nasilja in pokvarjenosti. Vernega človeka, katoličana, ker so se zavedali, da sta morala in znanost v Italiji odsev krščanske civilizacije.
Bachelet je bil prežet krščanske duhovnosti. Ko so mu ponudili policijskega agenta za osebno zaščito, je to odklonil in dejal: »Miren sem, zares miren. Problemov ne manjka, povzročajo žalost, toda živeti moramo, ker upamo. Osebno me preveva vera, da lahko postanejo majhni znaki velika luč.«
In takega človeka so »ljudje brez obraza« ubili. S tem so obsodili sebe.
Slovenska skupnost na obisku u Ljubljani
govarjali o odnosih med Italijo in Jugoslavijo ter o uresničenju Osimskih sporazumov. Poudarili so potrebo po dosegi zakonske zaščite za slovensko manjšino v Italiji. V tem procesu morajo biti prisotni vsi zadevni dejavniki, tudi zvezna vlada SFRJ, ki je pravi partner v podpisu in uresničevanju istih sporazumov.
Obisk je ponovno prispeval k boljšemu medsebojnemu poznavanju in iskanju tistih skupnih točk, ki so osnova vzpostavljenemu sodelovanju. Slovenci v Italiji namreč vedno pričakujemo od matične države, da se resnično in stvarno zavzame za pravice slovenske manjšine v Italiji, zlasti v tem trenutku, ko gre za pripravo zaščitnega zakona.
V okviru obstoječih odnosov med deželno SSk in republiško konferenco SZDL Slovenije se je mudila v sredo 112. febr. na obisku v Ljubljani delegacija deželnega vodstva te slovenske stranke. S tem je Slovenska skupnost vrnila obisk, ki ga je delegacija Socialistične zveze predlanskim izvedla v naši deželi pri SSk.
Delegacijo SSk so sestavljali predsednik deželnega sveta Andrej Bratuž, deželni tajnik Drago Štoka, predsednik pokrajinskega sveta za Gorico Gradimir Gradnik, podpredsednik pokrajinskega sveta za Tržaško Boris Gombač, pokrajinska tajnika Zorko Harej in Marjan Terpin, podtajnika Antek Terčon in Damjan Paulin ter za Kanalsko dolino Salvatore Venosi.
V delegaciji SZDL pa so bili predsednik Mitja Ribičič, predsednik komisije za mednarodne odnose Skupščine SR Slovenije Bojan Lubej, predsednik komisije za manjšinska vprašanja Danilo Turk, prejšnji načelnik te komisije Jože Hartman, generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj ter njegov predhodnik Ivan Renko.
Pogovori so potekali v prijateljskem in stvarnem vzdušju. Zajeli so vrsto najbolj perečih vprašanj v sedanjem političnem trenutku ter v mednarodnem položaju. Še posebej pa so se člani obeh delegacij po-
Kongres italijanske Krščanske demokracije
V	petek 15. februarja se je v Rimu pričel 14. kongres DC, ki je trajal šest dni. Udeleženci naj bi zlasti odločili koliko sodelovati s komunisti in izbrali novega glavnega tajnika. Med govorniki sta odjeknila zlasti poročilo sedanjega tajnika Zaccagni-nija ter poseg bivšega zunanjega ministra Forlanija.
Zaccagnini je dejal, da do komunistov ne obstajajo vnaprejšnji politični predsodki, toda za sodelovanje med DC in PCI je potrebno polno soglasje, ki zadeva tri točke: terorizem, gospodarski razvoj in mednarodne odnose. Glede terorizma imata obe stranki podobne poglede, velike razlike pa so glede ostalih dveh vprašanj.
Forlani pa je o komunistih dejal, da morajo najprej doseči svojo neodvisnost. V isti vladi bi lahko komunisti in demokri-
stjani sodelovali le, če bi imeli enaka stališča do vrste notranjih in zunanjih problemov. PCI je namreč tako v debati o raketnih izstrelkih kot v debati o enotnem denarnem sistemu jasno povedala, da bi glede obeh vprašanj, če bi bila na vladi, povzročila vladno krizo.
Kongresa DC se je udeležilo 1200 strankinih delegatov, predstavniki vseh italijanskih političnih strank ter odposlanstva 32 krščanskodemokratskih strank z vsega sveta. Značilna je izjava zastopnika zahodno-nemške Krščanske demokracije Kohla. Dejal je: »Za mojo stranko bi bilo nepojmljivo, da bi stranka, ki ima iste ideološke korenine kot ona, ki je brutalno vdrla v Afganistan lahko sodelovala v neki evropski vladi skupaj z demokrščansko stranko.«
Pet pomembnih resolucij
Evropski parlament v Strasbourgu je sprejel pet pomembnih resolucij. Prva poziva olimpijske odbore držav EGS na bojkot olimpijskih iger v Moskvi in na premestitev njih sedeža v kako drugo državo. Francoski komunisti so glasovali zoper to resolucijo, italijanski pa so se vzdržali. Druga resolucija, ki je ni odobrila edinole komunistična skupina, ostro obsoja ukrepe sovjetske vlade zoper fizika Saharova ter poziva vse organe EGS, naj zahtevajo takojšen preklic njegove konfinadje ter osvoboditev vseh državljanov SZ, ki so preganjani zaradi njihovega boja v prid človeških pravic. Tretja resolucija poziva izvršni organ EGS, naj prekine prodajo vseh presežnih proizvodov po znižani ceni Sovjetski zvezi. Pri tej resoluciji so se socialisti vzdržali, komunisti pa so bili odsotni. Četrta resolucija izraža obsodbo zasedbe Kambodže po vietnamskih četah ter sestavo delegacije, ki naj preveri, ali se živila, ki jih je dodelila EGS, res dajejo tamkajšnjemu prebivalstvu. Končno se peta resolucija izreka za brezpogojno gradnjo novih jedrskih central.
Pojavljanje verskih simbolov
Francoska agencija France Press pravi, da se v Sovjetski zvezi vedno bolj pogosto pojavljajo verski simboli. Med mladimi vernimi in nevernimi je prišlo v navado, da nosijo na vratu križ na verižici.
TEOM m TEOM
»Z radostjo boste zajemali vodo iz studencev odrešenja« (Iz 12, 3).
Lani sem vam za postni čas napisal pastirsko pismo, ki mi ga je navdihnilo škofijsko zborovanje »Iz oči v oči« in ki smo ga pravkar zaključili. V zvezi s tem, kar smo na zborovanju razpravljali, sem poudaril, da zborovanje ne more biti samo sebi namen. Zborovanje naj bi nas privadilo na razgovor-dialog. Dialog je potrebno sredstvo, da moremo rasti v bratski povezanosti z božjo ljubeznijo.
Zaradi tega sem krepko poudaril, da se mora pot, ki smo jo začeli na zborovanju, nadaljevati in se uveljaviti v vsakdanji izkušnji naše Cerkve. Začrtal sem tudi nekaj smernic, ki so se mi zdele predvsem potrebne in nujne za krščansko katoliško skupnost v Trstu.
Iz tega je zrastel skromen in komaj nakazan »pastoralni načrt«, ki se mi kljub vsemu zdi zelo važen in vsekakor zahteven. Zato se letos vračam k istim vprašanjem; a to z jasnim namenom, da se omejimo na najbolj pomembne trenutke v življenju naše vere in na razmišljanje o samih virih novega »rojstva iz vode in Duha«, po katerem Kristus vedno znova pre-raja človeštvo.
POMEN POSTNEGA CASA Naša zavzetost, da se zberemo in v svoji notranjosti doživimo odrešenje, zadobi-va v postnem času še posebno plodno moč blagoslova in milosti. Postni čas nas namreč pripravlja na praznovanje tistega vstajenja, ki je končni cilj našega življenja in vse človeške zgodovine. Postni čas nam mora zato biti stalno pravilo in vodilo, ki spremlja vsak korak našega romanja na tej zemlji naproti slavnemu in večnemu dnevu našega Gospoda.
V čem je torej pomen postnega časa? Da lahko postni čas pravilno razumemo, moramo spoznati, kaj je Bog naredil v dveh velikih zgodovinskih razdobjih, na kateri nas prav v postnem času spominja bogoslužje in nam pomaga, da ju celo doživimo. In ti dve razdobji sta: 40 let, ki so jih Judje preživeli v Sinajski poščavi, predno so prišli v obljubljeno deželo, in 40 dni, ki jih je Jezus preživel v samoti, v postu in molitvi, preden je začel javno delovati.
V ozadju vsega tega razmišljanja in doživljanja se razteza puščava. Puščava pa je simboličen kraj pravega verskega življenja. To se pravi: popolna predanost Bogu. Puščava spominja na tveganje in na negotovost; v puščavi se človeku sprostijo vse njegove osnovne potrebe kakor so lakota in žeja, varnost in orientacija, družba in solidarnost; puščava razgali v samih koreninah vso revščino človekovega stanja.
