PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
o t’
o-
e
o
>
x-
v
—X


S
X'
• 559 Pije)
©
05
Ul
>
723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 169 (12.801)
Trst, sobota, 18. julija 198
Po uspelem krogu posvetovanj s političnimi silami
Začete.
Goria bo že prihodnji teden uradno predstavil novo vlado
Radikalci in zeleni odločno trkajo na vrata nove politične koalicije
Po mnenju PSI se KD premika proti desni
RIM — Socialistična direkcija je včeraj strnila v politični dokument temeljne vsebinske zaključke nedavnega zasedanja strankine vsedržavne skupščine. Kot je podčrtal tajnik Craxi, se stranka rdečega nageljne predstavlja kot moderna reformistična sila evropske levice, ki bo posvetila posebno pozornost novim gospodarskim in družbenim procesom v državi. Politično gledano, piše v dokumentu, se bo PSI dalj-noročno razvila kot alternativna sila KD, katere politika se že sedaj premika na desno.
Glede zavezništev se bo PSI zavzemala za še tesnejše sodelovanje z radikalci in s socialdemokrati. Craxi pa gleda z velikim zanimanjem tudi na demokratično dialektiko, znotraj komunistične partije, čeprav še ne razmišlja stvarno o političnem sodelovanju s KPI. Veliko pozornost PSI namenja tudi zelenim in se na tihem zavzema za njihov vstop v novo vladno koalicijo. Kontingente gledano pa konec koncev Cra-xi računa še na sodelovanje z demokristjani, čeprav se očitno zaveda, da bo ta pot iz dneva v dan težja ter posuta z nevarnimi ovirami. Nazadnje pa si PSI prizadeva za izvedbo napovedanih ljudskih referendumov o sodstvu in jedrski energiji.
RIM Poverjeni predsednik Goria bo zelo verjetno konec prihodnjega tedna predložil predsedniku republike seznam ministrov nove vlade, ki se bo v tem primeru predstavila v parlamentu še pred koncem tega meseca. Mandatar, kateremu se očitno precej mudi, bo do nedelje sestavil osnutek vladnega programa, ki ga bo nato predložil strankam nekdanje petstrankarske koalicije oziroma »vsem tistim, ki so pokazali zanimanje do njegovega poskusa« . To jasno pomeni, da obstajajo še določeni dvomi glede sestave nove večine, ha katero trkajo na vrata tako radikalci kot zeleni. Spričo precej ostrega nasprotovanja Krščanske demokracije, ki so jo dogodki že itak spravili v veliko zadrego, pa je v teh pogojih težko pričakovati, da bo De Mita pristal na to rešitev, za katero se ogreva predvsem PSI. Kakorkoli že, pa lahko že sedaj rečemo, da je stara petstrankarska formula dokončno propadla ter da bo hočeš hočeš nova vlada uvedla novo politično obdobje, ki nima še jasna začrtanih obrisov.
Goria je tudi včeraj pokazal zanimanje za ljudske referendume o vprašanjih sodstva in jedrskih central. Podobno kot sedanji ministrski predsednik Fanfani je tudi mandatar za sestavo nove vlade podčrtal, da je treba referendume v skladu z zahtevo parlamentarne večine izvesti čimprej, to se pravi po možnosti že jeseni. Za to pa je potreben zakon, ki ga do sedaj še ni. Vprašanje je vsekakor, ali Goria misli resno ali pa
hoče s temi izjavami samo pomiriti socialiste, ki se, kot znano, ogrevajo za čimprejšnjo izvedbo ljudskega glasovanja. Tega mnenja so tudi komunisti in večina političnih sil v novoizvoljenem parlamentu. KD, ki je pred razpustom zbornic ostro nasprotovala referendumom, pa za sedaj molči in noče novih polemik okrog tega aktualnega vprašanja.
Znotraj Krščanske demokracije pa še vedno piha polemični veter. Precejšnje nezadovoljstvo vlada ne samo med notranjo opozicijo, ki se sklicuje na stare leve Andreottija, -Forlanija in Donat Cattina, ampak tudi med levico, ki priznava, da je petstrankarska večina »v klasičnem smislu« propadla. Glasnik levice Galloni pravi, da ostajajo odnosi med KD in PSI še vedno zelo napeti ter da se bo morala stranka relativne večine močno angažirati na področju vladnega programa.
Goria se je medtem sinoči srečal še s predstavniki delodajalcev in ž generalnimi tajniki sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. Predsednik Confindustrie Lucchini se je zavzel za »močno in stabilno vlado« , sindikalni voditelji Pizzinato, Benvenuto in Marini pa so podčrtali, da se bo moral novi kabinet soočati predvsem s problemi Juga ter z mladinsko brezposelnostjo. Sindikalisti so poudarili tudi nujnost čimprejšnje korenite reforme javnega zdravstva in socialnega skrbstva. (st)
šolskega leta 21. septembra
TRST Deželni šolski nadzornik za Furlanijo-Julijsko krajino Ottaviano Čorbi je izdal okrožnico v zvezi z novim šolskim letom 1987-88. Z njo odreja naslednje:
—	pouk na osnovnih in nižjih ter višjih srednjih šolah pa tudi na državnih in zasebnih umetnostnih licejih ter zavodih se bo pričel 21. septembra;
—	pouka ne bo dne 7. decembra, prav tako ne'v času od 23. decembra letos do 5. januarja 1988 (zaradi božičnih počitnic), dalje od 30. marca do 5. aprila 1988 (velikonočne počitnice), pa še v dneh, ko se praznujejo razni patroni oziroma — če takšen praznik sovpada z dnem, ko so šolska vrata zaprta ob priliki kakšnega drugega civilnega ali verskega praznika, kar pa morajo pristojni didaktični in zavodski sveti seveda pravočasno javiti odgovornim šolskim skrbnikom;
—	didaktičnim in zavodskim svetom je dana tudi možnost, da začasno — in vsekakor ne za več kot 6 dni prekinejo pouk za to, da v teku šolskega leta (razen v zadnjem mesecu) omogočijo razne kulturne in rekreacijske dejavnosti in poučne izlete (ki ne smejo trajati več kot en dan), vendar pod pogojem, da gre za pobude, ki jih pooblaščeni organizmi redno in predhodno načrtujejo ter organizirajo.
Race v Sarajevu o problematiki naše manjšine
SARAJEVO Predsednik SKGZ Boris Race je spregovoril včeraj poslušalcem sarajevskega radia med oddajo »Svet danes«. Analiziral je volitve v Italiji in še zlasti vprašanje slovenske narodnostne skupnosti oziroma problem globalne zakonske zaščite, Izrecno, je omenil delovanje protislovenskih in protijugoslovanskih nacionalističnih krogov in dejal: »Slovenci v Italiji z žalostjo ugotavljamo, da je bila volilna kampanja v Trstu usmerjena prvenstveno proti nam in našim interesom.«
Race je med vzroki za oslabitev položaja slovenske manjšine navedel prepričanost nacionalističnih krogov, da zamejski Slovenci ne uživajo zadostne podpore v matični. domovini, da ima Jugoslavija dovolj problemov na lastnih tleh in da zato nima ne časa ne moči za učinkovitejši pristop k manjšinski problematiki. Zato je pozval jugoslovansko javnost, naj prek sodelovanja z manjšino oziroma s pomočjo »mostu prijateljstva« demantira takšno mišljenje, tembolj, ker se bližajo krajevne volitve. V radijski oddaji je sodeloval tudi direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Miroslav Košuta.
Odnosi med državama so se v zadnjih šestih tednih hudo zaostrili
Francija pretrgala diplomatske odnose z Iranom Islamski skrajneži napovedali usmrtitev talcev
PARIZ Po šesttedenskem nategovanju se je vrv na koncu le pretrgala, tako da sta Iran in Francija včeraj pretrgali diplomatske odnose. Bistvo spora med Parizom in Teheranom je zahteva francoskega sodstva, da v okviru preiskave o bombnih atentatih iz leta 1986’zasliši tudi VVahida Gordžija, sina Khomeinijevega osebnega zdravnika in neformalno drugega človeka, čeprav brez diplomatskega statusa, iranske ambasade v Franciji. Tej zahtevi je iranska vlada vselej nasprotovala, kot običajno pa se je odločila za povračilni ukrep in je obtožila prvega tajnika francoske ambasade v Teheranu Paula Torrija hudih kaznivih dejanj, zaradi katerih bi ga lahko obsodili na smrtno kazen. Pomembna razlika med obema pa je v dijstvu, da ima Paul Torri diplomatski status in nima torej dolžnosti, da se predstavi pred iranskimi sodniki.
