l£°XLVIII - št. 53 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, petek, 7. julija 1995 DANES 15. stran: Matija Logar: Gasilci imajo svoje veselice, stranke kongrese, gledališčniki pa festivale.. 16. stran: Miha Pogačnik: Slovenija ima priložnost ponuditi Evropi povsem novo vrsto turizma, ki ga drugje sploh še nimajo - popotovanje skozi kulturo krajine. Gorenjska^ Banka 9 W d.d. Kranj Banka d posluhom zavije premaguje Ameriko j^ranj, 7. julij« - Kranjski supcrmaratonec Dušan Pcv*V na amcr'*'ci cc'mi ,ma zvestega navijača v C ? Andreju Šifrerju, uspešno premaguje Ameriko. - Usedanjih osemnajstih etapah teka preko Amerike Mravlje prvi. Zmagal je v njim je še dobri dve tretjini doSicj pa so tekači pretekli 773.2 milje. Dušan pa d štiri v -vacuanjin osemnajstih l^osamerica 95 je Dušan iS?*i8tin etapah. Pred n Nneva Jem M ure, 25 minut in 53 sekund prednosti pred "H'lšim tekmecem Avstralcem Petom Framer-'a je prebolel krizo in ie stalno /a petami jjj'jct.u- Vrste tekačev se redčijo, ieče ]ih k 1 l avljetov boj z ameriško celino bo še trd, saj bodo slH)r<'du etape, dolge med potrebna velik.i vzdržljivost na katc73JIJ?U ctaP° dolSc mcu 39 in 70 mi,Jai™. na • J.K. 29* stjah so za odcepitev cii," \" J"lija • Odkar mi bila določena območja sedanjih '*loči|| i, V ,''ri,slJ»b 'n Prebačevem prizadevajo, da bi sv "re<'0 *vt>' ne Šenčur in postali del kranjske občine. V ^"•kšnem1' *° ** vas^'ttn' «>beh vasi množično sešli na ^»"ani /'>on, krajanov, kjer »o županoma občin Šenčur Plovili svojo zahtev«.. Mu Ude|c; .."'"»/ično. Nda,'!!h^a.Rrl kot so se ■• gredo vaščani Jlaši. >''»«• še k nedeljski Ur, k" Pan()ma ()lH,m s»cn kV°l(> vol!" sP'"'-»|o /op.M J' Spc!",:,V,n Kra,,,. kamo. Ponovil. ' SIK,,I». ^> spet jater,, Sv /ahu-vo. s » Cc«nbra i JU 8cz»»nili ><■ H, J? jni, ko so prebi %l|Mo.n( rl', Vasi '»»""ih. lPr,ki)u! M^lpis..!! peticijo Nn v Vl k občini Kranj 1,1 /h«»>. n,, ustavno sodišče Dl VlOŽill pritožbo /opei odločitev parlamenta, ki ]ili |c /oper njihovo voljo prisodil šcnčuiski občini. MAJI pni je ustavno sodišče pritrdilo, oel da le zakon o lokalni samoupravi v nasprot ju z ustavo I)o niesničen)a njihove odločitve, da bi šli v kranjsko občino, pa bo treba storili še Veliko koiakos 10 (Ki predstavnikov obeh občin slišali v sredo Več «» 1« in mi strani 4 . 1)7. ** Kostnice. fh ,rK°vce Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78 170, FAX 064/76 525 /a obrtnike, podjetnike a koda) VODENJE POSI J>VNIII KNJKi **t\JH°m (lU<1' CDR0M' MULTIMEDIJA) 'RIMSKA IN IHCH.KAMSK A okkema V zdravstvu "lovijo" neplačnike prispevkov Neplačnikom ne bodo potrdili zdravstvenih izkaznic Zasebni delodajalci so lahko doslej zase in za svoje delavce sami potrjevali zdravstvene izkaznice, poslej jih bodo morali pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Kranj, 7. julija - Ukrep je pri zasebnih podjetnikih, obrtnikih in drugih samostojnih zavezancih naletel na ogorčenje, češ da so na ta način v neenakem položaju z drugimi delodajalci. Zavod pa svojo odločitev pojasnjuje s 5,7 milijarde primanjkljaja v zdravstvu, ki je nastal prav zaradi finančne nediscipline teh in drugih zavarovancev. Zasebnim zavezancem, ki ne bodo mogli dokazati, da so prispevke za zdravstvo v redu plačali, zavod ne bo potrdil zdravstvene izkaznice, kar pomeni, da bodo morali vse zdravstvene storitve plačati sami. Ob opisanih ukrepih zavod poudarja, da so namenjeni izboljšanju finančne discipline, pa tudi socialne varnosti pri zasebnikih zaposlenih delavcev. Tudi slednji namreč lahko v primeru neplačevanja prispevkov ostanejo brez ustreznega zdravstvenega varstva. • D.Ž. Tretja javna dražba Kranj, 7. julija - V ponedeljek bo na Ljubljanski borzi potekala tretja javna dražba paketov delnic, olast-ninjenih slovenskih podjetij. Delnice podjetij, ki so v lasti Sklada za razvoj, bodo v ponedeljek kupovale pooblaščene investicijske družbe s certifikati, zbranimi v skladih, s katerimi upravljajo. Tokrat je na seznamu kar osemdeset podjetij, za dve podjetji pa je Sklad za razvoj tik pred dražbo umaknil delnice. Od gorenjskih podjetij bodo na dražbi delnice Alpetourja RIC, računalniško informacijskega centra Škofja Loka, Alpine Žiri, Iskre Kiberne- tike - Restavracija Kranj, Kemične čistilnice in pralnice Jesenice, Oniksa Jesenice, Razvojnega zavoda Domžale, Tosame Domžale, Terma Skofja Loka, Varnosti Mengeš in podjetja UKO iz Krope. Na dražbi bodo tudi delnice Kompas MTS iz Ljubljane, ki ima na Gorenjskem svoje enote na Korenskem sedlu, Karavanskem predoru, Ljubelju in v Ratečah. Ker imajo prav vse pooblaščene investicijske družbe v svojih skladih ie veliko neporabljenih certifikatov, bo tokratna dražba zelo zanimiva. Ponujenim paketom delnic pa se obetajo ugodni tečaji. • M. G. Loka tudi na Vrhniki Kranj, 7. julija Vsa tri največja gorenjska trgovska podjetja širijo svojo dejavnost na širši slovenski in mednarodni prostor Škofjeloška Loka je tako včeraj odprla nov poslovno trgovski center v središču Vrhnike Večino od več kot sedem tisoč kvadratnih metrov prostorov je oddala v najem različnim podjetjem s področja trgovine in gostinstva. Kranjska Živila so prav tako ta teden odprla sodoben nakupovalni center v Brežicah. Na več kot tisoč kvadratnih metrih so združili maloprodajo s skladiščem. Se v tem mesecu pa bo Merkur odprl svoj trgovski center v Zagrebu. • U.P. Turisti prihajajo Po Gorenjskem, 7. julija Na Bledu je po podatkih turističnega društva zasedenost turističnih kapacitet v povprečju 40- odstotna. Nekateri hoteli so polno zasedeni, nekateri pa niti do polovice Včeraj je na Bledu letovalo okrog 4.500 tujih m 1.100 domačih gostov, sodeč po rezervacijah pa se bo zasedenost blejskih kapacitet že ta konec tedna še povečala, ob tem pa napovedani sončni vikend obeta na tisoče prehodnih gostov. Bohinjski turistični delavci so z začetkom sezone zelo Udovoljni, sa) podatki kažejo na 10 odstotno večjo zasedenost kot v enakem obdobju lanskega leta. /.im-d(-nosti turističnih kapacitet je od 70- do 80-odstotna, srno izvedeli v turističnem društvu Bohinj. Od tega je dve tretjini tujih gostov, ena tretjina pa je domačih £osto\ Mani zadovoljni pa so preddvorski turistični delavci. Kapacitete kmečkega turizma so zelo slabo zasedene. Hotela in penzion Zaplata pa imajo 30 odstotno zasedenost svojih zmogljivosti Prevladujejo tuji gostje V hotelu Mor |>a se lahko pohvalijo z gostoma IZ Holandije, ki pn njih letujeta že 18. leto. Kranjskogorci imajo svoje kapacitete izkoriščene le do polovice, vendar pa prevladujejo tuji gostje Računajo pa še z dodatnimi re/ervanjami tujih tunstistov za konec meseci V gledališču vadijo novo komedijo Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj so spustili zaveso nad letošnjo sezono 1994/95, v kateri so v domače gledališče in v dvorane na gostovanjih privabili več kot 30.000 gledalcev. Gledalci so najbolj hodili v gledališče zaradi komedije Kadar mačke ni doma, ki so jo v tej sezoni ponovili 38-krat, le nekaj manj ponovitev pa je imela drama Dom Bernarde Alba. Čeprav je bilo veliko povpraševanja po vstopnicah za komedijo Zbeži od žene, ki jo igrajo zdaj že tretjo sezono, pa s štirinajstimi ponovitvami komedije niso mogli ustreči še vedno zelo velikemu zanimanju. Te dni v gledališču že vadijo za otvoritveno predstavo nove sezone - to bo slovenska praizvedba komedije Rayia Coonevja To imamo v družini v režiji Marjana Bevka. Med ostalimi predstavami v sezoni so še: Harolda Pinterja Prevara v režiji Zvoneta Šedlbauerja, Izgubljeni sin Andreja Hienga v režiji Mileta Koruna, predstava za otroke pa ima naslov R. kapica, žaba in... avtorja in režiserja Matije Logarja. • L.M. 486/66 le od 122.711,00 SIT' ali 6.147,00 SIT mesečno ! Tal./Fas: 064/ 22 10 40 išmobitel * *°llliu TarJiMio I il11 5 ogtTa^rTTM'iTJ^ NOVE, NIŽJE CENE ' Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! I KRONA ] \, ta upravljanje M mvnticijtAth ikladov m družb d.o.o. I /it />//(i tu i COHTILNA DISKONT PIVOVANNA MarinžeK Tel.: 064/48-220 Fax, tel.: 47/115 VABI VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO NA VRTNO VESELICO OB ŽIVI GLASBI! a g Informacije: 061/264 382 EUROIN l-O N n HRANILNICA LON d d PRAZNUJEMO s kult m ti i m programom 12. Juliju ob 16. uri ^D>N 3. OBLETNICI PREDSTAVLJAMO wtbatafineposle nalc HRANILNICE Hleivvelsova 2. Kranj IVA/I )K AVI / IAM( ) na dosežene in Ixk1(kV nsjjiehe sknjMij z Vami in Vašim zaupanjem Is !i- i|! ^ ^ «* SLOVENCI NA KOROŠKEM Uspešno dogovarjanje s Celovcem Konzulat (začasno) naš Slovenija bo lahko v nekdanjem jugoslovanskem konzulatu odprla svoje konzularno predstavništvo, Slovenija pa je Avstriji v Ljubljani omogočila nakup nove stavbe za veleposlaništvo. Pred dobrim tednom je celovški župan Leopold Gug-genberger podpisal pogodbo, na osnovi katere lahko Slovenija opravlja svoje konzularne dejavnosti v stavbi nekdanjega jugoslovanskega konzulata (dokler ne bo dokončno razdeljena dediščina nekdanje Jugoslavije), Avstrija pa bo v Ljubljani lahko kupila stavbo za veleposlaništvo. Poslopje veleposlaništva Jugoslavije že vsa leta propada in ga bo morala Slovenija obnoviti, vendar naš generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj upa, da bo do naslednjega dneva državnosti konzulat že v novih prostorih. Pogovori med Ljubljano, Dunajem in Celovcem so potekali skoraj dve leti. Olip premagal dr. Apovnika Drugi krog volitev med Slovenci na Koroškem je odločil o novem predsedniku novega Narodnega sveta koroških Slovencev. V drugi krog sta se uvrstila dva: Nanti Olip, učitelj verouka iz Sel, in dr. Pavle Apovnik, vodja urada za manjšine pri deželni vladi. Zmagal je 39-letni Nanti Olip, ki je vodil že po prvem krogu, v drugem pa je dobil 2730 glasov (62,4 odstotka), dr. Apovnik pa 1645 glasov ali 37,6 odstotka. Olip je tudi selski podžupan. Kot poroča v Republiki Ivan Lukan, je imel dr. Apovnik predvsem podporo starega vodstva Narodnega sveta z dr. Matevžem Grilcem na čelu, k Olipovemu zmagoslavju pa je veliko prispevala Cerkev, ki je preko svojega glasila Nedelja močno vplivala na podporo kandidatu. Novi predsednik meni, da je s temi volitvami Narodni svet dobil legitimnost med manjšino in v koroški ter slovenski politiki, ki mora imeti do manjšine državniški odnos in ne strankarskega, skladno z dnevnopolitičnimi potrebami. Olip predlaga ustanovitev posebnega organa pri predsedniku republike, v katerem bodo predstavniki vseh parlamentarnih strank, in ki do oblikoval politiko Slovenije do manjšin. Olip bo iskal dialog tudi z Zvezo slovenskih organizacij in z vsemi političnimi skupinami znotraj manjšine. Nanti Olip bo svojo funkcijo uradno prevzel 21. julija. * J. Košnjck Računalnik za slepe Skofja Loka, 6. julija Socialdemokratska mladina, združenje mladih pri Socialdemokratski stranki Slovenije, je v nedeljo na Loškem gradu pripravila dobrodelno prireditev, namenjeno nakupu računalnika in tiskalnika za zavod za slepe in slabovidne v Škofji Loki. Prireditev je pozdravil predsednik stranke Janez Janša, ki jc med drugim dejal, da je pomoč tistim, ki jo nujno potrebujejo, eden od temeljev evropske kulture, iz katerih izhajata tudi program in delo SDSS. Prireditev, na kateri so svojo dejavnost predstavili tudi slepi in slabovidni, se je uspešno končala, svojo pomoč pa je obljubil tudi škofjeloški Župan Igor Drakslcr IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA NAGRADNA IGRA Vsak teden ena srečna drulina več Nagrada gre tokrat v Poljče Kra^J, 7. julija - Ta leden je žrebanje hišne številke v našem uredništvu Gorenjskega glasa srečo namenilo Poljčam 17. Očitno časopis kar pridno berete oz spremljate našo nagradno igro, ki poteka iz tedna v teden, saj so v torek zjutraj le začeli peti telefoni. Prvi nas je poklical sosed aružme Golob, ki stanujejo v Poljčah 17 m povedal, da tam sicer nimajo telefona, je pa zato k sebi poklical njihovega 15 letnega sina Januša, s katerim smo se kasneje tudi pogovarjali. Januš nam je povedal, da sta to dopoldne s sestrico Uršo sama doma, ker sta starša v slutbi in nas je zato pač poklical kar sam Seveda smo mu mi za nagrado ■ masaini aparat VIBROSER - ki ga bodo prejeli v našem uredništvu, iskreno čestitali Ker smo od različnih ljudi, ki masaini aparat te uporabljajo izvedeli, da je zelo koristen, upajmo da bo tudi družim Golob prinesel dobro počutje in čim manj zdravstvenih teiav. Janušu in Urši telimo, da bi čim bolj uživala počitnice, vsem drugim pa lep pozdrav do prihodnjega torka, ko se spet slutimo s kakšno drugo srečno družino. Klavdija Stroj OLA8 ZA VAŠ STIK Z OORENJSKIM TRQOM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Občinska členitev slovenske države še ni dokončna Vrata za nove ali drugačne občine še odprta Ker se je nabralo že blizu 40 pobud za ustanovitev novih občin ali za spremembo mej3 sedanjih, je vlada dala v postopek predlog zakona o postopku za ustanovitev občin ter # določitev njihovih območij. Državni zbor bo o njem razpravljal septembra. Ljubljana, 7. julija - Do takrat pa bo treba, kot so dejali na torkovi seji državnoz-borske komisije za lokalno samoupravo, še marsikaj doreči. Predlog zakona so v oceno že dobile občine, pred sejo pa bo okrogla miza, na katero bodo povabljeni tudi zastopniki tistih območij, ki želijo svoje občine oziroma želijo spremeniti območja sedanjih. Komisija je večinsko podprla predlog zakona. Pomisleke je izrazila le Jana Primožič (SKD), ki je opozarjala na odločbo ustavnega sodišča, da mora državni zbor do naslednjih lokalnih volitev, torej do sredine leta 1998, uskladiti sedanje občine z ustavo in zakoni. V predlaganem zakonu so poslanci vseeno našli nekaj pasti in dilem. Tako so se spraševali, ali je za referendumsko odločitev res zadosti samo navadna večina tistih, ki so glasovali. Izražen je bil tudi dvom, ali je prav, da naj bi bili referendumi samo posvetovalni in jih državnemu zboru ne bi bilo treba spoštovati. Tak značaj referenduma namreč predvideva predlog zakona. Do takih primerov naj ne bi prišlo, saj bi že predhodno za Kaj pravi predlog zakona Predlagani zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij naj bi nadomestil zakon o referendumu za ustanovitev občin, ki je odigral svojo vlogo, saj je bil v funkciji enkratnega prehoda iz komunalnega sistema v sistem lokalne samouprave. Nov zakon predvideva predhodni postopek z referendumom, zakonodajni postopek in postopek konstituiranja novoustanovljene občine. V predhodnem postopku se obravnavajo predlogi in ugotovijo pogoji za ustanovitev občin oziroma za spremembo njihovih območij ter izvede referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev določenega območja. V zakonodajnem postopku sprejme driavni zbor ustrezen zakon, v postopku konstituiranja pa se izvolijo organi občine ter sprejme statut ter drugi akti. Spremembe v občinski razdelitvi države bi bile mogoče le enkrat v štiriletnem mandatnem obdobju med dvema rednima lokalnitna volitvama. Spremembe bi morale biti izvršene najkasneje pol leta pred razpisom rednih lokalnih volitev. Tako je tudi presodUo ustavno sodišče in tako bi lahko državni zbor v enem postopku obravnaval v# predloge, upoštevajoč različne interese in javnl interes. To bi preprečilo tudi motnje v delovanju lokalne samouprave. Postopke za spremembe državnemu zbo^ lahko predlagajo vlada, matično delov*0,. telo ddavnega zbora, občinski sveti, pa sveti krajevnih ali vaških skupnosti ter zbo^ občanov, sveti in občani le v primeru, ** občinski svet ne bi sprejel njihove pobud**, izločitev. Državni zbor mora pridobi'1 mnenje občinskih svetov prizadetih ooi% svoje pa mora povedati tudi vlada. ^ državni zbor predlog zavrne, mora v K dneh o pritožbi odločiti Ustavno sodišč*- V pa državni zbor soglaša s predlogom, d°jjr območje za referendum in ga razpis ^tL endum naj bi bil posvetovalnega značaj* odloča pa večina tistih, ki so glosoM* Državni zbor ni vezan k spoštovanju % referenduma in lahko odloči drugače, J* oceni, da je treba območje občine uskW z določili ustave in zakonov. tudi območje, ki naj bi postalo samostojna občina ali bi ostalo od nekdanje občine, ugota-vili, ali so izpolnjeni pogoji ali ne. Izjem posebej ne bi določali, ampak bi se državni zbor odločal o vsakem takem primeru posebej. V tem primeru je priložnost za zahtevo Jezerskega po svoji občini, ki naj bi bila taka izjema in bi lahko o njej razpravljali prednostno in posebej, sicer pa'naj bi bile spremembe dovoljene le enkrat v štiriletnem mandatu. Vse kaže, da bodo te naloge preložene na prihodnji drža*1 zbor, ki bo izvoljen pnWK leto, saj se mandati sedaijF občinskim strukturam aU&h leta 1998. Do takrat pa n»J J se razmere po občinah tu umirile in bi bi bile ZWjJ težave odstranjene.J. Ko&r V torek izredna seja državnega zbora Privatizacijska inventura Poslanci bodo obravnavali poročila o uresničevanju zakona o denacionalizaciji, o lastninskem preoblikovanju podjetij in delovanju Slovenskega odškodninskega sklada. zaposlenih v podjetjih, ki se """15 lastniniti na osnovi tega /akona. ^ 1 jij sprejet konec leta 1992. l.ani jc ^-Mf odobrila 428 programov, od katcriBJ^ 233 programe že uresničilo letošnjega maja pa jc prišlo na Ljubljana, 7. julija - Poslanci so dobili kup gradiva, med katerim ga je precej zaupne narave. Ta izredna seja je bila predvidena že 19. junija, vendar je bila preložena na torek, 11. julija. V poročilu o poteku privatizacije je med drugim zapisano, da ie na začetku vladala dolga negotovost glede koncepta privatizacije, kar je povzročalo gospodarsko pasiviza-cijo in zaostanek pri začetku novega investicijskega ciklusa. Množična privatizacija se je tako začela šele konec leta 199.1, ko so bili gospodarski šoki že mimo Sprejeli smo 22 zakonov, ki se nanašajo na to področje, in 35 podzakonskih aktov Do konca leta 19^4 je oddalo Agenciji za privatizacijo v odobritev programe pnva tizacije 1211 podjetij ali 90 odstotkov podjetij, ki imajo skupno 8S odstotkov družbenega kapitala in 89 odstotkov 1355 programov, med katcriin« LcijS' takšnih, ki se lastninijo po P"v^f$ki'1 kem zakonu in zakonu o g(,sP°;|a ttfd1 javnih službah Agencija pa je PIC^C 2513 predlogov začasnih odredb Za . y ovanje zahtevkov za denacionalizaciji najnovejšem poročilu o denaCJOfl*? ^ pi je zapisano, da je bilo med 7- t\0$ 1991 in koncem leta 1994 vložeflj*^ zahtevkov za denacionalizacijo,' jn^ ih jih je bilo 60 odstotkov V?*jfltf Pozitivno jc bilo rešenih od skupno 14 K21 izdanih odločb STRANKARSKE NOVICE Radovljiška športna dvorana Občinski odbor Socialdemokratske stranke Radovljica je pripravil pogovor o bodoči gradnji Srednje gostinske šole in pripadajoče telovadnice oziroma športne dvorane v Radovi jici Projekt je tako daleč, da bi se septembra lahko začela gradnja. Udeleženci pogovora, ki ga je vodil Primož Senčai, predsednik odbora za urejanje prostora v ()() SDSS Radovljica, so poudarjali regijski pomen šole in tudi športne dvorane, ki bo imela do tisoč sedežev m razsežnosti, primerne mednarodnim merilom za igre z togo. V programske zasnove pa je čimbolj treba vključiti tudi potrebe kraja, sporoča Zvone Preželi. V Izjavi /a javnost Slovenska nacionalna desnim piotes tira, ker se borčevska organizacija financira iz proračuna, saj za to ni zakonske osnove lako kot vse ostale organizacije naj si tudi borci poiščejo sponzorje Zato bo SNI) za prihodnji proračun predlagala, da se tudi Slovenski Sokol financira iz pioračuna. Slovenski krščanski demokrati sporočajo, da je Svcl Fvropske zveze krščanskih demokratov, ki je zasedal v Bukarešti, izbral Ljubljano oziroma Slovenske krščanske demokrate za organizacijo 25. kongresa EUCD leta Slovenija je bila izbrana zato. ker je SKD edina članica IUCD i/ Siednie in Vzhodne Evrope, ki je na volitvah tnki.it zapored zboljšala svoj rezultat in jc članica vlade To je tudi priznanje Lojzetu Peterletu kot podpredsedniku I I KI) • J.K. Vodstvo SKD obišče Gorenjsko Kranj, 7. julija - Danes prihaja nu obisk n« Y',j/i,,(^ vodstvo slovenske krščanske demokracije / fit*®. Peterletom nu tebi. Obiskali bod«, občine Medvode.^,* Preddvor, Naklo, Cerklje m Ir/ič. Srečali se bodo '^\ef( lokalnih skupnosti in se se/nanili i lokalnim' Pjig, J obiskali pa bodo tudi nekatera kranjska |>" . ^tu*1'' pogovorih / gospodarstveniki bodo obravnav«" gospodarsko problematiko. . j^šiN1'1*.' Na torkovi novinarski konferenci pa io kranjs l),H'ni^t,; demokrati predstavili tudi delo svojih svetnikov v ^^ufl^ mestnem svetu V stranki so zadovoljni s sVOP)i .nj|i S°'m, zastopanostjo v svetu mestne občine Kranj ^, fl*\a' problemov ne bodo reševali na klasičen stran gctn^J^i ampak so po besedah vodja svetnikov SKD Janeza s(fOk0^l ves čas konstruktivni m glasujejo za kvalitetne H* sVCtU utemeljene predloge < Ipozonh pa so da v občinS* nijt«?* vedno niso našli pravega stika / županom in ta vidijo poti za lešitcv tega piohlema U.P. /oran Thaler v Tržiču Liberalno demokracija ližič prima v torek. * ** Jun3°JjJ 19. uri v veliki dvorani tovarne Peko P°£°VpLop»k' v t ministrom /oranom Ihaletjem 0 Sloveniji v. ^j^plcn10 Kazen tc teme bo govora tudi o razreševanju I Italijo m Hrvaško ter o smernicah zunanje p"111 Ptomelni iluvck po vlopn|i S odstotkov v icni Cnvopiv* (mnenje KMl .M? / '/.') (1 NA I/VODA 4mxi si I *6 Nadzorni odbori Gospodarji občinskega premoženja Medtem ko so se v Ljubljani člani nadzornega odbora kar redno zaposlili in začeli razpolagati z 80 milijoni tolarjev, se po gorenjskih občinah držijo svojega statuta: v nadzorne odbore zunanje člane in po možnosti ugledne in sposobne meščane. Po statutih občin so naj-VlSJi organi občine, občinski svet, župan in nadzorni odbor. . Nadzorni odbori nadzoru-JeJo premoženje občine, ugotavljajo gospodarno porabo sredstev občinskega proračuna ter nadzorujejo finančno poslovanje uporabnikov Proračunskih sredstev, ^orni odbori avak tudi Nad-najmanj rat letno poročajo ob-Clnskemu svetu o svojih ugotovitvah. V nadzorne odbore se po statutih vseh gorenjskih ob-Cir> izvolijo člani, ki jih Predlagajo posamezne stranke, lahko pa tudi občani - vendar člani v nobenem Primeru ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave in člani Poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev... Glede na izkušnje v mestom svetu Ljubljana, ko so Je v nadzornem svetu vsej 'ogiki navkljub zaposlili in Postali profesionalni člani nadzornega odbora in za Povrh vsega razpolagajo s *ar 80 milijoni tolarjev proračunskih sredstev, zanimalo, kako P[aksi m v icsni J1' sc še odločajo po gorenjs-občinah. So kakšni zapleti? Kakšne strankarske težnje po profesionalizaciji? Nad/orni od "°Ti namreč niso kar tako, SaJso poleg občinskega sveta nas je so se v resnici odločali in župana najpomembnejši organ vsake občine. Kakor je videti iz zbranih Eodatkov, na Gorenjskem akšnih večjih zapletov ni, v občinah, kjer jih šele nameravajo ustanoviti, pa posebnih težav tudi ne pričakujejo. Povsod so izbirali med zunanjimi člani, občani, ki bodo sposobni voditi nadzor nad občinskim premoženjem. V jeseniški občini so že imenovali nadzorni odbor občine, v katerem je sedem predstavnikov političnih strank. Vsi so zunanji člani, nihče ni član občinskega sveta in niti približno niso nikoli razmišljali, da bi nadzorni svet izbirali med svetniki ali celo tako, da bi člani nadzornega sveta postali profesionalci. Na drugi strani pa so se v začetku v jeseniškem občinskem svetu pojavljale težnje nekaterih, da bi občinski svetniki postali profesionalci. Na Jesenicah so v nadzornem odboru Janez Šcbat iz Smokuča, Vanjo Pleš z Jesenic, Meta Ferjan z Jesenic, Tomaž Žlogar z Jesenic, Mirko Sprinčnik iz Žirovnice, Jože Prcželj z Jesenic m Iztok Federl iz Žirovnice Tudi v Kranjski (iori bodo na naslednji seji občinskega svetil i/volili nadzorni odbor občine, ki je sestavljen samo iz zunanjih članov, in ki bodo opravljali nadzor nad premoženjem občine. V Kamniku so že izvolili šest - članski nadzorni odbor izmed zunanjih članov -nihče pa ne bo profesionalno opravljal svoje funkcije. Oa občin, ki so nastale iz bivše radovljiške, so nadzorni odbor imenovali le na Bledu. Komisija je upoštevala predloge strank, ki so tako v organu proporcionalno zastopane, in svet je na zadnji seji konec junija brez kakršnegakoli zapleta odbor tudi potrdil: predsednika Milana Stankovskega, podpredsednika Janeza Brence-ta in člane Ireno Kosmač -Mazi, Franca Cuznarja in Jožeta Muleja. Povsem drugače je bilo v Bohinju, kjer svetniki niso potrdili ne predlaganih komisij niti nadzornega odbora občine. Predlogi članov so spet poslani v usklajevanje, o njihovem imenovanju bodo najverjetneje govorili še prihodnji teden. Podobno je v Radovjici, kjer na imenovanje članov komisij in nadzornega odbora prav tako še čakajo. Od vseh občin, ki so nastale iz nekdanje kranjske, je šele v občini Preddvor imenovan nadzorni odbor. Imenovali so ga na sadnji seji občinskega sveta 22. junija. Njegov predsednik bo dr. Arne Mavčič, dr. pravnih znanosti iz Nove vasi, člana pa Franci Bizjak, gradbeni tehnik z Zgornje Bele, in Antonija Finžgar, ekonomistka iz Mač. V občini Šenčur bodo nadzorni odbor izvolili predvidoma še v juliju, ko načrtujejo naslednjo sejo občinskega sveta, nam je dejal njegov predsednik Miro Koželj. Odbor bo sestavljalo pet članov, njihove pristojnosti pa so natanko opredelili v občinskem statutu. Tudi v Cerkljah, kjer so doslej osnovali že precej komisij in občinskih odborov, še niso izvolili nadzornega odbora. Kot nam je ta teden dejal tamkajšnji župan Franc Čebulj, bo po zagotovilu predsednika občinskega sveta seja še v juliju, ena od točk dnevnega reda pa tudi volitve v nadzorni odbor. Tudi v mestni občini Kranj nadzornega odbora še nimajo, sicer pa so komaj sprejeli občinski statut, ki opredeljuje njegove naloge in pris-tojnosti. Predsednik mestnega sveta Branko Grims nam je povedal, da je komisija za mandatna vprašanja že opravila postopek evidentiranja, tako da ni ovir, da bi nadzornega odbora ne imenovali na naslednji seji. Ta naj bi bila predvidoma septembra. Občinski svet občine Tržič je sicer že imenoval 5-članski nadzorni odbor, vendar je v njem prišlo do sprememb že pred začetkom dela. Na šesti seji, 14. junija 1995, je nam- reč občinski svet imenoval namesto Marjana Kralja iz Bistrice Milana Marinška iz Križev. Od prej so v odboru Ivana Valjavec iz Kovorja, Erna Roblek iz Tržiča, Marko Valjavec iz Tržiča in Janez Jazbec iz Križev. Predsednik občinskega sveta Peter Smuk je sklical nadzorni odbor, ki še ni obravnaval nobenih vsebinskih vprašanj. Ugotovil je le, da niso znana niti določila o pristojnostih odbora. Le-teh tudi niso natančno opredelili v občinskem statutu. Občinski svet občine Naklo zaenkrat še ni obravnaval sestave njihovega nadzornega odbora. Predloga zanj namreč še niso pripravili. V Škofji Loki nadzornega odbora še niso izvolili, kot niso še izvolili nobenega drugega odbora. Zdaj so predlogi - tudi za nadzorni odbor - pripravljeni za naslednjo sejo občinskega sveta prihodnji teden. Če predlagani kandidati ne bodo potrjeni, bodo volili nadzorni odbor šele jeseni. V občini Žiri so že izvolili nadzorni odbor, ki ga sestavljajo zunanji člani: Franc Kavčič, Vladimir Pivk in Mira Poljanšek. V občini Železniki so izvolili vse odbore občine, le nadzornega odbora še ne. Predvidevajo, da ga bodo izvolili na prvi prihodnji seji, ki bo predvidoma ob koncu meseca. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Še tretjič: hi ltlck Mestne luči po županovi volji AMZS Ta teden so opravili 12 vlek poškodovanih vozil in nudili 7 pomoči. GASILCI Kranjski gasilci so počistili in posuli cesto na Gubčevi ulici, kjer se je razbio olje. Isti dan so tudi nudili pomoč v Zarici pri čiščenju kanalov. V Stra-žišču so odprli sobna vrata, kjer je ležala zaklenjena bolna mama; zvečer pa so intervenirali na Alešev klic, da pri kurilnici v Šorlijevem naselju uhaja lin. Pomagali so v Plani- B pri čiščenju in praznjenju cisterne z glikolom. Na Planini pa so gasili vrtno lopo, ki je žal pogorela do tal. Domnevajo, da je bil požar podtaknjen. Radovljiški gasilci pa so pomagali pri reševanju ob vremenski ujmi. Jeseniški gasilci so 3-krat merili plin v butanski postaji na Beli, 2-krat opravili prevoz z reševalnim vozilom ter izvršili požarno-varnostno spremstvo na Beli in kisi-karni Jesenice. Škofjeloški in tržiški gasilci pa k sreči niso imelijjosebnega dela. DOJENČKI V tem tednu je na svet prijokalo 17 Gorenjčkov. V kranjski porodnišnici se je rodilo 7 dečkov in 6 deklic. Najtežji je bil deček s 3.850 grami, najlažja pa deklica s 3.150 grami. V jeseniški porodnišnici pa so prijokali 4 Gorenjčki -2 dečka in 2 deklici. Oba rekorderja sta bila dečka: najtežji je imel 3.720 gramov in najlažji 2.790 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici so na kirurgiji oskrbeli 101 pacienta, na internem oddelku 41 pacientov, na pediatričnem oddelku 10 malih pacientov in na ginekološko-porodniškem oddelku so poskrbeli za 16 pacientk. ii' i zatee iiic,',av,,nl-i zadeve težko ra/Vi "MUV". Kaj direktorji ungerška. k, obJaviiin b,l° v danku MI.ZV l^vl,um v oo, dne 27 6 ^vaiiaVS Predhodnega i .oN*] ,^'tcrn m,... *°|Qče (-, ' ' ? J<- to )/tl,1(l gospodarstvo fS^1lUkU)l »"H-nja.da Snu, ( |tllU S,,,,l('11'1 v< Ja" . ' »«» gospoda t sk a ško kv.,1,, " moral,,,, politične *Vcni! rV 7 ' t«ko /n.ino lekt, k ,uR»vo, po(, slll, «delež"' ,c 1,11 le eden od J člane \CV >!>»!■:. ko. Irr» reče,, r%,n,,n l><>dob P(>i„,e moderno kulturno /i,ri^'"vnKCCc Ra/cn- ce SC ^ i/h,,,' l,V,,I,M odločitev d v3^**niktra izvedbo javc> Rvanja javne lazsve.l '° Pa »,.,,""odgovornega H»v5e ° S,Hl' Pojoče '"..„!, "'•""'<' 'o res vs, rh,Hi.,,h u.Hpcl cncr» "i| ? to //^'1 gotovo ne Xt? Clcn',ur»» ne gir KspsJJ::,n,a-i!" -1«- Mi- ni "i, »in, sain, Hiv/.ročilo veliko škodo Saj ni računati l'1 Enakopraven korekten, tSfetenčni boj C< Kl II B £*ECNJ PRI h >V1 Dl lah j »Jcniaš, spreminjaš, dopoln da k Poo-M-^ nove ponudbe, vit. >a ,rthko obveljala milo DoV. sPTclclrt mimo pi .»>■ »I '» . »opka i««-— razpis*; aigumenti mimo ***ie,|'rd Javnega V ■L" ključno8 Ni(i°*Pod ,\',"V" '"Kl"mn,o^ C P* ,, '"V"' 1 ■■'»"Klan, S,,|,"»' obsodb Dejstva, m rte 'nočjo dokaze, listine. Nič več: be sede, besede, besede . Ker ste se, gospod direktor, že javno oglasili, predlagamo, da to ponovite z javnim odgo vorom na naslednja (prepros ta) vpiašanja 1 Kje imate dokument, ki dokazuje, da ste v času odpir ■nji ponudb, dne 24 aprili 199S. izpolnjevali pogoj: dovoljenje za poseganje v skupne elektroenergetske naprave, s katerimi razpolaga Flcktro I lorefljlkl Kranj"? ( )dgovor (namesto vas) ta kega dokumenta nimamo' S soglasjem j>a smo razpolagali, i rs |>.t je, da i/ nam nepoznanih i azlogov ne n pisni obliki /,ik,t| |e v.iš predstavnik g lanez Petač podpisal /,i|>isnik o lavnem odpiranju ponudb, CepraV jc v njem neresnična navedba na I sirarn, da I I P m predložil izjave /a poseganje v skupne elektroenergetske na prave in na 2. strani, da jc bil /apisnik pnbran in nanj ni bilo pripomb^ Odgovor (namesto vas) ker jc bilo oboje res lo tudi sami iziei no trdite v \ ašem 11 trik m ko |>r.i\ ite da ste 'pri sestav I janju zapisnika opozorili pre ■ ika razpisne komisije, n.i| v smislu odredbe o postopku , vnese v vsebino zapisnika na vedbo ponudnikov, ki niso izpolnjevali pogojev la/pisa m navedbo razlogov za to, to pa kipih zahtevi pooblaščenih pre dstavnikov podjetja Stmt. d o o , I juhljana in I I P Kranj, ni dovolil." Poleg tega je vaša navedba zavajanje bralecv Zakaj ' Zato. ker v zapisniku na str. 2 iaVei no piše: "Predstavnik KIP Kranj, Striit, d.o.o., Ljubljana ima pripombe na sam razpis, v katerem je bila navedena zahteva o dovoljenju /a poseganje v skupne elektroenergetske naprave, s katerimi ra/polaga hlektro (Gorenjska Kranj." Niste |>a zapisali (razumljivo, sa) vam to ne bi ustrezalo), da razpisni pogoji ne sodijo med razloge pripomb ah revizije (da ne bi preveč utrujali bralcev -preberite določila 2 odstavka 22. člena utirane odredbe ali 1 odstavek 26. člena odredbe). Kratek ra/mislek po zdravi pameti pove, da bi ponudniki, ce bi se pritoževali nad pogoji razpisa, dejansko naknadno narekovali naročniku, katere pogoje naj z razpisom določi. Kdo je plačnik? Naročnik ali izvajalec? Kesnu a jc torej, da pripomb k delu komisije, k COtoku javnega razpisa, k vsemi zapisnika m bilo, prav tako nc zahtevka za revizi|o razpisa zaradi kršitev določil odredbe K|e |c potem neresnica in kje moralna škoda'' Navajate, da "je ena redkdi tesnit d.i || Ml BlT izhran kot na|iigoiluejši ponudnik in |e / njim Mestna občina Kranj sklenila pogodbo..." To je le "pol resnice" Pozabili ste dodati NI ZAKONITO To ic res in to bomo tudi dokaza h Mc tako resnica zažari v vsej svoji svetlobi. \ Zakaj bralcem v tej zvezi ne poveste, da se niste jnitožili (op z. dopisom ste le terjali dovoljenje za vpogled v doku mentacijo; čc sc motimo, pro simo. objaviti pritožbo)' /akaj niste odklonili podpisa tapiinikl in terjali (na podlagi odstavka 23. člena odredbe o postopku javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki določa: "te kdo izmed predstavni-kov ponudnikov noče podpisati zapisnika, jc treba to ugotoviti v zapisniku in navesti razloge, zakaj jc odklonil podpis."), da sc to vnese v zapisnik? 4. Ali niste zaprosili za soglasje /a poseganje v skupne elektroenergetske naprave I lektra (iorenjske dne 26. 5. 1995, cel mesec po poteku roka za oddajo ponudb' S Zakaj niste v dopisu Flcktro (iorenjske opozorili na vam nerazumljive razloge pisne potrditve izdaje ustnega dovoljenja'' 6. Zakaj ob odpiranju ponudb niste izjavili, da razpola gatc z ustnim dovoljenjem? 7. Ali vaša ponudba št. 233/ 9i I, na podlagi katere jc bila določena vrednost del po sklenjeni pogodbi (čl. 7 po godbe), ne nosi datuma 23. 5. 1995, torej praktično cel mesec po roku za (Kidajo ponudb, česar 2. odstavek 21. člena odredbe ne dovoljuje'' Po vsem tem, kar smo vam na kratko navedli, jc očitno, da zavajate bralce ter prikrivate svoje nekorektno ravnanje in sklepanje poslov z gospodom Ciolorejem in županom, mimo postopka Na koncu pa, gospod direktor, o zakonitosti post op ka bo odločalo sodišče. Vigred, d.o.o., Visoko Direktor Franc Fogar IN/I Poslovni sistem Mercator, d.d. Mercator - Steklo, d.d. Ljubljana, Dunajska 107 vabi k sodelovanju ZASTOPNIKE za storitve pri prodaji GOSTINSKEGA INVENTARJA na območju GORENJSKE z naslednjimi pogoji: - d.o.o. - registriran za trgovsko posredovanje - lasten avto Podrobnejše informacije po telefonu št. 061/1682-231 Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: MERCATOR - STEKLO, d.d., Dunajska 107. 61000 LJUBLJANA. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81 Seja občinskega sveta Kr. Gora Kranjska Gora, 6. julija - V torek, 11. julija, bo redna seja občinskega sve* ta Kranjska Gora. na kateri bodo v osrednji točki dnevnega reda obravnavali razvoj turizma v občini Kranjska Gora. Prav tako bodo sklepali o delitvi funkcij in sredstev med Turističnim društvom Kranjska Gora in občino Kranjska Gora. • D.S. Košarkarsko igrišče odprto Bašeli, 7. julija - Ob dnevu državnosti naj bi v Bašlju slovesno odprli obnovljeno košarkarsko igrišče, vendar jim je račune prekrižal dež. Tako so to storili prvo julijsko soboto, in sicer na športen način: pomerila so se namreč raoStva domaČega Baši j a in sosednje Bele. Asfaltiranje košarkarskega igrišča je financirala občina Preddvor, ki je temu namenila 400 tisoč tolarjev. • D.Ž. Praznovanje podbreških gasilcev Podbrezje, 7. julija - Danes se začenjajo prireditve ob praznovanju 70-letnice ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Podbrezje. Zvečer bo ob 20. uri slavnostna seja društva in kulturni spored. Jutri, 8. julija 1995, ob 16. uri se bodo pred gasilskim domom v Podorezjah zbrale članice in mladinke Gasilske zveze Kranj. Najprej se bodo pomerile na tekmovanju, ob 18. uri si bodo ogledale sektorsko vajo gasilcev iz Naklega, Žej in Bistrice, Dupelj ter Podbrezij, ob 19. uri jim bodo podelili priznanja in nagrade, pol ure zatem pa se Dodo udeležile veselice z ansamblom Storžič. ludi v nedeljo, 9. 7. 1995, bo slovesno in veselo. Ob 16. uri se bo začela svečanost Eri gasilskem domu v Pod rezi ah, kjer bodo odkrili lik Sv. Florijana in razvili nov društveni prapor, sle dila pa bo se parada gasilcev in godbe skozi kraj. Ob 17. uri se bo začela vrtna veselica, med katero bo za zabavo skrbel ansambel Gorenjski muzi-kantje. • S. Saj> Jutri otvoritev medobčinske ceste Šenčur, 7. julija (V sta Šenčur - Trata, ki povezuje dve novi občini, Šenčur in Cerklje, je že asfaltirana, jutri popoldne pa jo bodo tudi slovesno odprli. Denar za asfaltiranje sta prispevali obe občini, vsaka za svoj kos. Občini Cerklje pripada 1600 metrov te ceste, občini Šenčur pa 1100 metrov. Skupna naložba je znašala 18 milijo nov tolarjev. • D.Ž. 0 komunalni deponiji, cenah... fclrl 7. Julija - V torek, 11 julija, bodo zasedali svetniki občine Žiri. Zajeten dnevni red jih Čaka. predvsem pa precej predlogov o novih cenah. Predlagana je uskladitev O povečanje) cen v žirovskeni vrtcu, višjih cen komunalnih m pogrebnih storitev, pa tudi raz.rešitev vprašanja 0 opravljanju komunal nih storitev v Žirovski občini. Z GORENJSKIH OBČIN V Hrastjah in Prebačevem so za odcepitev Na referendumu izražena volja nič ne velja Tako so se pridušali vaščani Hrastja in Prebačevega v sredo, ko so na množičnem shodu znova dopovedoval1 predstavnikom občin Šenčur in Kranj, da hočejo biti del slednje. Hrastje, 5. julija - Njihove argumente poznamo ze od začetka leta, ko so tako rekoč stoodstotno podpisali peticijo, da ne želijo biti del senčurske, temveč kranjske občine. Na slednjo jih veže avtobusni prevoz, šola, vrtec, vodovod, komunala in še kaj, na šenčursko pa le fara in nekdaj krajevni urad. Toda državni zbor jih je konec minulega leta vendarle prisodil pod šenčursko občino, čeprav so se na referendumu izrekli proti občini Šenčur. "Sestali smo se zato, da se izločimo iz občine Šenčur in postanemo del občine Kranj," je množični zbor vaščanov Hrastja in Prebačevega v sredo zvečer začel Lojze Št u par. Udeleženci so očitno pričakovali, da bodo za to odločitev le dvignili roke in stvar bo opravljena. Sodeč po izjavah ljudi so bili prepričani, da so s svojo voljo na referendumu, s podpisovanjem peticije in z odločitvijo ustavnega sodišča za izločitev iz Šenčurja in pripojitev Kranju že storili dovolj. Župan senčurske občine Franc Kern, ki je v sredo bolj kot množično zborovanje razburjenih vaščanov pričakoval sestanek iniciativnega odbora v ožjem krogu, je množici skušal dopovedati, da je bilo oblikovanje območja občine Šenčur (kamor sodita tudi obe vasi) odločitev državnega zbora. Tisti, ki bi se radi odcepili, se morajo zatorej obrniti na ta naslov, predtem pa storiti še nekaj drugih korakov. Odcepitve jim v Šenčurju ne bodo branili, je dejal župan Kern, toda v Hrastjah in Prebačevem bi se morali najprej izločiti iz sedanje krajevne skupnosti Voklo in se oblikovati kot samostojna vaška skupnost. Kranjski župan ing. Vito-mir Gros je bil tokrat bolj redkih besed kot navadno. Ljudi je seznanil s predlogom zakona o postopku pri ustanavljanju občin in določitvi njihovih območij. Za zdaj še ne velja, toda če bo sprejet, jim po drugem členu omogoča tudi izločitev iz sedanje občine in priključitev k drugi. Navedel je tudi dva člena, ki opisujeta ta Višje cene v socialnih zavodih Kranj, 7. julija - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve jc s spremembami pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev določilo povečanje cen oskrbnega dne v domovih za starejše in v posebnih socialnovarstvenih zavodih. Cene so višje za povprečno 4,3 odstotka, največje povečanje pa je 5,1 odstotka. Na Gorenjskem je ministrstvo med domovi starostnikov najvišje povečanje odobrilo domu starih v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, za 4,8 odstotka, drugim pa okoli povprečja, jeseniškemu domu 4,2 odstotka, kranjskemu 4,4 odstotka, preddvorskemu, tržiškemu in radovljiškemu pa po 4,3 odstotka. Odstotek povišanja je odvisen od odstopanja posameznega zavoda od kazalcev poslovanja, denimo prihodka na oskrbni dan, materialnih in nematerialnih stroškov, cene osnovne oskrbe, zmogljivosti, čiste plače na delavca, ter ravni veljavnih cen. • D.