Podobnost v duhovnem življenju je dokaj jasna. Naše srce je boleče lačno in žejno po Bogu. Naš razum zahteva najosnovnejše resnice, ki so večne, polne luči in varne. Naša duša hrepeni po miru in po upanju kakor po zraku, ki ga vdihavamo; išče dobroto, prijateljstvo in bratstvo kakor toploto, ki nam je potrebna.
Brez tega je naše življenje prava puščava, v kateri strašijo razne pošasti, kakor moč zmote, obup samote, smrt zaradi hudobije in greha. Kdo more razvozlati vse te važne probleme človeštva, pred katerimi človek čuti vso svojo nemoč?
RESNICA IN MILOST ZA RAST SKUPNOSTI
Jezusova beseda je edina življenjska modrost; njegova postava je, kakor pravi psalmist: Svetlika mojim nogam, luč na moji stezi (Ps 118, 105); njegov evangelij je božja moč v rešitev vsakemu (Rim 1, 11); njegova morala poveličuje naše notranje moči; njegovo daritev ljubezni na križu je Bog določil, da bi zbral razkropljene otroke (Jan 11, 25).
Postava, dana po Mojzesu, milost in resnica, ki je prišla po Kristusu (Jan 1, 17) so neobhodna sredstva za rast v skupnost: najprej za ustvaritev izvoljenega ljudstva v Sinajski puščavi, nato pa za rast v polnost časov novega božjega ljudstva, Gospodove Cerkve, ki je »v Kristusu nekak zakrament ali znamenje in orodje za notranjo zvezo z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu« (Luč narodov 1).
Prva krščanska skupnost je bila trdno prepričana, da ima skupnost, ki se hrani z naukom apostolov, z Evharistijo in molitvijo, v sebi tako moč ljubezni, da pripravi vsakega člana do razdelitve lastnine, do razdelitve lastnih materialnih dobrin. Pa ne samo to! Še bolj Je bila prepričana, da božja beseda in Kristusova milost, če ju skupaj živimo, kopičita v družini vernih nepremagljivo silo privlačnosti, da Gospod vsak dan pridružuje take, ki naj bi se zveličali.
KAJ NAJ CERKEV DELA
Naš Gospod Jezus je v trenutku, ko je izročil apostolom poslanstvo, ki ga je prejel od Očeta, določil naloge Cerkve z znanimi besedami: »Pojdite torej in učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal« ter »Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan.«
Zato ne more biti dvoma o tem, kaj naj Cerkev dela in kakšne dolžnosti naj sprejmejo Kristusovi učenci. Vaš škof se zaveda naloge, ki jo je sprejel, in kot prava priča Učenikove volje, vam ponavlja Kristusov ukaz: pridigajte evangelij in posredujte božje življenje, katerega pravi in večni vir je krst.
Kristusovo telo, ki je Cerkev, ima v sebi organsko silo, počelo in moč za rast krščanske skupnosti; v njej je središče, iz katerega izhajajo pričevanje, apostolat in dobra dela ljubezni; ona je vir vseh karizem, darov in dejanj. Od Cerkve prihajajo zveličavne dobrote resnice in milosti, po katerih se človeštvo vedno znova in stalno vključuje v božji odrešenjski načrt.
Od vsega začetka Cerkev dela vedno isto; in do konca sveta bo opravljala vedno iste dolžnosti: oznanjala bo Kristusa s pridiganjem evangelija; darovala bo Kristusa s praznovanjem v liturgiji Učenikovega in Odrešenlkovega življenja, ki je doseglo svoj višek v njegovi smrti in vstajenju.
(Konec prihodnjič)
Učenci rimskih šol pri papežu
V	sredo 13. februarja je pri skupni avdienci pozdravilo sv. očeita več tisoč učencev raznih rimskih šol. Sv. oče se je dolgo mudil med njimi, predno je začel uradni nagovor. V govoru je obsodil nasilje, ki terja vedno nove žrtve. Med drugim je dejal: »Zaupajte v Kristusa in v njegovo Cerkev, ,ki vam ga oznanja. Pogumno pokažite z dejanji, kakšno odrešilno moč imata Kristusova ljubezen in nauk. Tako boste pomagali, da bo svet postal boljši, bolj pravičen, bolj bratski in to v času, ko zaradi sovraštva in nasilja krvavijo ulice naših mest. Vse to bo za vas težka preizkušnja, ki bo od vas zahtevala žrtve in morda celo junaštvo. Toda zmaga bo naša, kajti Gospod vam ponavlja, kar je nekega dne rekel galilejskim ribičem: Ne bojte se! Jaz sem!«
Sovjetska baletna umetnika ostala na Zahodu
Moskovsko baletno skupino Bolšoj sta v Tokiu zapustila 71-letna Sulamit Mihaj-lovna Messerer in njen sin Mihail. Mati je priznana učiteljica baleta, sin pa nastopa v težkih vlogah. Umetnika sta iz Japonske odpotovala v ZDA, kjer sta prosila za politično zavetišče. Moskovsko baletno skupino je preteklo leto zapustilo že več drugih umetnikov.
■ Na povabilo koroškega deželnega glavarja Wagnerja sta se z njim sestali^delegaciji obeh osrednjih slovenskih koroških organizacij na Koroškem, tj. Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij. Sestanek je bil posvečen izmenjavi mnenj o splošnih vprašanjih narodnostne politike na Koroškem in kakšne so -možnosti sodelovanja pri letošnjih jubilejnih proslavah 25. obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe in 60. obletnice koroškega plebiscita. Slovenska predstavnika sta izrazila načelno pripravljenost sodelovati na proslavah, toda pod pogojem, da bo na njih prišla do izraza enakopravnost obeh deželnih jezikov. Tako ZSO kot NSKS bosta poslala v pripravljalni odbor dva zastopnika, ki naj enakopravno sodelujeta pri oblikovanju programa proslav. Kočljiva zadeva je zlasti proslavljanje koroškega plebiscita. Do sedaj so te proslave slovensko in nemško govoreče Korošce samo razdvajale, zato slovenska manjšina na njih ni mogla sodelovati.
■ Ameriški predsednik Carter je na tiskovni konferenci izjavil, da podpira zamisel o ustanovitvi mednarodne preiskovalne komisije pod pokroviteljstvom OZN, ki bi proučila iranske obtožbe proti ZDA in bivšemu šahu. (Ta komisija je med tem že bila ustanovljena, op. ur.). Glede Jugoslavije je izrazil »ameriško pripravljenost nuditi Jugoslaviji katero koli pomoč« z dostavkom, »če jo bo Jugoslavija sama zahtevala«. Medtem so jugoslovanske oblasti to pomoč že zavrnile, očitno da ne bi dražile Sovjetske zveze, Carter je tudi dejal, da se bo dalo afganistansko krizo rešiti edinole, če bo država res spet postala samostojna in neuvrščena.
■ V Varšavi se je končal 8. kongres poljske združene delavske partije. Uvodni referat je prebral njen prvi tajnik Gierek. Kot pričakovano je poudaril poljsko zvestobo Sovjetski zvezi, ki »predstavlja ne-probojni ščit poljske varnosti«. Pohvalil je dosedanje pobude papeža Janeza Pavla II. za ohranitev miru na svetu. V gospodarski politiki je poudaril štiri prednostne naloge: hitrejši razvoj kmetijstva in prehrambene industrije, stanovanjske gradnje, smotrnejšo porabo energije ter krepitev proizvodnje za izvoz. Pri volitvah novega centralnega odbora stranke je prišlo do presenečenj. Izločena sta bila Piotr Jaroszewicz, ki ne bo več predsednik vlade in bivši zunanji minister Olszovvski. Pozornost je vzbudila tudi odsotnost delegacij držav Varšavskega pakta. Prisotni sta bili le delegaciji SZ in Češkoslovaške.
■ Zahodnonemški kancler H. Schmidt je pred skupino socialdemokratskih poslancev izrazil svojo nevoljo nad politiko ZDA. Ta politika je preveč zgrajena na strahu in čustvenosti, zato prihaja zadnje čase do nepredvidenih sklepov. Severnoameriška vlada bi se morala pred važnimi odločitvami najprej posvetovati s svojimi zavezniki.
»Slovenski šopek« ob svoji desetletnici
Pevski zbor »Slovenski šopek«, v katerem nastopa mladina od vrtca pa do konca srednje šole, je v nedeljo 27. januarja proslavil s samostojnim koncertom v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu desetletnico svojega obstoja. Na lepo okrašenem odru je zapel dve božični in vrsto narodnih ter umetnih pesmi.
Nastop zbora je zbudil zanimanje in v polni dvorani se je kot odmev oglasilo navdušeno ploskanje na zanosno petje mladih grl. Med poslušalci smo opazili dolinskega župana, slovenskega škofovega vikarja, ravnatelja obeh šol in razne predstavnike kulturnega, prosvetnega in verskega delovanja.