Kot znano, je francoska policija konec prejšnjega meseca strogo zastraži-la francosko veleposlaništvo, da bi s tem Gordžiju preprečila beg. Po ulti-matumu teheranske vlade, ki je zahte-
vala konec »obleganja« svoje pariške ambasade, je francoska vlada nadzor še poostrila. To pa je bila kaplja, ki je izbila sodu dno, kar je privedlo do prekinitve diplomatskih odnosov med državama. Položaj je sedaj izredno napet, veleposlaništvi obeh držav sta skrbno zastraženi in mnogi napovedujejo, da čaka francoske diplomate v Teheranu ista usoda kot ameriške, ki so bili leto pa pol v rokah islamskih študentov.
Teheran pa ima nedvomno boljši izhodni položaj, saj je v rokah šiitskih integralistov v Libanonu več francoskih talcev. Kaže, da mislijo Iranci to karto tudi spretno izkoristiti, organizacija islamske svete vojne je namreč včeraj v Bejrutu telefonsko napovedala usmrtitev dveh talcev.
Pariški dnevnik Le Monde je včeraj objavil nepotrjeno vest, da bo francoske interese v Iranu zastopala italijanska ambasada. Diplomatske stike z Iranom so iz raznih razlogov prekinile ZDA, Tunizija in Mavretanija, Velika Britanija pa ima v Teheranu le enega diplomata.
Na univerzinili v Zagrebu predzadnji tekmovalni dan
Jugoslaviji včeraj tri nova zlata odličja
V metu kopja se je uveljavil Sovjet Kaleta (v sredi), Krd-žalič (zadaj) pa je Jugoslaviji priboril srebro, medtem ko je bron po zaslugi Hadwicha šel v ZRN
ZAGREB Univerziada se počasi izteka, saj bo jutri zaključna slovesnost, Jugoslaviji pa je uspelo, da se je precej visoko dvignila na lestvici osvojenih kolajn. Včeraj je prehitela že Madžarsko, Veliko Britanijo in Nizozemsko, svojo bero pa je popestrila s tremi zlatimi odličji, in sicer v moški odbojki z uspehom proti zmagovalcu zadnjega svetovnega pokala Kitajski ter v tenisu (dve odličji). Italija je včeraj osvojila bron v moški odbojki, potem ko je v tekmi za tretje mesto zlahka premagala Sovjetsko zvezo..
Današnji predzadnji tekmovalni dan (jutri bodo moči merili le v atletiki) bo spored dokaj pisan. Italijanski vaterpolisti se bodo pomerili za zlato, na vrsti bodo tudi veslači, ljubitelji košarke pa bodo lahko sledili finalnemu obračunu med Jugoslavijo in ZDA, ki sta obe še vedno nepremagani, vendar so modri doslej prikazali dosti bolj zanesljivo igro.
Sestanek SZDLS z deželnim vodstvom PSI
TRST Na povabilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije se bosta v ponedeljek v Portorožu sestala delegacija'SZDL Slovenije in deželno vodstvo PSI.
Delegacijo deželnega vodstva socialistične stranke bodo sestavljali deželni tajnik Ferruccio Saro, deželna podtajnika Bulfone in Miglia, predsednik deželnega komiteja Pittoni, odgovorni za tisk in podtajnik tržaške federacije Perelli, načelnik tajništva deželne svetovalske skupine Colautti ter slovenska predstavnika Marinič in Carlig.
Na srečanju bosta delegaciji obravnavali politična in gospodarska vprašanja v luči izidov zadnjih političnih volitev. Na sestanku se bosta delegaciji pogovarjali tudi o vprašanju globalne zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji.
Pogorela kandidatura slovenskega kandidata
BEOGRAD — Konferenca Zveze socialistične mladine Jugoslavije ni izvolila Željka Ciglerja, delegata ZSM Slovenije, za člana. predsedstva najvišjega mladinskega vodstva, saj je namesto potrebnih 76 dobil le 59 glasov. Kot je poudaril predsednik volilne komisije v poročilu, sta bila na konferenci 102 delegata, glasovalne listke jih je izpolnilo 96. Sicer pa je Željko Cigler prej že dobil podporo vodstev vseh republiških in pokrajinskih konferenc ZSM, družbenih organizacij, ki zbirajo mlade in mladinske organizacije v JLA.
Obenem je predsedstvo zahtevalo od republiške konference ZSM Slovenije, da v najkrajšem času predlaga kandidata za predsednika predsedstva ZSMJ, kajti po ustaljenem vrstnem redu bi moral biti novi predsednik iz Slovenije. Če bodo predlagali sedanjega člana predsedstva in predstavnika slovenske mladine v tem organu, bo predsedstvo o njegovi kandidaturi prav kmalu razpravljalo in tudi odločalo. Če pa bo republiška konferenca ŽSM Slovenije predlagala novega bodočega člana predsedstva ZSMJ, bo morala_ konferenca o tem ponovno odločati. Kot so poudarili, Željko, Cigler ne more ponovno kandidirati, (dd)
Kontraadmiral John Poindexter nadaljuje pričanje pred senatnima komisijama
Vsi se trudijo, da bi ščitili predsednika Irangate pa meče močno senco na Reagana
NEW YORK — Včeraj se je pred preiskovalnima komisijama senata nadaljevalo zasliševanje kontraadmirala Johna Poindexterja, bivšega šefa sveta za državno varnost.
Kot v prejšnjih zasliševanjih, je kontraadmirala tudi včeraj kar precejkrat zapustil, spomin. Vendar je i včeraj Poindexter verjetno prešel vsako mejo, ko je 'f na vprašanje, zakaj ni obvestil Kongresa o prodaji orožja Iranu, Poindexter gladko odgovoril: »Nisem: se tega spomnil.« Sicer je bilo pričevanje bivšega šefa sveta za državno varnost tudi včeraj izredno megleno in neotipljivo. Izvedenci so prepričani, da je to njegova obrambna taktika, tako se namerava namreč kontraadmiral braniti pred možnimi obtožbami, da je zavestno zaviral pot ameriške pravice. S celo serijo izjav »ne spomnim se« bi se Poindexter rad izmuznil številnim pastem komisij, jasno pa je,
da kontraadmiral zavestno ni obveščal Kongresa o prodaji orožja Iranu in o nezakonitemu finansiranju protisandinistične gverile.
V intervjuju za televizijsko mrežo ABC je Iranec Manucher Ghorbanifar, posredovalec v prodaji orožja Iranu, odločno zanikal, da bi kdajkoli poskusil podkupiti polkovnika Northa. Krožile so namreč govorice, da je iranski posredovalec ponudil Northu milijon dolarjev, da bi se vsa kupčija le srečno iztekla. Ghorbanifar je včeraj tudi odklonil izjave, češ da je bila njegova zamisel o finansiranju kontrasov z denarjem, ki bi ga Američani iztržili s prodajo orožja. Delno pa je govorice le priznal rekoč, da je Northu jasno povedal, da bo iranska vlada plačala nerealno visoko ceno in je bilo torej na razpolago precej »manevrskega« denarja, ki bi se lahko preusmeril h
kontrasom. V televizijskem intervjuju je Ghorbanifar izjavil, da je North pokazal s palcem nanj, saj je on lahko edini nenevarni »grešni kozel«.
Televizijska mreža ABC in ugledni dnevnik Was-hington Post sta izvedla raziskavo javnega mnenja, ki je dala res zanimive izsledke. Velika večina vprašanih je prepričana, da je John Poindexter le obvestil predsednika Reagana o preusmeritvi denarja iz prodaje orožja Iranu za finansiranje antisandinistič-nih gverilcev. Kar 64 odstotkov vprašanih je bilo prepričanih, da je Reagan lagal, ko je izjavil, da o celotni aferi nič ne ve. Po drugi strani pa se 43 odstotkov anketiranih strinja s finansiranjem anti-sandinistične gverile, 46 pa jih je bilo proti temu. Pred mesecem dni je bilo za finansiranje gverile 29 odstotkov, proti pa 67 odstotkov vprašanih.
Felliniju prva nagrada v Moskvi
MOSKVA Film italijanskega režiserja Federica Fellinija »Intervju« je dobil veliko nagrado na mednarodnem moskovskem filmskem festivalu. Nagrade so podelili včeraj ob zaključku te največje sovjetske filmske prireditve. Za veliko nagrado se je potegovalo kar 27 različnih filmov. Žirijo je vodil ameriški igralec Robert De Niro, podelila pa je tudi ex aeguo nagrado sovjetskemu filmu »Kurir« in poljskemu filmu »Heroj leta«.
