?IBT. 25.
f UKfflffl, T StfSClB, IR JI BfflBfH B21 Posamezna Številka stane 2 D!n. LSlOLlB.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . . H pol leta . sa celo leto
. . Din M ... 1M .. .141
za inozemstvo:
mesečno....... Din 90
Sobotna izdaja:
celoletno
. . Din to .. m a®
V	JncfosluvlJt .
V	inozemstvo.
prilogo „ Ilustrira**! Slovenec
Cene in&eraloma
Enostolpna petttna vrsta mali oglas! po Dtn 1-30 tn Din 2—, večji oglasi nad iS mra vl&lne po Din 2 50, veliki po Din V— In 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri ve5]om naroČilu popust
hshaja vsek dan Izvremč! ponedeljka ln dneva pfl prasniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Blato v oolovinl
Urednlltvo Jc v Kopitarjevi ulici 6/111. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 90, upravniStva 328.
Političen list za slovenski naroi
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (ia Inscrale* Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Pratja ln Dunn 24.797.
Razkrinkani falzlflkaforji
PPZ-režim se je v svrho potvorjenja ljudske volje pri predstoječih volitvah poleg nasilja vrgel tudi na falzificiranje raznih dokumentov v velikem stilu. Razen dokumentov iz »Moskve« izdeluje režim zdaj tudi dokumente v obliki telegramov iz »Rima«, kateri Rim pa leži v Ljubljani na Miklošičevi cesti it. 16-1.
Ti telegrami iz prvega nadstropja Miklošičeve ceste poročajo, da je g. Smodlaka interveniral pri Vatikanu zaradi SLS, oziroma g. knezoškofa ter »Slovenca« in »Domoljuba«, da mu je g. kardinal Gasparri dal neke izjave, ki jih je pa »Jutro« prineslo Bamo v »približnem ekscerptu«, da se je odjjeljal v Ljubljano kot »papežev komisar« g. škof dr. Kogar, da internira g. ljubljanskega knezoškofa v nekem laškem samostanu, in končno navaja »Jutro« tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, ki da je priobčilo v svoji številki z dne 28. januarja 1925 cel članek zoper SLS in njen tisk.
Da nismo na te telegrame iz »Rima« dc. danes ničesar odgovorili, je vzrok ta, da so tako bedasto sestavljeni, da jih ra-7en »Jutrovih« bravcev vsak človek z zdravimi možgani lahko spozna kot falzifikat najbolj grobe sorte. Kajti vsak, kdor količkaj pozna obstoječi politični položaj v naši državi in mnenje inozemstva o njem, se more samo smejati ljudem, ki hočejo javnosti natvesti, da je Sveta stolica, ki je najbolj informirano in najboj rezervirano diplomatično mesto na svetu, ponudila svojo pomoč zloglasnemu PPŽ režimu proti eni izmed opozicionalnih strank v Jugoslaviji I Le taki nevedneži kakor so naši samostojni demokrati, morejo predpostavljati, da se bo Sveta stolica angažirala m režim, ki je zaradi svojih nasilij v diplomatskem sveta popolnoma skompromiti-ran, ki je, kakor Sveta stolica čisto dobro ve, sovražen katoliškemu slovenskemu in hrvatskemu narodu, in kojega časopisje dan za dnevom napada Rim, svetega očeta, katoliško cerkev, sistematično demorali-zuje ljudstvo, ter agitira za odpad v pravo-slavje.
Kar pa se tiče g. ljubljanskega knezoškofa, ima Sveta stolica v Jugoslaviji svojega nuncija, ki je edino pristojno mesto, na katero se Sveta stolica obrača, ki Sveto stolioo informira in njene želje sporoča škofom, ako je treba. Zato je mogla samo v »Jutrovi« glavi vzcveteli budaiasta misel, da je Sveta stolica tako zelo kršila več-stoletne običaje kurije, da je poslala v Ljubljano, na ljubo gospodu^ dr. Žerjavu posebnega »komisarja«, daleč pa presega vse meje izum režimskih falzifikatorjev, da se ima g. ljubljanski knezoškof že kar na preiskavo g. »komisarja« internirati v nekem — laškem samostanu. Te metode bi pač odgovarjale zloglasnemu PP2 režimu, nikakor pa ne Sveti stolici, ki se drži v svojem poslovanju čisto drugih načinov. Falzifikatorji tega režima si pač ne jemljejo niti tega truda, da bi svoje laži zavili v količkaj verjetno obliko. Tržaški g. škof dr. Fogar je bil res v Ljubljani, in sicer uže takrat, ko je »Jutro« pisalo, da se šele poda v Rim k svetemu očetu po »instruk-cije; zoper ljubljanskega škofa, bil je pa zgolj na obisku pri svojih sorodnikih in je izvedel za novico, da je »papežev komisar«, šele ko se je bil iz Ljubljane povrnil v Trst iz — »Edinosti«, ki je »Jutrovo« bedasto izmišljotino serviralo svoji tržaški publiki kot najnovejšo senzacijo iz starodavnega Vatikana. Da se je gospod »papežev komisar« dr. Fogar nad tem prisrčno zabaval, nam ni treba poaebič omeniti.
Vsa brezvestna lažnivost režimskih falzifikatorjev, ki so v dr. Fogarjevem slučaju nasedli sami svoji neumnosti, pa se razvidi iz njihovega najnovejšega telegrama iz »Rima« glede članka v »Osserva-toru«. Ta članek, naslovljen »Giornalismo cattolico«, ki pa imamo prod seboj v izvirniku, se niti z eno besedico ne nanaša na Jugoslavijo, oziroma na »Slovenca« ali »Domoljuba« ali pa na g. ljubljanskega Škofa ali kateregakoli škofa sploh. Ta članek izrccno govori o razmerah v italijanski žunialistlki in navezuje svoje misli izrecno na sedanjo politično borbo y. Italiji
ter se samo indirektno, ne da bi pisec Imel ali kazal namen, nanaša na katoliško časopisje sploh. Na Jugoslavijo pa v obče niti od daleč ne misli. Govori že uvodoma o italijanskem časopisju (la gloriosa tradizione del giornalismo nostro«) in pravi, da so mu dale povod za njegova izvajanja polemike italijanskega časopisja v sedanjem, od borbe za in proti fašizmu razburkanem momentu. Tudi ni članek oficijelen, ampak privaten, ker je podpisan (F. Z.), česar nikoli ni v slučaju kakih oficijelnih izjav Svete stolice. Nadalje ta članek ni zbudil prav nobene senzacije, kakor piše »Jutro«, niti je hotel avtor z njim kakšno senzacijo zbuditi ali mu kakšen izreden pomen pripisovati, kakor lažejo falzifikatorji iz Miklošičeve ceste.
Kakor se vidi, so te režimske potvor-be še bolj predrzne in neumne obenem nego so one, ki se tičejo »moskovskih« dokumentov. So pa obenem tudi satansko zlobne. Vsi ti »Jutrovi« telegrami namreč ne zasledujejo samo namena, da bi se zbegali volilci, ampak imajo povrh še ta namen, da bi proti Svetemu očetu papežu vzbudili mržnjo slovenskega ljudstva, ki naj bi se s temi sfabriciranimi vestmi spravilo v zmotno mnenje;, da Sveti oče preganja škofa dr. Jegliča, ki je največji ljubljenec slovenskega ljudstva! Nadalje ima ta gonja namen, da bi nabožno slovensko ljudstvo odvrnilo od romanja k Svelemn očetu ob priliki Svetega leta, ker so demokratski listi uvideli, da direktna gonja proti temu no uspe. In končno zasleduje demokratsko časopisje s temi falzificiranimi vestmi namen, da Svetega ocola pri Slovencih sploh obsovrrJi, češ, da se vmešava v slovenske politične razmere, kar se jasno razvidi iz »Jutrovih« komentarjev, ki izmišljeno .»akcijo Vatikana« proti SLS namenoma vzporejajo z akcijo Mussoliniia proti italijanski ljudski stranki, češ, da Vatikan ravno tako »preganja« SLS na povelje fg. S/asiča kakor /preganja« laško ljud. stranko na povelje Mussolinija, ker da je Vatikan popolnoma fašistovskik Peklenski nameni, toda izdali ne bodo nič!
Osmega februarja bo slovensko ljudstvo strog, zelo strog sodnik. Slovensko ljudstvo ne bo sodilo in obsodilo samo na-silj in protipostavnih preganjanj, ampak se bo z največjim studom in gnusom užaljenega poštenja in teptane morale obrnilo tudi daleč proč od brezvestnih falzifikatorjev, ki jim ni sveta niti tako visoka instanca več kakor jo predstavlja Vatikan za ves katoliški svet.
Takih gnusnih političnih metod tudi tista slovenska inteligenca ne more in ne sme odobravati, ki čuti v resnici napredno in svobodoljubno. Tako kakor je sedanja režimska klika opljuvala, oblatila in osramotila svobodoljubne in pravo naprednost, je ni še nikdar urnazal niti najbolj črn na-zadnjak.
Zato bo tudi vsa poštena in res napredna slovenska inteligenca 8. februarja s slovenskim ljudstvom vred sodila in obsodila »naprednjaštvo« Žerjavove klike ln bo glasovala za stranko, ki je danes prava nositeljica resničnega napredka in svobo-doljubja v Sloveniji, to je za Slovensko ljudsko stranko.
Ostavka ljube Jovanoviča.
I ADIKALI SO PRIKRIVALI ODSTOP LJUBE JOVANOVICA KOT PREDSEDNIKA IŽVRŠE V ALNEG A ODBORA. - OSTItA BORBA V RADIKALNI STRANKI. — NASILJA PROTI LASTNIM PRISTAŠEM.
Belgrad, 30. jan. (Izv.) Predsednik iz-vr evalnega odbora radikalne stranke Lju-bemir Jovanovic je oddal ostavko. Nj )gov korak je izzval veliko senzacijo in bo imel dalekosežne posledice. Zato so radikali to stvar prikrivali. Dasiravno se je že davno vedelo, da Ljuba Jovanovič ne odobrava zveze s Pribičevičem in je radi tega na sejah glavnega odbora radikalne stranke odločno vstal proti politiki dr. Laze Markoviča in njegovih somišljenikov, vendar niso mislili, da bo izvajal konsek-vence pred volitvami, kar je tembolj vplivalo, ker je znana njegova velika discipliniranost. Zato je moral brez dvoma imeli globokejši in težji vzrok, da je storil tak odločilen korak neposredno pred volitvami. V radikalnih krogih je ta njegov odločen in nepričakovan korak izzval veliko potrtost Mislijo namreč, da ne bo ostalo pri tem koraku, ampak da bo šel dalje v boju proti korupcijonističnim nasilnim elementom današnjega režima.
»Pravda« poroča o tej iy"egovi akciji: »Predsednik izvrševalnega odbora Ljubomir Jovanovič je dal ostavko na svoje predsedniško mesto, ker ne soglaša s sklepom o izključevanju iz stranke, ki jih izvršuje izvrševalni odbor. Trdi se, da je Jovanovič dal ostavko že pred 10 dnevi in da so jo radikali držali v največji taj-m;=t' „radi volitev. Prijatelji Jovanovieevi, ki jih je Pašič radi eep'jenja list izključil iz stranke, izjavljajo, da bodo takoj po volitvah osnovali svoj klub z Jovanovičeni na čelu in da ne bodo šli v Pašičev klub. Poleg teh izjav se zelo opaža, da stoji Jovanovič že nekaj dni popolnoma v ozadju Sa ne sodeluje pri oficielnem strankinem delu.«
K temu poročilu bi dodali, da je posebno v južni Srbiji opažati gibanje radikalov čistih rok, ki delujejo v soglasju z radikali Nastasa Petroviča. V številnih je* takih vstajajo |>roti režimu iri ga obtožujejo tako strašnih stvari in korupcije in nezakonitosti kakor še tega nihče od "opozicije ni storil. Pozivajo na boj in izjavljajo, da bodo po volitvah osnovali poseben klub, ki bo v najostrejši opoziciji proti Pa-šiču in njegovim tovarišem. Zdi se, da j_e s tem v zvezi Jovanovičeva akcija, in trdijo, da jo je sam zasnoval. Ta akcija je precej obširna. Radikali čistih rok so namreč postavili svoje posebne liste proti Pašiču in to v 31 okrožjih, oziroma 32, ako se prišteje tudi Ljubljana. Tam, kjer niso postavili svojih list, sodelujejo s Protičevimi radikali in pozivajo svoje pristaše, da glasujejo za Petroviča in druge neodvisne radikale. Njihova akcija bo imela velik uspeh, kar se vidi iz tega, da je vlada pričela proti njim najostreje nastopati. Preganjajo jih ponekod že bolj kot samo opo-zicijo. Zapirajo njihove kandidate in pristaše. Plačane bande poskušajo razbijati njihove shode.
»S m o t r a« poroča, da so plačani in nahujskani ljudje v Prijedoru napadli nosilca liste radikalne stranke Todora Laza-reviča, ki kandidira kakor znano v Banja-luki. Uspeh vlade je ravno np -proirm. Teror, ki ga njeni organi izvršujejo, je ljudstvu najboljši dokaz, da so obtožbe proti njej osnovane. Zato morejo radikali čistih rok upati na velik uspeh. V nekaterih krogih se misli, da jih bo izvoljenih okrog 40. S tem prihaja Pašič v nevarnost, da v bodoče pri kombinacijah ne bo prišel več vpoštev.
Belgrad, 30. .jan. (Izv.) V nekaterih tukajšnjih krogih se mnogo govori o vesteli, ki prihajajo iz Romunije, posebno o vesteh, ki poročajo o tajni soji romunskega parlamenta, ki se jo včeraj vršila. Na tej soji so opozieionalni poslanci vložili na vojnega ministra interpelacijo o nakupovanju vojnega materiala v Franciji in Angliji. Vojni minister je povodom razprave o tej interpelaciji zahteval tajnost, češ da gre za vojaško
w votlimi
se bo vršil
Jutri, v nedeljo, ob 10 cfop. v veliki dvorani hoteia »Union«.
Govorita: Kandidat SLS za Ljubljano
dr. Anton Korošec
in njegov namestnik
Franc Terseglav.
SOMIŠLJENIKI! Udeležite se vsi do zadnjega in pripeljite s seboj svoje prijatelje! Uuionova dvorana mora biti napolnjena do zadnjega kota!
tajnost, dočim gre le za veliko korupcij-*ko afero. Opozicija je v svoji interpolaciji navedla, da so aeroplani, ki so bili nakupljcni pri tvrdki Armstrong, s- katero je v zvezi tudi Rade Pašič, popolnoma nerabni, da mnogo stanejo in da se jo ta nakup izvršil na intervencijo neke visoke osebnosti. Romunski listi, ki so poročali o tej stvari, so bili zaplenjeni, njihovim časnikarjem pa so bile odvzete legitimacije za vstop v parlament.
Moskva, 30. jan. Namesto Trockega je za glavnega poveljnika sovjetske vojsko imenovan runse, ki je znan kot vojaški strokovnjak. Frunsc je po rodu Romun in je pristaš tnkozvane vojaške stranke. Komunisti zahtevajo vojsko z Romunijo radi Bcsarabije. V zvezi s tem
imenovanjem poročajo angleški listi, da kupuje Rusija zadnje čase veliko materijala in hrane v Chicagu. Nadalje poročajo o velikem razvrščevanju ruskih čet ob besarabški meji. Angleški listi odkrito govorijo o vojni nevarnosti
VOLIVNA AGITACIJA VLADNIH STRANK.
Belgrad, 30. jan. (Izv.) O volivnih izgledih pišejo današnji belgrajski listi in pravijo, da postajajo upi vladnih strank vedno manjši. Celo radikali, ki so pred par dnevi govorili, da bodo dobili najmanj 130 mandatov, pripovedujejo, da bodo zadovoljni ako dobe vsaj 100 poslancev. V političnih krogih se računa, da bodo radikali dobili okrog 80 mandatov. Radi takih izgledov na uspeh govorijo, da ne bodo dali oblasti iz svojih rok brez ozira na izid volitev. V Pribičevičevih krogih se govori, da bo Pa-šičeva vlada po volitvah, ako bodo volitve slabo izpadle, odstopila, za njo pa pride, kakor znano, vojaška vlada. Ta vojaška diktatorska vlada se že pripravlja, da jc ne bi iznenadilc kake eventualnosti. — Tako pišejo listi Namen takega poročanja je jasen. Današnji vlastodržci dobro vedo, da ostanejo samo še tO dni na vladi, potem bo pa ljudstvo izreklo svojo ostro in pravično sodbo. Zato se poslužujejo takih sredstev, da bi zase pridobili ljudstvo, ki je njim pro-tivno. Radi tega trosijo vesti, da ne bodo dali vlade ia rok, četudi bodo v manjšini.
Jasno je, da so take vesti kakor tudi vesti o diktaturi le dobro preračunan strah za volivce.
ZNAK RAZMER.
Belgrad, dne 30. jan. (Izv.) Današnja »Pravda« piše:
»Dvorna pisarna dobiva obilno pošta Iz mnogih strani prihajajo pisma od posameznih uglednih politikov in organizacij, ki prosijo za zaščito pred volivni i m terorjem. Iz teh pisem se vidi, da je prišlo potrpljenje do vrhunca. V naši državi že davno ne pomnijo takega terorja. Da bi se državljani obračali na kralja za zaščito, doslej ni bilo običajno. Toda baš to, da je izreden način prositi kralja za zaščito proti državni vladi, postal reden in običajen, dokazuje, da nam vlada ne ščiti naših pravic in da nam ne daje pravnega jamstva, ampak da nam preti nevarnost od nje, da je ona tista, proti kateri morajo državljani zahtev a ti zaščite od kralja samega. Iradar pride tako daleč, tedaj sta mir in red v državi v nevarnosti, in imeti je treba mnogo pomoli in razumnosti, da ljudstvo v taki atmo. frri ne izgubi potrpljenja.«:
DRŽAVNI PODTAJNIK W1LDER ODKLONJEN.
Belgrad, 30. jan. (Izv.) V zveri z dogodki na vseučilišču in z zmanjšanim Pri-bičevičcvbn vplivom j« vredno zabeležiti sledeč dogodek. Včeraj se je vrnil v Belgrad drž. počita j nit v notranjem ministrstvu Vaclav \Vilder in se takoj prijavil kralju v avdienco. Kakor smo izvedeli iz merodajnih krogov, je bila njegova prošnja za sprejem odbita. Samostojni demokrati so zelo pobili, ker vidijo, da so izgubili svoj vpliv na onih mestih, kjer so ga doslej edino imeli in ne morejo več računati na milost.
ODPOR AKADEMIKOV PROTI PRIBIČEVICU.
Belgrad, 30. jan. (Izv.) V belgrajski javnosti to represulije, s katerimi preti Pri-bičevič, vzbudile največje ogorčenje. Pri-bičevičeva maščevalnost gre tako daleč, da odvzema štipendije dijakom, ki niso upi-•ani v njegovi strankarski organizaciji. Zato se v radikalnih krogih čujejo ostre besede proti njemu. Posebno ogorčenje pa je zavladalo med akademiki samimi Pripravljajo se, da napravijo s svoje strani manifestacijo in store vse korake za samoobrambo proti takemu nedostojnemu postopanju Svetozarja Pribičeviča.
VELIK USPEWWRI^6TA~ ~
V PARLAMENTU.
Pariz, 30. jan. (Izv.) Herriot je v sijajnem govoru pojasnjeval razmerje med Nemčijo in Francijo. Glavna misel njegovega govora je, da Francija noče Nemčije uničiti, pač pa si bo prizadevala z vsemi sredstvi okrepili demokracijo v Nemčiji proti militarističnim strankam. Zbornica je sprejela na to proračun za ministrstvo vnanjih zadev z ogromno večino in sklenila, da se Heniotov govor natisne in Javno nalepL
KORUPCIJA TUDI V REPARACIJSKJ KOMISIJI.
Darj, 30. jan. (Izv.) V mednarodni m-
Imracijski komisiji se je odkril precej ve-ik škandal. Geneialnš tajnik reparacijske komisije jc namreč dobil anonimno pismo, v katerem ga neznanec obvešča, da izginjajo iz arhiva komisije zaupni dokumentu Sum je takoj pade! na tajnika reparacijske komisije Richota. Pri zaslišanju je Richot priznal, da je od avgusta 1924 dalje občeval z Amerikancem Deyersom, kateremu je prodajal zaupne dokumente komisije po 500 do 600 dolarjev za kos.