V začetku drugega dela koncerta so bile izrečene r^zne čestitke k temu nastopu. Tako je v imenu PD Mačkovlje spregovoril Danijel Novak, ki je poudaril pomen glasbene vzgoje naše mladine, omenil nastope »Slovenskega -šopka« in čestital voditeljici Ljubi Smotlak za njeno požrtvovalno delo z vaško mladino. V imenu prosvetnih društev dolinske občine je čestital Vojko Slavec. Sledile so še druge čestitke, tako novoustanovljenega otroškega zbora Finžgarjevega doma z Opčin, otroškega zbora Slomškovega doma iz Bazovice in Zveze cerkvenih pevskih zborov.
V veži dvorane smo si lahko ogledali lepo pripravljeno in dobro dokumentirano razstavo o desetletnem delovanju. Tu smo videli, kako se je zbor povzpel od nastopov v domačem župnijskem domu in domači cerkvi do vedno zahtevnejših pred-
stavitev pred tudi zahtevnejšo publiko.
Nastopal je v Kulturnem domu v Trstu na »Pesmi mladih« in »Pesmi pomladi«, nastopal na domačem »Prazniku češenj« in raznih podobnih prireditvah v Bregu ter drugod. Nastopal je na radiu in v Rojanu pri nedeljska maši. Vsako leto je priredil izlet, ki ga je združil z nastopi in srečanji. Pel je v ankaranski bolnišnici svojim bolnim vrstnikom, srečal se je z mladimi v Goriških Brdih, da omenimo le nekatere. Skupno z otroškim zborom iz Boljunca je v okviru ZCPZ nastopal celo v Mengšu in Kamniku na božičnem koncertu. Pred kratkim je sodeloval na proslavi Mednarodnega leta otroka, ki jo je ipriredil Slokad v Kulturnem domu v Trstu.
Zbor dolgo vrsto let sploh ni bil deležen nobene podpore. Vztrajal je v svojem delovanju zaradi navdušenja voditeljice in požrtvovalnosti staršev, ki znajo žrtvovati sredstva in čas za svoje otroke. Pred kratkim pa smo zvedeli, da so starši na skupnem sestanku sklenili, da marajo svojim otrokom omogočiti izdajo gramofonske plošče. Pripravljeni so zbrati potrebni denar, a ker tega sami ne bodo zmogli, upajo, da jim bo kdo priskočil na pomoč s podporo ali s posojilom pod ugodnimi pogoji.
Prav je, da zboru ob tem jubilejnem prazniku čestitamo in pričakujemo, da bo zbor vztrajno nadaljeval s svojim delom kljub raznim teževam, s katerimi se srečuje ter tako ohranjal med našo mladino veselje do petja.
TRIJE TEMELJI NAŠE VERE
Trije temelji so, na katerih stoji vera, se dviga pobožnost in sloni krepost: molitev, post in usmiljenje. Kar molitev prosi, doseže post, prejme usmiljenje. Trije temelji so in vendar so eno, ker je v medsebojnm podpiranju zagotovljen njih obstoj.
Duša molitve je post, življenje posta pa je usmiljenje. Nihče naj jih ne skuša razmikati enega od drugega, ker ne prenesejo ločitve. Kdor ima le en temelj ali pa nima vseh treh skupaj, nima ničesar. Zato, kdor moli, naj se posti; kdor se posti, pa naj bo usmiljen in naj usliši prosilčevo prošnjo, ker ta pričakuje uslišanje. Kdor si pred prosilcem ne zamaši ušes, mu Bog prisluhne.
Kdor se posti, naj pomisli, kaj se pravi biti lačen. Sočuten naj bo do lačnega človeka, ki se v lakoti sklicuje na Boga. Tisti, ki pričakuje usmiljenja, naj se sam usmili; kdor prosi za milosrčnost, naj jo sam uresničuje; kdor hoče na posodo dobiti, naj posodi. Prosilec je nepošten, ako zahteva to, kar bližnjemu odreka.
Človek, sam sebi bodi merilo usmiljenja: tako, kakor hočeš in kolikor hočeš! Želiš, da bi takoj dosegel usmiljenje? Z isto naglico se ti usmili svojih bližnjih na tak način! Molitev torej, usmiljenje in post naj bodo naš zagovornik in obramba pri Bogu, enoten troglasni zagovor.
Ce se postiš, pa usiha tvoje usmiljenje, vedi da usiha tvoja njiva; kar pa seješ v usmiljenju, bo do vrha napolnilo tvojo shrambo. Zato, o človek, glej, da z varčevanjem ne boš izgubljal, zbiraj z razdajanjem. Kar daš revežu, daš sebi, kajti česar ne boš prepustil bližnjemu, tudi sebi ne boš ohranil.
Kamenčki
Primer časnikarske nevednosti
V	ponedeljkovem »Piccolu« smo našli stavke, ki zares zaprepastijo, saj gre za popolno neznanje tukajšnje cerkvene zgodovine in sedanjih razmer v slovenski Cerkvi. Ko poroča neki Luciano Cossetto o razvoju Titovega zdravstvenega stanja, o-menja tudi slovenskega »patriarha« Pogačnika. Res neverjetno! Pa naj bralci sami zvedo o tem novem patriarhu. Cossetto piše namreč:
Včeraj dopoldne (v nedeljo 17. jebr., op. ur.) je v stolnici sv. Nikolaja slovenski patriarh Pugacnik povabil vernike, ki so napolnili cerkvene ladje, k molitvi za Tita. Pugacnik ima naslov patriarha, ker je Ljubljana svoj čas zavisela od Ogleja in je zato ohranil ta naslov. Dejansko pa je nadškof. Slovenija je zelo katoliška dežela in tako prebivalstvo tudi na verskem področju spremlja dolgo umiranje moža, ki se je za Slovenijo boril v vojni in miru in je nanj zelo navezana. Patriarh je v stalnem stiku z oblastmi in sledi z doživeto prizadetostjo razvoj dramatičnih do godkov zadnjih dni.
In še en ocvirek iz poročila istega poročevalca:
Na vratih stolnice je neki mladenič v
razgovoru s časnikarji dejal: »Sem komunist, toda molim k Bogu za Titovo zdravje.« In se je v dokaz svoje trditve pokrižal.
IZ ŽIVLJENJA PJAŠIH LJUDI
Pokojna s. Maksimila Grmek
Šolske sestre sv. Frančiška smo v soboto 9. februarja spremljale k večnemu počitku našo drago s. Maksimilo Grmek. Rodila se je v Tomaju na Krasu 1. marca 1902. Tu je tudi stopila v samostan, ki je bil le malo oddaljen od njenega doma.
Otroška in mladostna leta je preživela v družini, ki je bila resnično globoko verna, saj je izmed sedmih otrok kar štiri posvetila Bogu. Ivan je odšel kot jezuitski misijonski brat v Indijo. Ena izmed sester je postala uršulinka m. Jožefa. Dve ostali sta pa zaprosili za sprejem pri šolskih sestrah: najstarejša Marija - sestra Kordula, ki je umrla kot prva predstojnica v ZDA in Albina, najmlajša - sestra Maksimila. To so starši posebno težko pustili z doma, a verni in poslušni božji volji so jo velikodušno darovali Bogu.
Po večnih zaobljubah je s. Maksimila odšla 28. nov. 1930 v misijone v Egipt v spremstvu še ene sestre in ene kandidatinje. Morala se je posloviti od težko bolne matere, kar ji je bila gotovo ena največjih žrtev, saj je mati že mesec dni po njenem odhodu umrla. V Egiptu je s. Maksimila darovala Bogu svoja najlepša leta mlade redovnice bodisi v Aleksandriji bodisi v Kairu, skupno nad 30 let.
Nekaj let je delovala tudi v goriškem Alojzijevišču. Zadnja leta je preživljala v provincialni hiši v Trstu. Leto in pol je bila priklenjena na bolniško posteljo. Pogosto je govorila o smrti in končnem združenju z Bogom. Zato se smrti ni bala in se z vso resnostjo ter velikim zaupanjem pripravljala na odhod in srečanje z nebeškim Očetom. Dokler je mogla hoditi, je ure in ure premolila v kapeli. Ko se ji je telesno stanje poslabšalo, je nadaljevala svoj zaupni razgovor z Bogom v postelji. Prepričane smo, da jo je Bog uslišal, saj je molila v prvi vrsti po namenih Cerkve.
Pri pogrebni maši je koncelebriralo pet duhovnikov, kar je dalo liturgiji posebno svečanost, sestre pa smo se s petjem zahvalile za vse milosti, ki jih je dobri Bog podelil po s. Maksimili naši redovni skupnosti. - Sosestra.
S TRŽAŠKEGA
Razpis natečaja za portret Josipa Ribičiča
Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole v Trstu razpisuje nagradni natečaj za portret mladinskega pisatelja in pedagoga Josipa Ribičiča.
1. Portret se lahko izdela v kateri koli slikarski tehniki in velikosti;
2. ustrezno študijsko gradivo (fotografije, literatura) je na razpolago udeležencem natečaja v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ul. sv. Frančiška 20;
3. udeleženci natečaja morajo izročiti svoja dela najkasneje do 6. maja 1980 v Narodni in študijski knjižnici v Trstu;
4. vsak udeleženec natečaja mora označiti svoje delo s šifro, ki jo istočasno navede z osebnimi podatki v zaprtem pismu, priloženem delu;
5. predvideni sta dve nagradi, prva v višini 200.000 lir, druga v višini 100.000 lir;
6. posebni ocenjevalni komisiji bo načeloval umetnostni kritik prof. M. Rener.