Naj omenimo še, da so za najboljšega igralca proglasili Anto-nyja Hopkinsa, za najboljšo igralko pa Dorothy Udvaros.
Nagrade so podelili v veliki dvorani hotela Rossija, kjer so v prejšnjih dneh tudi predvajali filme.
Fellini je prispel v Moskvo včeraj skupaj z ženo Giulietto Mašino in je bil deležen navdušenega sprejema sovjetskega občinstva.
Craxijeve kritike povzročile razdor v Višjem sodnem svetu
RIM — Predsednik senata Spadolini je obljubil včeraj podpredsedniku Višjega sodnega sveta Mirabelliju, da se bo ta zbornični organ resno zavzel za rešitev problemov, ki tarejo sodstvo in razburjajo javnost. Teh problemov je več, vendar je Spadolini imel v mislih predvsem najnovejšo polemiko, ki je izbruhnila, potem ko je Craxi kritiziral florentinske sodnike zaradi aretacije .petih socialističnih javnih upraviteljev pod obtožbo nezakonitega pridobivanja finančnih sredstev za stranko oziroma denarnega izsiljevanja. Vodja PSI je s tem izzval razdvojitev najvišjega sodnega telesa, k sreči pa ni prišlo do njegovega razkola, saj je zadnji hip prevladala razsodnost in je bilo domenjeno, da se bo debata o aferi nadaljevala v torek.
Višji sodni svet bi moral razpravljati predvčerajšnjim o Craxijevem nastopu in sprejeti listino, ki nalaga sodnemu svetu dolžnost, da se učinkovito spoprime z »moralnim vprašanjem«. Tedaj se je organizem razdelil na dva tabora: v enem je bilo dvajset članov-sodnikov, ki zastopajo vse tokove, vključno s tremi predstavniki KPI, in vsi ti šo bili za razpravo o Craxijevi potezi; v drugem pa so se zbrali dva socialistična »laika«, liberalno-republikanski svetovalec in edini demokristjanski zastopnik, ki so bili proti temu in so hoteli bojkotirati izglasovanje resolucije z odhodom iz dvorane, torej s povzročitvijo nesklepčnosti. Kaj takšnega se ni v Višjem sodnem svetu še nikdar zgodilo in res so se »uporniki« pozneje premislili ter predlagali odgoditev razprave do torka.
Zadeva je sprožila seveda ostre reakcije z ene in druge strani. Današnja številka glasila PSI Avanti napada vsebino resolucije o Craxijevem nastopu, češ da skuša prikazati besede socialističnega tajnika kot poskus ustrahovanja sodstva, hkrati pa napada komunistične predstavnike v VSS in jim prti krivdo za nastanek novega razdora med KPI na eni ter sociabsti in drugimi demokratskimi silami na drugi strani. Povsem drugačnega mnenja so seveda člani nasprotnega tabora. Ti menijo, da mora Višji sodni svet poseči vsakokrat, ko kdor koli spravi v dvom vlogo sodnikov in vrednote sodstva, pri čemer pa mora spoštovati pravico kogar koli do kritike na njihov račun. VSS z druge strani tudi ne more dovoliti, da bi manjšinski del članov preprečil večinskemu, da se izreče o tem ali onem, kajti »eno je biti oporečnik, a drugo biti obstrukcionist, ki lahko ohromi delo tega organizma.« »Parlamentarec Craxi naj še tako silovito kritizira sodstvo, toda to nam nalaga dolžnost, da preverimo utemeljenost njegovih kritik, saj nam to omogoča oblast, ki nam jo daje sama ustava.«
Sicer pa je treba poudariti, da prevladuje znotraj Višjega sodnega sveta opreznost, ki izhaja iz stvarnih problemov, zaradi katerih je bila predlagana reforma celovitega sodnega aparata (»paket Rognoni«) in ki so narekovali tudi zahtevo po treh referendumih o preosnovi samega Višjega sodnega sveta, o parlamentarni preiskovalni komisiji in o civilni odgovornosti sodnikov.
Skoraj 200 mrtvih v Koreji
V Koreji postajajo iz ure v uro bolj dramatične posledice tajfuna Thelma, ki je prizadel Južno Korejo pred nekaj dnevi. Doslej so zabeležili 68 smrtnih žrtev, medtem ko nad 100 oseb pogrešajo in ni upanja, da bi jih našli žive. Več kot 7 tisoč ljudi je ostalo brez strehe
Slovenija za ustavitev gradenj
jedrskih central
BEOGRAD - Skupščina SR Slovenije je posredovala skupščini SFRJ predlog sprememb družbenega načrta do leta 2.000 in to v delu, kjer je v načrtu predvidena izgradnja jedrskih central. Zaradi znanih finančnih težav, predvsem pa zaradi precejšnjega odpora javnosti, je nastal predlog, po katerem do konca tega stoletja v Jugoslaviji ne bi gradili jedrskih elektrarn.
Takšna stališča so še posebej prišla do izraza na nedavni konferenci »Ekologija, energija, varčevanje« v Ljubljani, katere sklep je bil tudi, da bi takšno odločitev podprli z zakonom. Za-konodajno-pravna komisija zveznega zbora skupščine SFRJ je pred časom sprejela stališče, da do takšnega sklepa lahko pridejo le s spremembo družbenega načrta, kar je tudi bistvo predloga slovenske skupščine, (dd)
20. JULIJ 87
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je šestmesečni in prvi zapade 20. 1. 1988.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,30 točke.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Tragedija pri Ulcinju
ULCINJ Pjerin Gegaj, 32, albanski državljan iz Skadra, je, potem ko je plaval 8 ur po Jadranu ud albanskega mesteca Medova, omagal in umrl 200 metrov od otočka Ada pri Ulcinju. Njegov rojak Djoni Tonin, 25, pa je uspel priplavati do brega.
Truplo Pjerina Gegaja so poslali na obdukcijo v Titograd, Tonin pa je kasneje pripovedoval, da sta s Gegajem zaplavala v morje južno od mesteca Medova in plavala celih 8 ur. Vse je bilo v redu do bližine otočka Ada...
»Voda mi je prišla v sapnik... Z menoj je konec,« so bile zadnje besede, ki jih je Gegaj izrekel Toninu. Ta mu je skušal pomagati. Držal mu je glavo nad vodo, vendar je bilo prepozno.
(dd)
■ SPLIT — Ladja vojne mornarice republike Italije »Ednano« je včeraj priplula v splitsko pristanišče. Posadka ladje bo med obiskom Jugoslavije obiskala več kulturno-zgodovinskih znamenitosti mesta in okolice, (dd)
V podpis od 20. do 21. julija
Emisijska cena
99%
Rok
5 let
Prvi šestmesečni kupon bruto	neto
5,30%	4,96%
Razširjena seja izvršnega odbora SKGZ
Poglobljena razprava o strateških usmeritvah Zveze v bodočem delovanju
GORICA V ponedeljek je bila v Kulturnem domu v Gorici razširjena seja izvršnega odbora SKGZ, na kateri je bilo govora o strateških smernicah organizacije in to v obdobju, ki za Slovence ni najbolj ugodno. V uvodnem poročilu je tajnik Duško Udovič upošteval predloge in razpravo pripravljalne komisije. Izhajal je iz neugodnih volilnih rezultatov, saj so se zlasti na Tržaškem utrdile nacionalistične sile. Po Osimu smo pričakovali sprejem ustreznega globalnega zaščitnega zakona, sedaj pa se je izkazalo, da je nacionalistom uspelo prepričati dobršen del javnega mnenja o grozeči slovenski nevarnosti, o privilegijih in podobnem. Lista za Trst je zastrupila ozračje in njena politika je bila sprejeta od strank in pogojuje vse odločitve. Neugodno vpliva položaj na Južno-tirol-skem in škodljiva je gospodarska in Politična jugoslovanska kriza. V takem ozračju prodira tudi med nas občutek nemoči in utrujenosti, kar vse zastavlja številna vprašanja.
Globalni zaščitni zakon ostaja strateška usmeritev, naš cilj, toda pojavljajo se tudi mnenja, kako priti do njega in kakšno pot ubrati. Istočasno je treba okrepiti napore za reševanje nekaterih odprtih vprašanj, kot je SSG, Glasbena matica in druge.
Pomembna je vloga SKGZ kot sindikata, ki naj brani manjšino, je pa pogosto premalo učinkovita in odprta, da bi imela resnični značaj gibanja. Odprto je vprašanje, kam naj usmerimo napore: ali predvsem na povsem osveščene in zavedne Slovence, ali pa moramo upoštevati vedno večjo sivo cono.