»SOLNOGRAŠKI ZAKONI«.
Dunaj, 30. jan. (Izv.) Listi poročajo, da je vlada prepovedala bivšemu duhovniku Kirchsteigerju sklepati takozvane »soinograške zakone«. Kirchsteiger je s svojo pritožbo propadel v vseh treh in-Itancah.
8trajk3 NA ANGLEŠKEM.
London, 30. jan. (Izv.) Delavci v elektrarnah so stopili v štra;k. Pogajanja med delodajalci in delojemalci so se razbila, V žlrajk nameravajo stopiti tudi delavci v plinarnah.
PODRAŽITEV KRUHA NA ANGLEŠKEM
London, 30. jan. (Izv.) Kruh se podraži na Angleškem od 1. februarja dalje od 10 na 11 pene.
EKUMENSK.1 PATRIARH V CARIGRADU IZGNAN.
Carigrad, 30. jnn. (Izv.) Tuška vlada Je danes vesoljnega patriarha ortodoksne cerkve izgnala pieko meje turške re publike.
Brezvestni škodljivec našega konzumenta.
človek, ki se je slovenskemu ljudstvu proti njegovi jasno izraženi volji vsilil za ministra, se je potrudil, da oškoduje s prvo svojo intervencijo najvitalnejše interese našega konZumenta.
Nič se mu ni bolj mudilo, kakor da iz-;josluje preklic po gosp. Sušniku dovoljene ugodnosti o znižani voznim za prevoz hrane v Slovenijo.
Omenjena odredba je v kratkem času svojega obstoja imela za posledico znižanje cen pšenice, koruze in moke na našem trgu in je bila v stanu emancipirati slovensko trgovino od posredništva zagrebških vele-tvrdk, ki so v zadnjih letih pritegnile nase osredovanje pri uvozu hrane iz Banata v lovenijo.
Ponovno ugotavljamo, da so začele cene hrani nazadovati, takoj ko se je začela izvajati omenjena naredba in da se je začelo dražiti blago neposredno po preklicu no-redbe in to ie predno }e nastopila h osa na novosadski borzi.
Vsakemu otroku je razumljivo, da niti g. Sušnik nc zna takih čudežev delati, da bi preprečil vpliv dviganja žitnih cen na svetovnih trgih, o katerih je nedavno poročal strokovnjak g. ravnatelj Jovan, na naš
Nesrečni minister.
mali trg. Nobenega dvoma pa ni, da bi draginja iita in moke pri nas ne dosegla te gorostasne višine, ako ne bi bil dr. Žerjav odjedel Sloveniji ugodnosti, da sme kot pasivna pokrajina uvajati žito v Slovenijo po tarifih, ki »o bili od g. Suinika ta 40% ani-iani od današnjihl
»Jutro« se dobro zaveda dalekosežne krivde in škode, ki jo je prizadejal dr. Žerjav Sloveniji, poizkuša pa ▼ svoji nesramnosti stvar tako zasukati, da očita našemu zadružništvu, čei da je hotelo celo akcijo izrabiti v svoje svrhe.
Recimo, da bi to bila istina — zakaj ste pa g. Žerjav, vzeli pravico znižane voz-nine tudi drugim, liberalnim zadrugamf! Ako bi se bil kak posameznik tudi pregrešil zoper kako odločbo naredbe — ali je bilo treba radi tega kaznovati celo Slovenijo in jo oropati pravice, ki so jo ji priborili možje, ki z njo sočustvujejo in »a njo požrtvovalno delajo?!
Na to vprašanje nam »Jutro« ne mara odgovoriti. Je pa to najboljši primer, kako razume gospodarsko delo dr. Zerjavova klika, ki o gospodarstvu toliko govori in na gospodarske kroge tolikokrat apelira. Primer o cekinu drži v vseh slučajih. Kar Turnejo ti ljudje v roke, vse se obrne ▼ §k«xlo interniranih krogov. Naj navedemo slučaj Agromerkurja, vprašanje eksoloata-cije Auerspergovih gozdov ali p« prehranjevalne akcije potom Žitnega aavodn, kjer je pri uvozu blaga iz Trsta utrp«la večina ljubljanskih tvrdk ogromne izgube, ker se jim jt maksimirata prodajna cena, ne da bi bile že krite z lirami In kdo je imel napna.f(žo korist od preganjanja različnih trgam.'/, ki ga je insceniral dr. Žerjav • svojo ženialno pretidraginjsko akcijo? Ali so že pozabljene vse sitnosti, ki jih jc imela sodnija ts trgovci Za prazen nič? Kako korist j* nadalje prinesla kampanja proti Jadranski banki? Velika, lepa podjetja »o zopei prešla v tuje roke, neštevilno uradnikov in njih družin je prišlo ob svoj kruh.
Vsako brutalno, neupravičeno pose-
Sanje v gospodarski organizem in gospo-arsko življenje naroda se maščuje žal ie hujše in zavzame škoda še večji obseg kot na političnem polju, kjer živimo pod terorjem, kakor ga naš narod v svoji kratki politični zgodovini še ni doživel.
Dr. ierjavova klika pa se je dobro razumela na svoj posel, kadar j« šlo za njen žep. Takrat je uspela vedno. Koliko jih je veljala Kazina? Koliko so plačali za Bam-bergovo tiskarno? Ali pa za Narodno tiskarno? Da o svinčenih in drugih aferah, o kontih pri Jadranski banki itd. niti ne govorimo. Ali je že eksistirala kedaj pri nas stranka, ki bi znala tako imenitno plenili državne kase in izrabljati vladno moč, kot to dela sedaj dr. Zerjavova?
In ti ljudje so sedaj naenkrat zadeti v svojem plemenitem moraličnem čustvovanju. Ti ljudje so se spravili nad naše zadružništvo in ga hočejo učiti poslovne morale. Stvar bi bila zabavna, da ni za ves naš narod tragična.
Tako smo doživeli, da se mora sodišče, Id ima preko glave posla, kjer zaostajajo akti, ki zadevajo eksistenco mnogih družin in podjetij, baviti s procesi, ki so našopir-jeni samo radi volivne štimunge. Iz cele Slovenije se zaslišujejo priče v procesu proti Gospodarski zvezi, ker je tovorne liste za znižano voznino dala na razpolago tudi trgovskim tvrdkam, k čemur pa je bila v smislu dotične odredbe popolnoma upravičena. za kar je najboljši dokaz tudi postopanje železnice same, ki gotovo ne bi računala znižane voznine, kadar se je glasil tovorni list na kako trgovsko tvrdko, ako to ne bi bilo v redu.

Slike.
Iz Bosne so, a mogle bi biti Iz kakšnega drugega kraja naše široke Jugoslavije.. Pravijo, da je povsod enako. Povsod se ljudje tožijo, a prišli so Časi, ko sc vsak posameznik že boji za svoj kruh, za katerega nc v£ ali pa bo imel za svojo rodbino jutri — pojutrišnjem. Pa pravijo, da bo še hujše. Ko so ljudje po vojski zagledali belo moko in ženiljo, so se jim razveselili izmučeni obrazi In vsak se je najedel do sitega, vsak je gledal smelo v bodočnost ter se smejal dobrim časom, ki bodo prišlL Ali...
Sel sera po opravkih po ulicah na-Sega mesta, a mrzel zrak mi je pihal v obraz. Snega letos nimamo, a zato pritiska zuna, ki zahteva obleke in kurjave, j Pozdravi me na cesti srednje oblečen člo- j vek, bil je pri nas šofer. Plačali smo ga po današnjih razmerah brezposelnih, a bil je J zadovoljen, trpel je, ker jc vedel, da nima boljšega mesta.
Vsak se dandanes hoče rešiti avtomobila, pa tudi ako mu gmotne razmere to še dovoljujejo. Davčni urad presoja | človeka — ne samo po avtomobilu, nego tudi kaj poje in zapije. Tudi našemu Šoferju smo rekli, naj si poišče drugo službo in poskuša dobili kakšno boljo, da bo lahko prehrani] sebe, ženo in 4 otroke.
Na vprašanje, ali je že našel mesto,
mi žalosten odgovori, da ne. Iskal je dolgo in zadnji mu je up Muhamed-beg ...., sedaj gre še do njega. Videl sem, da ima le malo upa, preveč je že pritiskal na kljuke, tiste n.rzle kljuke vežnih vrat.
Čez pol ure ga zopet srečam. Veselega obraza mi prileti nasproti in vpije »dobil sem mesto«. »Hvala Vam, bili ste mi vedno dobri, vem, da nisem mogel ostati pri Vas, a sedaj sem srečen. Vi ne veste, kako mi je bilo hudo, zima, obleka in glad.«
Odšel je zadovoljne?, ki se je po vojski smejal belemu kruhu in ki po štirih letih ni imel niti vojnega komisa. Šel je z veselimi koraki, naravnost domov ...
Bila je napovedana skupščina, prava volivna, ljudska.
Na vladi naši ljudje, a ml vsi smo bili mnenja, da bo to vedno tako, zato, ker drugače ne more Liti.
V zagorskem kraju, kakor v Bohinju, priredila je stranka skupščino in od vseh strani so prihajale nepregledne množice z zastavami, na konju in peš. kakor je kdo mogel. Na trgu so postavili lepo tribuno in jo okrasili z zelenjem in zastavami. Sodnik v tem kraju, človek brezmadežne preteklosti in Hrvat, slekel je danes svoj strogi sodnijski obraz in tudi on pohitel. Neslo ga je tja narodno navdušenje, kakor čitamo v starejših knjigah o narodnjakih, ki so budili narod. Opazil je. da je tribuna preskromna, dasi lepa, in po-
hitel je v svojo uradno sobo ter prinesel veliko lepo preprogo, še iz časov pokojne Avstrije in dedščino sedanje sodnije. Njegovi predniki, kolegi, so jo kupili iz preostankov pavšala.
Prinesel je s ponosom to preprogo in jo pogrnil preko zelene ograje na tribuni.
Spremenile so se razmere in ......
sodnik je bil brzojavno suspendiran.
črna umetnost. Vedno smo gledali te umetnike z občudovanjem, posebno, ko smo čitali debele dnevnike, pa si nismo mogli predstavili, kako se more toliko gradiva v enem dnevu natisniti. Knjige, listi in tiskovine bo bili naša dnevna potreba, kakor kruh in obleka. Danes se čitajo še dnevni listi, ako so polni senzacij, knjige si inteligent ne more več kupiti.
V našem mestu imamo lepo število tiskarn. Vse so iz predvojne in vojne dobe, ko so si ljudje že dali tiskati poset-nice, mrtvaške liste in sto drugih stvari, ki se danes več ne tiskajo.
Zaposlenih je od 120 tipografov ye 70, petdeset pa jih je brez posla. Dobivajo od svojih srečnih sotrpinov mesečno podporo po tisoč do tisočdvesto dinarjev za oni črni kruh, ki je bil pred kratkem še bel.
Kaj pa bo takrat, ko bo zaposlenih samo še petdeset in sedemdeset brez posla, in mogoče zaposlenih samo Še dvajset, in sto brez posla?
------------D.
Sicer smo pa že razložili, da m je dala cela akcija uspešno samo na ta način izpeljati, da se je pritegnilo k sodelovanju čini večje Število tvrdk, da bi prišlo čim več blaga na na) trg, ker je prosta konkurenca edino sredstvo za znižanje cen.
Kdor bi hotel odredbo gosp. Suinika Izrabljati, bi dotičnih tovornih listov ne dal konkurenci na razpolago, temveč bi jih izrabljal sam zase ter zadobil naravnost monopolno stališče, tako da konkurenci ne bi preostajalo drugega kot zapreti svoje trgovine.
Tako stoji stvar. Naše zadružništvo ni dalo najmanjšega povoda za razburjenje nežne in čiste vesti dr. Žerjava in njegove okolice, kar se bo izkazalo v kratkem. Kajti na svetu je hvala Bogu vendar ie malo več poštenosti, kot bi utegnili soditi gospodje okrog »Jutra«,
Aii se Jim odpre oči?
»Slovenski narod« je ▼ »vojl 260. Številki od 13. nov. pr. L pod gornjim naslovom obja/il, da je Čiro Kamenarovii bil oni, ki je popolnoma upropastil Jadransko banko v Trstu in spravil na rob propada Jadransko banko v Jugoslaviji, da jo bil on tisti, ki je za stotine milijonov oškodoval nase narodno premoženje in uničil na stotine eksistenc, da je pod njegovim razdiralnim vplivom nastala narodno-napred-na stranka in da so se pod njegovim vplivom razbile napredne vrsto. »Slov. narod« končuje z nado, da so bo »zapeljanim« sedaj pač odprle oči, naredi črto pod račun in krona svoja Izvajanja i zaključnim stavkom: >Vsi naprednjuki v enotno fronto 1« — V drugem članku je »Slov. narod« vrhra tega r isti številki očital Kamenarovlču, da je on spravil banko v Trstu v la&ke roko.
Mi nimamo prav nobenega interesa, da brtuiimo Kamenarovica ali da ga napadamo, n&miii storil ne dobrega, ne zlega. Tudi ninmo zagovorniki bank, pač pa smo nasprotniki grde hinavščine, ki jo uganjajo listi samostojnih demokratov. Kričijo o nacionalizaciji gospodarskih podjetij, pa jih ugouabljajo, ako ne služijo njihovim strankarskim interesom. Tako je bilo tudi z Jadransko banko.
S tom, da >Slov. narod«, ki je v novej-5em času prešel tudi oficijelno v roke dr. Žerjava et conip., z gornjimi navedbami hoče zvaliti odgovornost za umazano borbo demokratskih »mladbiov« proti Jadranski banki in za njene posledice z njihovih ram na druge rame, — s tem je zagrešena podla perfidija, kakoršne je zmožen samo >najgori od svih intrigannta«, kakor »o nekoga pravilno označili v Belgradu na odličnem mestu! Perfidija, ki zasluži primeren odgovor, katerega si naj »mladini« dobro zapomnijo 1
Javnosti ie še v spominu, kako Je završalo, ko je Kamenarovič na občnem zboru Jadranske banke spomladi leta 1922. v silobranu napram tihim intrigam mladi-nov proti banki javno iznesel te intrige in manipulacije, ki so se v banki vršile pod prejšnjim, z »mladini« ozko zvezanim vodstvom pri kupčijah s svincem na Škodo 3 Propagandnega fonda za Koroško«, na škodo »Tehnisko-visokošolskega fonda« in na škodo banke same s fingiranimi političnimi konti »Markovič« in »Lavrič«, a katerih so »mladinski* kolovodje pod raznimi fingiranimi imeni dvigali milijonske zneske brez vednosti ostalih članov načel-stva takratne »Demokratske stranko« v Ljubljani.
Baš poslednje manipulacije, kafer© so bile takrat objavljene tudi v časopisih, so dale povod, da so se od »mladinov« vsled te njihove zahrbtnosti takrat odcepili pošteni elementi in sli svojo pot.
Že takrat je bilo jasno, da cepitev »naprednih« vrst ni bilo delo Kamenaro-vičevih rok, ampak posledica zahrbtnosti »mladinske« klike n;ipram sočlanom na-Čelstva v demokratski stranki. Hnekol v »naprednih« vrstah so torej povzročili »mladini« pod vodstvom dr. Žerjava!
Razkritja spomladi leta 1922. so seveda dala povod »mladinom« za najbesnejšo borbo proti Jadranski banki in proti njenemu ravnatelju Kamennroviču.
Prvo bombo so vreli »mladini« t do-mmcijaeijo proti takrat šo jugoslovenskl Jadranski banki v Trsta. Kot figuro, ki jo podpisala denuncijacijo, poslužili so se nekega odpuščenega uradnika te banke. Mi pa ločno vemo, da jo bila ta dcnuncijacija plod ljubljanskih v mladinskih« kolovodij, točno vemo. kje ie bila v Trstu skovana ta dennncijacija, kdo je sodeloval pri sestavi to demincijacije in k ilo in koliko denarja so dobili p o m a g n č i pri tej d o n n n c i j a c i ji!
»Mladini« v Ljubljani so torej v svojem slepem in bednem osebnem sovraštvu razgalili svojo internacionalno brezdomo-vinsko naravo in deniincirali kot pravi narodni Izdajalci jfrnslovnnski zavod v Trsta italijanskim fašistom! Ako gredo •»mladini« rnfli tega pred sodišče, jim postrežemo 7. detajli!
Nn Jadransko hnnko v Trstu je bil takrat seveda run, ki jo je spravil v še težji položni, v knkoršnem so jo prejšnji, vodje zapustili. Ta težek položaj je dovedel na
zahtevo italijanske vlade, ki je podprla zavod s 13 milijoni lir, do italijanizacije Jadranske banko v Trstu, kjer so od tedaj imeli prvo in odločilno besedo Italijani!
Kdo jo torej dal povod za to, da jo Jadranska banka v Trstu prišla v italijanske roke? To so bili patentirani »jugoslovanski mladodemokratk ia nihče drugi!
Pa ta razdiralni uspeh jim ni zadostoval. Organizirali so na to besno kampanjo tudi proti Jadranski banki v Jugoslaviji. Vsakdo še ve, da je objavilo »Jutro« proti Jadranski banki par sto napadov z namenom, da to banko in njene iunkcijo-narje uničil Ta časopisna »mladinska« borba, organizirana tudi v inozemstvu in naperjena proti cvetočemu zavodu, v katerem so imeli slovenski delničarji odločilno besedo, — je bila tako podla, da so se nad njo zgražali vsi pošteni in solidni gospodarski in politični krogi!
Znano nam je točno, da se je svoj čas vršil v Zagrebu sestanek današnjih kolovodij srbskih in slovenskih samostojnih demokratov, na katerem je bilo sklenjeno, da se mora Jadranska banka uničiti!
Ta borba, ki se ie vodila nad leto dni, je imela za posledico, da je začelo gine-vati zaupanje ljudstva do denarnih zavodov sploh. Samo Jadranska banka jo, kakor čitamo v njenem zadnjem letnem poročilu, morala izplačati tekom te kampanjo svojim vložnikom ca 150 milijonov Din.
In zakaj vsa ta razdiralna kampanja proti tedaj največjemu, čisto nacijonalne-mu zavodu? Zato, ker se je nekdo drznil posvetiti v Avgijev hlev »mladinske« korupcije 1
In kake posledice je imela ta kampanja proti tukašnji Jadranski banki? Ta nekdaj cvetoči slovenski denarni zavod je bil vsled posledic napadov slovenskih ljudi končno prisiljen, da so je z vsemi svojimi, še vedno par stomili-jonskimi vložki in z vsemi svojimi nacionaliziranimi industrijam predal na milost in nemilost belgrajski velesrbski čaršiji! Slovenski delničarji so izgubili svoj vpliv, slovensko narodno premoženje so je zmanjšata za par sto milijonov!
Belgrajska čaršija, ki je v zavodu zavladala, nima v Sloveniji nič nujnejšega opraviti, kot da prodaja industrije tujcem, da en tnasse reducira svoje prečansko uradništvo in da je stotinam uradnikov vzela eksistenco!
Kdo nosi krivdo za vse to? Destruktivna »mladinska« družba, ki sebi in zopet sebi na ljubo ubija in uničuje! Mi smo v ta slučaj posvetili samo zato, da bo javnost videla, česa vse so zmožni Jutrovci v lastnih vrstah in proti lastnim zavodom, če jim niso na uslugo za korupcijske namene.
Vranjemu klicu prodanega »Slovenskega naroda«, ki na podlagi cele kopice laži kliče: >Vsi naprednjaki v enotno fronto!« (seveda pod mladinskim ministrskim klobukom!) — odgovarjamo mi:
Vsi pošteni Slovenci v enotno Jronto proti korupciji, proti izdajstvu naših narodnih interesov, v enotno fronto za slovensko pošteno ime, v enotno fronto za ravnopravnost Slovcncev v naši Jugoslaviji!