Nabrežina
»Minipolifonici«, mešani zbor 50 mladih iz Tridenta (Trento), ki jih vodi Nicola Conci, je na povabilo SPZ nastopil najprej v Kulturnem domu v Trstu, 13. januarja pa v naši cerkvi ob veliki udefežbi ljubiteljev petja. Prvi del je bil polifonski (v latinščini), drugi pa je obsegal vrsto narodnih pesmi, med katerimi nekatere v priredbi dirigenta samega. Poleg aplavzov zasluži ta zbor, da bi ga posnemala zlasti mladina s kvalitetnim petjem, ki naj slavi Boga in koristi narodu.
Zključek osmine za krščansko edinost je imel poleg verskega tudi izobraževalni značaj, saj smo 25. januarja z zanimanjem sledili predavanju z 200 diapozitivi o življenju pravoslavnih ter se seznanili z neverjetno pridnostjo slavonskega umetnika invalida Branka Radunkoviča.
Večer katoliškega tiska je letos popestril prof. Vinko Beličič, ki nam je na svojstven način obrazložil svojo letošnjo knjigo Mohorjeve družbe »Ob prelistavanju poldav-nine«, a je to menda le delček tega, kar ima še v zapiskih. Poleg zahvale mu izrekamo željo za nadaljnje delo za narod in krščanske ideale.
Verskim konferencam in srečanjem za posamezne stanove bomo sledili od 5. do S. marca v večernih urah (ob 20h). Verjetno bodo te konference poživljali še zbori in ansambel z duhovnimi pesmimi. Točni spored bomo objavili v prihodnji številki. Že zdaj iskreno vabljeni!
Kongres o reformi krajevnih uprav
V	Milanu se je 9. februarja zaključil dvodnevni kongres, ki ga je organizirala dežela Lombardija s sodelovanjem drugih dežel, pokrajin in občin. Zborovanje, katerega tema je bila reforma krajevnih uprav, je odprl predsednik deželnega sveta Lombardije Smeraglia, pozdravil pa milanski župan Tognoli. Na zborovanju je bila prisotna tudi delegacija deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine.
Po uvodnih referatih političnega in strokovnega značaja je delo potekalo v petih komisijah. V prvi komisiji, ki je obravnavala problem teritorialne razdelitve krajevnih uprav v zvezi s predvideno reformo tako pokrajin kot občin, je interveniral tudi deželni svetovalec SSk dr. Drago Štoka, ki je poudaril nujnost, da se v bodoči reformi krajevnih uprav upošteva tradicionalna, kulturna in zgodovinska značilnost narodnih skupnosti, ki živijo v državi, in sicer francoske, nemške in slovenske v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Kongres, ki se ga je udeležilo okrog tisoč zastopnikov iz vse države, je vsekakor nakazal nove smernice političnim in upravnim dejavnikom.
Z GORIŠKEGA
Srečanje - priprava na škofov
obisk slovenskega področja škofije
V nedeljo 24. februarja ob 15.30 bo v Zavodu sv. Družine v Gorici nadškof Peter Cocolin predsedoval sestanku predstavnikov slovenskega področja. Vabljeni so elani slov. področnega sveta (z osebnim vabilom) ter člani župnijskih pastoralnih svetov, cerkveni ključarji, redovniki in redovnice, predstavniki skupin, društev in verniki posebno iz župnij, ki nimajo svojih predstavnikov v področnem svetu.
Poleg škofovega nagovora-obrazložitve pomena pastoralnega obiska, njegove teološke in pastoralne vsebine predvideva dnevni red sestanka naslednja vprašanja: Pobude tako splošne kot posameznih župnij, organizacijski problemi, ustanovitev delovnih skupin na področni in župnijski ravni.
Namen srečanja je pravočasno osveščanje in priprava slovenskega škofijskega občestva na ta značilni dogodek cerkvenega življenja. To srečanje z vsemi komponentami slovenskega občestva sledi srečanju škofa s slovenskimi duhovniki, ki je bilo 10. januarja.
Škofov pastoralni obisk je v službi evan-gelizacije, pastoralne enotnosti in poživitve cerkvenega in verskega življenja. Za slovensko škofijsko občestvo ima izreden pomen tudi zaradi tega, ker istočasno stopa v veljavo škofov dekret o dekanijah-pastoralnih področjih. Kopije dekreta so bile poslane v prevodu vsem članom Področnega sveta in bodo na voljo vsem, ki se bodo udeležili sestanka. Namen škofovega obiska je namreč tudi organska pastoralna dejavnost, ki predvideva »uresničenje stvarnega sodelovanja med raznimi komponentami božjega ljudstva, to je med duhovniki, redovniki, redovnicami in laiki«.
Delovanje Slov. področnega sveta bo tako v prvem letu njegovega obstoja osredotočeno na pripravo slov. občestva na škofov obisk in nato na povzetek in izvedbo pobud, ki bodo iz njega izvirale.
Da bi kdo ne dvomil, da cerkvena-obče-
stvena dolžnost ne obsega tudi narodnega polja, je vabilu in dekretu dodan govor •ndemskega nadškofa ob 25. obletnici smrti buditelja beneških Slovencev msgr. I. Trinka, Id se je vršil v Špetru v Slovenski Benečiji 24. novembra 1979. Škof je med drugim poudaril:
Gre za vprašanje (pravno priznanje slovenske manjšine v videmski pokrajini), ki je v verskem pogledu prvenstvenega pomena... Prizadevati si za kulturni napredek naroda je d.ejanje vere, omike, kulture, napredka...
Škof je zaključil govor z besedami:
Dragi duhovniki, sem vam blizu, vas podpiram, vas branim in vas opogumljam v vašem dušnopastirskem delu in v prizadevanjih za uveljavljanje temeljnih pravic lega plemenitega ljudstva...
Škofov pastoralni obisk slovenskega področja, (ki obsega tudi Slovence, ki živijo v italijanskih področjih) bo tako služil celotni prenovi slovenske manjšine v goriški škofiji.
Udeležencem srečanja bo zato na razpolago tudi knjižica prenove, ki so jo izdali slovenski škofje »Človek in kristjan v današnji slovenski družbi in Cerkvi« (NDin 20) in prvi priročnik »Župnijski pastoralni svet« i(NDin 40). Obe knjižici bi moral imeti vsak zavzet slovenski vernik, preštudirati bi ju moral zasebno in skupno'na srečanjih področnega sveta in župnijskih svetov.
Namen škofovega pastoralnega obiska in celotne cerkvene verske prenove je povzet v zaključku uvoda priročnika: »Vsi {verniki) skupaj in vsak s svoje strani morajo hraniti svet s sadovi Duha (prim. Gal 5, 22) in razširjati tistega duha, s katerim so prežeti ubogi, krotki in miroljubni, katere je Gospod v evangeliju blagroval (prim. 5, 3-9). Z eno besedo: Kar je duša v telesu, to naj bodo kristjani v svetu.«
Marjan Komjanc predsednik Slov. področja-dekan
Pok. Ivan Krpan
Proslava ob Prešernovem dnevu
V nabito polni Peterlinovi dvorani je bila v ponedeljek 11. februarja osrednja prireditev ob Prešernovem dnevu — slovenskem kulturnem prazniku, bi sta jo pripravila Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu. Kot vsako leto je bila prireditev v znamenju nagrajevanj in vrednotenja izvirne slovenske ustvarjalnosti v zamejstvu. Prireditev je bila namreč združena z razglasitvijo izida VIII. literarnega natečaja Mladike in petega tekmovanja Mladi oder.
Slavnostni govor je imela pisateljica prof. Zora Tavčar, ki je v nji lastnem osebnem slogu nanizala vrsto problemov naše vsakdanje stvarnosti s posebnim ozirom na obstoj slovenstva in slovenske kulture v zamejstvu. Za svoja izvajanja je požela topel aplavz. Sledil je kratek recital Prešernovih poezij na temo ženske ljubezni. Posebno izdelan in domišljen uvod nam je Prešerna približal tudi s človeške plati glede na vprašanje njegovega odnosa do ženske. Pesmi je dovršeno in doživeto podala Anka Peterlin.
Sledita so nagrajevanja. Prof. Martin Jevnikar, predsednik komisije za literarni natečaj Mladike, je razglasil nagrajence in prebral utemeljitev. Podeljeni sta bili dve drugi nagradi dn sicer za prozo in poezijo. Za novelo je prejela nagrado Metka Kacin, ki je v črtici »tekoče 'in spretno prikazala podobo sodobne meščanske družine, s čimer je pokazala sociološki posluh«. Za poezijo pa je komisija nagradila Marijo Kostnapfel »zaradi jezikovne veščine in modernega občutja«. V njenih poezijah namreč po mnenju komisije prihaja na dan »dovolj osebno občutena brezizhodnost našega časa, v katerem se človek zapira vase in sam sebe zastruplja«.
Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete v Trstu, je nato razdelil nagrade Mladi oder, ki jih že peto leto podeljujeta Slovenska prosveta v Trstu in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici amaterskim odrom in igralskim skupinam, ki so v preteklem letu uspešno pripravili gledališko predstavo ali nastop.
Priznanja Mladi oder so letos prejeli člani dramske skupine PD »Štandrež« Marjan Breščak za vlogo Akinsa v igri »Cvetje hvaležno odklanjamo« ter Lucijan Pavio in Lucijan Krpan za sceno dn luči pri isti Predstavi. Priznanje je prejela tudi celotna skupina, ki je predstavo pripravila, za skupno igro.
Nadalje so priznanje podelili igralski
skupini Šentjakobskega kult. društva v Trstu za predstavo »Pavliha«. Diplomo so prejeli Mitja in Tamara Petaros ter Irena Pahor. Skupno priznanje je prejela tudi igralska skupina šole »S. Kosovel« z Opčin, ki je pod vodstvom prof. Zore Tavčar pripravila izvirno dramatizacijo iz Bevkovih del pod naslovom »Pastirci ob kresu in plesu«. Končno so priznanje Mladi oder podelili še igralski skupini šole »F. Erjavec« iz Rojana za predstavo igre »Erazem in potepuh« v dramatizaciji prof. Lučke Susič. Poleg celotne skupine sta priznanji prejela še Ivo Kafol za naslovno vlogo in Giorgina Pisani za najboljšo stransko vlogo.
Spored proslave je sklenil moški kvintet članov Slovenskega kulturnega kluba, ki je doživel tako topel sprejem, da je moral na koncu dodati še eno pesem. Po proslavi so se gostje, nagrajenci in občinstvo dalj časa zadržali v sosednji -mali dvorani v prijateljskem srečanju. Ta vsakoletna proslava, ki je ena redkih v središču mesta, je tudi letos pokazala, da je zanimanje za živo slovensko kulturno ustvarjanje veliko in da ga je treba prav s podobnimi nagradami in priznanji, kot so jih podelili letos že osmič oziroma petič, spodbujati in upoštevati.
Krivično razlaščanje zemlje na Kolonkovcu
V zvezi z grozečimi razlastitvami zemljišč na Kolonkovcu za izvedbo nestvarnih načrtov za gradnjo novih stanovanj, medtem ko je v središču mesta praznih in na pol praznih na tisoče stanovanj, pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti ponovno poudarja neutemeljenost načrtovanih gradenj na Kolonkovcu in nedopustnost razlaščevalnega postopka po zakonu 365 in zakonu Bucalossi, ki ga je pred kratkim ustavno sodišče obsodilo za krivičnega. Isto tajništvo meni, da ne bodo več dovolj besedne izjave in obsodbe, temveč bo treba čimprej ter konkretno in odločno preiti na praktične obrambne pobude, če se hoče rešiti, kar se še rešiti da.
S svoje strani SSk zagotavlja vso svojo nadaljnjo politično podporo obrambnim akcijam prizadetih ter izraža pripravljenost preiti tudi k še bolj manifestativnim dejanjem, da se pristojne kroge prisili k treznemu razmisleku in primernemu ukrepanju za ohranitev možnosti dela in razvoja vrtnarstva dn kmetijstva v tem delu tržaškega predmestja, kar je tudi v splošnem javnem interesu celotnega mesta, ki potrebuje zelene kmetijske in nekmetijske površine.
Pokrajinsko tajništvo SSk sporoča, da je vsem svojim izvoljenim predstavnikom na deželi, pokrajini, tržaški občini in v krajevnih konzultah naročilo, naj ustrezno nastopajo v zaščito našega kmečkega delovnega človeka in s tem celotne naše narodne skupnosti pred odtujitvijo njihove zemlje.
Hkrati predlaga tudi, naj bi pokrajinska vodstva vseh demokratičnih strank, še posebno tistih, ki vključujejo Slovence, s skupno izjavo-podprla obrambna dejanja prizadetih in njihove strokovne organizacije. Le na ta način bo Lista za Trst postavljena pred odgovornost, da konkretno izkaže, če ji je ohranitev zelenih površin in našega človeka res pri srcu ne samo na Krasu, temveč tudi v neposredni bližini mesta.
Srednja šola »Fran Erjavec« vabi na
PREŠERNOVO PROSLAVO
ki bo v soboto 23. februarja ob 19. uri v
dvorani Marijinega doma v ROJANU. Na sporedu so recitacije, nastop šolskega pevskega zbora in glasbene skupine ter Linhartova komedija
»ŽUPANOVA MICKA«
Interpelacija dr. Draga Štoke zoper razlaščanje na Kolonkovcu
Deželni svetovalec SSk dr. Drago Štoka je naslovil na deželni odbor vprašanje, kaj misli le-ta storiti v korist prizadetega prebivalstva zaradi nameravanega razlaščanja zemlje na Kolonkovcu s strani tržaške občine.
Dr. Štoka pravilno ugotavlja, da je načrt ljudskih ekonomskih gradenj zgrešen, ker predpostavlja porast tržaškega prebivalstva, ko se to dejansko manjša. Razlastitve so tudi škodljive, saj bi uničile svetoče vrtnarstvo, zaradi česar bi se povečale cene za povrtnino. Nove stavbe bi tudi pokvarile lepotni videz mesta. Obsojanja jč tudi vredno, da je načrt za razlaščanje nastal po nedemokratični poti, saj se ni o njem predhodno razgovarjalo s prizadetim prebivalstvom. Končno se ponavlja,
Prešernova proslava v Bazovici
Slomškov dom v Bazovici je tudi letos na dostojen način proslavil našega kulturnega velikana pesnika Franceta Prešerna ter je tako ostal zvest tradiciji, saj organizira v tej ali oni obliki proslavo, kljub nevšečnostim, težavam in nasprotovanjem, vsako leto od svojega nastanka.
Po pozdravnih besedah Tiziane Natural, ki je nato prikupno povezovala vso prireditev, je otroški zbor Slomšek {60 pevcev) pod vodstvom Fride Valetič-Kralj sproščeno in navdušeno odpel tri pesmi, nakar se je s priložnostnimi besedami spomnil praznika in pesnika časnikar Saša Martelanc. Solistka Marta Valetič je ob spremljali Anne Luci Sanvitale zapela Vilharjevo Nezakonsko mater, Jenkovo Strunam ter Gerbičevo Kam. Mladina je nato recitirala nekaj Prešernovih pesniških biserov.
Gost večera je bil otroški zbor iz Mač-kolj »Slovenski šopek«, ki slavi letos desetletnico nepretrganega delovanja. Pod vod-
stvom Ljube Smotlak je podal štiri pesmi. Za slovesen zaključek pa sta poskrbela oba nastopajoča mladinska zbora, ki sta pod vodstvom Ljube Smotlak in ob spremljavi Katje Grgič (harmonika) zapela Vodopivčevo Pojmo bratje, Harejevo Veseli ringaraja in Gobčevo Lepo je v naši domovini.
Tiziana je zaključila prireditev s pomembnim pozivom: »Ponesimo v svet zavest zavednih Slovencev: naj se naša dejanja vedno vsklajujejo po Prešernovih idejah in smernicah. Prešernovemu vabilu s» ne sme odtegniti nihče!« Res lepo voščilo, ki ne bi smelo zvodeneti v današnji potrošniški družbi, ko vsak le »dobička išče« in prehitro pozablja na vse kulturne dobrine. - A. M.
Širite „Katoliški glas"
kar se je že tolikokrat zgodilo v razvoju Trsta, da je edino prizadet le samonikli slovenski živelj, kateremu še vedno niso oblasti priznale narodno jezikovnih in družbeno ekonomskih pravic.
Smrt tržaškega kapitana
V nedeljo 17. februarja se je pri Sardiniji potopila 984-tonska ladja »Misurina«, ki ji je poveljeval tržaški kapitan Luigi Jacovelli. Ladja je vozila marmornati prah iz Carrare v Tunizijo. Razburkano morje je povzročilo nenaden premik tovora, zaradi česar se je ladja nagnila in začela zajemati vodo. V brodolomu je umrlo 7 od 12 mornarjev, ki so sestavljali posadko, med njimi sam kapitan Jacovelli in njegova žena Marija, Jugoslovanka po rodu. Žena je pred dnevi obiskala moža v Marini di Carrara, kjer so natovarjali ladjo in ga hotela nekaj dni spremljati po morju. Zal se je izlet tragično zaključil.
Slomškov dom v Bazovici
Otroško pustovanje. Otroci, ki pridno zahajajo k pevskim vajam zbora »Slomšek«, so tudi letos zelo lepo in veselo praznovali pusta. V Slomškovem domu se jih je zbralo nad 90. Seveda niso bili vsi pevci, ker bi ne bilo prav, da bi odvračali kogarkoli od skupnega veselja. Močno so bili zadovoljni tudi malčki, ki ne hodijo še v osnovno šolo. Večji so se dobro izkazali v tekmah, v rajanju in tudi v sposobnosti hitro pospraviti dobre stvari.