V Zvezi ni vedno jasno opredeljen odnos do članic in obstjajo nesporazumi med potrebno in upravičeno avtonomijo in stanjem, ko vsak dela kar hoče in ni mogoče uveljaviti konzens ljudi.
SKGZ je za odprto politiko in za stalen konstruktiven odnos z Italijani. Vendar tega ne iščemo dovolj vstrajno in učinkovito. Upoštevati moramo, da se je socialna struktura spremenila in da ni več nekaterih tradicionalnih shem.
Brez enotnosti vseh Slovencev ne. more biti učinkovitih akcij. Toda po Travniku smo doživeli samo še Trebče in to na • osnovi zahteve krajevnega prebivalstva. Enotnost mora biti akcijska, ko se nihče ne odpove svoji osebnosti in identiteti. Treba je upoštevati načela stvarnega pluralizmain interesov in se zoperstaviti težnjam po loti-zaciji, ki vse hromi. SKGZ je največ naredila za enotnost in to pogosto tudi plačala, včasih je bila premalo aktivna. Enotnost ne sme na noben način mrtviti naše delo.
Razdobje do občnega zbora Zveze moramo izkoristiti za preučitev odprtih vprašanj in za izpopolnitev organizacijske strukture zveze.
l>ta seji izvršnega odbora SKGZ v Gorici posvečeni razmišljanju o usmeritvi našega boja po zadnjih političnih volitvah so bili prisotni tudi predsedniki in predstavniki nekaterih osrednjih v Zvezo včlanjenih organizacij. Po uvodnem poročilu tajnika Duška Udoviča, ki je nastalo na osnovi razprave posebne, za to ustanovljene komisije izvršenga odbora, se .je razvila zelo živahna razprava. V njo so posegli: Darij Cupin, Bogo Samsa, Darko Bratina, Ace Mermolja, Jože Pirjevec, Odo Kalan, Filibert Benedetič, Paolo Petričič in Klavdij Palčič.
Razpravljavci .so obravnavali široko paleto odprtih vprašanj, predvsem pa odnos Zveze do globalnega zaščitnega zakona in enotnosti ter še zlasti do enotne delegacije. V številnih posegih je bila podčrtana načelna in odločna zahteva po globalnem zaščitnem zakonu, ki je in ki mora ostati strateška
usmeritev. Toda istočasno je prišla do izraza tudi pragmatična zahteva po konkretnem reševanju odprtih vprašanj. Predvidevali smo rešitev po strmi in ravni poti, treba pa bo iti na isti hrib tudi nekoliko vijugasto. Po drugi plati je bila prav tako poudarjena enotnost vseh Slovencev kot temelj strateške usmeritve SKGZ in je bilo v tej zvezi izrečenih več predlogov za konkretno izvajanje akcijske enotnosti. Vendar pa ne sme biti enotnost pretveza, ali celo prepreka, za uresničevanje akcij in še zlasti prepreka za aktivnost Zveze.
V	razpravi je bilo tako ugotovljeno, da že uporaba nekaterih točnih terminov, kot so plurlizem, gibanje, demokracija in podobno, pomeni določen miselni preokret, pri čemer ne gre samo za formule, temveč za poglobljen proces. Pozornost mora biti usmerjena v" »sivo cono« in se ne sme omejevati samo na ožji krog zavednih in osveščenih Slovencev. V tem kontekstu je bil kot izraz akcijske enotnosti kot tudi primer konkretne politike sožitja predlagan »Teden slovenske kulture v Trstu«. Razprava o vlogi SKGZ in njenem pomenu gibanja je bila v razpravi večkrat in na razne načine osvetljena in to v smeri izmenjave mnenj, razbijanja dogem in sproščenega razgovora.
V	razpravi je bilo omenjeno politično zastopstvo in njegov izreden pomen za vse Slovence, ki seveda tudi odraža zapleten odnos s strankami, ki vključujejo slovenske kandidate. Naši slovenski izvoljeni ljudje so preveč prepuščeni samemu sebi in jim je treba nuditi večjo podporo da bodo lahko Slovenci tudi kot politični izvoljeni predstavniki subjekt.
Položaj v videmski pokrajini je drugačen in so volilni izidi ugodnejši, vendar pa je v razpravi in volilni kam-paniji prišel do izraza »ralizem« glede zaščitnega zakona in glede slovenske
Delegacija iz Beneške Slovenije v torek obiskala Novo Gorico
in društvenih knjižnicah v bodoče še bolj znak slo-
NOVA GORICA Delegacija beneških Slovencev: Prof. Viljem Černo, za teritorialni odbor SKGZ, prof. Firmi-no Marinig, špetrski župan in pokrajinski svetovalec ter arhitekt Renzo Rucli, je obiskala v torek, 14. 7. 1987, Novo Gorico.
Benečani so bili tokrat gostje Občinskega sindikalnega sveta in Goriške knjižnice Franceta Bevka. Ena izmed tematik razgovora je bila, kako konkretno v naslednjih letih uresničevati projekt oblikovanja knjižničarskih jeder v beneških dolinah na celotnem etničnem ozemlju. Dve temeljni ugotovitvi sta se ob tem oblikovali:
h slovenske knjige v občinskih beneških dolinah so in bodo v venske vztrajnosti in živosti;
2. v krog dajalcev sredstev za knjige je potrebno vključiti tudi druge organizacije, da bi program lahko hitreje uresničili.
Pretežni del pozornosti pa je bil v razgovoru namenjen sodelovanju slovensko-beneških občin z Novo Gorico in širše. Na razgovoru pri predsedniku občinske skupščine Danilu Bašinu je bilo posebej podčrtano, da je potrebno sodelovanje odpreti tudi preko obmejnih občin tako na jugoslovanski kot italijanski strani, ker je nujno s specifičnim Položajem Slovencev v Benečiji seznaniti širši prostor in to tudi neposredno in le v okviru skupnih delegacij. Nova Gorica ima spričo svojega položaja in kadrovskega potenciala posebno vlogo, ki jo želi in mora učinkoviteje uresničevati.
Večji del časa je bil namenjen ogledu proizvodnje v Poligalantu v Volčji Dragi, še posebej pa pogovoru o možnostih sodelovanja te tovarne s Slovenci v Benečiji. Direktor tovarne dr. Gabrijel Devetak s sodelavci in Franc Gale, predsednik občinskega sindikalnega sveta, so goste iz Benečije seznanili s proizvodnimi programi, s tehnologijo, ki jo uporabljajo, predvsem pa s konkretnimi predlogi za prenos določenih proizvodnih programov v Benečijo. Konkretno so se dogovorili, da septembra z razgovori nadaljujejo in vanje vključijo tako strokovnjake iz Poligalanta kot iz Benečije. Pri tem so se vsi strinjali, da je nujen profesionalni in realni pristop v programiranju, vendar tak, ki more dati konkretne rezultate. Niso pomembne besede, pri ljudeh veljajo edino dejanja. V Benečiji še posebej! Nekakšen smiselni zaključek intenzivnih in dobrih pogovorov je dobila misel, ki sta jo oblikovala Černo in Marinig: knjige so za Benečane zelo pomembne, program knjižničnih postojank postopno ozavešča Slovence v Benečiji, vendar je potrebno vedeti, da brez zaustavitve emigracijskih tokov iz beneških dolin, to pa je možno le z novimi delovnimi mesti; in tukaj lahko in morata pomagati Nova Gorica in Slovenija, proces deasimilacije, narodnostnega ozaveščanja, ne bo uspešen kot želimo, da bi bil.
Sklep je jasen: kultura je predpogoj za narodnostno oza-veščanje, to pa je možno le, če Slovenci v Benečiji dobijo delovna mesta. Prvo in drugo ustvarja pogoje za pozitivno politično razpoloženje, v katerem je lahko manjšina močan povezovalen člen med dvema narodoma in državama.
STANE ČEHOVIN
problematike na splošno. Sedaj je treba preveriti, kaj pomeni ta »realizem« in kakšna je njegova vsebina. V tem kontekstu pa je prišel do izraza razčlenjen aktiven odnos do strank in njih programov in potreba po učinkovitosti Enotne slovenske delegacije.
Predsednik Boris Race je v zaključku predlagal, da celotni material razprave služi odborom in njih predsednikom, da v svojem krogu razpravljajo o delovanju zveze,predvsem v dobi do občnega zbora. V tem kontekstu je tudi potrebna razprava o zahtevah in potrebah naših ljudi.