Ž. Izhodiščna plača 32.642 SIT V torek se je na svoji 5. seji sestal Odbor za spremljanje Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Odbor, ki ga vodita ministrica za delo, družino in socialne zadeve gospa Rina Klinar in Janez Stcrgar, predstavnik Koordinacije sindikatov negospodarskih dejavnosti, jc sprejel skupna stališča o možnih načinih reševanja problematike plač v negosp. > darskih dejavnostih. Sprejel j« tudi ugotovitveni sklep o višini izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti ga hetje tri mesečje leta 1995, ki od 1. julija 1995 znaša 32642 SIT. Denarja za posodobitve je vedno premalo Reševalna postaja na Bledu okrepljena z novim vozilom Novo nujno reševalno vozilo je še kako dobrodošla okrepitev v poletnih mesecih, ko se na Bledu in v Bohinju število prebivalcev skokovito poveča. Bled • Pretekli teden je generalni direktor Petrola predal namenu novo nujno reševalno vozilu blejske reševalne postaje. Vulksvvagnovo visoko reševalno vozilo je opremljeno po sodobnih standardih. Denar zanj (skupaj 12 milionov tolarjev) sta poleg zavarovalnice prispevala se bivša občina Radovljica ter podjetje Petrol, ki se je ob svoji petdesetletnici odločilo za humanitarni prispevek in v celoti financiralo osnovno vozilo. Blejska reševalna postaja pokriva območje bivše občine Radovljica s 34.500 pre bivalci. Pet šoferjev in trije spremljevalci, ki se jim po potrebi pri intervencijah pri druži Še vsakokratni dežurni zdravnik, trenutno razpolaga s petimi reševalnimi vozili -trenu kombiji in dvema starejšima citroenoma. Kot je povedal direktor Zdravstvenega doma na Bledu dr Zonik pa so šele sedaj uspeli enega od vozil, ki je bilo lam uničeno v prometni nesreči, ob pomoči donatorjev nado mestiti z novim "S strahom gledamo v prihodnost, saj bi glede na to, da sc taksno vozilo amot tizira v petih letih, morali vsako leto kupiti nov avto mobil. To je seveda nemo goče, saj država za celotno reševalno dejavnost na Gor eniskem letno nameni 25 milijonov tolarjev, od tega le 9,5 milijona za amortizacijo, kar ne zadošča niti za nakup enega samega reševalnega vozila, ob tem, da je na Gorenjskem pet reševalnih postaj." Sicer pa blejski reševaci tudi letos zaskrbljeno vstopa jo v poletno turistično sezono, saj bodo tudi letošnji konci tedna turisti pieplavili Bled m Bohinj "Poleti kljub porastu prebivalstva nimamo več zaposlenih kot sicer; ob koncu tedna je na tem po dročju tudi do 20 (KM) ljudi več To pomeni Številnejše poškodbe, nenadna obolenja, kot so srčne m možganske kapi, športne, prometne m gorske nezgode N ude nje iui|iie medicinske pomoči pri vsem skupaj najbolj otežuje prav gost promet Jasno, da na takt) nemogočih cestah, kot so naše, ni kaj stotih V trenutkih najhujšega navala sc vozniki reševalnih avtotno bilOV niti nimajo kam uma kniti, zato je dolgoročno gledano edina prava rešitev gradnja obvoznice, ki bo ne samo koristila turizmu, tem več v kritičnih trenutku celo ohranjala življenja," poudarja dr Zon i k Dodatni udarec zdravstvenemu varstvu domačinov in turistov pa je namen Zavoda za zdravstveno /avaiovanje, ki predvideva ukinitev nočne dežurne službe med tednom in dežurstvo zdravnikov ob koncih tedna v Bohinju I udi le naj bi v prihodnje prevzel Zdravstveni dom Bled, ka mor bi v dežurno službo razporedih tudi zdravnike i/ Bohinja Pa vendai bi t.i prerazporeditev čas, \ katei eni dežurni zdiavnik pnde do mesta nesreče, podaljšala /a vs,i| petnajst minut Bohinji i odločitvi Zavoda seveda odločno nasprotujejo Zato pia\ danes, v petek 7 julija, v Bohinju odločajo o tem če bo ta del ( iorenjske še imel zdravniško dežuistvo ob kon cu tedna. M.A. postopek: predlog za izločitev naj bi sprejel svet dotične občine (v tem primeru šen-čurski), lahko pa ga vloži tudi svet KS ali vaške skupnosti v primeru, da občinski svet pobude ne sprejme. To voljo je treba izreči na referendumu, prav tako pa mora referendum izvesti druga občina (v tem primeru Kranj). Predsednik občinskega sveta Šenčur Miro Koželj je zbranim povedal, da je znana volja ljudi v teh dveh vaseh, vendar morajo iti postopki "odcepitve" organizirano in po zakonu, sicer odločitve ne bodo legitimne. Hotel je razložiti postopek, vendar mu v množici ogorčenih medklicev, ki so se sklicevali na lanski referendum, ni bilo dano. Ko so videli, da se v množici ne bodo mogli ničesar dogovoriti, so oblikoval" "ad hoc" iniciativni odbor m se z županoma in svetnikogj zedinili, naj bi v prihodnjih^ dneh župan Franc Kern sP; cal zbor krajanov, sklic pa f>aj zahteva tudi (za zdaj matična krajevna skupno«1 Voklo. Potem se bodo laWJ v Hrastjah in Prebačevern najprej osamosvojili naiPrlJ kot vaška skupnost, zateni pa zahtevali referendum za izločitev iz senčurske občin« Vaščanom ni bilo preveč pr* • da morajo čakati Se v.e mesec, zlasti ker se bojij0, da jih bo čas dopustov p1*' več zdesetkal, vendar so,* naposled razšli "brez boja • • D.Z.Žlebir ttt Podljubelj, 7. julija - Nekdanja stratnica v Podljubelju, ^Lho-najel trtiški podjetnik Dušan Koren, te ima drugačno p1 Dela pri prenovi objekta so trajala od konca lanskega i'']^ konca junija letos. \ pritličju je poleg sanitarij restavracij*.^^ sedeti in kuhinja, v zgornji etati so 4 sobe s 25 posteljami, bodo namenili za razstavo ljubeljskega spominskega ^ Objekt bo namenjen predvsem za bivanje skupin, ki h^^jpftj1 pretivele več dni ob raznih dejavnostih, čeprav uradno J $o pre napovedujejo za sredin srednješolcev. Kot je p letos lahko ponudili prihodnje leto pa tudi za tenis. Kazen tega jim bodo/Cj; ' informacije o planinskih kočah in planiarijah v f*" Besedilo in »lika: S. Nuje no julija, so te sprejeli pod streha * ^ffi 10 vedal lastnikov sin Andrat bodol\g, i tudi igrišča za odbojko in *<"jih TeX Podjetje ROMA TEX. d.o.o., Pod šijo 14, Tržič proda poslovne prostore na Deteljici pri Jrziču, v zidanem objektu v izmen Q 175 m2 in 10 m2 priročnega skladišča za izklicno 218 885,70 SI I/m?. Objekt je 4 leta stara restaV,r^em, s kompletno opremljeno kuhinjo, priročnim sklaoi točilnico in 55 sedeži. Ponudba poal/ite na naalov podjetja FtOMA-TEX, d.o.o.. Pod Šijo 14, Tržič v roku IS dni od objave. Lokal bo prodan najboljšemu ponudniku. Za informacije in ogled po dogovoru Tel : 064/b8 A?/ pri g Viliju Romihu ča^ OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim dopolnjevanjem v glasbeni šoli na Jesenica Pogoj: učitelj glasbene vzgoje, visoka ali višja * Na razpolago jo kadrovsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o upo pogojev v 16 dneh po objavi razplJJ 4 OSNOVNA SOI A ZIHOVNICA, '«l>r0'"'2?n dn*n 9 Žirovnica. O izbln bodo obveščeni v osr sj irojomu sklof>a o izbiri Z GORENJSKIH OBČIN Ratečani i zaman pišejo na naše zunanje ministrstvo Kako rateški Jože postane • Giuseppe Rateče, 6. julija - Zadnja leta imajo Ratečani vedno hujše težave s pregonom živine na Belopeško planino na italijanski strani. Dvolastniki izgubljajo zemljišča, v zemljiško knjigo pa se morajo vpisati z italijanskimi imeni: Ivana pišejo kot Giovannija, Jožeta kot Giuseppeja... ]*tos marca je krajevna skupnost Rateče - Planica s pismom nakup teh dvolastniških zeml-^nanila Ministrstvo za zunanje zadeve republike Slovenije o J>Sč, saj bi s tem ozemlje postalo P«*cih problemih, ki se dogajajo vaščanom ob italijanski meji. »slovensko« in tudi gospodars-B * * ka moč bi ostala v Ratečah. nafeaman! Do danes niso 06 d^K-P Zunanjega ministrstva Riniti odgovora! imaiaj ? do8a)a Ratečanom, ki Itai;0 , dv«lastniki v sosednji fi?»,kar 2373 hektarjev dvo-lastn'5kih zemljišči Zemlii leži meji neposredno ob in obsega 2643 *nujisca lahko le dedujejo PlanrajeVna skuPn<>st Rateče -zateče *h katastrska obc»na j^avni tariijrjev'1d"ru8i^\2373 hek-Itajjjj pa 'eži v sosednji državi avl* Zem'jišča so po razpadu *apakk?rske monarhije, po PtiJS , po?odbi le,a 1919 KS aIUIij* sk"Pal štirim, dalie Jami vred Od ^ta 1919 p4odh,Velja obm<*ic. k" )c P° KS,. n»LPriPad,° Ita,il1' " ,m° aMnisko območje, s kater solasrau "*ajo 103 uPrav»čenci -*ate£ , A£rarnc skupnosti helt, e- ki imajo okoli 750 la.sSOV in 101 Ustnik - dvo-1600 t ? Ratcč- ki 'majo okoli ^hektarov. majLreJ ne gre za zanemarljivo PosV"?C P°vrS'nc, ampak za *cs,Va. ki jih imajo Ratečani v Italiji. Največji problem pri upravljanju dvolastniških zemljišč predstavlja lastništvo, saj lahko domačini postanejo lastniki teh zemljišč le na podlagi sklepa o dedovanju. Zadnjih dvajset let domačini. Ratečani, teh zemljišč ne morejo več kupiti ali jih pridobiti na drug legalen način, kot so prepis ali dantev. Do leta 1970 so domačini lahko kupili svoja dvolastniška zemljišča v Italiji, po letu 1970 pa so italijanske oblasti omejile nakup tako, da zdaj zemljišča lahko le dedujejo, čeprav so izključna last Ratečanov in pomemben gospodarski dejavnik vasi. Zemljišča kupujejo Italijani Socialni in drugi ekonomski razlogi marsikoga prisilijo, da odproda svoje zemljišče na dvolastniški strani. Časi političnega prepričevanja in ozaveš-čanja o teh rečeh, ki so jih bili vajeni v preteklosti, niso več aktualni, zato je kar precej primerov odprodaje, Se posebej v zadnjem času. Domačini in Agrarna skupnost Rateče so zainteresirani za Zemljišča pa počasi prehajajo v roke Italijanom, obenem pa nastaja vse več problemov in težav v zvezi s pašo in pregonom živine, ob uporabi poti, služnosti in tako dalje. Kakšne so posledice? Katastrofa! Pravijo v Ratečah, saj slovenska dvolastniška zemlja prehaja v italijanske roke in čez določeno obdobje bo dvolastniška zemlja popolnoma v rokah Italijanov. Sedanje izkušnje kažejo, da novi italijanski lastniki na kupljenih zemljiščih vzpostavljajo nov red s postavitvijo fizičnih pregrad in oznak - propieta privata - in ne priznavajo dosedanjih služnostnih poti, ki pa so največkrat pomanjkljivo vpisane v zemljiški knjigi. Ko Jože postane Giuseppe Občina Trbiž enostranslce ukrepe italijanskih posameznikov seveda zagovarja, takoj pa ukrepa oziroma zagrozi s prisilno odstranitvijo ter visoko kaznijo, če se za isti ukrep odloči dvolastnik iz Rateč. Enostranski pa so tudi posegi italijanskih oblasti v dvolastniški prostor - sprejem urbanističnega načrta na dvolastniških zemljiščih brez predhodnega dogovora z lastniki, večletno zavlačevanje izplačil odškodnin in povzročenih škod na zemljiščih dvolast-nikov, kot je primer Apljenka in Blat. O vsem tem imajo Ratečani ustrezno dokumentacijo. Že pred časom pa so Ratečani tudi protestirali, ker ob urejanju premoženjsko pravnih zadev v Italiji od dvolastnika zahtevajo spremembo osebnega imena, če želi, da ima zadevo urejeno. Tako na primer vpis v zemljiško knjigo ni mogoč, če se lastnik 1/ Rateč, ki mu je ime Ivan, ne strinja, da vpišejo njegovo ime po italijansko: Giovanni. In tudi lastnik Jože bo zapisan v italijanski zemljiški knjigi kot Giuseppe... Ratečani upravičeno protestirajo proti spreminjanju svojih slovenskih imen, saj je tak postopek nekorekten, posebej zato, ker je bila ta zemlja vedno v posesti Ratečanov, torej Slovencev. Zadnji zaplet s pregonom živine je že tretji v zadnjih letih. Last Ratečanov ie že od nekdaj Belopeška planina, ki jo imajo lepo urejeno in nanjo vsako leto ob koncu junija Ljubljančani v Bohinju sodijo v hišo. Edina moderna stvar je kopalnica, ki pa je nujnost. Zakonca Grušovnik pravita: "Ta hiša je prikaz, kako se da udobno in prijetno živeti tudi na tak način." Delo Južina Grušovnik iz Ljubljane je obnovila 250 let staro razpadajočo hišo Pri obnovi pa še ni končano 1 Letos nameravajo obnoviti fas- ado in vežo, manjka pa tudi Hiša je imela srečo IjflljrJ^.. đ i * •■ > w 1 ■"______ • _1_____irn -i IftU 1 "J*"'M----J «-----------~" -—--------1----J---" °<>ninju in jo uredila v starinskem stilu. Vaščani so jih vzeli za svoje. St Fnfc v»s v Bohinju, 6. julij Toda ^11 ~v njvzvi'n ,e ena NabajJ n ijjJJ""J me ki popolnoma preobračajo na gla>o stare resnice Pijanskih vikcndaših v Bohinju. a - Hiša številka 39 v Srednji vasi od mnogih stoletnih hiš v vasi. njene lastnike, vidiš, da je res nekaj ponosni lastniki M namreč Grušovnikovi f^OUm?V (,u,;,,v"'k sta pred Sil., ,, ' l',sl" I"' naključju M,v I lotela Prcd Viumr Podrl medtem leli pa sta in uspela ki se je dizala Prilotnoti «. ki 'c hila pravzaprav Itil. je \ ,stanJUl ncvrdr-*° meniii Yc bll,) '-»'buo v*. '• Ua sva tnalo čez les A midva sva vedela, da nama bo uspelo." pripovedujeta zakonca Grušovnik Oba sta namreč že prej /hirala najrazličnejše stare predmete in razpadajoča hiSa jc lakoj osvo- Iil.i njuni srci. Nista pa vedela, ;ako začeti Tako sta po nakl jučju (čeprav ne verjameta v naključja) spoznala domačina, /nane^a Bohiii|ca Jaku Pekov cm. /. dolgoletnimi gtadheiimti izkušnjami, predvsem pa s prav tako veliko ljubeznijo do tra dicije, je postal idejni vodja prenove odstotka ljudi hi hiSo samo porušilo A hiša je imela srečo, da je dobila take lastnike, ki so jo vzljubili." pravi Jaka "V spominu sem imel stare hiše. ki so imele še petrolejke Malo sem pobrskal po spominu in dodal številne izkušnje Iako je /daj v/pos tavljeno prvotno stanje " Ost a l.i je enaka oblika in velikost hiše, ohranili so majhna okna in starinska vrata Hiša |c poknta z leseno kritino, ima lesene žlebove, stropi so namenoma ostali nezravnani. Po Jakovi zaslugi so našli mojstre, ki so znali delati na star način l\idi vse pohištvo in oprema je staro. Nepogrešljiv je nizek "kostn". tabernakclj, staro posodje, kmečka peč. Pod posteljo jc porcelanasta kahla, vse vezene zavese in prtički pa so ročno delo gospe Grušovnik Te predmete zakonca Grušovnik že dalj časa zbirata, veliko pa so jima podarili tudi sosedje, ko so tnalo pobrskali po podsticšju. Jaka PekOVC poudarja, da so vsi predmeti avtohtoni, da gospodarsko poslopje in nepogrešljiv gank. Pa še nekaj j c zelo pomembno. Ljubljančana sta sc popolnoma vživela v življenje na vasi, čeprav zaenkrat prihajata samo on vikendih. Pravita, da sc človek lahko marsikaj nauči, le poslušati mora znati. Vonj po travi, po polju, po stari hiši ju jc prevzel Pa tudi vaščani so ju vzeli za svoja Jaka Pekovec pravi: "Lastnika sta se vključila v okolje, tako da ju nimamo več za vikendaša. Sprejeta sta za vaščana " In mogoče jc to od vsega še najpomembnejše. Besedilo in slike: t Pelenu I Vodne koncesije se podeljujejo '""j, t.. '""tisii i"" ln P°ćaino*ti postopkov pri podeljevanju ^iriistrsJu MN|"'ki malih tiidroelcktmrnnumrr« obtožujejo ^MlJA n°'iLM **' ''lo m P°' ni ''d"'° "obene koncesije /a , I,,M,lh hidrotlcktrarn. "•Julija1 - Ministrstvo t» okolje in prostor je odgovorilo '»»•tki Zveze društev malih hidroelektrarn »lede koL .\ll,0*»« In Mi odgovot na t, |Cn,h k,,« aja sc'»'"" podel J**ic i m «a 1"m s" uk" ? IOtn,w.Cdb,C " konces.jah Vod? "P«Hlaisk„ „ku,,sčan,e ^ M Kradn,,, |„ ma|ih hidro elektrarn, dve nbogojni ei m izvusko pitno vodo Do konca junija letos pa ic vlada sprejela dve uredbi o konusi jah za gospodarsko izkoriš čan|c za gradnjo IS malih hidroelektrarn, kjei bo konce- sija podeljena na podlagi lokacijske pogojenosti, in za gradnjo osmin, kjer bo koncesija podeljena na [><>dlagi jav nega razpisa Sprejeli so tudi uredbo o koncesijah za 21 ribogojnic V pripravi pa im ajo šc uredbo za 15 lokacij malih hidroelektrani, nadaljn jih 60 pobud pa bodo obdelali postopno V delo btnlo priteg mh zunanje strokovnjake Na (iorenjskem so bile tako Rodeljene koncesije za male idroclektrarnc na Koritnici, Savi Dolinki, Rupovščici, Bohinjski Bistrici, Radovni, Završnici, Jezerniei in Tržiški Bistrici Prav tako je bila že lani sprejeta uredba o koncesiji za gospodarsko izkoriščanje izvirske pitne vode iz predora Karavanke in iz. izvira ob potoku Nemiljščica. Glede obtožb o izginotju dela arhiva ministrstvo odgovarja, da so bile iz vodne knjige izločene samo odvečne kopije oziroma gradivo, ki ni pomembno za urejanje zadev • U.P. ženejo na pašo vso rateško jalovo živino. Nekdaj so na tej planini celo sirarili, zdaj pa tega ni več: imajo pastirja, ki poleti skrbi za živino. Belopeška planina se deli na rateški in belopeški del, slednji ni le v privatni italijanski lasti, ampak je del tudi v državni lasti. Z njim upravlja gozdna uprava, ki postavlja določene pogoje, kajti območje Belopeš-kih jezer je razglašeno za naravni rezervat. Letos naj bi gnali preko meje 67 konj in jalove živine, a se je ob koncu minulega tedna zapletlo. Čeprav so izpolnili prav vse pogoje - živina je bila temeljito pregledana, cepljena in ima vse dokumente, ki jih zahteva zakonodaja v evropski skupnosti - ni smela preko meje, kajti lokalne oblasti v Trbižu niso izdale vstopnega dovoljenja. Vsako leto in tudi letos so ob pregonu napravili seznam in na meji naj bi ga pregledali obe veterinarski službi ob navzočnosti carinikov, lastniki živine pa morajo obenem položiti v Trbižu tudi kavcijo za te govedi. Kavcija ni majhna - seže celo tja od 3 do 4 milijonov lir! Medtem ko vsak dan prehaja živina nemoteno preko mejnega prehoda na italijansko stran, saj imajo Ratečani posestva tik za mejo - včasih so tudi dnevni prehod živine šteli, zdaj ne več -se s pregonom na Belopeško planino kljub vsem izpolnjenim pogojem zaplete. Na nedavnem sestanku v Trbižu pa so se lastniki živine z lokalnimi oblastmi vendarle dogovorili, da bo pregon živine preko meje danes, v petek, 7. julija, ob 10. uri. • D. Sedej Občina Šenčur KRAJEVNA SKUPNOST razpisuje OREHEK - DRULOVKA JAVNI RAZIS OBJAVLJA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA OPRAVLJANJE STORITEV PREVOZA OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V OBČINI ŠENČUR ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 1 Naročnik je OBČINA ŠENČUR, 64208 ŠENČUR 2. Predmet razpisa je izvajanje celovitega prevoza osnovnošolskih otrok na območju OBČINE ŠENČUR v šolskem letu 1995/96 3. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje - s svojimi ali najetimi vozili morajo dnevno prepeljati v šole in domov okoli 350 šoloobveznih otrok iz OBČINE ŠENČUR od novembra do konca marca in okoli 240 otrok preostale mesece šolskega leta razen julija in avgusta. Ta dva meseca poteka le prevoz za trenutno 8 otrok oddelka za delovno usposabljanje OŠ s prilagojenim programom Helena Puhar. Razpredenost šolske mreže je razvidna iz sklepa o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol (Uradni vestnik Gorenjske št. 1/88), v nadaljevanju pa za lažje odločanje o obsegu delokroga za prevoze navajamo, katere centralne šole in njihove podružnice deluiejo v OBČINI ŠENČUR: Oš ŠENČUR • podružnico VOKLO Podružnica TRBOJE, DE OŠ Stane Žagar (Mestna občina Kranj) Podružnica OLŠEVEK, DE OŠ Matija Valjavec (Občina Preddvor) Seznam zaselkov slovenskih občin po reorganizaciji 01/01/95 je objavljen v Uradnem listu RS št. 60/94 - storitve morajo biti opravljene kvalitetno in v skladu z obstoječo cestnopro-metno zakonodajo: - cena storitve mora biti v okviru zakonskih določil 4 Informacije lahko ponudniki dobijo na OBČINI ŠENČUR 5. Ponudniki, ki bodo sodelovali v javnem razpisu, naj svoje vloge, v katenh bodo podani odgovori na zgoraj navedene zahteve, s pnloženimi dokumenti o imenu in nazivu ponudnika, podatki iz registracijskega sodišča o registraciji podjetja m dejavnosti ter ustrezne reference, pošljejo na naslov OBČINA ŠENČUR, 64208 ŠENČUR, 10 dni po objavi razpisa 6 Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako "ne odpiraj - ponudba za javni razpis za prevoze osnovnošolskih otrok" 7 Odpiranje ponudb bo 12 dan po izteku roka 8 Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno ali ne bodo pravilno opremljene ter ponudbe, ki ne bodo vsebovale elementov tega razpisa, bodo Izločene iz nadaljnje obravnave 9 Predstavniki ponudnikov, ki bodo navzoči pri odpiranju, morajo imeti s seboj pooblastila za zastopanje 10 Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 30 dneh po dnevu odpiranja ponudb 11. Z zbranim ponudnikom za celoviti prevoz na območju OBČINE ŠENČUR bo sklenjena pogodba PRODAJO ZEMLJIŠČA Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Zemljišče parcelne št. 1203 travnik izmere 1712 m2, pri vi. št. 1242 k.o. Stražišče. 2. Po namembnosti leži zemljišče v območju kmetijskih površin, označeno z *2# - ostala kmetijska zemljišča. 3. Ponudbe je treba poslati v roku 15 dni od dneva te objave, priporočeno po pošti na naslov KS Orehek-Drulovka, ing. Vladimir Lah, Kranj, Zasavska 53. 4. Prednost pri nakupu ima pod enakimi pogoji vzdrževalec zemljišča. 5. Uspeli ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v roku 8 dni od dneva, ko je izbran za kupca. V roku 8 dni po overovitvi podpisa na pogodbi je kupec dolžan plačati celotno kupnino na žiro račun prodajalca. 6. Stroške pogodbe, takse, davek na promet nepremičnin in stroške ureditve zemljiške knjige plača kupec. 7. Podrobnejše informacije o nepremičnini lahko dobite na telefon št. 222-249 (dopoldan) ali na št. 332-412 (popoldan). KS Orehek - Drulovka OBČINA CERKLJE, Slovenska cesta 2, Cerklje objavlja JAVNI POZIV PRIJAVA IZBOLJŠAV KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Kmete, lastnike kmetijskih zemljišč na območju občine Cerklje pozivamo, da prijavijo površine, ki jih nameravajo v letu 1995 izboljšati z agromelioracijskimi deli (posek drevja in grmičevja, izkop panjev z odvozom v deponijo, razstreljevanje in odstranjevanje skal, zasipanje gro belj, mikrodepresij in starih jaškov, planiranje terena), z mini hidromelioracijami (izkop jarkov, polaganje betonskih in dernaž-nih cevi ter zasipanje s peskom in prstjo) in s komasacijami, katerih ponudniki so lastniki zemljišč sami. Podatke o parcelni številki, katastrski občini in površini zemljišča, ki ga nameravate izboljšati ter predvideni čas izvajanja del, sporočite pismeno v 15 dneh po objavi v časopisu svojemu svetovalcu Kmetijskega zavoda Ljubljana, oddelek Cerklje ah na občino Cerklje ob ponedeljkih od 8. do 12. ure. številka: 217/95 Datum: 3. 7. 1996 OBČINA CERKLJE Župan: Franc čebuli Srečanje Bukovnikovih kovaških vajencev Konja podkovali, "čevlje" namazali Tupaliče, junija - Sedemnajst vajencev je šlo skozi kovač-nico Antona Bukovnika, pod-kovskega mojstra iz Tupalič pri Preddvoru, osem jih je izučil za pomočnike. Devet njegovih fantov seje one junijske sobote po dolgih letih spet zbralo v njegovi kovačnici, da so pognali meh, zanetili ogenj in skupaj podkovali sosedovega konjička Dona. Tako, malo za salo, malo /ares,da so obudili spomin na lepe stare dni, ko se je po cesti proti Jezerskem še na veliko furalo, ko so konje dnevno "preobuvali" na dvorišču in je kladivo od jutra do večera pelo svojo lepo zvenečo pesem. Tako so naredili, kot včasih, ko je bilo še cel kup vajencev in pomočnikov pri hiši. Pri Bukovnikovih so tudi stanovali in ko je mama zjutraj postavila na mizo zabeljene žgance in zelje pa hlebec kruha, so se vsi posedli za mizo, zmolili očenaš, pojedli, se zahvalili in pokrižali, potem pa kladiva in klešče v roke pa na delo. Ogenj so "vajenci" že zakurili, mojster Anton pa je s kladivom glasno potolkel po kovač in še kaj drugega, je tudi odličen igralec in režiser. Številnim firbcem, ki smo se kot grozd obesili na vrata kovačnice in še dvorišče zasedli, jc naredil kovaško pre-dsavo. da še nikoli take. Z mojstrom Antonom sta v besedni igri prikazala, kako se je včasih vajenca v uk Konja podkovati ni kar tako, posebno še, če muhe nagajajo ambusu in razdelil delo: ti boš Eoganjal meh, ti vrtal luknje v olo, vidva bosta kovala klanfe, vidva podkve, ti boš kolesu mero vzel... Videti bi morali, kako so se hitro obrnili, Jenečev Stane Mrav-jakov Rudi, Pogačnikov Ivan, Juncev Joža, Jakšičev Stojan, Černetov Marjan, Rogljev in Likozarjev Jože ter Polajnarjev Francelj. Tudi v troje so kovali! To pesem kladiv bi moral slišati. Iako imenitno Počitniško delo Ko te prime, da bi delal., Kranj, 6. julija • ...sedi in počakaj, da napad mine. Nekako tako bi lahko v šali dejali vsem mladim, ki med počitnicami hočejo zaslužiti kakšen tolar. Ponudba za delo med počit m -. .mu je namreč "hudičevo slaba", kot nam jc dejal direktor kranjskega mladinskega servisa, pa tudi po ostali gorenjski ni nič bolje. Po vseh gorenjskih mladinskih servisih, ki posredujejo počitniško delo, so povedali, da je povpraševanje mladih veliko večje od razpoložljivih možnosti za delo. VeČina podjetij jemlje otroke delavcev, Šti pendiste in mlade, ki so že kdaj delali pri njih. Toda mladi se očitno vendarle nekako znajdejo, saj na servisih zadnje dni izdajajo več napotnic. Kljub pomanjkanju ponudbe pa na oglasnih deskah mladinskih servisov ostajajo ponudbe za delo v proizvodnji in strežbi v gostinskih lokalih Pozanimali smo se tudi pri nekaterih podjetjih, ki to znana po tem, da vsako leto sprejmejo na počitniš- ko delo kar precej mladih. Na Petrolu so povedali, da bodo letos vzeli kar nekaj mladih na počitniško delo, čeprav manj kot lam. Prednost imajo tisti, ki so že kdaj delali pri njih, plačilo za pomožna dela na bencinskih servisih pa ie 250 tolarjev na uro. V Savi Kranj bodo s počitniškim delom začeli včeraj, 3. juh ja, delo pa mora trajati najmanj mesec dni. Trenutno jim manjka mladih fantov, starejših od 18 let, za troizmensko delo v proiz vodnji. Plačilo je različno glede na zahtevnost dela, osnova pa ne doseže 300 tolarjev na uro Na Pošti Slovenije Pil Kranj že po tradiciji zaposlijo precej mladih meo počitnicami, zlasti fante za delo v dostavi. Delo večinoma traja vsaj en mesec, jemljejo pa predvsem tiste, ki so delali že lani. Urna postavka jc po vseh poŠtah pO drŽavi enaka, 340 tolarjev na uro Na Pošti se zavedajo, da je ta postavka nizka, a pravijo, da imajo dovolj izbire med mladimi in tako deluje zakon trga. • U.P. KRANJ telefon trade Staneta Žagarja 27, KRANJ tel.: 222-868 Takoj zaposlimo pripravnika za določen čas z možnostjo podaljšanja: 1. smer ELEKTRIKAR -ELEKTRONIKAR ali ELEKTROTEHNIK 2. smer EKONOMSKI TEHNIK - KOMERCIALIST Pisne vloge pošljite najkasneje do 15. 7. 1995 na gornji naslov. predstavo so naredili, da jo je še kranjska TV posnela. Sicer je bila v kovačnici gneča, da že dolgo ne take, toda mojster Anton Bukovnik jih je že razvrstil, tako da je delo teko, kot se za spoštovano pod-kovsko kovačijo s številnimi priznanji po stenah spodobi. No, pomagal je tudi Jože Golmajer iz Hotem;»ž, ki se je za kovača izučil v Tržiču, z Bukovnikovim očetom sta pa velika prijatelja. Jože ni le No, najprej "birtah", kot se za kovača spodobi. jemalo, kakšno pridigo so mu naredili v začetku. Tudi tega ni mojster pozabil reči, da se Toliko je bilo ono soboto pri Bukovnikovih v Tup*^ kovačev. skozi kovaška okna samo tudi od odobravanj. M°ij*0 noter gleda, nič ven, da mora Anton Bukovnik je pohv' biti vajenec pol ure prej v kovačiji kot mojster, da že vse gori, ko on pride, da bo metla pela, da bo tudi kakšno "klofuto" skupil, če ne bo poslušen... Največja predstava pa je bila seveda pri podkovanju konja. Eden ga je prijel za uzdo, drugi mu je slekel staro podkev in očistil kopito, tretji ga je porašplal in novo podkev pribil. Cernivčev Marjan je konju ves čas muhe odganjal in še malo ponagajal, da jc konj ja brcal in odletaval in so oni tam zadaj imeli kar pošteno opraviti, da so konja spet obuli in mu "čevlje" namazali, da jc bil kot nov. Dvorišče je odmevalo od smeha, pa pogledoval svoje kjf jjfl zadovoljno prižigal fajfo. ^ ko je novi vajenec za *° L|0 še pometel dvorišče, je jn predstave konec, mojse . pomočniki so si 0 l^e! "birtahe" in posedli ki so jih mama Jožica inu leta napolnila z vsemi mog čimi dobrotami. No, takole doživetje JI Bukovnikov ata z nekaj y močniki kaj rad predsta j ljudem, ki so že pol*% kako sc kuje ali pa še *Y jj nikoli videli niso. Zakaj Gorenjska tudi takole P1'^ trila svoj turizem. Pri bu nikovih so takoj za to- D. D** GLASOVA ANKETA Spremembe v potniškem prometu Kranj, 4. julija - S 1. julijem se je podražil tudi cestni potniški promet. Po besedah Vilija Čemzarja, koordinatorja voznih redov pri Alpetourju Potovalni agenciji, je do podražitve prišlo zaradi novih cen naftnih derivatov, delno pa tudi zaradi stroškov vzdrževanja. Pri Alpetourju se je primestni in medkrajevni promet v povprečju podražil /a 5,2 odstotka, medtem ko cene mestnega prometa ostajajo iste. Stopnjo podražitve predlaga Odbor za cestni potniški promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, kamor so včlanjeni vsi avtobusni prevozniki v Sloveniji. Integral Jesenice je svoje prevoze podražil v povprečju /a 6 odstotkov, je povedal prometnik I rane Vidovič. Podobne so tudi podražitve, ki ho jih n 1. julijem uveljavili drugi gorenjski prevozniki (Integral Tržič, Kam - bus kamnik...) oziroma podjetja, ki med gorenjskimi kraji oprravljajo javni potniški avtobusni promet (SAP Ijubijanu, Izletnik Celje...). Tako se je npr. cena vožnje iz Kranja v Ljubljano /. 260 dvignila na 270 tolarjev. Podražitev pievo/ov pa ni edina novost v avtobusnem potniškem prometu lako kot vsako poletje, so tudi letos julija in avgusta ukinjeni vsi šolski prevozi, nekaj sprememb pa je tudi na tednih linijah Poleti vozi nekaj manj avtobusov na rednih linijah - vendar pa so gorenjski prevozniki zatrdili, da jc za delavec prevoz preskrbljen ob vseh prometnin konicah, zato je vsakršen strah, da bi nc prišli pravočasno na delovno mesto, odveč. Iako pravijo prevozniki, kaj pa o spremenjenem voznem redu mislijo odjemalci njihovih storitev potniki? Urša Kogoj i/ Tržiča: "Hodim se v osnovno šolo, zato imam sedaj počitnice Vseeno pa se tudi poleti kai pogosto vozim i avtobuso m Poletni vozni red pa me prav nič ne moti, saj mi tako ali tako ni treba hiteti. Zato pa so počitnice " Francka Smid i/ Stražišča: "Ponavadi sc / avtobusom ne vozim veliko Kaje imam vlake, kei so varnejši Na cestah je namreč vse preveč voznikov samomot ikev Mislim pa, da so poleti vozni redi pieveč okrnjeni, predvsem lahko to trdim za idHj ki potniški P met." Peter Kranja: "Senl dent>avne &Jj tete m se y£) letom redno zim v LjuMJJ, Poleti, ko '''Jj; davan j, se vjj> na izpite, yoZ sprememb^ v^0tr nem redu JpjjO jo veliko, -pe pa se včasih I ' , ti, da sem ' , * zaradi Ljubljani »p uro pred M\ Lucij« l*«^ Preddvor«- pt SCI tUMlUtn()sC ; /,,poslen.>. j avtobusi"c U &t lam vel**?*? Vimi vozu'« o blemov VO/ na relaciji *r8> Pieddvor kJ^.,1, tobus pe'Jei .ffd m o. k.u -1 p utno F»fW treza " * loto: 1 J«*-* - (^KRKjVZDRAVILIŠČK Zelene družinske počitnice v zavetju gostoljubne dolenjske pokrajine ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE O 7 dni že za 40.600 SIT O popusti za otroke O možnost plačila na tri obroke s čeki O poseben popust za upokojence O ugodnosti za člane Krkinega kluba S 068 65 230 Bogata dodatna ponudba: (o/.i /»/./i M/l • iolti tenisa • savna • ročne masa 1e • flffim rnanVfT • Sprt>\lil\cnr Irnijnif • p<lTA^ i OSNOVNA ŠOLA MATIJE VAUAVCA PREDDVOR Opisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 SPECIALNEGA PEDAGOGA ALI PEDAGOGA ^določen čas 3 polnim delovnim časom (nadomeščanje Qe|avke na porodniškem dopustu). Nastop dela 1. 10. 1995 1 UČITELJA MATEMATIKE cUidoloćen čas ' polnim delovnim časom (nadomeščanje UB,a*ke na porodniškem dopustu). Nastop dela 1.12. 1995. J£,av« z dokazili o izobrazbi pošljite v 14 dneh na naslov: FWVna *°la Matij« Valjavca Preddvor. Šolska ulica 9. 64205 '»a dvor. °SNOVNA ŠOLA KRANJSKA GORA Jjjotka ulica 12 Z**80 Kranjska Qora *n fax: 064/88 14 17 opisuje prosta delovna mesta učiteljice - učitelja Razrednega pouka " *a 4 razred do januarja 1906 . ** oddelek podaljšanega bivanja " *» določen čas s polnim detovnk 1 9 199 . od januarja dalje polnim delovnim časom i Yč5!±HINJ - VARUHOV v VRTCU ' za/i?!^?0 9 polnim delovnim časom ac«'«k jo. 8 1995 ^a ^obra»K K® ' kand,Q,«'i n«l pošljejo prijave z dokazili o ustrezni Dl °* naslov sol« s pripisom "razpis" do 25 7. 1995 O IJ'Kj-, ^ _ Dodo obveščeni v 15 dneo po zaključku zbiranja pnjav Tradicija, dobri prijatelji, prijetno okolje skrb za slušatelje in vaša odločitev ZA pridobitev verificirane izobrazbe Vam zagotavlja uspeh in zadovoljstvo ZBIRAMO PRIJAVE ZA ŠTUDIJ OB DELU ZA ŠTUDIJSKO LETO 95/96 za naslednja področja IJUDSKA UNIVERZA KRANJ C. Staneta Žagarja 1 •VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ Ekonomska fakulteta Ljubljana Visoka pravna Šola • VISOKOŠOI^KI ŠTUDIJ Eakulteta za elektrotehniko, računalništvo, informatika Eakulteta za strojništvo Eakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Eakulteta za gradbeništvo • SREDNJE IZOBRAŽRVNJE »U80 PROGRAMI Strojni tehnik - za pridobitev V. stopnje Kuharski pomočnik Elektrotehnik - za pridobitev V. stopnje Natakarski pomočnik l Jpravo administrativni tehnik - za pridobitev V. stopnje (joslinski poslovodja - za pridobitev V. stopnje Ekonomski tehnik - za pridobitev V. stopnje Informacije 217481 LJUDSKA UNIVERZA KRANJ vaša pot do znanja KULTURA UREJA. LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad slikarja Milana Batiste z naslovom Jedkanice. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Odkrijmo našo deželo - kulturnozgodovinske znamenitosti v Kranju in okolici. V galeriji Bevisa je odprta razstava slikarjev Lojzeta Spacala, Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in kiparja Draga Tršarja. V galeriji Pungert so na ogled slike nastale v likovni koloniji Premantura 94. V Mali galeriji razstavlja kipe Matejka Bel le. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Varstvo narave na Slovenskem. V razstavnem salonu Dolik je razstava fotografij iz Južne Amerike avtorjev Marjane Svetina in Janeza Avsenika. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 11.30 do 16. ure, ob nedeljah od 11.30 do 16. ure, ob sobotah je zaprto. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike akad. slikar Jože Marinč. V galeriji Kamen so na ogled likovna dela nastala na likovnem srečanju v Radovljici. V radovljiškem župnišču je še do 9. julija na ogled razstava arhivskega gradiva liturgične opreme in slikarskih del. BLED - V hotelu Astoria razstavlja slikar in grafik Izidor Jalovec. V Cafe Belvedere razstavlja Marija Mojca Pungeriar. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale v prvem in drugem likovnem taboru leta. ŠKOFJA LOKA V gal eriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Lojze Čemazar. V galeriji Fara so na ogled fotografije članov Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Marjan Belec. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen Eonedeljka, od 9. do 17. ure. V mini galeriji Občine Škofja oka razstavlja plastike z nanosom barvnega svinčnika na temo Poletje Rado Dagarin. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, reliefe in plastike Peter Jovanovič. V Optiki Debeljak razstavlja slike akad. slikarka in arhitektka Marjeta Cvetko. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo člani Likovnega društva Kamnik.V Hramu Lužar razstavlja slike Dušan S ter le. NATEČAJ "ANTI NAZI" V sodelovanju z Zavodom za odprto družbo - Slovenija razpisuje revija Stripburger oh 50. obletnici zmage nad fašizmom natečaj "Anti nazi." Gre za enostranski črno-beli strip, v katerem naj prevladuje tematika boja proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti, nestrpnosti do "drugačnih" in podobno. Avtorji naj stripu v izvirnem jeziku priložijo šc prevod v angleščino (za podnapise) Dvanajst izbranih stripov bodo nagradili z nagradami po 100 DM, stripi pa bodo objavljeni v reviji Stripburger. Iz prispevkov poslanih na natečaj bo popravljena tudi razstava Rok za oddajo je 1. oktober 1995, stripe pa je treba poslati na naslov revije Stripburger, Ljubljana, Kersnikova 4, s pripisom "za anti nazi natečaj". V evropskem letu varstva narave v nezavarovanih območjih pa revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo zeleni razpisuje še natečaj za kratki črno-bcli strip (do 4 strani) na temo varstva narave. Dodan naj bo prevod v angleščino. Žirija bo izbrala najboljše tri stripe in jih nagradila s 500, 300 in 200 DKM Vsa prispela dela pa bodo objavljena v posebni izdaji Stripburgerja, zato avtorje prosijo naj pošljejo na natečaj kvalitetne fotokopije in ne originalov kot za prvi natečaj Rok za oddajo je 1. oktober 1995 na isti naslov Informacije tudi po telefonu 061/319662, ob torkih in četrtkih od 12. do 14. ure. ZMAGA ŽIROVSKIH GODBENIKOV V soboto, 24 junija 1995, na mokri kresni dan, je bil v Ormožu 2. festival pihalnih godb v zabavnem programu Nastop je bil vrh tega tekmovalne narave Tekmovali so v dveh kategorijah, najprej godbe, ki štejejo od 21 do 40 članov, nato tiste, ki jih premorejo več kot 40. Med slednjimi je v konkurenci devetih godb iz vse Slovenije zmagala Pihalna Godba Alpina iz Žirov! Strokovna žirija jo jc razglasila za najbolj "blagoglasni orkester" Napovedovalec pa jih je razglasil za "prave Gorenjec", saj so edini nastopili v brezhibnih gorenjskih nošah Vsaka od nastopajočih godb je morala v svoj program uvrstiti tudi vsaj enega slovenskega avtorja Žirovci so igrali dva In komu pripisati zasluge /a tak uspen? Vsem po vrsti, še posbei pa Vikiju Žaklju, neutrudnemu organizatorju in prof Milanu Matičiču, pod čigar taktirko je Žirovska godba v zadnjih dveh letih doživela pravi preporod čestitamo! • M.N. OŠ dr. Janeza Mencingerja, Savska c. 10, Boh. Bistrica razpisuje prosto delovno mesto POMOČNIKA RAVNATEUA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 137. čl. Zakona o osnovni soli, imeti morajo organizacijske in droge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega dela sole. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi razpisa O izbin bodo obveščeni v zakonitem roku Pogovor z Marjanom Ribičem, zborovodjem moškega pevskega zbora LIRA iz Kamnika NENEHNO V STIKU Z GLASBO Kamnik - Pevski zbor Lira iz Kamnika se ponaša z eno najdaljših pevskih tradicij pri nas - 113 let. Po prof. Samu Vremšaku ga zadnji dve leti vodi Marjan Ribič. Zelo zgodaj ste se začeli ukvarjati z glasbo. Kje ste dobili za to spodbude in kakšni so bili začetki? Kar težko verjamemo, da delujete kot zborovodja že petdeset let! "Rojen sem v Cezanjevcih pri Ljutomeru. Nepozabni so spomini na petje in muziciranje v zimskem času. Takrat je k hiši prišla potujoča šivilja, ki je ob delu vedno pela. Imela je odličen posluh. Lire in ure sem prebil ob njej in prepeval z njo. Še danes spoštljivo strmim, če samo pomislim, koliko pesmi je znala na pamet. V zimskih večerih, ko sta po delu bila z nami še oče in mama, je bilo sijajno. Petje je z violino spremljal oče, brat pa je igral harmoniko. Večkrat so bili na obisku strici in zabrenkali so še na citre. Najlepše pa je bilo, ko je zazvenel zvonki tenor mojega drugega strica." Odločili ste se za tehnično stroko, po poklicu ste strojni tehnik. Kako ste lahko toliko desetletij uspešno usklajevali delovanje na dveh tako različnih področjih, tehničnem in glasbenem? "Že od rane mladosti sem čutil poleg glasbe veliko nagnjenje tudi do tehnike, /a poklic sem si torej izbral tehniko, vzporedno pa sem obiskoval še glasbeno šolo. Vodenje pevskih zborov je bilo kot balzam za moje rane in prava sprostitev napetosti, ki jih je terjalo poklicno delo " Vodili ste vrsto zborov, tudi cerkvene. Lahko kakšnega še posebej izvzame te? "Da! Takoj po "begu" z doma, sem sc v Ljubljani pridružil pevskemu zboru, ki ga je ustanovil p. Gugolin Sattner in je takrat šc deloval pri frančiškanih, lam sem sc seznanil s skladateljem Lojzetom Mavom, ki mi jc kasneje bil eden najboljših učiteljev m svetovalcev v cerkveni glasbi Na tehniški šoli sem v kratkem il korc|>etitor /bora, ki je štel več kot sto pevcev V cerkvi sv Jakoba so takrat ustanovili moški /bor, ki ff kmalu spremenil sestavo v mešam /bor, mnogi med nami so bili tudi glasbeno i/obtaže ni Progiam je /ato obsegal jiolcg zahtevnejših domaČih del tudi tujo glasbeno litera turo. Pri tem nam je veliko pomagal dr Mirko (uderman, saj je poleg bogatega pozna vanja literature tudi sam imel veliku partitur. Posebej je bilo privlačno poslušanje plošč iz. njegove zbirke Mnogi pevci šentjakobskega /bora so kas Marjan Ribič neje ob ustanovitvi še danes odličnega zbora Consortium musicum sestavljali njegovo jedro." Zdaj ste zborovodja moškega zbora, ki ima v Sloveniji najdaljšo, kar l H-letno tradicijo, zbora LIRA iz Kamnika. Kakšen je pravzaprav pomen zborovske tradicije? "V začetku leta 1993 je svoje tridesetletno vodenje zbora LIRA zaključil prof. Samo Vremšak. Kot redni član tega zbora sem poznal tako zgodovino kot dejansko stanje zbora in zato ponudbo zborovskega mesta sprejel. Zborovska tradicija jc po mojem mnenju dvorezni nož, cene še kaj več. Tradicija in lovorike lahko prav hitro delujejo uspavalno in samovšeč DO Ne prvo m ne drugo ni v prid zboru, ki mora nadaljevati svoje plemenito poslanstvo, ki so ga zastavili predniki. Samovšečnost zbora je zanesljivo dodatna obremenitev v zborovskem delu v soočenju s tradicijo, ki pa jo moramo spoštovati V nobenem primeru pa tradicija ni jamstvo za kvaliteto. 'To si mora zbor vedno znova pridobivati z. resnim delom. Prihodnost TIRI jc odvisna predvsem od mlade generacije. Upam, da bodo mladi za to imeli dovolj ozaveščenosti, poguma in volje." Kakšna je pravzaprav sestava zbora LIRA po starosti, poklicih, glasbeni izobrazbi pevcev? "Povprečna starost članov zbora je okrog 4S let Poleg 70 letnikov, ki v glavnem šc dobro prepevajo, glasovno sestavo osvežuje že več mla dih glasov Njihova starost |c nekaj nad dvajset let I IR< > sestavljajo pevci najra/Iičnei Sih poklicev od visokošolskih izobražencev, ki delujejo kot profesorji, prevajalci, tehniki, veterinarji itd preko srednje i/ izseljenske poezije IZRASTI TAM, DO RASTI TU Ljubljana - Oh mh razstavi Slovensku beseda v \vstraliji, ki je ie do konca meseca na ogledu v Narodni in univerzitetni knjižnici, je Pomurska zalo/ha pretekli teden nu slovenski knjižni trg poslulu pesniško zbirko uvstralskegu Slovencu Jožeta Žoharja Veku bukev. Že druga Žoharjcva zbirka jc torej prišla med bralce v času, ko je slovenska umetnost, ki nastaja na tujem, v ircdJ j)(i/ouiosti Jože Žohar je, tako kot večina slovenskih umetnikov, ki živijo na tujem, šolanje pričel šc Sloveniji, nadaljeval pa v Avstraliji, kar pomeni, da sta vpliva obeh domovin podobno močna I/ tega pa izhaja, kot pravi Igot Maver tudi avtoi spremne besede, tla pesnik ostaja razpet v bolečim med Prosom m I hanatosom med erotičnim doživi janjem domovine tet Zeljo po fizičnem m duhovnem nehanju, ki Erinaša odrešitev "Žoharjcva pesniška dilema je naslednja ako pomiriti' v sebi dve domovini, Slovenijo in Avstralijo, saj ostaja 'razseljen' in nikoli popolnoma izseljen v 'novo' domovino," zbirko pesmi, nastalih pod Južnim križem, OOenjUJC Igot Mavei • M.A. šolsko izobraženih do spoštovanja vrednih poklicev delavcev, obrtnikov in kmetov. Glasbeno izobraženih je največ mladih." V začetku maja ste pripravili slavnostni koncert zbora LIRA, program je imel naslov Nabožna pesem skozi stoletja. Vsekakor se zdi, da je bil projekt zelo ambiciozno zastavljen. Kako poteka študij tako zahtevne literature z amaterskim pevskim zborom? "Prvi koncert, ki sem ga pripravil z LIRO, je bil lan-kotne vsebine v stilu fantovskega petja na vasi. Namerno sem program sestavil tako, da smo se hitreje spoznali ob lažjih vsebinah. Letošnji stilni koncert je bil morda res nekoliko ambiciozno zasnovan. Izbiram težavnostno stopnjo sporeda vedno nekoliko višje, kto se zdi, da jo je zbor trenutno sposoben doseči. Tako smo prisiljeni, da se izpopolnjujemo in rastemo. Zdi se mi, da je to naravno, saj tudi v naravi vse stremi kvišku. Za študij tega programa smo porabili res nekaj več časa, kot bi bilo treba, a to predvsem zaradi prepogoste odsotnosti nekaterih pevcev na vajah. Posamezno pevsko vajo pripravim tako, da poleg težjih skladb vedno študiramo šc kaj lažjega, za pogum Zgodi sc tudi, da težje skladbe študiramo po zaključenih frazah, ki jih kasneje združimo v celoto. Po takem načinu dela so se celo hudo črnogledi nenadoma zavedeli, da "to les m t.iko ležko, kot smo mislili ob začetku študija"." V koncertnem programu je bilo tudi nekaj vaših priredb za zasedbo moškega zbora. Se tega lotevate zaradi pomanjkanja tovrstne literature ali iz veselja do novih izzivov, preoblikovati zvok za zasedbo, ki jo imate na voljo.' "Dejstvo, da sem oblikoval kar več priredb skladb za moški /bor in jih uvrstil v koncertni spored, je gotovo zaradi veselja do novih i/./i vov Tovrstne literature je na voljo \chko Želja jh> novem pa |c vseeno prisotna. Tako se mi je /dela posebej /.iniiniv.i razstavljena literatura na med narodnem tekmovanju zborov lani v Riva del Garda (Italija), kjer smo, kot je verjetno znano, z LIRO prejeli srebrno odličje. Skladbe, ki bi šle v koncept načrtovanega koncerta, niso bile pisane za mo&e zbore, zato sem jih pripravil & to sestavo." Vrsto let ste rudi zborovodj* cerkvenega pevskega zbora " cerkvi sv. Trojice v Ljubljani i" sodelujete kot pevec pri zbor" Consortium musicum. Tak0 ste pravzaprav nenehno v stiku z glasbo, pridobivate p« si tudi nove izkušnje in nov« L' znanja. "Prof. Primož Ramovš, 5 katerim prijateljujem že vej kot trideset let, me je P°va A k sv. Trojici. Povabili smo * druge dobre pevce in pevS^ zbor tako okrepili, da smo * lahko, tako kot nekoč pnJi! Jakobu, lotevali vedno težji" nalog. Sodelovanje v zbor« Consortium musicum pomen danes biti v središču vokaln0' instrumentalnega dogaja"! n nas. Združeni s Sloven5' im komornim zborom P°l\, to sodelujemo s Slovens*" filharmonijo na koncertni nastopih. Tu je vrh našeg glasbenega dogajanja, W človek res lahko pridobi?