PreneluR in Hrvatsko
V svojem listu in po svojih shodih je Prepeluh pisal in govoril, da je njegova stranka popolnoma slovenska, samostojna in da ni v službi Radičevcev. Predrznil se je celo tajiti, kar je govoril Krnjevič na Zidanem mostu o tem, da je Prekmurje hrvatsko. Sedaj pa je postalo očitno, da je samo navaden privesek Radičeve stranke in da mu nihče ni delal nobene krivice, ko se ga je imenovalo priprego Ra- j dičevega voza.	j
Vso deželo so preplavili z letaki, ki sta jih izdala v hrvatskem Zagrebu voditelja Radičevcev Pavle Radič in urednik i »Slobodnega doma« Rudolf Herzog, ki sta se podpisala in izdala kot narodna poslanca in člana glavnega odbora razpu-ičene hrvatske republikanske seljačke stranke. Ta dva priporočata Slovencem na Kranjskem kot nosilca liste Albina Prepcluha. Kdor je bil še doslej toliko nespameten, da je mislil, da tem ljudem res gre za republikanstvo, bo iz tega letaka jasno razbral, da je to hrvatska stranka, ki hoče s pomočjo izdajnika enotne slovenske fronte na Slovenskem dobiti nekaj glasov, da bi mogli potem vsej državi in zunanjemu svetu govoriti, da so na Slovenskem ljudje, .ki priznavajo Hrvatom pravico do Prekmurja. Svoj čas je eden izmed voditeljev Radičeve stranke rekel, da še ni bilo plebiscita, ali je Prekmurje slovensko ali hrvatsko in da morajo volitve biti tak plebiscit. Prckmurci so že ponovno povedali, da so Slovenci, ogorčeno odklanjajo, da bi prišli pod Hrvate in je beseda o plebiscitu žalitev ljudstva, ki je že pod Mažari trpelo radi slovenstva. Toda mi razumemo, da je Hrvatom za Prekmurje, ker imajo potem neposredno zvezo z Nemško Avstrijo, razumemo, četudi ne odobravamo, da se hočejo vsiliti slovenskim Prekmurcem in ostalim Slovencem pod pretvezo republi-kanstva, ne razumemo pa, da se jc mogel dobiti na slovenskih tleh človek, ki naše Prekmurje zaradi par sto glasov, ki jih bo vjel na Kranjskem, izdaja drugemu narodu. V najbolj žalostnih poglavjih naže zgodovine so zapisani razni Dežmani in dru-
Se izdajice, tja bo zapisan tudi tisti, ki oče uničevati samostojnost Slovenije s tem, da se na slovenskih tleh zavzema za Hrvate.
Nam so Hrvatje ljubi, z vsem srcem odobravamo njih boj za samostojnost Hrvatske, toda prav tako pa odločno odklanjamo, da bi segali na slovenska tla in omalovaževali naš boj za samostojnost Slovenije. Vse, ki jim je slovenstvo sveta stvar, opozarjamo, naj ljudem, ki jih sicer lepodoneča beseda »republika« moti, pojasnijo, kam vodi Prepeluhovo republikanstvo. —
V letaku izražajo voditelji Hrvatske republikanske seljačke stranke svoj strah, da bi žel kdo, ki ga je dvignila beseda republika, za Murnom iz Kandije. Nismo za tega moža, — saj je naš nasprotnik — toda vsaj eno ima, da se ni vpregel v hrvatski voz.
Danes je že gotovo, da upokojeni g. Prepeluh žalostno odide tudi v političen penzijon, in da bo spoznal, da s samimi letaki ne omami našega naroda, toda vsak glas, ki je oddan za njegovo stranko, je xa slovenstvo izgubljen in vsakega neza-vedneža, ki se je dol speljjati na to pot, se veseli samo — Žerjav.
Zgodovina se ponavlja. »Se pet dni
nas loči od velike odločitve v naši notranji politiki. Zato ni nič čudnega, ako že prihajajo vesti o novih političnih konste-lacijah po volitvi. Gospod Pašič je dobil mandat samo za voiivno vlado in najkasneje do 16. aprila mora biti sestavljena vlada, da more prestati pred novo skupščino prvo veliko bitko: volitev skupščinskega predsedništva. Je torej čisto naravna posledica parlamentarne vladavine, ako bo vlada neposredno po volitvah podala ostavko in bo s tem prenehalo izdajanje novih ukazov. So pa tudi drugi razlogi, ki so prodrli v javnost in pričajo, da je sedanji sistem izgubil zaupanje krone, v kolikor ga je sploh imel. Razpust skupščine tik pred sprejetjem invalidskega zakona je bila znatna otežitev za monarhijo in le čim taktnejše obnašanje vlade bi moglo še olajšati položaj. Zgodilo pa se je ravno nasprotno, ker je vlada zlorabljala zase celo avtoriteto krone. Nezaslišano držanje vlade v pogajanjih z Avstrijo in Italijo je še bolj razburilo ogorčenje vse narodno misleče javnosti. Avstrijci in Italijani dobro vedo, da niso mogli izbrati za sebe srečnejšega, za naš narod pa neugodnejšega trenutka, nego čas radikal-skega režima.« (»Jutro«, št. 60, 1923.) — Te besede so letos poslovilno pismo dr. Žerjavu.
»Jutro«, dne 15. ITI. 1923. »JDS je narodna in demokratska stranka, ki hoče ljudstvu dati sposobnost, da se samo vlada in upravlja v skupščini in po samoupravnih zastopstvih,« — Ali ni komisar Žerjav najpristnejši tip ljudskega zastopnika v vladi? 1
Da, tako! »Jutro« je 13. III. 1923 takole pisalo: »Koalicija z radikali je imela v demokratskem klubu že pred razpustom le še čisto neznatno večino, ako bi pa dali danes o njej glasovati, bi brez dvoma propadla.« — Zgodilo se je, da je »koalicija propadla,« a Zerjavovci so raje dezertirali iz stranke kakor pa da bi živeli brez »koalicije« ...
• • •
Kdo je dr. Kramer? Še sledeče v pojasnilo: To je oni, kateri je leta 1919. zapravil na najlahkomiselnejši način milijarde narodnega premoženja. Izbran od min. sveta za šefa likvidacije propadle Avstrije, je oviral našim ekspertom na Dunaju vsako delo. Kar se je kljub temu rešilo z neumornim trudom naših likvidatorjev, se je rešilo proti volji tega gospoda in s silo prepelja-valo na naše ozemlje. Ta gospod je bil prepričan, da bodo tudi velesile morale poslušati, kar jim bodo diktirali demokrati in njih pomočniki v SHS, to je branili so se likvidacije in izjavljali prav po Ijudsko-šolski — da tudi s tem odklanjajo dolgove stare Avstrije. Prvo — odklonitev 12 mili-
jard (prejšne vrednosti) vrednega našega, nam priznanega in prepuščenega deleža iz vseh mogočih panog centralnih državnih ustanov z neprecenljivim kulturnim in hi-storijskim materialom se jim je posrečilo in to v največje veselje Avstrije in ostalih na-sledstvenih držav, ki so vozile polne vlake v nove države. Ni se jim pa posrečilo drugo: Odklonitev avstrijskih dolgov, katero breme leži sedaj na plečah naših davkoplačevalcev. Pripomnim, da bi bili z odklonjenim materijalom prevzeti dolgovi daleč kriti —. Vse to po posebni zaslugi dr. Kramerja. Njegova zasluga je bila, da je memorandum kulturne likv. komisije, v katerem so bile podrobno navedene vse naše zahteve na kulturnem deležu (vseučilišča, muzeji, galerije itd.), odposlan iz Dunaja 1. apr. 1919 prišel v Pariz šele po 1. avgustu — torej v času, ko je bila usoda vseh teh stvari žc v mirovni pogodbi za večno zapečatena. Vse to — ker baje ni bilo kurirja, — pač pa so stali celi vlaki na razpolago par ofi-cijelnim verižnikom, ki imajo danes palače na Dunaju. Po zaslugi tega vrhovnega likvidatorja so naše občine izgubile na stotine cerkvenih zvonov, ki so ležali še ohranjeni v arzenalu in jih je Avstrija na zahtevo likvidatorja bila voljna takoj povrniti za takratno nabavno ceno 3—4 K za kg. Brzo-javljalo se je na vse strani zaman. Nobenega odgovora, prišel je podpis miru in ves ta material je bil zgubljen za narod, ki si še danes za težke pare nabavlja nove zvonove. Da bi likvidatorji ne bili preveč delavni, jim g. dr. Kramer enostavno ni dovolil izplačati plač in dnevnic — izvzemši svoje osebne prijatelje. Nekateri še danes nimajo svojih tedanjih dnevnic kot kazen za svojo marljivost, G. dr, Krarnerju se imamo zahvaliti, da nismo dobili deleža od ogromnega premoženja Rudečega križa, ki nam je bil priznan. Oropal nas je vsega dobrega, pridobil nam je pa zato dolgove stare Avstrije. Ko ga je odposlanec likv. komisije opozoril v Belgradu na to, da bodo vsi krivci in posebno on morali odgovarjati narodu — mu je gospod takoj zagrozil z zaporom. Okoli 30 likvidatorjev živi med nami in lahko vsi o tem pričajo, 8, februarja pa bo oni dan, ko bo dr. Kramer prejel od svojega naroda zasluženo obsodbo tudi za te grehe, Z gumijem naj bo zbrisan on in ž njim vsa Žerjavova stranka za vedno iz političnega pozorišča zedmjene Slovenije. — Eden od likvidatorjev.
Narodni blok namerava poslati vsem volivcem dopisnice, s keterimi jih vabi, da bi volili za 2. skrinjico. Mi dobro vemo, da te dopisnice ne bodo zbegale nobenega volivca, ki pozna Žerjavovo delo, četudi ni naš pristaš, eno pa nas pri tem zelo zanima. Narodni blok ne ima več agitirati z Zerjavovim imenom. Volivcem hočejo poslati dopisnice, na katerih za-taje, da je Žerjav nositelj tega bloka. Predobro se zavedajo, za koliko je ta človek oškodoval naše ljudstvo, da bi si še upali njegovo ime uporabljati pred slovenskimi volivci, ki niso posebej plačani, da zanj glasujejo.
Naše pošte. Od več strani smo bili opozorjeni, da so nekateri ljudje, ki imajo s poštami opraviti, silno radovedni. Razne demokratske eksponente odločno svarimo, naj se ne dajo na nobeno komando zapeljati, da riskirajo po 8. februarju svojo službo. Slučaje zbiramo in krivcem ne bomo prizanašali.
Opozarjamo na Žerjavove agitatorje še enkrat Ž dežele nam poročajo, da Žerjavovi agitatorji, katerib se podi velika čreda po deželi, pred vsem poskušajo ljudi zbegati, češ, saj vam nič ne pomaga, če greste na volišče. Na razne načirfe poskušajo raznim omahljivcem in dvomljivcem vcepiti misel, da je najbolje ostati doma. Zlasti takim, ki so včasih volili s samostojneži, bi radi to misel zapisali v dušo. Za nas mora biti to samo nov opomin, da treba Žerjavu onemogočiti količnik s polnoštevilno udeležbo. Kdor bi ostajal doma, pomaga Žerjavu do izvolitve.
Za vsako vas poseben lepak izdaja slavni dr. Zupanič. Ljudje so mu za napir zelo hvaležni. Hvaležni smo mu tudi mi, ker bodo ljudje tembolj čulili, da mora vsakdo na volišče, da se otrese enkrat za vselej teh usiljivcev.
Fair play gospoda dr. Pivka v volivnem boju. Prejeli smo golico legitimacije, ki jo dele dr. Pivkovi agitatorji med drž. uslužbenci Besedilo se glasi: »Legitimacija. Gospod ..... v.....je podpisal izjavo, v kateri se je zavezal voliti pri volitvah v narodno skupščino dne 8. februarja 1925 listo »Narodnega bloka«, katere nosilec je g. dr. Ljudevit Pivko ter ga je smatrati za pristaša ideje narodnega ujedinjenja. Obenem je plačal članski prispevek v znesku 1 Din. —....... dne
..... 1925. Podpis poverjenika: .....
Čemu so neki te legitimacije? Brez dvoma za to, da se morejo volivci »Narodnega ploha« z njimi izkazati pri demokratskih veljakih, da so pravoverni, ker bi siccr nič ne dosegli. Ali je to fair, gospod doktor? Po našem mnenju ni narobe, take
vrste agitacija se približuje že zelo dejanskemu stanju člena 95. volivnega zakona, ki pravi, da je kazniv, kdor primora volivca s pretnjo, da za izvestno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje.
Temeljite vladne priprave za volitve. Orožnike, zbrane v šoli v Kamenici v Sre-mu so že razposlali na asistenco. Po sto so jih dali v Zagreb, Sarajevo in Split. Pa smo se včasih razburjali, ako so »kanal-čke < poslali k volitvam na Hrvatsko.
Kakšne agitatorje ima vladni »Narodni blok«. Kot »sreski« tajnik SDS organizacije v nekem »srezu« je nastavljen možakar, ki mu je dala finančna kontrola slovo radi defravdacije. Mož pridno agi-tira naokoli po gostilnah in posebno mnogo doseže za »Narodni ploh« z baharijo, koliko ima na dan dijet in potnin. — Pravijo, da je to nekje na lepem Dolenjskem.
Železniški ravnatelj — priganjač žer-javovcev. Z ozirom na notico pod tem naslovom v št. 12. našega lista smo prejeli sledeče: Po železniških progah v območju ljubljanskega ravnateljstva se pojavlja višji žel. uradnik kot vnet agitator za Žerjavovo barko. Možakar je znan po svoji Lmpozantni bradi in širokogrudnosti, zlasti pa ljubljanski javnosti še izza predlanskega volivnega boja, ko se je proslavil kot jugoslovanski »venbaeitelj« pri prireditvah ljubljanskih kazinotov. Tudi gospodje pri ekonomskem oddelku, v družbi gospoda Nego, agilirajo na službenem potovanju za narodni ploh. Vse poštene Slovence na progah ljubljanskega ravnateljstva opozarjamo, da si točno zabeležijo take in slične primere uradne zlorabe, zlasti vplivanja s pretnjami in slrj-hovanjem na podrejeno uslužbenstvo.
Kdor pozna le nekoliko toli proslavljeno »kulturnost« našega do mozga izkvar-jenega »naprednjaštva«, se ni prav nič začudil, da je bila možna postavitev dr. Pe-stotnika za — prosvetnega šefa Slovenije. Vajeni smo pri nas zadnjo- čase takih absurdov, da se ne bi prav nič začudili cclo imenovanju Pepela Turka na to mesto, kajti vsaka stranka postavi na taka mebta ljudi, kakršne pač ima, in če stranica »napredne inteligence« ne premore nič boljšega, mora slovenska prosveta gutirati tudi kakega Pestotnika. Do tu se moramo vdati pač v voljo božjo, a kar sledi dalje, ni le zasmehovanje vsega prosvetnega dela v Sloveniji, temveč bijo naravnost v obraz vsemu narodu ter njegovemu pravnemu čutu.
S Pestolnikom je bila namreč ustoličena na prosvetnem oddelku zopet zloglasna klika, ki se zbira pod streho Učiteljsko tiskarne okrog proslulega Luke Jelenca in njegovih najbolj zagrizenih po-magačev, kakor so urednik »Učit. Tovariša« Ivan Dimnik, dalje neki Pegic, (Jnus in podobne veličine, vsi navdušeni sokoli, orjunci in voditelji »naprednega« učitelj-stva po poklicu. Ta klika je uprizorila zadnje tedne tako naravnost pobesnelo strahovlado nad vsem učiteljstvom, ki se ne uklanja brezpogojno diktatorjem v UJU, da prekipeva gnev vsega ljudstva do vrhunca. Odstavlja in prestavlja učitelje v takih masah, da zgodovina slovenskega učiteljstva kaj podobnega še ni doživela, sredi zime se brzojavno poganja ueitelj-stvo z družinami v cele dneve hoda oddaljene kraje, otlslavijajo se v vodstvenih poslih osiveli učitelji in se podrejajo mle-čezobim učiteljicam-sokolicam itd itd., z eno besedo: izkvarjena klika pobesnelih zagrizencev divja, kakor ni divjala niti avstrijska soldateska v prvih vojnih letih. V našem uredništvu leže kupi obupnih pisem prizadetih UJUjevskih žrtev, od katerih jih je nekaj še celo organiziranih v UJU, a imajo ta greh na sebi, da ne padajo na kolena preti sladko-raaščevalnim obrazom Jelenčevega adjutanta Ivana Dimnika.
Ne obračamo se do članov Slomškove zveze, ti niso klonili doslej in bodo potrpeli tudi še teh par tednov, ki so priso-jeni Pestolnik-Jelenčevi komandi, a obračamo se do staroste sokolske zveze ter slovenskega pesnika in pisatelja Engel-berta Gangla, kako more pred svojo vestjo, pred pošteno javnostjo in pred zgodovino zagovarjati in s svojim imenom kriti tako sadistično divjanje svojih tovarišev in prijateljev, obračamo se do mase članov UJU z vprašanjem, če so še nadalje voljni 1 prenašati tako znorelo početje svojih vodi-teljev ter s tem preozeti tudi vso soodgovornost zanje? Mera naše potrpežljivosti je izčrpana, nedolžne žrve kriče do neba po maščevanju in prepričani bodite, da pride, prej nego si mislite, dan, ko ne bo ostalo niti eno nasilje neporavnano in ko se niti eden izmed krivcev ali sokrivcev ne bo odtegnil obračunu. Ce misli kdo, da bo peščica omejenih zagrizenccv trajno pljuvala v obraz vsemu narodu in se norčevala iz pravnega čuta vsega "ljudstva, se
LUK1ILO dišale v zavojčkih so najboljš
v
hudo moti. Sami ste diskrodltirali Šolstvo do najnižje stopnje ter izkopali jez med ljudstvom ler učitoljstvom in nosili boste tudi vso posledice svojega početja. Zadnjič nismo klicali nobenega na odgovornost v prepričanju, da bodo krivci razumeli naše kavalirstvo ter se izpametovali, toda prihodnjič nam ne bo mogel nihče več očitati te težko pogreške, ker vidimo, da jih je naša lepa gesta le še ptnJigala in še bolj korumpirala. Mera je polna in dan pravičnega obračuna se bliža.
Beležke.
Dr. žerjav — pomiloščen. Druga Številka »Narodnega dnevnika« je pod podpisom g, dr. Vladimirja Ravnikarja prinesla vest, da je bil dr. Gregor Žerjav predlagan po dr. Ravniharju v pomilostitev. Sem star naprednjak, a tega še nikoli nisem slišal, da bi bil prvoboritelj demokratov kaznovan in pomiloščen. Dobro bi bilo, da nam g. dr. Ravnihar povo tudi, zakaj je bil Žerjav kaznovan in zakaj je bila potrebna pomilostitev. Zakaj se pa ne poiniloste drugi, ki so se pregrešili zoper zakon? Zakaj je bil ravno Žerjav potreben pomilostitve? Ako nam g. dr. Ravnihar na to ne odgovori, prosimo »Slo-▼enca«, da nam on to pojasni, ker na noben način ne bomo potem volili ljudi, ki so bili obsojeni od sodnije. — Star naprednjak.
Dr. Ravnlkovo glasilo »Narodni gospodar« ima članek z naslovom »Osel gre le enkrat na led.« Ko so ljudje to brali, so rekli: »Da, če voli radikalel«
Število Narodnih blokašev v Sloveniji. Samostojni demokrat proti radikalu: »Kaj misliš, brate, koliko nas je v Sloveniji?« Radikal: »Veliko gotovo ne, sicer bi nas dr. Žerjav ne mogel do 8. februarja vseh pogostiti.«
EHIE3IIEiilE!!!=l!fEi!?EMEIIl
»Proč z malimi strankami ln rfraneieami!« (Jutro, marca 1923.)
P Najmanjša jo Žerjavova. Vsak glas zanjo je vržen v vodo.
Zato bodo Slovenci volili svojo najvetjo stranko SLS!
iiisuisi!isiii=tii=m=iii=m3 isi.