Dvorana Slomškovega doma je bila leipo okrašena, kar je ustvarjalo še večje veselje. Tudi mali skavti z vsega Tržaškega so bili na pustno nedeljo gostje Slomškovega doma dn to ne prvič. Pustno veselje je pa zaključila zrela mladina tržaških skavtov.
Po pustu pa na resno delo! Pripravlja se praznovanje 30. obletnice kinodvorane in zlasti »Pesem mladih« v Kulturnem domu, ki bo zadnje dni marca. Dobre volje je kar dosti, ker sodelujejo tudi starši pri teh pobudah.
Prva obletnica kapele bi. p. Leopolda pri Dom ju
Pri praznovanju prve obletnice te kapele velja omeniti predvsem dejstvo, da se nam je ob tej priložnosti prvič predstavil novo ustanovljeni pevski zbor s Kolonkov-ca. Podjetnost ge. Dalke Vekjet, ki zbor vodi, je bila bogato poplačana. Iskreno smo ji čestitali, da je s toliko požrtvovalnostjo pripravila zbor za ta nastop. Pod njenim vodstvom so nam pevci po končani maši zapeli še vrsto narodnih. Nekatere od teh so bile prvič izvajane kot npr. Ha-rajeva »Kam« na Prešernovo besedilo ter »Zapuščena« F. Venturinija, za kar je ga. Dalka požela obilo aplavzov.
Posebno priznanje zasluži tudi na>top napovedovalke. Med eno in drugo pesmijo je prikazala trdi boj težko prizadetih lastnikov zemljišč na Kolonkovcu, ki jih hočejo nasilno razlastiti. Javno izpričana družbena zavest samo potrjuje neomajno ži-lavost Slovencev, ki se morajo še vedno boriti za vsako drobtino svojih pravic, za vsako ped zemlje. Ohranita moramo to svojo duhovno-moralno dediščino za vsako ceno in obogatiti z njo tudi naš mlajši rod. Novemu zboru želimo še veliko novih uspehov. - F. V.
Zahvala
V soboto 9. februarja smo imeli na osnovni šoli »O. Zupančič« pri Sv. Ivanu v Trstu Prešernovo proslavo. Kot častnega gosta smo letos povabili goriško pesnico Ljubko Šorli. Naši otroci poznajo in pojejo že več njenih pesmi, zato smo želeli spoznati pesnico tudi osebno. Cenjeni gospe se učenci, učiteljstvo in starši pono-no zahvaljujemo, da je sprejela naše vabilo ter nas počastila s svojo prisotnostjo in tako dala globlji pomen našemu slavju.
Bralci pišejo
Dopolnilo k poročilu o Prešernovi proslavi
Spošt. g. urednik! Dovolite, da k dopisu o Prešernovi proslavi v Kulturnem domu v Trstu dostavim sledeče. Proslavi je prisostvoval presrečni oče dirigenta oz. brat skladatelja opere »Slovo od mladosti«. Doletela nas je sreča, da smo imeli v naši sredi celo družino glasbenikov, saj je Vlado Švara posvetil celo svoje življenje kot vodja zborovskemu petju. - E. Fischer
V petek 15. februarja je bil v cerkvi sv. Ivana v Gorici pogreb pok. Ivana Krpana. Pokopal ga je msgr. Fr. Močnik. Pri maši so bili poleg pokojnikovih bratov in sester ter drugih sorodnikov še neka-' teri njegovi prijatelji iz mladih let in tudi precej vernikov. Od pokojnega Ivana se je poslovil dr. K. Humar v imenu župnije in naše slovenske verske skupnosti v Gorici.
Pok. Ivan Krpan je bil doma iz Mirna. Tam se je rodil kot prvorojenec v družini mirenskega čevljarja leta 1902. Za njim so starši imeli še devet drugih otrok, od teh so trije umrli še majhni, šest jih'je pa še živih. Jasno je, da v tako številni družini ni bilo materialnega obilja, bilo pa je veliko vere in narodne zavednosti. Ti dve vrednoti sta ostali v družini tudi po očetovi zgodnji smrti leta 1916. Ivanu je bilo takrat 14 let in je nekako moral prevzeti skrb za mlajše brate dn sestre.
Po končani vojni se je družina vrnila v Miren. Ivan je študiral trgovsko šolo v Ljubljani. S to izobrazbo in s svojim mladim idealizmom je pomagal oživiti nekdanjo cvetočo čevljarsko obrt v Mirnu. Zaposlil se je pri Čevljarski zadrugi in kmalu prišel v njeno vodstvo.
Bili so to časi materialne in kulturne prenove na Goriškem po prvi svetovni vojni. Mladi Ivan se je vključil tudi v kulturno delo tako v Mirnu kot v Gorici. S pok. Filipom Terčeljem sta postala tesna sodelavca in prav tako z drugimi našimi tedanjimi kulturniki v Gorici {dr. A. Kacin, dr. T. Simčič, dr. J. Kralj, inž. Rustja, prof. R. Bednarik in drugi). Kulturno in gospodarsko delo je teklo vštric, dokler niso nastopale znane težave za časa fašizma. Takrat se je Ivan Krpan umaknil iz kulturnega in političnega življenja ter se posvetil izključno trgovini na korzu. Najprej je bila to »Adria«, potem se je preimenovala v »Alpina«. To trgovino je vodil do svoje bolezni, se pravi do zadnjih božičnih praznikov. Po praznikih je moral v bolnišnico, najprej v Trst, nato v Gorico. Neozdravljiva bolezen ga je iztrgala delu in njegovim dragim v sredo 13. februarja.
Ivan Krpan je bil pokončna osebnost. Svojemu prepričanju je ostal zvest tudi za ceno osebnih žrtev in nevarnosti. To se je izkazalo posebno med zadnjo vojno, ko se v svojem slovenskem in krščanskem prepričanju ni uklonil modi tistih let. Ker je takrat za marsikoga postalo nevarno, če nisi šel za množico, se je iz Mirna umaknil v Gorico in tu ostal tudi po priključitvi septembra 1947.
Demokratični in katoliško orientirani rojaki smo imeli v Ivanu Krpanu vedno prijatelja in tudi svetovalca zlasti v gospodarskih zadevah. Nikoli ni silil v ospredje, njegov značaj mu tega ni dopuščal, osebno je pa zmeraj rad pomagal. Številni smo se zato zatekali k njemu po nasvete in dobro besedo. Sedaj tega zavednega moža in kristjana ni več med nami. Ostal nam pa bo njegov zgled in, upamo, tudi njegova priprošnja pri Bogu.
Dragi Ivan, počivaj v miru na goriškem pokopališču, ki je tako blizu tvoji rojstni hiši onkraj državne meje.
K. H.
SKPD »F. B. SEDEJ« IZ ŠTEVERJANA prireja v nedeljo 24. februarja ob 16. uri
v župnijski dvorani v ŠTE VER JANU gostovanje dramske skupine PD »Štandrež« s sodobno burko v treh delih
»STROGO ZAUPNO«
Režija Emil Aberšek Vabljeni!
Saharov - častni občan Firenc
Saharov, ki so ga sovjetske oblasti izgnale iz Moskve v mesto Gorki j, prejema znake solidarnosti po vsem svetu. Tako je npr. občinski odbor v Firencah Saharova imenoval za častnega meščana. Proti sklepu so glasovali komunistični poslanci. Častno meščanstvo je Saharovu podelilo že več italijanskih mest.
Veselo pustovanje v Katol. domu
Tradicija je že, da se tudi v Katoliškem domu na vesel način proslavi pustna nedelja. Letos je bila samo ena nevšečnost. Zaradi ovir pri nastopu nekaterih igralcev PD »Štandrež« je !bilo treba vso prireditev premakniti s popoldanskih ur na večerno, kar je marsikomu preprečilo udeležbo na prireditvi. Kljub temu je bilo udeležba zelo lepa in bar s pustnimi krofi ter domačim vinom dobro obiskan.
Prvi je nastopil Zamejski instrumentalni kvintet iz Števerjana, ki je potrdil svojo uigranost in navzoče razveselil tudi s posrečenimi dovtipi. Nato so goriški skavti uprizorili skeč iz Divjega zahoda, ki ga snema televizija in uspe šele po nekaj poskusih. Osrednja točka sporeda pa je bila veseloigra dramske skupine iz Štandreža »Strogo zaupno«. Tisti, ki so videli premiero prejšnjo nedeljo v domu »Anton Gregorčič« trdijo, da so igralci še bolje podali svoje vloge kot prvič. Zlasti je blestela Majda Paulinova v svoji glavni vlogi. Lahkotna igra je gledalcem nudila veliko sprostitve in dobre volje. Želeli bi, da bi jo videli še drugi na naših podeželskih odrih. Končno naj omenimo še Viktorja Prašnika, ki je že postal sestavni del naših pustovanj v Katoliškem domu. Tudi letos je na svoj posrečen in duhovit način povezal vse točke prireditve tin prispeval nemajhen delež k njenemu uspehu. - jk
Palača ATTEMS v Gorici sobota 24. februarja ob 20.30
LJUBLJANSKI BAROČNI TRIO
Klemen Ramovš, kljunasta flavta Alojzij Mordej, viola da gamba Maks Strmčnik, čembalo
Vabi SKPD »Mirko Filej« - Gorica
Romanje naših župnij na Sv. goro
V nedeljo 18. maja popoldne bo romanje slovenskih vernikov naših župnij v goriški nadškofiji na Sv. goro. Namen tega romanja bo priprava na nadškofov pastirski obisk, ki bo začel pred rožnovensko nedeljo v oktobru v slovenskem farnem občestvu v Gorici. Prav je, da smo o tem romanju obveščeni, da lahko uredimo druge slovesnosti po farah v tistih dneh.