« nove izkušnje, širi svoj^ /nanje, obenem pa uživa ■poznavanju in izvajanju sy tovne literature Kako bi na splošno zborniško dogajanje v S*f*ut niji? Se Vam zdi, da Ij™ radi sodelujejo v zborih, g "Danes imamo v SlpV«g} odličen poklicni /bor '0 ne kaj zborov, ki spadaj0 L kvaliteti najmanj v pofeSjJ« ilno skupino Holj s , .„, jujoče pa jc stanje v. ^^la-zborovskem dogajanju JJj dega naraščaja je vednO^J^ saj šolski program v0 „jjji glasbene vzgoje niti na j, še manj pa na srednji sl(' ;a ne vzbuja v mladih rstiimgj( /a tO /vrst glasbe MOJ* .J^,. |c, da bi sc mladi bol) "'^'[oj kako pomembno je " rlH- naroda ohranjanje kun glasbene dediščine, se:in K( spada tudi negovanje ^0»*»^ lepo petem, ljubezen do o glasbe nasploh " s k . Mil.-.., No«""" KONCERT V GROBLJAH . (.roblje - V cerkvi, Mu/eju Jrlovškovc umetnosti, s° torek nastopili elani komornega godulnegu orkestru .(| erutu l.abacensis s solistoma violinistko MonikO»JK^ oboistom Matejem Šarcem. Dirigiral je lomažM^>-' -'---t***"*j Na koncertu smo slišali le instrumentalna dela /•< ^ (,t>H> komornih godal s solističnima instrumentoma v IK./ii."1(' ter tudi za sama godala Najpre| ]<• bilo I" lK"V ! ,„ eO'1'1 ' baročno konc šc man# oboistom šarcem sem,,,,,,, l'Man,"° tlrl« molu Z« obOO [fiZ ob s n r'1''' U""M carina (iottlioba (irauru..... '^J "ion, Ka'° S,a $C ' »"'novim dvojnim Koncertom Skalarjev', m Šan SkUpn° '«r° ,ZkaZa,a °b Po odmoru lega koncerta pa srn,, slišal, krstno .zvcdboM^ mi a v,o|,no ,„ godala mladega skladatelja, s.cer *e L n •Tr11'" N '"/"•' LL, (iS i b, n r '•,nsk' u'"''»"i. gi..sb... ^'c.iK-g-' k,,,, /•'••^•"■kiM.vrčei sklenil, s priljubljeno Sukovo Sc'C^( '.^'"'»■»'kesici op n zasama godala Koncert v Grob« lako izvrstni sol'M; ^ loven« Ine, \ . il-« bil zanimiv v vet pogledih nastopili s«1 t«*° u . j, odličen ansambel shsali jm smo tudi kr.lno °.ejO^ avtorja Med i/vajalu j>a |c bilo sj>cl N ul(" ' ° 11<"" ui festivalu v Groblja* sodelujejo le n<«.< ll1 ,". ckrnl [Monusa- )(, ^ rate SlWima) Pn|ctcn m - ■'nHl, ,e |'',u ,,, /nova utrdil zanimanje /a la Icsioa Nli,|1(,r].' na so na nje Vil, < .Min H ItOl kaže /nova utrdil zanimanji tudi številno občinstvo v grobeljski cerkvi I oitunata • K K. JMfi)IIISiSW SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov V DONITU prva številka (DEZ)INFORMACIJ Po treh letih informacijskega molka je "tovarniško trobilo Donita za vse čase" izdalo tako imenovane Informacije, ki so zbirek polresnic, neresnic, podtikanj in lazi. Menili smo že, da se je vodstvo spametovalo in spoznalo pomen partnerskega »eševanja problemov zadolžnic in lastninjenja z delavci ter s sindikatom. Zal m tako. 2 nakladanjem v Informacijah se odpira nova fronta. Sindikata v Donitu ze Popravljata odgovor. In kaj se ie v resnici dogajalo v Donitn v zadnjih treh letih. Tožba zoper Sklad in Donit d.o.o. Delavci Donita so s Stroko propagandno akcijo odgovorna urednika Informacij v septembru 1992 pristali na brez-P^čen prenos družbenih sredstev na Sklad RS za razvoj Le-ta Je bil za uspešno izvedeno akcijo s strani gospodarja pridemo nagrajen - postavljen je bil za direktorja, sicer res najmanjše, Donitove družbe Delavci so kmalu ugotovili, da b°d° pn lastnmienu podjetja, ki so ga sami ustvarili in so ga P°tem brezplačno podarili državi, potegnili najkrajšo sla-m>co. Zaprosili so za pomoč sindikat in ta jim je ne glede na J°. da se s postopki lastninjenja v načelu ne ukvarja, pomagal Sindikat namreč zagovarja stališče, da morajo biti članom, ^POslenim V skladovem podjetju, zagotovljene vse pravice 12 lastninjenja, kot jih zakon nudi ostalim delavcem Zato je ZoPer Sklad in Donit d.o.o. vložil tožbo, kjer je zahteval Ugotovitev ničnosti pogodbe o brezplačnem prenosu družbenih •Wstev na Sklad m izenačitev pogojev sodelovanja dedcev pn lastninskih postopkih "skladovih" podjetij / osta-llrr»i. Tožba sicct šc vedno leži na sodišču, vendar je zakonodajalce sprevidel upravičenost naših zahtev Sprejet je bil Z8*«n o lastninjenju skladovih podjetij, ki je naše zahteve v Popolnosti zadovoljil Odbor za lastninjenje S strani direktorjev Donitovih družb je bila delavcem kasirana idcia o ustanovitvi odbora za lastninicinc ki Daj bi JI Postopkih lastninjenja zastopal interese upravičencev. Ustavljajo ga direktorji družb in predsedniki sindikatov V °sno\i dobra ideja sc je v praksi i/kazala kot metoda picfin Jttn«ga odrivanje upravičencev, delavcev in sindikatov od Pravih informacij in od možnosti vplivati na odločanje , ,lJcv m interesov lastninjenja je več od večinskega deleža upravič vPliv Cnccv managerskega odkupa in jnevladujočcga SoKVa s^adov 1 )irektorji družb, ki so sicct tudi upravičenci, * hitro o.o n«Šli skupni jc/ik in interes / v d direktorico I )omta O o i. , stavi • P°*l*vljeni Od Sklada m na jMKilagi /akona pred Niih'a tlStl ^K811 upravljanja, ki vodi postopek lastninjenji riK, delovanje kaže na to da pni interesi upravičencev ■uto v, >sPredju () tem v nadaljevanju l8lria vrednosti podjetja ^'ad RS za razvoj jc v Ichtuaiju lega leta ponudil v od bi t« tiaroč-i " cm lB8ininJcnJe |e ocenit, oa je oeni previsoki m Ccnij,. l/^c'av° ^tvoritvenc bilance in ccmte\ pristojnih CCn navadnega poslovnega deleža in ponudil tudi svojo dboi lastninicnjc |e o«, cnil, tla je cena pic\ lsoka m ftik_ Pristojni cenilci vedno najprej povprašajo nefoi "^'uii' rC',t''u''n načinu lastninjenji in temu primerne * V°dilu . ^" dopušča iz.dcla|o cenili'. Kakšni na- ■OOemlci dobili v Donitu, |c |asno Podjetje soočenih srcčv ,n"1')l ^ vcC- |r Sklido> i |H)iiui cen0 i ,c n,v',,1,veiia bilanca pnncsla "lc I lino DI pC(. **° s<-' |e zgodil edinstven primci V Sloveniji, ko ku ''ato ')I,H'al'1^ i blaga m hotel kupiti zatadl |>icnizkc OCnC Cevi? Sttm P°"tavil višjo ceno Vse v interesu upravičenci iis|,U'1^il']("''1 "h* neumnosti tnotii reagirati in ku ni do* resnic C/Mc^aodg«>V"ia od vodstva tudi seznanil |tivnOf| Ni ti iiiumi,UlUtl,M x Informu i jih di se je sindikat zivzemi 1 ku,, ^^jsko oeno ikupij z bivttm direktorjem furgelc vl<»žil t 11,1111 le SKS siečuie lena .odišču ,a| |< zojici nas kot di 'i /a,adi pisani I 0 ih|>m\ iln.Uili. ki ph |e poi t\ k u,rcki<>! v Donitu dolinice ^ačalf^1?^ /ud(>l>'»i^ gre za potrdila o premalo izplačanih bonita |C ecm v lenima letu. je zikonodaji v primeru lej0 *>Vohevalu upoiaho zadolžnic \ pioccsu lastniniciipi UvCcn! ",lc H(,0/" pnpailaiočih plač Sindikat |c picdlagal de lave,So" da N u,*b" i/tet|ii|o picostanck do l(X) % plač De lcrJaiev^" *°'-rH> pooblastili |H)djct|e pa |c izdelalo seznam glj0 j.( l/ /Kl»ia| navedenega naslova v skladu / metodolo |c piedvulena za iziaćun vicdnosti zadolžim:, upo lulba Na M viš|o rabljenih v postopku lastninjenja. S spremembo zakona je bila delavcem v postopku lastninjenja omogočena uporaba zadolžnic do 100 H plač Zato |c sindikat s tožbo počakal, saj sodelavci izkazali svojo pripravljenost za lastninjenje Donita Zdaj pa |c na sceno ponovno stopilo vodstvo Donita, večini je tudi članov Odbora za lastninjenje in naročilo nov izmčtin vrednosti zadolžnic ki je bistveno manjši V že preletu plačo so mimo zakona \ šteli povprečno doseženo delovno uspešnost m draginjski dodatek Tako |c |)iipadajoča ta/lika do polni plače seveda manjša S tem je manjša tudi vrednost, do katere lahko delavci lastninijo podjetje na podlagi zadolžnic Vse v interesu upravičencev!? Tudi V tem primeru je sindikat ostro protestiral, zahteval od vodstva .spremembo izračuna in od pristojnega ministrstva, ki preverja pravilnost izračuna zadolžnic, da sindikat \'ključi kot stranko V postopku Sindikat bo še naprej vztrajal na pravilnem in zakonitem izračunu zadolžnic V primeru neizkoriščenega dela zadolžnic bo zahteval poplačilo, po-ra\ na\ o ali pa dokapitalizacijo (i lede na sprenevedanje vodstva m Sklada v zvezi /adolžmcami, |c sindikat že sprožil postopke, ki motajo biti izvedeni pred vložitvijo tožbe v kolektivnem sporu IMeinformiranost sindikata in upravičencev Vodstvo I k»it| jf skrbno pazilo na to, da sindikat in upravičenci ne bi bili seznanjeni z dogajanjem Za fasado so uporabili (klbor za lastninjenje, češ, saj so na njem prisotni predsedniki sindikatov Nckii|kiat v časopisih, še večkrat ustno in celo na medvoški televiziji smo jim povedali, da sindikat ni organ upravičencev in, da predsedniki sindikata niso sindikat < klboi se |c sestajal redno brez gradiva, do katerega bi iz-višni odbon sindikatov lahko zavzeli svoja stališča Predsedniki sindikatov niso ducktorp družb m zato ne morejo o in-tcic .di svoi« ga članstva odločati sami brc/ mnenj svojih i/ višilmh organov Zahtevali so mfonnativne sestanke z vodstvom in gladiva Piek predstavnika Sklada so uspeli izsiliti nekai informativnih sestankov, na medvoški televiziji pa oblpibo uicdnika Inlotniacij m direktorja na|inaii|šc Donitove diužln.. da lxi |H)iiovno pričel z njihovim izdajanjem Žal je obljubo izpolnil in izdal pisanje, ki je sestavljeno iz nekaj zgodovine, iz še neobstoječega zapisnika zadnje seje odbora za lastninjenje in nekaj skromnih, v glavnem neumestnih komentarjev. Vse skupaj je "duhovito" zaključil s pesmico, v katen ga zlahka prepoznamo v prvi vrstici, ki se glasi: "Vsak človek lahko začne... " Pri povzemanju zadnje seje Odbora je bil urednik tako dosleden, da je kot najpomembnejšo misel izpostavil poziv predsednika SKS k umirjanju spora in h konstruktivnem sodelovanju. Iz vsebine je vzel besede: "... da je bil do sedaj postopek v Donitu zakonit in legitimen." Pozabil pa je napisati, da je predsednik obenem navedel trditev, da tako cemtev podjetja kot izračun zadolžnic nista bila v skladu z interesi večine upravičencev ter moralno težko opravičljiva in da bo tudi zato sindikat opravil vse potrebno za vložitev tožbe na pristojnem sodišču. Kljub doslednosti je urednik pozabil navesti tudi pomembno izjavo direktorja Sklada g. Uroša Korzeta, kije na vprašanje predstavnika SKS zagotovil, da so roki v zakonu o lastninjenju skladovih podjetij informativni in zato neobvezujoči. To pomeni, da se postopek lastninjenja v Donitu lahko mirno zavleče do jeseni, ko bodo delavci prišli z dopustov. Nobene potrebe ni, da bi vodstvo zadolžnice in certifikate zbiralo v poletnih mesecih in tako še lažje manipuliralo z upravičenci. Naj nam odgovorni urednik oprosti, če ni avtor pisanja v Informacijah in kritika neupravičeno leti nanj. Že po stari Donitovi navadi ni junaka, ki bi imel v hlačah ali krilu toliko, da bi se pod pismem izdelek tudi podpisal. Vojko Čujovič Obisk pri sindikalistih Audija in Ingolstadta Obisk 23. in 24. junija v Ingolstadta je le uresničevanje ene od vsebin medsebojnega sodelovanja, Id se začenja med Svetom kranjskih sindikatov in sindikatom mesta Ingolstadt in Audi. Nemški sindikat, predvsem pa sindikat kovinarjev (K.M), ima dolgoletne in bogate izkušnje, za nas pa je zanimiv predvsem zaradi nekaterih vsebinskih podobnosti. V kratkem času, ki je bil na voljo, smo se pogovarjali le na hitro o nekaterih vsebinah kot so ohranjanje delovnih mest, vodenje stavke in pogajanj, organiziranost sindikatov, sveti delavcev itd. V 23-tisoč članskem kolektivu Audija so sveti delavcev v delu in tudi kadrovsko poenoteni; glavna naloga pa je zagotavljanje oziroma ohranjanje delovnih mest in konstantne zaposlitve. Sveti delavcev so podprti z močnim samostojnim strokovnim aparatom, ki deluje v različnih komisijah, ki so organi sveta. Kako sta - svet delavcev in sindikat - uspešna in kaj pomeni resnična solidarnost pa dokazuje tale primer: Pred približno tremi leti je uprava Audija zaradi 10-odstotnega zmanjšanja dela hotela odpustiti 3000 ljudi. Sindikat in svet delavcev na to nista pristala. V pogajanjih sta dosegla zaščito za omenjenih 3000 delavcev tako, da seje delovni čas skrajšal na 36 ur tedensko, vsi zaposleni so se za obdobje treh let odrekli 10 odstotkom plače. Podjetje je izdelalo program in pokrilo stroške tega projekta, ki je omogočil tem presežkom postopen neboleč prehod bodisi v nove zaposlitve, med upokojence ali med presežne delavce. Danes so vsi ti delavci zadovoljivo rešeni. Obisk Ingolstadta je popestril tudi ogled tovarne. V dve-urnem sprehodu skozi delček proizvodnje smo imeli priložnost videti visoko urejen tehnološki proces, kjer vsak dan izdelajo približno 1200 avtomobilov, menda vse za že znane kupce. Kar pade v oči, je miren delovni sistem, urejenost in čistoča v delovnih procesih in velika pozornost, namenjena zaposlenim. Razgovori, ki smo jih imeli, in vtisi iz ogleda tovarne so potrdili pri nas žal prevečkrat zanemarjeno resnico. Ta pa je - uspešno podjetje ni le visoko tehnološko in organizacijsko urejeno, ampak gradi svojo uspešnost na korektnem in partnerskem odnosu do zaposlenih. V teh dveh dneh so bila naša srečanja in ogledi zelo zgoščeni, zato se nismo mogli o vsem pogovoriti. Naše sodelovanje in izmenjavo izkušenj bomo nadaljevali jeseni, saj smo sindikalne kolege iz Ingolstadta povabili, da nas obiščejo v Kranju. Gorazd Balta m JELOVICA lesna industrija, p.o. Kidričeva 58, Škofja Loka ŠPORTNO DRUŠTVO JESENICE Ledarska 4, 64270 JESENICE športno društvo Jesenice kot najemodajalec razpisuje JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za najem poslovnega prostora -restavracija v športni dvorani Podmežakla na Jesenicah, Ledarska 4 A Opis poslovnega prostora: Restavracija obsega 270 m2 koristne površine in je opremljena z opremo sedanjega najemnika. Predmet najema je poslovni prostor, lahko pa tudi oprema. B. Ponudba mora vsebovati: 1. Firma ponudnika 2. Dokazilo o registraciji ponudnika 3. Ponujeno ceno in ostale pogoje glede plačevanja stroškov obratovanja 4. S strani ponudnika podpisan predlog najemne pogodbe 5. Program ponudbe v času trajanja najema, iz katerega bo razvidna zanimivost ponudbe 6. Druge ugodnosti najemodajalcu 7. Reference ponudnika Kriteriji za izbiro najprimernejšega ponudnika in ostale informacije ter pogoji so podani v razpisni dokumentaciji, ki jo ponudniki lahko dvignejo ob plačilu odškodnine 10.000,00 SIT na žiro račun športno društvo Jesenice, št. 51530-678-81323. C. Predložitev ponudb Ponudniki naj svoje ponudbe predložijo v zapečatenih kuvertah z oznako "NE ODPIRAJ - PONUDBA" na naslov društva v roku 14 dni od dneva objave razpisa. O času in kraju odpiranja ponudb bodo ponudniki pisno obveščeni. D. Ostali pogoji: 1. športno društvo si pridržuje pravico, da z nobenim izmed zainteresiranih ponudnikov ne sklene najemne pogodbe 2. Izbor najprimernejšega ponudnika bo opravil pristojni organ najemodajalca 3. Ponudniki bodo o izboru obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva odpiranja ponudb 4. Najprimernejši ponudnik mora skleniti najemno pogodbo najkasneje v roku 10 dni od dneva izbire, v nasprotnem primeru lahko najemodajalec sklene pogodbo z naslednjim primernim ponudnikom Kmetijska zadruga Naklo z.o.o. Glavna cesta 24 64202 Naklo RAZPIS Na podlagi sklepa upravnega odbora objavljamo razpis za oddajo v najem naslednjih poslovnih prostorov: 1. Poslovni prostori v I. nadstropju Zadružnega doma Naklo, Glavna cesta 24, ki obsegajo 6 pisarn, sejna soba, hodnik, sanitarije s skupno površino 286 m2. V najem oddamo vse prostore skupaj ali po posameznih delih. 2. Skladiščni prostor na dvorišču Zadružnega doma Naklo -Glavna cesta 24, ki obsega 3 skladišča po 30 m2. V najem oddamo vse prostore skupaj ali po posameznih delih. 3. Pisarniški prostori v novi poslovni stavbi v Naklem, Cesta na Okroglo 1a. V najem oddamo 4 pisarne po 17 m2 površine. Za vse dodatne informacije in možnost ogleda se interesenti lahko obrnejo na g. Freliha, tel. 47-459. Interesenti lahko pošljejo prošnje za najem z navedbo ponujene najemnine za m2 v zaprtih kuvertah z označbo "Ponudba za razpis" na naslov: Kmetijska zadruga Naklo, Glavna cesta 24, 64202 Naklo, najkasneje do 17. 7. 1995. Zaradi povečanega obsega dela v proizvodnji zaposlimo KVALIFICIRANE MIZARJE lahko* tudi pripravnike oz. delavce z drugimi poklici, ki želijo delati v lesni industriji. Informacije dobite v kadrovski službi podjetja ali po telefonu 61-30, int. 237. VERIGA d.o.o., Lesce objavlja prosto delovno mesto PROGRAMERJA L - INFORMATIKA Pogoj: dokončana visoka šola za organizacijo dela - smer računalništvo ali druga visoka šola tehniške usmeritve z delovnimi izkušnjami s področja informatike Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. V delovno razmerje sprejmemo tudi pripravnika za čas pripravništva z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati naj vložijo pisne prijave s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: VERIGA, d.o.o., Lesce, kadrovska služba, Alpska c. 43. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka. Osnovna šola prof. dr. JOSIPA PLEMLJA Seliška 3, 64260 BLED tel.: (064) 77-861, 741-671 fax: (064) 741-420 razpisuje naslednje 1 UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 1 UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom 1 DELAVCA ZA DELO V RAČUNOVODSTVU za določen čas s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o Oš. Nastop dela za učitelje je 1. septembra 1995, za delavca v računovodstvu pa 1. avgusta 1995. Prijave pošljite v osmih dneh na gornji naslov. 111 m m 11111 it 1111 fo to bobnar Prinos kuptfene filme, raivfjamo brezplačno I KODAK EKSPRES KONICA FILM (2 kom) 135/ 24 +CD M 1*1: It CENA 1699,00 Razvijanje filmov In Izdelavo fotografij Koraki v varno življenje. 1111 i 111 11111 i i i m piliću globus VAM PONUJA $ rezano cvetje # čebuljnlce * lončnice # gomoljnice * cvetlično galanterijo # cvetlične aranžmaje * svece mmmm DostAVA IM dom mmm. Delovni čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota 8. do 13. ure. Telefon: 064/224-097 6 fttf t ŽIVLJI N|SKI K.RIH, So trenutki, ko pomislil... AJ. bo trajal"? A1' ^ življenje prijazno i nuno in I mojimi? So trenutki, ko maš mirno pogledati v £»». ki prihaja. Bm ttrahu. brez iwnot* Ket ve*. «ia lahko vsaj nulo zanesljivosti taktov« S pitmLdjnio naloibo morda ne more* P*P nepredvidljivega, lahko pa omili*" njegove potledicr. fcdjenjikn mirovanje je raktma nalo*i» J< začetek preudarne skrbncun Do tfbe in do svojih. M noji se aato ra rtvlje")^0 Mnruvanjf odločijo takrat, ko pridejo otnX". sai i njihovim rvedavim pogledom počnejo . , lLl. -KliM-vorn'*1 ponusmbne odraslost, «krt»no«. <*'l •g zavarovalnica trigl»v GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Poslovni rezultati gorenjskega gospodarstva v lanskem letu Skupne številke še vedno rdeče, vendar manj kot prej ^Jahodki gorenjskega gospodarstva so bili lani za 1,5 odstotka večji kot prihodki, vendar je °H*anilo stvarno vrednost trajnega kapitala. kot n^'1^" Julija - Gospodarske družbe na Gorenjskem so lani hy l e..°.la še vedno izkazale negativni rezultat, vendar pa je bili 'e*a 1^93' Odhodki gorenjskega gospodarstva so PnWoInreč ,ani za 5,792 ""hjonov tolarjev večji od *a 2 7 ^V oriroma *a L5 odstotka. Leta 1993 pa so odhodki °dstotk° tka večJi od P«hodkov, leta 1992 pa kar za 6,7 Rosnog* ^ tem Je POTTebno poudariti, da gorenjsko vrein • tV°V letih 1992 in 1993 ni usPel° o«1"111"*« stvarne Rovn ^Stl traJne£a kapitala, analitiki pa ocenjujejo, da je POdarstvu lani to uspelo. tatih • 0 Plovnih rezul-nern ?remoženjsko financah Žaiu gospodarskih kem l T PorenJskem v lanska n!2u le pripravila kranjs-PlačRn,ružnica Agencije za inforn? promet> nadziranje in tistiSlranje- Obdelali so staranja fn E?datke iz bilanc je S • lanc uspeha, ki jih 3 Oda 1 agenciji predložilo G0^ .gospodarskih družb z SS&°dtCga 295012 &> maihnih> Jfjvecj! vpliv pa imajo ^vedno velike te družbe mj p!d gospodarskimi družba-kar 2880 ^ejo maJhn.e' l.eh Je ka 4rsk'mVe tcž0 vidno M UnSke družbe v družbeni 52.6odtto,SO namreč dosegle Slti»bP^dkov gospoja leta™' obko rskih 0dstotka\?^razP°.lagale s 73,7 >ncu lans ? 2ap^sioveh, srt;dstcv-lar" p Glef ^vle 76'7 •*«■* ^r^7S4noti?cviloJ» Je bilo rLgospoda OITa9(5-4 odslot >i lasfi lk,h družb v za >slenih i\SVmele Pri t2. Pri nrik li'3;°dstotn deka g.^Hk.h 24.5 odštetiš««!!!! sredstvih 15,1- V^rnmP^VOd0' dCa^Jk0tPred,eti vendir je We7^5« 394 r SoL^ pa 400 mili- l^hodlf 15 odstotka večji. I«?3 Prese' r° pnhodke lcta k> &2nB V*8 2'7 odstotka, pri lePa kar za 6,7 odstot-lCrn Pa analitiki ocen »1993. Lani so jujejo, da gorenjsko gospodarstvo v letih 1992 in 1993 ni ohranilo stvarne vrednosti trajnega kapitala, lani pa mu je to uspelo. Čisti dobiček gorenjskega gospodarstva je lani znašal 4.890 milijonov tolarjev, čista izguba pa 11.242 milijonov tolarjev. Dobiček je imel tako v prihodku 1,2-odstotni delež, izguba pa 2,9-odstotnega. Izgubo je imelo 892 družb Lansko poslovno leto je s pozitivnim finančnim izidom zaključilo 2.013 gospodarskih družb, čisto izgubo pa je ugotovilo 892 družb. Podatki omogočajo vpogled, na kateri ravni nastaja izguba oziroma dobiček. Skupni podatki kažejo, da so gospodarske družbe izgubo ustvarile že na prvi stopnji kot čisto izgubo iz poslovanja, ki je znašala 2.799 milijonov tolarjev. Ker so bili odhodki financiranja večji kot prihodki od financiranja, se je čista izguba iz rednega delovanja povečala na 9.893 milijonov tolarjev. Pozitivna pa je bila razlika med izrednimi prihodki in odhodki, znašala je 4.101 milijonov tolarjev. Tako je bila čista izguba obračunana v znesku 5.792 milijonov tolarjev. Končni rezultat pa je 6.352 milijonov tolarjev izgube v lanskem letu, saj jo je za 560 milijonov tolarjev povečal davek od dobička. 13,4-odstotni gorenjski izvozni delež Lanski poslovni rezultati gorenjskega gospodarstva so bili torej boljši kot leto poprej, kar se ujema z drugimi podatki. Količinski obseg industrijske proizvodnje se je namreč lani na Gorenjskem povečal za 10,8 odstotka, v Sloveniji za 6,4 odstotka. Na ugodnejši poslovni izid je vplivala tudi zunanjetrgovinska menjava. Lani je bilo izvoženega za 915 milijonov dolarjev in uvoženega za 683 milijonov dolarjev blaga. Izvoz se je glede na leto poprej povečal za 18,5 odstotka, uvoz za 24,4 odstotka. V trgovanju v z državami bivše Jugoslavije je imelo gorenjsko gospodarstvo lani za 58,7 milijona dolarjev presežka, z drugimi državami pa za 173,6 milijona dolarjev. Slovenija pa je imela lani v blagovni menjavi s svetom 440 milijonov dolarjev primanjkljaja. Delež gorenjskega izvoza v slovenskem je lani znašal 13,4 odstotka, še vedno je torej nadpovprečen. Cisti prihodek gorenjskega gospodarstva iz prodaje na tujih trgih je imel lani 31,2-odstotni delež. Izvozniki niso poslovali slabše Velik problem izvoznikov je bilo zaostajanje tečajev tujih valut, saj je bil pri 19,8-odstotni lanski inflaciji povprečni tečaj marke lani višji za 16 odstotkov, ameriškega dolarja pa za 13,8 odstotka. Ob koncu lanskega leta pa je bil glede na konec leta 1993 tečaj marke višji le za 6,9 odstotka, tečaj dolarja pa je bil celo za 4,1 odstotka nižji. Vendar pa lanski poslovni rezultati izvoznikov niso slabši od povprečnih. Prihodke na tujih trgih je imelo lani 586 gospodarskih družb, na tujih trgih so ustvarili 40,5 odstotka prihodkov. Izkazale so za 2.826 milijonov tolarjev čistega dobička, kar predstavlja 0,9 odstotka prihodkov. Njihova čista izguba pa je znašala 7.360 milijonov tolarjev, kar predstavlja 2,4 odstotka prihodkov. Zanimivi so podatki 25 največjih gorenjskih izvoznikov, ki na tujih trgih ustvarijo več kot milijardo tolarjev Erihodkov. Njihov skupni pri-odek je lani znašal 177 milijard tolarjev, od tega 53,7 odstotka na tujih trgih. Ustvarile so za 1.520 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je predstavljajo 0,9 odstotka prihodkov. Njihova čista izguba pa je znašala 2.636 milijonov tolarjev, kar je predstavljalo 1,5 odstotka prihodkov. Za plače 13,4 odstotka odhodkov Med odhodki je treba posebej pogledati plače, podatki poleg bruto plač vključujejo tudi njihova nadomestila, ki jih plačujejo gospodarske družbe. Tako so za plače lani namenile 13,4 odstotka vseh odhodkov oziroma dobrih 53 milijard tolarjev. Tako lahko izračunamo, da je povprečna plača znašala 87.035 tolarjev. V primerjavi z letom poprej je bila višja za 21,4 odstotka, cene življenjskih potrebščin pa so se v tem času povečale za 21odstotkov. Izguba v vsaki drugi družbi v družbeni lasti in v vsaki četrti v zasebni lasti Z izgubo je lansko poslovno leto zaključilo 892 gospodarskih družb, kar je 29,3 odstotka vseh. Pri njih je bilo zaposlenih 20.859 delavcev oziroma 40,7 odstotka vseh. Po pričakovanju izguba prevladuje v gospodarskih družbah v družbeni lasti, imelo jo je 112 družb v višini 8.770 milijonov tolarjev, kar je 78 odstotkov celotne čiste izgube. Med gospodarskimi družbami v družbeni lasti je imela izgubo vsaka druga. Med izgubarji je bilo tudi 760 gospodarskih družb v zasebni lasti, imele so 1.952 milijonov tolarjev oziroma 17,4 odstotka vse čiste izgube Izgubo je torej ugotovila skoraj vsaka četrta gospodarska družba v zasebni lasti. Glede na dejavnosti se izguba iz industrije počasi seli tudi na druga področja, saj je imela lani izguba v industriji 77-odstotni delež. Seli se predvsem na področje finančnih, tehničnih in poslovnih storitev (brez bank, zavarovalnih in državnih skladov), trgovine in gradbeništva. Finančne, tehnične in poslovne storitve so imele lani 14,2-odstotni delež v čisti izgubi gospodarskih družb, leto poprej pa 3,3-odstotnega; trgovina je imela lani 4,3-odstotni delež, leto poprej 3,3-odstotnega; gradbeništvo pa je imelo lani 14,2-odstotni delež,lepo poprej 2,2-odstotnega. Na seznam izgubarjev, ki so imeli lani več kot 100 milijonov tolarjev izgube, se je razvrstilo 25 družb, med njimi je pet takšnih, ki so imele izgubo večjo od 500 milijonov tolarjev. Teh 25 družb je imelo lani skupaj 8.431 milijonov tolarjev izgube, kar je 75,4 odstotka celotne čiste izgube. Polovico dobička v zasebnih družbah Z dobičkom je lani poslovalo 2.013 gospodarskih družb oziroma 66 odstotkov vseh, znašal je 4.890 milijonov tolarjev. Kar 96,3 odstotka družb, ki so imele lani dobiček, se uvršča med majhne, ustvarile pa so 47,8 odstotka dobička. Velike gospodarske družbe pa so ustvarile 45,3 odstotka dobička, na tem seznamu pa jih je le 39. Preostalega 6,9 odstotka dobička pa je ustvarilo 56 srednje velikih družb. Glede na lastnino je med družbami, ki so poslovale pozitivno, kar 92,6 odstotka družb v zasebni lasti; ustvarile so 52,4 odstotka čistega dobička. Čeprav je v družbeni lasti samo še 122 družb oziroma 6,1 odstotka vseh, ki so lani poslovale z dobičkom, pa jim je lani pripadlo kar 32,8 odstotka ustvarjenega čistega dobička. Dobro polovico so ga ustvarili v kovinsko predelovalni dejavnosti, v proizvodnji električnih strojev in aparatov in v proizvodnji končnih lesnih izdelkov. Vse več blokiranih računov Konec lanskega leta so sredstva gospodarskih družb znašala 432 milijard tolarjev, kar je približno 22 odstotkov več kot konec leta 1993, povečanje pa je šlo v glavnem na račun revalorizacije. S kapitalom je bilo pokritih 97,9 odstotka stalnih sredstev, s kakovostnimi viri pa poleg stalnih sredstev še 18,9 odstotka gibljivih sredstev oziroma 55,5 odstotka vseh zalog. Kratkoročne obveznosti so predstavljale 28,4 odstotka vseh obveznosti do virov sredstev in so bile za skoraj 30 odstotkov višje od kratkoročnih sredstev. To pojasnjuje likvidnostne težave gospodarskih družb, podatki kažejo, da je bilo blokiranih računov lani iz meseca v mesec več, podobno je tudi letos. Decembra lani je imelo žiro račune blokirane 310 gospodarskih družb, v povprečnem znesku 2.315 milijonov tolarjev, pri njih je bilo 9.600 zaposlenih. Med njimi pa imajo vse večji delež zasebne družbe, saj je imelo decembra žiro račune blokirane že 244 teh družb v povprečnem znesku 775 tisoč tolarjev. Zasebne družbe so imele po zneksu blokad avgusta lani 21,9-odstotne delež, decembra pa že 33,5-odstotnega. • M.V. Certifikat kakovosti za žirovski Kladivar Žiri, 4. julija - Tovarna elementov za fluidno tehniko Kladivar Žiri je 5. junija letos uspešno prestala certifika-cijsko presojo in BVQI je Kladivarju podelila certifikat kakovosti ISO 9001, spričevalo velja tri leta. Žirovski Kladivar se je tako uvrstil med vse bolj številna naša podjetja, ki se pri svojih kupcih lahko pohvalijo, da celovito obvladajo sistem kakovosti. To pomeni, da vsi zaposleni vedo, kaj je potrebno storiti, od ponudbe in naročila, do razvoja in priprave proizvodnje ter same proizvodnje in prodaje izdelkov ter servisa, saj morajo vsi prispevati h kvaliteti izdelkov. V Kladivarju so se za uvedbo celovitega sistema kakovosti odločili že pred leti, s pripravami so zaceli konec leta 1991. Zadnja leta so bila za kovinsko industrijo težka, tako na domačem kot tujem trgu, zato je bilo uvajanje celovitega sistema kakovosti po mednarodnih standardih ISO 9000 počasnejše. Proces je namreč zahteval finančna sredstva, ogromno znanja in motiviranost zaposlenih. Vendar so premostili vse težave in junija letos uspešno prestali certifikacijsko presojo, ki jo je opravila priznana mednarodna certifkacijska hiša Bureau Veritas Quahty International. Zaradi pretresov na domaČem trgu in recesije v svetu je Kladivar v zadnjih letih preživljal težke čase. Spremeniti so morali kar 70 odstotkov proizvodnega programa oziroma poiskati nove kupce, kar je bilo povezano tudi z odpuščanjem delavcev, racionalizirati in posobiti pa so morali proizvodnjo. Vse to smu uspeh postoriti, zmagalo je znanje m pridnost Kladivarcev, pravi direktor Milan Kopač. Danes približno 80 odstotkov proizvodnje prodajo na razvite zahodne trge, pod svojo in tujo blagovno znamko. Proizvodne zmogljivosti imajo polno zasedene, v zadnjem letu so zaposlili 20 novih delavcev in zdaj je 230 zaposlenih. Pridobitev certifikata ISO 9001 je pomemben dosežek, pred njimi pa so že novi izzivi, saj se pripravljajo na TQM (Totala Quality Management) in EMS (Environmental Management Svstem). Kroparski Plamen posluje z dobičkom Kranj, 4.julija - Kroparski Plamen letos posluje z dobičkom, ki je v prvih petih mesecih znašal 7 milijonov tolarjev, čisti dobiček pa 340 tisoč tolarjev. Obseg proizvodnje so v primerjavi z enakim lanskim razdobjem povečali kar za 80 odstotkov, naročil imajo dovolj. Realizacija je bila v letošnjih prvih petih mesecih za 13 odstotkov večja od načrtovane in kar 61 odstotkov večja kot lani v tem času. Dobiček iz poslovanja, ki je v petih mesecih znašal 7 milijonov tolarjev, je predstavljal 80 odstotkov načrtovanega, saj so v plan zapisali 9 milijonov tolarjev dobička, kolikor je lani v tem času znašala izguba. Čisti dobiček je v letošnjih prvih petih mesecih znašal 340 tisoč tolarjev, približno tretjino načrtovanega. V prvih petih mesecih so prodali 1.873 ton izdelkov, kar je Eribližno 80 odstotkov več kot lani v tem času. Izvoz je imel občinsko približno 45-odstotni delež, vrednosti nekoliko manj, saj je sestava izvoznih izdelkov nekoliko drugačna. Povprečna bruto plača je v letošnjih prvih petih mesecih znašala 89 tisoč tolarjev, kar neto znaša približno 56 tisoč tolarjev. Lani v tem času je povprečna bruto plača znašala 63 tisoč tolarjev, kar pomeni, da so letos višje za približno 40 odstotkov. V petih mesecih je bilo v povprečju 238 zaposlenih, kar je 15 odstotkov manj kot lani v tem času, niso pa še razrešili vseh presežkov, saj naj bi bilo po treh ukrepih 184 zaposlenih. Naročil imajo v Plamenu dovolj, direktor Sašo Jevšnik pričakuje, da bodo po dopustih obseg proizvodnje še povečali. Nerazrešen pa ostaja problem stroja, ki neuporaben stoji v delavnici, vreden pa je kar približno milijon mark. Niso se namreč uspeli še dogovoriti z Gorenjsko banko, ki ima hipoteko nad Plamenovim premoženjem, zato ga seveda ne morejo prodati. Tudi sicer je sodelovanje z Gorenjsko banko skromno, saj Plamenu še vedno ne odobrava kratkoročnih posojil. • M.V. Oživljanje certifikatnega trga pred novo dražbo Spet v prodaji delnice obeh Kroninih skladov Ljubljana, 3. julija - Od 1. julija so poleg delnic Krone Seniorja v prodaji tudi delnice sklada Krona Krona. Rok za vpis certifikatov v prvi sklad je 20. oktober, pravkar izdane delnice sklada Krona Krona pa bodo naprodaj do konca leta, torej do izteka roka za vnovčitev certifikatov. Krona se je po zaključku prodaje delnic I. emisije odločila, da svojih skladov ne bo zapirala, temveč bo imetnikom certifikatov ponudila drugo izdajo delnic istih skladov. Prvotno začrtana naložbena politika tako tudi v primeru delnic II. emisije ostaja nespremenjena. Pri skladu Krona Senior je poudarek na varnosti naložb, ki jo omogočajo vlaganja v delnice znanih in uspešnih podjetij ter nevezanost naložb na določeno gospodarsko panogo ali regijo, medtem ko je cilj sklada Krona Krona donosnost naložb ob obvladljivo zmerni stopnji tveganja. "Odločitev za izdajo delnic II. emisije nam omogoča, da naša sklada še vedno zbirata certifikate, obenem pa že redno poslujeta," pravi namestnik direktorice Krone Branko Žibret. "Potencialni vlagatelji lahko že pred vložitvijo certifikata spremljajo izvajanje začrtane naložbene politike v praksi, saj smo prve nakupe delnic že opravili, udeležili pa se bomo tudi naslednje dražbe Sklada za razvoj, ki bo 10. julija." Krona je za sklad Krona Senior doslej kupila delnice podjetja IskraEmeco iz Kranja, ki je sedmi največji proizvajalec električnih števcev na svetu, delnice ljubljanskega Hotela Slon, podjetja Minerva iz Žalca in Arhitektnega biroja Kranj, za sklad Krona Krona pa delnice Plinstala z Jesenic in projektantskega podjetja Primis z Vrhnike. Za nakupe je doslej porabila okoli 5 odstotkov zbranih certifikatov, povprečna cena, po kateri je kupovala delnice, pa je bila pod izklicno ceno na dražbi. J. B. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK #4 NA ŠTIRIH KOLESIH Breznica, 5. julija - Trgovsko podjetje Delikatesa Jesenice je v ponedeljek, 3. julija, odprlo povsem prenovljeno in sodobno opremljeno samopostrežno prodajalno na Breznici. Prenova in oprema je veljala približno 10 milijonov tolarjev, delo pa je bilo opravljeno v pičlih 25 dneh. To pa ni edina pridobitev jeseniške Delikatese, direktorica Nada Rožič je povedala, da so pred dnevi na jeseniški tržnici s sodelovanjem Jate odprli diskont piščančjih izdelkov, kar so kupci lepo sprejeli. Predvidoma novembra letos bodo novo samopostrežno prodajalno odprli v Mojstrani, kjer so te dni že začeli rušiti 25 let star objekt. Odprli Colorjev računalniški center Medvode, 6. julija - V medvoškem Colorju so v ponedeljek slovesno odprli računalniški center in predstavili nov računalnik IBM serije 9221, ki ga uspešno uporabljajo že od novega leta. Po besedah vodje projekta v Colorju Staneta Hrovata je računalnik s procesorjem 9221 zadnji krik IBM tehnologije. Je odgovor na trend "down-sizing", kar pomeni prehod od ogromnih klasičnih računalnikov na majhne, enostavne. Novi računalnik tako porabi malo električne energije - deset kilowatov in ne zahteva posebnih klimatskih naprav. Računalnik ima 64 KB centralnega spomina, priključen pa ima tudi sodoben tiskalnik s kapaciteto dva tisoč vrstic na minuto. V Colorju so posebej zadovoljni, saj računalnik omogoča odlične odzivne čase na terminalih kljub velikemu številu uporabnikov. Obdelavo podatkov tako izvajajo na centralnem računalniku, prikaz pa na osebnih. V Colorju ga že pol leta uspešno uporabljajo za obdelavo podatkov iz poslovne funkcije, aplikacij za opravljanje proizvodnih procesov, ekspertne sisteme, marketing. Colorjevi strokovnjaki pa so razvili tudi direkcijski informacijski sistem, ki omogoča strateško vodenje podjetja. Računalnik 9221 je priključen direktno na IBM, vstopajo pa tudi v mednarodne povezave prek Interneta. • U.P. Za dinamično vožnjo BOLTEZ priporoča: MICHEUN XGTV Kadar želite v vožnji zares uživati, potem izberite pnevma- A tiko, ki bo vaše želje po hi*-: dinamični vožnji trdno pril pila na cestišče ter vas varno vodila iz ovinka v ovinek. V vseh pogojih! min Taka je guma XGTV. CE53 Avtooprema, Žagarjeva 58c, "Kranj Spremembe pri prodaji avtomobilov Že s 1. junijem so pri menjavah lastništva motornih vozil nastale nekatere spremembe. Do sedaj je bilo pri prodaji oziroma nakupu avtomobilov mogoče bolj ali manj opraviti vse na enem mestu, saj so na občinah opravljali tudi overitve podpisov prodajalcev. Od 1. junija naprej vse overitve opravljajo notariati, tako da je poti s papirji za menjavo lastništva nekaj več, višji pa so tudi stroški. Lastnik oziroma prodajalec avtomobila mora po novem najprej na občino v sprejemno pisarno, kjer imajo še vedno obrazce kupoprodajnih in darilnih pogodb, nato je potrebno na davčno upravo, kjer odmerijo 5-odstotni davek pri prodaji avtomobila. Z izpolnjeno in pri davčni upravi potrjeno pogodbo mora prodajalec vozila k notarju, ki mu overi podpis pogodbe, stroški pa so odvisni od vrednosti zneska na kupoprodajni pogodbi, ki pa ni manjši od dveh in ne večji od sedmih tisočakov. Po opravljeni overitvi podpisa mora kupec oziroma novi lastnik opraviti dokončen prepis avtomobila v svoji občini. Če gre za menjavo registrskega območja, v katerem bo po novem vozilo registrirano, mora prodajalec še pred tem odjaviti vozilo in vrniti ali eventualno prenesti na nov avtomobil registrske tablice, kupec oziroma novi lastnik pa si mora priskrbeti nove registrske tablice. Pri zavarovanju avtomobila ni sprememb, pn obveznem paketu zavarovanja prodajalec obdrži neizkoriščene kupone, kupec pa dobi zavarovalno polico, s katero si pridobi nove kupone. • M.G. Kmalu še Škoda Felicia Combi Češka Škoda, ki letos praznuje častitljivo stoto obletnico, je na nedavno minulem avtomobilskem salonu v Brnu, natanko po sedmih mesecih od predstavitve nove felicie, predstavila še kombijevsko različico, z dodatno oznako combi. Pri oblikovanju novinca, ki bo po petih letih nasledil dobro znani model forman, so oblikovalci povsem ohranili sprednji del felicie, kar pomeni sodobne, dovolj zaobljene karoserijske linije in natančne karoserijske spoje. Tako kot že pri predhodniku so za zadnjimi vrati konstruktorji dodali par trapezastih stekel in ob skoraj nespremenjenih zadnjih vratih pridobili prostoren karavan z osnovnimi 447 litri uporabnega prtljažnega prostora, 1366 litri ob podrti klopi in 1475 litri pri popolnoma odstranjeni. V motorni ponudbi ostajata oba znana 1289 kubična Škodi-na štirivaljnika z močjo 40 oziroma 50 kilovati moči, nekaj kasneje pa naj bi jo obogatili s Volkswagnovim 1,6-litrskim motorjem s 55 kilovati in nato še z 1,9-litrskim dizlom. Ob vsem pri Škodi postopoma skrbijo tudi za dodatno opremo, med katero bodo na voljo tudi zavomi sistem ABS in zračni varnostni vreči. Ljubljanski Avtoimpex, ki pri nas zastopa Škodo, do felicio combi predvidoma ponudil v začetku jeseni, cene pa še niso znane. • M.G. IBIZA Mladostna, varna, presenetljivo prostorna, lahko vodljiva in živahna. Ze od 16.829 DEM dalje. VOZILA S ŠPANSKIM Skupina Volksvvagen temperamentom AAIPO Cesta Staneta Žagarja 30, Kranj POOBLAŠČENI TRGOVEC TEL.: 0641331-656 DELOVNI ČAS: PON. - PETEK OD 8. DO 16. URE POROČITE SE PRI NAS TEL.: 064/50-232 MEŠETAR Trgovina AGROIZBIRA, Smledniška c. 17, Kranj, ima v zalogi rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo P° ugodnih cenah: BCS KOSA 127 CM 2.390,-PRSTITAL 985,- VPLINJAČ 7.200,- BAT KPT 7.200,- ZETOR VOD. ČRPALKA 6.990,- BOSCH ČRPALKA 28.900,- LAMELA SKLOPKE 5.500,- ZAGANJAČ 22.900,- UTB ČRPALKA VODE IT. 8.990,- ČRPALKA GORIVA 1.590,- ČRPALKA BOSCH 38.900,- GLAVA MOTORJA 39.900,- URSUS ČRPALKA VODE BAT + CIL KPT LAMELA SKLOPKE HIDR. ČRPALKA IMT ČRPALKA VODE LAMELA SKLOPKE LAMELA KARDAN GUMA 600 X 16 RAZNO OUE SUPER 5 OLJE SUPER 3 10 10 4.400,-9.800,-3.400,-15.900,- 9.490,-8.190,-5.900," 5.250,- 2 950,-2.750,- AKUMULATOR12V/100Ah 9.300,-INVERZIJATV 23.900,- Vse informacije po tel. št. 064/324-802 Jeseni Nissan Almera • -»fidce1" Med avtomobilskimi proizvajalci, ki bodo na Jese vfle frankfurtskem avtomobilskem salonu predstavljali svet°nl^ novosti, bo tudi japonski Nissan. Predstavili bodo nov avto bil almera, ki bo nadomestil sedanji model sunny. Alm^1. ( dinamično oblikovan in kompakten avtomobil, tako kot i predhodnik pa bo na voljo v treh karoserijskih različic3"' trivratna kombilimuzina, štirivratna klasična limuzina in V jj ratni kombi. Za motorno opremo bosta v osnovi služila 1> fl 1,6-litrski štirivaljnik, nekaj kasneje pa tudi motor z P ^ prostornino 2,0 litra, vsi pa s po štirimi ventili na valj. Almera bi bila pri nas na voljo ob koncu letošnjega leta. • M.C CITROEN servis KRANJ ROČNA AVTOPRALNICA Gregorčičeva 7, (stara Sava - za Merkurj erfl) T? 211 -943,211 -944 FIESTA že od - 16.997 DEM ESCORT že od - 23.555 DEM MONDEO že od - 29.950 DEM TRANSIT že od - 32.954 DEM v* mm n *> ***** Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Jezerska cesta 121, telefon: 064/241-358, fax: 064/241-3^ VREME Vremenoslovcl nam za konec tedna napovedujejo večinoma sončno vreme. V višinah doteka k nam spet postopno bolj suh zrak. 3 LUNINE SPREMEMBE Predvčerajšnjim je nastopil prvi krajec, naj bi biio Po Herschlovem vremenskem ključu hladno in deževno, vendar pa vremenarji po celem tednu krmežljavega vremena napovedujejo ravno drugače. Najelegantnejša Slovenka... . je Gorenjka Minister za gospodarske dejavnosti -A MAKS TAJNIKAR Rlash^ dopusti smo uspeli ujeti še enega ministra, ki ga bomo Za Cn° zas^au' v jutrišnji oddaji Glasba je življenje. Minister \)S3?sP°^arske dejavnosti dr. Maks Tajnikar pravi, da skoraj Pod r • tenko piska, čeprav se v zadnjem času stvari Sern,aV -°' ta*° ^a ^arl^° PrePevajo tudi bolj vesele pesmi. tyQ *er lja pa se kakšni otožni slovenski narodni ne da izogniti. jy a tofi; Se, še, en krajcarček 'mam... pre 6 nxorem s'cer obljubiti, da bo minister Tajnikar v naši oddaji Zan'6-' zaS°tovim pa vam lahko, da boste priča prijetnemu in jnivemu gospodarsko-glasbenemu klepetu. °J )e pred leti zapisal pesmico, ki je, žal, še vedno aktualna: ja™orje zdaj bi šel vsak rad, aa bi se sončil spred' in zad', da y v morju bi namakal se, Ce cvenka dost' imel bi le! M* morje gremo zdaj vse manj, namalam si lahko Jadran, doma se usedem gor na štor, pa noge ruknem v lavor! 