Vinica. Naš republikanski kandidat Hor-T«t z Kota je imel na senuiji dan 26. januarja shod. Poleg okrajnega komisarja ga je poslušalo nekaj Hrvatov, ki se stokrat t*>lje razumejo aa republiko kot on, nekaj njegovih prijateljev in nekaj pristašev drugih strank. Ker ni arnel zabavljati čez vojsko, iandarje, učitelje, finanearje (te litanije zna on dobro na pamet), se jo »pravil na po[>« in {»ogreval stare neokusne pomije iz > Domovine* in »Kmetijskega lista«, ki jih rad čita, in pripovedoval ljudem, da so popovi med vojsko na mehkih polštrih ležali, pečenko jedli in blagoslavljali orožje, e katerim »o se ljudje morili. — Vidi se, da je Horvat ie opešal v pameti, ker ne zna drugače delati t.a republiko. Zato naše ljudstvo vedno bolj vidi, da je ta republikancem nespamet Zaradi njegove protipopovske politike se ga oklepajo tudi nekateri, ki bi spadali k Zupaničevi skrinjici. Republikanizem bo zginil in propadel, kakor je Pucljeva stvari Horvatu smo hvaležni, da se je pokazal, kakršen je. Zato se bodo polagoma vsi pošteni od njega odvrnili.
Kranj. Ko so začeli v Kranju zidati Narodni dom, ao demokratje farbali meščane in posebno pa še okoličane, da bo stavba, katero mislijo zidati, velik gasilski dom za vso okolico, nekak centralni gasilski dom. Zato ®o takrat o pravem Narodnem domu v javnosti bolj malo govorili, ker bi to ne vleklo. Treba se je bilo poslužiti nepoštene zvijače. Sklenili so agitirati s stvarjo, ki je občeko-ristna. In res, tisti, ki niso poznali zvitosti leh dičnih gospodov, so se ujeli na ta lim in so dali za gasilski dom marsikakSen dinarček ali pa lepo smreko. Toda kaj pa je danes? Na mesto toliko obetanega in toliko zlorabljenega gasilskega doma je stopil Narodni dom; na gasilski dom so pa pozabili. Tamkaj zadaj so sicer prizidali neko kamrico, ki naj bo toliko obljubljeni gasilski dom. Odgovorite, je li to pošteno? Kje so vaše medene obljube? Pošten človek ne more in tudi ue sme biti zadovoljen g tem, kar vi počenjate z denarjem, ki ste ga na tak način izvabili iz žepov dobro-mislečih ljudi. In sedaj? Se za tisto borno kamrico, kjer pravite, da bo gasilski dom, ni denarja. Med tem, ko so Je vse dvorane Narodnega doma parketirane in opremljene z vsem inventarjem in komfortom, pa ni pare za gasilski dom. Še danes knže neometane stone in stoji popolnoma zapuščen brez vsake adaptacije. Bo še treba pobirati in beračiti na račun gasilskega doma. Ali ne?
Osilnica. Najsijajnejše agitarljsko potovanje ob sedanjih volitvah jo izvršil dne U3. jan. t. 1. brezdvomno dr. Sajovic g slavnim nadzornikom Betrianijem. Njemu. dr. Sajovcu, j ni treba nič shodov. Zadosti je, da se je v avtomobilu pokazal v Osilnici, češ: »Saj veste, kdo sem. Vodim pravde, znam računati, obljubili ste mi pa že itak prod leti. da se vpi-
šete t mojo stranko, če ne zato, ker sem a
Pašičem, pa zato, ker sem med vojsko po Osilnici žito rekviriral.« Njemu sploh ni treba volivcem v glave s teiavo vtepatl pametnih misli, ampak — strah. Zato hajdi z nadzornikom v Papeže v šolo. On se pa postavi zti-naj šole za žandarja, sppihajoči nadzornik pa izvrši nad g. učiteljem Dr. Vončina povelje vpričo otrok: »Vi ste prejeli od »Prosvetnega oddelka« brzojavko, da ste razrešeni službe. Povelju se je treba pokoravati. Izpustite otroke in odidite. Da ni še rešen protest Krajnega šolskega sveta in občine, da se je ves šolski okoliš brez izjeme potegnil za priljubljenega g. učitelja Vončino, to g. Betrianija prav nič ne briga. Starši nimajo nič govoriti — Sopi-hajoči nadzornik se z dr. Sajevcem vsede v avtomobil in odfrčita, češ: »Tako kakor z g. učiteljem Vončino, se bo zgodilo z vsemi Pa-peščani in Osilničani, č« ne bodo volili 8. februarja dr. Sajevea. Zakaj on jo s Pašičem, Pašič pa ima generale s puškami. — Pa kaj je g. učitelj Vončina zagrešil? Izrekel je no-kje mnenje, da Srbi plačujejo manj davka kakor Slovenci, da je latinica bolj praktična pisava kakor cirilica in da ni popolnoma korektna trditev, da so nas Srbi odrešili, ker smo mi sami šli za istim ciljem kot Srbi. Zato je bil ovaden kot protidržaven element, ki so ga kaznuje z izgonom iz države tekom treh dni. Ce je dotičnik postal državljan, to neodgovornih činiteljev ne briga. Brigalo bo pa nas volile© 8. februarja, ko bomo vsi oddali glaaov© SLS že samo radi te nezaslišane krivico, ko bi drugih neštetih ne bilo!
Brežice ob Savi. Mesto jo dobilo svojega župana v osebi odvetnika dr. Zdolšeka; svetovalci so notar Iv. Bartoi, šol. vodja Zupan, trgovec Iv. Vidmar in kovaški mojster Vo-gritic. V odbora so večinoma pristaši demokratske stranke (Zerjavovega krila), pa tudi zastopniki obrti, radikalov, Nemcev in 2 izrazita poverjenika SLS. Ker gre za dobrobit prebivalstva, upamo, da so bo pošteno delalo. — Vlada je dala napraviti leseno lop« (garažo) za avtomobile; to je prav! Ni pa prav, da se je kljub protestu od cerkvene strani in od občane — delalo na praznik (1. jan.) in v nedeljo (4. jan.) v pohujšanje vernega ljudstva. Reklo se je, da je dovolila — »vlada« 1 Proč s tako vlado! Osmi februar, metlo v roke! — Na šolah, pri mladini so kažejo sadovi sokol-
rJH i Kranjskem is
Nosilec kandidatne liste:
v
orosee
—	Rudarsko pismo ministru za rude dr. Žerjavu. Trboveljski, zagorski in hrastnišld rudarji so poslali ministru za šume in rude g. dr. Žerjavu pismo sledeče vsebine: Pre-vzvišeni gospod minister! Z velikim začudenjem smo brali, da potujete po celi deželi slovenski in da povsod vabite k sebi na dober obed gospode župane in prečnstite gospode župnike. Titke lepo in dobre obede ste priredili v Krškem in v Novem mestu in mogoče še koti drugod. Mi pa vemo, da v Krškem in v Novem mestu ne kopljejo nobenih rud in čudimo se, zakaj ne priredite takšnega dobrega obeda tudi tam, kjer kopljejo rude. V Krškem in v Novem mestu prešajo vino. Vi pa niste minister za vino, ampak ste minister za rude. Popolnoma pravično bi torej bilo, da bi Vi prišli najprej k nam in nas povabili ne »amo na kosilo, ampak tudi na večerjo, ker smo rudarji in ste Vi mož naše stroke, dokler ste pri rudah. Mi pričakujemo prav zanesljivo Vaš visoki obisk g kosilom in večerjo. Ce pa se sramujete sedoti med nami pri kosilu in pri večerji, nas tudi ne bo motilo. Mi imamo dovolj otrok, da jih lahko pošljemo po kosilo in po večerjo tudi g pisker-čki, samo prosimo Vas, da bi nam povedali, kam naj otroke pošljemo. Ce nam plačate kosilo in večerjo v gostilni ali pa s piskerčkk bomo prav gotovo glasovali vsi za JDS in za kosilo in za večerjo. Pijačo smo pripravljeni plačati sairii in še za gospoda ministra ga bo en glnž. Pn kmalu je treba to narediti, ker nočemo dalje čakati kakor do 8. februarja — Trboveljski, zagorski in hrastniški rudarjL
—	Slovenijo očistimo peg! Carinarnica v Boh. Bistrici je poslala sledeči urad. popravek: Ni res, da srbski carinski uradniki niso baS posebno vljudni na obmejnih postajah, res pa jo, da vršijo svojo službo uljudno. Ni res, da si Je dovolil carinik g. T. v Boh. Bistrici kot urndnik v službi, da je pred nedavnim časom pregledni nekega duhovnika, ki je potoval v Italijo, trikrat, brskal po brevirju, prostaško pretipal vse žepe. stvari, ki jih Je našel, ni j noložil tja. kjer Jih J® vzel, kar zahteva olika 1
skega duha, v nemalo kvar rogofe bodočega naroda. Učiteljetvo j« osebno morda, najbri dobro, a — sistem, sistem! In pa pritisk i* Ljubljane, iz Beograda 1 8. februar, prineei boljših časov I — Denarja manjka, gospodarska stiska jo velika I Davčni vijak pri nas neumorno dela po dnevi in ponoči brez usmiljenja. Hudi časi! Ljudstvo bo 8. februarja dalo (svojemu ^upravičenemu nezadovoljstvu jasnega izraza s tem, da bo vrglo svoje krog-ljice v 1. skrinjico, da zmagajo red, mir in poštenje!	.
Rogaška Slatina. V nedeljo, dne 25. t. m. v krkonoških gorah«. Vsi igralci (večina šele je vprizoril dramatični odsek tuk. pevskega društva »Sloga« štiridejanko »Repoštev, duh prvič nastopila) so posvetili vprizoritvi izredno mnogo truda ter s tem pripomogli, da jo prireditev izredno dobro uspela. Obisk je bil sijajen. — Zato kličemo društvu: 1® tako naprej!«
Subotica. (Sovraštvo proti slovenskim že-lezniškim uradnikom pri subotiškem žel. ravnateljstvu.) — Po prevratu j« prišlo k subo-tiškemu žel. ravnateljstvu veliko število slovenskih uradnikov. In ravno oni »o nosili največje breme v prometni službi, nekateri pa tudi kot strokovnjaki bivše juž. žel. pri drugih strokah. Po večini so bili ti uradniki vsi demokrati, kar se tiče strankarske pripadno-U. Ali gospodje uradniki so prinesli s seboj tu-li še nekaj drugega razun strokovnega Trenja, a to je poštenost, vestnost v službi in nepodkupljivost. A ravno radi teh svojih lastnosti m prišli pri tukajšnjem ravnatelju ing. Matičn eb milost. Tu ne velja nič, četudi si demokrat, pa če si zraven tega pošten in vesten uradnik! Ker samo na podlagi teh dejstev g« najde vzrok, zakaj sedaj g, ravnatelj Slovence preganja, šikanira ter jih naravnost sovraži Gosp. Matičl Se nič več ne spominjate časov, ko st« bili še načelnik prometnega oddelka, koliko so naši fantje doprinesli za normalen promet v vašem resoru? To je sedaj zahvala, da ste tako-rokoč po njihovem hrbtu zlezli v fotelj ravnatelja. Da niso naši fantje vestno vršili svoje stanovske dolžnosti, ali bi bili vi našli zaupanje pri merodajnih krogih, da bi vas postavili na tako odgovorno mesto? Mislimo, da sc je i to upoštevalo, ne pa sama »partijska kvalifikacija«. Ni več daleč 8. februar, ko pride dan obračunal
in kakor delajo uljudm nemški fn laški cariniki, res pa je, da carinika z začetnico T. na carinarnici ni, da so je vozil dne 21. t m. s vlakom št. 914 kaplan gosp. Ivan Pivk Iz Jesenice preko Bistrico v Italijo in da ga je takratni dežurni carinski uradnik pregledal, opozoril pri tem idjudno na obstoječe carinske predpise. Ni res, da ni najhujše, ker je pač imel duhovnika pred seboj, mož pa je orjunec, res pa jo, dn je dežurni postopal točno v smislu zakona in da mož nt organiziran v »Orjuni«. Ni res, da tudi ni najhujše, da Jo duhovnik moral zamuditi vluk radi šiltan omenjenega uradnika, res pa je, da je duhovnik zamudil vlak po lastni krivdi. Ni res, da najhujše je pač to, da se uradnik v službi prostaško zlaže orožniku, ki pride k vlaku posredovati, češ, gospod se noče podvreči carinski reviziji, res pa je, da je službujoči uradnik povedal orožniku pravi dejanski stan ln da je orožnik prišel k vlaku izvrševati svojo službo, ne pa posredovat. Ni res, da to pa točno karakterizira balkanizem srbskih carinikov, res pa je, da pri tem incidentu ni prizadet noben srbski carinik, marveč carinski uradnik kraljevin® SHS, ki pripada Hrvatskemu plemenu našega naroda.
Boh, Bistrica, dne 30. decembra 1924.
Upravnik: Nikoli VukčeviA.
—Tiskarji za svobodo tiska. »Graflčkl raduik«, strokovno glasilo zveze tiskarskih delavcev, j« objavil v svoji zadnji dne 2». t. m. Izišll številki oster profost proti zatiranju tiska. »Graflčkl raduik« piše: »Časopise ustavljajo, kolportažo jim prepovednjejo ln jih z vsemi sredstvi zatirajo. To zadeva v prvi vrsti nas tiskarje. V volivni dobi ne je dogodil nečuven in neverjeten slučaj, da brezposelnost v naši stroki ni padla, ampak je narastlnl Na ta način današnji režim s tem, da zatira tisk, najhujše tepe nedolžne reveže, ki jih s tom upravlja ob krnh. Mi protestiramo proti zatiranju tiskovne svobode in »ato pozivamo merodajne činltolje, da nehajo s preganjanjem in da svojih nasprotnikov no tej«; j o preko naših hrbtov. Ce pojde tako naprej, bomo tndi mi prisiljeni, da so branimo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, ln bomo pozvali tudi zvezo delodajalcev, da oboji skupaj ukrenemo v smislu tarifne skupnosti korake, ki tudi režimu ne bodo všeč, če se že ne zgane časnikarska organizacija, kakor da ji to nI nič mar. Zivola tiskovna svoboda!«
—	Draginjske doklade po novem zakona upokojenih orožnikov. Kakor izvemo iz zelo zanesljivega demokratskega vira, se bo začel po novem zakonu upokojenim orožnikom povišek po zakonu pripadajočih draginjskih doklad glasom naredbe »Uradni liste št. 97 od 22. 10. 1925 brez vnacega nndaljnega odla-gnnjn že jutri izplačevati. Izplačilo je izposlo-val g. dr. Žerjav.
—	Zamorska pesem na flnst Ipm. Knoble. barju. Te dni bo 80 let, kar je bil Ign. Kno-blehar (roj. 1. 1819, v Skočijanu pri Dobrovi, posvečen v mašnika 14. marca 1845) pride-
ljen patru Riln, vodji erednjealrlikega nrisb jona. Osem let se je pošteno trudil, da U po. kristjanil Barce ob Belem Nilu (da ni imel trajnega uspeha, tega ni on kriv). Kako ao Barci ljubili svojega dobrega evangelista »Abuna« ali »Balikana Solimana« (kakor ao ga zvali), nam dokazuje barska pesem »Ro-niet na baliken Soli man« (Pozdrav našemu očetu S.), ki jo je objavil Fridr. Mflller t X letniku »Zeitschrift fur V5lkerpsychologie u, Spraclmissenschaft«, str. 485-7. Prva in dro-ga kitica se glasi v slov. prevodu: »Zopet se nam vračaš, S., ti dobrotljivi oče naš, ki si prt šel (prvič) z naukom. Hvaljen bodi Bog, eden v treh (osebah)! Pozdravljamo te, našega očeta, ki si se vrnil. Tvoji služabniki pojo; Hvaljen bodi Bog, eden v trebi« — J. K.
—	Jože Plečnik in Iran MeštrovM med Čehi. Najstarejša čefika umetniška korpora-cija *Umjele«ka Beseda« v Pragi j« Imenovala za svoja častna člana arhitekta Jožeta Plečnika in kiparja Ivana Mežtroviča.
—	Rodni katehetski sestanek r Kranja bo v sredo 4. februarja in potem vsako prvo sredo v mesecu ob 13. uri. Vabljeni vsi gorenjski katehetjol
—	Zaplemba »Obzora«. Zagrebški »Ob-zor« z dne 28. t m. je bil zaplenjen zaradi članka »Inozemstvo in naše politično ilvlj®-
! OjM odn. »Balkanski tirani«. I — Hišne preiskave v Zagreba. Zagreb* j 3hp. pr»L'cija je te dni izvršila hišno preiskavo : pri poslancu HRSS Rudolfu Hercegu. Našli | niso ničesar. Daljo so preiskali prostor® »Rad-! nižk® Borbe« tn jih nato zapečatiti. Končno so izvedli hišno preiskavo v stanovanju »Bojn binega« urednika dr. Ante Clliga.
—	Ogled obrtnih prostorov zaradi mag«, V Zagrebu pregleduje v zadnjem čnsra poeeb-na komisija obrtne prostore raanih manjših podjetij: izkuhov, vinotočev, branjarij itd. Po mnogih obratih jo našla veliko nesnago ln no-red. 15 obratov je takoj zaprla, obenem pa bo. do lastniki kaznovani z znatnimi denarnimi globami.
—	Umrl jo y Zagrebu zdravnik dr. Dane
Pogačnik.
—	Razpisani poStni nratli. Mesto poštnih
odpravnikov je razpisano na Krki in pa pri Sv. Benediktu v Slov. goricah.
—	Sreča v nesreči Vsi zabavljamo nad neredom v državni upravi. Včasih je pa le tudi nemarnost v javni upravi za koga prava sreča. Te dni poročajo vsi hrvatski listi, d« s« tega najbolj veseli na smrt obsojeni ras-bojnik Jo v o Caruga. Sarajevski krvnik Mau-ser je namreč sodišču sporočil, naj se nanj ne zanašajo, ker on ne bo obešerija izvršil, dokler mu država ne izplača 1500 Din, ki mu jih je dolžna za prejšnje Justifikacije. Sa več. Gospod krvnik zahteva, da mu lsplačajo primerno akontacijo za potne in druge stroške, sicer ne gra — Daleč smo prišli, še krvniki ne zaupajo PP režimu.
—	Izseljevanje Iz Jugoslavije t novembra 1924. Meseca novembra 1921 se je izselilo iz Jugoslavije vsega 1614 oseb, od tega 1503 naših državljanov (1084 moških in 419 žea-kih) in 11 inozemcev (74 m. in 37 ž.). Od skupnega števila naših izseljencev odpada na Hrvatsko in Slavonijo 468 oseb (313 m. in 155 ž.), na Vojvodino 436 (228 m. in 208 ž ) Srbijo 279 (272 m. in 7 ž.), Dalmacijo 205 (183 m. in 22 Ž.). Slovenijo 82 (61 m. in 21 ž.), Črnogoro 29 (23 m. in 6 ž.), Bosno in Hercegovino 4 (vsi moški). Po poklicu je bilo 94 kvalificiranih delavcev, 187 nekvalificiranih, 827 poljedelcev, 26 pripadnikov svobodnih poklicev in 369 družinskih članov, ki ge ne preživljajo sami (starci, žene in otroci). Po dobi je 546 izseljencev med 18 in 30 leti, 463 med 31 in 50, 87 nad 50 in 407 pod 18 leti Po veroizpovedi je 1008 rimskokatolikov, 376 srbsko-pravoslavnih, 2 grkokatolika, 110 pro-testantov in 7 Židov. Po plemenih je bilo 850 ali 57 odstotkov Srbov, Hrvatov in Slovencev, 426 ali 28 odstotkov Nemcev, 205 ali 14 odstotkov Mažarov in 22 ali 1% drugih narodnosti. Med deželami, kamor so bili izseljenci namenjeni, je zopet na prvem mestu Argcn-tinija s 485 izseljenci, potem Brazilija s 392, Avstralija z 289, Združene države Severne Amerike s 163, Uruguay s 123, Kanada a 25, Chile s 13 in ostale ameriške dežele s 13 izseljenci. Iz domačih luk je odplulo 127 izseljencev in to 110 mož iz Gruža in 17 iz Splita; ostali so potovali preko tujih luk, največ preko Chcrbourga (385), Genove (308), Hambur-ga (299) in Amsterdama (165). Največ oseb je odpotovalo po posredovanju družbe Hamburg-Sudamerikanische Gesellschaft, to je 289; potem pride Royal Mail Co. (266), Navigazionc generale italiana (217), Holland Lloyd (165), Cie. G. Transatlanticjue (130), Lloyd Sabaudo (114), White Star Line (83), Cunard Line (78). Orient Line (69) in Cosulich Line (54). Razlogi za izselitev je bil izključno zaslužek. Izselilo se je prvikrat 1384 oseb, drugikrat 110. tretjikrat 4, četrtikrat 4 in nad štirikrat 1. Izmed izseljencev jc potovalo na lastne stroške 1020 oseb, 483 pa na stroške družine. La-ni se je v istem mesecu izselilo vsega 1467 oseb (brez inozemcev), in to 897 moških in 570 žensk. Od 1. januarja do 30. novembra 1924 sc jc izselilo vsega 15.894 oseb (brez tujih državljanov), dočim se jc v istem razdobju irinolega leta izselilo samo 7130 oseb. Od III tujih državljanov, ki so rnescca novembra 1. 1. odpotovali z našega teritorija, je bilo 65 državljanov Združenih držav S. A., 13. čeho-slovakov, 8 Mažarov, 4 Avstrijci, 4 Rusi, 2 Poljaka, 2 Italijana in 12 pripadnikov drudih
narodnosti. V mlnolem meseca novembru se )« vrnilo iz prekomorskih dežela vsega 306 oseb.