Ker bo takrat v Italiji že legalna ura, bo skupna sv. maša vseh romarjev ob 17. uri. Vsaka župnija naj pripravi to romanje in uredi glede prevoza. Želeti bi bilo, da bi kar največ romarjev, zlasti mladih, šlo na božjo pot peš, vsaj od Prevala dalje.
Sestanek sovodenjske sekcije Slovenske skupnosti
Zaradi važnih zadev in nujnih razlogov se je v četrtek 14. februarja sestala sekcija SSk iz Sovodenj. Skupno s svetovalci SSk so navzoči razpravljali o problemih, ki se tičejo občinske uprave ter o političnem položaju, ki nastaja v sovodenjskem območju zaradi letošnjih upravnih občinskih volitev.
Svetovalci so članom sekcije temeljito prikazali delovanje občinske uprave zlasti pri gradnji telovadnice, asfaltiranju ceste na »Štradalti« ‘in o popravilu šolske stavbe v Rupi. člani sekcije so svetovalcem izrazili svoje zaupanje, obenem pa tudi svoje razumevanje in zaskrbljenost ob nelahkem delu, ki ga opravljajo v občinskem svetu.
Pri pogovoru o letošnjih občinskih volitvah je stekla beseda o politični pripad-
nosti oseb, ki tvorijo sedanjo koalicijo v občinski upravi. Kako zelo lahko vpliva na dogodke komunistična partija, se je najbolj videlo pri volitvah v šol. okraje ter ob predlanski občinski krizi. Sekcija SSk je zato mnenja, da bodo morali pri kakršni koli sestavi občinske liste odgovorni ljudje v zvezi s temi dogodki dobro premisliti.
Pri nadaljevanju seje je sekcija izvolila za svojega tajnika Benjamina Černiča ter mu dala nalogo, da prouči formalno možnost sestave liste za občinske volitve. S tem se obenem začenja prvo obdobje priprav na te volitve, ki postajajo iz enega mandata v drugega za zamejske Slovence zmeraj bolj življenjskega pomena.
Na povabilo Zveze slovenske katoliške prosvete bo v nedeljo 2. marca ob 16.30 gostovalo v Katoliškem domu v Gorici prosvetno društvo iz Globasnice na Koroškem z dramo
KASTELKA
Drama je povzeta po povesti Vladimirja Levstika »Gadje gnezdo«. - Toplo vabljeni!
Deželni avditorij furlanske kulture!
Na pustni torek se je pojavil na deželni palači v ulici Roma v Gorici napis »Auditorium della cultura friulana« (Avditorij furlanske kulture), brez slovenskega prevoda seveda. Da ne gre za pustno šalo, so nas takoj potolažili delavci, ki so napis skrbno pritrjevali na betonsko ploščad.
Ali je res ta avditorij samo za furlansko kulturo? Tako omejena namembnost bi pomenila za Gorico, v kateri so se in se prelivajo razne kulturne smernice, pravo žalitev in ohromitev kulture kot take. Kam pa s slovensko, italijansko in morda še s kako drugo kulturo? Mar za te sedaj ni več prostora v tej palači?
Goriški župan, ki ga smatramo za kulturnega človeka, ne sme dovoliti, da se kaj takega lahko uresniči. Deželna uprava, ki je avditorij zgradila s finančnimi sredstvi vseh državljanov ne glede na njihovo kulturno pripadnost, naj poskrbi, da bo ta struktura služila v kulturne namene vseh, ki so prispevali, da se je lahko zgradila.
Klavrna politika
V soboto 16. februarja se je vršil v go-riškem Avditoriju skoro za zaprtimi vrati, bi lahko rekli (saj ni bila povabljena nobena druga stranka) pokrajinski kongres italijanske socialistične stranke. To so uradno utemeljili s tem, da je bil to pravzaprav le nekak notranji organizacijski kongres.
Vendar nas to ne zanima. Kar je za Slovence bolj porazno, je dejstvo, kam nas je sodelovanje v italijanskih strankah pripeljalo. V novem pokrajinskem odboru PSI bosta namreč med 31 člani samo dva Slovenca in sicer Walter Ressi in Marko Waltritsch. Vsak, ki mu politika ni še zameglila razuma, lahko sklepa, kaj bosta dva Slovenca mogla doseči v taki italijanski večini in kaj bo lahko taka stranka za Slovence naredila.
Kaj še ni prišel čas, da bi naši levičarji spoznali, kako pogubno politiko uganjajo na račun nas vseh? Žalostno je tudi dejstvo, da take ljudi in politiko kljub vsemu neke slovenske ustanove in javna občila še podpirajo, čeprav dobro vedo, da drvimo vsi skupaj po tej poti v narodno pogubo.
PD »ŠTANDREŽ« - DRAMSKI ODSEK
ponovi sodobno burko v treh delih
»STROGO ZAUPNO«
Režija Emil Aberšek
v soboto 23. februarja ob 20. uri v prosvetnem domu »A. Gregorčič« v ŠTANDREŽU.
NABIRKA ZA ALOJZIJEVIŠČE. Na drugo postno (kvatrno )nedeljo 2. marca bo kot navadno nabirka za ta naš vzgojni zavod. Dušne pastirje prosimo, da bi prihodnjo nedeljo 24. februarja to nabirko oznanili in priporočili. Bog povrni že vnaprej vsem darovalcem!
Šport
OBVESTILA
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete bo v mali dvorani Katoliškega doma v ponedeljek 3. marca ob 20. uri v prvem sklicanju, ob 20.30 v drugem sklicanju. Občnega zbora se morajo udeležiti zastopniki posameznih društev in organizacij. Na dnevnem redu so poročila in volitve predsednika ter nadzorstva in razsodišča. - Predsednik.
Skupnost Družina-Opčine, Bazoviška 29 javlja svoj občni zbor, ki se bo pričel v lastnih prostorih v nedeljo 24. februarja ob 15. uri. Vabljeni so člani, prijatelji, sindikalni predstavniki, predstavniki patronatov, oblasti, tiska, radia in televizije. Vsi prisotni bodo deležni prigrizka.
PD »Kolonkovec« priredi v društvenih prostorih, Ženjan 46 v nedeljo 24. februarja ob 16. uri Prešernovo proslavo. Vabljeni!
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 25. februarja ob 20.15 predaval dr. Lojze Šuštar iz Ljubljane o osebni in socialni razsežnosti odgovornosti.
Pokrajinski kongres tržaške SSk bo 1. in 2. marca na sedežu v ul. Machiavelli 22 z razpravo o poročilih ter volitvami novih vodstvenih organov. Prvo sklicanje ob 16. uri, drugo ob 17. uri. Vabljeni vsi člani.
Revija otroških in mladinskih zborov »Pesem mladih«, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov bo v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo 23. marca ob 17h.
Prizor Iz komedije »Strogo zaupno«, ki so jo člani dramske skupine PD »štandrež« uprizorili v nedeljo 17. februarja v Katoliškem domu v Gorici
DAROVI
Za Katoliški glas: B. H. 5.000; Zora in Mira ob obletnici bratove smrti 20.000; učenci in učitelji šole »O. Župančič«, Trst za tiskarske stroške 5.000; bolnik 10.000; S. L. 2.000; Ciril G. 2.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: družine Budin-Špacapan namesto cvetja na grob Ivana Krpana 60.000; družina Gomišček ob obletnici smrti Helene Gorjan 30.000 lir.
Za Alojzijevišče: družina Kacin, Opčine v spomin Ivana Krpana 30.000; Anica ob obletnici bratove smrti 10.000 lir.
Za Pastirčka: N. N. 100.000; I.K.Z. 50.000 lir.
Iz zapuščine Milke Kodelja: za Zavod sv. družine in za Alojzijevišče po 25.000 lir in za Katoliški glas 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: razni 30.000; družina Štubel v spomin moža in očeta Danila 26.000; N. N. gospe ob pogrebu Antona Kete 5.000; Kalin-Kuret Mila v spomin moža Oskarja 25.000; Lidija Starec v spomin Oskarja Kuret 10.000; N. N. 10.000 lir.