2a vse, ki ne boste šli na morje, pa sporočilo z obale: Morje je še vedno slano. :£«^ffi4o%£stoLk* družine" še vedno velja: ?°Mte Vaš Zslov na Gorenjski glas, 64000 Kranj za GLASBA JE ŽIVLJENJE" in povabili vas bomo k soaeio ~ ŠKODA ▼ \ /„n.. ......... r .... VolksvVd^fn Group Na izboru za najboljši model, ki ga je organizirala agecija Fasnion so za najelegantnejšo Slovenko (in Gorenjko) izbrali Dinko Jogič. Dinka se med drugim lahko pohvali tudi z laskavim lanskoletnim naslovom Miss Alpe Adria, poleg tega pa je dobra znanka modnih pist, saj se že nekaj let ukvarja z mane-kenstvom. Kaj vse mora dobra manekenka znati? "Manekenka mora seveda obvladati hojo, mora se znati obnašati, se kontrolirati, znati mora uporabljati mimiko obraza. To se nauči pri raznih agencijah, prav pri njih pa je treba biti previden. Agencije se med seboj nekoliko razlikujejo, nekateri so pohlepni in v manekenstvu vidijo samo denar, spet drugi se stvari lotijo profesionalno. Moda tudi pri nas postaja vse bolj pomembna, s tem pa tudi manekenst-vo." Kdaj si se pričela ukvarjati z manekenstvom? 2Moj začetek manekenske kariere je bil pred dvema letoma in pol pn svojih šestnajstih letih, opazil me je Andrej Kokalj. Z njim sem sprva dobro sodelovala, kasneje pa so se začele težave. Prav zato sem odšla k Sparku, agenciji, ki nudi vse - fotomodele, manekenke, pripravlja revije..." Kakšna je razlika med fotomodelom in manekenom? "Fotomodel dela ves čas pred kamero, najbolj pomembna je fotogeničnost obraza. Maneken mora imeti svoj stil, svoj karakter, ki ga mora na pisti pokazati. Izredno pomembna je postava, poleg tega pa način, kako nosiš obleko... K vsaki obleki je treba najti pravi karakter ter ga na pisti nato predstaviti. Treba se je prilagoditi obleki, se osredotočiti nanjo, po- membna je samozavest, nič drugega te ne sme zanimati kot obleka, ki jo nosiš." Se da pri nas preživeti z manekenstvom? "Pri nas? Zelo težko. Ponudb je lahko precej vendar so honorarji nizki. Sama merim na kaj več." Morda tujina? Kakšne so možnosti uspeha v tujini? "Vse je odvisno od tega, kako se znajdeš. Če znaš vsaj en svetovni jezik, če imaš postavo so možnosti za uspeh. Zveze k uspehu sicer lahko pripomorejo, vendar če sam nimaš postave in ne obvladaš svojega dela so tudi vse zveze zaman." Kaj pa kontroliranje telesne teže... "Teh problemov nimam. Zaenkrat lahko pojem skorajda vse, pa se mi nič ne pozna. Seveda ko se bodo tudi meni začeli nabirati kilogrami, bom tudi sama morala več pozornosti posvetiti hrani, previdnost pa že sedaj nikoli ni odveč. • U. Špehar radio triglav 96 MHz Doslej so trdoživi spori država kontra lokalna samouprava ali nove občine, ostali več ali manj na verbalni ravni. S/ pravi: pisma gor, protesti dol! Kar so doslej novi lupam res intenzivno počeli, so bile nenehne pritožbe čez drŽavo, čeS da jim država jemlje Plbtojnosti, in da pravzaprav nis° ne tič ne miš. Brez denarja pa ni nobene mu-like, tudi županske ne. Država je gluha in slepa - to uho pač ne sliši in na to oko nič ne vidi! Jej, se je korala smehljati tedaj, ko so 5* Župani pred volitvami dajali obljube: popravili bomo ceste, napeljali telefon! Lt s čim, ljubčki moji, se je v ozadju muzala država? In zdaj so tam, kjer ni muh. Hikjer, državljani pa lop po županu! Zoro skorajda ne more biti il*dno, da so nekateri najbolj lezni župani kar znoreli od 'ogote/ Cisto počasi tudi naj-b°lj trdobučni župančki Že sll*tijo, da jih je država okoli Prinesla in čisto počasi že dojemajo, da ni hujše diktate, kot je diktatura javnega mnenja. Pri javnem mnenju ni Pordona - če ljudstvu ne ^Polntt obljub, je konec. *-veni prazno in obrabljeno, le pa hudimano res. Sila kola lomi. In tako smo Prvič po volitvah doživeli, da 5° kakšnemu na novo izvolje-5em" Županu pokracali ob-Clnski zid z jeznimi grafiti. Saj ^re pri (en s(varen seveda za obiestnost, ki jo je vedno in povsod pričakovati, ampak ker gre za kracarije na račun dobrodušnega in za županijo vnetega cerkljanskega župana, se pač lahko vprašamo, kaj kanijo šele doživeti drugi župani: osebne napade, klofute ali še kaj hujšega? In to samo zato, ker država drži fige v žepu? No - o klofutah, predvsem znorel, ker so posmrtne ostanke vozili kar v šajtergah! Golob, snemajte, snemajte gospod Golob, je vzklikal nad televizijskim snemalcem! In gospod Golob je snemal in snemal, vesoljna Slovenija pa je med drugim zaslutila, da morata biti gospod Gros in gospod Golob s televizije pobotanca. Kajti vesoljna Slo- Tema tedna Brca V primeru, ko je gospod Gros brcnil gospoda Stuška, ni šlo za to, da bi Gros kot tak brcnil Stuška kot takega, ampak je šlo za novo taktiko v trdoživem bojevanju med lokalno samoupravo in državo. pa o brcah se je nekaj malega slišalo ob jezi, ki je popadla kranjskega župana. Predvsem njemu je država ob tem, da mu krade vse pristojnosti in ga jemlje vnemar kot vse druge, priredila še posebno sramoto, ko je mimo njegovih načelnih stališč začela meni nič tebi nič pokopavati posmrtne ostanke nemških vojakov na kranjskem pokopališšču. Najprej je Gros upravičeno venija je na lastne oči videla, kako se je na enih prejšnjih volitev gospod Gros razkačeno lotil prav snemalca gospoda Goloba! Zdaj je Golob, ki je bil ob volitvah G rosu tako mrzek, ko je vanj usmeril kamero, v Grosovih očeh gospod Golob, ki naj kar snema in snema in še enkrat snema! Ha, kako enkrat vse prav pride, magari tudi kakšen Golob! A kje je bil gospod Golob v nadaljevanju te tragikomedije na kranjskem britofu: v tistem dejanju, ko je Gros togotno brcnil v zadnjico predstavnika države, kije odredila pokop v Kranju? V zadnjico brcnjeni gospod Stušek, predstavnik države, je namreč Grosovo brco gladko prijavil in zdaj se iščejo priče tega nezaslišanega dejanja! Ah, kako bolj preprosto bi bilo, ko bi Gros nameril svojo nogo v zadnjo plat predstavnika države pred televizijsko kamero, vzklikajoč: gospod Golob, snemajte, snemajte, gospod Golob! In predstavniku države pred kamero svojega prijatelja gospoda Goloba prišponal Stušku tako brco, da bi se bil prizadeti dvakrat do trikrat obrnil, nakar bi žalostno pogrnil... Saj ne gre za to, da bi gospodu Stušku kaj takega privoščili! Kje pa! Ampak razumeti je treba, da v tem primeru pač ni gospod Stušek, ampak država. In Gros tudi ni Gros, ampak lokalna sa- mouprava Kakor mi je znano, se brcali še v Butalah niso, čeprav so imeli nekatere slične, vendar milejše prijeme, kadar jim kaj ni pasa-lo. A Butalci niti razmišljali niso, da bi šli v Evropo. Mi pa rapidno hitimo - in med župani nekulturne Evrope je splošna navada, da župani vsaj enkrat v mandatu brcnejo kakšnega ministra... LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ZIRI UREJA SAŠA PIVK Tuji det: 1. BRYAN ADAMS: Have you ever really loved a vvoman 2. EAST17: Letitrain 3. LA BOUCHE: Be my lover 4. D. J. BOBO: There is a party 5. REDNDC Wish you were here Predlog: SCATMAN JOHN: Scatman Domači del: 1. SPIN: Ali tvoja mama ve 2. POP DESIGN: Potepuh 3. ANJA RUPEL: Odpri oči 4. DON JUAN: Pismo domačim 5. SANJA MLINAR: Vateta Predlog: GAMSI: Flora Živio! V sredo smo v studiu gostili priljubljeno skupino Gamsi, ki izdajajo novo kaseto, in Boža Kolariča, ki se je odločil in tudi stopil na svojo pot. Poleg dobre glasbe smo med poslušalce Radia Žiri delili tudi nagrade Založbe Amadeus, prejmejo pa jih Andrej Poljanšek, Cesta Radomeljske čete 41 a, Radomlje, Bernarda Stanonik, Gorenja vas 84, Gorenja vas, Andreja Novljan, Gosteče 6, Škofja Loka in Marija Sagadin, Nova ulica 12, Rače. Glavni sponzor tokratne lestvice pa je bil Brelih d.o.o. čez 14 dni se ponovno slišimo, do takrat pa pošljite čim več kupončkov na že znani nasov Radio 2iri, Trg svobode 2, 64226 Ziri. Pa vroč poleten pozdrav od vaše SAŠE PIVK. KUPON Glasujem za: Moj naslov: TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.30 Pozdravljeni! Obljuba dela dolg, in danes se spet pojavljamo v Gorenjskem glasu. Se naprej bomo vrteli dobro glasbo, tako kot v ponedeljek, seveda pa lahko slišite več dobrin melodij. Danes objavljamo lestvico, ki smo jo oblikovali v ponedeljek z vami. Ko boste glasovali, bodite pozorni. Odločite se za dve izmed ponujenih melodij. Na vašem kuponu bo torej obkrožena ena številka in ena črka, ali dve številki, ali pa dve črki - odvisno od tega, kaj vam je najbolj všeč. Lahko pa napišete tudi svoj predlog. Ena točka - en glas na kuponu, v oddaji pa ena točka - en glas po telefonu. Pa ne pozabite, kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 10. julija, na naslovu Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Tudi za nagrade smo poskrbeli. V žreb pridete vsi: tisti, ki glasujete na kuponih in tisti, ki kličete po telefonu. Nagrado prejme Sonja Ovnik iz Šenčurja. Vesna in Dušan Lestvica: 1. BE MY LOVER - La Bouche 2. ROSES OF RED - Kelly Family 3. WISH YOU VVERE - Rednex 4. PRISLUHNI Ml - Darja Švajger 5. THERE IS A PARTY- D. J. Šobo 6. PISMO DOMAČIM - Don Juan 7. MOJ OČKA IMA KONJIČKA DVA - Pidži 8. BACK FOR GOOD - Take That Predloga: A I VVanna B With U - Fun Factory B. Odpri oči - Anja Rupel C. Perfect Day - Duran Duran KUPON Glasujem za: 1 Moj predlog: Moj naslov: 23456 78 ABC Glasbeni večeri v Škofji Loki POD HOMANOVO LIPO škofja Loka, 6. julija - Petkovi večeri na Mestnem trgu so v ?olnem teku in so že doživeli zelo ugoden odziv obiskovalcev, uristično društvo Škofja Loka, ki je organizator večerov, je kljub slabšemu vremenu v juniju zadovoljno z obiskom. Prireditve potrjujejo, da mesto potrebuje živo dogajanje, s katerim privablja obiskovalce v staro mestno jedro. Občina škofja Loka, ki je glavni sponzor prireditev, želi z vlaganji v kvalitetno ponudbo kraja tudi na tak način oživiti turizem v Škofji Loki. V juniju so se predstavili: oktet Vrtnica, Damjana Golavšek, Tomo in Benč, sestri Kokalj na citrah ter Pihalni orkester škofja Loka. PROGRAM JULIJSKIH VEČEROV Nocoj, petek, 7. 7., ob 20. uri VLADO KRESUN 14. 7. ob 20. uri Južnoameriški večer: skupina "SURAZO" 21. 7. ob 20. uri MIA ŽNIDARIČ 28. 7. ob 20. uri Večer ciganske glasbe: skupina KONTAR-ABANT V avgustu pa bodo na vrtu Kavarne Homan (sponzor prireditev), nastopili: tuja skupina "Lights in teh Darkness", ki izvaja popularno folk glasbo; dubrovniška klapa NAVA; Alenka Godec in drugi. Torej, vabljeni ob petkih zvečer v škofjo Loko Nastop kvarteta saksofonov prod kavarno Homan - mala zasedba Pihalnega orkestra Škofja Loka (prejšnji, zadnji junijski petek) ŠKOFJA LOKA TVS 1 10.25 Radovedni Taček: Denar 10.40 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica 10.55 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 11.10 Pravljičar, ameriška nanizanka 11.35 Mlada Evropa poje, oddaja izraelske TV 11.40 Korziški škof, švedska nadaljevanka 12.25 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 14.10 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Nesreča, angleški film 17.00 Ostržkove prigode, italijanska nadaljevanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Mladi Picasso, španska nadaljevanka 18.40 Fallerjevi. nemška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadaljevanka 21.05 Za TV kamero 21.20 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 22.00 TV dnevnik, Vreme 22.10 Šport 22.30 Sova 22.30 Gangster, ameriška nanizanka 23.20 Mož, ki je padle na zemljo, ameriški film TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Mladi virtuozi: Pihalni kvintet akademije za glasbo, 2. del 10.30 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadalja-vanka 11.20 Turistična oddaja 11.35 Sova, ponovitev 14.00 športna sobota 18.30 Slovenski magazin 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capo-distria 20.10 Trije mušketirji, koprodukcijski film 21.55 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila Caetano Veloso, posnetek koncerta HTV 1 8.25 TV koledar 8.40 Klic divjine, ameriški film 10.30Program za mlade 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Dobri ljudje, ponovitev 14.15 Čista resnica, dokumentarna oddaja 15.55 Bevertv Hills 90210, ponovitev 16.45 Razsipni malček in vratolomni žabec, švedska risanka 18.05 Umetnine iz svetovnih muzejev 18.15 Prizma 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.20 TV razstava 20.30 Djakovački vezovi '95, prenos 22.10 Dnevnik 22.30 Slika na sliko 23.00 Zakon, ameriški film 0.40 Sanje brez meja HRT 2 13.05 TV koledar 13.15 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Kulturna krajina 15.00 Tenis, penos finala 18.25 Kraljestvo ruskega medveda, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Tom, humoristična serija 20.45 Cro pop ročk 21.35 Latinica 23.05 športna sobota 23.15 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Svet hipnoze Paula McKenne 0.45 Zadnji junak, ameriški barvni film KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 20.000 milj pod morjem 9.00 Kaličopko, ponovitev 10.00 Teden na borzi, ponovitev 10.10 Kino, kino, kino 11.00 Učna leta 18.05 Spot tedna 18.10 Klasična videoglava 19.00 Generacija transformerjev I118.00 Dance sesion 20.10 Živeti danes, dokumentarna oddaja 20.40 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.35 Beg iz New Yorka, ameriški film 23.10 Vreme 23.15 Smrtni sovražniki, ponovitev ameriškega filma AVSTRIJA 1 6.05 Zlata palača, ponovitev 6.30 Otroški program 7.35 Otroški program 12.30 Klic na pomoč. Kalifornija 13.20 Tekmeca, ameriška serija 14.10 Mačke in pes 15.00 Blossom 15.20 Parker Le-wis 15.50 MacGvver, serija 16.40 Superman - Lois in Clark 17.25 Melrose place 18.10 Beverlv Hills 90210 19.00 Milijonsko kolo 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi os strani 20.15 Musikantenstadl, večer domače glasbe 22.05 Šport 23.05 čas v sliki 23.10 Oba oba 1993 0.10 Velikan z Rodosa, film 2.15 Klic na pomoč, Kalifornija, ponovitev 3.05 Melrose Place, ponovitev 3.45 Beverly Hills 90210 4.30 Horoskop, francoska komedija AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Žrelo IV., ponovitev filma 10.30 Johann Strauss - Kralj brez krone, avstrijski film 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Trije vaški svetniki, komedija 14.50 Tenis, finale 17.25 Čas v sliki 17.30 Zemlja in ljudje 17.53 Svetovne religije 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Bodi nežen, pingvin, nemško-avstrijski film 21.50 Čas v sliki 21.55 Priča v noči, kanadski triler 23.20 Človek, ki preveč ve, francoska kriminalka 1.00 Pogledi od strani, ponovitev 1.05 Video-noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MINI PET (otroška lestvica) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED. 71. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 BLAGOSLOVITEV NOVIH BRONASTIH ZVONOV CERKVE SV. LOVRENCA NA KOKRICI 21.15 EPP blok - 3 21.20 Kolovrat domačih viž: Po Sloveniji 22.05 Predstavljamo vam telefon Trade, d.o.o. - Panasonic 22.27 Iz lokalnih televizij: Pozdrav poletju, 1. del 24.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri 10.00 Šolski utrinki OŠ Železniki 19.00 Zaključek čipkarske šole v OŠ - 2. del 20.00 Antonov obzornik 20.20 Spoznavanje ljudi in krajev - dokumentarni film LOKA TV Videostrani 17.00 Movie Chan- nel M MTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani panorama 8.30, 12.00 in 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 MED PRIJATELJI, ponovi tev 18.15 MMTV ŠPORT, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 Mojstri vegetarijanske kuhinje 20.25 FOR DEUCES, film 21.45 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 21.50 SLOVENSKI FILM. ponovitev 23.20 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.40 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 8.00 - 10.00 Počitniški program 19.55 Napoved sporeda 20.10 Rezerviran čas 20.30 Program M 21.30 Telemarket 21.40 3-2-1 21.45 EPP 21.50 Napoved za petek 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled KINO dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Metko Centirh Vogelnik R TRŽIČ Oddajamo ob 13.30 do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz, ter z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. V prvem delu programa se bomo posvetili horoskopu in vam skušali pomagati do zdravja z Magdaleno. Informacije bodo na sporedu ob 15.30. Ob 16.10 bodo sledila obvestila, nato poročila Deutsche VVelle. V času od 17.30 do 18.00 lahko oddaste brezplačne mali oglas. Najmlajšim je namenjena pravljica izpod peresa Zlate Vola-rič. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo. porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.15 Ponovitev 17. lekcije ONE TO ONE 10.00 Tema: mednarodna gorskohitrost-na dirka GOLICA 95 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje, 14. melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Portret: Janez Duhovnik - doktor znanosti 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Servisne informacije 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Razvedrilno popoldne 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100.2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi. no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC -one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music - Jernej Vene 24.00 Camera obscure - Zlato Kreč 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslu šalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program ZA USPEŠEN POSEL »JKpTrtf 064/223-111 CENTER amer. zgod. avant. rom. ROB ROY ob 18.30 in 21. uri STORŽIČ prem. amer. akcij, thrill. AMATER ob 22. uri, amer. avant. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 18. in 20. uri ŽELEZA K avstral. "poročna" kom. MURIEL SE POROČI ob 21. uri, amer. akcij. kom. PREGON ob 17. in 19. uri TRŽIČ amer. kom. MALI MILIJONAR ob 18. in 20. uri KINO TRŽIČ od 15. julija do 18. avgusta ZAPRTO! RADOVLJICA amer. kom. BUTEC IN BUTEC ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. melodr. ČAS DEKLIŠTVA ob 18.30 in 20.30 uri NEDELJA, 9. JULIJA TVS 1 8.02 O. J., končna prireditev 9.10 Živ, žav, ponovitev 9.45 Arabela se vrača, ponovitev češke nadaljevanke 10.15 Očivicec, ponovitev 10.45 Za TV kamero, ponovitev 11.00 15. srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije 11.30 Obzorja duha 12.00 Svet divjih živali 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Malibujska cesta 2000, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.55 Čas svvinga. ameriški čb film 16.35 Šef!, češka nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Po domače 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zakladi sveta: Maroko, francoski pustolovski kviz, 2. oddaja 21.45 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 22.40 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.00 Sova: Ostani čez noč, ameriška nadaljevanka TVS 2 7.50 Otvoritev 43. poletnega festivala, posnetek 8.50 Sova, ponovitev 9.40 Strata srca II: Helenine oči, 2. del francoske nadaljevanke 10.30 Poglej in zadeni 13.00 Športna nedelja 19.30 TV Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Carl - simfonija mojega otroštva, dans-ko-švedsko-norveški film 22.15 Slovenci v svetu - Ave v ZDA 22.50 Športni pregled 23.20 TV jutri HTV 1 8.45 TV koledar 9.05 Biblijske zgodbe, risana serija 9.30 Seza-mova ulica 10.30 Digby, največji pes na svetu, angleški film 12.00 Djakovački privezi '95 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.15 Kmetijska oddaja 15.00 Opera Box 15.30 Mesta, dokumentarna oddaja 16.20 Beverlv Hills. 90210, ameriška nanizanka 17.10 Turbo Limach show, prenos finala 18.50 Kremenčkovi, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 21.05 Sedma noč, prenos iz Pule 23.45 Dnevnik 0.05 Slika na sliko 0.55 Sanje brez meja HTV 2 11.35 TV koledar 11.45 Klic v sili, 91112.35 Slika na sliko, ponovitev 13.20 Cro pop ročk 14.00 Tenis 14.35 Triatlon 14.45 Košarka 14.55 Tenis 18.30 Veslanje 20.05 Mestece Pevton, nadaljevanka, Umetniki in modeli, ameriški film KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Črni vranec 9.00 Kaličopko 10.00 Burleska 10.30 Male živali 11.30 Splošna praksa, ponovitev 12.25 Ekipur-ejske zgodbe 12.55 Spot tedna 18.20 Žametne vrtnice, ponovi-tev19.00 Generacija transormer-jev 19.30 Burleska, ponovitev 20.05 Beverlv Hills 90210, ponovitev 20.55 Beverlv Hills 90210, 19. del ameriške nanizanke 21.45 Adidas Streetball 22.05 Kino, kino, kino 22.45 Beg iz New Yorka AVSTRIJA 1 6.00 Black Beautv 6.25 Otroški program 8.35 Smejoči svetilnik 9.05 Duck Tales 9.40 Otok zakladov 10.30 Speedv Gonzales, risanke 10.55 Duck Tales 11.20 Bugs Bunv 11.45 Parker Levvis 12.10 Superman - Lois in Clark, ponovitev 12.55 Blossom, ponovitev 13.25 Skrivnost sedmih številk, britanska kriminalka 15.35 Oh, te počitnice, avstrijska komedija 17.15 Klub za seniorje 18.00 Lipova ulica 18.30 Vozovni ca za dva, potovalni kviz 19.00 Korak za korakom 19.30 čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Dr. Mar cus Merthin, 4. del 21.05 Nocoj gremo na potep, glasbeni večer 21.55 Perla Ana. komedija 23.20 čas v sliki 23.25 Vizije 23.30 Zanimivosti iz sveta filma 0.00 Carmina Burrana 1.00 Priča v noči 2.30 Čloek, ki preveč ve 4.10 Navihanca z Divjega zahoda, ameriški vestem AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Barklevjeva z Broadwaya, ameriška komedija 10.50 Vreme 11.00 Evropski studio 12.00 Poročila iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan. Koroška 14.00 Pogledi od strani 14.30 Tenis 18.25 Kristjan v času 19.00 Avstnja danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Vreme 19.54 Šport 20.15 Kraj zločina 21.50 čas v sliki/Šport 22.00 Glavni osumljenec II, britanski TV triler 23.40 Smrtonosna tišina 1.10 Pogledi od strani/Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 MIHA PAVLIHA (ponovitev otroške oddaje) 10.00 TOMO VEČNI POPOTNIK (ponovitev) 10.55 EPP blok - 2 11.00 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 71. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 VIDEOBOOM 40 (prva slovenska video lestvica), 45. oddaja 12.30 Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.00 Antonov obzornik 18.20 Serijski film 20.00 32. čipkarski dan v Železnikih (1. del) 20.50 Brez komentarja LOKA TV 19.00 NEDELJSKA REPORTAŽA -naš gost: MITJA KLAVORA 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov (Krvodajalska akcija, Dobimo se ob 9.30 uri, Lokainvest - stanovanja, Črna kronika...) 20.35 EPP blok 20.40 Film, podnaslovljen ... Videostrani MMTV 7.00 Video strani - panorama 10.30 SKRINJICA ŽELJA, otroška oddaja 11.00 GOVORICA ŽIVALI: Govorica telesa, dokumentarna serija, 6. del/9 11.30 CIRKUŠKE TOČKE, 6. del/ 13 12.00 ZABAVAJMO SE S FIZIKO, 6. del/39, ponovitev 12.30 Video strani - panorama 14.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja .15.00 VESELA NEDELA, glasbeno razvedrilna oddaja 18.00 DOMAČI ZDRAVNIK, zdravstveni nasveti, ponovitev 18.45 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 19.30 MMTV SHOP. televizijska prodaja 20.05 ZAKLADI PRETEKLOSTI, dokumentarna oddaja, 2. del/4 20.20 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 20.25 LADY IN VVHITE, film 21.45 KASAŠKE DIRKE 22.30 MMTV SHOP. televizijska prodaja 23.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 8.00 - 10.00 POČITNIŠKI PROGRAM 19.55 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 Video-boom 40. ponovitev 21.10 EPP 21.15 Film 22.15 Telemarket 22.25 Napoved za soboto 22.35 Videostrani TV MEDVODE 0.00 - 18.30 Videostrani 18.30 -18.35 Reklamni blok 18.35 - 19.00 NOVICE MED VODAMI, tedenski informativni pregled: urejanje obale Sore, razstava v galeriji Urh, nov računalniški center v Colorju, kdo kali odnose v Doni tu, aktualnosti 19.00 - 19.30 POLETNI RAZGOVORI, tokrat z MITJEM KLAVORO. upokojencem, pisateljem, Medvošča-nom,... 19.30 - 19.35 Reklamni blok 19.35 - 24.00 Videostrani KINO R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Sendi ore; dstavitev kasete 10.00 Mojstri kuhanja na Radiu Kranj H-OjJJ domače na kranjskem radiu 12.0JJ Brezplačni mali oglasi 12.3" Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 DogodK' in odmevi RS 17.20 Hitro, daleC. visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 0° 24.00 Večerni program - glasDa po izboru IRENE STANONIK R TRŽIČ R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30. j* Kovorja na UKV 95 Mhz in 5» 1584 Khz ter iz Tržiča na U*v 88,9 Mhz. Pozdravu iz studia bo sledil po)e' tno obarvan program, pa o po*0' vanjih bomo govorili in o Planir'^tl Tedenski mozaik bo na spored" opoldne, nedeljski duhovni rni*' bo sledil pregled drugih zanin*; vosti. Ob 12.50 bodo na vrst' obvestila, ob 13.20 oddal* Iskrene čestitke, najlep' želje. Spored bomo sklenili s K° lovratom domačih. Presenečenj" pripravlja tudi pokrovitelj oddaj* Prisluhnite! nsK" R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremen^ napoved Hidrometeorološke!? zavoda Ljubljana 7.00 Druga V tranja kronika Radia Slovenj 7.20 Halo, porodnišnica Nočna kronika (OKC) 8.00 tW vrtiljak 10.00 Trgovina Trig'» 11.00 Radijski sejem 1 Osmrtnice. Voščila 13.00 Nede'R. ka tema 14.00 Voščila t*E Poročila 16.00 Voščila 17.00inj liči, poklepetaj, poslušaj Minute za ljubitelje resne glaso6 RŽIRI 8.00 Napoved programa Mjjjjj zgodovinski spomin 9.00 AMua' tema 10.00 Kmetijska °d° L 10.30 Za ljubitelje narodno*. bavne glasbe 11.00 škofje'0: tednik 11.40 Kino 12.00 ka duhovna misel 12.30 ^ef4oO 13.30 Nedeljsko popoldne 1 $ Športni utrinki 16.00 Lestvic*,^ poletnih komarjev 17.30 N^Jo-ko srečanje 19.30 Odpoved r grama R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCEj * MM/ LJUBLJANA: 105,1 Jjn 7.00 Calimero in otroci 9-°%30 naj pesem tedna 9.15 Novice ^ Kam danes v Ljubljani 'JgO Horoskop 11.15 NovlC# \jM Duhovna misel - Rudi 12.15 Novice 13.00 Nedeu^. reportaža 14.00 Slovenska«^ bena lestvica za M^'i6!« N"' 15.00 Vodeni program 15; u0|iy-vice 16.45 Vreme 17.1» yg wood - oddaja o fi'mu rner-Novice 19.00 Rick Dees ->»Jgii iška glasbena lestvica 22.JU galerija 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 6.** misel, sve'nI0Pre^ inf. oddaja 9-<» >g svete maše 10.00 ™° 12.15 Čestitke in PO^ern g poslušalcev 17.45 SlOVjgSfJ svetu in domovini oz. rr ~ Več. 5.30 - 8.30 Jutranji pfOtf* Duhovna svetnic rtr-nas 8.30 Dop svete ma "inf. oddaja 18.30 Več. ,n'nS^cl 19.40 Za najmlajše» ^JSJ 19.50 Verska oddaja ^.j ' svetniški kanu■ 5.* glasba 22.00 Naš Sakralna ...iru, iiu.i y"-~- Nočni glasbeni progra" A_jradio_tHgl^ STES"^6^RD5 CENTER amer. zgod. avant. rom. „. ROB ROY ob 18.30 in fl|rri STORZIČ amer. akcij, thrill. AMATER ob 20. uri. amer. & ^nf KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. In 18 ur. ŽELEZAR avstral. Ea£G<£ kom. MUREIEL SE POROČI ob 21. uri. amer. akcij, kora r jp 2U. ob 17. |n 19. uri TRŽIČ amer. kom M AL I MILIJONAR oD 1 n 2qW uri RADOVLJICA amer. kom. BUTEC IN BUTEC ob 18.J" jQ.9> uri ŠKOFJA LOKA amer film VSE. KAR SI ŽELIŠ ob 18 ^ T,a^ uri ŽELEZNIKI amer melodr ČAS DEKLIŠTVA ob J9-,ujEnA °v BOHINJSKA BISTRICA amer. film NESMRTNO l.JUBiJ 20.30 uri VSEBINA 72 MATIJA LOGAR: "Fest" festival LEA MENCINGER: Svet z umetnostjo LIKOVNA, LITERARNA SNOVANJA: MARKO ELSNER GR0ŠEU: Pesmi CIRIL VELKOVRH: Deveto poglavje Maruša avguštin: Jože Marine v Šivčevi hiši °UŠANLIPOVEC: I.Mednarodni bienale akvarela beseda urednice podrto razmišljanje za tokratno številko Snovanj je napisal ^at}ia Logar, umetniški vodja Prešernovega gledališča Kranj, p?jaPa se ' OD predahu med zaključkom ene in začetkom nove J.cdališke sezone- vprašanj izbora predstav za nekatere gledalke festivale in sploh namena festivalov. V pogovoru za novanja je predsednik Idriarta in znani violinist Miha °gačnik povedal nekaj zanimivih novosti ob ustanavljanju svetovnega kulturnega centra na gradu Bori. V literarnih kovanjih predstavlja svojo najnovejšo poezijo Marko Elsner y*°šelj, sledijo pa likovne ocene in predstavitev Kugyjevega uevetega poglavja. Lea Mencinger Gledališka predstava primerna za odprte poletne prostore: Pravljica o Zlatorogu v izvedbi Gledališča Tone ČujarJesenice je lani doživela svojo premiero na travniku v Zg. Trenti. Na sliki: v vlogi rojenic nastopajo Metka Dulmin, Bernarda Gašperčič in Nataša Ravnik. - Foto: Janez Pelko Matij a Logar "FEST" FESTIVALI Letos so tradicionalni slovenski gledališki festivali dobili konkurenco v ,°v°ustanovljenih in predvsem mednarodno naravnanih gledaliških festiva-let ^ konkurenca "stare" festivale revitalizirala? Teden slovenske drame je bil £ 0s Že petindvajsetih, Borštnikovo srečanje pričakuje svojo trideseto obletnico. t° naslednje obdobje zmožno razpeti ustvarjalne vsebine med smiselno Q cicijo in odprtostjo, ki je nujna v oblikovanju (samo)zavesti. Premik zavesti r°vtarskega rokovanja do servilne geste "kis di hand" je seveda premalo. ^turkulinarika stranu1'0,' 'majo svoje veselice, e kongrese, gledališčniki izmjjij00115"1« >n si šc kar naprej gledaJxiCJO festivale. Pa ne samo ^»seniki... in fe«rV3i ^rez veselic, praznikov To J, lov ic nekam dolgočasna. Gl So vedele' od že stare civilizacije, število "dogodkov" meseci so šc dodatno ^lctni ZapisaliD' lahko z mirno vestjo kjer živimo v veseli državi, encpa Va,stvo upehano drvi z druge Pr,rcditvcncga Pastora do biten ' Vmcs pa si Privošči šc .. prigrizek, ki ga je vclcccn kUltud;plomatsk, Pitj Jeni K zbor spregledal. Prehranjevanja, kultura hlade" KUr a kar tako Namrcč: kultUrn c ob koncu kakšnega vi okus 83 d°8°dka lahk cel0 o popra Po slabo prebavljenem ali t,°godkCPriebav,Jivcrn kulturnem u Je Ze tako, da velikokrat 1o- ali Je kultura zaradi ali kulinanka zaradi *U|jnar. Morda sta kultura in drUPei! \dvoJčiei »n bi ena brez J«« trpel,. ena raŽnii,"HCU- • Gasilci imajo vola na ^•stranke Molilni WhinPa So. s> omislili kar 'lUdsifi V,*1., pa na žalost svoj strankarski golaž, gledališki festi so si cele niso sProtn, 41TOH »O festivali, ki jih Pripravlja in vsebinsko opredeljuje t. i. stroka, potrjuje pa jih občinstvo, ki ima le redko priložnost, da bi, razen z aplavzom, še dodatno nagrajevalo. Nagrade na festivalih so v "lasti" t. i. stroke, to pa pomeni, da želijo biti festivali odsev močne prisotnosti stroke, ki nagrade (seveda če festival nagrade sploh podeljuje) opredeli že s t. i. selekcijo, ki je (ne)hote rezultat kompromisov. Festivali kompromisov jjjj V naši domovini imamo tri različne tradicionalne gledališke festivale z večinsko udeležbo poklicnih gledališčnikov: Borštnikovo, drama, komedija. Borštnikovo srečanje v Mariboru, Teden slovenske drame v Kranju in Dnevi komedije v Celju so si razdelili področja svojega dela, tako da sc medsebojno precej razlikujejo. Nekaj skupnih točk pa jih "združuje": večja ali manjša lokalna zasidranost, kljub tradicional-nosti skoraj permanentno vsakoletno iskanje pravega modela ter s tem v zvezi (ne)strokovni kompromisi. Najmanjše težave imata zaradi vsebinske opredelitve Teden slovenske drame in celjski vikendi komedij Borštnikovo, kot nekakšen glavni gledališki festival, se v zadnjem obdobju vseskozi spreminja brez razvidnej- ših rezultatov. Trenutno naj bi bil to fcstivalsedmih najboljših gledaliških uprizoritev, ki so bile pre-miersko odigrane v naših gledališčih ali gledaliških skupinah med dvema festivaloma. Omejitev na pravljičnih sedem se je že lani dokazala za nesmiselno, vprašanje je, koliko časa bo festival vzdržal ob tem nesmislu in vzdrževal ekskluzivnost kvalitete sedmih veličastno izbranih uprizoritev, ki mora selektor zbalansirati v svojem predlogu repertoarja tekmovalnih uprizoritev. Vedeti je namreč treba, da se tekmuje, da je na Borštniku izključno samo finalna tekma, repesaža ni, čeprav spremljevalni program pomeni nekakšno tolažilno selekcijo za izpadle iz tekmovalnega programa, ki pa so kljub temu izbrani, sicer ne bi nikakor sodelovali na mariborskih gledaliških igrah. Kranjski in celjski festival sta bolj "demokratična"; saj so posamezne uprizoritve že vnaprej izločene (pač glede na poreklo pisatelja oziroma dramatika ter na žanrsko opredelitev). Kljub opredelitvi pa so bili programi obeh festivalov nekajkrat "netočni": med slovenskimi avtorji se je znašel tujec, med komedijami pa se je znašla uprizoritev, ob kateri se gledalci niso niti nasmehnili. Festivali morajo presenečati... Za enkrat se želita svoje lokalne "utesnjenosti" rešiti mariborski in predvsem kranjski festival. Mariborski organizatorji nekaj zadnjih let poudarjajo nujnost mednarodnega soočenja slovenskega gledališča na domačih tleh. Novosadsko Sterijino pozorje in sarajevski Mes sta vzpostavljala mednarodnost našega gledališča, ki se je po osamosvojitvi znašlo v gledališkem prostoru, saj je skozi lastne gledališke festivale izključeval mednarodno soočenje. Po osamosvojitvi se je lokalna zasidranost gledaliških festivalov še močneje izražala in nekajkratni poskusi, da bi mariborski festival prerastel v mednarodni festival pač najočitneje izražajo pomisleke o "zaprtih" festivalih. Da ne bo pomote: glede na zanimanje občinstva in na polne dvorane so gledališki festivali odmevni, toda neizpodbitno dejstvo je, da se vsi trije festivali "oplajajo" znotraj lastne gledališke in državne geografije. Vdor novih (mednarodnih) festivalov v to že "razdeljeno" gledališko geografijo je dovolj neposreden poziv k premisleku: bo za vse slovenske festivale tudi v prihodnje dovolj, da bodo predvsem samo lokalno odzivni? Prav kranjski festival je že ob koncu prejšnjega desetletja zaznal svojo "omejenost" in v programu jasno artikuliral možnosti, ki bi tudi v prihodnje nadaljevale smiselnost početja kranjskega gledališkega praznika. Promocija slovenske dramatike Nemalokrat je bilo zapisano, da mora biti Teden slovenske drame resnični "razstavni" prostor izvirne slovenske gledališke misli. Naslov festivala je nedvoumen. Smisel in vsebina festivala zahtevata boljše pogoje za promocijo slovenske dramatike, ki se že četrt stoletja odigrava tudi v pospešenih ritmih festivalskega dogajanja, ki je predvsem z ustanovitvijo "Nagrade Slavka Gruma" za najboljše slovensko dramsko besedilo opredelil festival kot ustvarjalno in ne samo organizacijsko dejanje. Ustvarjalnih dejanj pa bo moralo biti v prihodnjem četrtletju bistveno več: ali bo TSD glavni promotor slovenske dramatike? Ne samo pri nas. Naloga je vredna krepkega premisleka in takih dejanj, ki bodo presegla dosedanji delovni okvir festivala in ga vzpostavila kot festival državnega pomena. Resničnega državnega pomena. Brez neslovenskih gledaliških ustvarjalcev, ki so vezani na ustvarjalnost slovenske dramatike, bo kranjski gledališki festival osiromašen za tisto dimenzijo, ki si jo je slovenska dramatika, morda tudi z rahlo pomočjo Tedna, izborila na tujih odrih. V preteklosti je Teden kar nekajkrat gostil tuje ansamble, ki so uprizorili slovensko delo, toda vedno znova smo lahko ugotavljali, da so takšna gostovanja nenačrtna. Sled, ki jo je tako gostovanje zapustilo, se je po festivalu nemudoma izgubila. Kot da bi nas lahko motila med enim in drugim festivalom, med enim in drugim proračunom. Za prepričljivost festivala so lokalni okvirji premalo. Potegujem se torej za novo odprtost kranjskega gledališkega festivala. Prepričan sem, da bo prihodnost festivala morala prerasti svojo (ne)hoteno lokalnost in dala festivalu vsebino zapisano v naslovu festivala: Teden slovenske drame, torej Teden uprizorjenih slovenskih iger na vseh mogočih koncih sveta. Ne želim verjeti v možen bodoči komentar: "Na naš'mo festival so naš' fest igral." Lea Mencinger SVET Z UMETNOSTJO Miha Pogačnik, violinist mednarodnega slovesa in predsednik Idriarta, katerega festivalske prireditve poznamo že več kot deset let tako v svetu kot tudi doma, je prepričan, da je umetnost tisti univerzalni jezik, ki omogoča razumevanje med ljudmi iz različnih kulturnih okolij, je jezik miru, ki ga svet poln vojn pač bolj potrebuje ob skorajšnjem vstopu v tretje tisočletje. O tem se je tudi sam prepričal na svojih številnih potovanjih po svetu in ob organiziranju idriartovskih festivalov. Za razliko od drugih, ki se ukvarjajo bolj s teorijo miru, je sam prepričan, da mir ni stanje, pač pa nenehno prizadevanje, kreativnost, ki prinaša stanje drugačno od napetega, vojnega. Do teh spoznanj naj bi med drugim mladi iz vsega sveta prihajali tudi med svojim bivanjem in učenjem v svetovnem kulturnem centru, katerega zametki se zdaj že kažejo s poletnim taborom na gradu Bori. Pokazali ste mi telefaks, ki ste ga pravkar prejeli od Mihaila Gorba-čova. Bivši predsednik Sovjetske zveze se najbri ne ukvarja več s politiko, sicer vas govoto ne bi iskal med drugimi imeni, ki nekaj pomenijo v evropskem kulturnem prostoru? "Seveda ne gre za politiko, ta me res ne zanima. Gospod Gorbačov me vabi v začetku jeseni v San Francisco skupaj z nekaterimi drugimi osebnostmi iz sveta kulture in posebej umetnosti. Očitno si prizadeva, da bi zaživela fondacija, katere ustanovitelj je in ki se ukvarja s kulturnimi zadevami. Nisem se še docela odločil, veliko možnosti pa je, da bom konec septembra v Kaliforniji." Raje se vrniva na domači teren. Letošnji festival Idriartse na Bledu začenja konec meseca. Že od začetka tega tedna pa se na gradu Bori mladina iz več evropskih detel zbira - zdaj je ie mogoče reči tudi na tradicionalnem - poletnem taboru. Za kakšen tabor gre? "V poletnem taboru se zdaj že nekaj let zapored zbira mladina iz evropskih dežel, da bi se v dveh poletnih mesecih v različnih programih in delavnicah ukvarjala s petjem, plesom, folklornim plesom, izdelovanjem lutk, euritmijo, učenjem slovenskega jezika, astronomijo, opazovanjem ptic, pohodi v gozdove, vzgajanjem rastlin, raziskovalnimi deli v okolici, tudi obiskovanjem begunskih centrov in navezovanju delovnih stikov s tamkajšnjimi prebivalci." Kakšen je namen teh taborov? "Že v kratici Idriart je razbrati osnovno zamisel delovanja: pobuda za razvijanje medkulturnih odnosov z umetnostjo. Ljudje živimo v različnih kulturnih okoljih, zakaj se ne bi spoznavali in učili kulturne strpnosti? Začeti pa je vsekakor treba pri mladih, ti morajo razumeti, da smo si kulturno različni, pa kljub temu lahko živimo v sožitju. Mislim, da se je treba takšnih kvalitet vsekakor naučiti in se jih zavedati ob vstopu v 21. stoletje." Poletni tabori mednarodnega značaja so del dejavnosti, s katero se ukvarja Idriart. Organizacija, katere temeljni namen je s kulturo povezovati ljudi po vsem svetu -predvsem z mednarodnimi kulturnimi festivali - prav zdaj dobiva tudi v Sloveniji svojo fondacijo. Kaj to pomeni? "Idriart ima približno v petnajstih državah po svetu svoje fondacije, zdaj pa je neprofitna fondacija Idriart ustanovljena tudi v Sloveniji. Zakaj je to potrebno? Že nekaj časa se govori o ustanovitvi svetovnega mladinskega centra na gradu Bori. Idriart ga najema od države Slovenije za devetindevetdeset let, v njem pa bo kulturni center. Seveda pa bo grad poprej treba še obnoviti. To pa ne tako kmalu in tudi ne lahko. Slovenska fondacija bo zbirala denar za obnovo, pri tem pa ji bo pomagala še nizozemska fondacija Gandin, ki smo jo ustanovili lani prav med festivalom na Borlu. Ta fondacija nosi ime po dedu Parsivala, ki je po vsej verjetnosti v 9. stoletju imel svoj grad na Ptuju. O Borlu kot bodočem svetovnem kulturnem centru se je doslej že govorilo, vendar pa le neuradno, saj je bilo treba počakati, da so se zaključili denacionalizacijski postopki. Grad je zdaj državna last, zato se lahko tudi z novonastalo občino Gorišnico, na njenem ozemlju namreč stoji grad, tudi dogovarjamo za različna dela. Mislim, da smo našli skupni jezik, tako kot lani in predlani že z občino Ptuj. Prispevki iz fondacij v tujini pa bodo za obnovo Borla prihajali le, če bo svoj delež namenila tudi slovenska fondacija. Pri tem računamo na podporo ministrstva za gospodarstvo, kamor zdaj sodi tudi turistično gospodarstvo." V kakšnem smislu pa bosta povezana kultura in turizem? "Vsekakor gre tudi za turizem. Že zdaj je bilo tako, saj je na primer Idriart na blejski festival privabil tuje goste, pravzaprav jih je kar pripeljal s seboj, na koncerte in drugo pa seveda povabil tudi domačo publiko. Projekt Duhovno kulturna Slovenija v Evropi, ki naj bi se začel na gradu Bori, temelji na /.isnovi malce drugačnega turizma - poglobljenega kulturnega turizma. Zaradi te zamisli, pri kateri sodeluje tudi moj brat Marko Pogačnik, bo nekoliko spremenjeno dosedanje idnartovsko festivalsko dogajanje." Pri napovedi tega projekta, ki ga boste predstavili med blejskim festivalom, omenjate tudi "labirint". Kaj se lahko razume s tem? "Za zdaj sta mišljena le dva labirinta, eden pod gradom Bori, drugi v Mehiki na polotoku Juka tan. Upam, da bo zamisel z labirintom Bori do junija 1997, ko bo Ljubljana evropsko mesto kulture, tako daleč, da jo bomo lahko vključili v program. Gre za poteb no postavitev kipov v grajskem parku, pri kateri naj bi sodelovalo nekaj evropskih kiparjev. Kipi naj bi simbolizirali ključne točke pomembne za evropski kulturni razvoj. Hoja skozi skrbno načrtovano postavitev naj bi, po prepričanju avtorja zamisli Marka Pogačnika, s svojo resonanco imela svoj povratni vpliv tudi na kulturo in duhovnost Evrope. (Podoben način je Marko že uporabil pri eni svojih kiparskih razstav v ljubljanski Moderni galeriji.) Bori naj bi na ta način postal nekakšna odprta slovenska vrata za nove vrste kulturni turizem. Podobnih krajev je v Sloveniji še nekaj, predvsem ob tako imenovanih energetskih kanalih, ki potekajo po krajini. Pri tem pa ne gre le za pasivno ogledovanje znamenitosti, pač pa tudi za dejavno vključevanje v projekte, ki jih bo vsekakor treba pripraviti za te vrste turizem." Ali na ministri v u za gospodarstvo, kamor spada turizem, kaj prisluhnejo tem zamislim? "Prisluhnejo. Mislim, da gre za vrste turizma, ki ga drugod še ne poznajo; Slovenija pa ima možnost, da ponudi evropskim turistom nekaj novega, česar drugje še ne nastaja: popotovanje in spoznavanje krajine na povsem drugačen način, kot smo to poznali doslej." Kako pa naj bi bila povezana labirinta na Borlu in v Mehiki? "S kiparjem Juanom Murillom iz Cuernavace že nastaja podoben labirint blizu Cancuna, vendar nekoliko drugačnega značaja. Pomenil naj bi protiutež Disnevlandu na Floridi, ponudil pa bi turistom vpogled v drugačno kulturo, v umetnost, ekologijo, skratka teme, ki so zdaj na prelomu tisočletji v svetu najbolj aktualne. Ne bomo jih utrujali z razlagami, pač pa se bodo s temi pojmi srečevali na privlačen način. Med drugim bo tam več centrov od ekoloških, medicinskih, kulturnih, ki bodo s ivojimi dela\ nicami zanimivi za mlade /. vsega sveta." Če se iz sveta lahko spet vrneva na domači teren. Toliko načrtov imate z Borlom, da se zdi, kot da bo poslej vaše delo potekalo v večji rheri prav tam in ne več toliko po vsem svetu? "Z Borlom je res veliko načrtov in ne bi bilo nič čudnega, če bi se tudi sam naselil tam. Zamišljeno je namreč, da bi grad z vso okolico obnovili tako, da bi ohranili prvotni ekološki sistem, ki obsega tudi poplavni gozd preko Drave. Ko bo stavba gradu čez čas toliko obnovljena, bo mogoče poleg kulturnega centra za mlade organizirati kaj podobnega tudi za starejše. Zavzemam se na primer za stalno okroglo mizo na temo odnosa med gospodarstvom in kulturo." Ta povezava vas je ie od nekdaj zanimala: pred leti ste na Kitajskem pa tudi drugod po svetu prirejali solistične koncerte za delavce kar v njihovih tovarnah. Vendar pa je Idriart nenehno ohranjal stike med ljudmi s festivalskim popotovanjem preko celin. To najbri ostaja? "Seveda. V dneh, ko bo tale pogovor objavljen, se Idriart začenja na Borlu z mednarodnim kulturnim taborom - trajal bo do konca avgusta. Istočasno pa se začenja Idriartova poletna akademija v Mongoliji, kamor pošiljamo sijajne nizozemske glasbenike, člane enega od treh najboljših evropskih orkestrov. Od tam se idriartovske poti nadaljujejo v Nepal in Tibet. Konec julija se z Borla festival seli tudi na Hrvaško v Gornjo Stubico in Zagreb. No, blejski festival pa se začenja 29. julija, trajal bo do 3. avgusta in se za blejsko publiko podaljšal še ta nekaj dni na Borlu." Idriartovi festivali se ob vsej svoji stalnosti nenehno spreminjajo in dopolnjujejo, se pojavljajo na novih krajih, kot bi vpletali mreio kulturnih povezav med ljudmi po vseh geografskih širinah in dolii-nah? "Nekaj sprememb se obeta tudi naslednje leto. Doslej na primer še nismo bili v Albaniji. Zagotovo pa gre Idriart naslednje leto v Severno Korejo, Kampučijo, Vietnam, skratka tja, kjer so od nekdaj bili hudi problemi. Ne domišljam si, da jih drugod ni niti tega, da sc bo potem vse spremenilo, vendar pa je treba s svojstveno govorico umetnosti, ki jo razumejo vsi ljudje, stopiti tudi tja, kamor skoraj nihče ne pride z drugačnimi idejami. Gre pravzaprav tudi za obuditev in podporo kulturnim zamislim tamkajšnjega terena, da nastanejo in se razvijajo same. Tudi na domačih tleh se Idriart nekoliko spreminja. Nikakor se z Bleda festival ne seli na Bori. Blejski festival Idriart ostaja, kot je bil. Vendar pa se vse dosedanja dejavnost Idriarta bolj osredotoča prav na Borlu, ki postaja vseslovenski projekt, ki bo tudi zaradi zgodovinskih okoliščin - Parsifalov rod je živel v okolici Ptuja - zanimiv tudi za evropske razmere in tudi šiisc Prav zaradi tega bo na Borlu mogoče - čez čas seveda - pripraviti celoletni program. Tu naj bo se srečevala vse leto mladina z vseh koncev sveta - ne le pri obnovi gradu, pač pa bo program usmerjen v premagovanje sedanjih v svetu zelo nevarnih tendenc ločevanja, netolerance, nespošlovanja drugih in drugačnosti. Sem sodi tudi odprtje enajstega razreda wal-dortske šole in še bo morda prostora za tako imenovano evropsko svobodno univerzo. Zamisel seveda obsega Še vrsto alternativnih dejavnosti, od ekološke, zdravstvene in drugih. Prepričan sem, da bo dejavnost m padli Borlu imela priložnost uspevati tudi zaradi svoje lokacije, odmaknjene od prenapolnjenih kulturnih asntrov" Omenili ste povezavo med g°s\ p oda rs tvom in kulturo. O tem se p*1 nas sicer govori, vi pa te odnose vidite še na poseben način, kakšen- "V svetu obstajajo organizacijski se ukvarjajo s temi odnosi, tu* sam sem član v nekaterih (na primer World Busines Academv). Za zdaj je v Evropi in Ameriki okoli 7W večjih podjetij, ki so sprejela zamiki nove gospodarske paradigme, upošteva in tudi vključuje ekoloS*e in socialne plati razvoja. Trenutn" potekajo projekti z večjimi koncerni, kot so IBM, Shell, Cibagegv, nj seminarjih za njihove managerje skupaj odkrivamo njihove novj* sposobnosti. Prizadevam si tudi, oa bi se ti veliki koncerni zanimali # skupna vlaganja v kulturo recimo na Kitajskem in v Južni Amen*1, Kapital prihodnosti ne bo le tisto, kar izhaja iz denarnega obtoka, V\ pa bo svojstven kapital postala tuđ sposobnost, kreativnost ljudi, d* bodo znali najbolje ravnati 0 nenehnih spremembah. V nekater; ih gospodarstvih so to že spoznali-umetnosti je to nekaj p°vS ^ običajnega, ta vzorec delovanja P postaja zdaj zanimiv tudi za goSP°v darstvo. Idejo zdaj prenašam tud' Slovenijo, predvsem zato, da ne p pri nas ponavljali napak značilnih2 razvoj zahodnih držav pred dvajse' tirni leti, pač pa bi se ravnali P modernih principih gospodarjenj Prepričan sem, da so gopodarstvfi' niki pri nas celo bolj odprti za vsa t nova spoznanja kot pa kulturni^ Gre za princip nekakšne penetracij umetnosti v gospodarstvo in P°vra ni odziv s podporo le-tega umem0 ti. Skratka za drugačne vrst sponzorstvo gre." Med dejavnostmi novega nega centra na Borlu omenjate t* zdravstvene centre. Kakšen os? zdravstva imate v mislih? ju "V okviru delavnic na feS.t,Vvija Idriart se že vseskozi poJa L antropozofska medicina. N°yaJjh je ideja o zaščiti in razvoju člove* čutov. To seveda ni popolna nov ^ saj so se s tem zdravniki ta*c0r;a|i vzhodu kot zahodu že ukvaH.