—	VzdriLavanje bivših verskih Sol ▼ Hrvatski in SlavouljL Prosvetni minister Pribičevič je Izdal narodbo o vzdržavanju bivših srbskih, sedaj javnih narodnih osnovnih šol v Hrvatski in Slavoniji, ki določa: Upravne občine v Hrvatski in Slavoniji morajo poslej nositi vse stvarne stroške za vzdrževanje bivših srbskih avtonomnih verskih šol, ki so se z narodbo bivše hrvatske pokrajinske vlado z dne 22. maja 1922. proglasile za javno. Stroške morajo zagotoviti potom rednega proračuna kakor za vse ostale šole. — V kolikor so predmetne šolo v zgradbah pravoslavnih srbskih cerkvenih občin, so upravne občine dolžne, da sporazumno s cerkvenimi občinami plačajo letom odškodnino «a uporabo ln poprave teh prostorov in da sploh nosijo tudi vso druge stroške za ta poslopja kakor za poslopja ostalih šol. Odnoe morebitnega premoženja in zakladov bivših srbskih avtonomnih sol, ostane do zakonske rešitve tega vprašanja neizpreme-njen. Ta naredba velja od 1. januarja 1925. Upravne občine, ki doslej v svojem proračunu nimajo potrebnih vsot, da zadoste določbam te naredbe, morajo to storiti naknadno. — Ali je vlada merila z enake moro tudi bivšim katoliškim verskim šolam t
—	Nova izdaja Boskovičevega dola. Zunanje ministstvo je podarilo po en izvod Boskovičeve »Theorla phllosofiao naturalis«, ki jo je pred kratkim izdala založniška tvrdka »Opea Court Publlshing Companjr«, Chlcago-London, knjižnicama škofijskega or-dlnarlata in škofijskega semenišča v Dubrovniku. — Itugjer Josip Boskovič je bil rojen v Dubrovuiku 1711 leta umrl je v Ml-lanul787. Bil je filozof, astronom, zgodovinar ln pesnik svetovno slave. Svojo gori navedeno delo je Izdal prvič na Dunaja 1758. Druga Izdaja s popravki je izšla 17G3 v Benetkah. Sedanji angleški iadaji je napisal nvod dr. Petronijevič, profesor filozofije na belgrajski univerzi. K stroškom je prispevala tudi jugoslovanska vlada. Knjiga jo velikega formata ter vsebuje na eui strani latinski izvirnik, na drugi pa angleški prevod.
Našim rodbinam priporočamo na So domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo-
—	Znamenje slabe konjukture. Novo-aadskl »American-Bar«, prejšnja leta shajališča špekulantov ln dobičkarjev, jo ob teh neugodnih časth Izgubil vse svoje obiskovalce ln njegov lastnik Jeftič ga je to dni zaprl. Jeftič ul mogel plačati niti artistov, ki so ne sedaj cjbrnili na soduijo, da dobo pogo-3ene plače.
Iz štajerske.

g Glavni volivni odbor za okrožje Mari-bor-Celj* s« sestane v posvetovalnici na mestnem magistratu v Mariboru.
i Avtomobilska nesreča. Pri Sv. Trojici v Slov. Goricah se je prevrnil tovorni avtomobil. šofer je ostal nepoškodovan. Nesreča se j« zgodila na ta način, da se je zlomilo pero, nakar je avto zadol ob cesni kamen in se prevrnil Avtomobil, ki je last Delniške pivovarne Laško v Št. Lenartu, je malo poškodovan.
8 Splošen konj. V četrtek popoldne se )e v Mariboru na Trgu Svobode splašil konj nekega trgovca in v divjem galopu vdrl kozi park. Čez nekaj se je pomiril in se je sam vrnil domov. Med ljudmi je povzročil velik strah.
š Plin ga jc zadušil. 79 letni nočni čuvaj Ferdinand Jant, ki je uslužben pri mariborski tvrdki Josip Reich v Trstenjakovi ulici, je pozabil v pisarni, kjer prenočuje, zapreti plin. Čez noč je plin nemoteno uhajal, napolnil sobo ia zadušil spečega čuvaja.
I Požar. V nedeljo je izbruhnil požar pri poscstnici Agati Orač v Brezju nad Slomorn pri Sv. Jurija in uničil celo poslopje. Istočasno se je vršilo ženitovanje njene hčerke v sosedni vasi, vsled česar je slučaj tembolj tragičen.
i Padle cene. Vsled padanja cen govejega masa so mariborski gostilničarji znižali cene
jedilom.
Iz Primorske.
p Smrtna kosa. V Tolminu je umrl Luka Sorll, star 40 let. Pokojnik je bil brat istotako že pokojnega notarja Toma Sorlija. Bil je zvest in požrtvovalen narodni delavec.
p Brezumnost in zloba. »Gor. Straža« poroča: V didaktičnem okrožiu Solkan, kjer go-
spoduje fn ukazuj« didaktični ravnatelj Cali-garie, so po vseh ljudskih šolah prepovedane vse slovenske učne knjige. Pouk slovenščine in ▼ slovenščini se sme vršiti samo ust-meno in ■ pisanjem na tablo. Tudi r višjih razredih na šestrazrednici v Solkanu so slovensko knjige odpravljene. — Brezumnost in zloba dalje ie ne moreta iti.
p Samovolja javnih organov. »Gor. Straža« poroča: Minolo nedeljo je sedel v kavarni v Tolminu med drugimi gosti šofer PuŠnar. Mirno je bral neki ljubljanski dnevnik. Ura je že bila blizu enajste. Kar vstopijo domači orožniki in vprašajo mladeniča, zakaj ne zapusti kavarniških prostorov. Ta jim odvrne, da so še drugi gostje tudi notri. Pri sosednjih mizah so sedeli še poročnik orožnikov in nekateri drugI častniki. Nato pogleda eden izmed orožnikov list, ki ga jo držal g. Pušnar v rokah in pripomni, da j« to protidržaven list (un giornale sovversivo), ki ga dobiva najbr-že gostilničar Manfreda Iz Volč. Po teh izjavah so zahtevali, naj se gost legitimira. Kljub šoferski izkaznici so izjavili, da je v okrožju neznan, ga vklenili in peljali orniniško postajo. V torek so ga zvezanega prebijali v Gorico in ga brez zaslišanja po g. policijskem komisarju zaprli. V sredo jo rrišla na pol. komisarijat v Gorico mati aretiranega in prosila, naj sina izpuste. G. komisar ni o celi stvari ničesar vedel. Ko so mu zadevo pojasnili, jo ukazal, naj takoj izpuste aretiranca. V tem so bili tudi pri g. Manfredl v Volfah izvršili hišno preiskava Pravijo, da bo Mussolini sedaj zopet začel z »normalizacijo«. Kdaj bodo taka navodila dospela na Goriško?
Iz LIuMJane,
Namestnik:
Hraste Tersegkv
SS3SS38EE
lj Zborovanje ljubljanskih mesarjev. Načelnik zadruge ljubljanskih mesarjev je sklical za 28. t. m. shod v zadrugi včlanjenih mesarjev. Vabilu so se odzvali zadružni člani skoro polno-številno in so napolnili stekleni salon Koia-kove gostilne do zadnjega kotička. Govoriti so hoteli, kakor je bilo rečno, o zadružnih zadevah, posebno pa še o neznosni draginji mesa, ki preti vsak dan še bolj narasti, če ne pride nepričakovana pomoč. Po daljšem odmoru je povzel besedo spoštovan član zadruge in je govoril: »Gospodje tovarišil Vi vsi veste, da nam gre hudo (Poslušavci žalostni povesijo glave in bobnajo s prsti po mizah). Tovariši, jaz Vam povem še enkrat, da nam gre hudol Kam pa naj to pride, če bo živina vedno cenejša? Kako visoko pa naj potem cene še dvignemo? (Poslušavci dvignejo glave in šepetajo nekaj o dviganju cen.) Kako pa naj ti ubogi ljudje meso plačujejo? Kmetje dajejo živino že napol zastonj, prosim, po 10 dinarjev kilo, kako pa naj mi to neznansko draginjo vzdržimo? Mi ne moremo več zdržati, nas bo vseh konec! (Poslušalci zastokajo. Konec nas pa ne sme biti in nas tudi še ne bo, kdo pa naj potem meso jč, če ga ne bomo mi? Ali naj gre vse v nič? Ali naj vsi požro tako lepe šniclne in rostpratelne in bifteke, kakor jih prodajam jaz. (Med poslušalci velikansko ogorčenje: »Figo imaš, goljuf, pa ne dobro blago! Še šintar ne mara takega blaga!«) Ko se je hrup nekoliko polegel, sta stopila v salon mestna kralja gg. Turk in dr. Puc. Zborovalci so utihnili. G. Turk pa jc rekel zborovalcem: »Nikar ne jokajte in ne stokajte. Še srno mi tukaj in bomo še tukaj in mi mestne stojnice ne bomo odprli. Kaj so pa nam mar taki, ki nič nimajo? Kdor nič nima, naj krompir žlampa in prežganko, mi bomo pa pruto jedli, ki imajo. Eden od nas več od-vaga kakor sto ljubljanskih lačenpergarjev in zato bomo mi še naprej meso drago prodajali, ker ga vseeno lahko kupimo, čeprav kmetje živino po kroni prodajajo, in zato bomo tudi volili ministra 2erjava, ki tudi lahko meso vsak dan kupuje, ne pa onih, ki morajo jesti sam krompir in prežganko.« — Tem besedam je sledilo burno odobravanje. Zadružne zadeve so pa obravnavali gospodje še pozno v noč.
lj »Narodni ploh« ln obrtniki. Na obrtniškem sestanku »Narodnega ploha« 29. t. m. pri Mraku so je kandidat Mohorič dotaknil tudi zavarovanja delavcev. Ker so obrtniki brez razlike političnega mišljenja celo ne-voljnl radi previsoke more prlspokov, je gospod kandidat obljubil, da bodo prispevke znižali. Dalje sa pa v vprašanja okoli delavskega zavarovanja ni hotel spustiti. Zato so bomo pa mi. Vsa sedanja ureditev zavarovanja je delo dr. Žerjava, ki se pa ni lotil kot minister za socialno politiko tega vprašanja iz brige In iz ljubezni do delavstva, ampak ls posebnih Interesov gospodarske klik*, na
katero se naslanja. Prt začasni zavarovalnici zoper bolezni ln nezgode je bilo nabranih po prevratu precej milijonov. Teh mllljouov se je zahotelo Žerjavov! gospodarski kliki. Zato pa jo ministrstvo obenem, ko je izdalo nov zakon o zavarovanju, odredilo, da se mora ves rezervni denar zavarovalnice prenesti v Zagreb k osrednjemu nradn, kamor se morajo odtlej pošiljati tudi vsi redni prispevkL Osrednji urad je pa na povelje od zgoraj naložil ves razpoložljiv donar pri »Slaveuski baukl«. Banka je denar dalje posojala, toda ne slovenskim obrtnikom, ker teh ▼ Zagrebu ni, ampak dragim ljudem. In tudi če bi ga jim tudi hotela dati na razpolago, kdo zmore 20 do 25 odstotne bančne obrestit Mesto, da bi ostal slovenski denar tudi po novem zakonu okrožnemu nradn v Ljubljani ln bil po nizki obrestni meri na razpolago slovanskim obrtnikom, se je nalašč ves denarni promet scentrallziral v Zagreba, samo da je kitka neopaženo lahko delala, kar je hotelo. Za načelnika osrednjega urada je bil pa imenovan od ministrstva mož, ki je delal tako kakor so Žerjav ln njegovi dru-go^i Hoteli. Slovensko obrtništvo je bilo s tem zelo oškodovano; škode je imelo vsaj toliko, kolikor je »Slavenska banka« s temi milijoni — bilo jih j« blizu 20 — tekom let zaslužila, vsega tega gcanod kandidat zbranim obrtnikom nI povedal. Zato pa povemo mL lz tega pa slovenski obrtniki lahko posnamejo, koliko so vredne Mohoričeve obljube, da se bo ravzemal pod okriljem »Narodnega plohi? za dobrobit slovenskih obrtnikov. TudL fn bi v resnici hotel k«i obrtnike stori i. t. bo m :ral vedno preje gp.ti za mn-aje svojaga političnega t<\ Žerjava, ki ;»a presoja, kakor smo pfOv*><r videl L vse 2 kolje s čisto drugačnega ste M"*.« kakor slovenski obrtniki ln zatorej tudi ro njim v škodo.
lj Shod ljubljanskih obrtnikov pri »Mraka«. V četrtek zvečer s« jo zbralo število ljubljanskih obrtnikov pri »Mraku« na Rimski c«sti, da s« pogovore o volitvah. Stekleni salon je bil nabito poln. Shoda so se udeležili najugltdnejši ljubljanski obrtniki in načelniki obrtnih zadrug. Na shod »o prišli tudi kuidMfttj« narodnega ploha in mestni trije kralji. Prvi j>« oglasil k besedi g. Jože Turk, ki j« v krasno z£wovan«m govoril 0».1*0 ožigosal protid, aginjske odredbe, ki jih je l 1919. Izdal in podpisal dr. žerjav. Zaradi teh odredb je bilo na stotine obrtnikov pozvanih pred sodišč«, ki jih je n« podlagi dr. Žerjavovih odredb kaznovalo z občutnimi denarnimi kaznimi, z zapori in z zaplembo blaga. To J« bil neverjeten napad na pravice obrtniškega stanu, ki ga po ugotovitvi gospoda Turka ni zakrivilo sodnijsko uradni-Stvo, kakor stoji v »Jutru«, kajti sodniki so se držali odredbe, ampak odgovoren za vsa ta preganjanja je edinole dr. Žerjav. G. Turk je povedal dalje, da je dr. Žerjav dal razpustiti občinski svet, tako da sedaj mestna občina ne more nič zidati. Pri Zidanju hiš pa je zaposlenih okoli 20 vrst obrtnikov, ki danes vsi žalostno čakajo, kdaj bo zopet gospodaril na magistratu svobodni župan z občinskim •vetom, da se bo kaj zidalo. Tudi tržne razmere so take, da se Bogu usmili, kar je pa končno vseeno, ker se ne da več kuhati, če ni premoga in drv. Tega pa v Ljubljani manjka na vseh koncih in krajih, manjka pa drv in premoga gotovo zato, ker je minister za drva in za premog dr. Žerjav. Ko je g. Turk tako naštel vse velike zasluge dr. Žerjava za ljubljansko obrtništvo, je zaključil svoj govor s pozivom na zborovalce, naj 8. februarja prav gotovo volijo dr. Žerjava in njegovega pomočnika Mohoriča. Ko je pa g. Turk nehal in se vscdcl, so se ljubljanski obrtniki suvali med rebra in si šepetali na ušesa: »Al' ga ma!«
lj Smrtna kosa. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je umrla dne 29. januarja ur-šulinka-učiteljica M. Agnes Gula. Od 1. 1895. do 1898. je bila voditeljica samostanskih novink v Ljubljani, kjer je postala leta 1898. samostanska prednica. Ko se je leta 1906. otvo-ril skupni novicijat za vso provinco v Mekinjah pri Kamniku, kamor so pošiljali redovno mladino samostani: Bratislava (Čehoslova-ško), Gorica, Ljubljana, Skofja Loka, Trnava (Cehoslovaško), so višji predstojniki postavili M. Agnes na odgovorno mesto voditeljice. V tem idiličnem zatišju je vzgojila Bogu in ur-šulinskemu redu lepo število vrlih redovnic, ki so ji ohranilo hvaležnost in ljubezen do groba, gotovo tudi preko groba. M. Agnes je bila vzor reda in točnosti. 36 redovnih let je zvesto hodila pot popolnosti. Bog je pripustil, da jo bila ta pot večkrat »trma in težavna, nazadnjo se je razvila v pravi križev pot mu-kepolne bolezni. V trpljenju očiščena in posvečena je dozorela za nebesa. — Pogreb bo v soboto ob 14 uri.
lj Sv. maša zadušnlea za pokojnega grofa Hervarda Anersperga bo danes ob 9 dopoldne v križanskl cerkvL
lj V gostilni pri Tičku na gričku se toči s 1. februarjem izborna dolenjska žametna črnina znanega vinogradnika Levičarja. V nedeljo in pondeljek špehovka. Sprejemajo se abonenti na hrana
lj Umrli so v Ljubljani: Katarina Vavpo-tič, hiralka, 46 let — Frnn Hauptman, prof. v pok., 78 let — Terezija Tesovnik, kočarje-va hči, 39 let. — Dr. Vadim Dolivo-Dobro-voljskl, univerzitetni asistent, 80 let — Marija Goloblč, len« uslužbenca tobačna tovarne,
59 let — Marija Forte, poeestnikova žena, 81f
let. — Veronika Zgouc, delavkina hči, 5 let lj Nalepljanje raznih reklam in oklieer na javnih prostorih. V zadnjem času se je razpasla navada, da razna društva, kakor tudi privatne osebe nalepljajo in Izvešajo na Javnih prostorih ljubljanskega mesta reklame za prireditve itd., ue da bi imele za to potrebno dovoljenje pristojne oblasti. V prihodnje se bo proti vsakomur, ki bi razvijal reklamo na kakršnikoli način brez dovoljenja mestnega magistrata kar najstrožje postopalo po predpisih cestno-policijskega reda.
lj Odprodaja koaj. Mestna občina ljulv ljanska namerava odprodati za sedaj 3 pare konj iz mestne pristave. Javna družba teh konj se bo vršila v sredo dne 4 februarja t L ob 10. uri dopoldne na konjskem sejmišču pri mestni klavnicL
V zelotji mizice in stolčki Iz hra-sto^ga lesa, predali in rolo.
Franc Mi Lini®, CanKerJcva mM]i
Zaupna pisma SDS. i.
To pismo je napisal naiven kandidat SDS, čegar ime iz usmiljenja zamolčimo, svojemu agitatorju. Agitator ga jc izgubil, srečni naj': ditelj pa ga je prinesel nam v uredništvo.
Pismo se glasi:
Dragi prijatelji
Wrtmuu>st, zakaj me spraJuješ. Hišnim p<M •"B«ct-."ži in lAivej, da se je stanovanjski zakon c«v<iltijl amno do 8. lebr. 1925. Tako neumni /*!«<.l>r ae bomo, da bomo to javno povedali in s tem izgubili vse, ki niso hišni posestniki. Tem hišnim posestnikom povej, da po 8. febr. če nas bodo volili, prepustimo vsako pravico do povišanja najemnin. Kaj nam potem mar najv^niki, saj smo v stranki SDS vsi vendar hišni posestniki! Najemnikom stanovanj pa por vej, da zakon še ni sklenjen in da bomo delal! za nje, da bo najemnina kolikor mogoče nizka. Po volitvah jim bomo itak pokazali figo. Ti s£ hišni posestnik in jaz in kolikor mi je znano pri naši stranki so to vsi, kar jih pa ni, p« imajo denarja, da bodo lahko plačali tudi višjo najemnino, seveda šele po 8. febr. —■ DelajL agitiraj, kot jaz! Vsak dan sem ves bolan, ■ gre za našo stvar!