Katerim vprašanjem bomo danes posvetili večjo pozornost? Ker smo v fazi, ko stranke pripravljajo svoje osnutke za globalni zaščitni zakon, se moramo baviti predvsem s tem vprašanjem, zato da nata proces vplivamo. Glede enotne delegacije je predsednik Race podčrtal pomen skupnih akcij in Stališč v zvezi z globalno zašči-to.Ko bo faza vložitve zakonov v parlament prešla, bomo morali vsaj za eno leto vso pozornost preusmeriti na nujna vprašanja predvsem v kulturi in omenil je pobude o sklicanju druge manjšinske konference, ki bi bila lahko izvedena v okviru delovne skupnosti Alpe-Adria.
Zastopstvo slovenske deželne socialistične komponente se je sestalo z Generalnim konzulom SFRJ Livijem Jakominom.
Govor je bil predvsem o položaju pri nas po državnih volitvah. Slovenski socialisti so podrobno razčlenili položaj v treh pokrajinah dežele, kjer živijo Slovenci. V vsaki od treh pokrajin je položaj različen. Odprta ostajajo številna vprašanja na Tržaškem. Na Goriškem se položaj po volitvah ni spremenil, na bolje pa je šel položaj v Benečiji, kjer se je v krajih s slovenskim prebivalstvom utrdila moč Socialistične stranke.
Seveda so v tem pogovoru stopila v ospredje tudi splošna vprašanja, ki zanimajo vse slovensko prebivalstvo. Od odnosov med strankami in skupinami v Enotni delegaciji, kjer mora priti do drugačnih prijemov. Govor je bil o zaščitnem zakonu, oziroma o nujnosti odkrite razprave o posodobitvi zakonskih predlogov s tem v zvezi. Govor je bil tudi o odnosih med slovenskimi socialisti in pripadniki drugih političnih strank.
Slovenski socialisti so se zavzeli za odkrito soočanje tako znotraj njihove stranke kot z drugimi slovenskimi komponentami, za sodelovanje s SZDL, ter za vrsto novih in bolj odločnih prijemov ob meji, za še večje sodelovanje med sosednima državama.
> CONCESSIONARI AUTO Dl TRIESTE
OF»EL_e
-
BY GENERAL MOTORS
PanauUr
URADNI POKROVITELJ PLAVALNEGA KLUBA US TRIESTINA
Trst - Strada della Rosandra 2 - Tel. 820256

DANIELLE STEEL	18.
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
3. POGLAVJE
Natanko pet minut pred osmo je bila Faye spodaj v svoji delovni sobi, kjer je čakala na VVarda. Oblečena je bila v belo svileno obleko, sivi svileni plašč pa je ležal prek naslonjala stola. Enkrat ali dvakrat je živčno zakoračila po sobi in znova obžalovala, da se ni dogovorila za zmenek kje drugje, toda kaj, ko jo je njegova nenadna pojava V studiu po kratkem srečanju pred dvema letoma na Guadalcanalu tako pretresla. Kako čudno je življenje. Bil je spet doma, zmenjena sta bila za večerjo, srce ji je utripalo in morala si je priznati, da je razburjena ob misli nanj. Bil je zelo privlačen moški in obkrožal ga je nekakšen čar skrivnosti.
Njeno sanjarjenje je prekinil zvonec; medtem-ko mu je šel Arthur odpret, je globoko vdihnila in se poskusila umiriti, 'n potem je nenadoma spet zrla v temne, safiraste oči in obšla joje radost, ki je ni bila občutila še leta. Ob samem pogledu nanj ji je bilo, kot da je na orjaškem toboganu. Ponudila mu je pijačo in si prizadevala, da bi bila mirna, pri tem pa je opazila, kako čeden je videti v civilni obleki. Na sebi je imel preprosto sivo, črtasto obleko, ki se je do popol-
nosti prilegla njegovim ramenom in zdel si ji je še višji kot poprej. Še vedno se je počutila nekoliko nenavadno v prisotnosti tega vojaka iz končno minule vojne. Če nič drugega, je bilo lepo od njega, da se je oglasil, in če bi se izkzalo, da nimata ničesar skupnega, ji ga ne bo treba več videti. Še vedno je bila pod vtisom njegove drznosti, da si je s podkupnino odprl vrata v studio, da bi jo videl, vrhu vsega pa je bil neizpodbitno očarljiv. Toda to je bila začutila že zdavnaj, ob njunem srečanju na Guadalcanalu.
»Sedi, prosim.« Med njima je zavladala mučna tišina in trudila se je,da bi mu rekla kaj primernega, ko je videla, da se je nasmehnil. Z očitnim zadovoljstvom se je ogledoval po sobi in zdelo se ji je, da popaža vse podrobnosti v sobi, drobne kipce, aubussonsko preprogo, stegnil se je celo in pogledal njeno zbirko redkih knjih, ki jih je bila že davno kupila na dražbi; da so se mu zaiskrile oči.
»Kje si dobila te knjige, Faye?«
»Na dražbi pred nekaj leti. Ravno v tej vrsti so same prve izdaje, na katere sem zelo ponosna.« V resnici je bila ponosna na skoraj vse, kar je imela. Vse je bilo pošteno zasluženo in ji je zato pomenilo še toliko več.
»Imaš kaj proti, če jih vzamem s police?« Pogledal jo je čez ramo in zazdel se ji je bolj sproščen; v tem je v sobo prikorakal Arthur s pijačami na srebrnem pladnju. Gin in tonic za Faye in viski z ledom za Warda, oboje v njenih prelepih kristalnih kozarcih iz Tiffanyjeve trgovine v New Yorku.
»Seveda, kar oglej se jih.« Faye je gledala s svojega sedeža, kako je previdno izvlekel dve knjigi, odložil eno in odprl drugo ter pregledal najprej predpapir, nato pa še zadnje strani stare, v usnje vezane izdaje. Nasmehnil se je in jo hudomušno pogledal.
»Sem si misli. Te knjige so bile nakoč last mojega deda. Prepoznal bi jih kjerkoli.« Zarežal se je in ji izročil eno izmed obeh knjig ter ji pokazal zanimivi, na roko odtisnjeni izrek na zadnji
strani. »Te besede je dal' odtisniti v vse svoje knjige. Tudi sam jih imam kar precej.« Njegove besede so jo spomnile na to, kako malo ve o njem, zato je med klepetanjem ob pijači poskušala izvleči i nje9a Kaj več. Toda Ward je ostal nejasen, govoril je o dedovanem zanimanju za ladje, o poletjih, ki jih je preživel na Havajih, in izvedela je samo to, da je bila njegova mati tam rojena. O očetu ni povedal kaj dosti, sama pa ni mogla izvleči in njega kaj več. »In ti, Faye? Ti si z Vzhoda, ne?« Zdelo se ji je, da vedno obrne pogovor nazaj nanjo, kot bi se mu podrobnosti lastnega življenja zdele nepomembne. Kot bi se bil odločil, da bo ostal skrivnost zanjo. Bil je tako čeden, in samozavesten, v njem je bilo nekaj tako svetovljanskega, da bi nanadoma na smrt rada izvedela kaj več. Rekla si je, da bo morala izvleči podrobnosti med večerjo. Mirno jo je gledal z ocenjujočim izrazom v očeh.
»Jaz sem iz Pennsylvanije, vendar se počutim, kot bi že vse •življenje tu.«
Zasmejal se je. »Mislim, da to povzroči Hollyvood. Težko si je zamisliti drugačno življenje.« Odklonil je drug kozarec, pogledal na uro in vstal ter posegel za njenim plaščem. »Mislim, da bo bolje, če greva. Mizo sem rzerviral za ob devetih. »Na smrt rada bi ga vprašala, kje, vendar ni hotela biti vsiljiva; pustila mu je, da ji je pomagal oblečli plašč. Ko sta počasi šla skozi vežo, je še enkrat pogledal na okoli. »Čudovite stvari imaš, Faye. »Kazalo je, da razume lepoto in zgodovino tega, kar je videl, in da je z lahkoto prepoznal imenitno angleško mizo blizu vrat. Ni pa vedel, da ji dom toliko pomeni zaradi revščine, ki jo je bila preživela.