^ posebno po izkušnjah z nukleai^ vojskovanjem. Moja zamisel jc n v v tem, da se bo skupina zdravn' % alternativne medicine ukvarja razvojem čutov tudi s poudaf ^ na poslušanju, se pravi na slunU a-posredniku sinestetičnega za' $ vanja ostalih čutov. Ste vedeli. ^ poslušanjem lahko zavestno zary03 mo tudi čut gibanja? Alternan^, medicina pač priznava več Čute : klasična - kar dvanajst, med nj^j jih nekaj lahko spoznavamo Q skozi glasbo. Zakaj g°vtir'\ vsi zaščiti čutov? Danes prakticn^, obolevamo na čutih predvsem adi multimedijskoga vpliva se liga časa. Nenehno "bombardiraj Čutov s televizijo, radiom, ca-in še drugače, pa vodi v ot°p0ri0 Znanstveniki so izračunali ko ^ tega "napada" na naše cu ^ minuto - v zadnjih petdese"r^jfi se je podatek potisočeril. Nal juj,i minuto - v zadnjih petd,c*S2 u0&° se je podatek potisočeril. r^aj b,, zaradi toliko zgoščenih vt*^ * t slepi, brezčutni? Tudi pnhoon ^ primer akcij Grcenpeaca je da bodo ljudje videli,. pajVj za otopele čute pa je ■* xAs* odmevna akcija varsl^a,aSba Pj povsem nepomembna. '»..ugjAt^ Je lep primer, ko s P^|u*,aSr^ lahko "vidimo" gibanj«- &vcSja. zaznavamo glasbena ra yen-tudi okus in še kakšen CUJ ^ N. naključje, da skladaM^ . del svoje skladbe z 0*0«*°-, £ Nekatere slike K»*^lift primer vzbujajo občutt"vj^ja gre seveda za sinesteZHO t0v sluh. Delavnico razvija.nja tudj n glasbo bom leto« mST^Vi blejskem festivalu. Oklu« imenujem jih ^^U^A primeren pow^*?ffleflr*1 lusov drugih področij Ziv'J gospodarstva LITERARNA SNOVANJA Nove knjige: Vojne podobe iz Julijskih Alp Deveto poglavje *>r. Julius Kuzy je bil izreden človek alpinist in Obitelj planin gorski poet, botanik, glasbenik m norda najboljši planinski pisec, kar jih poznamo. Pred kratkim je izšlo ob 100-•etnici slovenskega Planisnkega vestnika pri mladi založbi Kres 12 Ljubljane še neobjavljeno 9. Poglavje, ki pripoveduje o Ku-gvjevih doživetjih v prvi svetov-jj1 vojni, v kateri je sodeloval k°t prostovoljec. Kot poznava-lec in ljubitelj zahodnih in ^hodnih Julijskih Alp je čutil dolžnost, da prispeva svoji uržavi Avstriji delež k ohranit-Vl tolikokrat prehojenih in ?Pevanih gora in obal Jadranska morja. Za to odločitev mu m bilo nikdar žal, pa čeprav je Monarhija po končani vojni ^zpadla, Trst, v katerem je žlyel, pa je pripadal italijanski Jrani. Od nove države si je želel le -* miru za delo in življenje. V vojaški službi ni bil kot vojak - borec, ampak svetovalec in vodja alpinističnih tečajev za mlade in elitne vojaške oddelke. Boji v prvi svetovni vojni med Avstro-Ogrsko in Italijo so potekali predvsem po slovenskem etničnem goratem ozemlju, in to od Krna in Kanina do Viša, Montaža in še dlje. Dostopi na njihove in sosednje vrhove in grebene, kjer so bili nujno potrebni poleg artilerijskih opazovališč se strelni položaji topov in možnarjev, so bili naporni in velikokrat vojski neznani. Za večji del poti je bil Kugy skoraj edini, ki je ta svet zares dobro fioznal in je zato tudi velikokrat ahko svetoval nadelavo po- trebnih poti po najbolje zavarovanih smereh. Za uspehe, ki so jih dosegali avstrijski vojaki in častniki ter za to prejemali tudi primerne pohvale in odlikovanja, je imel velikokrat odločilne zasluge prav dr. Julijus Kugy, idejni vodja številnih zamisli. Za svoje ideje in predloge pa ni dobil ne odlikovanj niti ne primernih pohvalnih besed. Prav to je morda vzrok, da je v oporoki dovolil objavo tega poglavja šele 30 let po svoji smrti. Avtor v knjigi večkrat omenja idealno sodelovanje z nadrejenimi in podrejenimi ter z vsemi drugimi sodelavci zato, da bi ob teh primerih pokazal, "kaj pomeni sodelovanje starega, izkušenega alpinskega re-feranta in junaške alpinske mladine, če ta v polnem zaupanju do njega uveljavi svoje čudovite sile". Veselil se je vsakega uspeha, ki so ga za njegovo državo dosegli predvsem Korošci in Bosanci. Pred koncem vojne, ko so avstrijski vojaki korakali že globoko v nasprotnikovo zaledje, je vabil vojne navdu- šence iz parlamentov in skupščin, z ulic in iz kavarn, češ naj se jim pridružijo in si pogledajo od blizu, kaj je vojna in kaj so vojne strahote. Kugvjevo 9. poglavje je prevedla, kot že nekaj prejšnjih njegovih del, Lilijana Avčin, in Eri tem ohranila gladko tekoče esedilo in vso avtorjevo romantično nežnost pri opisovanju ljubljenega gorskega sveta ter vsega, kar je tod občudoval: ljudi, živali, rastline. V knjigi je tudi pet lepih celostranskih fotografij s področij, kjer so v prvi svetovni vojni divjali boji, in kjer je, tedaj ne Ervič, hodil tudi sam avtor esedila. Avtorja fotografij sta dva: prvi je naš tržaški rojak dr. Rafko Dolhar in drugi Marijan Krišelj, ki je v knjigi prispeval tudi spremno besedo. Ocenil je Kugvjevo delo in poudaril njegove že večkrat izrečene in napisane pomembne misli, namenjene planincem vseh narodnosti in tudi vsem drugim, ki se srečujejo v naših in tujih gorah: Vsak narod ima polno pravico in tudi dolžnost, da se razvija. • Ciril Velkovrh Me Marine v Sivčevi hiši ^te Marine je bil rojen 19. marca 1954 v Donji Brigi pri tudi akvarelistično tradicijo. Omc Preminu!?° le ^katere, žal že G°aVn mS!°^ N1atija> An" ferko' ,ane Cuderman, Lojze Unc COn "------ A,-i:- Koželj, Maksim »van Vavpotič, Miha in še bi veseljem , FerH H°mar, Aladin ahko „,do Mayer lahko naštevali/z i 3 PobuK0!«}?. ^ je takrat lCni tain-t Udl s Posredovan ličarja n'ua /Ko Toneta srno J »P*"« na plodna tla in bienale 2]U m* dočakali I. >lovenlVarcla' ki n|ma le lUd' Šir*?. ga H»&ja, temveč Josu }A "^narodne razsež->>dii'tLuSc- da jc bienale > odbo vfkakor Priredit-3 kultur« Čdu * ministrom SomTrg,Jeni Pelhanom, Jern- sekr,., ncU)m Smolnikar-nandrom a»JCm bienala A1^k £r°Jekt j' B?*,,.inora« vodJ« ian' odhn Hls,crk(> Močnik ter W Ionc ,t,čar- Mar-Sn BUc*a Močn.k, Pane,e i lc 111 Mirina Zu S nacion',SCVcd«» mednarodna P°*>Hin o u' ži.rVe Seveda ne &enova„°meniti ,udl vse tiste ^stavh ' ,n neimenovane, 1Jalct: m različne sode lavce, brez katerih prireditve ne bi bilo. Na razstavi v gradu Zaprice sodeluje osemintrideset avtorjev iz Avstrije, Bavarske, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije, ki so v večini predstavljeni s po tremi deli. Seveda so številčno najmočneje zastopani domači avtorji. Žirija za slovensko selekcijo v sestavi: Aleksander Bassin, prof. dr. Milček Komelj in Igor Zabel jc izmed prispelih del šestdesetih avtorjev izbrala razstavl-jalce: Milan Bizovičar, Herman Civardijančič, Zdenko Huzjan, Zmago Jeraj, Dušan KirbiŠ, Nula Lapajne, Dušan Lipovec, Živko Marušič, Milan Rijavec, Drago Iršar, Klavdij I\itta in Žarko Vrezerc. Posebej, izven konkurence, pa so bili povabljeni še linerik Bernard, Jože Ciuha, (iustav CinamuŠ, !• rance Mihelič in skupina IRVVIN, od katerih so se odzvali prvi trije. Mednarodna žirija v sestavi: fpredsednik Brnesto L Franca-and m člani Aleksandei Bal sin. Zvonko Maković in Igor Zabel je podelila veliko odkup no nagrado Dušanu Kirbišu (Slovenija) ostale odkupne nagrade pa so prejeli: Giovani Albanese (Italija), Cornelius Kolig (Avstrija) in Ljubomir Perčmilič (Hrvaška). Ugotovimo lahko, da imamo v Kamniku od 11. maja do 11. avgusta 1995 priložnost občudovati sočasno akvarelno produkcijo dobršnega dela Srednje Evrope, ki kljub nekaterim manjkajočim ključnim akvarelistom, nudi vpogled v aktualne smernice današnjega (predvsem slovenskega) akvarelnega slikarstva. Slikarstva, ki je bilo še do nedavnega, predvsem zaradi svojega nosilca - papirja, precej mačehovsko obravnavano in odrinjeno vstran, na margino, predvsem nekritičnega amaterskega ustvarjanja. Akvarelno slikarstvo, pa ravno zaradi svoje skicozne dokumentarnosti in le navidezne lahkotnosti (morda najzahtevnejša slikarska tehnika!) zopet pridobiva na veljavi in ugledu in upajmo, da bo tudi kamniški bienale prispeval k boljšemu poznavanju te slikarske zvrsti.Na razstavi lah- ko spremljamo pluralizem najrazličnejših slogovnih rešitev, od abstrakcije do figuralike in pejsaža ter postmodernističnih pristopov. Najbolj privlačni in v eksperimentiranju najbolj radikalni so vsekakor italijanski avtorji, predvsem nagrajeni Giovanni Albanese s svojo instalacijo "Akvamobili" in Giacomo Verde z multimedijskim "akvarelnim" projektom. Vsekakor je prireditev na solidnem kvalitetnem nivoju, kar gre zasluga tako domačim kot tujim avtorjem. Ob razstavi je izšel tudi bogat katalog s Štiridesetimi barvnimi reprodukcijami in besedili organizatorjev in žiran-tov. Katalog je izredno kvalitetno in domiselno oblikoval ing. arh. Marjan Kocjan. Seveda bi pri podrobnejši razčlenitvi prireditve naleteli tudi na večje ali manjše pomanjkljivosti, ki pa naj bodo opozorilo naslednjim manifestacijam. Sočasno z bienalom je v Maleševi galerii v Kamniku še razstava dvajsetih Maleševih akvarelov, ki datirajo od leta 1920 do 1974. Tudi prvi bienale je posvečen velikemu slikarskemu mojstru, našemu rojaku Mihi Malešu. Razstavljala so izbrani, nagrade podeljene, razstava je na ogled; zaželimo, torej, I. mednarodnemu bienalu akvarela v Kamniku še dolgo in uspešno življenje. • Dušan Lipovec Marko Elsner Grošelj Odprta ponovljivost Domovanje odpre razsežnosti vse ravnine, ki raste, nas zdrsne v srčne meridiane, spočetih, ki pozabljajo na kronanje, da bi vstopili. Njihova zjezljivost je drugje. Drugje je tudi naša pot. In prostor naprej, gnani v naslednje monade : spuščanje do napolnjenega roba, očiščeni. Beli odtenki — slišnosti. Kateri od vseh prstov, ne popustijo? Ob vsakem času obstojanja Ob vsakem porajanju. Moj da, moj pogled zapuščene trpkosti. Moj pogled je ležišče modrih megel hrepenenja, izsekan iz prostora, ki prenapolnjen brbota v praznino. Pogled, ki si jemlje ploskovitost zatrpane odjuge, razkazujoč pred hrapavostjo svoj popisani pozdrav. Preostanek neba, nak ključavnico grunionov, sveta, tudi(opis: prestrašen, prestrašen) Nekateri so bili, toda zaman. Nastelaj dahljive glave, ki jih plašijo, ne izrečejo nobene besede. Sredica dotika, ki tipa k drugemu. Je ostalo več minljivosti za okuienimi okni, v predanosti vode ujeti otoki onemelosti, shranjeni za izliv ust srca. Med prividom in podobo, med mislijo in sklepanjem. Iz nerazločenosti v komaj spoznano Dva - krat dva V molku ostati: Z rezilom prebodeno sijanje (Vlarjen v neskončnosti.) V jutru toplega plenjenja, zrasli Si jih videla, prihajajoča bitja? drug drugemu smrtna, vzvalovana strašna nebesa nasprotovanja Opuščenost izrekljivega, ponovljiva končna jutra pomirljive groze Počasni vozovi izginjajo v zevajoči galaksiji. Polira nas z razkošnimi koraki, ki poganjajo v nevidno (kot vlaknasti popki sonca) Pena dni, tajna pisava, morda smehljaj iz slišnih zapiralk, odsevani v nasprotnem zrcaljenju. Spet počasi napredujemo skozi goste trave. V zvoku sneti, zapostavljeno, hlad vsrkava olarjene stene. Odmakljivo je vse, pozabljena zrelost vsega začetka. * Zlivanje svetlobe z dreves razodetja nagiba gole kamne bliianju pogleda, stekajoče jih napne v zrtje zadaj (preskakovanje na breg) Enačba ni v sredini, zajetje tja nič ne postavi, v tistem, ki mu življenje daje: obrnjeno. Vsak tarek se razpusti skozi tujo tišino in vendar: stojimo v klicanju, ki nam zostri dih. Vrt, blagoslovljen s silami, pod lučjo Izgubljeno Strmimo v rdečino zemlje? KOMENTAR Na zapečku med Alpami IVIczrlco Jenšterle, publicist Po zdaj le kar ustaljenih porodnih mu-kah so slovenski poslanci tik pred poletjem sprejeli letošnji proračun v višini 510,8 milijarde tolarjev. Prihodki bodo znašali 519,5 milijarde, proračunski prese-lek pa je nekaj več kot 8,6 milijarde tolarjev. Ce pomislimo, da so proračunski memorandum sprejeli le novembra lani, sam proračun pa šele zdaj, nam je jasno, da gre spet za zamudo, ki pa je tokrat še večja od prejšnjih let. Pri sprejemanju proračuna se je pokazalo, da vladajočo koalicijo, kljub njenim ideološkim razlikam in spopadom, na oblasti drli najmočnejši najmanjši skupni imenovalec, to je neposredna pravica razporejanja drlavnega denarja, kar je v tem času nedvomno izjemen privilegij. Slovenija se te pripravlja na volite, zmaga na njih pa je, tako kot povsod na svetu, odvisna od kapitala, s katerim bodo stranke financirale svoje volilne kampanje. Pri tem ne gre več za to, da si neka stranka neposredno prilasti proračunska sredstva in jih uporabi za svojo politiko. Takšen način reševanja politike je le zdavnaj zastarel, poslanci in strankarski politiki pa so se, upajmo, vsaj nekaj naučili tudi iz primera dr. Petra Tanciga in afere povezane s financiranjem njegove stranke. Politiko se v svetu s proračunskim denarjem financira veliko bolj prefinjeno in posredno. Učinki pa so zaradi tega še večji. Vladajočim strankam je v tem trenutku zelo pomembno tudi, katerega od vladnih resorjev imajo v svojih rokah. Asfaltiranje ceste v kakšnem zaselku lahko stranki, ki ima "cestnega ministra" prinese veliko pomembnih glasov. Podobno je s socialo, najtežje pa seveda pri tistih ministrstvih, ki imajo opravka z ozko strukturirani-mi porabniki, kot so na primer znanstveniki. Koalicija se zdaj torej z razdeljeno proračunsko pogačo veliko lalje odpravi na volitve od opozicije, ki se lahko zanaša predvsem na svoje verbalne sposobnosti. Janez Janša je s svojim nedavnim govorom ob proslavi slovenske drlavnosti le nakazal temelje svoje predvolilne strategije, za katero bo porabil precej manj denarja od marsikatere druge stranke, njeni učinki pa bodo veliki. Tako je bilo še vedno. Populizem je preverjena oblika političnega spopadanja. To je prava blilnjica poti na oblast. Slovence je treba le primemo prestrašiti z nevarnostjo, ki prihaja z juga, pa zdaj tudi z evropske strani in ne bo trajalo dolgo, ko se bodo še bolj zaprli v svoje hiše ter domove in v njih tuhtali o ogrolenosti. Ko se je Slovenija ločila od Jugoslavije, se je odločila tudi za moderno drlavo, ki geografsko leli v evropskem prostoru. Zdaj pa se dogaja, da se njeni državljani v nekem iracionalnem strahu vse bolj stiskajo v prostoru med Alpami, morjem in Panonsko nilino, kar seveda z modernimi drlavami nima več veliko skupnega. Sicer pa je ta reakcija dokaj razumljiva, saj je podoben strah mnogoče opaziti tudi drugje po Evropi. Morda je v tem smislu zelo dobro pozdraviti nedavni predlog dr. Janeza Drnovška, ki je med obiskom v Argentini tamkajšnjemu predsedniku Carlosu Menemu predlagal tesnejše sodelovanje med jul-noameriškim Mercosurjem ter srednjeevropsko Cefto. Gre za dva velika prostotrgo-vinska sporazuma, sodelovanje med njima pa lahko marsikomu na "sončni strani Alp" pove, da center sveta ni v Ljubljani. Stranke, ki bodo v predvolilnih časih v svoje volilne programe vključile tudi to dimenzijo, zaradi nje seveda ne morejo računati na večje število volilcev, toda ker svet vedno pozorno spremlja dogajanja v posameznih drta-vah, lahko dolgoročno prispevajo k temu, da bo Slovenija nekoč res postala sodobna drlava. PREJELI SMO PROTESTNA IZJAVA OBČINE BOHINJ Na podlagi sklepa Sveta občine Bohinj, ki ga je sprejel na nadaljevanju svoje 7. redne seje, dne 28. junija 1995, podajamo Ministrstvu za zdravstvo in dr. Bolidarju Voljču, ministru za zdravstvo, protestno izjavo. Dne 22. junija 1995 nas je Osnovno zdravstvo Gorenjske (v nadaljevanju: OZG) z dopisom obvestilo o spremembi organizacije de-lurne slutbe v občini Bohinj po L juliju 1995. V dopisu nas obveščajo o tem, da o kriterijih Zavoda za zdravstveno zavarovanje R Slovenije občine, ki imajo manj kot 15.000 stalnih prebivalcev, nimajo priznane de turne ekipe, am- pak le stanje pripravljenosti. Občina Bohinj ima z ok.5.300 prebivalci po izdelanih normativih pravico do 2,5 zdravnika v redni ambulanti, čeprav je v Zdravstvenem domu Bohinj, kot ugotavljajo na Osnovnem zdravstvu Gorenjske, danes zaposlenih 3,5 zdravnika, eden od zdravnikov pa je na specializaciji (ni navedeno ali se šteje za celega ali 0,5 zdravnika). V nadaljevanju nas na vljuden način obveščajo, da občini ni priznana delurna slulba (ekipa) in da tudi stanja pripravljenosti zdravnika ni motno organizirati. Kot vzrok navajajo kadrovske te-lave, češ da je samo en zdravnik domačin, da za zdravnika nimajo ustreznega stanovanja in da celo ena zdravnica odhaja iz Bohinja. V dopisu je navedeno, da je organizacija deturne slutbe v Bohinju mesečno zahtevala ok. 550.000 SIT na mesec (ok. 6.600.000 SIT na leto) in PODLISTEK - 2 Argentina in Čile Argentina leti na skrajnem julnem delu Julne Amerike, na zahodu meji na Čile, na vzhodu pa na prostrani Atlantik. Meri skoraj 3 milijone km2, na katerih pa livi le 32 milijonov prebivalcev, kar je le slabih 12 na km2. Kar tretjina prebivalcev je zgoščena v provinci Buenos Airesa in kar 6 milijonov v samem mestu Buenos Aires. 95 odstotkov prebivalstva je Evropejcev, večina Italijanov in Špancev, ostalo pa so mestici in Indijanci. Veliko skupino pa predstavljajo tudi Slovenci, ki so prišli sem pred priblilno 50 leti. Večina jih je v Buenos Airesu in Mendozi, nekaj pa jih je tudi v znanih Barilo-chah, turističnem kraju na jugu Argentine. V mestu se kljub zanimivi razporeditvi ulic in cest, te namreč brez izjeme tvorijo kvadrate s stranicami po 100 metrov, človek zlahka izgubi. Uvaletni smo bili Franciju za njegovo pomoč. Ulice Buenos Airesa pozna kot svoj lep. Včasih je bil voznik rešilnega avtomobila, vozil je tudi naše ministre in druge pomembne da jih plačnik ne prizna. Po končanem utemeljevanju nam OZG na oblasten način sporoča, da se s 1. julijem 1995 ukinja nočna delurna slulba med tednom in delurstvo ob sobotah in nedeljah, in da vse nujne obiske in intervencije prevzame ZD Bled, kamor se razporedijo v delumo slulbo tudi zdravniki iz Bohinja. V zadnjem delu dopisa OZG predlaga organiziranje deturne slutbe ob koncu tedna in to pod pogojem (tako kot se za drlavo spodobi), da se za to zagotovijo denarna sredstva saj, kot navajajo v dopisu, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi takšne slutbe ne prizna. Na koncu so se na OZG potrudili in nam posredovali finančni plan (celo v DEM), nato pa nam predlagajo, da občina Bohinj skupaj s turističnim gospodarstvom zagotovi potrebna sredstva. Vsebina dopisa je na seji obiske iz Slovenije. Zaupali smo mu stoodstotno. Promet je prav smešen za naše pojme. Oznak na cestah ni, semaforji so postavljeni na skritih krajih, na cesti, ki je široka za tri avtomobile, se jih drenja vsaj pet, skratka, pravi umetnik moraš biti, da pripelješ na teleni kraj. Ker smo bil i v Buenos Airesu le eno noč, je hotel Franci pokazati kar največ. Najprej gremo v La Bocco. Pristanišče Bocca je najstarejši del mesta in hkrati kraj, kjer se je pred davnimi leti naselila močna italijanska skupnost in kjer se je pred 100 leti rodil vroči ritmični tango. Tu so zgradbe natančno take. občinskega sveta občine Bohinj naletela na ostro kritiko vseh občinskih svetnikov, pri občanih pa je le povzročila nezadovoljstvo in negodovanje nad takšnim ukrepom ZZZS kot drlavne institucije. Zato se je občinski svet odločil, da s to izjavo skušamo problem osvetliti tudi z druge plati. Zakon o zdravstvenem var-stu in zdravstvenem zavarovanju med drugim določa, da je R Slovenija tista, ki z različnimi ukrepi uresničuje naloge na področju zdravstvenega varstva. Ena od nalog drlave je tudi ta, da zagotavlja finančna sredstva za izvajanje nalog iz pristojnosti ki jih ji določa zakon. To kar od občine Bohinj zahteva Osnovno zdravstvo Gorenjske ni dollnost občine, kajti občina ni dolina zagotavljati sredstev za plače zdravnikov oz- sredstev za dodatke, ki so sestavni del plače, za katere menimo, da zdravnikom za opravljeno delurstvo nedvomno pripadajo. Tudi zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ureja vsebino in opravljanje zdravstvene dejavnosti, javno zdravstveno slulbo ter povezovanje zdravstvenih organizacij nikjer ne obvezuje lokalne skupnosti, da zagotavlja dodatna denarna sredstva za financiranje deturne slutbe. Upoštevajoč določbe teh dveh zakonov, zahteva OZG nima nobene pravne podlage, zato lahko takšen način označimo kot sprenevedanje in nenazadnje kot izsiljevanje. V dopisu OZG navaja normative, ki se nanašajo na to, koliko zdravnikov pripada Občini Bohinj oz. njenim občanom. Funkcija vseh kriterijev je takšna, da se poigravajo z absolutnimi in relativnimi števili, ne upoštevajo pa realnega življenja. Področje zdravstvenega varstva je nedvomno področje, kjer številke in izračuni, ne morejo odločati o zdravju in livljenju ljudi. Če bodo o zdravju in nenazadnje o livljenju človeka začele odločati številke, odstotki, ipd., se bojimo, da bo drlava prevzela slogan: "Ko si zdrav, delaj in plačuj prispevke, če zboliš, je racionalnejše, da umreš." Prav takšne misli se človeku porodijo v glavi, ko gledaš normative, s katerimi je določeno, koliko zdravnikov pripada na število prebivalcev. (En cel, nekje samo polovico ali 3,5 zdravnika). Menimo, da se ob odločitvi Osnovnega zdravstva Gorenjske niso upoštevali tudi drugi kriteriji, ki so za pravilno odločanje na tako občutljivih področjih, kot je zdravstveno varstvo, še kako pomembni kot so: zdravstvena ogrolenost na nekem območju; povprečna starost populacije, dostopnost območij in demografsko ogrolena območja; razvitost nekega kraja in socialna struktura kot na začetku stoletja. Tudi tivljenje teče po starem. Umazanija je neznanska, tudi vonjave. Edini stik s sodobnim svetom je pogled na stebre in cesto, ki se vije 20 metrov nad naseljem. Je pa v vsaki stvari nekaj dobrega. Neki trg so primerno uredili umetniki, malo zase, malo pa za redke turiste, ki najdejo ali pa si sploh upajo priti iz mestnega vrvela v ta del mesta. Naš obisk pa je bil namenjen umetniku in bohemu, po svoje čudaku, drugače pa prijetnemu gospodu Marjanu Grumu, ki te dolga leta livi v tem okolju. Kar nekaj časa je trajalo, da smo v ozkih ulicah prebivalcev; navade in značaj predpisov, ki predpisujejo ljudi določenega območja. davke in druge dajatve, ki so Našteti so samo tisti dejav- izvimi prihodek občine (W mki, ki so karakteristični za istična taksa, nadomestilo la območje Bohinja. Nesmiselno uporabo stavbnega zemlji je vse te dejavnike posebej Na drugi strani pa drlava* utemeljevati, ker je splošno svojimi institucijami (RVtf * znano, da je ogrolenost pre- Agencija za plačilni promet) bivalcev v zvezi z rakastimi ni sposobna zagotoviti izvrše- obolenji na območju Bohinja vanja teh predpisov, oziroM*, med največjimi v R Sloveniji, zagotoviti, da bi vsi davčni da je odstotek starejših obča- zavezanci izpolnjevali svoje nov velik, da ti živijo na obveznosti in na ta način področjih, ki so telje dostop- pomagali lokalnim skupno*' ni, da nimajo osebnih vozil tim do finančnih sredstev, j tako kot v mestu, da je katerimi bi se lalje reševw socialna struktura prebivalst- takšni in podobni primeri va (pretelno kmečko) slaba in Upoštevajoč našo obraz\°' še bi lahko naštevali. Utev občinski svet občin1 ~, „ x. ,. Bohinj, v imenu obdano* Ob sprejemu odločitve tudi Bohinja, zahteva od M** ni upoštevano dejstvo, da je v trstva J zdravstvo> da zag<>: času letne in zimske turistične sezone (zlasti poleti) v Bohinju veliko število stacionarnih gostov, in da se število pre- irsivu zu zuruvsivu, ti tovi izpolnjevanje obvezno* > ki mu jih nalaga zakon in °» Osnovno zdravstvo G°r enjske prekliče svojo odloc hvalcev oz. motnih uporab- ^ č/bo zaradi teJ odločW mkov zdravstvenih storitev m do hujših ledic, 0 poveča na 10.000 do 15.000. y si ne ie\imo%ismo & Upoštevana tudi ni dnevna pravljeni nositi bremena o*^ migracija ljudi ki je največja govornosti> kajti v take* ob koncu tedna saj je v primeru bo za !to odgovorf Bohinju tudi do 10.000 enod- resorno ministrstvo> posredno nevmh obiskovalcev (kopal- pa tudi Vl in Vlada r Slov* cev). Vse to je po našem mje . mnenju potrebno upoštevati, Spoštovani g minister, O* če se sprejema takšna odloči- Vas pričakujemo, da boste n* lev, saj to narekuje zdrava protest prebrali in nas skulf pamet.------ j_ u^te W Na koncu bi radi poudarili tudi to, da bo takšna odločitev povzročila, ne samo materialne posledice za občane Bohinja (volnja do ZD Bled), temveč se lahko zgodi, da pride tudi do drugih, bolj tragičnih posledic. Gre za to, primer, za katerega velja ' da se zatiska oči pred dejst- "Psi lajajo, karavana fi^ vom, da z delurno slulbo na dalje". Pričakujemo Pa> Bledu, upoštevajoč število lju- smo vredni vašega odgovor di, dostopnost na nekatera Župan območja ter oddaljenost Bohinja od Bleda, ni mogoče zagotoviti občanom in gostom Bohinja takšne zdravstvene storitve oziroma varnosti, kot jo občani, glede na prispevke, ki jih plačujejo, razumeti ter da boste minister za zdravstvo zagof0' vili, da bo ministrstvo izp°ln lo svoje obveznosti določene* zakoni in nenazadnje tj*® kar vam veleva vaša pokucm etika. Ob tem ne skriven0 bojazni, da je to samote ^ 'ašegc Franc Kramar, dipl. '"B* Gospod župan! pričakujejo od drlave. Vito; Kranjskemu lupanu y/ mirju Grosu telim p°s nekaj vprašanj. Zvečer, dne 31. maja1^-ste prišli na kranjsko tel ^ ^ Ker paste bili hudo ni in nerazpoloteni za ^ vore, zato je bilo vse J^j zelo klavrno. Vas je r,"0\-hudo ulalil član sveto, "J* oče je bil partizan in *>. p Premoženja, ki bi bilo v lasti občine, ni veliko. Gre za to, da z znatnim delom premolenja v občini Bohinj na posreden način upravlja drlava (primer: Bohinjsko jezero in Savo Bohinjko pod krinko "strokovne" institucije ekonomsko Zavod za ribištvo, tako da Bohinjci nimajo svojih voda, ki bi jim omogočile ustanovitev ribiške druline). Lokalna skupnost kot taka tudi nima pristojnosti, da bi nadzirala izvrševanje tistih je povezano s portu borci. .tn ft. Ker se je točno veM'^k jih ponižujete, hoteli ste,, t borci s četniki in oomo^ v in belogardidsli skupaj rg. novali dan zmage nao J mom. Mflj Zgodovina sloves m naroda dobro ve, kaj ^0 četniki in belogardist našli vhod v njegovo bajto. Z veseljem nas sprejme in povabi v notranjost. V temnih prostorih ima Marjan svoje zbirke in eksponate. Lani je bil prvič po dolgih letih v Sloveniji na povabilo novinarja g. Jožeta Hudečka. Pravi, da mu je bilo kar všeč. Pokaže nam tudi svoje delavnice, kjer s sinom ustvarjata. Kar malo se začudimo, ko v stanovanju zagledamo novoletno jelko. Seveda, tu je narobe svet; sredi poletja praznujejo novo leto. Malo čudno za evropski okus, kajne? Po krajšem prijetnem pogovoru nas spremi do vrat in se poslovimo. Reči moram, da mi ni žal, da sem ga spoznal okupatorjevi hlapci in jaki slovenskega naroda Nadaljevanje na 25. sir*0' Klemen Volontat Ogledamo si še najSffi ulico na svetu, ki je "°lgM> kakšen kilometer, pa nar°jo-gledališče, ki kraljuje v jV viti zgradbi nekdanje z* niške postaje, pa peš c m '-- ----.„„i,:. bifejev .( t polno trgovinic »>jefli barov. Že močno ,£ nekaj po pol*J*lJj* asado, @u dlf:J leit kaj p sPoznamo južnoameriško jeaju- -i'iru pečen vsaj 40 dkg -kos mesa, praviloma 8° J S ga. V tem mesecu smo 9 takimi zrezki srečali še fi kaj krat. Za naslednji ^ zvečer nam je g. RezeLo' rezerviral vozovnice za c 1100 km odd^njl, bus za Mendozo, postajo. našo Se GORENJSKI GLAS TVS 1 1(ft« £0 an9leščine, prosim za n oški Program: Sladoled P&y£esa,ce. ponovitev; Kapitan 10yrr'ameriška nanizanka nami n'e za 2nanJe, učite se z ^sk?fifmrje mušketirJ'* koproduk-]^ Poročila ls"iZ športni pregled, ponovitev kih " Tedenski izbor: Deset veli-qie4PlsateiJev: James Joyce, an- j?-|0 Obzorja duha 180O £0ber dan' Koroška 18 SS ^ dnevnik cg Radovedni Taček: Goseni- IJkovna9igric pri'iubl'enih Pravljic, 19 oallerievi- nemška serija 53 5lsanka 19 3n 5?banie 3x3 l9Sfi 6* dnevnik 2, Vreme jj"3'1 Sport narS^rla30^' UČ'nk'' kanadska 22 On fe'cnost na preizkušnji 22*in 6 dnevnik, Vreme ž*!^ jutri !ioSova ka Seinfeld, ameriška nanizan-22 $n r 2anka 9ster> ameriška nani- TVS 2 13 X ^tnp 13.40 Zrcalo tedna francno5ak,adi sveta: Maroko, vjteviv'Pustolovski kviz, pono-rnenta; 5 Sola življenja, doku-Ponotit8 oddaJa 162° Sova> 1805 d6V 1800 TV dnevnik 18'dc ^'onalni studio Maribor Po'rvv, i etovni poslovni utrip, Cntev 2' dela 1915 EP v netpL. rjtmični gimnastiki, pos- Ka nrti2 Prage 2005 Gospodars-Odmp aja: 10000 obratov 20.55 21 as Vk angleška nadaljevanka RonLStudio c,ty 2300 Brane ,Cel izza odra ^L55 Poročila 8.00 Dobro |Utro 1°"00 Poročita 10.05 Šolski pro-9ram 11.30 Berlina družba, na-^a,)evanka 12.00 Poročita 12.1» M^bezen 12.45 Polna hiša, amer_ humoristična serija 13.10 ^verna obzorja, ameriška namaka 14.00 Največji zločini m ^ien)a v 20. stoletju, dokumenta serija 14.25 Filmska čarov^ pij 1 dokumentarna serija 14-50 2 sanke 15.00 39 stopnic, angleš-?7fib film 16.30 Hrvaška danes ''•30 Santa Barbara, ameriška V*dWjavanka 18.15 Kolo sreče Dokumentarna oddaja '«•30 Dnevnik 20.10 Hrvaška in S5 21 30 Hrvaška in svet 21.00 ^brovniški poletni festival, pre-JJ?S otvoritve 22.00 Kraljevski »ad, dokumentarna oddaja sJtC;5 dnevnik 22.55 Slika na 2°3-25 Sanje brez meja 18.45T^^B S0- KISU!?*' 16-55 Slika na >, dok °V'tev 1740 Svet v ?n'QuinnUa^entf na serija 18.30 a!'1s Ri'ienška nadaljevanka It Serija ?r^7cown' bumoristič-?eriSka n«."45 P,ice trnovke. S?\^9lešk'"anka 2140 Love" 6t v vohi h nani«nka 22.30 1a°kumentarna serija ^.00 c ^^^^^^^^^^ iS? itd?a 10-05 A shop fll-05 ČLl^«. ponovitev ^^si2nLvrn'ce 1145 17^'edna 12M v/5°p 1225 v,de°s,rani lasiA_^didas st 30 Video strani " 17.25 A shop 2\° Luč sJ'?^ 1905 Rlsanka ioS>ni deS°b,e 20 00 Allca * S'S^e^n!1, 9'asbena odda|a Kfi Vre^'ekarna.nanl,anka 23.25 Adidas Spot tedna 23.50 ^TR,JA n "•0$ ?;<°Dakn *a korakom 6.30 CSa'a n9narT1 900 Umor, je Cr 10.35 COV,,,ev 9"45 Mac Ptlse, oL esol)ska 'adja En-Ponovitev 11.30 Dia- mantni biljard, film 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 MacGyver 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata palača 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Fletch, ameriška komeidja 21.55 Potres v San Franciškem zalivu, ameriški film 23.25 Čas v sliki 23.30 Zadnji nepopustljivi možje, ameriški vestem 1.00 Strašno prijazna družina 1.25 Schiejok vsak dan 2.25 Dobrodošli v Avstriji 4.15 Glavni osumljenec II., ponovitev AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Skrivnost sedmih številk, ponovitev kriminalke 11.15 Slike iz Avstrije 12.00 Cyberville, ponovitev 12.50 Nekoč 13.05 Čas v sliki 13.10 Belize, 1. del 14.25 Doktor Trapper John, serija 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Vaški zdravnik 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih 23.05 Julian Schutting 23.50 Evropska filmska noč: Danska, erotični film 0.00 Babettina pojedina, danski film 1.40 Pele osvajalec, švedski film 4.05 Dan jeze, danski film 5.35 Brezno, danski film 6.50 Uboga Jenny, danski film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 POROČILA: OBJEKTIV GORENJSKE 18 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 ŠOLA JAHANJA II. 20.43 SONČNE POTI PO ŠENČURJU Z JOŽICO SVETE 20.55 EPP blok - 3 21.00 Podelitev Ručigajevih priznanj 21.40 Pred odhodom na svetovno prvenstvo veteranov atletov v ZDA 22.00 Veleslalom za pokal kristalnega gamsa 95 na Ledinah 22.40 Poročila - objektiv Gorenjske 18 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Revija cerkvenih pevskih zborov v Železnikih (4. del) 20.00 7. Groharjev teden v Sorici (5. del) 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov - Kolesarska dirka pokal Loka 95, reportaža 20.40 EPP blok 20.45 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.15 FILM, izbor iz sat. programov ... Videostrani MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 18.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.30 GEO, ponovitev 5. dela 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja 21.50 AR ME D RE-SPONSE, film 23.20 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 19.55 Videostrani 20.00 Napo vednik R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točko, metri, sekunde 15.30 Do KINO godki in odmevi RS 16.00 Terenski studio Naklo 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni program - z Robertom Baumanom in Zvonetom Toma-cem R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Najprej bomo nekaj več povedali o tem, kaj lahko storite zase. Zbrali bomo nekaj drugih zanimivosti, informacijam lahko prisluhnete ob 15.30. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16.15. Ob 17. uri bomo poročali o novostih s številke 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Pokrovitelja tudi tokrat pripravljata nagrajencu prijetni presenečenji. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Iz Tavčarjeve knjigarne 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovi-toviduhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. zgod. avant. rom. ROB ROY ob 18. in 20.30 uri STORŽIČ amer. avant. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 19. in 21. un ŽELEZAR amer. akcij. kom. PREGON ob 18. in 20. un TVS 1 9.50 Otroški program: Zmešnjava v studiu 10.20 Carl - simfonija mojega otroštva, film 12.25 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja, 1. del 13.00 Poročila 13.05 EP v športno ritmični gimnastiki, ponovitev 15.10 Sobotna noč, ponovitev 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Arabela se vrača, češka nadaljevanka 18.40 Fallerjevi, nemška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Strta srca II: Helenine oči, nadaljevanka 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.10 Šport 22.15 Žarišče 22.35 Poslovna borza 22.50 Sova 22.50 Skrajnost, angleška nadaljevanka 23.20 Gangster, ameriška nanizanka TVS 2 14.25 Malo angleščine, prosim 14.50 National geographic, ameriška dokumentarna serija 15.40 Karaoke, razvedrilna oddaja 16.40 Sova, ponovitev 17.10 Gangster, ameriška nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 Javni zavod RTVS v funkciji nacionalne kulture 21.05 Roka ročka 21.50 Ljubezen na preizkušnji, švedska drama 22.30 Svet poroča 23.00 Kolesarska dirka Tour de France, posnetek 23.10 TV jutri HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Polna hiša, ameriška humoristična serija 13.10 Severna obzorja 14.00 Največji zločini in sojenja v 20. stoletju, dokumentarna serija 14.30 Filmska čarovnija, dokumentarna serija 14.50 Gospa, ki izginja, angleški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa barbara, ameriška nadaljevanka 18.10 Kolo sreče 18.50 Besede, besede, besede 19.30 Dnevnik 20.15 Elegija o vrnitvi, dokumentarna oddaja 21.00 V velikem planu 22.30 Dnevnik 22.50 Slika na sliko 23.20 Sanje brez meja HTV 2 17.30 TV koledar 17.40 Slika na sliko, ponovitev 18.25 Ptice trnovke, ponovitev ameriške nanizanke 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Ptice trnovke, ameriška nadaljevanka 21.40 Skrivna orožja, dokumentarna serija 22.10 Stranski učinki, ameriška nanizanka 23.00 HR Top 20 KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Aiica v glasbeni deželi, ponovitev 11.35 A shop 11.45 Spot tedna 11.50 Videostrani 16.30 Spot tedna 16.45 War Birds, ponovitev filma 18.15 Generacija transformerjev 18.45 A shop 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo 20.30 Tropska vročica, ameriška nadaljevanka 21.20 Vreme 21.25 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.55 Računalniška kronika 22.25 Dežurna lekarna, španska nanizanka 22.55 Spot tedna 23.00 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Zlata palača, ponovitev 6.30 Otroški program 9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.45 Macgy-ver 10.35 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.30 Potres v sanfraneiškem zalivu 13.00 Otroški program 13.25 Mila Superstar 13.50 Smrkci 14.35 Otovi Oti-slončki 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 MacGvver 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata palača 18.05 Grad ob Vrbskem jezeru 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Otoki na afriškem nebu 21.10 Komisar Rex 22.00 Glavni osumljenec II, zadnji del 23.45 Čas v sliki 23.45 Čas v sliki 23.45 Ljubezen brez besed, ameriški film 1.30 Strašno prijazna družina 1.55 Schiejok 2.55 Dobrodošli v Avstriji 4.45 Gospod Moto in lestenec, ameriška kriminalka 5.45 Tramvaji sveta AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 Johann Strauss 12.00 Vreme 12.10 Nepal - Med Muktinaom in Laijem Gandakijem 13.00 Čas v sliki 13.10 Tema, ponovitev 14.00 Slika Avstrije 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Akti X, Večna mladost 21.10 Reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.15 Phettbergs Nette Leit Show 23.45 Cannski kolut 1995 0.15 Čas z Julienom, francoski film 1.35 Umetniki za boljši svet 1.45 Pogledi od strani 1.50 Video-noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 OTROŠKI PROGAM: RDEČA KAPICA -IŠČEMO NEGATIVCA 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 UTRIP KRANJA 20.30 ZANIMIVOSTI: Predstavitev novosti tiskalnikov Epson, Hevvelett - Packard in Lexmark na Brdu pri Kranju 29. in 20. 6. 1995 - NIBBLE d.o.o. 20.44 Otvoritev razstave cvetja in obrti v Cerkljah 20.55 EPP blok - 3 21.00 Tema: Nova maša g. Mitja Leskovarja na Kokrici, 2. 7. 1995 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18. 