Pozdravljam Te
Tvoj Zdravol«
N. N.
Ljudski oder v LJubljani.
si Je na novo nabavil naslednje igro: »Tuj! kruh«, drama v dveh dejanjih. »Amas«,' igra i z rimskih časov v sedmih slikah. »Raz. bojuiki«, drama v petih dejanjih. »Clavigo«,® tragedija v petih dejanjih. >No v loterijo«, narodna igra s petjem v petih dejanjih. »Pota ljubezni«,* ljudska igra s petjem v štirih dejanjih. »Težite ribe«, veseloigra v treh dejanjih. »Križarska vojna«,* veseloigra v treh dejanjih. »Sluga in njegov grof«,* burka v treh dejanjih. »Iz smrti v življenje«, misijonska igra v treh dejanjih. »Tujec«,• legenda v prologu, igri in epilogu. (* noviteta, še ne igrano.)
Cerkveni vestnik.
c V nedeljo dne 1. februarja na Rakovniku: Praznovanje sv. Frančiška SaL in po-svetitev dveh stranskih oltarjev. Zjutraj ob 6 sv. maša pred Najsvetejšim; med sv. mašo govor. — Poje zt>or sotrudnic. — Po sv. maši darovanje za cerkev. — Ob 8 začetek posve-čevanja. — Ob pol 10 govor Prevzvišenega. — Ob 10 pontifikalna sv. maša. — Petje z orkestrom. — Popoldne ob pol 4 govor Prevzvi-< šenega, nato litanije in blagoslov. — Po službi božji darovanje za cerkev.
c Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jožefu ima jutri ob pol sedmih zjutraj sv. mašo in sjiupno sv. obhajilo, popoldne ob pol štirih pa svoj redni shod.
c II. vnanja Mar. kongregacija pri nrin-linkah ima jutri v nedeljo zjutraj ob 6. skupno sv. obhajilo, ob 2. popokino pa redni mesečni shod. Pridite vse'
c Marijansk* kongregaclja za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani! Na svečnico bo zjutraj ob pol sedmih skupno sv. obhajilo, po~ Doldne ob štirih slovesen shod.
Naznanila.
GlodaliSka predstava v Rokodelskem do» mu v Ljubljani. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov bo priredilo jutri, v nedeljo 1, februarja gledališki večer, na katerem bo uprizorilo dr. Krekovo igro s petjem »Cipan-ča-rovnik«. Igra je spisana prnv za predpustni čas. Pridite torej jutri v Rokodelski dom, da se prepričate, kako je naš nepozabni dr. Krek poskrbel tudi za pošteno zabavo svoje-mu ljudstvu. Poleg te igre jo na sporedu So velezabavna burki »Umor v Florijimski ulici«. Pričetek predstave ob 7. uri, dvorana s« odpre ob 6. uri.
Družabni klub. Dreri ob 8 sestanek t dvorani »Ljudskega doma«. Pridite točno in polnofitevilna
Letošnja prireditev Družabnega kluba,
ki se vrši v nedeljo, dne 1. svečana ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union, utegne biti ena najlepših, kar jih bo v tej sezoni v Ljubljani. Velika dvorana hotela »Union« se bo spremenila v palmov gaj. Med sviranjem prvovrstnega orkestra se bo postreglo s finim in cenim buffetom. Prijatelji ln znanci, ki se hočejo prisrčno in pošteno zabavati naj pohite v nedeljo zvečer v uuiousko dvorano.
Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo dne 1. februarja ob 10 dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu: Narodnost in Slovenci. Predava g. dr. H. T u m a.
Podporno društvo železniških uslužbencev sklicuje ta nedeljo dne 15. februarja t 1. ob 8. uri zjutraj v prostorih društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljaui občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Dolo-čitev podpore in članarine. 3. Volitev novega odbora. 4. Raznoterosti.
Ruska Malica. V nedeljo, dne 1. februarja se vrši v balkonski dvorani univerze ob 15. predavanje inšpektorja ruske šole v Ponovi-čah, g. Vladimirja Levickega, o predmetu: »Spolno in brezspolno razmnoževanje rastlin in živali«. Vstop prost. — V nedeljo, dne 15. februarja se bo vršil istotain ob 14. uri občni zbor Članov Rusko Matice. Dnevni red: Odbo-rovo poročilo o delovanju R. M. v l. 1924, denarni račun za 1. 1924, poročilo nadzorstvenega sveta, načrti za 1. 1925. volitve, slučajnosti. Vso člani R, M. so vabljeni.
Kranj. »Izobraževalno in zabavno društvo Kranj« priredi v soboto, dne 31. januarja ob 8. uri zvečer in na Svečnico ob 4. uri popoldne petdejansko žaloigro »Dedni logar«. Prihitite v obilnem številu gledat pretresljivo družinsko dramo slovitega nemškega pisatelja Otona Ludviga.
Olepševalno društvo v Rožni dolini pri Ljubljani priredi v proslavo svoje 201etnice dne 5. odnosno 12. julija 1925 veliko veselico kot V. veliki Rožnodolski semenj na »Strelišču« Pod Rožnikom ter naproša cenj. društva, da ne prirejajo istodnevno svojih veselic, ker bodo na semenj itak sama vabljena.
Presveta.
pr Pevski zbor Glasbene Malice v Ljubljani izvaja na svojem vokalnem koncertu v sredo dne 4. februarja med drugim tudi dr. Sirolov mešani zbor Zorja, moja Zorja. Skladba je komponirana ca narodni tekst popolnoma v polifonnem slogu ter sestoji iz dveh glavnih stavkov. Cela skladba nosi popolnoma značaj hrvatskih narodnih pesmi. Sirota je eden najplodovitejših mlajših skladateljev, kpjega dela se posebno od pevskega zbora Lisinski zelo pogostokrat javno izvajajo. Njegovo opero »Novela od Stanca« so vprizorili lansko sezono tudi v ljubljanski sezoni. Največje njegovo delo pa je Oratorij Abrahamova žrtev, ki se je lansko leto izvajal v Zagrebu, Osjeku in Karlovcu. Vstopnico v Matični knjigarni.
pr Ročni zemljevid »Prekmurje ln Mcdji-murje.« V založbi društva »Učiteljski dom v Mariboru« je izšel tretji ročni zemljevid Mariborskega okrožja »Prekmurje in Medji-murje« v merilu 1:150.000. V zemljevidu so kraji, sedeži občin, šol, katoliških in protestantskih župnij, dalje pošte, prometne zveze, industrijske naprave, vse vodovje in hribovje. Zemljevid, ki je bil nujno potreben, bo dobrodošel šolam, domačinom in tujcem. Zemljevid stane v podrobni prodaji 10 Din ter ga je dobiti po vseh knjigarnah ali pa direktno pri založništvu.
pr Iz religioznega pesništva. Iz ustanove Laserre, ki je utemeljena za najboljšo franoosko liriko, so letos prisodili nagrado svečeniku Luls La Cardonnel. V razsodišču so blestela najlepša imeua francoskega književnega sveta, De Rcgnier, grofica de Noall-les, Bodier, Francoski tisk, tudi skrajno radikalni, je soglasno obnovil proslavo tihega pesnika, ki je v svojih »Carmina saera« ustvaril najdragocenejše umetnine, kar jih ima sodobno francosko pesništvo. Pesnik ni več mlad, vendar gre čez njegovo sjtarost dih deviškega cvetenja, ki je kot pravi Man-zoni, znak mož, ki zorijo v molitvi. Le Cardonnel ni prišel zgodaj do molitve in njegova mladost je hodila po nižinah. Dvajsetletni mladenič je stopil v vrste simbolistične šole, sprva kot učenec Mallarmejev, pozneje pa kot vodja te bojne struje. Sodeloval je pri vseh mladih revijah, bil je najbolj borbeni rušivec starih oblik in skrunilec starega duha; imenovali so jra »Bandelnire des slm-bollstes«. Slovel je v književni občini latinskega kvartirja in često ga je našla polnoč v fcnkem kabaretu skupaj s Pavlom Verlai-riora, v čigar tresočih rokah so se srečavale čase špirita. Takole opisuje Le Cardonnel svoje tovarištvo s pesnikom »Modrosti«: Ver-laine je bil ena Izmed trpečih duš, polnih navdihnjen ja, toda nestalen, večno drgetajoč. Ubogi Verlaine! Po trenutkih visoke milosti je padel navzdol, do dna banalnosti, da celo v nizkotnost. P>11 je star, ukrivljen; v zgodnjem jutru je začel svo.in pot ob zidovih, p palico prod seboj, tnk, thk. Mislite na sta-rr-rrn Icnpnclna. In ta križevi pot je trnjal do noči. Pri vsuki branjariji — špirit. Kdor ga je videl mimo iti — otroci iz predmestja, in boge žene iz fabrik — je vedel, kdo je bil ta starce. Pozdravljali so ga spoštovanjem.
Zvečer smo a« našli v zakotni kavarni. Če
je bil zelo zmučen, je Verlaine postal srdit ln strupen, včasih celo zloben. Neki večer se mi je utrgala potrpežljivost, da sem mu moral reči: Kdor je spisal »Modrost«, ni mogel tako govoriti. Zagnal je vame čašo ln absint Vstal sem ln naročil natakarju: prinesite še eno čašo. Revež, mimo je sedel osramočen, ne da bi me pogledal.« — V nemirni poplavi pariških dni je Le Cardonnel začutil v sebi divjo bolečino: drevo življenja umira. In čimbolj zburkano ln premenljlvo je postajalo njegovo znunanje žiljenje, tembolj se je zbiral v notranjosti molk religioznosti, tako kot se zgosti oblak, predno sproži plainenečo strelo, — Kaj kmalu je Iz mlade, divje duše ndaril ta plamen. Komaj petindvajset let mu je bilo, vitezu književne re-( publike, ki je imel že precej zmag za sabo, I ko se je mahoma umaknil Iz velemestnega in j umetniškega sveta ln se jo napotil v Rim, da poišče zavetišče v samostanskih dvorih. Stopil je v semonišče sv. Klare. Drzna ln zmagovita mladost se je sklonila ob vznožju altarja: zastavonoša slmbolistov je postal preprost bogoslovoe. Toda ko je npoguil samega sebe v jarem ljubezni, je iz duhovnega presnavljanja pognala nova poezija. Tako sam pravi: »Božji okovi so postali mojemu duhu mogočna perut.« Iz Rima je mladi svečenik šel v Francijo h benediktincem. Tam 6e mu je zgodilo, da jo podelil zndnjo tolažbo drugomu velikemu konvertitu, rmirajočemu Ilulsmansu. Kmalu pa jra je dvignilo kopr- j nenje v solnčno Umbrljo. Tam v revni fran- I člškanski sobici nad asišklml vrtovi se jo zamikal v skrivnosti mistikov, v duha seraf-skega ubožca in v tajne lastnega srca. Tako so »Svete pesmi« nastale. —
V dveh knjigah se je La Cardonnel razodel vsem tihim v deželi francoski: »Carmina saera« ln »De une al autre aurore«. Pesnik v čudovito harmoničnem jeziku z umerjeno ln vendar kipečo lepoto razodeva, kako se vse stvari zlivajo v božje središče. On sam se določuje: »Jaz 6em sejavec nebeške besedo.« Vsi tajni viri poezije, ki žu-bore skozi zgodovino katolicizma od veličastnih pesmi pričevnlkov ln čez višine srednjeveške mistike do drhtečih krikov sodobnika, ki ga muči nemir po Bogu — vsa ta neizmernost poezije diha v umetninah Le Cnrdonnela. Kjer majhni ljndje, ki tiščijo glave k zemlji, nič ne vidijo, tam pesnik plameni, razodeva srce stvari in njih veko-vito lepoto. Treba je le brati liriko, ki spremlja daritev sv. maše, pa razumeš, kako se j« I zlila svečeniška duša v pesnika in ga napolnila z visoko lepoto notranjega življenja. Ko kulturna Francija slavi pesnika La Car-donnela. — se mladeniški starce iz zamišljenih benediktinskih dvorov ozira na svot in iz bogatega notranjega izkustva vre pesem milosti:
U s'en ira semant la parole celeste, et pour diro le Verb aux temps qui vout venir,
harmonleusement il milera la geste d'accorder la cytare au geste de blandir.
^arocino gledališče v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 8. uri zvečer.
Sobota, 31. jan.: »Pepeluh«, premijera. Izven. Nedelja, 1. febr. ob 15. uri pop.: »Veronika
Deseniška«. Izven. Pondeljek, 2. febr. ob 15. uri pop.: »Pepeluh«, mladinska predstava. Izven. Ob 20. uri zvečer »Cjrano de Bergerac«. Izven. Torek, 3. febr.: »Izgubljene dušo«. Red B. Sreda, 4. febr.: »Pepeluh«. Red A.
C^ERA: Začetek ob pol 8. uri zvečer.
j Sobota, 31. jan.: »Jenufa«. Red A. Nedelja, 1. febr. ob 15. uri pop.: »Netopir«, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Pondeljek, 2. febr. ob 15. uri pop.: »Rigolet-to«, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Torek, 3. febr.: »Lopudski sirotica«. Red D. Sreda, 4. febr.: Zaprto.
Zdravstven! vernik.
NEKAJ O ŠKRLATICI.
Dandanes se govori mnogo o škrlatlci. pri tem pa se razširjajo mnenja, ki so dostikrat popolnoma napačna in samo po nepotrebnem razburjajo ln strašijo prebivalstvo.
Skrlatica je Izmed otroških bolezni najbolj opasna iu zahteva največ žrtev. Odvisno je to v prvi vrsti od značaja epidemije, to ! se pravi, enkrat je epidemija taka, da obole skoro vsi samo lahko ln samo posamezni težko, drugikrat pa zopet oboli velik del slučajev težko ln jih mnogo tudi podleže tej bolezni. Zato imamo pri škrlaticl umrljivost od 3 do 30 odst
Nemogoče je pri škrlntlcl napovedati s sigurnostjo Izid bolezni. Bolezen lahko na-j stopi takoj v začetku z vso silo In vede v ! par dneh do smrti. Toda taki slučaji, ki obole začetkoma jako laliko, so Izpostavljeni poznojšim težkim obolenjem, kakor vnetju ušes. vnetju žlez, srca, ledvic in splošnem zastrupi,jenju krvi ter nimamo sredstva, katero bi moglo sigurno Izključiti tnko poznejše obolenje. Tndi najstrožja di.eta ne za-
braln obolenja ledvle. Posebno ao ogroženi
otroci, katerih splošno stanje je slabo, zlasti otroci s slabim srcem. Nadalje otroci ■ povečanimi tonzilami v ustih, s povečanimi bezgavkami na vrata in okrog dihal.
Zdravljenje škrlatioe je zato tako težko, ker imamo opraviti z nepoznanim povzročiteljem. Zato nimamo specifičnega seruma, kakor pri dlfterijl, čeprav tndi pri dlftorljl vzlio serumu še nastopijo smrtni slučaji, a vendar ne več v takem številu kot nekoč.
Obstoji tudi za škrlatico več vrst serumov, med njimi takozvaui »Moserjov serum«. Po pravočasni injekciji tega seruma je opažati duševno rnzblstrenje (zaspanost izgine), utrip žile se zboljša event. tudi Izgine cija-noiia (modrikavo zabarvanje kože, ki govori za oslabljenje srca). Tudi začetne dijareje zopot pojenjajo. — Vse to ao znaki, ki nastopajo takoj začetkoma pri težkih slučajih, pri katerih se strup škrlatioe močno pojavlja. Od komplikacij je opažati po seruma omiljenje ušesnih obolenj ln obolenj žlez, dočim ni opažati izrazitega vpliva na ledvično obolenje.
Kar se tiče škrlatice v Sloveniji v zadnjih letih, imamo na razpolago štatisMko, objavljeno v Uradimrn listu št. 26. od 29. marca 1924. Po tej statistiki je bilo leta 1923 v veh javnih in privatnih zavodih v Sloveniji 468 slučajev škrlatice, od katerih je ozdravelo 410, umrlo 58, to je 12.4 odst. Torej je smatrati to epidemijo škrlatice za težko. V eelj, ski bolnici je bilo letn 1923 na škrlaticl bolnih 220, od teh je umrlo 17, to je približno 7.7 odst. Leta 1924 jih je pa bilo 291, od teh je bilo 34 smrtnih slučajev, torej skupno približno 11.7 odst. Umrljivost v celjski bolnici je preteklo leto še vedno manjša, kakor je bila leta 1923 splošno v vseh zavodih Slovenije. Upoštevati jo pa pri tem tudi, da pridejo v bolnico najtežji slučaji in da se morajo sprejeti tudi, če so že nmlrajoči.
Navedene številke so dokaz, da je razšlr-jenjo govoric o veliki umrljivosti škrlatice v tukajšnji bolnici samo pretveza ln brezvestno izrabljanje teže epidemije v to svrho, da ce širi odpor proti sanitetnim odredbam, j ki so bile potrebne za omejitev razširjonja j te težke bolezni.
Dijaški vestnik.
d Seja A Z se vrši danes ob pol 2. uri v
Akademskem domu.
Turistika ln šport.
Turistovski klub »Skala« nam je poslal sledeče pojasnilo. V Vašem listu z dne 6. decembra 1924 in 7. decembra 1924 se nahajata J v rubriki »Turistika in spori« dve notici in sicer je dne 6. pod naslovom: »Nove podružnice SPD« proti koncu tudi stavek: »Osrednji odbor pa obstoji zopet iz osrednjega odbora kot takega, Turistovskega kluba »Skale« in »Aljaževega kluba«. — Z ozirom na to prosi odbor T. k. Skala, da popravite zgornjo notico v toliko, da Turistovski klub Skala ni ni-kak sestavni dol SPD, temveč popolnoma samostojen oblastno priznan klub. — Dne 7. t m. pa stoji v isti rubriki v notici »Turistovska društva v Jugoslaviji«, da obstoji v naši državi 5 turistovskih ozir. planinskih društev in i sicer SPD v Ljubljani, HPD v Zagrebu, SrPD v Belgradu, Pl. dr. za Bosno in Hercegovino in Pl. dr. Fruška gora v Novem Sadu. — Fa-ktično pa obstoji poleg zgoraj navedenih še Tur. dr. »Prijatelj prirode« v Sarajevu, Tur. dr. »Prijatelj prirode« v Zagrebu, Turistovski klub »Skala« v Ljubljani in podružnica na Jesenicah. — Prof. Janko Ravnik 1. r., tč. predsednik. Rožman Ivan 1. r., za tč. tajnika.
Po svetil.
sv Fotografični posnetki zadn.'ega solnp-; nosa mrka. Zadnji 6olnčni mrk so slikali v I Ameriki z mnogih letal, z amerlkanske zra-koplovne ladje »Los Angelos« (Z. R. III) ln s 13 točk na zemlji. Ko bodo posnetki gotovi, jih bodo učenjaki študirali. Kako važno je to delo, priča dejstvo, da so prvino helij v I solncu ugotovili ob priliki mrka.
sv Ludendorf se umakne iz politike? Kakor poroča »Deutsche Allgemeine Zeitung« se namerava general Ludendorf umakniti iz političnega življenja, ker noče ovirati Hitlerja pri preuredbi narodno-socijaluega svobodoljubnega gibanja. | sv Strel iz revolverja na patriarha Tl-hona. Kakor poročajo varšavski listi Iz Moskve, je bil oddan na patriarha Tihona, ko je opravljal v moskovski katedrali slovesno službo božjo, strel iz revolverja, ki ga pa ni zadel. Množice so je polastila velika razburjenost. Napadalca so prijeli ln mu revolver izvili. Varnostna straža je komaj preprečila, da množica ni napadalca na mestu i pobila.	|
sv Poizkusi za enotno moko na češkoslovaškem. Češkoslovaško ministrstvo za prehrano dela poizkuse za uvedbo enotne tnoke, s čimer naj bi se moka pocenila. Prvi rezultati niso ugodni, ker imajo mlini z enolno moko pet ur več dela nego z dosedanjim načinom.
sv Predavanja Tolstojeve hfere. Iz Berlina poročajo, da nastopi Tolstojeva hči Tatjana mcscca aprila tek. leto potovanje po veliki evropskih mestih, kjer bo prirejala predavanja o svojem pokojnem očetu.