»Hvala; vse sem jih zbrala sama.«
»Gotovo je zabavno.« A bilo je več kot zabavno. V tistem času, ji je pomenilo vse. Zdaj so se ji predmeti v njenem življenju zdeli manj pomembni, manj resnični. Čutila se je varnejšo.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Tiskovna konferenca parlamentarcev KPI
Zakonski osnutek za obmejna območja mora ujeti »vlak« finančnega zakona
»Pohiteti moramo, da ne bomo izgubili "avtobusa" finančnega zakona, sicer se bo vse skupaj zavleklo vsaj še za leto dni, opravljeno delo pa bo ostalo brez učinka,« je dejal sveže izvoljeni poslanec Willer Bordon na včerajšnji, tiskovni konferenci, ki jo je tržaška federacija KPI sklicala, da bi osvetlila zadnjo verzijo besedila zakonskega predloga za razvoj obmejnih območij. Gre namreč za enotno besedilo (znano kot besedilo Orsini po imenu poročevalca), sprejeto 4. marca letos v ožjem odboru pristojne komisije pri poslanski zbornici, ki so mu komunisti dodali nekatere svoje popravke in dopolnila.
Bordon je opozoril, da je časa sicer malo, vendar to še ne pomeni, da mora zakonski osnutek ostati nespremenjen. Nasprotno, prej je potrebna sicer hitra, a ostra razprava in soočanje, v katerem morajo sodelovati vse gospodarske, podjetniške in socialne sile v deželi. Tako "obdelano" besedilo mora nato streti še obstoječe odpore v parlamentu in v nekaterih drugih delih države, nakar bo dobilo zeleno luč za dokončno odobritev. Pri tem pa je podčrtal Bordon je treba skrbno paziti, da zakon ne bi izgubil treh temeljnih značilnosti: svojega izrazito spodbujevalnega značaja, ovrednotenja, ki ga zagotavlja obmejni vlogi naše dežele, in velike pozornosti, ki jo namenja tehnološkemu razvoju.
Nekaj določil zakonskega besedila bo potrebno tudi natančneje opredeliti, še zlasti kar zadeva teritorialno razmejitev tako imenovanih hribovitih predelov in vprašanje prostih carinskih con. Ob slednjih se je podrobneje ustavil evropski poslanec Rossetti: komunisti teh con ne pojmujejo v smislu novih določil Evropske gospodarske skupnosti, ki so jim odvzela večino praktične veljave, pač pa mislijo na teritorialno raztegnitev cone, kakršna obstaja v tržaškem pristanišču. Le-ta ima namreč poseben, bistveno bolj svoboden status (določen z rimskim sporazumom), ki omogoča tudi tako imenovano "aktivno dovrševanje" blaga, ali v praksi, njegovo industrijsko predelavo. Toda tega statusa v tržaški prosti coni že dolgo ne izvajajo več, čeprav se v
zadnjem času tudi v tej smeri nekaj premika (na primer z nedavno ustanovitvijo družbe Polis).
Poslanec Isaia Gasparotto, ki se je na deželni ravni veliko ukvarjal z gospodarskimi vprašanji, se je ustavil pri nekaterih najpomembnejših členih zakonskega predloga: pri 1. členu, ki govori o mednarodni kooperaciji in pri 4. členu, posvečenem zaposlovanju. V razpravo bo na primer moralo določilo, da lahko tuji investitorji sodelujejo v mešanih podjetjih s kapitalom, ki ni manjši od 15 odstotkov in niti večji od 49 odstotkov skupne glavnice, saj je že naletelo na odpor pri podjetnikih. Glede zaposlovanja so predvidene davčne olajšave za podjetja, ki spremenijo zapolslitvene pogodbe za določen čas v stalno zaposlitev. Poleg proizvodnih podjetij najdejo v besedilu svoje mesto tudi infrastrukture, ki omogočajo vključitev v mednarodni okvir, in seveda prevozi, za katere zakonsko besedilo predvideva prilagoditev tarif z mednarodnimi, da bi odpravili neenak položaj italijanskih podjetij. Glede prostih con pa je Gasparotto opozoril, da bo potrebno odpraviti odpore v Furlaniji in v Trstu, saj je njihov glavni namen spodbuditi uporabo tržaškega pristanišča, na katerega danes v zadostni meri ne gravitira niti deželno gospodarstvo.
Senator Stojan Spetič je v svojem posegu opozoril zlasti na člen 13, ki govori o znanstveni in kulturni kooperaciji s sosednjimi državami v duhu odpiranja, izmenjave idej in informacij. Pri tem je še posebno dobrodošla vloga narodnostnih manjšin, kot naravnega mostu za tako sodelovanje, medtem ko se bo bistveno okrepila funkcija univerz in drugih znanstvenih inštitucij, ki jim zakonsko besedilo namenja veliko pozornosti (na primer 50 odstotkov finančnega kritja za izgradnjo sinhrotrona).
Razprava, ki je sledila izvajanjem parlamentarcev KPI, je nakazala glavna vprašanja, ki jih bo potrebno razčistiti in dokončno opredeliti. Upati je seveda, da se bo to zgodilo čimprej in da Trst iz brezbrižnosti ne bo izgubil še enega "vlaka", ki ga bo lahko odpeljal iz njegove geografske in ekonomske obrobnosti, (vb)
Predsinočnjim na pobudo Zveze slovenskih kulturnih organizacij
Srečanje o deželnem zakonu za razvoj kulture miru
V četrtek je bilo v Gregorčičevi dvorani informativno srečanje o deželnem zakonu za razvoj kulture miru in za mednarodno sodelovanje. Na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev so o namenih in praktičnih aspektih zakona spregovorili njegovi podpisniki, in sicer Silvano Pagura (KD), Piera Augusta Barbina (KPI) in Giorgio Cavallo (DP). Srečanju sta prisostvovala tudi predsednik komisije, ki je zakon pri-
Pogovor s tečajnicama, ki sta uspešno opravili izpite
Iz šolskih klopi Zavoda SDZPI v zaposlitev
Pisali smo že o zaključku letošnjih tečajev na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje. Jessi-ca Canziani in Arianna Križan sta med tistimi, ki šo uspešno opravili izpite in tudi kmalu nato našli zaposlitev, zato smo se odločili za pogovor z njima.
Dvajsteletna Dolinčanka Jessica je pred letom dni končala šolanje na trgovski šoli. Da bi čimprej prišla do želj ene zaposlitve, je na različne naslove poslala kar 30 prošenj za delo. Ker pa ni hotela ostati doma in križem rok čakati na odgovore, se je vpisala na izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov. K izbiri tega tečaja jo je vodilo bolj lastno zanimanje, kot pa nove zaposlitvene možnosti, ki jih tečaj odpira, saj pravi, da je za prave programerje v računalniških centrih ta tečaj nezadosten. Na predavanjih so se naučili le dva računalniška jezika — Pascal in Kobal, čeprav bi bilo za tržaške potrebe mnogo bolj potrebno znanje jezika RPG, ki ga v večini primerov uporabljajo v tržaških slovenskih podjetjih in ustanovah.
In vendar meni, da so tečaji zelo kvalitetni: »Na tečaju mi je bilo zelo všeč, čeprav je bilo zame kar precej naporno, ko sem nato v decembru dobila ponudbo Tržaške kreditne banke za zaposlitev. Od doma sem hodila zgodaj zjutraj in se vračala pozno, da bi lahko še naprej sledila tečaju in
Jessica Canziani
obenem delala v banki. Ni mi bilo težko osvojiti potrebna znanja, saj sem bila že iz šole vajena logičnega načina mišljenja, ki ga zahtevajo računalniki. Moji so-tečajniki, ki so prišli iz drugih, bolj humanistično usmerjenih šol, so imeli pri tem veliko večje težave. Seveda pa je nujno potrebno, da tečaj vzameš zares, če se hočeš kaj naučiti.«
Arianna Križan
Jessica je sedaj zaposlena v TKB na blagovnem oddelku, kjer ji znanje, pridobljeno v tečaju, ne pomaga veliko. Vendar pa se ji zdi, da je dobro, da pozna sistem delovanja terminala in bi se prav gotovo udeležila še nadaljevalnega tečaja, če bi obstajal.
Arianna Križan je na Zavodu opravila poklicni tečaj s kvalifikacijo za
tehnično-upravne uradnike. Nekaj dni po končanem tečaju je s pomočjo profesorja, ki jim je predaval, že dobila ponudbo za zaposlitev pri podjetju Azzurra programmi operativi. Tako že od konca junija dela na kompjuterju, kamor knjiži davke IVA. Njeno podjetje se namreč ukvarja z računanjem IVE drugim podjetjem in, ker se bliža avgust, je dela precej.
Arianna je obiskovala nižjo srednjo šolo v Dolini. Ko jo je uspešno zaključila, so ji svetovali, naj se vpiše na trgovsko šolo, vendar pa je nadaljnje petletno šolanje ni preveč mikalo. Odločila se je za frizerski poklic, a je na natečaju za ustrezne tečaje izpadla. Zato se je nazadnje vpisala v tečaj slovenskega Zavoda in ga tudi dobro opravila.