19.20 in 21. uri. 19.00 Šolski utrinki (informatvino-poučna oddaja OŠ Železniki) 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 ŠKOFJELOŠKI KULTURNI UTRIP 20.40 EPP blok 20.45 Športni pregled dogodkov, kolesarska dirka pokala Loka 95, ponovitev reportaže 21.15 Nedeljska reportaža - naš gost Mitja Klavora ... Videostrani MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 15.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.00 VESELA NEDELA, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 AVTODROM MMTV, oddaja o avto-moto športu 21.05 Spot tedna žive scene 21.10 Čudežna trava, dokumentarna oddaja, 1. del/7 21.40 The Johnson's, film 23.10 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.30 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 19.55 Videostrani 20.00 Napovednik TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - ... Prenos 7. seje občinskega sveta občine Medvode R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Kulturni spomeniki na Gorenjskem 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 Mhz iz Tržiča. Najprej gost v studiu, Franci šarabon, ob 14.30 sledi oddaja Na štirih kolesih. Ob 15.30 bo na sporedu informativna oddaja, pe še kakšna zanimivost. Ob 16.10 sledijo obvestila, informacije z Deutsche VVelle ob 16.15, sledi lestvica Air play Slovenia. Spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. Ne pozabite na 13. lekcijo tečaja English one to one ob 17.40. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna (Popoldan z Bracom Korenom) 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica: Devet izpodTriglava 16.30 Domače novice 17.00 Kviz-koteka Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za country 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Ra Slovenija 16.30 Sindikat 17.30 Poletno torkovo popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJU BLJ AN A: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Bančne informacije Nove LB 17.15 Novice 19.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHVTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop.inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. zgod. avant. rom. ROB ROY ob 18. in 20 30 uri STORŽlC prem. amer. drame KAZNILNICA ODREŠITVE ob 21 uri amer. avant. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 19. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. kom. NORI PROFESOR ob 20 30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film pSahSSSmS ■ PLflVfl LAGUNA Preživite tudi letos ugodne počitnice » vaših sončnih lagunah POLPENZION ŽE OD 35.- DEM (+ tur. taksa) (Paviljoni Bellevue, sobe s prho in WC) OTROCI DO 12. LETA MAJO DO 50 % POPUSTA NAJEM APARTMAJEV ZA 3 OSEBE ŽE OD 55.- DEM (+ tur. taksa) (apartmaji Bellevue) Ljubiteljem kampiranja med hrasti priporočamo: Naturistični center Ulika in kampe Zelena laguna, Bijela uvala in Puntica. INFORMACIJE Agencija Vašega zaupanja ali pa Plava laguna, Poreč Tel. 00 385/52/451-822, 410-202 Fax. 451-044 A peukkn^ TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24, 64000 Kranj, Slovenija, tel./Tax: 00 386 64 22 32 85 /r znižanje cen v hotelskem kompleksu Bernardin Portorož 5- dnevni paketi v sezoni že oo 19,500 SIT dalje 7* dnevni paketi v sezoni že od 27.300 SIT dalje S* še vedno nekaj prostih apartmajev in zasebnih sob na slovenski obali - 7 dni že od 14.800 SIT dalje S* ugodna ponudba aranžmajev na hrvaški obali • dodatno znižanje cen S* NOVO aranžmaji v tujini z odhodom z Brnika -nudimo možnost ODLOŽENEGA PLAČILA S* NOVO ugodne ponudbe počitnic v klubih (vsa hrana, pijača, športi vključeni v ceno) Dominikanska republika.Turčija, Španija z odhodom iz Avstrije S* NOVO počitnice v zadnji minuti na Kanarskih otokih OGLASITE SE V NAŠI AGENCIJI IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONUDBI! Turistična agencija PELIKAN, Glavni trg 24, Kranj, TT064/22 32 85 MARICA ZUPANC Z MEGGITOURSOM V GARDALAND... Včeraj, natanko ob 8. uri, je komisija bralcev GG opravila javno žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke Turistične agencije MEGGI TOURS škofja Loka. Očitno so tri zelo privlačne nagrade in začetek počitnic (s tem pa več časa za reševanje križank) prispevali k temu, da se je v bobnu vrtelo kar 1936 rešitev. Nagrajenci: 1. Obisk Gardalanda: MARICA ZUPANC, Selca 14, 64227 Selca 2. Obisk Mirabilandije: VIDA KRČMAR, Šorlijeva 25, 64000 Kranj 3. Nagradni izlet v Lenti: ŠTEFAN GREGORČIČ, Kovorska 51, 64290 Tržič /IfV ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPUCE Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene družinske počitnice v ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE V poletnih mesecih - JUNIJ, JULIJ, AVGUST -smo za vas pripravili aktivne programe POČITNIC ZA VSO DRUŽINO. Devet bazenov, tobogani, športni park z igrišči na umetni travi in peščenimi teniškimi igrišči, opremljenimi z reflektorji, kolesarjenja, izleti in veliko zabave, za najmlajše razposajenost v počitniškem klubu - vse to za nepozaben dopust. • 5-dnevne počitnice že od 361 DEM (polpenzion - hotel TERMAL) • 7-dnevne počitnice, že od 488 DEM (polpenzion - hotel TERMAL) VELIKE UGODNOSTI ZA OTROKE, DODATNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE, MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE S ČEKI SLOVENSKIH BANK ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12, 69 221 Marijanci telefon: (069) 48 210, 48 106, telefaks: (069) 48 607 4* ZDRAVI UŠĆE LAŠKO ZDRAVJE POČITEK SPROSTITEV Dnevna menjava termalne vode v bazenu - večji zdravilni učinek Nudimo počitniške, zdravstvene in vikend programe-Ugodni popusti za upokojence in družine. Informacije in rezervacije po tel. (063) 731-336 Zdraviliška c. 4, 63270 LAŠKO, tel. (063) 731-312, fax. (063) 731-347 NAGRADNA KRIŽANKA OThfrPriJđ, VIKTORIJA, d. o. o., Kranj, Skalica 1 tel.: 064/324-734 Čas pred počitnicami je primeren za nakup novega avtomobila. V podjetju Viktorija Kranj, ki je pokrovitelj tokratne nagradne križanke, imajo v zalogi veliko izbiro vozil Opel in Ford, iz katere priporočajo: *Opel Corsa 1.2i svving letnik 1/95 (dve varnostni zračni vreči, centralno zaklepanje, električno pomična zatemnjena stekla) za 17.640 DEM *Ford Fiesta 1.1 navy letnik 1/95 (varnostna zračna vreča za voznika, centralno zaklepanje, električno pomična zatemnjena stekla) za 15.890 DEM, *Ford Escort 1.6 16V letnik 12/94 (klima, varnostna zračna vreča za voznika, servo volan, električno pomična stekla, centralno zaklepanje) za 23.500 DEM. Rešitve križanke (geslo) pošljite najkasneje do četrtka, 20. julija 1995, na naslov: pa bomo pri Gorenj^jj. Gorenjski glas, Zoisova 1, glasu dodali še pet to'jpo 64000 Kranj. Podjetje Viktor- nih nagrad v vrednosti r ija bo za tri izžrebane reše- 1.000 tolarjev. valce pripravilo nagrade: 1. nagrada: avtoradio /(t 2. nagrada: zvočniki antena za avtoradio ^ 3. nagrada: garnitura P prog za avto ookrovif*ji POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 21. STRAN • GORENJSKI GLAS julija 1995 gorenjska banka uvedla deljen delovni čas Se vedno premalo uporabljajo bankomate zvesti nameravajo provizijo pri dvigu manjših zneskov gotovine na bančnem okencu ^u''Ja " ^ deljenim delovnim časom marsikdo ni tam še vedno težave. Največje —* —»«11 bi s°Vr -ne stran^e> ne zaposleni, vendar je težko verjeti, da pa so v Cerkljah in Šenčurju ter ena* renJsk» banka vrnila na starega, saj je novega uvedla kot v Bohinjski Bistrici. Marija cinvoniii l.indie še vedno premalo Gašperšic, vodja oddelka za r KOLIKO JE VREDEN TOLAR ,-*« ucijcn ueiovm cas, vendar so ekspoziture v večjih frajih še vedno odprte neprekinjeno, ves dan. Deljen delov-čas je narekoval septembra lam sprejet bančni dogovor, ki Predvideva do triurno prekinitev sredi dneva, ter seveda racionalizacija poslovanja, saj s tem zmanjšujemo stroške, pravi v«s»Uj Koman, pomočnik direktorja Gorenjske banke. Pohvalnice Gorenjske banke pa *° 5e vedno odprte ob sobotah ^poldne, medtem ko imajo dfuge banke večinoma zaprto, ^Prte pa le dežurne posloval-mce v največjih krajih, denimo v Ljubljani. 2 deljenim delovnim časom Marsikdo seveda ni zadovoljen, Pritožujejo se stranke, nezadovoljni so tudi bančni uslužbenci, toda težko je verjeti, da bi se vrnili na star delovni Uslužbence je to velika sprememba, ki je ne spremljajo b°h> plače, voljstvo vse odsotnosti pri bančnih okencih nadomeščajo z zaposlitvami za določen čas, petnajst so jih že tako zaposlili, nekaj pa tudi med počitnicami. Zaradi deljenega delovnega časa je tti*— Uh* ^"V'h bank v Sloveniji. Ljudje še vedno premalo Gašperšic, vodja oddelka ^Porabljajo bankomate, nedvomno tudi zaradi strahu pred" posle z občani, je povedala, da ^jem, čeprav je povsem odveč. Še počasneje kot dvigi gotovine vse odsotnosti pri bančnih Uveljavlja plačevanje položnic s pomočjo bankomata. za?°r,fniska banka je kot ena uporabljali bankomate, ki so uvedi V ^ovemJ' aPrila letos najpreprostejša pot do goto-h». a. beljen delovni čas, ven- vine, s pomočjo nekaterih je moč plačati tudi položnice. Gorenjska banka ima zdaj postavljenih šestnajst bankomatov. zadnjega so pred dnevi instalirali v Železnikih, samo letos pa so kupili sedem novih. Bank-omati so bili pred leti zelo drage naprave, zdaj jim cena pada in bankomat, ki omogoča tudi plačevanje položnic stane od 50 do 60 tisoč mark. Med šestnajstimi zdaj plačevanje s položnicami omogačajo bank-omati pri Globusu, na Planini in na Prešernovi v Kranju, na Trati pri Škofji Loki, v Žireh, v Železnikih, v Bohinjski Bistrici, na Bistrici pri Tržiču in na Plažu na Jesenicah. Samo maja letos so v Gorenjski banki izdali 1.200 novih kartic, skupaj jih je tako že skoraj 15 tisoč. Promet z njimi čas. Za se povečuje, aprila se je povečal za 11 odstotkov, maja za 18 odstotkov, zabeležili so že več kot 70 tisoč nakupov. Želimo si, da bi ljudje še bolj uporabljali namreč nekaj uslužbencev banko zapustilo, seveda predvsem tisti, ki so ostali doma in se dokončno odločili za obrt, kmetijo itd. Tisti, ki jim služba pomeni edino socialno varnost so se seveda morali prilagoditi, kar je težko zlasti za ženske z majhnimi otroki, takšnih pa je seveda za bančnimi okenci dosti. • M.V. MENJALNICA Agencija je NFD povečala dovoljeni kapital NFD spet vpisuje certifikate Kranj, 5. julija - Nacionalna finančna družba (NFD) bo v ponedeljek, 10. julija, ponovno začela vpisovati certifikate oziroma ponujati delnice svojih skladov. Prednost bodo imeli vsi, ki so jih pri prvem vpisu zaradi prenapolnjenosti skladov zavrnili, seveda pa tudi vsi drugi, vendar pa dodatna ponudba delnic ni visoka. zato je nezado- ,u0stvo razumljivo Nekateri da bi ljudje se doij uporaoiiau 50 sicer že zdaj odhajali domov bankomate, tudi za plačevanje opoldne >-- -• «--«- —«1—. v^r c«» 7HIM(6GTX Imenska vozila jtoKTAGEInRi 34.990 DEM SpWUGEMRDi 36.990 DEM KREDITI IN LEASING R'bno pri Bledu JeL(064)78-411 19.990 DEM 22.990 DEM uveljavlja, zato te dni začenjamo z izobraževalno akcijo, pravi Vasilij Koman. Tudi takšne stranke so, ki niti kartice niso dvignile v banki, zato jih bodo zdaj pozvali. Izpiskom s tekočega računa pa so ta mesec dodali navodilo za uporabo bankomata. Z vpeljavo t.i. POS sistema bodo še letos povečali varnost kartic, ki bo večja tudi za trgovce, če bodo seveda preverili vsoto na računu. Ko bodo izobraževalne akcije mimo, nameravajo uvesti provizijo za dvig gotovine s tekočega računa pn bančnem okencu, za nižje zneske seveda, ki jih je moč dvigniti na bankomatu. Gnečo pred okenci pa skušajo zmanjšati tudi večjo hitrostjo poslovanja, ki so jo že povečali v Železnikih, novo linijo so uvedli v Žireh, vendar imajo NFD je prvi vpis oziroma prvo izdajo delnic zaključila januarja letos, še pred iztekom šestmesečnega roka ji je svoje certifikate zaupalo več kot 120 tisoč državljanov. Vrednost njihovih certifikatov ie bila bistveno večja od dovoljenega skupnega zneska kapitala 28,5 milijarde tolarjev, ki ga lahko upravlja posamezna družba za upravljanje. NFD je Agencijo za trg vrednostnih papirjev prosila za povišanje dovoljenega skupnega kapitala na 35 milijard tolarjev, odobritev so zdaj dobili, zato bodo delnice petih nižjega zneska nedvomno pošla pred rokom. Pred začetkom druge emisije delnic je direktor NFD Stane Valant povedal, da so zamudnike že pred časom obvestili, da lahko svoje certifikate vložijo tudi kam drugam, vendar se jih je velika večina odločila počakati, kar razumejo kot veliko zaupanje in hkrati seveda kot odgovornost. Skladi NFD so na dosedanjih dražbah sklada za razvoj že kupili delnice nekaj uglednih slovenskih podjetij, kot so Lek Ljubljana, Merkur Kranj, Živila Naklo, Trimo Trebnje in tako lastnikom del- - — vrt' bili zaiO DOUU ucnuit w»»m — —-- - skladov NFD spet na voljo za nic njihovih skladov omogočili vpis certifkatov. Pri tem bodo dobro naložbo imeli prednost vsi tisti, ki so januarja zaradi prenapolnjenosti skladov vpis zamudili. Seveda pa jih bodo lahko vpisali tudi vsi drugi, seveda pa bodo morali pohiteti, saj bo tokratna izdaja delnic zaradi bistveno % SUZUKI KALCIT, d.o.o. Č. Talcev 69, 64000 KRANJ tel. 331-013__ PODTRGovci SERVISERJI ou.G( tel.:83-902 ftiBim ^L: 242- 779 SR***« *L:S;,»I.5I« STARO ZA NOVO KREDIT 10% na 4 leta poskusna vožnja Del. čas. od 8. do 12. ure m od 15. do 18. ure svvift H/B 1,3 GL 3v svvift H/B 1,3 GS 3v svvift H/B 1,3 GSE 3v svvift H/B 1,3 GX 5v svvift H/B 1,3 GTI 3v swift H/B 1,3 cabrio svvift sedan 1.3 GL 4v servo baleno H/B 1,3 GL 3v balono H/B 1,6 GL 3v baleno H/B 1,6 GS 3v baleno H/B 1,6 GS 3v ABS baleno sedan 1,3 GL 4v baleno sedan 1.6 GLX 4v baleno sedan 1,6 GLX 4v ABS samurai LX samurai VX samurai VX/HD vitara LX 16V 3v vitara VX 16V3v vitara 5 vitara 5 V6 vitara 5 V6 ABS carry van samurai LU samurai VU vitara LU 8 V vitara 5 LKW 16.990 DEM 18.990 DEM 19.990 DEM 19.990 DEM 21.990 DEM 21.990 DEM 18.990 DEM 21.990 DEM 23.990 DEM 24.990 DEM 26.990 DEM 23.990 DEM 26.990 DEM 28.990 DEM 24.390 DEM 24.690 DEM 24.700 DEM 34.700 DEM 34.700 DEM 39.700 DEM 46 990 DEM 49.990 DEM 16.450 DEM 21.500 DEM 21.700 DEM 26.490 DEM 34.990 DEM POHITITE Z NAROČILI! M KREJS^r-r-1 PRODAJNEM TEČAJU NOVE "*SflK POLOGA • TESTNA VOZILA ■ POPUSTI | |j ^ NA DAN PLAČILA ^*MRE7FWVMiunc,nw SERVIS, GARANCIJA. KREDITI, LEASINGIj KMEČKI STROJI kovinOtihna PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loko, Kidričevo 26, Tel.: 064/634-800 BELA TEHNIKA IN 0SP0DINJSKI APARAT HLADILNIK Z ZAMRZOVALNIKOM GORENJE HZK 33.3 79.440 GORENJE Z023.3 58.320 GORENJE HZK 26.3 57.990 HLADILNIKI CANDYCTA143 43.990 SESALEC R0VENTA 1400 W 27.990 KAVNI AVTOMATI 5.643 28.133 APARAT ZA SLADOLED 15.381 AKUSTIKA__ KAMERA SONT 136.576 TRANZISTORJI Z MAGNETOFONOM IN CD OD 8.670 DO 48.604 STOLP S CD PHILIPS 75.500 TV SELEČO S TTX37E 36..990 TV GORENJE V0VAGER 51 44.990 TV GORENJE V0 V AGER 55 53.200 VRTNE KOSILNICE OD 23.644 D A U F IN PROGRAM GARDENA VELIKA IZBIRA ROČNEGA ELEKTRIČNEGA ORODJA ISKRA, BOSH IN BLACK & DECKER UGODNI PLAČILNI POGOJI Enkratno poletno potovanje po severni Nizozemski: otok Terscheling, Frizija, Holandska in Amsterdam, s pravimi holandskimi kolesi in staro jadrnico! Odhod: 3. 8. 1995, 6 dni, cena 870 DEM (možnost obročnega plačila). Zahtevajte podroben program, število prijav je omejeno, zato eohitite! si počitniški programi na enem mestu! Posebno ponudbe! Turistična agencija CHEBUL INT.. Radovljica Tel.: 064/715-031. fax: 064/715-872 Odprto: pon. - pet. 9. -12.30 ure m 16. - 18.30 ure, sob. 10. - 12. ure 1 DEM i 1ATS 100 ITL A BANKA (Kftnjjrtic) 81,50 AV AL Bled 81,60 AVAL Knnjtka gori 81,50 CREDITANSALT d.d. U 81,50 C0HA,Kran| EROS(Starl Mayr), Kranj GEOSS Medvod« GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d.Kranj rlDA-trtnica Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš IURIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA Kranj MIKELStnflsce PBS d.d. (na vseh poštah) ROBSON Mengeš SHP-&ov. hran. In pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica SLOVENIJATURIST Jesenice ŠUM Kranj TALON Žel. postaja Trata, Šk Loka TALONZg. Bitnje TENTOURS Domžale TROP1CAL Kamnlk-Bakovnik UBKd.d. Šk.Loka WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor MLFAK Tržič POVPREČNI TEČAJ 82,05 81.85 81,85 82,00 11,45 11,55 11.53 11,45 NE POSLUJE VEČ 81.70 82,00 11.55 81,90 82,35 82,09 81,85 81,79 82,05 81,95 82,20 82,00 81,95 81,80 81,90 81,95 81.70 80,90 81.60 81,70 81,74 81,55 81,60 81,80 81,70 79,90 81,75 81.80 81.20 81,90 81,55 81,70 81.70 81,70 81,50 81,75 81,30 81.70 81,70 81.80 81,51 82,08 81,90 81,90 81.90 82.00 81,88 81,95 82,00 81,95 81,90 81,96 11,57 11,27 11,40 11,54 11,60 11,45 11,52 11,54 11,56 10,60 11,60 11,57 11,35 11,27 11,46 11,57 11,58 11,58 11,50 11,56 11,48 11,57 11.56 11,58 11.47 11.65 11.65 11.65 11.65 11,60 11.62 11,71 11.65 11,60 11,65 11,65 11,65 11,64 11,64 11,58 11,65 11,60 11,74 11,65 11,62 11.65 11,65 11,70 11,60 11,65 11,64 11,62 11,59 11,64 6,80 6,90 6,80 6,80 7,00 7,00 6,62 6,80 7,00 6,92 6,95 6,85 6,90 7,00 6,35 7,00 7,00 6,80 6.62 6,85 7,00 7,00 7,00 6,90 7,05 6,90 6,95 6,90 7,00 6,88 7,22 7,20 7,20 7,05 7,10 7,10 7,35 7,19 7,08 7,05 7,20 7,17 7,10 7,20 7,20 7,08 7,07 7,10 7,20 7,10 7,15 7,15 7,30 7,15 7,18 7,10 7,10 7,10 7.14 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. menmu m Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 Ponovno vpisovanje certifikatov v sklade NFD bo potekalo na vpisnih mestih poslovnih enot Abanke, Banke Celje, Dolenjske banke, Gorenjske banke in Zavarovalnice Adria-tic ter na sedežu NFD v Ljubljani, Trdinova 4. Vsem, ki bodo to želeli napraviti po pošti, pa bodo poslali pooblastila, ki jih je potrebno izpolniti. SLOVENSKE ŽELEZARNE TOVARNA VUAKOV a «j— TOVARNA VIJAKOV 41 plamen WAW KROPA d.0.0. objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo tovornega vozila FAP 1616 B, letnik izdelave 1979, prevoženih 727994 km. Vozilo je v voznem stanju, vendar neregistrirano. Izklicna cena vozila: 410.000 SIT Javna dražba bo potekala v torek, 11. julija 1995, ob 12. uri. Prodaja bo potekala po sistemu videno - kupljeno. Dražbe se lahko udeležijo pravne in poslovno sposobne fizične osebe. Ponudniki morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10 % izklicne cene pri blagajni podjetja. Neuspelemu draiitelju moramo varščino vrniti takoj po končani dražbi, kupcu pa všteti v kupnino. Prometni davek plača kupec. Kupec mora kupnino poravnati v osmih dneh, sicer varščina zapade. Varščina zapade tudi, če dražitelj odstopi od nakupa. V navedenem roku, vendar ne pred plačilom, mora kupec odpeljati tovorno vozilo. VELIKA IZBIRA in UGODNE CENE Gradbeni material, barve in laki, elektromaterial, okovje in vijaki, orodje in zeleni program. NOVO: GRADBENI LES r ... 6 T. '••. '*?v } J f 1 1 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Lubadarja manj kot lani Najbolj ogroženo območje je od Kranja do Cerkelj - Pojav gosenic s strupenimi dlačicami Kranj, 6. julija - "Lubadarja je bilo letos manj kot prejšnja leta. Kakšna je škoda, ki jo je napravil, pa se bo razkrilo ravno v prihajajočih poletnih dneh, ko so za lubadarja tudi najboljši vremenski pogoji," je dejal Janez Ponikvar, vodja Odseka za gojenje in varstvo gozdov pri Zavodu za gozdove - Območna enota Kranj. Smrekov lubadar se prvič pojavi že v drugi polovici aprila, ko se živo srebro v termometru za nekaj ur dnevno dvigne nad 16 stopinj celzija. Ponikvar pravi, da je tedaj tudi čas, da se pripravijo lovne pasti - črne skrinje in lovni kupi. Črne skrinje so režaste pasti, v katere dajo umetno snov feromon, ki ga uvažajo iz Nemčije. Feromon s svojim značilnim vonjem zvabi lubadarja v past, od koder ne more uiti. Po Gorenjskem je letos postavljenih okoli 700 takih skrinj, od tega jih je polovico na območju od Kranja do Cerkelj (Čirče, Hrastje, Šenčur), ki je že nekaj let najbolj ogroženo. Ponikvar pravi, da vsakih štirinajst dni čistijo skrinje po vsej Gorenjski. Lovne kupe naredijo tako, da ogulijo debla in jih vodoravno položijo na tla. Poleg njih postavijo kupe iz vej na tak način, da debelejše veje gledajo navzven. Ko se lubadar nabere na deblu in lovnem kupu, ga uničijo ali z ognjem, kar je danes redek pojav, ali pa s kemičnimi strupi. Ponikvar pravi, da že nekaj časa uporabljajo okolju prijazno strupivo Beltrin, ki je domače izdelave, in ki se veliko hitreje razgradi od prejšnjega strupiva, ki so ga uporabljali v te namene. Zavod za gozdove opravlja redno kontrolo po vsej Gorenjski in ogrožene smreke tudi redno odstranjuje. V primeru, da gre za gozdove v zasebni lasti, lastnika obvestijo o stanju njegovega gozda, ki mora nato v desetih dneh gozd očistiti. "Treba pa je opozoriti vse kmete, ki sami sproti čistijo svoje gozdove, da so po zakonu dolžni prijaviti vsako posekano drevo," opozarja Ponikvar. Letos pa se je v gorenjskih gozdovih pojavil tudi hrastov sprevodni prelec, ki objeda listje hrasta. Te gosenice imajo strupene dlačice, ki od njih odpadajo, veter pa jih lahko ponese tudi po okolici. Ker te dlačice povzročajo neke vrste alergijo (rdeče pike po koži, ki strašansko srbijo), v Zavodu za gozdove svetujejo, da bodite ob nedeljskih sprehodih po gozdovih pozorni in se izogibate srečanja s hrastovim sprevodnim prelcem. • Simon Šubic Kmetijski nasvet Zatiranje krompirjeve plesni Opazovalno napovedovalna služba za varstvo rastlin pridelovalcem krompirja priporoča, da proti krompirjevi plesni uporabijo ridomil MZ72VVP, s primernim razmikom škropljenja od 10 do 12 dni. Pridelovalcem, ki so ridomil MZ uporabili že dvakrat, služba priporoča ponovno uporabo dotikalnih fungici-dov. Svetujejo redno pregledovanje njiv zaradi ličink koloradskega hrošča. Ker slednji lahko postane odporen na določeno skupino insekticidov, ni priporočljivo vedno uporabljati insekticida iz iste skupine. Zato priporočajo izmenično uporabljanje organske fosforne estre in sintetične piretroide. Obnovljena radovljiška gozdna učna pot Učilnica brez stolov in klopi Radovljica - Pred dobrim tednom dni je na obrobju Radovjice ponovno zaživela prenovljena gozdna učna pot. Pred osemnajstimi leti jo je takrat še v okviru starega Gozdnega gospodarstva Bled zasnoval gozdar Nikolaj Lapuh, ki je sodeloval tudi pri njeni prenovi. Tudi radovljiška gozdna učna pot, ki so jo v vseh letih obstoja obiskale številne, predvsem šolske skupine, je zaradi reorganizacije v gozdnem gospodarstvu, pa tudi zaradi vandalizma in ne nazadnje več-nega pomanjkanja denarja, v zadnjem času vse bolj propadala. Zato so se v blejski območni enoti Zavoda za gozdove, katerega pristoj-n o s t je tudi izobraževanje mladine, javnosti in lastnikov gozdov, skupaj s krajevno skupnostjo Radovljica in lokalnim društvom za varstvo okolja odločili za obnovo. Z deli so začeli že lani, večino pa opravili to pomlad, ko so na pot postavili nove informativne table, obnovili poti, objekte, kot so klopi, kozolci, parkirišče, ter postavili osem novih informativnih točk. Tako ima sedaj 26 postaj in kar 17 tabel, na katerih so predstavljene različne drevesne vrste. Denar za obnovo, okoli 10.000 nemških mark, so zagotovili Sklad kme- tijskih in gozdnih zemljišč, krajevna skupnost in društvo za varstvo okolja, izvajalec del JJ PA VI f O STOIMTE TUBE NEKAJJ ZASE! PRISKRBITE SI VARNEJŠO, LEPŠO PRIHODNOST Z ŽIVLJENJSKIM ALI RENTNIM ZAVAROVANJEM ZAVAROVALNICE TIMGILAV RENTNO ZAVAROVANJE POMENI PREMIŠIJENO NALOŽBO V PRIHODNJO SOCIALNO VARNOST TO JE VARNO NALOŽEN KAPITAL, S KATERIM SI LAHKO ŽE DANES ZAGOTOVITE DODATNO POKOJNINO, KI JO LAHKO PREJEMATE VSE DO KONCA ŽIVLJENJA. ŽEVEJENE&KO ZAVAROVANJE LAHKO SEBI IN SVOJIM BLIŽNJIM OMOGOČITE VARNOST, ZAUPANJE, TRDNOST, DA VAM LAHKO V KATEREM KOLI TRENUTKU PRISKOČI NA POMOČ NAJVEČJA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA TRIGLAV ZA VSE DODATNE INEORMACIJE IN SKLENITEV ZAVAROVANJA OD 9. DO 12. IN OD 15. DO 18. URE TELEFON: 064/310-529 Vsebina gozdne učne poti je predstavljena tudi na števili informativnih tablah: prva od njih spregovori o mešan* gozdu, druga o tem, kako je človek s svojimi posegi v °kp'J. naravo nemalokrat uničil. Ena od tabel govori tudi o razl'cn funkcijah gozda, pa o geološki sestavi tal, o spravilu 'eS* kakršen je bil včasih, o živalih in ne nazadnje tudi vetrolomu, ki je pred dobrimi enajstimi leti pustošil tudi P tem področju. Nikolaj Lapuh, ki je postavljal gozdno učno pot v Radovljici že pred osemnajstimi leti, je tudi avtor novih napisov in obilke tabel. Skupaj z Milošem Gregorčičem sta si v okviru Društva za varstvo okolja, Društva gozdarjev in Zavoda za gozdove ze dolgo prizadevala za obnovo učne poti, ki je v Radovljico vedno vabila številne šolarje. Tehnično koordinacijo in nadzor del so opravili na krajevni enoti Zavoda za gozdove v Radovljici. pa je radovljiška enota Gozdnega gospodarstva Bled. Vseh 2.500 metrov poti poteka po zasebnih zemljiščih, katerih lastniki se z uporabo gozda za takšne namene tudi strinjajo. Obiskovalcem učne poti, ki si želijo več podrobnejših informacij, je po dogovoru na voljo kar pet strokovno usposobljenih vodičev, zanje pa se je moč dogovoriti na krajevni enoti Zavoda za gozdove v Radovljici. Poleg tega je v načrtu še priprava novega vodiča po poti, ki bo po načrtih nared že prihodnjo sezono. Vodič bo, kot zatrjuje- jo na Zavodu, napisan poljub' no in namenjen čim Širšem" krogu ljudi, tako kot je gozdn* učna pot namenjena osnovnošolcem, pa tudi tistim z akademsko izobrazbo. Pri tem Pa. poudarjajo, da vsekakor & namenjena kolesarjem, jez"6' cem in tistim, ki v (žal) vedn° večjem številu tja vodijo svoj« štinnožne prijatelje. Slednji & le, da za seboj največkr« puščajo obilico nesnage, r. lastniki ne pospravijo za C mi, temveč tudi vznemi"!^ divjad, ki zaradi tega beŽ'^ tod. • Besedilo in sliki- 1 ' Ahačič Nesreče s traktorji in policija Opozorila kot napad na kmečki stan Lani traktoristi na Gorenjskem povzročili Opozorila policije kot napad na kmečki stan Kranj, 6. julija - K slabi prometni varnosti na gorenjskih cestah svoj delež prispevajo tudi traktoristi, ki pogosto vozijo s tehnično nebrezhibnimi traktorji, zelo pogosta je vožnja brez ustreznega izpita in še večkrat se dogajajo nesreče pri delu. Nova prometna zakonodaja bo ostrejša tudi do traktoristov. Tako ugotavlja Ivan Demšar, prometni inšpektor UNZ Kranj in dodaja, da se kmetovalci premalo zavedajo, da morajo prav tako spoštovati prometne predpise. Veliko prometnih nezgod, v katerih so udeleženi tudi traktorji, se zgodi zato, ker vozniki nimajo ustreznega izpita, pogosto pa vozijo tudi pod vplivom alko hola. Niso še tako daleč časi, ko je vsak, ki je imel opravljen izpit za osebni avtomobil, lahko samo na tej osnovi pridobil tudi dovoljenje za vožnjo s traktorjem, čeprav povsem brez izkušenj, pogosto pa za traktorskim volanom sedijo tudi otroci. Lani so gorenjski policisti zalotili 69 voznikov traktorjev brez ustreznega dovoljenja za vožnjo, med povzročitelji prometnih nezgod, ki pa so se vse k sreči končale z materialno škodo, pa je bilo pet traktoristov. Med pogostimi vzroki za prometne nezgode so tudi traktorji, ki ne ustrezajo predpisom po tehnični plati, saj se še vedno najdejo takšni brc/, varnostnega loka ali kabine, brez ustreznih signalnih na- prav, pogosto pa so tudi neregistrirani in nezavarovani, kar otežuje povračilo škode ob prometnih nezgodah. "Pogosto se na traktorskih prikolicah, ki so namenjene za prevoz tovora, vozijo tudi ljudje, tovor je naložen preko stranic in zakriva signalne naprave na prikolicah, če jih sploh ima. Zaradi nepravilno naloženega tovora in vožnje ljudi na prikolici se jc zgodila tudi zadnja traktorska nesreča na Zgornji Dobravi," dodaja prometni inšpektor Ivan Demšar. Med prometnimi nezgodami s traktorji so tudi delovne nezgode, vzroki zanje pa so največkrat neobvladovanje traktorja, preobremenitev prikolice, nepravilna stran vožnje, neprilagojena vožnja po strmini, prehitra vožnja, prikolice brez zavor, nepravilno prestavljanje in podobno. Prometna policija je za zdaj tudi pri kaznovanju prometnih prekrškov traktoristov bolj ali manj brez moči, kmetovalci pa, namesto da bi v večji meri upoštevali prometne predpise in poskrbeli za brezhibnost traktorjev, opo/onla in druge 5 prometnih nezgod ' Premalo preventiv« ukrepe policije sprejemajo k°' napad na kmečki stan. ^ Z novo prometno zak°n v daio tudi voznike traktorjjj čakajo višje denarne kaz prav tako pa tudi predla?* točkovni sistem. Do zdaj i bilo \ud\ premalo slorj^o £ področju preventive. "Na tošnjem Kmetijsko g°zd?0 s kern sejmu v Kranju je 011 a strani AMD Kranj in Sveta^ preventivo in vzgojo v cest"(ja-prometu organizirano VtL ^. vanje na temo uporabe t torjev. Sam sem se te . jredavanje^F* pripravil na preuM,""ijatkOY' pravil sem tudi vrsto po" ^\) toda predavanja se je ^ so velikemu številu ljum. #n: na sejmu, udeležil« samo ^ ci Srednje kmetijske *JJ ' -'dava ci Srednje kmetijske s J £ jih je pripeljal učltclJ,'iaV3if tisti! ki bi jim bilo prtgSj najbolj potrebno," JJ*' umivan Demšar. posabljanja voznikov a10< r-sne c bi mSrale kPS%j5 zadruge in svetov^ ^ Seveda pa največ U" ^ V ijo voznik, traktorjev * $ se premalo zavedajo, traktor iz uporabne^ gu oh nezgod, spremem ben stroj, saj ruso M bfc tije, k. so ^,a;radi^ jOtpodarjCV prav . reč s traktorji. • ^ UREJA; Vilmi Stinovnik U5*nes kolesarska dirka v Škofji Loki PRIJAVLJENI VSI SLOVENSKI KLUBI Jl^dsednik organizacijskega odbora dirke in škofjeloški župan Igor Draksler in direktor e*sa Janoš Petrač sta podpisala pogodbo o pokroviteljstvu Peksa nad dirko. škofja Loka. 7. julija - Kot !u V torek povedal novinarjem Jrektor dirke Tomaž Poljanec na startu današnje dirke v škofji Loki, začela se bo ob 16. H okrog 130 kolesarjev, ki °°do tekmovali v štirih kate-Spnjah: mlajši mladinci, starej-} mladinci in člani ter tudi *enske, med katerimi bo imela domačinka Minka Logonder, ^iboljša slovenska kolesarka, ?°vo možnost za zmago. Primjeni so vsi najboljši slovens-V klubi in ena ekipa iz Avstrije J v Kriteriju AvJnje. Žal tokratna d Škof- i JU s,ovenskih mest. ^ic?ta dirka bo pri- unie leto spet poskušala priti zraven, vendar mora postati to tekmovanje nasploh bolj Eopularno in razširjeno z več riteriji. Ločani, ki jih vodi sposoben mladi organizator in nekdanji kolesar Tomaž Poljanec, so uvedli novost: nagrade za sprinte. Današnja škofjeloška dirka Pokal loka bo že osma. Prva je bila leta 1982, ko se je poslavljal takratni kolesarski as Drago Frelih. Takrat je zmagal Janez Lampič pred Marnom in Ro-pretom. Leta 1989 so začeli dirke redno organizirati, najprej s pomočjo KK Save, nato pa se je v organizacijo vključil KK Janez Peternel iz Škofje Podpis sponzorske pogodbe med odborom in Peksom. °Gp TEKME DO TEKME biia n ' ^fc*W v Avstriji - Na avstrijskem dirkališču Zeltweg je Avstriji ^'rka motociklistov za slovensko državno prvenstvo, so sg *? P? so sočasno vozili svoje prvenstvo. Trije gorenjski dirkači G0rec rki odlično odrezali. V kategoriji 125 ccm GP je Gregor Hondj ^° Bacing team) zmagal, na drugo mesto pa se je na Racjjj ^"stil Miha Zupan iz Struževega pri Kranju, član AM ^udov atna i? Kranja. V razredu do 250 ccm je zmagal Miran jfamah* v * č pri Kramu. član AMD Domžale. Dirkal je na Stem k razredu superbike je na motorju znamke vamaha Albin Vendar te^muJe za Štern Racing Team, vodil do zadnjega kroga, PoSt0j ^a Je zaradi težav z motorjem prehitel Marjan Malec iz državi e' * nedeljo, 9. julija, bo na Grobniku naslednja dirka za Vop prvenstvo. Vabljeni tudi gorenjski navijati. • M. Jenkoie Sava j metni *urnir predselekctj - Športno društvo Sava - NK tradjJ6 °r8aniziralo v počastitev krajevnega praznika Stražišče je sod°? Vsakoletni nogometni turnir predselekcij. Na turnirju 2arjCe °^alo 60 najmlajših nogometašev iz Triglava Creine, Žele2n'i 'ezrukov in Save. v finalu je Creina premagala ^orript! v s ^ : 1 in zmagala. Najboljši strelec na turnirju je bil Loke. Doslej so zmagovali Sandi Papež (dvakrat), Aleš Pagon (dvakrat) in po enkrat Martin Hvastija in Robert Pintarič. Med ženskami pa je zmagovala Minka Logonder. Start dirke bo pred Namo v Škofji Loki, tekmovalni krog okrog Novega sveta pa je dolg 700 metrov. Mlajši mladinci in ženske bodo vozili 15 krogov, starejši mladinci 30 krogov, člani pa 70 ali skupno 49 kilometrov. Nad tokratno dirko je prevzel generalno pokroviteljstvo Peks iz Škofje Loke, ki je bil zraven že lani, vendar manj intenzivno, sedaj pa skuša tudi z vključevanjem v velike prireditve doseči svojo promocijo. • J. Košnjek Dojefn Konc (NK Creina Triglav), najmlajši igralec je bil Vlado (Crein°V^.^ 'et) n Save, najboljši igralec je bil Jure Novak borki!3 rriglav), najboljši vratar Miha Kramar (Sava), najbolj Wtna ^ra,ec Je bil Bine Žalohar (Triglav Creinal najbolj nORo" ^,pa Pa Je bi,a Zarica. Pokal je prispevalo SD Sava, Vpol • žogo Pa Podjetje Sim Šport iz Stražišča. • K.B. uP°koi ■/CTw*° °alinarsko prvenstvo v Radovljici - Društvo ^ornačj!,n?ev. Radovljica ie v sodelovanju z ZDU Radovljica in kncev o, a*marskim klubom ter pomoti Zveze društev upoko-Podje.:■ 'ovenije, občine in nekaterih strank, posameznikov in lenCev ^ ^fcaniziralo drugo državno prvenstvo slovenskih upoko-^inam• a)manJu- Zmagala je Radovljica pred Piranom, Novimi ^Hiagov j ^neDerJami, Mariborom, Celjem, Kranjem in Tržičem. Pok so se že uvrstili na prihodnje državno prvenstvo, ^GtobJu J!m Je izročil predsednik Zveze društev upokojencev prvenstv Prvei*stvo Železnikov - V Selcih je bilo teniško Pa M ,J5lVo nhA' *-------—- • —------ j --- •------™ 9 je iVa "oeme Železniki. Tekmovalo je 39 tenisačev, zmagal oj^Unk Pred Markom Čenčičem, Mario Thalerjem in ^a8ali It * na Medu - Na zadnjem turnirju v golfu na Bledu so lBled) ~r°š Gregorič (Bled), Maja Božič (Bled), Dane Anžič &kel (Mok ■ Gvre8°rič (Bled), Grega Frandolič (Bled) in Jure parko Vo k T Vsi v kategorijah brutto. V nctto pa so zmagali Mednarodni promocijski kolesarski super maraton KOLESA NA ALPSKIH CESTAH V soboto, 26. avgusta, bo po gorenjskih alpskih cestah potekala spektakularna kolesarska prireditev, ki bo na 200 km dolgi progi zagotovo najdaljši enodnevni maraton pri nas - super maraton. Eden od ciljev te prireditve je promocija kolesarskega športa ter s tem apel na državo, da bi začela urejati kolesarske steze, ki jih glede na vse večje število kolesarjev pri nas primanjkuje. Zato to sploh ne bo tekmovanje v pravem pomenu besede, kajti kolesarji bodo vozili v koloni, vsake toliko časa pa se bodo ustavili v gorenjskih mestih: Domžalah, Kamniku, Mozirju, Črnivcu, Mengšu ter seveda na Kokrici pri Kranju, kjer se bo vožnja začela in končala. Vsako mesto bo med kratkim postankom predstavilo nekaj svojih značilnosti, kar je še en cilj prireditve -predstaviti športno turistične, kulturne in gospodarske značilnosti v regiji Julijskega sveta, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Dejstvo, da so prireditev načelno podprli že vsi župani etapnih mest, dokazuje, da bo kolesarska akcija zanimiva in privlačna. Start bo v soboto, 26. avgusta, pred Gostiščem Dežman na Kokrici, pravico udeležbe pa imajo vsi kolesarji (domači in tuji) starejši od 14 let, ki se čutijo sposobne prevoziti celotno progo. Celotna trasa je asfaltirana, cca 27 km je vzponov od 5 do 12 odstotkov. Pismene prijave že sprejemajo v Gostišču Dežman vsak dan od 9. do 22. ure, najkasneje do 22. avgusta. Startnina na dan stara je 4.000 SIT, v predplačilu pa 3.000 SIT. Vsi kolesarji in organizatorji so na dan prireditve nezgodno in odgovornostno zavarovani pri zavarovalni družbi ADRIATIC. • M. Šoro lolfi!ni«jd)> ^rp^^jfc8^Jemc (R,ed>,n v VABILA, PRIREDITVE J*Uti*&Jo.?,P Puh (Lipica). • J.K. ..... „ * *,__L xtJ ti^rju v D"jdovIJki -Na 22. poletnem mednarodnem šahovskem ^ Veniie ln »st'lev dneva državnosti je sodelovalo 17 moštev iz yed Belim s.lriJe- v P™« skupini je zmagal BMP Ljubljana f^Panom J we''kani iz Maribora, Murko iz Lesc in Tomom d Naklotl • ranJa. V drugi skupini pa je zmagal EMX Lesce 01 m Bodočimi zmagovalci iz Kranja. • V. Perovič Teniški turnir v Žireh - Med 14. in 16. julijem bo v Žireh na igriščih Kamšk teniški turnir Žiri open za moške posamezno. Prijave sprejemajo do žrebanja, ki bo v ponedeljek, 10. julija, ob 18. uri. Nagradni sklad znaša 86 tisoč tolarjev, pokrovitelji turnirja pa so trgovina Pri Maruši, Pleskarstvo Muk Color in diskoteka Čarli. Pojasnila daje Ivo Kavčič po telefonu 691-486 po 15. uri. smo. romašeno" NAKLO in g. Miran Šubic! Na , {Jjtt >KTl'„*f večkrat Preizkušeni, i>? n ZavaiJ in na niemu svojstven hPoi'ovani }a *P°rtne javnosti, kar ie >inar {n }°sP°d Miran Šubic, dipl. ]av-Creine iz Dnevniku v svojem isncvniKU v Prai i'julija 1995 in podkrepil z dejanji ll0Xih t' moram v dobrobit resnici in v ie£u ., ,vety povzročeni škodi nogomet- 1 Jfub« Naklo, odgovoriti naslednje. "*lab. . Pi!e S šubic o zapuščanju kluba> ker le slab klub igralci Mi$Lf?pu!čajo, [e resnica, da našteti igralci pt rlevnik in Gruškovnjak v Kba Sezoni niso samo zapustili našega s° Ji t an}P°k smo se jim sami zahvalili in 2 oŠ?***' klube 'igo, Td igralcev po našem izpadu v 11. Prvolio *?tere le zainteresiran kateri od 10 'e Wi kluhov (P° novem) v Sloveniji, 'u;ci- ° razutnljiv in po tej poti so šli naši *l0Ko/er rePrezententa Lalič in Marušič. W/Ce ludi Kečan. Nihče od ostalih %Pn • lal< o so nam vsi povedali tudi na t Wm ses'anku 23 luniia, pa brez vloge Qo'?hiZa' člana Predsedstva NZS iz \orl ln novega "očeta" gorenjskega Po ? et* Po načelu, "če ne gre z lepa, gre °b,fKa« ali milom stIom"- njegovega 5 nl«> zavajanja in uradne zainteresir- anosti za prestop kar celega našega članskega moštva (Vodan, Murnik, Demirovič, Verbič, Pavlin, Joief, Grašič, Jerina, Ahčin, T. Pavlic, B. Pavlic) v NK Triglav-Creina iz Kranja, člana III. SNL zahod ne bi bilo aktualno. Kako bo po "svoje" uredil, kot je ob tem napovedal našim igralcem, dokaj visoke s pogodbami podpisane odškodnine igralcev za prestop v drug klub, ki so tudi do več kot 30.000 DEM v posameznem primeru, nam sicer ni povsem jasno, posebno če se bo naš klub "branil" z vsemi pravnimi sredstvi. 3. Glede igrišča za igranje tekem v Kranju, piše g. šubic, da so izvedeli za stališče športne zveze Kranj, da retim našega igranja v Kranju ne bo več obveljal. V resnici pa nas ie ŠZ z dopisom z dne 30. 6. obvestila, da jih je s pismom z dne 26. 6. 