■v Obletnica prve angleške naselbine v Avstraliji. Dne 26. jan. 1925 je preteklo 187 let, odkar se je ustanovila praa angleška naselbina v Avstraliji. V Londonu se je tem povodom vršila slavuost, na kateri je vrhovni avstralski komisar Sir Jožef Cook naglašal ogromen napredek Avstralije, ki je postala steber britanske države.
■v Načrt ia srednješolsko reforme na Češkoslovaškem. Delovna komisija posvetoval-J nega odseka za preosnovo srednjih šol na Češkoslovaškem je pravkar dovršila tostvarni . zakonski načrt z obsežnim poročilom. Oboje ! je sedaj v tisku, nakar se razpošlje strokov-- nim organizacijam v izjava j sv Smrt znamenitega zdravnika. V Londonu je umrl sloviti specialist za srčne bolezni Sir James Mackenzie, star 71 let. Pred leti | je v Saint Andrewsu na Škotskem na lastne , stroške ustanovil zavod za klinična raziskava-nja, ki si je pridobil svetovni sloves.
sv V »stoletju otroka«. Avstrijski Nemci ' napadajo ravnatelja nemške meščanske šole j v Plznu — Johanna Storcha, ker pošilja svojo ] hčerko v češko šolo. (Če pošiljajo svoje otro-| ke v nemške šole koroški slovenski starši, se j to zdi Nemcem popolnoma v redul) Na na. pade odgovarja Storch v »Plsner Tagblattu« z izj»vo, di pošilja svojo hčerko v češko šolo žito, ker sta se z ženo, ki je Čehinja, pogoja dila sledeče: Žena je dovolila, da je dcklico vp'»»l kot »konfesit.nslos«, to je da ne pripada nobeni veroizpovedi in zato ne obiskuje nobenega verskega pouka, on, oče, je pa za?3 dovolil, da sme deklica prve dve leti obiskovati češko šolo. Tako »ta oče In mati napravila medsebojno kupčijo z vero in narodnostjo otrokovo. Slabo je zaščiten otrok I v 20. stoletju, ki je baje njegovo.
■v Naraščanje umorov v Italiji. V italijanskem senatu je te dni povodom proračunske razprave sen. Garofalo opozoril na narašča, nje umorov v Italiji Dočim je bilo 1919. leta samo Se 2500 umorov, se je zvišalo število teh zločinov že naslednje leto na 5012. Toll« kega nesorazmernega števila umorov s številom prebivalcev ne izkazuje nobena druga civilna država na svetu. Govornik je bil mnenja, da je na širjenju umorov sokriva tudi sodna oblast, posebno porotna sodišča, ki prisojajo za umor običajno le 4—5 let ječe.
sv Oproščena morilka. Te dni se je pred porotnim sodiščem v Milanu vršil senzacio-nelen proces proti 271ctni tržaški poštni uradnici Eleni Tersitani, ki je z revolverjem ustre. lila poštnega uradnika Massija. Imela je z njim par let ljubavno razmerje. Ko so se bile javile posledice, jo je prisilil, da se je dala od zdravnika operirati. To jo je skrajno potrlo ter je začela tudi telesno hirati. Massi se je i dal nato iz Trsta prestaviti v Milan. Tersitani se je opetovano peljala v Milan, da preprosi Massija, da jo poroči. Toda on jo ■ je cinično zavrnil, da si je izbral bogato nevesto, njej pa je svetoval, naj izvrši samomor. Tersitani je nato proti Massiju oddala dva strela, ki sta oba smrtno zadela. Tekom porotne razprave je bila sodna dvorana vse dni prenapolnjena in občinstvo ni skrivalo svojih simpatij za obtoženko. Porotniki so krivdo umora soglasno zanikali, nakar je bila Tersitani oproščena.
— Umrl Je v Konstanzi benediktinec p.
Sebastian v. Oer, znan po svojih ascetskih spisih. Njegov brat je stolni prošt v Gradcu dr. baron v. Oer.
sv Ime glavnega norveškega mesta ■— bolgarsko. Od 1. januarja naprej se glavno mesto Norveške spet imenuje Oslo, kakor se je imenovalo že od 1047 do 1624. Ime Oslo je dal mestu kralj Harald Ilardraade, brat kralja Olafa II. Svetnika. Norveški profesor Flei-scher je pisal sedaj zgodovlnsko-filozofski fakulteti v Sotti, če to ime ni slovansko. Bol-! garska filologa Conev in Mladenov ter znani zgodovinar Zlatarski so vprašanje proučili in so mnenja, da je ime Oslo bolgarsko. Temu mnenju se je pridružil po nadaljnjem preiskovanju Fleischer sam in tudi Sved I. Da-vidson- V sofijskem li3tu »Slobodna reč« od 11. januarja priobčuje Zlatarski podlistek la opisuje v njem življenje in delo kralja Ha-i ralda Ilardraade. Pravi, da je ime Oslo na-I stalo iz imena Oslava; Oslava je bila pa bol-! garska kneginja, ki jo je imel Harald Hard-raade rad. Spoznal jo je tedaj, ko je bil 1083 do 1043 v visoki bizantinski vojaški službi in mu je bila poverjena naloga, da potlači upor v Makedoniji in Bolgariji. Harald je potolkel I armado bolgarskega kneza Deljana pri Ohridu, je ujel njega in njegovo sestro Oslavo in i ju je pripeljal v Carigrad. Tam se je v Oslavo 1 zaljubil; in ko je prišel leta 1047 domov na Norveško in je postal norveški kralj, je imenoval glavno mesto Oslo. V tem imenu je ove-kovečil ime bolgarske kneginje. Bizantinske kronike pripovedujejo, da je bila Oslava zelo lepa deklica in da jo je imel Harald do konca svojega življenja rad.
sv Tagore med milansko šolsko mladine. Te dni se mudi v Milanu indijski pesnik Ta-gure. Dne 23. t. m. ga je v ljudskem gledališču pozdravila šolska mladina. Otroci so zapeli več pesmi in poklonili pesniku kito belih rož. Pesnik jih je sprejel z vidno radostjo in se nato v angleškem jeziku otrokom zahvalil. Rekel je, da kot pesnik ljubi otroke, ki 60 podoba večno mlade poezije. »Trde, da sem modrijan in prerok — je dMje rekel Tagore — toda ne verjemite tega. Samo pesnik sem in kot lak vaš prijateljic
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Cene živine, telet ln prašičev v LJubljani, dne 33. januarja 1925. Voli rejeni ta kilogram žive tež« Din 10.50—11.25; voli za vprego 9 do 10? krave rejene 7.75—8.25; krave kloba-sarice 5.50—«.50; teleta težja, debela 15—16; telet« lažja 13.50—14; prašiči špeharji 16—17; prašiči peršutarji 13—14; prašiči zaklani po kakovosti 17—18; banaški špeharji 21.50—22. Cene •• v zadnjem tedna niso nič spremenile. Trg j« prenapolnjen z blagom. Popolen zastoj v kupčiji ovira sedaj najbolj južno vreme, največ pa pomanjkanje denarja ob koncu meseca. Tako je upati na boljšo kupčijo šele prihodnji teden, da bo mogoče l.lugo vsaj prodati. Nikakor pa ni upanja n* boljše cene. Le pitano blago »e tudi sedaj lahko proda, vae drugo pa se le s težavo spravlja v denar.
21 to. Iz Aiaeiike poročajo, da so cene pSenice v porastu. (GL naša borzna poročila.) Ameriški žitni trgovci pravijo, da so ta porast cen povzročili veliki nakupi pšenice, ki prihajaj« 1« Rusije, Romunije in Bolgarije. Nasprotno m eene ovsu niso dosti izpremenile. Poleg velike potrebe pšenice v Evropi je na delu aa porast cen pšenice tudi izredno močna skupina špekulantov na prekomorskih tržiščih, U koč« izrabiti ugodno konjunkturo za svoje namene. Povišanje cen v Ameriki se je preneslo tudi v Evropo, kar po vzroku je seveda povečanje življenjskih stroškov evropskega delavstva Po najnovejših poročilih kupuje največ žita v Ameriki Rusija. Iz Argentinijc poročajo, d« je zadnje deževno vreme zelo škodilo posevkom, kar bo povzročilo zmanjšanje na pridelka.
Vino. Iz Sibenfka poročajo, da je po zastoju, ki je trajal skoro cel mesec, postalo povpraševanj« pio vinu živahnejše. Z ozirom na dobre vrste viua je cena poskočila za 50 do 60 Din pri hektolitru in se vino plačuje po 350—400 Din za hektoliter. Belih vin za prodajo je jako malo na razpolago. V zadnjih dveh, treh tednih se je iz Sibenika izvozilo okoli 15 vagonov vina. Pričakujejo porast cen.
Trsi Kava. Poročila o kavni produkciji v Braziliji so pesmistična. Zaradi vesti, da namerava Brazilija izvoziti znatne količine še predno stopijo v veljavo nov« carinske pristojbine, je kara v Newy6rku znatno padla. V Trstu notira terminski trg za: Rio good v Lit sa 100 kg brez skonta 1100 za marec, za maj 1100, za julij 1100, za september 1020 do 1040, za december 1000—1025. — R i ž. Trgovina z italijanskim riiem je živahna. Cene sa indijski riž so cif kontinent 14—6 do 14 — 4X šilinga za št 2, natovarjanj® v marcu — februar ju- — Olivno olje. Domače olivno olje navadno 850—860, fino 880—920, super-ffino 960—980. Splošno je tendenca za olje slab«.
Jajca. Trdna tendenca, ki se je začela na dunajskem trgu, je trajala kratko. Nakupne cene so popustile. Notacije so bile: Švica 190 do 210 ivic. frankov za zaboj fco obmejna postaja, Nemčija 180—195 švic. frankov za zaboj fco obmejna postaja, Francija 500 fr. frankov sa 1000 fco obmejna postaja, Anglija 14/5—15 šilingov za zaboj fco obmejna postaja, Avstrija 18,500—18.000 a. K za komad fco Dunaj tran-zlto. Konservirano blago se prodaja ceneje. Mrzlo vreme zmanjšuje produkcijo.
g Poziv pridobitnim krogom Slovenije. V dnevih od 2. do 15. marca t L bo na vele-sejmti v Ly onu tudi reprezentativna razstava Jugoslavije. Vsi te zamorete popolnoma brezplačno reprezentlrati s svojimi proizvodi hi v
našem skupnem interesu je, da bomo kar najbogajteie zastopani s svojimi fabrikati in surovinami tudi mi iz Slovenije. Vsak naj sodeluje pri te) akciji za gospodarsko zbližanje med Francijo in Jugoslavijo, ki je za nas največjega pomena. V poštev pridejo papirna industrija, kartonaža, lesna industrija (polfa-brikati), sodarstvo, kemična, strojna, kovinska, tekstilna in usnjarska industrija, dalje deželni pridelki, gozdni produkti, zdravilna zelišča. Pozivamo naše pridobitne kroge, naj se tozadevno čimpreje prijavijo pri ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma.
g Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno okroglo 9100 plm' mehkega lesa in 2700 plin* bukovine v ver-skozakladnih gozdovih v Belci. S kolekom ,100 Din ln 10 odstotnim vadijem opremljene ponudbe naj »e pošljejo najkasneje do 7. februarja 1925 enajste ure zjutraj Direkciji šum v Ljubljani — Križanke.
g Izkas Narodno banke t dne 22. januarja 1925. (Vse v milijonih dinarjev, v oklepaju razJika napram 15. januarju 1925.) Aktiva:: kovinska podloga 455.7 (6.9); posojila na menice ln vrednostne papirje 1.411.7 (— 16.it), račun za odkup kronskih novčanic 1.186.4, začasne zamenjave 368.0; državni dolg 2 966.3, saldo raznih računov 559.2 (— 134.8), skupaj 9.085.6; pasiva: glavnica in rezervni fond 31.3, bankovci v obtoku 5.824.7 (— 52.4), račun začasne zamenjave 368.0, državne terjatve (— 14.7), razne obveze 659.8 (— 90.8), vrednost založenih državnih domen 2438.3, ažija 63.5, skupaj 9085.6.
g Konkurza. 0 imovini zapuščine po Štefanu Keltnerju, posestniku in trgovcu s črevl na Hajdlni pri Ptuju je razglašen konkurz; ravnotako jo razglašen konkurz o imovini Josipa Kolariča st., mizarskega mojstra v Mariboru.
g Plačilne tegkoče dveh velikih vojvodinskih tekstilnih tvrdk. Is Novega Sada poj-o-čajo, da je sodišče potrdilo prisilno poravnavo napram tvnki Petrovič et Co. Pasiva znašajo približno 3 milijone dinarjev. — Is Subotice javljajo, da je tvrdka Bratje L5wy ustavila svoja plačila. Pasiva znašajo 2.5 milijona dinarjev, aktiva pa samo milijon dinarjev. Tvrdka nudi 25 odstotno poravnavo.
g Vpisi v trgovski register. Vpisali sta s« nastopni firmi: »Granit«, d. z o. z. v Ljubljani; Sadravec in Glaser, mlin, žaga in strojno mizarstvo v Ormožu.
g Vpis v zadružni register. Vpisala se je zadruga: >Stan in Dom< občekoristna stavbna in kreditna r. z. z o. z. v Ljubljani.
g Poljska petrolejska industrija v Jugoslaviji V kotičku severnega dela Slovenije, v Dravogradu, stoji majhno podjetje, pod imenom »Dravogradska rafinerija mineralnih olja — G. Goli«. Podjetje je bilo I. 1856. ustanovljeno kot tovarna barv, lakov, ter-pentina, ter rafinacija petroleja. Podjetje je ležalo teritorialno jako neugodno ter se ni moglo nikdar razviti. Po prevratu je prišlo to podjetje pod sekvester ter je zamudilo najugodnejši čas. Brez lastnih vrelcev je bilo pri teh starih napravah posvečeno smrti. Lastniku tega podjetja, g. Gollu, se jc pa posrečilo zainteresirati veliko poljsko grupo, da vstopi v družbo, postavi moderno napravo ter prevzame finansiranje. Poljska grupa je lastnica velikih petrolejskih vrelcev, na čelu katere stoji vitez pl I.ewakowski, senator in znana osebnost v poljski republiki. V novi družbi Dravogradske rafinerije je zastopana poljska grupa po svojem generalnem tajniku ter tehničnem in komercielnem vodju polj-
ske družbe »Spolk« akcyjna dta przemyslu naftowego i gs/.ow zieinnych Lwow«, katera ima tudi na Poljskem eno izmed najmodernejših rafinerij. »Dravogradska rafinerija mineralnega olja« ima kot nova podjetje s tem zasigurane surovine v poljubni meri in vedno enaki kvaliteti, kar je pri rafineraciji mineralnega olja velike važnosti. Kapaciteta novega podjetja je projektirana za enkrat na 100 vagonov mesečno in sicer mineralnih strojnih olj ter bencina, petroleja pa samo toliko, kolikor ga ostane pri tej rafineraciji. Centralni prodajni urad novega podjetja bo v Ljubljani, kateri postavi skladišča v vseh večjih mestih. V Jugoslaviji je sicer še ena rafinerija v Brodu, toda brez lastnih vrelcev in tudi ne more kriti vse potrebe naše države. Zato je zasigurana novemu podjetju v Dravogradu čisto lepa perspektiva, naša industrija bo pa lahko krila svojo potrebo v strojnih in navadnih cilindrovih oljih po dosti ugodnejši ceni doma. Ker so vrelci Poljske grupe pod imenom »Urica« po svoji kvaliteti znani, bodo tudi produkti rafinacije gotovo izborni.
Borze.
30. januarja 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 254.70—257.70 (254.8750— 258V, London 293.25—296.50 (293.40—296.40), Newyork 60.83—61.83 (60.78.61.78), Pariz 3.2750—3.3250 (3.3050—3.3550), Praga 1.8125 —1.8425 (1.81—1.84), Dunaj 0.0857—0.0877 (0.0856—0.0876), Zurih 11.81—11.91 (11.81— 11.91).
Žarih. Belgrad 8.45 (8.475), Pešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2350 (1.2340), Italija 21.57 (21.70), London 24.8250 (24.84), Newyork 518.10 (518), Pariz 28.01 (28.05), Praga 15.4250 (15.425), Dunaj 0.0073 (0.0073), Bukarešt 2.70 (2.725), Sofija 3.7725 (3.775).
Donaj. Devize: Belgrad 1157, Kodanj 12.630, London 339.9C9, Milan 2944, New-york 70.935, Pariz 3844, Varšava 13.600. — Valute: dolarji 70.460, angL funt 338.100, franc. frank 3830, lira 2930, dinar 1151, čeho-slovaška krona 2097.
Praga. Devize: Lir« 141.125, Zagreb 55.25, Pariz 183.875, London 162.55, Newyork 33.80.
Newyork, 29. jan. Belgrad 164.50, London 479.75, Pariz 451.25, Curih 19.30.
VREDNOSTNI PAPIRJL
Ljubljana. 7 % investicijsko posojilo is leta 1921 65 (blago), 2Y,% državna renta za vojno škodo 125—128, Celjska posojilnica d. d. Celje 210—214, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 227 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 124—126, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 898—902, Slavenska banka Zagreb 80 (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—147, Trboveljska premogokopna družba 408 (blago), Združene papirnice Vevče 100 (denar), »Split« 1385 (blago), 4 % % kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 90 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 107.50, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 60, Jugoslavenska banka, Zagreb 104— 105, Ljubljanska Kreditna banka, tu 231— 236, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 890— 900, Slavenska banka, Zagreb 76, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 63—65, Hrv. sla$f'd. d. za ind. sečera, Osijek 740, Guttmah 680, Slavonija 57.50—59, Trboveljska prejiiogokopna družba, tu 390—415, Vojna odškodnina 126, 7% drž. inv. posojilo 64.50—65.
Donaj. Alpine 416.000, Greinits 139.000, Kranjska industrijska družba 790.000, Trboveljska družba 471.000, Hrvatska eskomptna banka 161.000, Jugosl. banka 116.000, llrv.« slav. dež. hip. banka 66.500, Avstrijske tvor« niče za dušik 160.000, Guttman 775.000, Mua« dua 895.000, Slavonija 65.100,
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trarai, monte, 3/3, 3/4, 4/4, 4,5, 8/6, 5/7, 6/7, 6/8, 7/9, 8/10, 9/11, fco nakladalna postaja 350 (blago), Madrieri, od 4—10 m, fco meja 710—750, Remeljni (po naročilu), od 4—7 m, fco meja 650 (blago), Hrastovi žel. pragovi, 250 X 25 X 15, fco meja, transito komad 88 (blago). Bukova drva, 1 m dolž., jeseni sečena, fco nakl. po« staja 3 vag. 20—21 (zaklj. 20). 2 i t o i o poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 475 (denar). Otrobi, pšenični, fco Postojna 240 (blago). Koruza nova, dobavitev februar, fco Postojna trans. 5 vag. 275—280 (zaklj. 275). Koruza nova, dobavitev marec, leo Postojna trans. 290 (blago). Koruza nova, dobavitev april, fco Postojna trans. 300 (blago). Oves srpski, par. Ljubljana 330 (blago). Oves bački, fco Ljubljana 370 (blago). Zelje kislo, sodčki po 50 kg, fco Ljubljana 225 (blago). Zelje kislo, sodčki po 100 kg, fco Ljubljana 212.50 (blago). Krompir, beli, fco do« lenjska postaja 155 (blago).
Newyork, 29. jan. Pšenica 232.75, koruzti 148.75.
Chicago, 29. jan. Pšenica za maj 202»/», za julij 169'/», za september 153%; koruza za maj 131T/x za julij 133'/«. za september 1338/4.
Novi Sad. Pšenica 480—490, koruza 210 —212.50, moka bazis »0« 690, otrobi 190. Po« ložaj neizpremenjen.