»Največ se naučiš na delu samem, ko se v praksi spopadaš z različnimi problemi,« nam je povedala, ko smo jo povprašali o izkušnjah, ki jih je že pridobila. »Tečaj pa ti da ustrezno podlago, ki je za to delo nujno potrebna, da lahko potem gradiš naprej. Mislim, da je bil tečaj kar precej zahteven, saj so mnogi, ki so se vpisali, zaostali in ga niso naredili. Kolikor lahko presodim, smo se naučili kar precej, zato bi ga priporočila tudi vsem drugim. Rada bi še izkoristila to priliko, da se zahvalim profesorju Nadrahu, ki mi je pomagal, da sem takoj našla zaposlitev.«
pravil, Drago Štoka (SSK) in deželni svetovalec Boris Iskra (KPI). Kot je v pozdravnem nagovoru poudarila tajnica ZSKD Nives Košuta, je zakon o kulturi miru edinstveni primer v Italiji. Gostje pa so poudarili, da je vzbudil prav ta zakon zanimanje v širšem prostoru skupnosti Alpe-Jadran.
Rdeča nit, ki je po nelahki poti privedla do odobritve zakona, je bila volja, da se poudari pojem kulture miru in hkrati ovrednoti našo obmejno deželo kot deželo miru in prijateljstva. Zakon naj bi torej podprl najrazličnejše pobude, ki utrjujejo kulturo miru, dialog in sožitje v teh naših krajih, ki jih označujejo etnične kulturne in druge razlike. Hkrati pa je prav v teh naših krajih naseljen izjemno velik vojaški potencial, ki govori o tem, da je tu le neka meja, ki zna biti nevarna. Prav proti takšni meji, ki bi lahko bila nevarna in zato, da bi se ljudje ob meji, in ne samo ob meji, srečevali in z dialogom preprečevali kakršnokoli nasilje, je ta zakon nastal in dobil svojo vrednost.
O plemenitih namenih pa moramo poudariti to, da se bo kmalu iztekel rok za prošnje in da bo dodelitev sredstev tista, ki bo stvarno osmislila ali pa ovrednotila zakon. Ni namreč vseeno, komu bo dežela dodelila podpore, ali tistim, ki jih prejemajo že iz raznih virov ali pa tudi tistim, ki uresničujejo kulturo miru iz globokega prepričanja a brez prave pomoči.
Naročnike in bralce Primorskega dnevnika, ki bi radi prejemali naš časopis v kraju letovanja, prosimo, da začasni naslov sporočijo vsaj štiri dni prej.
Uprava
Ce bi dolinski lipi lahko spregovorili...
Pred kratkim nam je dolinska Občina posredovala tiskovno sporočilo, da se listje dveh stoletnih lip sredi Doline suši zaradi napada listnih uši. Dr. Bruno Millo, ravnatelj Deželne opazovalnice za rastlinske bolezni, ki jo je občinska uprava takoj seznanila s problemom, je predlagal poseg s snovmi, ki prizanesejo naravnim uničevalcem listnih uši. Ugotovili so tudi, da prenovitvena dela v neposredni bližini niso v nikakršni zvezi s sedanjim stanjem dreves.
Vest o bolezni dreves bi bila sama po sebi postranskega pomena, ko ne bi bili lipi na svojevrsten način zapisani v zgodovini te vasi v Bregu. Kot nam je povedal eden od najstarejših domačinov, devetdesetletni Lojze Krmec, v vasi bolje poznan kot Lojze Piškerc, je lipi leta 1864 vsadil
prav njegov ded Martin Štrajn, ker je bila takrat navada, da je fant pred svojo poroko vsadil drevo, pa naj je šlo za lipo, za kostanj ali za murvo.
Drago Slavec, Josip Sancin in Josip Žerjal pa vedo povedati, kakšno vlogo sta drevesi odigrali v tradiciji in kaj se je okrog njiju dogajalo v času fašizma; ko se je bližal maj in z njim majenca, so imeli fantje 'na Kaluži" pod lipama fantovsko uro in so potem od tam krenili na Gri-lovko, ki je eden od predelov vasi.
V času fašizma so se fantje zbirali pod lipo in prepevali slovenske pesmi. Ustaljena praksa je bila, da so iz kasarne pridrveli karabinjerji, ki so fante razpodili. S tem v zvezi so mi znali povedati tudi nekaj zanimivih anekdot: skupina fantov se je zbrala pod lipama na Kaluži in zapela. Ko so karabinjerji pohiteli na Kalužo, je druga skupina fantov, ki je bila skrita dobrih sto metrov više na Taboru, tudi zapela, tako da orožniki niso več vedeli, koga naj bi zasledovali.
Posebno zabavna pa je naslednja zgodba: fašisti so na košato lipo poslali domačega ovaduha, ki naj bi poslušal, o čem se bodo fantje pogovarjali. Slednji pa so ga odkrili. Delali so se kot da ga ne vidijo, se usedli pod drevo in tam ob nepomembnem klepetanju presedeli vso noč. Odveč je seveda poudariti, da je moral ovaduh vso noč presedeti na vejah.
Manj zabavna pa je seveda zgodba o letu 1934, ko je dolinski podesta Leschi (domačini pravijo, da je šlo v resnici za Leškoviča ali Leskovca, spomin jih namreč nekoliko vara, edini pa so si bili v tem, da je šlo za Slovenca, ki se je "opredelil za italijansko kulturo") prepovedal šagro. Dolinski fantje so se v znak protesta zbrali pod lipama in zapeli več slovenskih pesmi. Nekaj dni pozneje so jih prišli domov iskat orožniki in jih odpeljali v koronejske zapore; jasno je bilo, da so bili izdani. Po procesu so bili parterji (druge so namreč izpustili) obsojeni na dveletno posebno nadzorstvo.
Ko sem o teh stvareh govoril z Dolinčani, sem imel vtis, da jim ni vseeno, če drevesi, ki jim toliko pomenita, počasi usihata. Pravzaprav bi njihove izjave lahko strnil v stavek, ki sem ga najpogosteje slišal: "Veš, ko bi lahko ti drevesi govorili, bi prišlo na dan toliko zanimivih zgodb, da bi lahko napolnili marsikatero stran na našem dnevniku."
Zaskrbljenost zaradi sklepa o odlaganju odpadkov v devinsko-nabrežinski občini
Župan devinsko-nabrežinske občine Bojan Brezigar je izrazil zaskrbljenost glede odločitve tržaškega občinskega odbora, ki je najavil, da bo trde odpadke odlagal na privatni prostor na ozemlju devinsko-nabrežinske občine in tako rešil problem, ki je nastal zadnje čase. Župan je podčrtal nezadovoljstvo nad dejstvom, da pred odločitvijo niso bili kontaktirani občinski upravitelji, ter sklical sejo vseh zainteresiranih uprav t.j. tržaške občine, pokrajine, KŽE in dežele za ponedeljek ob 9.30. Namen sestanka, kateremu bo sledil ogled kraja, ki naj bi bil namenjen odlaganju odpadkov, je preveriti vidnejše aspekte, ki so privedli do odločitve tržaške občine oz. preveriti snovi, ki jih bodo lahko odlagali, preveriti jamstva za bonifikacijo okolja po dokončnem odlaganju odpadkov, preveriti probleme v zvezi s prometom: vožnja težkih vozil za smeti na pokrajinski cesti s slabo vidljivostjo, pomanjkanje primernih cestnih znakov, pomanjkanje nadzorovanja in dvomi o morebitni vožnji težkih vozil, ki nikakor ne bodo smela skozi Nabrežino, kot je poudaril župan Brezigar.
V pričakovanju na rešitev teh vprašanj so povabili tržaško občino naj poskrbi za nadzorstvo in naj ne odlaga snovi, ki bi se razlikovale od odpadnega gradbenega materiala.
Zahteva po varnostnih ukrepih na delu
Sindikalno združenje UIL je te dni izdalo tiskovno sporočilo, v katerem opozarja na vse številnejše nesreče na delu, zlasti v gradbenem sektorju, do katerih je prišlo v preteklih tednih. Samo v Trstu so se pripetile štiri hude nezgode, v enem primeru pa je ponesrečeni delavec podlegel poškodbam, za ostale tri pa so si zdravniki pridržali prognozo. Gradbeni sektor je na splošno najmanj zavarovan in ne nudi skoraj nikakršne zaščite delavcem, ki svoje delo opravljajo v izredno neustreznih pogojih. Nadalje je v sporočilu rečeno, da nezgod na delu ni mogoče pripisovati usodi ali naključju, temveč nespoštovanju predpisov o varnosti in neupoštevanju psihofizičnih sposobnosti delavcev. Tudi obstoječi zakoni o zaščiti na delovnem mestu so skrajno neustrezni, saj skorajda ne vsebujejo določil p preventivi.