1995 NK Triglav-Creina seznanil z novim retimom uporabe nogometnih igrišč na Stadionu v Kranju, kjer ni dana nadaljnja pravica uporabe igrišča za tekme našemu klubu. O prilaščanju izključne pravice uporabe ngometnih igrišč v sklopu Stadiona v Kranju g. šubica in "njegovega" NK Triglav-čreina, ko vemo, da smo ga izgradili vsi občani nekdanje Občine Kranj od Dupelj do Jezerskega s prostovojnim delom in prispevki, bo svoje rečeno v pripravljeni, a še ne izvedeni delitveni bialnei med novimi občinami. Da imamo Naklanci ie novo igrišče v Naklem je ponovno veliko sprenevedanje in način zavajanja javnosti g. šubica, saj je resnica, da smo na tem novem igrišču v poslovni coni pri Merkurju pred dobrim mesecem šele zasejali travo, sam pa hudo dobro ve, koliko časa je potrebno, da se na igrišču z 50 odstotkov mivke v zgornjem sloju, zaraste dobra travna ruša za trajnejšo kvalitetno igrišče. To igrišče, bo po planu izvajalca del, podjetja Humko z Bleda, za normalno uporabo treninga in igranja tekem sposobno v mesecu maju prihodnje leto, po vedenju g. Šubica pa ie kar v mesecu dni, ko so prve tekme pokala in prvenstva. Mislim, da kak poseben komentar k vsemu temu ni potreben. To je tudi naš prvi odgovor na taka pisanja in tovrstno "skrb" za naklanski in gorenjski nogomet g. Mirana Šubica, osebno v času po zdruiitvi NK Creina Primskovo z NK Triglav januarja 1994 in prevzemu "oblasti" v kranjskem nogometu. Kakšno usodo je s takim ravnanjem g. Miran šubic v svoji veliki tovrstni "skrbi" za gorenjski nogomet, namenil našemu klubu v prihodnje, je tudi zelo lahko prepoznati. Naklo, 3. julija 1995 la NK Naklo: Janez Zupan TENIS PRAZNIK KRANJSKEGA TENISA Kranj, 7. julija - Teniški klub Triglav iz Kranja zboljšuje pogoje dela in temu primerni so tudi rezultati. Danes, 7. julija, ob 17. uri bo na novih teniških igriščih otvoritev novih klubskih prostorov. Ob tej priložnosti bodo nastopili najmlajši in že uveljavljeni kranjski tenisači z Barbaro Mulej, Borutom Urhom, Markom Porom in Žigo Janškovcem na čelu. Kranjski tenisači načrtujejo tudi pokritje oziroma balon nad teniškimi igrišči, kar bi omogočilo normalno delo tudi pozimi. Kranjski tenisači imajo današnji dan upravičeno za praznik. • J.K. iONET iiiliM Državna liga tudi v malem nogometu SPORT FTT IN MARMOR PRVOLIGAŠA Ljubljana, 7. julija - Nogometna zveza Slovenije je ustanovila državno ligo v malem nogometu. Gorenjsko bosta v tem tekmovanju zastopala kar dva kluba: KMN Sport Fit iz Železnikov in KMN Marmor Hotavlje. Razen njiju tekmujejo v ligi še Vuko (Ljubljana), Petovia (Ptuj), Interier (Ključar-evci), Hlapi (Nova Gorica), Inž. Sarbek (Litija), Carioce (Maribor), Juventus (Šentjur) in Bronx (Koper). Žreb je odločil, da bosta v prvem krogu 29. septembra ob 20. uri v športni dvorani Poden igrala gorenjska ligaša. Oktobra pa bo v Belgiji kvalifikacijski turnir za evropsko prvenstvo, na katerem bo igrala tudi Slovenija, v naši reprezentanci pa je tudi en Gorenjec. Medobčinska nogometna zveza Gorenjske Kranj - komisija za mali nogomet obvešča vse klube malega nogometa, da se do 1. septembra prijavijo za tekmovanje v gorenjski ligi, ki se bo začelo 24. septembra. Informacije dobite po telefonu 633-233. * J.K. HAJDUKA NE BO Iz Nogometnega kluba Triglav Creina so sporočili, da evropsko uglednega Hajduka 12. julija ne bo v Kranj, ki je gostovanje z "balkanskimi manirami" odpovedal brez obrazložitve na račun bogatih ponudb iz drugih okolij. Sicer pa so se v klubu odločili vrniti ugled najmočnejšega kluba na Gorenjskem. V prestopnem roku so za NK Triglav Creina podpisali trije igralci Živil Nakla: napadalec Andrej Jerina, vezist Gregor Grašič in libero Boris Verbič. Vsi trije so se odločili pomagati pri vzponu kranjskega tretjeligaša, ki ne želi uspehov čez noč. Ti igralci so bili pri svojih zahtevah res korektni, v klub pa je prestopil tudi nadarjeni Dejan Nišandžič iz Zarice. Sedaj potekajo pogovori s pokrovitelji, pogovarjali pa so se tudi s številnimi trenerji. Z nasveti bo pomagal Bogdan Andrejašič, prvi trener pa bo izkušeni Janez Titan iz Škofje Loke. Napredovati želijo predvsem z domačimi igralci in trenerji. Gledalci se morajo vrniti na stadion, dragocena pa bo pomoč mestne občine in Športne zveze. Mladi Žirovci četrti - Uspeh mlajših deklic iz Žirov, ki so postale državne prvakinje, so dopolnili tudi mlajši dečki, ki so bili četrti in jim je na prvenstvu na Jezici le za dve točki ušla bronasta kolajna. Zmagali so Žalčani. Žirovsko deško ekipo so sestavljali Cene Kavčič, Rok Padovac, Samo Kavčič, Jaka Pintar, Janez Modrijan, Rok Mlinar, Domen Bekš, Matic Mlinar, Darjan Mlinar, Sašo Nicoletti, Andraž Poljjanšek, Primož Burnik, Denis Rupnik in Dušan Tolar. Vodil jo je trener Bogdan Erznožnik. Obe žirovski ekipi se zahvaljujeta sponzorju Alpini in vodstvu šole z ravnateljem Slobodanom Poljanskem na čelu za podporo športu. • A. Poljanšek ur ^HETIKfl VETERANI GREDO V AMERIKO Kranj, 7. julija - Konec preteklega tedna je bilo v Ljubljani državno veteransko prvenstvo v atletiki, na katerem je tekmovalo blizu 100 tekmovalcev, kar 18 veteranov pa se bo med 13. in 23. julijem udeležilo svetovnega veteranskega prvenstva v Buffalu v Združenih državah Amerike. Na državnem veteranskem prvenstvu so se dobro odrezali tudi Kranjčani. Med veterani B je Lado Konc zmagal v teku na 100 metrov (14,22), metu diska (42,04), v suvanju krogle pa je bil z 11,78 drugi. Tone Kaštivnik je bil drugi v metu kopja (39,02). V skupini A je v skoku v višino zmagal Dušan Prezelj (180 cm), v nacionalnem razredu pa je Bojan Klančnik zmagal v suvanju krogle z 12,5 metra, metu diska (40,54) in metu kopja (56,22). Med veterankami B je Stanka Prezelj zmagala v suvanju krogle (9,41) in metu diska (26,00), v teku na 400 metrov pa je zmagala Ana Jerman. Veteranska tekmovanja so vedno pogostejša. Na enem od njih, na Gradiščanskem v Avstriji je tekmoval tudi Bojan Klančnik. Tekmovalo je 400 atletov iz šestih držav. Klančnik je v kategoriji do 40 let zmagal v metu kopja z 57,06 metra, kar je njegov osebni rekord. Klančniku je nastop omogočilo Mizarstvo Ažman. • J. Kuhar 17» T HL 2A GORENJKE, O GORENJCIH %JTJ-\. MED GORENJCI PO GORENJSKI EJGA Kakšen prima razlog za fovšijo" je bilo 200 kil sladkorja, 200 kil mleka v prahu, 170 kil kakava v prahu in 2,5 kg lecitina! Vse to skupaj je bilo predelano v mega mlečno Čokolado, dolgo 7 metrov in debelo 6 centimetrov! ISflffi} Čokolado, ki so jo peljali z dolgim to-vornjakom-vlačilcem, so namreč izdelali v Žitu Gorenjka Lesce, popap-cali so jo pa firbci v Mostu na Soči! Tam so namreč tudi letos naredili špas, imenovan "Noč na jezeru", in se sladkali z gorenjsko čokolado Guinessovih di-menzi). IS&KfMM Gorenjskemu turizmu pa v začetku julija nagaja vreme: potem, ko je orkanski veter ie spomladi pometal z borovci, prikolicami in drugimv kampu šobec, se je v začetku tega tedna veter lotil dreves, streh, avtomobilov in vsega druge-ga na bledu. iStLtfA Niti dvestoletna drevesa v znamenitem blejskem parku tokrat niso vzdržala orkanske moči nočnega vetru, ki je zre-šetal park lSfLtKS Sreča v nesreči je, du ni bilo dodatnega dela za novi rešilni avto blejskega zdravstvenega doma, kajti v neurju so kratko potegnili le pločevina, drevje, strešna opeka in nekaj okenskih stekel. ISUSŽll trt le nekaj močno prestrašenih turistov in domačinov, ki jim je veter odpihnil mirno noč. W£tK\ In še del dopoldneva, ker ni bilo elektrike.lULffA Če ne prej, čaka naslednja nesreča občino Bled v avgustu, ko bodo obnavljali asfaltno prevleko na cesti Lesce -Bled. HtDtfA Za nocoj je napovedana povsod po Gorenjskem mirna in jasna noč, tudi pod Ho-nanovo lipo v škofji Loki ryitftl Pod lipo bo nastopil Vlado Kre-slin, ki je prejšnji četrtek povzročil invazijo na Gauloises Club v Kran-/'<• fljffiffl Na Kreslino vem koncem je bila taka Seča, da bi koncert ie hko obravnavali kot predpripravo za Kranjsko noč IRLtfA Še prej bo Novinarski dan na Er-manovcu, in to natanko pojutrišnjem (v nedeljo). EJGA Od prejšnjega četrtka na območju olje Gorenjske opravlja bančne posle še ena banka več. Na olji gorenjski denarni trg (pred tem je njen "gorenjski domet" segal do Medvod in Kamnika) se je s poslovalnico v Škofji Loki - v kratkem se Ji bo pridružila tudi kranjska ekspozitura - odločila prodreti NLB - Nova Ljubljanska banka. Odprtje škofjeloške poslovalnice v znameniti Loški Kašči je opravil direktor NLB mag. Marko Voljč, ki ga niti mavec na levem gležnju pri tej pomembnem poslovnem dejanju ni prav nič oviral. Zelo hitro potem, ko se je v Parizu končala mega svetovna letalska razstava, je bil tudi na Gorenjskem minulo nedeljo "Pariz po Parizu". Kot se za majhno deželico na sončni strani Alp spodobi, je bilo v primerjavi s Parizom - ki je sam po sebi nekajkrat tolikšen kot cela Slovenija - pri nas vse pomanjšano: namesto "ta velikih aeroplanov" so bili letalski modeli; namesto desettisočev obiskovalcev je bilo tekmovalcev in firbcev nekaj sto; namesto letališča je zadoščalo strelišče v Crn g robu. In namesto hrumečih reaktivnih motorjev so brenčali motorčki v modelih - zanje pa vel-ja:"imajo vse, kar premorejo veliki". Mtltlrlrlrlrlrlrltlr Tabla na zunanjem košarkarskem igrišču ob Športni dvorani na Planini v Kranju je v poletnih dneh svojevrstna inovacija: ima tak košarkarski obroč, ki ga ni mogoče zgrešiti. Natančneje, obe tabli sta namreč brez obro-čev in tako je igrišče še najbolj primerno za "dopisno košarko". Ker ni obročev, ni mulcev, ki bi cele dneve nabijali na koš, zato se asfalt na igrišču ne bo obrabil. Pričakovati je, da bodo to inovacijo povzeli povsod po Gorenjskem, saj takšen model košarkarske table zahteva bistveno manj vzdrževanja. Podražitve in inflacija ČP GLAS 64000 Kranj Bleiweisova 16 Prajato 2 b - G6- 1935 »i - RP/SV mi xnsk Ml mt* 28.06.1995 SPOŠTOVANI ! Proizvajalci papirjev so nas obvestili, da se cene za III. kvartal zvišajo od 10 • 15 * • Cene veljajo od 01.07 - 30.09 1995. Napovedujejo zvišanje v vsakem kvartalu za 15 * Vlada ne bo odstopila od 10-odstotne inflacije ■ LJUBLJANA, 29. (STA) Natanko isti datum imata naslov članka "Vlada ne bo odstop^0, 10-odstotne inflacije" in dopis, ki smo ga v Časopisno P° Lft Gorenjski glas prejeli iz tiskarne Delo TCR, kjer tiskajo Lfi glas. Bistvo: v vsakem letošnjem kvartalu je napovedana P°.faA^ časopisnega papirja za 15 odstotkov. Dejstvo: v prvin ^ trimesečjih so proizvajalci to ie realizirali in časopisni P i krepko podražili. Tudi za to trimesečje so podraiitev ie nare^ Deset odstotkov na letnem nivoju, kot naj bi bila & ff inflacija, papirničarji "podelajo" v vsega dveh mese t%0 očitno cene časopisnega papirja niso artikel, ki bi ga fia.a0Jt upoštevala pri izračunu rasti cen oziroma izračunavanju st f inflacije... ********************************* Sezona kislih kumaric $ Brucom na novinarskih fakultetah širom po svetu ProfeS°Tytfa enem od začetnih predavanj kot primer, kaj je novica, ra^P°.Jo da ni novica, če kača piči človeka. Novica je, če človek pič1 ^ V tem slogu je dogodek iz črne kronike francoskega ""j?.-,^ Etiene: neprevidni voznik je svoj avto pustil na PaT v/) t prostoru. Ročne zavore ni potegnil, avto je pustil v prest* j. avtu pa svojega psa. Ker nesreča nikoli ne počiva, ^ zdolgočasenemu psu med čakanjem na gospodarja poS. (y pretakniti prestavno ročico v prosti tek, zaradi nagnj ji parkirnega prostora je avto začel drseti, dobivati hitrost zbil 81-letno pešakinjo. Ženica je huje ranjena. ««««4C4C4C4C0 ''rtj it bbualU tebrgli: Go«%0 meseca januarja ■ * BRIGITO in njeno o^Tik KATARINO KROPjp^J z Zgornjega Brnika; G<*W ko meseca februarja * "J?} kinjo TANJO VID^rt Planine pod Golko; G°££ ca meseca marca • ""Ji/A kega skakalca J^p^ GROSARJA iz PrlsWeJ(t Tržiču; Gorenjca aprila ■ polkista VV*£ p NA KLISURO iz V^Z Gorenjko meseca ""jj, TONKO ZADNIK*, Vseh pet (in njihove "pj. tikandidate" KONDg* *„ ZORNA iz P'e^,d.,*y JANEZA GREGOR*^ Podkorena, JAKA KOVCA iz Bohinj«, MA KRŽIŠNIKA faJJV j in IZTOKA SITA*/*,) Poljan nad Škofjo V»U bomo povabili H"*";1^' v nedeljo, 9. julija, «« MANOVEC. Tam, £JSI metrih, bo NOVINAR DAN in bomo r«i' gim) Gorenj kani/i'0^ cem meseca P<>de'''' priznanja. Ker bo NOVM^i ki dan predvsem **K0i\o prireditev, za poskrbeli Bratje fn'sovodenjsko 2%Jj društvo, Vas trišnjem,9 julij« ^JglJ naprej vabimo: ŽITK SE GOR^gP IN GORENJCEM ::A na Ermanovcu. oddajah Radia Kranj, Jjjjfi Triglav Jesenice, Radia 7fZ ^ Radia Žiri; ali na dopitn'c/r\/(> "a* naslov UREDNI*' # < OREN JSK EGA GLA^'m 000 Kranj Med $laf((,U bomo tudi vsak julijski gl* ti ni reden izžrebali PeSi0\f nagrade v vrednosti I lH/.laSo^) /'1 '// peterico za majico K . _ petek, 7. julija 1995 Nadaljevanje z 18. strani K vsemu temu lahko rečejo, da so tudi naši borci mko ulaljeni zato, ker ste lin Vi gospod Gros, lupan Kesta Kranja hoteli postaviti v vrsto izdajalcev in jih stalno Ponilati. Ker pa so naši borci Ponosni na svoj prispevek k Zniagi, zato ostanejo pokončni in ponosni na zmago nad fašizmom. Vi gospod Gros, kot lupan me«a Kranja, bodite pošten 01 nepristranski do vseh obča-J°Vi ker za delavce in upo-*°j ene e z malimi Pokojninami imate premalo Posluha. Vedno, kadar se kje pokajo nepravilnosti, si najdete Ugovor in krivdo valite na fuge, Čeprav ste le kar lep £s gospod lupan mesta Kr«nja in bi le bil čas, da ste nePnstranski in pošteni do vseh občanov, tudi do borcev ln tnalih ljudi. P Parno, da ne boste ulalje-* bi spoštujte vse ljudi, četudi niso v vaši stranki. 5 spoštovanjem in upanjem, a<* bodo te vrstice dobile *nesto v Gorenjskem glasu. Vaš zvesti bralec Gorenjs-Kega glasa P. (naslov v uredništvu) OGLASI 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. 28/93) in odredbo o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS št. 19/94 OBČINA CERKLJE objavlja JAVNI RAZPIS za nabavo KOMBIJA 1. Predmet razpisa je nakup kombi bus trafic - transportno vozilo za prevoz oseb 8 + 1 2. Orientacijska vrednost razpisa znaša 2.800.000 SIT 3. Lokacija dostave je občina Cerklje, Slovenska cesta 2 4. Rok dobave v najkrajšem možnem času po sklenitvi pogodbe 5. Tehnične podatke in razlage za izdajo ponudbe zainteresirani dobijo na občini Cerklje tel. 064/ 422-518 ali ob ponedeljkih od 8. do 12. ure na sedežu občine 6. Ponudba mora vsebovati naslov in naziv dejavnosti podjetja, obrtnik pa obrtno dovoljenje 7. Cena za ponujeno vozilo mora imeti veljavnost najmanj 60 dni od dneva odpiranja ponudb 8. Cena mora biti izražena v SIT s partiteto fco kupec s posebej prikazanim prometnim davkom in carino. Cena mora biti fiksna in oblikovana za plačilo 15 dni po objavi. 9. Merila za izbor najugodnejših ponudb so: kvaliteta, funkcionalnost, zanesljivost, uporabnost, cena, dobavni rok, garancija in servis in reference. 10. Ponudbe morajo prispeti na naslov občine Cerklje, Slovenska cesta 2 do 21. 7. 1995 do 12. ure 11. Ponudbe morajo biti dane v zaprtih kuvertah pod oznako NE ODPIRAJ, "PONUDBA ZA NAKUP KOMBI BUS". Odpiranje ponudb bo v petek, 21. 7. 1995, ob 13. uri v občinskih prostorih. Pri odpiran- ju ponudb morajo imeti predstavniki pisna pooblastila za zastopanje. 12. Nepravočasno prispelih in nepravilno opremljenih ponudb komisija ne bo obravnavala in bodo zavrnjene. 13. O izboru bodo ponudniki obveščeni v petih dneh od dneva odpiranja ponudb. Občina Cerklje Župan Franc Čebulj Kmetje - POZOR! -nudimo dober zaslužek - odkupujemo plodove divje Češnje - necepljene! -Pokličite nas po telefonu: 061/737-385 zjutraj od 6. do 8. ure in zvečer od 21. do 22. ure. 2AV0D ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ Va°i k sodelovanju Diplomiranega pravnika delo PRAVNEGA SVETOVALCA ^didati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih ^Sojev, imeti: J2p|?°^pšolsko izobrazbo pravne smeri, opravljen pravosodni k®SedH ,e*' ^elovn'n izku^en)- poznavanje orodij za urejanje s''dr? h ^^''i0 izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v vetsk na naslov: ZZZS - Območna enotra Kranj, Gospos-Ka 12, Kranj, s pripisom "za razpis." Lesna industrija in objekti, p.o. 64220 Škofja Loka, Kidričeva 56 objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za prodajo naslednjih nepremičnin: - POSLOVNA STAVBA, ki stoji na pare. št. 679/7 v izmeri 1848 m2 in pare. št. 679/29 v izmen 608 m2, obe k. o. Stari dvor - DVORIŠČE pare. št. 679/26 v izmeri 534 m2 in pare. št. 679/ 27 v izmeri 116 m2, prav tako k.o. Stari dvor Poslovna stavba in dvorišče ob njej se nahajata v kompleksu podjetja UO Škofja Loka, na Trati, Kidričeva 56. Poslovna stavba je moderno grajena in primerna za različne proizvodne in poslovne dejavnosti. Razpisni pogoji: 1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež v R Sloveniji in fizične osebe, ki imajo slovensko državljanstvo. 2. Ponudniki so dolžni poslati svoje prijave v roku 15 dni po objavi tega oglasa v časopisu, s priporočeno pošiljko, na kateri je oznaka "za razpis". 3. Izbira med ponudniki bo opravljena v naslednjih osmih dneh. Pri izbiri bo prodajalec upošteval naslednje kriterije: - cena, ki jo bo ponudil ponudnik - možnost prevzema pribl. 25 delavcev prodajalca v redno delovno razmerje - možnost vključevanja proizvodnega programa kupca, v proizvodni program prodajalca 4. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po obvestilu o izbiri in plačati polovico kupnine v roku 15 dni po podpisu pogodbe. Vse davščine in dajatve, ki so povezane s prodajo in zemljiškoknjižnim prenosom navedenih nepremičnin plača kupec. 5. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od ponudnikov. Vse podrobne informacije zainteresirani dobijo po telefonu št.: 064/634-100, int. 12 (tajništvo). Gorenjska^ Banka Banka d posluhom GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ RAZPISUJE NALOGE S POOBLASTILI: • vodja sektorja poslov z občani • vodja poslovne enote Škofja Loka Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri, • ustrezne delovne izkušnje, ki potrjujejo celovitost strokovnih, organizacijskih in drugih poslovnih sposobnosti. Naloge s pooblastili razpisujemo za dobo petih let. Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev v 8-ih dneh od dneva objave razpisa na naslov: Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleivveisova 1, z oznako "Sektor splošnih poslov - Prijava na razpis". Vsi udeleženci razpisa bodo o izbiri obveščeni v 8-ih dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata na naloge s pooblastili. Gorenjska^ Banka Banka d posluhom AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE LOČILNI PROMET, NADZIRANJE IN FORMIRANJE, PODRUŽNICA KRANJ ženski trg 2 objavlja delovno mesto tlSTlLKE v ekspozituri RADOVLJICA ^°9oji: * zaključena osnovna šola m*sec delovnih izkušenj ' Poskusi za določen čas s polnim in° delo 1 mesec SSSSS. ra2merje bomo sklenili vnim časom do 31. 12. 1995. SR? 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska nadzi*. A9enc')f> Republike Slovenije za plačilni promet, 8 drT ,e ,n informiranje. Podružnica Kranj, Slovenski trg 2, n| Po objavi POKLIČI ME!!! 005-99-2558 Naredim vse kar želiš m*dnarol»» Orgelski koncert Radovljica - V župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici bo Angela Tomanič imela orgelski koncert, ki bo jutri, 8 julija, ob 20. uri. Koncert uodi mod radovljiška puznov Obvestila Srečanje kmečkih žena na Blegošu V nedeljo, 9. julija, bo na Blegošu že 20. tradicionalno srečanje kmečkih žena, ki ga Kmetijska svetovalna služba » Škofje Loke in Aktiv kmečkih zena iz Poljan in Javorij. Kulturni W. gram se bo začel ob 12. on Pf1 koči, kmečke žene pa bodo P£ pravile tudi dobrote iz kmeJJ peči. Za dobro voljo in ples booo skrbeli Fantje izpod kovčka. v primeru slabega vremena (ta P* se ga verjetno ni bati] bo priredite naslednjo nedeljo, 16. julija lrltl>ltltltl*lfrlt>l>lt»» Taborjenje Gorje - Letno taborjenje P°klF kega rodu bo potekalo v Rakove" Skocijanu od 1. avgusta do avgusta 95. V zvezi s tem obve*' čamo vse interesente, da jc? taborjenje prostih le še 20 nW Pohitite s prijavami! Tečaj gorništva . j Ljubljana - Mladinska komisija]: Planinski zvezi Slovenije obve*1* da je še nekaj prostih rriest' razpisana tečaja gorništva **5 šici. Prva izmena je od 21. * s julija 1995, druga pa od 5. *jj avgusta. Informacije in podrobne], program ie moč dobiti pri onw komisjji, kisprejema tudi pnjjg omet1 Počitnice v gorah Ljubljana - Planinsko JJgj Integral iz Ljubljane organizira ^ 15. do 22. julija 1995 pgg tabor na Planini jezero. 'a'Sh namenjen šolarjem, ki si WL preživeti teden počitnic ob KS navanju osnov gorništva. macije in prijave ie zado' ^ Milena Bergant, telefon 061/' 114, interno 324. Koče odpirajo vrata ^ Gorje - Planinsko društvo UJJ obvešča obiskovalce Trigia^-ga pogorja, da sta njihovi P*^r ojanki Dom Planika pod jnflSjj in Tržaška koča na Dolpj^ oskrbovani od konca junija RADIO 104.5 A (1/1 K*' 107.3 V II Wf 91.2 OGNJIŠČ? (tal. IS2-11 ltTut^^ Koncerti Nastop tenorista Trćk* Bled - V blejski farni c** danes, v petek, ob 203° "Sjjjii na katerem bo nastopu l* rjf Marjan Trček ob spremlja^,/ ta Andreja Jarca. Na konc*^-programu so pesmi čiča, Lajovica, VVolfa. j va, Brittna. «**»ffJ Koncert na Brdu I Kranj - Na terasi P&Jujm jutri, v soboto, ob 19. Komornega orkestra CarTCW vodstvom dirigenta Petra v*m Na sporedu so delaJ£ p Bacha, Mozarta in Gneg* j# cert bo samo ob lepemJ^jjf>JP j« II brati* 1---—' rtfl Koncert ni««« Bled -V ponedefc, 20. uri bodo v cerkvicii tj. Mri otoku nastopil, tnje g I fia Kerštanj, klavir, ^fjera** Razstava fotograf ^ Radovljica - V g*b0do V radovljiške 9«^^ r* fotografij t nasi dovljlca '95 Petek, 7. julija 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 27. STRAN • GORENJSKI GLAS Mali oglasi 223-444 APARATI STROJI Ml „ _ PIZZA i'L . DELOVNI ĆAS: iNP^ DAri OD 850 - 22° Vi£PEL-IA OD ll 00 - 22c Ponudba celotne računalniške P eme, potrošnega materiala za orin°n', Haw|et Packard in Fujitsu, knii na trakoy. zweckform etikete, mi.96 23 računalnik, servis in tečaji jacunalništva. AGILIA,d.o.o., ©266- 157M Prodam PRENOSNI AGREGAT 1000 ■1^327-732_16503 Ugodno prodam PC 386 star eno 'eto-©831-037 16513 prodam TRAKTOR IMP 533, zelo nrfr° ohranjen. Cena po dogovoru. 09led Rafoljč po dogovori, možen po 15. uri. Barle e 15, Lukovica 1652? Prodam MOTORNO ŽAGO Hus-^uarna. Zaplotnik Jože, Zg. Veterno PRAZNOVANJA tila Mirto TEL.: 064/50-232 Prodam novo SEJALNICO za žito Panonija 260 in staro, nov trosilec hlevskega gnoja Ljutomer 3,2 t in stari trosilec Sip, novo mono črpalko 1200 l/min. Malo rabljen silo kombajn SK 80 S, molzni stroj Alfa Laval. Jugovic, Sp. Bitnje 23, Žabnica, ©311-966 16632 PRAVEGA POLETJA NI BREZ REVIJE E-ŠPORT. DVOJNA POLETNA ŠTEVILKA JE ŽE V PRODAJI. Iz vsebine: - Intervju s Teomanom Alibegovi-čem: "Bolj se staram, bolje igram." - Strogi pogoji za igranje v slovenski nogometni ligi desetih Iztok čop: "Dovolj mi je brona!" - Svetovno atletsko prvenstvo v Goeteburgu bo "mega" prireditev - Poslovnež Vladimir Potokar, tisti direktor AC Intercara, ki športnikom podarja mercedese Wk tt Mu m ^mtt sat b um umik NT E G it A L T it • MEDIJSKE TOPLICE; vsako nedeljo- kopalni avtobus • POČITNICE; slovensko in hrvaško primorje, tujina • VIKENDI IN PRAZNIKI; avtob. linija Tržič- Kranj- Poreč •Ugodno- Bol na Braču; letalo ali hidrogliser ______ Informacije in prijave: | TRŽIČ -Predilniška 14, tel. 53-280 KRANJ. Ljubljanska c. 1a, tel. 224-132 J £3 f=3 Računalniški engineering, d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platiše 13, 64000 Kranj tel.: 064/331-441, fax: 064/325-978 DARILO ZA VAŠEGA OTROKA OB KONCU ŠOLSKEGA LETA- -prodaja rabljenih računalnikov 386 po ugodnih cenah-teh: 0641331 441 Savska c. 34. Krahj tel..fax. 06-1724 640 HTEL 0609/620 009 VSE VRSTE REKLAMNIH TABEL IN TRANSPARENTOV MODULARNI ROTACIJSKI DISPLAYI NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA ZA IZDELAVO VSEH DIMENZU BARVNIH PLAKATOV_ Prodam OBRAČALNO NAPRAVO za varjenje rezervarjev 3 tone, cena je 7000 DEM in TRANSPORTNO CISTERNO iz nerjaveče pločevine 4000 litrov, cena je 4500 DEM. © 216-028 16652_ Prodam PUHALNIK SIP PS 33 z motorjem. ©891-624 16663 Prodam plinski štedilnik na dva gorilca, skoraj nov. ©061/824-156 T6676 Kupim malo rabljeno ROTACIJSKO KOSILNICO 135. ©061/824-156 16677 Prodam stroj za mletje plastike, 60.000 SIT in šeting 450, 80.000 SIT. B 331-710_16683 Prodam barvni TV Goldstar, ekran 37 in mizo s 4 stoli. ©213-414 16687 Prodam BETONSKI MEŠALEC. ©46-636 16692 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO. ©217-202 16725 Prodam zelo ugodno ŠIVALNI STROJ in vlečno kljuko za Z 101. ©328-213_16747 Nakladalno prikolico SIP 19 dobro ohranjeno, prodam. Žirovnica 57 16760 frss'j* 75 IVI.. ir»-'*'< fex; 64/331 087 VSE ZA TELEFON % Brezžični telefon samsung 900 mhz PH ATEST SLO:2 ll -004/95-0 ll J Garancija: 24 mesecev JPffiL n NAJCENEJŠI >jfflfy. A-testiran brezžični telefon^ar J^A ŽIČNI TEFONSKI APARATI Ć^*o £/ OD: 3.300 SIT NAPREJ brez V&^A^ Garancija: 24 mesecev A-TESTIRaNI HIŠNE TELEFONSKE CENTRALE, FAX-SELEKTORJl. ZAŠČITE, VEZJA PROTI PRISLUŠKOVANJU . . . IZVAJAMO MONTAŽE TEL. CENTRAL OVERLOCA PFAFF in SINGER nova, z garancijo, prodam tudi na obroke. ©215-650 16762 TRAČNI ZGRABUALNIK Maraton 140 poceni prodam. ©720-19615779 Nov namizni vrtalni stroj prodam za 220 DEM. ©242-325 168O6 STROJ za pletenje vrtnih mrež, prodam. ©64-236 16814 Novo termoakumulacijsko PEČ prodam 20 % ceneje kot trgovina ©326-270 16840 Prodam HLADILNIK Gorenje 110 I, brezhiben, cena po dogovoru. ©328-480 18853 .v.v, TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 64000 Kranj, Slovenija I TEL.: 0641213-261, 218-586, FAX: 0641211-790 POSEBNE AKCIJE IZ KATALOGA MOJE POLETJE NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI +UMAG, NOVI GRAD, POREČ... 7 POLPENZIONOV ŽE ZA 269 DEM »■ROVINJ, MEDULIN, PULA... 7 POLPENZIONOV OD 235 DEM dalje ».OTOK RAB I 7polpenzionov v hotelu EVA od 280 DEM dalje I KORČULA: hotel + hidrogliser že za 294 DEM HVAR: hotel + hidrogliser že za 300 DEM TUČEPI: hotel + ladijski prevoz že za 285 DEM POSEBNA PONUDBA; Z jr.KI.HNlM AVTOBUSOM V ROGAŠKO - 7- dnevni paket, ođhođ iz Kranja in 1 juhljarrr- ODISEJEVE EKSOTIČNE POČITNICE ■•—■m JORDANUA-BANGKOK-PATTAYA 75 dni, odhod 15.7. in 19.8.95, super cena 1.599 DEM ► URI LAMA, lO dni, odhodi vsoko sredo, za samo 1750 DEM ^MALDIVI, 10 dni, odhodi vsako sredo, te za 1850 DEM PRODAJAMO LETALSKI IN iABliSKE VOZOVNICE ! AS o 3 ca •g ca z* "> a> +* m O) O) 0) 0) a i < z m LU > < c/> 2*8 i 51 oc o* ss UJ < O — Z -JO j? aca O OO OCD co "O 0C 5 —0C c D kjO OZ O LU 3<0 .-2z § "SO 3 c O o ^ £ č "D i o ^ ca co c__ pO.* _-* UJ z o m o Z D O ga »o z LU < z o m o Ol c5) si o5 3 o -J o o lf> T- o t] oc D O z LU UJ z o CD O D Z D O O oc 0. o 3 C —- ca CD t— ca N o ca > o> C J3 O ca w N T3 v. £ ča>o c O O 2K/) ca N F E o c Z} ca lil C/J d CL Sli w jO o o ca ~" •P ca c "5 m ca c N m O) en c T~ O) o KJ ^ c\i ca N k. KJ C 0.1 K/) O C 0J »o o > o ^ . «k3 ® O) ca 00 g * c ° {? "O a> co v kj co W C C • to ca S ^ i ji O CD I > ca CD O) _ca O ca c KO fl t t C7)C/) O O O o o* o" o o o o od CD m co N- T- it co co .ar* 8 a f a o o 3 °- c ca 3 N KJ — ca ^ > o > ca c KJ 5 ■c 3 +- CO C KO > ca c CD KJ O O T3 (D ti X ° o ej i j > o O JZ 'č CD TJ > "D > 2 o ^ o CD -C CD o ca o. T3 O JZ TJ O JC 'j— +3 00 CD JD co o g C N KJ C CL co si ■5 E .-c ca .>= c >jr fl O CD £ E c ca X w 2 ° a o. c o ca a jr J>c: j2 N CO n 1 O c CO N CL co 0J © 3 *8 C ' ca ca - c E f 1 c o _J w O TJ gcDo sgfS oj ~ a._ čF H c O. N O p; {j! o jc ca °2 cd;£ = c N * « 2 AS O j3 CD o ca tj co 92 O) C CLg » jO co C co a tj > CD CD o O C0 .q CO 3 O v KJ O C ca KJ CD ° E A S Ji co o cz S4j§ e!° O O. o >£ E ta c- q_ CD C t CO »° o o._- E ° "cd > n c -it cd O fc O > c CD 7T TJ -p CO O 5 O TJ CD JO " CO ca "O CD ^- C0 KJ co o o. ca C 0.(0 O) 3 3 N 3 o >._ E co o p ić E O TJ C -J; CO r= nj CD C KJ JO O 0J KJ O E JO o o C o CD O C0 . N KJ KJ «— O ^ O T- TJ ._ C CD KO C0> le ca o ^CD co ca c J* > co »C ca co k. k_ jjii I KJ KJ CO : C0 ^ b ! g B S : jo c c ca fi ca in cd ca s "° o > ca co c Hi f£ O KJ O. CD CD co C 3 fc c c lili c/) E > 3 o co co 0 CD co c - ččT O »-co co * Čo o O) w > C0 CO OJ E ca c ca sls o c 11 ca co, f E H Q 2 CD co c — „c > C0 KJ C JO * jO ca CD O -S o ._- cd e OT r! O o 2 6 c o o. si. u ^ 55 C _ is nT O Slo ™ 'C o i i co C j KJ CO CD 3 "ff ^ CD ca o O fD ČO > C jo.e 0J TJ O CD O) c ^ co.£ r- C ._ •S 21 > E o CD O C !■« ca ■2 ca aj CO N TJ CD C0 •■t: *l CD C CO CO ._ ČT ^ ca il tj B C -S c0 "n oc o to O O) is co ca E "ČD o. Q 3 C KJ cd ca — N CD S ca kj c jO CD O TJ 3 !> C TJ CD 0) .i o- > 3 •JJ= C CO 3 O KJ c ca n >-cd o ^o o ._ > iw Is L« fD CD « E C CD C CO i- __CO CD C C 3 N Sil ca > E is ca o o co o- o D > o E CD C TJ ca > co jO O O a C ca TJ 1 • "čo co C ca aT oi > co cd f; i i ca o no "O C °to £2 > «J > ' = o iS ca -O ^ o c _ tj a. > TJ «= £ o ° co & si N C O N ^ O jo C a) KJ ca^ CO ._ g O 3 a ® § > - E — o -p» Z) O-TJ 3 O) CD 2 * .E o z kjO p o 9 S c tn zT2 c3 cd CD n o O co j* co 'č* C 1« >o iti 11N ^k3>n c jo o a o ^ Industrijsko šteparico NECCHI in overlock SIRUBO, ter ostalo opremo za šiviljsko dejavnost, ugodno prodam. Vse staro eno leto. Možnost plačila na več obrokov. Tel.: 064/47-499 Prodam PEČ TNT 17000 Kcal rabljena eno sezono. S76-208 16856 Prodam Simensov elektromotor 7,5 moči. B421-854 issee Zgrabljalnik - obračalnik Favorit 220, prodam. Struževo 9, Kranj 16869 Prodam ŠROTOR za mletje koruze in pšenice in kletko z napajalnikom za kokoši. B 58-681 16S83 Prodam rabljeno zamrzovalno SKRINJO 190 I. «710-067 16887 Prodam malo rabljen štedilnik kup-persbusch, pralni stroj Gorenje in termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW. S323-548 16888 Ugodno prodam malo rabljeno peč Ferotherm 35 KW. «47-822 16897 Prodam potopni HLADILNIK za mleko. «41-610 16903 Prodam ugodno SKUBILNI STROJ za skubljenje perutnine. «422-181 16906 Zelo ugodno prodam TISKALNIK SX 1000 A 3 format. «45-714 1S909 Prodam industrijski overlock in brzošivalko. « 715-775 16938 EURO-A d.o.o. Lik oz ar jeva 27 64000 Kranj tel.: 064/331-301 POSEBNA PONUDBA APARATOV GORENJE BTV 51 TTX................43.485,00 BTV 55 TTX................53.189,00 POMIVALNI STROJ ...72.248,00 FRITEZA z vrtljivim dnom...........15.527,00 Možnost plačila na več čekov. Odprto od 9. do 12. in od 14. do 18. ure GR. MATERIAL Prodam SMREKOV OPAŽ 12 in 16 mm. «64-207 16112 Prodam macesnove in smrekove DESKE 25 mm in 50 mm. «45-334 16716 Prodam LATE raznih dimenzij 5x4 cm in 5 x 3 cm. «45-334 lem 12 m2 LADIJSKEGA PODA. prodam. «632-158 16777 Prodam rabljeno cementno strešno opeko, špičak, 500 kom. Bohinc, Tenetiše 11. 15790 Prodam VHODNA VRATA LIP cele za 30.000 SIT. Tkalec, Gasilska 9, Šenčur 16820 Prodam 500 kosov NF SILIKATNE OPEKE 10 % ceneje vetrolov, mreža. «67-037 16841 Podarim 200 kosov strešne opeke Vesna Novo mesto. «422-434 16904 IZOBRAŽEVANJE KEKEC S. P. ali je bil vaš otrok med šolo manj uspešen? Nič ne de! Odpravljanje težav v branju, pisanju, računanju in priprave na popravne izpite vseh stopenj za OS in SŠ nudimo v učilnici AMD. Sodobne metode, predagoški prisop. «0609/ 632-874 16565 KEKEC S.P. intenzivne priprave na popravne izpite za OŠ in SŠ v učilnici AMD v Kranju. Sodobne metode, pedagoški pristop, uspeh! «0609/ 632-874 16566 Uspešno instruiram matematiko in fiziko. «241-278 16750 Instruiram matematiko za srednje šole in fakultete. «332-613 16829 Instruiram matematiko in fiziko. «730-072 16871 Prodam KNJIGO Napotki za prvo pomoč v prometu. «311-435 lesne Uspešno instruiram matematiko za srednje šole in fakultete. B 213-656 16963 Instruiram kemijo in matematiko. « 331-726 16966 Instruiram angleščino IS966 41-876 KUPIM GLASBILA Prodam koncertne CITRE. 479, po 20. uri »78- IMM Prodam KLARINET Amati za 500 DEM. «403-116, po 20. uri 16712 Prodamo PIANINO. «714-668 16743 HARMONIKO HOHNER 72 basno + kovček, 550 DEM, prodam. «738-843 16600 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 47-534 2 ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino. «064/64-103 18362 Kupim rabljene GRADBENE ELE-MENTE. «78-997_ Kupim GARSONJERO ali enosobno stanovanje na Gorenjskem. « 331 086 16614 Odkupujemo lubadarjevo smrekovo HLODOVINO in hlodovino III. klase. «421-158, zvečer w; Kupim visoko brejo TELICO simen-talko ali črno belo. «49-210 166&8 "RABAC, d.d., 52 221 RABAC HR "RABAC - POLETJE '95" Termin uj Z a > o 2 n CO ~ m O N £ do 7. 7. hoteli B kat. 224 hoteli visoke B kat. 266 Pogoji: 8. 7. 28. 7. 259 308 ime hotela ob prihodu v Rabac trajanje - najmanj 7 dni (lahko tudi več) otroci do 12 let v spremstvu odraslih -50 % popusta doplačilo za enoposteljno sobo -10 DEM dnevno rezervacija obvezna 2 dni pred prihodom taksa vključena v ceno informacije in rezervacije: "RABAC" PRODAJA tel. "385 52 872 206 od 7. do 17. ure CENTRALA tel. "385 52 872 226 od 7. do 15. ure FAX "385 52 872 561 - ali v vaši turistični agenciji AUTO KRAINER I Kf^ CELOVEC, Vokermaikterstr. (M*^, TEL OC43-463-3S330 ^g? Kupim nizko hišo v Seljakovem naselju - Bantale. «323-612 issi3 Kupim APN, letnik 80-86, ohranjen, do 300 DEM. «78-712 16823 Kupim STREŠNO OPEKO folc rabljeno, cement sivo. «58-484 16851 Kupim dobro ohranjene 3-delne traktorske brane. «421-538 ies59 Odkupujemo hlodovino smreke, jelke in celulozni les. Plačilo po dogovoru. B 47-362 iseeo LOKALI POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: več trgovskih lokalov v Kranju; trgovino z živili in mešanim blagom v okolici Kranja; trovino 20 m2 na Mohorjevem klancu; pisarne različnih površin; delavnice in skladišča v okolici Kranja; garažo v Šorlijevem naselju. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. B 211-106 16407 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: pisarne v Centru Kranja v I. II in III. nad. po 1200 DEM 73 m2, 75 m2, 86m2. DOM NAPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, B211-106 16533 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: več trgovskih lokalov različnih površin v KRANJU, trgovino z živili v Orehovljah, pisarne, delavnice, skladišča. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, B211-106 16535 V Kranju, Šk. Loki, Radovljici, Bledu, Tržiču najememo trgovske in gostinske lokale, lahko neopremmljene, ODDAMO trgovske lokale, pisarne, proizvodno halo. APRON 331-292, 331- 366 16592 V okolici Kranja oddamo trgovino brez odkupa inventarja. KOŠNIK S.P. B 332-061 16670 V strogem centru Kranja oddamo 80 m2 za mirno dejavnost. KOŠNIK S.P. 332- 061 16673 V Radovljici oddam v najem poslovni prostor. B82-871 16689 Iščemo gostinski lokal v najem. B 214-747 16730 V najem oddam 80 m2 velik poslovni prostor v centru Kranja 1. nad. B 224-158 16770 V bližini Kranj oddam kompletno opremljeno in v obratovanju RESTAVRACIJO 150 m2. Dober promet. B061/133-31-38 16796 V Škofji Loki, v starem mestnem jedru prodamo 3 ss, 110 m2, lahko kot pisarniški prostor z dodatnim prostorom primernim za butik ali trgovino. Cena in ostali pogoji po dogovoru. V škofji Loki v starem mestnem jedru oddamo trgovski lokal primeren za butik v izmeri 50 m2, v 1. nadstr., cena najemnine po dogovoru. X BIRO.d.o.o., 061/316-698 ali 061/1326-277 vsak delavnik med 8 in 18. uro ter ob sobotah med 9 in 13. uro 16893 V Kranju oddamo trgovinski lokal v izmeri 80 m2 primeren za trgovino z mešanim blagom in 76 m2 skladiščnih prostorov, veliko parkirišče. Najemnina in ostali pogoji po dogovoru. X BIRO.d.o.o., 061/1326-27? vsak delavnik med 8 in 18 uro ter ob sobotah med 9 in 13. uro 16894 Prodam KOMPLETNO OPREMO ZA TRGOVINO z živili. B324-473, od 19. do 22. ure 16902 Oddamo v najem poslovni prostor v kleti (23 m2), z uporabo stranišča, primeren za pisarno ali skladišče. Pokličite 329-370 ali 331-234 16934 Oddamo živilsko trgovino 40 m2 s skladiščem in pisarno, brez odkupa inventarja. MIKE & Co. d.o.o., B 216-544 16936 Oddam prostor 20+10 m2. B 715- 775 18937 DAJEMO V NAJEM: v Predosljah skladiščne prostore 800 m2, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 16954 DAJEMO V NAJEM: v Olševku ob glavni cesti damo v najem trgovino z mešanim blagom za 2 leti z odkupom blaga, K3 KERN Krani d.o.o., B 221- 353 16955 PRODAMO: prodamo živilsko trgovino z odkupom inventarja v Kranju, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 16967_ PRODAMO: v Kranjski gori kava bar z odkupom inventarja, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 i69ss DAJEMO V NAJEM: kava bar z odkupom inventarja v Kranju, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 16959 Prodam malo rabljeno žensko KOLO na 5 prestav. Šuceva 9, Kranj Prims- kOVO_16753 Prodam MOPED avtomatjk. Sp. trg 7, Škofja Loka 16754 Prodam moško kolo na 5 prestav in žensko kolo. B621-807 16764 Prodam MOTOR C7X, letnik 1988, dobro ohranjen. B45-079 16766 Prodam ATX, letnik 1988 z E 90 mašino za 1100 DEM. B55-080 16768 Prodam APN 6 v dirkalni izvedbi -izredno lep in ohranjen ter AVTOMATIKA (kraidlerjeva mašina, plinski amortizerji itd.). Cena po dogovoru. B332-557 16873 PRIDELKI Prodam domače BELO VINO S* vignon - Pinot in domači SADJEvt\' B241-038 ^ Prodam črno AJDO za seme. 5, Cerklje Grad 165» Prodam MOTOR CTX 80, ohranjen. B422-553 lepo 16925 Ugodno prodam otroško GORSKO KOLO, Snimano, 18 prestav. B 214- 861 16930 AJDO ČRNO, prodam za seme. • 41-007____^ Prodajam ČRNI RIBEZ. ViselnicaJ* Gorje, B725-223___Z> Gospodinje! Prodam ČRNI R^ cena 150 SIT. B725-273 __^ Prodam AJDO za seme. Krvavš^ Cerklje___j> Prodam DROBNI KROMPIR Luže 68, Visoko____Z" Prodam črno AJDO, lahko tudiIg seme. Zalog 49, Cerklje. B 421'1" 16724_____ DOMAČj OBLAČILA MLADOPOROČENCI POZOR -obiščite in si izposodite sanjsko poročno obleko. VERITAS Kranj, B 224-158 16/89 VERITAS - najcenejša izposoja poročnih obiačil z vsemi dodatki samo 10-15000 SIT. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, 224-158 16771 Poceni prodam poročno obleko, št. 38, čipkasto. B 682-720, popoldan 16794 OTR. OPREMA Poceni prodam OTROŠKI VOZIČEK. Partizanska 49, Šenčur 16623 Prodam otroški športni voziček. B327-026 16758 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK 8000 SIT in nahrbtnik do 15 kg, 3000 SIT. B327-370 16843 Prodajamo kvalitetne vvwna ČEŠNJE hrustavke. Hudo \ * Kovorju, B58-818__J!> Po 550 SIT prodam dornjjj ŽGANJE. B631-637 Prodam 40 arov črne in ne;- ,. detelje. Smole Franc, G'"11,^ Cerklje, B421-040____J> Nekaj kilogramov črnega R®2J} prodam. B57-376 Prodam drobni krompir. Duplje Žeje _ grnik Prodam drobni krompir. 5p-68. ^ POSESTI Prodajamo več parcel, vikendo hiš na Gorenjskem, oddajamo r slovne prostore, najemamo 'n„i0vfl' OSTALO KOLESA SUZUKI DR 500 ENDURO, lepo ohranjen, prodam. B725-315 16660 Prodam žensko in dekliško GORSKO KOLO. B311-872_i6toi Prodam VESPO LML 150, SUZUKI 1100 GSXR, letnik 1987. B 324-481 16728 g o a> c Oddam POMIJE za krmo prašičev. Gostilna Bizjak, B45-017 iM7i Prodam apno za beljenje. Hafner, Binkelj 31. B 621-062 16792 Prodam vrtno mizo in klopi, masivni les. B 403-220 16793 Ugodno prodam več LESENIH KOLES od kmečkega voza. B714- 940 16803 Prodam 20 I HLADILNO TORBO, priključek 12 V. B328-890 1692? jemo vikende, hiše prostore. Posredujemo pri Pr r(r (nakupu) menjavi ali najemu n«v ^ mičnin. AGILIA.d.o.o., AGENCIJ NEPREMIČNINAMI B064/266-»lr' 15785 ______ ----ioV' Iščemo nepremičnine za M^Ji nerie. AGILIA.d.o.o., 064/266-5»* 15787 __ Kupim manjšo hišo z vrtom v Kf*JJ ali okolici. B 218-824 KUPIMO: več starejših hiš, P°trednjc; obnove ali za nadomestno gr« MIKE & CO. D.O.O., B 216-5«* 16437 Slovenka išče v najem starejšo^ v okolici Kranja, šifra: MIRNI Vu 16492 N N« Q< 8~ Q ĆD Q PC P »3. S 9 o < C 3 (/> 7T CD a N CD CD O O- 8- N< C TJ 0> 5 a o -d -g c NK o o w c 0J CD C O " CD < <>_ tj o 3 0 o ? a. n p 8 alff -j CD 5} c m in 2 =1 o W O CD 0"_ 3 0) OJ CD N 3 ?T JO) O O 1 -< M i < -O \ fl, w DJ 0) 5; CD ^ "Ono c < 2a 8 o i £15°, f S f !<* CD (/* 3 5-g" i ° w & * š ° j (B j 3 TJ N O 3. P % V. % R" Isfi »TJ ° % ^ o a w 5-g CD CD o TJ 2 c m CD TJ |> a. S c < Z\ CD CD P < CD 00 O cd o < 3 O o a> (/> cd n X 0 g a N< III CD • TJ |i| |sg: D CD ? 5 u o O 3 m I Petek, 7. julija 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS Loka avto SL PRIREDITVE AKCIJSKA PRODAJA V JULIJU FIAT UNO 1,0 ie let. 95, od 12.990 DEM dalje (tečaj LB Nove banke za podjetja) VELIKA PONUDBA RABLJENIH VOZIL n$E PRODAMO: Naklo: 1/2 hiše 90 *a AnUS"1 300 m2 in zidano 9araž0 HAfti wv dern- nedokončano nišo v hišo U'^BRIT0FU' SUHIv stareišo Voriii k Kraniu. Brttofu, Šenčurju, Dffti ilv-^P- Opnah, Ribnem itd. ^jNjPREMIČINE, 211-106 16631 S KUP|MO: manjšo, starješo hišo 10 u ^anju in v okolici Kranja do 4^1- DOM NEPREMIČINE, Kor-«^LC' 16, Kranj, B211-106 18532 jSjBlJJJ starejše hiše, zazidljiva Goren- 8 in "dokončane hiše na lovan'^601" Prodamo parcele, sta-kem • hiše- vikende na Gorenjs-292 i5?oiž'a Pazila- APRON 331- ' ^1-366 16593 sS?MI,,Amstrad" *ONVERTERJI "SHARP" P* Tvi*^,jI MODELI rW Radijski programi utK0DERJI, KARTICE ZA FILMNET t^^^TUIVI SISTEMI uG0DNE CENE, OBROKI VJULUU POPUST X BIRO.d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, na Gorenjskem uspešno posredujemo pri prometu z nepremičninami - Z ZAUPANJEM DO USPEHA! Pričakujemo vas vsak delavnik med 8. in 18. uro in ob sobotah med 9 in 13. uro na 061/ 316-698 ali 061/1326-277 16895 V Kranju, Škofji Loki ali ostali Gorenjski kupimo zazidljivo parcelo od 600 do 2000 m2, do cca 90000 DEM ali hišo cca 200 m2 na parceli nad 300 m2 do cca 320.000 DEM. X BIRO.d.o.o., 061/316-698 ali 061/ 1326-277 vsak delavnik med 8 in 18 uro ter ob sobotah med 9 in 13. uro 18696 GARAŽO na Planini kupim ali zamenjam za garažo na Šorlijevi. 327-100 16898 HIŠE PRODAMO: v Šenčurju prodamo starejšo bivalno hišo s parcelo 600 m2 ob cesti, K3 KERN Kranj d.o.o.. B 221-353 16948 *END £Lk1ornfortno opremljen VI-stanouo^, mavcem, ali menjam za Krani« £ko hišo v bližnji okolici Po^8- ©064/217-872, vsak dan 16627 Povnlfr!" oddam 64 m2 stanovanjske Vn^ne v Selški dolini. B731-208 5S& e°odružinsko HIŠO po zelo ^»J^ni- Bistrica, Begunjska 51 pred todna Di radi pobegnili >c»Tin . nruPom v naravo, zato 'cenikan«.k'e v okolici Golnika, Jemlje >; ene,iš ali Dupolj košček sManT? 9radnjo malega vikenda, '»»e/ ne Ponudbe na Šifra: NARAVA "Vp 1--__ Pri KIanJu prodamo av0sta«°9U Dri Cerkljah prodamo iS naVtniS*k0 hiš°. 320 m2 v m? v a" '• ravni Parce,i cca S /316-69R r M X BIR0 d.o.o., Sik^' 061/1326-277 vsak ^ 'n6d 9 m 13 ^U^Hi^T--- EM- šifra ^Z Vrtom' dO 100.000 ^GORENJSKA uro ter ob Uro 16892 HIŠE PRODAMO: na Orehku 1/4 starejše hiše z lastnim vhodom in vrtom, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 16949 HIŠE PRODAMO: v Šk. Loki starejšo adaptirano hišo in poslovnimi prostori v sosednjem objektu, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 15950 HIŠE PRODAMO: na Drulovki prodamo vrstno hišo, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 16951 HIŠE PRODAMO: v Stražišču prodamo, v Dupljah pri Kranju prodamo novejšo, lepšo hišo z vrtom, v mirnem predelu, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 16952 HIŠO V NAJEM: v Zg. Brniku dajemo v najem starejšo bivalno hišo in 3.000 m2 zemljišča, cena po dogovoru, K3 KERN Kranj d.o.o., Đ 221-353 16953 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE: prodamo večje gozdne površine v Gozd Martuljku, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221- 353 16960 PARCELE PRODAMO: med Bledom in Bohinjem, ob glavni cesti prodamo zazidljivo parcelo 1.800 m2, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 16961 PARCELE PRODAMO: zazidljivo parcelo 615 m2 In 686 m2 v Pre-bačevem, v Mavčičah 760 m2, v Tržiču 976 m2, 1.400 m2 v šutni pri Šk. Loki skupaj z nezazidljivo parcelo 676 m2, v Britofu 854 m2, v Šenčurju 750 m2, K3 KERN Kranj d.o.o., B 221-353 16962 POZNANSTVA Ste osamljeni? Samo agencija AMOS vam nudi več 1000 moških, žensk za ženitev, prijateljevanje! B061/755-906, 065/23-652, 25-156(do 16. ure) NON STOP! 13946 Panasonic GLASBO za ohcet nudi TRIO ali sam s harmoniko frajtonarico. B731-015 KLUB BALERINA KROPA KARAOKE - nagrade MTV London -sobota, 8. 7., ob 22. uri POSLOVNI STIKI Ponudba celotne pisarniške opreme, vse od pisal, rokovnikov in vse ostale pisarniške opreme. Zelo ugodno. AGILIA.d.o.o., 266-56415786 Posredovanje informacij o najugodnejših kreditih do 5 let, obresti od 10,5 % letno dalje. Tel. strošek: 156 SIT/min, B090-42-14 16756 RAZNO PRODAM Prodam bukova in mešana drva z dostavo. B685-518 16578 Prodam KIMPEŽ železni, z zavoro in gumijastimi kolesi, kombinirano peč -dva elektrika, 2 do 3 kubike desk 2,5 debeline. Cena po dogovoru. Koglar Ivan, Adergas 31. B422-046 16625 Prodam vlečno KLJUKO za 101 (3000 SIT), OTROŠKI AVTOSEDEŽ (2000 sit). B311-672 16642 Prodam okovane GAJBICE ter prikolico za osebni avto. B731-208 16643 Prodam večjo KAMP PRIKOLICO, SKRINJO 300 I, štedilnik na plin in elek. Zivljakovič, Begunjska 44, Bistrica TrŽiČ 16649 DRVA suha bukova ali mešana, prodam. Selo 10 A, B801-024 16789 Ugodno prodam molzni stroj Vesfali in brejo KRAVO simentalko, četrtič brejo. B 721-254 16874 Prodam ČOLN in prikolico, otroško posteljico. B323-792 16908 STAN. OPREMA Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo (dolžina 3,20 m). B326-803 16673 Lepo ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO poceni prodam. B51-808 16713 Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro. B242-314 16783 Prodam novo kopalniško KAD Gorenje, 70 % ceneje. B311-768 16810 Ugodno prodam 2 kavča in 4 fotelje, lahko tudi posamezno. B 332-754 RAZPRODAJA - zaradi selitve Eohištvo (dnevna, spalnica, kuhinja, njižna=, gospodinjske in aparate zabavne elektronike, knjige, slike, plošče, nerabljeno peč za centralno. Kranj, Trojarjeva 11, B311-621 168W ŠPORT MAESTRAL 16 in TOMOS 4,5, ugodno prodam. S 403-303 16619 Prodam dobro ohranjeno BRAKO PRIKOLICO. Kovačevič, Valjavčeva 10, Kranj 16691 Prodam 1 x uporabljen ŠOTOR BRAČ. Šuceva 9, Kranj Primskovo 16781 Ugodno prodam JADRNICO ELAN 430, primerna tudi za družine. B78- 350 • 16787 ■ m| AKCIJSKE CENE! ^^^^^ KOLIČINE OMEJENE TELEFON - TAJNICA - KOPIRNI STROJ SS^^^^~ KX-F230 BX ATlST" Sf^!!C,JA 1 llT0 - SERVIS PO CELI SLOVENIJI Avtor., 0C,LA ^NEMAMO PO TELEFONU •2 ranj eastoumk Matsushite in znamke Panasonic uprava lltelefon trade !°»lovafii« l¥i.t.8,-: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 P°*lova n ~a tJUBUAMA: tel ./lat: 061 /1590-232 °*»lnica KRANJ, tel./fax: 064 / 222-150 »KE CENE! RAFTING IE OMEJENE I SAVA DOLINKA 11 vmtjcnc a SAVA + p(KN|K DNI STROJ I Popust za večje skupine. ■ Informacije in prijave KX.F230BX/$| $"H» SF™T,?