Mnogo denarja in časa prihrani
gospodinja, ki kupuje meso v najmodereeje in najbigijeničneje urejeni mesnici < hladilnico, katero oivarja
na Gospo svetski cesti štev. 6 v Ljubljani,
v lastni h lit.
Prodaja se: prvovrstno goveje meso kg od 20 do
23 Din; prvovrstno telečje meso od 23 do 27 Din; prvovrstno svinjsko meso od 20 do 27 Din. —• Perntaina in divjačina, tudi na kose sekana, po najnižjih tržnih cenah. — Dostavlja se najmanjša množina meta na dom. Mesnica je odprta ob delavnikih ves dan, ob nedeljah in praznikih do«
Poldne. Vljudna, vestna in točna postrežba. —• odjetje priporočamo najtopl«je.	594
Poslano.^
POLITIKA IN GLEDALIŠČE.
»Jutro« št. 25 je prineslo notico, ▼ kateri trdi, da je postalo življenje nekaterim članom našega zavoda vsled njihovega političnega prepričanja težko. Nadalje trdi notica, da se colo nežni spol, posebno v d r a -m 1, silno živahno bavi s politiko, mesto z umetnostjo.
Ne čutim se sicer prizadete v tem odstavku, veudar pa bo vsak, ki bo notico eital, mislil: »aha, Juvauova agitira — njen mož je kandidate,
Z ozirom na to Izjavljam, da o politiki sploh ne govorim, najmarije pa s svojimi kolegi. To pa ue morda iz bojazni, ker imam zdrave živce ampnk, ker ml moj čut ne dovoljuje mešati političnega blata. Da je življenje v našem zavodu težko — podpišem. Toda ne vsled politike, ker politika je pri nas le zabavna tema. — Polonca Juvanova.
• Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo
le, kolikor določa zakon.
Angleški spisal Jack London, provel J. M.
Harnich je privzdignil karte, in njemu je pripadlo deljenje. Spričo tega dobrega znamenja je mešajoč karte pozval točaje, naj natočijo pijačo za celo hi&o. Ko je delil prvo karto Mac Donaldu na svoji levici, je vzkliknil:
»Sedaj pa lo korajžo, fantje 1 In stave na mizo! Sedaj smo na pravem potu. Povem vam pa glasno in jasno, da bomo to noč naporno in hitro hodili, predno pridemo do cilja. In nekdo bo — trdo butnil z glavo.«
Ko je igra prišla v tek, je postala mirna in govorilo se ie le malo ali nič. akoravno je bila okrog igralcev cela hiša pokonci. Elam Harnish je zanetil iskro. V krčmo je prihajalo vedno več možakov, ki so vsi ostali. Kadar je Daylight priredil svojo noč, je nihče ni hot<M zamuditi. Na plesišču je bilo vse živo. Ker je bilo žensk le malo, so si mnogi moški ovezali rokave s pestrimi robci v znak, da pomenijo ženske, in so plesali z drugimi. Pri vseh igrah je vladalo živahno vrvenje in med glasove možakov, ki so se raz-govarjali ob dolgi bari ali stali okrog peči, se je zgrinjalo neprestano klopotanje igralnih znamk in ostro, naraščajoče in pojemajoče brnenje ruletne krogle.
Sreča pri mizi se je menjavala, ker navadno nI bilo visokih kart zunaj. Posledica tega je bila, da so igrali precej z nizkimi kartami, dasi nobena igra ni trajala dolgo. Sklenjena vrsta kart je prinesla Fren-chu Louisu pet tisoč dolarjev zoper dve trojici, ki sta jih imela Campbell in Kearns. Enkrat pa je Day-light stavil proti Kearnsu na dve karte v roki. Ko je Kearns položil karte na mizo, se je pokazalo, da ima
nl'tln l>nrf A nn n	Or» I^Ujlur^ fniirt I
iuiijO nuj	i>iiv> uui »v) uviv.un uv» "'V	nui iv/
dokazale, da je imel pogum staviti no dvojico desetk.
Ampak ob treh zjutraj se je pojavila zveza velikih kart. Napočil je trenutek vseh trenutkov, ki
igralci pri pokerju cele tedne čakajo nanj, da pride. Glas o tem je završčal po celem Tivoliju. Gledalci so obmolknili. Bolj oddaljeni so prenehali z razgovori ln se približali mizi. Igralci so popustili druge igre in plesišče se je izpraznilo, tako, da se je naposled kakih sto ljudi gnetlo in trlo v trdni, mirni skupini okoli mize s pokerjem. Visoka stava se je pričela, preden so začeli kupovati karte in stave so se nadaljevale, ne da bi kupovali. Delil je Kearns; French Lois je pričel staviti in vrgel v banko eno znamko — v njegovem slučaju sto dolarjev. Campbell jih je samo »pogledale, Elam Harnish pa je kot naslednji vrgel v banko znamko za petsto dolarjev rekoč Mac Donaldu, da mu malo prizanaša.
Ko je Mac Donald zopet pogledal svoje karte, je dal v banko tisoč dolarjev v znamkah. Kearns je dolgo časa premišljal svoje karte, in je končno spogledale. Ako je hotel French Louis ostati nadalje v igri, bi ga veljalo devet stotakov, ki jih je po sličnem razmišljanju navsezadnje vplačal. Tudi Campbella je veljalo devet stotakov, da je mogel ostati v igri in kupiti karte, v veliko iznenadenje vseh pa je »pogledal« devet stotakov in stavil se en tisočak.
»Sedaj ste torej vendar enkrat prišli v pravi teki« je pripomnil Harnish, ko je pogledal petnajst stotakov in zopet povišal vložko za lisoč dolarjev.
»Jaz tudi,« se je oglasil Mac Donald z znamkami za dva tisočaka in dodal še en tisočak.
Spričo takega poteka igre so se igralci vzravnali na svojih sedežih v zavesti, da so visoke karte zunaj. Akoravno ni bilo iz potez njihovega obraza ničesar razbrati, je vsak od njih postal napeto prozoren. Vsakdo se je skušal kazati naravnega in vsakdo je bil drugačen. Ilall Campbell se je delal opreznega, kakor jc bil ponavadi. French Louis je kazal zanimanje. Mac Donald je ohranil velikodušno dobrovolj-nost, akoravno se je dozdevalo, da postaja malce pretirana. Kearns je bil hladnokrven in se ni izpostav-
ljal, Elam Harnish pa je bil šaljiv in razposajen kakor vedno. V banki je bilo že enajst tisoč dolarjev in znamke so ležale v zmedenem kupu nakopičene na sredi mize.
»Jaz nimam več znamk,« se je oglasil Kearns žalostno. »Najbolje je, da pričnemo z zadolžrrieami.«
»Me veseli, da ostaneš v igri,« se je glasil prisrčen Mac Don al dov odgovor.
»Še nisem ostal. Že tisočak imam notri. Kako stoji sedaj cela stvar?«
»Tri tisočake te velja »pogled«, ampak nikdo ti ne brani, ako hočeš kaj povišati.«
»Povišati — vraga. Ti menda misliš, da imam nekaj takega v roki kot ti.« Kearns ie pogledal svoje karte. »Povem ti pa, kaj naredim, Mac. Imam nekaj, in radi tega kar pogledam tistih tri tisoč.«
Napisal je na košček papirja vrsto, podpisal svoje ime in ga položil na sredo mize.
French Louis je za njim postal žarišče vseh oči. Nervozno je nekaj časa otipaval svoje karte. Nato pa jo vzkliknil: >Za Bogal Prav nič nimam v teh kartah!« in je obžalovaje vrgel svoje karte na oduietane karte.
V naslednjem trenutku se je stotina očes premaknila do Campbella.
»Nočem te dražiti, .Tačk,« je rekel in se zadovoljil s tem, da je vplačal ona dva tisočaka, ki sta bila potrebna.
Oči so se strnile na ITarnisha. ki je napisal nekaj na košček papiria in ga porinil naprej.
»Samo toliko vam povem, da tole ni nikakoršna človekoljubna družba iz nedeljske šole,« je rekel. >Jaz ,pogin Jam' tebe, Jack, in povišam vlogo za en tisoč. Evo, tu imaš dejanje na svojih nekaj, Mac.«
»Z dejanjem se jaz debelim, pa povišam še za en tisočak,« se je odrezal Mac Donald. »Imaš še vedno nekaj, Jack?«
(Dalje sledi.)
g «
JJ i
1°
Vl o
w g, o ^
o
ti, a
w ►

0
-o * ° 2 >»
e .g	*
S ^ •
s • a
1	»J
1* f «j M 66
Hi 6
Krt	O
5 .Si
H
£ f.?! < « 3
K
H s 511
5 gj <*
f 1 i
> 8.3 J
.2.
^ " K
J* "2 N —
rt . *
1 * i S i S. *
S JZ
o
»J
<
i
lil T
P g" 2 » S Si?
Blran 8.
RJl)f KHJSU, 9w IL juiuuja 1928L
Itev. 25.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica DIri*l»SO ali vsaka beseda 50 par. Noj. manjši S Uln. Oglati nad detel vrstic so računajo »iis. Za odgovor znamko!
GOSPODIČNA
prosi dobrega človeka, da ji posodi 1000 Din za dobo S mesecev. • Naslov se izve v upravi lista pod it. 561.
KDO Ml POSODI
oa vknjižbo posestva 20.000 DIN takoj proti 23 odstot., sigurno vračilo ? — Naslov v upravi Usta pod itev. 601.
SOBARICO
snažno ia marljivo, ki je v tem svojstvu ie služila in Ima dobra spričevala, Učem is malo rodbino. Plača po pogudbi. — Imela bo dobro oskrbo. Ponudbe naj se pošiljajo na gospo Ireno Long-hlno, soprogo ravnat, tvor-. niče. Petrinja, Hrvatsko.
2 čevljarska VAJENCA
pod prav ugodnimi poboji sprejmem takoj. — JAKOB TORKAR, Gorje pri Bleda.

Danes ob 5 zjutraj je za vedno ratisnfla
oči naša iskreno ljubljena soproga, mamica, stara mati in tašča, gosps
Marija Golobič roj. Kovač.
Njeni zemeljski o6tankl bodo prepeljani v soboto dne 31. januarja ob 4 popoldne U hiše žalosti. Prečna ulics it. 4, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. januarja 1925.
2ALUJ0CSI OSTALI.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest,
da je naš preljubi oče, gospod
SELMAR KRUKME
zobozdravnik
včeraj, previden s tolažili sv. vere, po kratki,
mučni bolezni, boguvdano zaspal. — Pogreb blagega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 1. februarja 1925, ob 2 popoldne iz mrtvašnice dri. bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. januarja 1925.
ŽALUJOČI OTROCI IN REZL Mestni pogrebni zsvod v Ljubljsni.

#	'"iv'i'."'.! ' ,
Zahvala.
Ob težki izgubi naie nepozabne soproge, oziroma mamice, g o* p«
Kati Rabič
Mesto HIŠNIKA
se sprejme. Vajen je tudi raznih del. — Družina brez otrok. Sporočila na upravo lista pod iilro »Hiinik« 598.
Anton pl. Kappus
sudski kapetan II. klase
Magdalena pL Kappus
roj. Hadži • Pecova
POROČENA 25. januarja 1925
KAMNA GORICA STIP PRODAM GOSKE
češke pasme, purane, gosja jajca, mrvo. — Naslov pove uprava tista pod itev. 599.
PI A N I N O
krasen, skoro nov, pancer konstr., poceni prodam. — Naslov pri upravi pod 595.
700 šamot opeke
po ugodni ceni naprodaj. — Naslov v upravi .Slovenca« pod številko 592.
PREKLICI
Podpisana preklicujem tem potom vse žaljive besede, ki sem jih govorila zoper gosp. Janeza Lombar.
FRANČIŠKA ČESEN, Leie itev. 10 — p. Brezje.
Poročne prstane
zlate, prodaja in izdeluje po meri par od 100 Din dalje. JANKO DERMOTA, zlatar, Sp. Šiška, Jernejeva c. 57. -V zalogi tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina. 500
Nove piščail
za orgle ter vsa popravila orgel izvršuje strokovno po nizki ceni Anton Dernlč, izdelovalci) orgel, Radovljica, Slovenijo._577
JEDILNA
SOBNA OPRAVA
iz trdega lesa, velika kredenca, velika miza z 10 stoli ter 2 stojala za cvetice, naprodaj za Din 3000—. ANT. DERNIČ, izdelovatelj orgel, Radovljica._578
Hiša naprodaj
poleg največje tovarne na Kranjskem, najbližja, pripr. za vsako obrt. — Naslov v upravi lista pod itev. 591.
Išče se lokal
z izložbenim oknom, primeren z* trgovino v sredini Ljubljane, L J. šelenburgo-va, PreSernovo, Dunajska e. do kavarne »Evropa« ter Aleksandrova e. do Bethov-nove ulice. Ponudbe pod: »KTV« IL 553 na upravo.
šivilje, pozor!
PlldranJ« vseh vrst — Ažu-rirmnj« — Entlanje in preoblečene g a m b e izdeluje najceneie In najhitreje
BELIHAR I VELEPIC
Ljubljana VIL Sp. Slika — i Kolodvorska slica itev. 150.
SEMENSKA TRGOVINA, najstarejša, katera goji semena doma,
AL. KORSIKA
v LJUBLJANI, Bleiwelsova cesta ali Vrtača 3 — v lastni
hiši — naznanja, da je cenik za leto 1925 že izžel in je brezplačno na razpolago. — Istotam se dobi več KANARČKOV, dobrih pevcev.
TRGOVINO ali trgovski LOKAL
kupim, odnosno prevzamem, ev. pristopim kot družabnik. Verziran v vseh strokah. — Cenj. ponudbe z navedbo potrebnega kapitala na upravo lista pod: »Eksistenca« itev. 544.
Tone MalgaJ
pleskar In lllar, sobo Inirkosllkar, Delavnic«: Kolodvorska
nI. 6, Zg. Siika 121.
Naročila se sprejemajo Kolodvorska ul. 6.
Marija Vezjak
STROJNA PLETARNA - V MARIBORU -Vetrinjska ulica št. 17,
priporoča vsa v stroko spadajoča dels po zelo nizkih cenah.
POSTREŽBA TOČNAI
PREPRIČAJTE SEI
gl 1 Č A enonadstr. s 5 II I W A TeL sobami, 3 kuhinj., kletjo in hlevom, NAPRODAJ. Zraven sadni vrt. 4 sobe na razpolago za vselitev. Leži 10 minut od post. VIdem-Kriko. — Podrobnosti pri JERICI OŽEG — VARAŽD1N, Jal-kovečka ulica 9.	572
izrekamo naSo najiskrcnejšo zahvalo vsem, ki so rajnico tolažili med boleznijo ter nam izrazili sočutje ob njeni smrti.
Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu za ganljive žalostinke, društvu Sokol ter vsem onim, kateri »o v tako obilnem številu spremili pokojnico na njeni zadnji poti.
SkoIJa Loka, dne 30. januarja 1925.
ŽALUJOČI OSTALL

■■ '••	».•<	:?,v r v...-.-.
Zahvala.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so ob smrti preraao umrlega bratranca in strics, gospoda
Jean Doberlefa
strojevodje v pokoju in posestnika
izraz ali svoje sožalje.
Osobito se zahvaljujemo gospodom kolegom rajnkega, ieL prometnemu osobju, godbi .Zveze jugoslov. železničarjev, in gosp. strojevodju Rupniku za ganljiv poslovilni govor ob odprtem grobu. Hvala tudi vsem onim, ki so pokojnika tako mnogobrojno spremili na njegs zadnji poti in mu ob rakvi položili krasne vence in Šopke.
ŽALUJOČI OSTALL
v H*'"V * ':*
Zahvala.
Vsem, ki so nam povodom težke izgube našega dobrega, ljubljenega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Josipa Močnika
izrazili svoje sočutje, se najprisrčnejie zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo prečastitim oo. frančiškanom za njih tolažbo v najtežjih in bridkih zadnjih urah, pevskima zboroma »Ljubljanski zvon. in .Slavec« za srce trgajoči žalostinki, .Zadrugi umetno-trgovskih vrtnarjev za Slovenijo« za častno spremstvo, nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in končno vsem onim, ki so tako mnogobrojno spremili našega nepozabnega pokojnika k večnemu počitku.
Vsem naša najiskrenejša zahvala!
Globoko žalujoče rodbine:
VRTACNIK, VIKTOR BAJT, OTON FILIPEK.
praške tvornice strojev d. d. prej RISTEN & CO. (iz leta 1902) pri dveh cilindrih 250 PS 10 atm. pritiska, 100 okrajčajev na minuto; cilinder za visoko napetost z Radovanovič-krm lom in cilinder za nizko napetost 7 rilig za pogon z vrvjo
se proda
jako poceni radi preureditve obrata ali se pa zamenja za drugi 80 do 100 konjski dvocilindrski
parni stroj. Vprašanja, odnosno ponudbe na:
Konzervna tovarna Globus d.d.
Vrhuika pri LJubljani.
Saj rti res
kar trdijo mnogi nepoučeni ljudje, Id ne poznajo pomena inseratov, čei, da j« proč vržen denar, ki ga izdaste zs reklamo v časopis«. Treba pa }• seveda, ako hočete,
da ima reklama
ca Vas pravo korist, da Jo naročite o pravem času, da jc |«ta namenu primerno sestavljena in natisnjena v Časopisu, ki ga nsjveč bero na deželi - Na vse to Vam da točna, zanesljiva pojasnila uprava .Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo stroškov in truda ter zajamčl
velik uspehi
Ugodno kupiš:
nogavice navadne Din 19*— nogavice svilene Ilor Din 39*—• volnene jopice Din 68'— in 98'— zimske rokavice Din 25'— Crep de chine Din 95*—, 130*— damska srajca Din 39'— ter drugo blago po konkurenčnih cenah pri A. Šinkovec nasL K. Sosa, Ljubljana, Mestni trg St. 19.
Prometni zavod 20 premog d. & V LJUBLJANI prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v eelih vagonih po originalnih cenah premogovnikov ca domačo uporabo kakor tudi u industrijska podjetja in razpečava oa debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslov. in angleSki koks za livarue in domačo uporabo, kovaSki premog. Črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. V LJubljani, Miklošičeva cesta itev. 1», IL
Javna zahvala.
Podpisana sem zavarovala svoja poslopja pri
Jugoslovanski zavarovalni banki »SLAVlJla icle pred enim letom.
Ko mi je pogorela 9. januarja t. 1. hiia io gospodarska poslopja, zavarovana za 47.000 Din, inii je imenovana zavarovalnica izplačala vso zavarovano vsoto brez kakršnegakoli odbitka.
Za to nadvse kulantno postopanje s« H javno zahvaljujem ter jo kot tako in kot domači zavarovalni zavod vsakomur najtopleje priporočam.
Na Sv. Oibolta nad Šk. Loko, v januarju 1925.
MARIJA FOJKAR L r.
RoyaI Mali Line
Kr. angleška
poštno-parobrodna linija.
Gsr.srsl. zastopstvo u kraljevine SIR;
Zagreb
Tu I. Sta«. 17.
Redni potnilki p romat
Hamburg—Cherbourg—Southsmpton v> Novi Jork In Kanado
Cherbourg— Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, bantos, Montevideo, Buenos Alres,
Ssn Paolo.
Odprava potaihov t, 2, S. r.irrdc, — K.bina 3. r*«. i Sk I pMtal)uil UdobaMt — Sigurnost — Bnta.
Pod zastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni ...lov u vaa gornj. podu.top.tv. »KOTMAJLPAO1. Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Piometna banka v Sarajevo in Grafa. Dopisovanje v vseh iezikih.
H.»lov u brzojavk, i Prometna baaka.
Zadružna Gospodarska banlia d. d.
m
Ljubljano, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis A vls hotela .Union"),	Telefon St. 57 m 470.
Račun postno čekovnega urada za Slovenijo Stev U.i'46, v Zagrebu Stev 39.080.
Podružnica: CEUE, DJAaOVO, MARI OR, NOVI SAD: SARAiEVG, SliMCOR, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: iilflD.
Kapital In rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložue knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.

=3fl
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.