Za cerkev na Banah: Ernest Malalan ob sedmi obletnici smrti mame Katarine 5.000; Bruno Malalan v isti namen 10.000; Marija Ban za ogrevanje cerkve na Banah 5.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Nada Sosič v spomin Terezije Škerlavaj 10.000; ing. Milan Sosič v spomin na pok. Zoro Čok 25.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: Etta Renni 32.000; Neda Petaros 5.000; Marija Ražem 10.000; N. N. 4.000; Grozdana Hrobat 7.000; Marta Valetič 20.000; N. N., Trst 7.000; Marija Vodopivec ob smrti moža Vinka 20.000; Marija Ražem 12.000; Zoro Grgič 10.000; Dora Živic v spomin na pok. očeta Ivana 10.000; Antonija Križmančič za orgle 20.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Marta Mu-žina 10.000; Marija Živic v spomin na moža Ivana 10.000; Imelda Žerjal-Dekleva 10.000; Fulvio Stigli 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Zdravko in Vera Caharija 25.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: N. N., Trst 10.000; Ivana Stančič, Trst 2.000; N. N., Trst 20.000; N. N., Domjo 7.000; Franc Kaluža, Trst 7.000; E. Ž., Trst 10.000; N. N., Trst 5.000; Marija Švara, Kolonkovec 20.000; Marija Kette, Kolonkovec 10.000; N. N., Domjo 10.000; N. N., Domjo 10.000; Viktorija Skok, Trst v spomin na pokojne starše 50.000; nečakinje družine Stopar, Trst ob obletnici pok. starih staršev 10,000; Odeta Carletti, Trst 10.000; Ana Me-rola, Trst, 2.500 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
01ympia - Metallurgica 1 : 3
(9 : 15, 4 : 15, 15 : 1, 13 : 15)
Črna serija se nadaljuje. Sobotna tekma je bila precej čudna. 01ympia je nerodno zapravila priložnost, da osvoji drugi par točk. V prvih dveh nizih so Goričani iskali pravo igro. Gledali smo raztrgano odbojko, v bistvu sta obe ekipi igrali na napake nasprotnika.
V tretjem nizu se je 01ympia le znašla in izgledalo je, da bo gladko odpravila z nasprotniki. V četrtem setu so Goričani z lahkoto povedli na 12 : 0, nato pa so se stvari neverjetno zapletle, in furlanski ekipi je uspelo obrniti izid v svojo korist.
Žal moramo še enkrat zabeležiti neljub prizor: zavaljeni in očitno »črnikasti« sodnik je zviška svojega stola odločno zahteval, da se na igrišču govori- italijansko, češ da igramo v italijanskem prvenstvu in smo pač — v Italiji...
Za 01ympio so igrali: Cotič, Soban, Jarc, Malič, Kuštrin, Markočič, Markošič, Marini. - A M
SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA
vabi na
KULTURNI VEČER »KRAS«
Njega lepote bo z diapozitivi prikazal dr. Janez Hohn iz Nove Gorice. Z recitacijami bo sodelovala igralka Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Iva Zupančič. Predavanje bo v Katoliškem domu v nedeljo 24. februarja ob 16.30. Obenem bo v atriju Katol. doma razstavljal svoje slike o Krasu znani goriški slikar Andrej Košič.
LETOŠNJI POSTNI GOVORI
Petek 22. februarja: Poslednje reči (dr.
Lojze Škerl)
Torek 26. jebruarja: O smrti (Fr. Vončina)
Postni govori so na radiu Trst A, vedno ob 15.30. Ker je problematika, ki jo letos obravnavajo izbrani govorniki še posebej aktualna, vabimo Slovence tostran in onstran meje, da jim s pozornostjo prisluhnejo.
Ljubljanska TV
Spored od 24. februarja do 1. marca 1980
Nedelja 14.10-19.10 Nedeljsko popoldne.
20.00 Vroči veter, nadalj. 21.00 Lake Placid: Hokej. 23.30 Tekmovanja v štirisedežnem bobu istotam.
Ponedeljek: 14.40 Lake Placid: Drsalna revija najboljših. 15.10 Konec zimske olim-piade. 17.35 Otroci pojejo o pustu. 17.50 Mala čudesa velike prirode. 18.05 Operativno zdravljenje kolena. 18.45 Mladinska oddaja. 20.00 D. Fo: Sedma zapoved: Kradi malo manj, igra SSG iz Trsta.
Torek: 17.10 Jakec in čarobna lučka. 17.25 Pustolovščina. 17.55 Dalmatinske klape.
20.00 Aktualna oddaja. 20.55 Grozdi mojega vinograda, nadalj.
Sreda: 17.05 Avstralske pravljice. 17.20 Bizanc, dok. serija. 18.05 Ansambel Ilidžan-ka. 20.00 Zemeljski dnevi tečejo, film.
Četrtek: 16.25 Hokej Jesenice : Olimpija. 18.45 Svetilnik. 20.00 Dokumentarna oddaja. 22.15 Smučarska tekm. na Jahorini.
Petek: 17.20 Lutke. 17.35 Družina Lesnievv-skich. 18.40 Od refleksa do logike. 21.00 Tigrove brigade, film. 22.05 Veliki mož, ameriški film.
Sobota: 15.20 Baron Prašil, češkoslovaški film. 17.00 Košarka. 18.45 Robinovo gnezdo. 20.00 Vzpon Madsa Andersena, nadalj. 20.55 J. W. Coop, ameriški film. 22.45 Glasbena oddaja. 23.15 Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani.
Popravljamo. V članku »Edvvard Albee: Kdo se boji Virginije Woolf?«, Kat. glas 7. febr. 1980, št. 6 je prišlo do napake, ki jo s tem popravljamo. Anica Kumrova ni igralka SSG iz Celja, ampak Slovenskega ljudskega gledališča (torej SLG) iz Celja. V naslednji številki pa je pri oceni nove igre dramskega odseka PD Štandrež »Strogo zaupno« 'izostal podpis avtorja ocene, ki je Iva K.
Radio Trst/l
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 24. februarja do 1. marca 1980
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Poslušali boste. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Kralj Oh in kraljestvo Joj«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 »Mesečnik«, variete. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 8.10 Zimska epistola. 9.45 Socialna problematika. 10.10 Koncert. 11.30 Po stopinjah staršev. 12.00 »Mesečnik«, ponovitev. 12.40 Filmska glasba. 13.20 Primorska poje 1979. 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!« 14.30 Roman »Stric Silas ali usodna dediščina«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturno pismo.
Torek: 8.10 Čar pesniškega sveta. 9.00 Grabbe: »Don Juan in Faust«, tragedija. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 11.30 Vam še ugajajo? 12.00 Kulturno pismo, ponovitev. 14.10 Odraslim prepovedano! 15.00 Rezervirano za... 15.30 Postni govor: O poslednjih rečeh. 15.40 Doba kantavtorjev.
16.00 Kulturna rubrika slov. časopitov v Italiji. 16.20 Lahka glasba. 17.10 Mi in glasba. 18.00 »Otroka reke«. Izvaja Radijski oder.
Sreda: 8.10 Tržaške bolnišnice. 10.10 Radijski koncert. 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Naši zbori. 14.10 Odprimo knjigo pravljic. 14.30 Roman »Stric Silas...« 15.00 Izbor orkestrov. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Kulturni prostor.
Četrtek: 8.10 Vprašanja sodobne družbe.
9.00 Grabbe: »Don Juan in Faust«, tragedija. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Jugoslovanski pevci. 12.00 Mikrofon v razredu. 12.30 Sedem not. 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«. 14.30 Na goriškem valu. 15.00 Mladi pisci. 15.15 Nove plošče. 16.00 Poslušajmo film. 17.10 Skladbe z nabožno tematiko. 18.00 Kulturni prostor.
Petek: 8.10 Iz sveta folklore. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.20 Domače popevke. 12.00 Kulturni prostor, ponovitev. 13.20 Revija »Pesem v prijateljstvu«. 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?«. 14.30 Roman »Stric Silas...« 15.00 Po končani univerzi. 15.30 Postni govor: O poslednjih rečeh. 15.40 Popularnih deset.
16.00 Mikrofon v razredu, ponovitev. 16.30 S pesmijo po svetu. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Kulturni prostor.
Sobota: 8.10 Sobotni trim. 9.00 Grabbe: »Don Juan in Faust«. 10.10 Koncert. 12.00 Oddaja o Reziji. 12.30 Pesem poje o... 14.10 Ir zakladnice slovenske mladinske literature. 14.30 Vse lepo, vaš Peter! 16.30 Poslušali boste. 17.10 Mi in glasba. 18.00 »Zaklad na Vahti«, radijska igra. 18.45 Vera in naš čas.
Za lačne po svetu: Avgusta Malalan, Bane v spomin na mamo Katarino 10.000; Tavčar, Opčine za potrebne 20.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine
15.000 lir.
OGLASI
L a vsak mm višine v širini enega stolpca:
trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k
temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi našega predragega
IVANA KRPANA
Še posebno dolgujemo zahvalo župniku msgr. Fr. Močniku za pogrebno sv. mašo,	n
dr. K. Humarju za tolažljivi govor, pevskemu zboru in vsem, ki so se udeležili pogreba. n
Gorica, 15. februarja 1980
Družine Krpan z
č