£* I Telefon: 064/730-522 Ugodno prodam nerabljen MOTOR za čoln, Tomos 4. B891-190 laraa Poceni prodam MOTORNI ČOLN. Staretova 24, Cirče Kranj 16828 STORITVE Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese! Naročila na B213-218 13548 Hitro In strokovno popravimo vaš PRALNI, POMIVALNI stroj, ŠTEDIL-NIK. B 331-450_<«m Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na kredit. B0609/622-946, Lesce 16211 Opravljamo vsa KROVSKO - KLEPARSKA dela in prekrivanje streh. B 738-184 15495 Nudim PREVOZE do 16 oseb. Đ686-019 16138 SATELITSKI SISTEMI z montažo od 377 DEM, lahko na čeke. B719-014 16385 Nudim vse vrste notranjih in zunanjih pleskarskih del. B56-715 15473 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. B621-443, po 20. uri 16508 OBNOVA VODOVODNE INSTALACIJE KOPALNIC (komplet: voda, zidava, ploščice), ter ostala dela: INSTALACIJO V NOVI HIŠI, razna popravila, čiščenje bojlerjev in odtokov ipd...vam naredimo kvalitetno in z garancijo! Soldnine cene! S218- 427 16562 SATELITSKE ANTENE + AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI L + Možnost plačila 2 do 12 čekov tel.: 064/422-585,421-108 SAT TRADE d,o,o. Pozenik %0 Cerklje SNEGOLOVILCE izdelujemo in montiramo. B 725-319, zvečer 16655 Vodovodne instalacije, hitro in kvalitetno, priključek samo 25 DEM. KOŠNIK S.P. 332-061 16671 Za manjša ali večja podjeteja vodim knjigovodska dela, strokovno in poceni. Šifra SOLIDNA 15734 Popravljamo pralne stroje, štedilnike, bojlerje, hladilnike, skrinje. B 332-053 16737 Oljni gorilci, avtomatika, montaža, servis, meritve. BETA S,d.o.o., B874-059 16774 Deklaracije izdelamo ekspresno. Novine, B633-942 16798 Restavriram starine in umetnine, prodam kmečke skrinje. B45-372 16805 Montaža raznih oblog napušča in podstrešja. B061/823-127 16822 BARVANJE lesnih oblog (špic in pobjonov) tudi na težje dostopnih mestih. B422-423 16834 Izkušena skupina izvaja vsa fasa-derska dela in beli. B730-735 16842 MI0 wdio -alarm -mobitel -SVSTFMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..F*x: 064/4 1 016 AVTOAKUSTIKA m AVTO ALARM mobitel pooblaicani aarvia za prodajo in montažo Z dolgoletnimi izkušnjami, hitro in poceni popravim vse vrste pralnih strojev. B332-350, 329-102 16844 POZDRAVIM Z BIOENERGIJO! B 51-521 18919 STANOVANJA STANOVANJE PRODAMO: 27 m2, Planina I. 33.000 DEM; 34 m2, Planina II, 43.000 DEM; 66 m2, Planina III, 79.000 DEM; 72 m2. Center, 80.000 DEM; 73 m2, Planina II, 87.000 DEM; 86 m2. Center, 96.000 DEM; 86 m2, Center, 96.000 DEM; več 3 ss. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj B 211- 106 18404 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ -več stanovanj različnih površin na Zlatem polju, v Šorlijevem naselju in v k.s. Vodovodni stolp. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. B 211-106_16405 Kupim manjšo gorsonjero v S delu Kranja. B 218-824 ie409 Najamem garsonjero v Kranju. B 218-824 16410 KUPIMO: garsonjero ali 1 sobno stan. ter 2 In 3 sobno, najraje pri Vodovodnem stalpu, ni pa pogoj. MIKE & CO. D.O.O., B 216-544 16431_ PRODAMO: Kranj -1 s, 40 m2, takoj vseljivo; 1,5 s., 54 m2 ter več 2 in 3 sobnih stanovanj; MIKE & CO. D.O.O., B 216-544_16434 Ugodno prodam 3- sobno stanovanje s centralno kurjavo v Kranju. B327-732 16502 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ: Planina I. 28 m2, 34000 DEM, Planina II, 34 m2, 43000 DEM. Planina III, 66 m2, 79000 DEM, 73 m2, Planina II, 87000 DEM in več 2 s in 3 ss v CENTRU. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, B211-106 16528 STANOVANJA ODDAMO: Jesenice 1s, 40 m2, opremljeno, 400 DEM in 3 ss neopremljeno, 400 DEM, PREDPLAČILO!!! Garažo v Šorlijevem naselju oddamo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, B211- 106 16529 STANOVANJA KUPIMO: 1 ss, 2ss, 3 ss v KRANJU: šorlijevo naselje, Zlato podije aliVodovodni stolp. DOM NEPREMIČNINE, Koroška cesta 16, Kranj, B211-106 16530 V Kranju, šk. Loki, Bledu, Radovljici in Tržiču najamemo stanovanja in stanovanjske hiše. Pripravimo po-godbo-provizijo plača najemnik. Prodamo različna stanovanja na Gorenjskem. APRON 331-292, 331-366 16591 Takoj najamemo stanovanje za našo stranko v Kranju, Radovljici ali Lescah. Do 400 DEM na mesec, s pol letnim predplačilom. B 715-958 16622 Oddam prazno 3 sobno STANOVANJE. B216-010 16631 Vzamem v najem 2-sobno STANOVANJE ali kupim. B311-704, 0609/ 629-720 16635 Na Planini prodamo 4 sobno STANOVANJE. KOŠNIK S.P. 332-061 16672 Oddam STANOVANJE v Kranju, med 17-18. uro. B 225-743 16696 V najem vzamem stanovanje, garsonjero, lahko tudi hišo v bližini Kranja. B 332-154 16727 Žensko išče stanovanje ali hišo v najem. B 214-747 16731 •zr 00972-6656-1631 V Kranju najamem garsonjero. B 681-627 16740 V najem vzamem STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. B324-977 16786 Prodam pritlično 4-sobno STANOVANJE s samostojnim vhodom na Planini III. vseljivo takoj. B714-361 16857 3-članska družina najame stanovanje v okolici Kranja. B731-248 16861 Najemem dvo sobno ali večje stanovanje po zmerni ceni, v Kranju ali okolici. B 211-125 1687S če ste pripravljeni nuditi primemo stavnovanje ženski z otrokom za pomoč starejši osebi, pokličite na B 211-125, vsak dan razen nedelje do 19. ure 16B76 -S8 001809-474-2662 V Škofji Loki (Frankovo nas.) prodamo 1 sobno stanovanje 43 m2, komfortno, cena in ostalo po dogovoru, v Šk.Loki (Frankovo nas.) prodamo 2 sobno stanovanje 58 m2, lepo, komfortno in ohranjeno stanovanje z balkonom. Možna menjava za večje, starejše stanovanje na isti lokaciji, cena cca 77000 DEM, v Kranju prodamo sledeča 2 in 2,5 sobna stanovanja v centru 2 sobno, stanovanje 88 m2 in 2,5 sobno stanovanje 63 m2 na Planini III, 2,5 sobno stanovanje 75 m2 na Planini II, 2 ss 57 m2, na Planini, na Planini I ter 2ss z dvema kabinetoma v izmeri 79 m2. X BIRO.d.o.o., 061/316-698 ali 061/1326-277 vsak delavnik med 8 in 18 uro ter ob sobotah med 9 in 13. UrO 16889 V Tržiču prodamo 1 sobno stanovanje 39 m2, CK, tel, delno zastekljen balkon, opremljeno, cena cca 48000 DEM. Na Bledu prodamo 1 ss 44 m2, s CK, 5 nadstr., 13 let staro, cena cca 82000 DEM, na Bledu prodamo 3 ss v izmeri 88,31 m2, s CK, tel, balkonom, 1. nadst., z lega, možnostjo nakupa garaže, cepa cca 160.000 DEM, V Begunjah prodamo 3 ss 76 m2, s CK, tel., balkon, terasa, 1. nadst. 6 let staro, z lega, klet. garaža, cena cca 110.000 DEM. X BIRO.d.o.o., 061/316-698 ali 061/ 1326-277 vsak delavnik med 8 in 18 uro ter ob sobotah med 9 in 13. uro 16890 V Železnikih prodamo 1ss 39 m2, s CK, tel, sat, bojler, balkon, 2 parkirni mesti, j-v lega, adaptirano stano vanje, mirna lokacaija, cena cca 44000 DEM. V Kranju (Planina I) prodamo 2 ss 64 m2, ck, tel. balkon, adaptirano stanovanje, cen? cca 77000 DEM, v Kranju (Planina II) prodamo 2 sobno stanovanje, 65 m2, komfortno, cena cca 72000 DEM. V centru Kranja prodamo 2 sobno stanovanje 88 m2 komfortno, cena cc 99000 DEM. V Kranju (Planina II) prodamo 2,5 sobno stanovanje, 65 m2, komfortno, cena cca 80.00C DEM. X BIRO.d.o.o., 061/316-698 ali 061/1326-277 vsak delavnik med 8 in 1-8 uro ter ob sobotah med 9 in 13. UTO 16891 STANOVANJA PRODAMO: v Kranjski gori 1 sobno 41 m2 v 1. nadstropju, K3 KERN Kranj, d.o.o., B 221- 353 16944 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 1 sobno 34 m2, 2 sobno 65 m2 in 68 m2, 2,5 sobno 67 m2, 3 S 82 m2, 84 m2. 2s+2k sobno 98 m2, K3 KERN Kranj d.o.o, B 221-353 16945 STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah prodamo garsonjero 24 m2 za 22 000 DEM, 2 sobno 54 m2 brez CK v 1. nadstropju po 850 DEM/m2 z garažo, K3 KERN Kranj d.o.o., Đ 221-353 16946 STANOVANJA PRODAMO: v Šk. Loki 2 sobno stanovanje v bloku, K3 KERN Kranj d.o.o.. B 221-353 15947 UGODEN NAKUP OPREME ZA CENTRALNO OGREVANJE PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO: oljnih gorilnikov svetovno znanega proizvajalca OERTLI iz ŠVICE, - litoželeznih peči z že vgrajenim oljnim gorilnikom OERTLIBLOC - litoželeznih peči proizvajalca SIME: - kombinacija olje ali plin - kombinacija olje ali trda goriva - plinske stenske peči na zemeljski plin ali propan - butan proizvajalca radiant Za vse proizvode nudimo: - montažo in servis - garancijo - plačilo na 3 čeke brez obresti ZELO UGODNE POGOJE nudimo TRGOVINAM IN MONTERJEM. LUMA TRADING, d.o.o. - ogrevalna tehnika SUČEVA 23, 64000 KRANJ; tel./fax: 064/241-210 (naši prostori se nahajajo v Trgovskem centru Dolnov v Industrijski coni na Primskovem) 27 • enostavno doziranje ob menjavi olja ■do 160.000 km zaščite ■ do 90% manjšo obrabo motorja ■ povprečno 7,3% večjo moč motorja PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV QMI vam nudi: i ob menjavi olja - povprečno 5% manjšo porabo goriva ■ zaščito pri hladnem zagonu ■ povprečno 12% večja kompresija ■ manjša poraba olja POOBLAŠČENI PRODAJALCI: I. AVTOCOMMERCE, Bleivveisova 14, Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA Donko Srečko, Predoslje 113, Kranj, tel.: 064/241-298 5. AVTODEU PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj, tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKA Valjavec Bojan, llovka 17, Kranj, tel.: 064/211-977 8. SERVIS VRTAČ, Visoko 77a, Visoko, tel.: 064/43-019 9. AVTOPRALNICA PELKO, Visoko 103 c, tel.: 064/43-070 10. AVTOSERVIS KADIVEC, Pipanova 46, Šenčur, tel.: 064/41-573 II. KUNČIČ VOJKO, Stara cesta 28, Naklo, tel.: 064/47-169 12. AVTOMEHANIKA GOLOB, Poljče 4b, Begunje, tel.: 064/733-506 13. GM AVTOSERVIS, Ribenska 6, Bled, tel.: 064/741-116 14. NBA, d.o.o., Boštjanova 30, Lesce, tel.: 064/718-463 15. AVTOSERVIS PANČUR, Blejska Dobrava 1, Jesenice, tel.: 064/874-100 16. ČOP, d.o.o., H. Verdnika 23a, Jesenice, tel.: 064/84-366 17. AVTODEU ŽMIGOVC, Titova 21, Jesenice, tel.: 064/861-015 18. AVTO IN, Titova 69, Jesenice, tel.: 064/862-225 19. VALANT BLED, d.o.o., Alpska 33, Lesce, tel.: 064/718-505 20. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a. Tržič, tel.: 064/58-850 21. BENEDIČIČ DARKO, Žigajna vas 27, Tržič, tel.: 064/58-071 22. JENKO, d.o.o., Virmaše 109, tel.: 064/632-346 23. PROFIL, Virmaše 70, tel.: 064/631-240 24. FAZER, d.o.o, Spodnji trg 2a, Šk. Loka, tel.: 064/621-073 25. SERVIS PRODAJA LUŠINA, Gosteče 8, tel.: 064/632-286 26. AVTOŠPORT, d.o.o., Zbilje 12, tel.: 061/611-450 27. TAPOS, do.o., Gorenjska c. 3, Medvode, tel.: 061/613-352 VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, Škofja Loka tel./ fax: 064/ 623-087,624-228 Na Bistrici pri Tržiču prodam 1 sobno stanovanje 39,39 m2, KTV, CK, 42.000 DEM. S 47-120 ali 730-255 18967 VARSTVO Nudim varstvo za vašega otroka, starejšega od 2 let. »327 150 16833 Iščemo VARUŠKO in GOSPODINJSKO POMOČNICO v eni osebi. Možnost stanovanja in hrane pri nas. Smo v bližini Kranja (Primskovo). Infor.: dopoldan od 10. do 15. ure po tel.: 061/813-957 Z IGRO DO NAGRAD 090 45 09 Cena 58,50 SIT/0,5 min r VOZILA VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov. »064/692-194 14719 Zelo ugodno prodam dele za Z 101 mediteran. »49-379 isbob AL PLATIŠČA z gumami za AUDI 80. »422-616 16818 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Ugodno prodam novo žametno Prevleko za avtosedeže ŠKODA AVORIT XL. »45-141_16832 Po delih 126 P, Z 101 in Z 750 prodam. »53 176 isasr MENJALNIK za R 18 r prestav prodam za 500 DEM in lamela »225-733 16015 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. »325-981, 325 659, po 20. url 9626 Prodam FIAT UNO 1.0 IE, 5 vrat, 94/ 5. «217-562 Jože, po 15. un 164*8 Prodam GOLF JGL, letnik 1982 »41-804 16518 Prodam os. avto KATRCO, letnik 1983, reg. do 2/96 »41-675 16642 KAMIONE! KASON TAM 1201 45 KW, letnik 1975, registriran, prodamo najboljšemu ponudbniku. Ponudbe pošljite v 14 dneh na DINOS KRANJ,d.o.o., Savska loka 24, Kranj 16672 Prodam PEUGEOT 504, letnik 1976, drugi lasnik, 145000 km, ohranjen »403-316 16574 Prodam AX letnik 1989. pravkar je registriran. »326-694 16S77 JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam »0609/616-095 ies79 R 4 GTL, letnik 1989, rdeče barve, prodam. »325-667 lesao Prodam CITROEN AX 11 TRS, letnik 1991. »84-777 16583 Prodam GOLF, letnik 1981, cena 3000 DEM Voglje, Letališka ul. 23 166*6 Ugodno prodam 126 P. registriran do 4/96, rdeče barve. • 57-343 i*eu Ugodno prodam dobro ohranjen R 19, letnik 1992 » 401 186 ieeia Prodam YUGO 45 AX. letnik 1987 » 310-167 Borkovič, Valjavčeva 11, Kranj iee2o Prodam R 4, letnik 1990 • 211 816 ali 47-340 1*624 ZAHVALA Zahvaljujemo se VID-u, Zavodu za humanitarne dejavnosti, Košarkarskemu klubu Radovljica in Elanu za njihovo plemenito človekoljubno pomoč ob odhodu na Svetovno specialno olimpiado. David, mama in razredničarka OŠ HELENE PUHAR Prodam JUGO 45, letnik 1988, reg. do oktobra 95, prevoženih 56000 km. »85-363 16629 Poceni prodam Z 101 comfort, letnik 1982, reg. do konca oktobra. »422- 798 16633 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1994. »730-514, Podnart 15 16637 Prodam GOLF GTD, letnik 1988, bele barve. »332-357 16638 Prodam R 4 GTL, letnik 1990, zelo lepo ohranjen, redno servisiran. » 731-652, po 20. uri 16640 R 5 GPR francoski, letnik 1987, odlično ohranjen, redno servisiran, prodam. »712-289 16645 Prodam Z 101, letnik 1986. «66- 119 16653 Poljski FIAT P 126, letnik 1989, reg. do decembra, prodam. »632-827 16654 Prodam 101, letnik 1980, ohranjene, reg. do marec 1996. »718-16516658 Ugodno prodam VW JETTA, letnik 1981 in UNIMOG 1300 L z dvigalom Jonsered in gozdno prikolico. »217- 808 16661 Prodam TOVORNJAKA ZASTAVA 35-8, letnik 1988. registriran do 1.6.96., vozen z B kategorijo. »224-029 16664 Prodam JUGO 45, letnik 1984, cena 1000 DEM. Dukič, Delavska c. 19, Kranj, zjutraj 16669 Prodam JUGO 45, letnik 1984. »880-619 16675 Prodam OPEL KADETT starejši letnik, ohranjen. »733-898 16679 Prodam 126 P bolha, letnik 1989, reg. 24.4.96, cena 2000 DEM. Marja-nac, J. Gabrovška 21, Kranj 166M Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989, garažiran, 33000 km. »41- 155 16694 R 9 TD, letnik 12/89, metalna barva, ohranjen za 8700 DEM. «312-064 16697 Prodam AUDI 100 diesel, letnik 1985, možna menjava 9700 DEM. «45-114 16698 Prodam FIAT RITMO DIESEL, letnik 1984, ohranjen, cena 43000 DEM. «310-537 16689 Prodam JUGO 45 E rdeč, letnik 1986, motor odličen, cena 1850 DEM. «310-537 16too KADETT, lepo ohranjen, registriran do aprila 96, prodam. «323-729 18702 Prodam GOLFA JXD, letnik 1989 tornado rdeč 85000 km in dod. opremljen. «323-235 18,-03 Prodam JUGO 45, letnik 1989 «46-606, po 15. url 16706 Prodam JUGO 45, letnik 1990, prva lastnica. «45-639 16707 Prodam FORD SIERA karavan 2 0 ABS, šibedah, servo, temna stekla, letnik 1988 in odlično ohranjen KOMBI VW 7+1, letnik 1978. «41 445 16709 NEPREMIČNINE 064/216-544 Ugodno prodamo LADO SAMARO 1,5 letnik 1993, ŠKODO FAVORIT 136 L. letnik 1990, R 5 TOP FUN letnik 1993, FORD FIESTO 1,8 XR 16 v, letnik 1993, ŠKODO 120 L, letnik 1988. Možen kredit! «422-522 16710 Prodam Z 101, letnik 1989 in R 4. letnik 1977. oba registrirana. «48 265 16711 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, zelo dobro ohranjen Blagoje vIČ, Valjavčeva 14, Kranj ie/i4 Prodamo naslednja vozila: VW PASSAT TURBO DIESEL, letnik 1989, PASSAT bencin 16, letnik 1989, GOLF bencin, letnik 1987, JUGO 65. letnik 1989, OPEL KA DETT 1.3 limuzina letnik 1988, SUZUKI SVVIFT 1.3 GLX, 5 v, letnik 1990. Možnost kredita, možnost staro za staro. «325-981 lene Prodam odlično ohranjen FORD ESCORT 1,8 16 v, metal modre barve, letnik 1992, prevoženih 21000 km, stalno garažiran, cena po dogovoru «731-656 len* Prodam LADO SAMARO, letnik 1989, reg celo leto, dodatna opre ma «332 662 16720 BMW 535, letnik 1991, vsa možna oprema, prodam Možnost menjave ali kredita. «0609/630-303 i»w WV kombi 1,6 diesel, letnik 1985, 7 f 1. prodamo. « 801-474 lerze Prodam YUGO koral 60, letnik 1990. 41 000 km « 311 843 1»;?9 Prodam ohranjen YUGO 45 A, letnik 1987, reg. do ma|a 96 « 326 582 16/32 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. « 311-095 16733 CITROEN AX CABAN, letnik 1993, kovinsko zelene barve, lepo ohranjen, cena po dogovoru. S 871-007 -petek, 78-510. 16735 Prodam GOLFA JXD, letnik 1985/11. bele barve. « 332-053 16736 Ugodno prodam ŠKODO FAVORIT GLX. letnik 1994, 9200 km. «622- 676 16738 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posoji najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 Prodam FIAT TIPO 1.4 digital DGT, letnik 1990, reg. celo leto, veliko dodatne oreme, AL platišča, 76000 km. 12600 DEM. «733-585 16739 FIAT 126 P, letnik 1985, reg. do konca septembra, prodam. Ogled petek popoldan, sobota in nedelja. Blažič, Gorenjska c. 31 a, Radovljica 16741 Prodam JUGO 45, letnik 1988, bele barve, 80.000 km, ugodno. «312- 255 16744 Prodam ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, rdeča, 26000 km, ugodno. «3 1 2-255 16745 ODKUP m PRODAJA VOZIL . AVTOPRIS, Zg. Bitnje 164, »312- 255 16746 Kupim MAZDO 323 F. V račun dam R 5, letnik 1991. »325-543 16748 SENCA s HLADEN AVTO 120 SIT JE MANJ KOT 2.500 SIT FIAT TIPO 1,7 D, 92/93, registriran celo leto, prodam. « 064/622-165 Prodam R 5 SAGA, letnik 1991, zelo lepo ohranjen. »325-543 16749 Posredovanje informacij o najugodnejših avtomobilskih kreditih. Strošek informacije: 156 SIT/min. »090-42- 14 16755 R 5, letnik 1990, prodam. »22-50- 90 16757 Prodam CITROEN VISO 11 RE, letnik 1986. »715-842. od 15. ure dalje 16763 Z 850 fičo, reg. 4/96. dober in lep, 950 DEM, prodam »56-564 16767 Prodam OPEL KADETTA, letnik 1974, JUGO KORAL 45, letnik 1983. oba registrirana do maja 96 Kersnik, Hrastje 39 16772 GOLF DIESEL. S PAKET, letnik 1985/3, bele barve, zelo ohranjen, prodam. »217-328 16773 Prodam ALFO 33 1,5 TI, letnik 1986, reg. do 4/96. »802-624 i«/«o Prodam FIČOTA. 1984, nevozne, motor po generalni, 400 DEM. 9712-045 18/82 FIAT UNO 45, reg celo leto. letnik 1985, ugodno prodam. »214-529 16786 FORD ESCORT 1.6 Ghia, letnik 1992, ugodno prodam » 49-529 1*791 Prodam ALFO 33, letnik 1987, registrirano do 6/96 »225-711 1*7*7 VW KOMBI diesel. letnik 92/93, prodam V račun vzamem os. avto. »0609/632 577 16S02 Prodam MAZDO 626, letnik 1990, 14000 DEM «725 369 ie*04 Prodam VW 1300, letnik 1969, reg do 31.3 96. Britof 101. «241 502. Bojan 16*0/ Prodam JUGO 45, letnik 1991. registriran do 96/4. «725 606 i**ii Prodam GOLF CADDY, letnik 1985 • 47-522 16*12 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1991, cena 4000 DEM «710 000 16816 Prodam LADO KARAVAN, letnik 1982. reg do 3/96 Jenšterle. Kidri čeva 19, Kranj i**u Prodam R 5 GT, 1,4, letnik 1980, 115.000 km, registriran. «422-603, po 16. url i*«)« Prodam FIAT REGATA diesel. letnik 1984, reg do 1/96, cena 4600 DEM «734 075 16*21 090/3!-04 XAW.ZflW.TEfl. MASA, l£A TE ČAKAJO. NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, KI GORI V MENI. POKLICI 090/31-04 090/31 -03 zgS&ce POSLOVNA SREČANJA TEL.: 064/50-232 Prodam GOLF diesel, letnik 19^' ogled možen po 15. uri. Bistrica • Duplje___!*2 Prodam JUGO 60, letnik 1989, p** reg. 5/90, 44000 km, 9&rai"^, «324-480____J^. Prodam OPEL VECTRA 1.6 I, ^ 1990. «47-340 047- 169" Prodam osebni avto JUGO FLORIDA, letnik 1990, prevoženih 66500 km, bele barve, reg. do 19.1.96. Ivaštanin, Svetinova 8 b, Koroška Bela, Jesenice, «83-359 16824 Zelo dobro ohranjen CITROEN GS 1,3. letnik 1980, cena po dogovoru, prodam. Atanasov Zdravkb, Planina 22, Kranj, «326-560 16825 KADETT 1200 dobro ohranjen, registriran celo leto, ugodno prodam. «242-426 16826 Prodam HROŠČA 1200, letnik 1974, reg. do 3/96, motor v okvari. «212- 513 16827 Prodam GOLF JX bencinar, letnik 1988, lepo ohranjen. Vopovlje 28, Cerklje 16830 R 5 CAMPUS, letnik 1992. 5 vrat. reg. celo leto, poceni prodam. «49- 326 16631 Prodam OPEL ASCONO starejši letnik, prvi lastnik, vseskozi garažiran. «242-419 16835 Prodam GOLFA 1.1, letnik 1980. «731-162, Janko 16*36 Prodam GOLF 1,3 nemški, obnovljen, rea do aprila, dodatno opremljen. «77-092 16838 JUGO 45, letnik 1986, ugodno prodam. Golnik 112, Šmid 16846 R 4 letnik 1983, ugodno prodam. Šmid, Golnik 112 16M7 Prodam osebni avto FORD ESCORT L. letnik 1982, cena 4600 DEM «860-377 16848 Prodam JUGO 45 po delih, gter pralni stroj Gorenje «332-350, 329- 102 16850 VISO 11 RE, izredno ohranjeno 85/ 10, kovinske barve, nikoli karambo-lirana. «325-077 16852 VW HROŠČ registriran julij 1996, prva registracija 1975, prodam. »83-397 16855 FIAT UNO 45, letnik 1985, registriran celo leto, prodam. »214-529 16858 Prodam GOLF JGLD, letnik 1985, registriran do 13 7.96, ugodno, cena 5300 DEM «731-255, 731-637 Prodam Z 101, letnik 1985, cena je zelo ugodn «328-137 16664 Prodam JUGO 45. letnik 1986 , reg. do junija 96. «328 292 16865 Prodam DIANO, brezhibno, lepo ohranjeno, registrirana do 2/96 « 213-115 16877 Prodam ŠKODO 135 FAVORIT L. letnik 1992 « 46-604 i.ih.-h Prodam YUGO 45 A, letnik 1987. reg. do 3/96, garažiran, cena 1 800 DEM. « 45-170 1 .»hi Prodam ZX 1.4, letnik 1991 340_ _ Možno je najeti prikolice za pre^ avtomobilov. «47-340___^ Prodam R 5 CAMPUS, letnik 19^ «312-255 !*!!. Prodam ZASTAVO 101 GTL letnik 1987. «312-255 55, 169" NOVO POSREDNIŠKA PRODAJAV0 NOVO VOZILA 4% CORSA OD 17.300 D|M ASTRA OD 23.500 DE* FIESTA 1,3 OD 18,900 DEM tf MONDEO 1,8GLX 35.900 Ot* (klima) pj DOBAVLJIVI TUDI VSI DRUGI MOD*1' VOZILA SO Z BOGATO SERIJS*W OPREMO, UGODENE CENE, POPUSTI, KRATKI DOBAVNI RO£l KRANJ, TEL: 064/211-0 GOLF diesel, letnik 1983, r0^ prodam za okoli 3700 Dfcl%, menjam. «225-733 0* ALFA 33 turbo diesel, letnik 1 registriran do 10/95, cena 11 DEM. « 741-488 i69'- ^ do AX 14 RD, letnik 1990, reg- 5 5 vi*'- ' 5 m« 13.4.96, metal sive barve, prestav. « 46-874 Prodam Z 101, letnik 1979. ner«9* trirana ali menjam. « 327-249__y Prodam BMV 315, letnik 1983 101. letnik 1986. O 714-465_> ---"l26 p Prodam rahlo poškodovan ,i_r/[. letnik 9/87, 58000 km, redno , siran. «874-249 Z 128, letnik 1985. sivo zelen« b^ ohranjena. «325 197_____,V Ugodno prodam YUGO 45, 'etn!^( 87 O 66-211, zvečer 1^ _—--- YUGO KORAL 45. letnik 1990, ^-barve, reg. do 4/96, prodam. * 252__- „»* 96. « 211-642 Prodam GOLF G TI, letnik 19»% ohranjen. Bntof 353 O 241° 16943 Prodam R 4 GTL, letnik 1986 neregistriran. B 622-204 ^ Prodam AUDI 90 TD, lajjjj. 'ŠV prevoženih 88000 km. 5,n*' ,|T Brnik 37, Cerklje Prodam Z 128. letnik IJj&jP triran do konca oktobra. 16968 MONTANA FIAT, LANCIA, OPEL, SEA?. FIAT UNO 1 0 KAT 12.990 DEM FIAT TIPO 1.6 SX KLIMA 5V 17.990 DEM FIAT TEMPRA 1.6 bogata dod.oprema (KLIMA) 18.490 DEM $ LANCIA THEMA 2.0 16V Max dod. opr. 26.490 . OPEL CORSA 1,2 SW1NG KAT let. 1995 17.990 ( Dvojna zračna blazina, elek. stekla, elek. zaklepanje, 6 zvočnikov) OPEL VECTRA 1,7 Dizel- klima, alarm 18.990 v OPEL ASTRA KARAVAN TURBO DIZEL GLS (KLIMA) 24.990 DEM ^ OPEL OMEGA 3000 24V Max. dod. oprema 29.9*£ OPEL ASTRA 1.4 5V dod. oprema 18.990 P* SEAT TOLEDO 1.8 GLX bogata dod. oprema KLIMA 23.990 DEM AUDI 80 2.0E 24.990 DEM AUDI 80 TDI (Turbo dizel) 25.990 DEM AUDI 100 2.3E Avt 26.990 DEM . Vozila imajo bogato dodatno op"*rn"'r MOŽNOST NAKUPA NA BANČNI Khtu > VOZILA NA ZALOGI. fi MONTANA d.o.o., Celovška 13» ^ 061-159-30-30,0609-615-648,0609-*^ 2?YSr golf- ietnik re9 d° hantemno modra kovinska • 47-340 16971 ZAPOSLITVE Posebna prodajna enota, ki se uKvarja z zbiranjem naročil za dodatne izobraževalne programe, nudi [•dno ali honorarno zaposlitev. Delajo med tednom v dopoldanskem 2JU. Pisne prošnje s kratkim življen-W*om pošljite na šifra: IZOBRAZE-PROGRAMI 15200 Redno ali honorarno zaposlimo iste? V stržbl- O 421-226, po 14. uri Jj> letni fant išče zaposlitev med E^^i^3™- B 215-701 16397 zaposlimo PRODAJALKO s prakso l'JNski trgovini. B312-274 16491 ..f0sebna prodajna enota, ki se 3«*fta z zbiranjem naročil za dodat-"il^raževalni program nudi redno 2ano<5ii»r rT " Program riuai reano kTdo V*. 0 P°teka od ponedeljke,, Petka v dopoldanskem času. 165^-064, 0609/620-475, 56-105 dohJj!" finančne težave in bi radi čite G»o^lužili?! C« ste resni pokli- ^^061_J6581 J^erno samostojno skupino ZIDAR-•40-|n 9radltev betonske škarpe. ^^°14 16584 v Ž|l^M,0,JZUceno trgovko zaposlimo 09o R30 ^ov'ni v Šk. Loki. »623- ^LT^-152__ 16586 Casorl,iLrarno zaPoslim raznašalca ka - a Sov za območje Cerkelj, Brni-^jy9usta. B 421-475 16594 ^u°ani^'n'sko Pomočnico z znanjem ianščin ln Pasivnim zananjem itali-iš6e,"e' nemščine ali angleščine, i6615uPokojeni profesor. S 78-521 ŽESi"0 več tesarjev, zidarjev in ^oKnvcev. B 0609/620-471 166I6 *toklmLmožnost honorarnega za-<^i»8l-369, ali 84-479 16634 Ifi I 'Ste 2SLfant' dijak elektrotehnike «^P°citniško delo. B634-235i6666 (1^o\/neskanie sprejmemo v redno Nast« razmerje DVA DELAVCA. KaNjP dela možen takoj. PES-244 n. peterlin Zvone, Gor. va: «^Zl ^or. vas r681-257 vas 16690 jSgOŠKA DRUŽINA OB BAŠKEM WRU isce ze eno leto dekle s J^ano srednjo šolo, ki bi pomagala utoni10 <4 deklice). Nudi možnost P/ar 1* * izpopolnjevanja nemščine. Vik««,? in proste popoldneve ter <^»064/ 224-520 167Q4 l^?dn° zaposlim natakarja ali natapa*v Kran)u za nedoločen čas. -^^{EpELJE PROSTE i«** centrč,SčenJe enodružinske hiše v tad^ Kranja potrebujemo 1 x tioan Pomoč, čas In plačilo po %*h?° gensko za pomoč v gospo-Hlf^ 1 x tedensko. «58-191 er^o LIKARICE za ''kanje perila. r©/.: 621-474 Sprejmem delo voznika B,C,E. Skušek, Župančičeva 19, Kranj 16761 Redno zaposlimo TRGOVKO v živilski trgovini v Šk. Loki. B327-045 16765 Redno zaposlimo NATAKARICO in kuharja v okolici Kranja. B061/328- 61 2 16778 Za dobro delo - dobro plačilo. B57- 293 16781 Dekle s srednješolsko izobrazbo išče zaposlitev za tri mesece. B622-532 issoi Sprejmem delo za točkasto varjenje na dom. MAPRO.d.o.o., B49-379 16809 Sprejmemo vsa zidarska dela. Delamo kvalitetno in poceni. B224-730 ob 20. uri 16849 Trgovsko podjetje zaposli osebo za delo v pisarni. Zaželjeno znanje vodenja poslovnih knjig in obvladanje nemškega jezika. Ponudbe na naslov: STEELPLAST.d.o.o., Otoče 32, 64244 Podnart 16862 Mlada družina s 3-letno hčerko išče vsestransko pomoč v hiši (varstvo, gospodinjska dela). Del. čas: najmanj od 7. do 16. ure. Smo v bližini Kranja (Primskovo). Stanovanje in hrana pri nas. Tel.: 064/241-544 po 17. uri. Takoj zaposlimo 2 pomožna NATAKARJA ali pripravnika. Nastop dela takoj. Hotel Bohinj, Ribčev laz 63 16670 Takoj zaposlim PRODAJALKO z večletno prakso za prodajo spodnjega perila. B0609/621-466, od 8. do 9. ure, od 20 -21. ure 16879 Nudimo dobro plačano honorarno delo. 0622 771, popoldan iew7 Zaposlimo parketarja in keramičarja. Šifra: KVALIFICIRAN 19922 Za delo v strežbi zaposlim mlajše dekle, doma iz okolice Kranja. Informacije dobite vsak dan osebno v gostilni Labore, Ljubljanska 16, v Kranju. 16969 Zaposlimo zelo sposobnega in pridnega šoferja za razvoz sadja in zelenjave. Informacije v skladišču sadja na Partizanski 26. Kranj 15972 Redno zaposlimo sposobno in pridno trgovko v živilski trgovini Pr Jož, Vešeter 5, Šk. Loka. Informacije v trgovini 15973 ŽIVALI Kupim teden dni starega BIKCA simentalca. B731-592 i&58? Prodam mlade kokoši nesnice. v 5 mosecu nesnosti, zaradi obnove opreme. Cena 250 SIT /kom in jarkice stare 3 mesece, cena 450 SIT/kom. Drinovec, Strahinj 38. Naklo 16617 Prodam TELETA bika simentalca 100 kg B217-033 16628 Prodam TELETA in OREHE. Bohinc, Loka 35, pri Tržiču 16636 Prodam 12 tednov starega bikca in teličko za rejo. Šifrer, Žabnica 23, Žabnica 16639 Podarimo 8 tednov stare KUŽKE mešančke. B731-487 16641 Prodam PURANE za zakol. B64- 197 16647 Prodam simentalko 110 KG. B421- 467 16650 Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg. B682-745 16651 Prodam KOBILO ali menjam za lažjo. B800-026 16656 Prodam dva BIKCA simentalca, cca 130 kg težka. B061/614-707 16662 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti, tretje tele. Đ58-336 leeao Prodam teden dni stara črnobela bikca. Jezerska c. 92/A, Kranj. 16682 Podarim psičke, stare dva meseca, mešančke. Vidmar, Bukovščica 15, Selca. B 64-360 16684 Prodam odojke ali za rejo prašičke. Olševek 7, Preddvor 16685 Prodam 8 tednov staro TELIČKO sivko. O52-1 16 16695 Dobrim ljudem oddam MLADE MUCKE. Zg. Brnik 98 16708 Mlade rjave KOKOŠI na začetku nesnosti, prodamo. Lanišek, Bele-harjeva 49, Šenčur, B41-875 16721 Prodam NEMŠKE BOKSERJE z rodovnikom. B312-470 15752 Oddamo zelo lepo vzgojene mlade MUCKE mešančke. B622-392 15775 Prodam mladiča NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, cepljen. B84- 786 16784 Prodam tri mesece brejo KRAVO simentalko. Debeljak, Podbrezje 150, B731-069 16795 Prodam deset tednov stare PERZIJSKE MUCKE in hojico. B710-114 16815 Prodam breje telice in teličke 200 kg menjam za jalove. Virmaše 42, šk. Loka 16639 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. B46-276 16845 Prodam mlade PAVE, lesonitko 40x60. Zalog 62. Cerklje 16854 TELIČKO simentalko staro 10 dni. prodam. B422-626 16867 Prodam KOZO dobro mlekarico. B58-191 16868 Poceni prodam MLADIČA PERZIJSKE MUCE. B403-680 16872 Prodam kozo mlekarico. Sp. Luša 24 B 64-112 16882 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Sp. Otok 9, Radovljica 13905 Prodam dve KOZI. B 57-988 16920 Prašičke, odojke, prodam. Crngrob 5. Žabnica. B 631-626 15929 Prodam TELE simentalca, 100 kg. Voglje, Vrtna pot 6, Šenčur 16940 Prodam 8 tednov staro teličko simentalko. Velesovo 12 15941 Prodam ODOJKE. Ovsenik, Jezerska c. 92, Kranj 16970 V SPOMIN Minulo žalostno je leto dni, ko zapustil dom in svoje drage si. V domu tvojem ie praznina, v naših srcih bolečina. JOŽETU BOHINCU Babčevemu atu Vsem, ki sc ga spominjate in postojite ob njegovem grobu hvala. vsi njegovi Zg. Brnik, 6. julija 1995 ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame, stare mame PAVLE JAMNIK roj. Gaber , se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Gorenjska predilnica za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje. Hvala tudi dr. Zrimšku in dr. Novak-Medič za zdravljenje in lajšanje bolečin. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Tone z družino Puštal, 3. julija 1995 OSMRTNICA O, saj smrti ni, le nove so poti, kot metulj razprl bom krila, poletel v nebo, odšel bom za lučjo, še poljub poslal vam v slovo. Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek JANEZ BREZAR rojen 5. 2.1928 Pogreb dragega pokojnika bo danes, v petek, 7. julija 1995 ob 16. uri na pokopališču v Predosljah pri Kranju. Od četrtka dopoldan je žara v mrliški vežici v Predosljah pri Kranju. Žalujoči: žena Štefka, hčerka Silva z družino, sin Ivan z družino ter vsi vnuki in ostalo sorodstvo Kranj, 3. julija 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice ter sestre ANGELE ČOP Honove mame z Rodin se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam pomagali, izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče in jo pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija, sina, brata in svaka FRANCIJA SEKNETA iz Podhoma se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga razumeli in mu z lepo besedo lajšali bolečino. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Jerneju za govor, g. Niku za zaigrano Tišino, praporščakom, pevcem bratov Zupan za zapete žalostinke in g. Dragu. Vsem in vsakomur, ki nam je bil v najtežjih trenutkih v tolažbo in oporo - še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, sin, hčerka z družino, mama in sestra Podhom Bled, 23. junija 1995 V SPOMIN 11. julija mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče ALOJZ BRANKOVIČ Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. vsi NJEGOVI Visoko, julij 1995 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega FRANCA MOHARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala tudi gasilskemu društvu Visoko-Milje, Pihalnemu orkestru občine Kranj, pevcem iz Cerkelj, AMD Šenčur, doktor Jenkovi, zdravnikom in med. sestram nevrološke klinike, UKC, kolektivu in gasilskemu društvu Sava Kranj, kolektivu Gorenje, kolektivu Iskra stikala, Pekarni Umnik, Navčku, gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Visoko, 29. junija 1995 KRIMINAL Prva prava letošnja poletna nevihta je pustošila po Bledu Veter je ruval drevje, odnašal strehe Škode še niso dokončno ocenili, samo na stavbi občine, ki jo je neurje najbolj poškodovalo, jo je za 8 milijonov tolarjev. Izruvana drevesa, odkrite strehe, poškodovani avtomobili, k sreči je ljudem prizaneslo. Bled, 6. julija - Silovito neurje, ki je v ponedeljek zvečer divjalo po vsej Gorenjski, je najbolj pustošilo po Bledu. Po pomladanskem neurju, ki je bilo usodno za Sobec, so se naravne sile tokrat razbesnele nad Bledom. V pičlih desetih minutah je okoli 22. ure orkanski sunek iz ruval drevesa nad avtokampom Zaka, v blejskem parku pod Festivalno dvorano, pri Gorenjski banki... in se končno zaletel še ob stavbo nove občine Bled. Na pomoč so že isti večer jali posledice neurja. S ponja- prihiteli gasilci z Bleda, Mline- vami so zaščitili odkrito ga in Rečice, ki so skupaj z streho, očistili del ceste in županom Vinkom Golcem in izpod podrtih dreves rešili še nekaterimi vso noč odpravi- nekaj avtomobilov. Škoda, nastala v ponedeljkovem neurju, še ni dokončno ocenjena, prav tako bo potrebno še precej časa, da bodo sanirali posledice orkanskega vetra, ki je tisti večer divjal po Bledu in ga je po usodnosti moc primerjati z vetrolomom pred 11 leti. Dela na poškodovanih objektih potekajo že ves teden, potem ko so najnujnejše opravili že prvo noč. Zdaj pristojni ocenjujejo škodo. CGP Grad in Komunala pa poskušata Bled v kar najhitrejšem času spraviti v normalno stanje. Glede na to, da je velika tudi škoda, nastala zaradi polomljenih in izruvanih dreves, je v delo vključeno tudi blejsko gozdno gospodarstvo. • Besedilo in sliki: M.A. Najbolj prizadet je, poleg občinske stavbe, blejski park; podivjani naravi niso mogli kljubovati niti 200 let stari hrasti med Festivalno dvorano in občino. NESREČE Vinjen pešec pred avto Kranj, 6. julija - V nedeljo, 2. julija 1995, ob 2.45 je pešec Celimir J., rojen leta 1950, doma iz Mošenj, prečkal avtomobilsko cesto pri odcepu Kranj-vzhod. Tedaj je pripeljal od Kranja proti Torovemu z osebnim avtom Z-101 Mitja B. iz Ljubljane. Čeprav je sunk-voito zavil z desnega na levi vozni pas, da bi se izognil pešcu, mu to ni uspelo. Zadel ga je z bočnim delom vozila, nakar je pešca odbilo na vozišče. Pešec, ki je bil huje ranjen, je kazal znake vinjenosti, alkoholni test pa je pozelenel tudi pri preizkusu voznika. Pešca so odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. • S. S. Avto trčil v kapelico Škofja Loka, 6. julija - Tri osebe so se hudo ranile v nesreči, ki se je zgodila v nedeljo, 2. julija 1995, ob 4.25 v naselju Na Logu pri Škofji Loki. Voznik Simon G., rojen leta 1976, doma z Godešiča, je vzil yugo 45 proti Gorenji vasi. Na izhodu iz blagega levega ovinka je zapeljal na nasprotni vozni pas, od tam pa na parkirišče pri hiši Na Logu 5 in naprej na travnik. Vozilo je dvakrat dvignilo v zrak, zatem pa je čelno trčilo v kapelico na travniku. Po trčenju so zaradi hudih poškodb odpeljali v ljubljanski klinični center voznika in sopotnika Primoža K. in Mateja D, oba iz Podlubni-ka. Kraj nezgode sta si ogledala tudi preiskovalni sodnik in tožilka. Odredili so pregled vozila in prednjih gum, vozniku F^a so vzeli kri za analizo. • Mopedist rezal ovinek Gorenja vas, 6. julija - V nedeljo, 2. julija 1995, ob 20.20 je Janez T, rojen leta 1979, doma iz Čabrač, vozil moped s Hlavčjih njiv proti Gorenji vasi. Ko je rezal levi ovinek, je iz nasprotne smeri pripeljal Anton B., rojen leta 1944, s Hlavčjih njiv. Čeprav se je z osebnim avtom umikal na desno stran cestišča, je mopedist vseeno trčil v njegovo vozilo. Hudo ranjenega mope-dista so odpeljali v ljubljanski klinični center. • S. S. Junij najbolj črn Kranj, 6. julija - Junij je bil po številu ranjenih in mrtvih v prometnih nesrečah najbolj črn letošnji mesec Prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženci ranjeni ali pa mrtvi, je bilo junija na Gorenjskem kar 57. Šestnajst se jih je zgodilo zaradi nepravilne strani vožnje, po petnajst zaradi prevelike hitrosti in izsiljevanja prednosti, najmanj pri sedemnajstih je botroval tudi alkohol. Junija so gorenjske ceste vzele štiri ljudi (letos jih je v prometnih nesrečah umrlo že dvajset, lani v enakem času šestnajst), kar 67 ljudi pa je bilo ranjenih, od teh 28 hudo. Kot je povedal prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar, je bil junija najbolj črn dan v tednu četrtek, medtem ko so bile sobote, običajno najbolj krvave, tega meseca začuda varne. Največ hudih nesrečje bilo med poldnevom in četrto uro popoldne. Devetnajst nesreč se je zgodilo na regionalnih cestah, ena manj na lokalnih, dvanajst na magistralnih. Kar 32 od 57 nesreč je bilo na območju kranjske policijske postaje, devet na območju jeseniške, osem škofjeloške, šest radovljiške in dve tržiške postaje. Največ nesreč, kar 43, so povzročili vozniki osebnih avtomobilov. V nesrečah je bilo udeleženih petnajst otrok in mladoletnikov, ti so povzročili osem nesreč. Statistika nesreč pa tudi vsakdanja slika obnašanja na cestah kažeta, da življenje in zdravje Slovencem postajata vse manj pomembni vrednoti. Ceste, kakršnekoli že so, so po oceni strokovnjakov krive le nekaj odstotkom prometnih nesreč, večinski krivec je še vedno človek... • H. J. Našli so dokumente Kranj, 6. julija • Od vloma v osebni avto avstrijskega državljana, ki se je mudil na Vršiču, je minil že mesec dni. Policisti so 2. julija 1995 našli na plazu med Kočo na Gozdu in Erjavčevo kočo torbico z osebnimi dokumenti in drugimi predmeti lastnika tega vozila. Žal je iz nje zmanjkalo 2000 avstrijskih šilingov in 300.000 italijanskih lir. Radio izginil iz avta Kranj, 6. julija - V soboto, 1. julija 1995, je neznan storilec na silo odprl osebni avto golf, ki je bil parkiran pred depandanso Jadran na Bledu. To se je zgodilo med 23. uro in 23.30. Takrat je iz avta izginil radio, vreden okrog 20 tisoč tolarjev. Ponujal naboje za pištolo Kranj, 6. julija - Na prireditvenem prostoru v Zabreznici, kjer je 1. julija 1995 potekala gasilska veselica, je moški ponujal enemu od gostov 9-milimetrs-ki naboj za pištolo. Policisti so ob 20. uri prijeli A. P. z Jesenic, rojenega leta 1950. Po pogovoru z njim in pregledu so našli pri njem še 25 enakih nabojev. V zagovor je povedal, da mu jih je nekdo dal. Ker so policisti odkrili, da ima tudi pištolo brez dovoljenja, se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. Indijska konoplja raste Kranj, 6. julija - Kriminalisti so pred nedavnim odkrili in poželi dva manjša nasada indijske konoplje. Kot je znano, posušene dele marihuane uporabljajo kot blažje mamilo. Ker so letos razmere za pridelovaflJe indijske konoplje dokaj ugodne< je najbrž takih nasadov Še več J}8 skritih kotičkih. Zato prosiJ0 sprehajalce po naravi, naj morebitne najdbe takih nasadov sporočijo najbližji postaji poli* cije oziroma na telefonsko $te' vilko 92! Iz plinske postaje uhajal plin Kranj, 6. julija - Policiste je neki občan 30. junija 1995 obvestil, da iz plinske postaj* podjetja SLOČIPS uhaja pl"* Patrulja je potrdila resnično? prijave, gasilci pa so ocenili. ^ naj bi v zrak ušlo okrog ^ kilogramov propan-butana. r£ žarni inšpektor je obiskal p°r' jetje 4. julija 1995, ko je ugotow< da so ventile že zamenjali. *e tehnična dokumentacija ni bila dostopna, bo skupaj ^ inšpektorjem parnih 'cot!°j. pregledal dokumentacijo pred doma danes, 7. julija 1995. Malomaren voznik tovornjaka Kranj, 6. julija - Vozn'jj tovornjaka V. F. je 21. Jun^ 1995 razvažal mesne izdelke P|| Kranjski Gori. Ko je razjoj blago v hotelu Prisank, je odi* jal skozi kraj proti gostilni d ' Zaradi malomarnosti pri zap1 anju vrat tovornjaka, so se le_ med vožnjo odprla ter se P mikala sem in tja. Ko je tovor" jak pripeljal mimo Snežane S., rojene leta 1"°, 0 POIŠČITE NAS PREDEN TATOVI NAJDEJO VAS. -Tanus _i VARNOSTNI SISTEMI Gregorčičeva 8, 64000 Kranj tel. 064 / 22 11 02 vrata zadela "žensko v b-, j. Zato je Snežana padla po JJfL in se lažje ranila. Vseeno je v bolnišnici do 24. junija |W Zoper voznika bodo podali * žensko ovadbo. Nesreča pri košnji Kranj, 6. julija - V soboto. julija 1995, je prebivalec B'«^ kosil travo z motorno kosdJJ . f na domačem vrtu. Ugasn'>> motor kosilnice in hotel od* ( niti z nogo travo, ki s^r zataknila pod kosilnico- j^l se je nož še vrtel, je Pr.,vrh konico obutve in odo'1 ji desnega placa na no8'- . elja'' poškodbe so moškega odpf ^ v jeseniško bolnišnico. * 9' NESREČI V GORAH Vzrok ni mešalec Škofja Loka - V soboto je Ered stanovanjsko hišo pri Sv. >uhu delal ob mešalcu za beton 36-letni Anton Langer-holc. Nenadoma se je opote-kel in zgrudil, oživeti ga niso mogli več. Na škofjeloški policijski postaji so nam včeraj povedali, da vzrok smrti še ni pojasnjen, kot vzrok pa je izključena električna napeljava na betonskem mešalcu. • H. J. Stop za tovornjake Jezersko • Avstrijci so na svoji strani ceste od mej nega prehoda Jezersko do Železne Kaple uvedli prepoved vožnje za tovornjake med vikendi. Prepoved velja za tovorna vozila s težo, ki presega 7,5 tone. Velja pa od petka od 14. ure do nedelje do 22. ure, in sicer do 1. septembra letos. • H. J. 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka Študentkama zdrsnilo Bohinj - V torek sta se na območju Komne ranili dve študentki biotehnične fakultete iz Ljubljane. Obe že doma. Študentje so bili v Triglavskem pogorju na izobraževanju, ki je vsebovalo tudi več pohodnih ekskurzij. V torek okrog enajstih dopoldne je na poti v smeri Lanjševice najprej zdrsnilo 21-letni Poloni G. iz Ljubljane. Pri padcu po kamnitem terenu si je poškodovala desni gleženj. Ob pol treh popoldne pa je po melišču zdrsela še študentka Fvelin F. i/. Sežane in si poškodovala desno koleno, študentje so obema pomagali do doma na Komni. V sredo jc načelnik GRS Bohinj Alojz Arh organiziral reševalno akcijo. Policijski helikopter je ponesrečenki prepeljal v jeseniško bolnišni-co, od koder pa so ju zdravniki že poslali domov. Čehinja padla 20 metrov globoko Bohinj - V sredo se J«^ sestopanjem od slap« ~ ijj. hudo ranila 50-letna J*** U Pr"ge' .,i kreni'! Zjutraj je s prijatelji * u iz kampa Zlatorog na * j« slapa Savice. Po ogledu ^ druščina okrog 11.15 odp' j„ proti koči na Savici. Me« p je Jani M. padla palica prek varovalne ">jJ Sla je ponjo, stopila na * ki se je premaknil ter p |(r boko. Na kraju "f * ponesrečenki najprej P ^ li dežurna zdravnica m * „«• reševalci, ki so jo nato> F ^ seli do reševalnega avi ^1 la. Huje ranjeno Jan°HržaJi jeseniški bolnišnici l*° zdravljenju. • H-J' ?ADiO 913 F/1) STERKO V SOBOTO 8. JULIJA OB 16. URI IZBOR PESMI TEDNA mro STEftE POŠTA SLOVENIJE VAM SVETUJE - razveselite svoje najbližnje z voščilom Q zavrtite telefonsko številko 96 za ostalo bomo poskrbeli mi