Sindikat UIL zato predlaga skupno protestno akcijo v sodelovanju z ostalimi sindikalnimi organizacijami v pokrajini. V primeru, da bo sodstvo zasledilo kakršnokoli kršenje zakonov o varnosti na delu s strani delodajalca, se bodo sindikalne organizacije prijavile kot civilna stranka v sodnem postopku. Nadalje sindikat UIL predlaga, da bi državno pravdništvo uvedlo preiskavo, o učinkovitosti preventivnih programov in sredstev, s katerimi razpolaga Krajevna zdravstvena enota, v okviru zakona št. 32 o zdrvastveni reformi.
Srečanje med deželnima delegacijama SKGZ in socialistov
Psi bo ustanovila ožjo komisijo za sestavo zaščitnega zakona
V njej bodo deželni parlamentarci Renzulli, Agnelli in Castiglione
V Trstu sta se včeraj srečali deželni delegaciji Slovenske kulturno-gospo-darske zveze in socialistične stranke. Poleg predsednika Borisa Raceta so SKGZ zastopali tajnik Duško Udovič, odgovorni urednik našega dnevnika Bogo Samsa ter predstavniki teritorialnih odborov: Palčič in Slamič za tržaškega, Komel za goriškega ter Čer-no za videmskega. Za PSI so se srečanja udeležili deželni tajnik Saro, podtajnik Bulfone, predsednik deželnega komiteja Pittoni, senator Agnelli, podtajnik tržaške federacije Perelli ter odgovorni za vprašanja slovenske manjšine Marinig.
Med pogovori so tudi v luči zadnjih volilnih izidov obravnavali pobude, ki bodo sprejete v novi zakonodajni dobi za zaščito slovenske etnične manjšine. S tem v zvezi je, deželni tajnik Saro napovedal, da bodo v okviru socialističnih parlamentarnih predstavnikov naše dežele ustanovili ožjo komisijo, v kateri bodo poslanec Renzulli in senatorja Agnelli ter Castiglione. Komisija bo imela nalogo, da poglobi probema-tiko in izdela nov zakonski osnutek, ki ga bo PSI nato predstavila parlamentu.
Predsednik SGKZ Race je izrazil potrebo, da se socialisti na vseh ravneh aktivno zavzamejo, da bi čimprej za-
jamčili zakonsko zaščito, ki naj bo konkreten odgovor pričakovanjem slovenskega prebivalstva.
Na srečanju so obravnavali tudi vprašanja s kulturnega področja, s posebnim poudarkom na potrebo po finančnih sredstvih, ki naj zajamčijo delovanje Slovenskega stalnega gledališča in drugih kulturnih ustanov. V zvezi s tem se je tajnik Saro obvezal, da bo PSI, čim bo sestavljena nova vlada, aktivirala svoje predstavnike v pristojnem ministrstvu. Ob koncu je bil izražen namen, da se ob občasnih preverjanjih na skupnih interesnih področjih okrepijo odnosi med politič-no-gospodarskima organizacijama.
V torek na Gradu sv. Justa
Celovečerni koncert
Zucchera
Fornacciarija
Svojo glasbo, v kateri so še razpoznavne prvine priljubljenega rhitm & bluesa, bo znani italijanski popevkar Zucčhero Fornacciari predstavil tudi tržaški publiki, in sicer v torek, 22. ju-
lija. To kakovostno glasbeno prireditev je Tržaška avtonomna letoviščar-ska ustanova vključila med svoje turistične ponudbe. Fornacciarijev koncert se bo na Gradu sv. Justa pričel ob 21. url V četrtek pa bo na oder stopil znani kantavtor Edoardo Ben-nato.
Zucchero Fornacciari je svojo glasbeno kariero pričel že pred petnajstimi leti kot skoraj povsem anonimen saksofonist v raznih plesnih dvoranah. S svojo skupino je tedaj izvajal pretežno rhitm & blues. Že takrat je začel skladati pesmi, ki pa niso takoj prodrle v javnost. Zlato priložnost mu je ponudil Fred Bongusto, ki je takoj ugotovil, da se v mladem Fornacciari-ju skriva izreden talent, in ga predstavil svoji diskografski hiši.
Fornacciari je prvo preizkušnjo uspešno prestal. Predvsem mlado občinstvo ga je takoj vzljubilo. Izreden uspeh je požel tudi na festivalu v San-remu, saj je tu leta 1983 predstavil kar pet svojih skladb.
Na torkovem koncertu bo Zucchero s svojo glasbeno skupino, ki jo sestavljajo že mednarodno uveljavljeni tuji in italijanski izvajalci, predstavil publiki najlepše pesmi iz svojih albumov.
A vtonOmni računi
Dodatni kontingenti za blagovno listo C
Služba za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu obvešča, da sta stopila v veljavo nova blagovna seznama C in D avtonomnega računa za leto 1987, kakor ju predvideva zakon št. 107 z 2. maja 1987. Tudi za nova seznama ostanejo v veljavi specifična določila o izvajanju (zakon št. 250/1971).
Služba za zunanjo trgovino se je na tej osnovi odločila za razdelitev novih kontingentov, predvidenih po blagovnem seznamu C. Podjetja, ki so zainteresirana za kontingente, bodo morala vložiti ustrezno prošnjo do 18. avgusta letos, za podrobnejša pojasnila pa se lahko obrnejo na Službo za zunanjo trgovino v drugem nadstropju vladne palače na Trgu Unita.
Sklad za Trst
Prispevki za nove proizvodne pobude
Komisija Sklada za Trst je tudi za letošnje poslovno leto potrdila smernice za podelitev prispevkov podjetjem, o katerih je govor v 1. členu zakona št. 26/1986 (paketa za Trst), in sicer na način, določen s pravilnikom za leto 1987.
Prispevki so torej namenjeni osebkom, ki so ali bodo — v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 1987 — začeli z uresničevanjem naslednjih pobud na ozemlju tržaške pokrajine: gradnja naprav za nove industrijske dejavnosti (z izključitvijo združevanja podjetij ali preseljevanja že obstoječih industrijskih obratov) in razširjanje že delujočih obratov.
Za te pobude je predvidena podelitev prispevkov na račun glavnice, le-ti pa so združljivi z drugimi olajšavami, ki jih predvidevajo veljavni zakoni. V poštev pa pridejo le investicije, ki presegajo 200 milijonov lir brez davka IVA.
Prošnje je treba vložiti do 31. novembra letos, opremljene pa morajo biti z dokazili o uresničeni investiciji. Za vsa podrobnejša pojasnila pa se zainteresirana podjetja lahko obrnejo na Vladni komisariat za Furlanijo-Ju-lijsko krajino v Trstu (Divisione per le Attribuzioni Amministrative).
S tiskovne konference o varnosti v prometu v F-JK
Posebni ukrepi prometne policije za varnost med poletnimi dopusti
Zgoniški poletni center povsem dosegel svoj cilj
Po vsej Italiji se začenja obdobje dopustov, to pa pomeni neskončne vrste na vstopnih in izstopnih postajah avtocest, gnečo na mejnih prehodih in na žalost tudi povečano število prometnih nesreč, ki vedno pogosteje terjajo vse več smrtnih žrtev. Seveda tudi naša dežela pri tem ni izvzeta, še posebej, ker vodi skoznjo pot na jugoslovansko in grško obalo in predstavlja zato obvezno prehodno točko za vse, ki prihajajo z zahoda in so namenjeni v istrska, dalmatinska in grška letovišča.
Že od začetka junija beležijo na cestnem in avtocestnem omrežju v deželi velik porast prometa, kar je že nekajkrat povzročilo zastoje na najbolj ob-femenjenih odsekih in ozkih grlih. V juliju se je stanje na naših cestah še Poslabšalo, predvidevajo pa, da bo do Pravega navala na ceste, kot vsako leto, prišlo v zadnjih dneh julija in v začetku avgusta. Posledice večjega Prometa pa so vsekakor že vidne in vse prej kot razveseljive. Kot je razvidno iz poročila prometne policije, je bilo.samo v prvih petnajstih dneh tega meseca na našem področju 175 prometnih nesreč, od katerih je sedem terjalo smrtne žrtve, to pomeni, da je bilo nesreč s smrtnim izidom pet več kot v istem obdobju lani, ranjenih pa je bilo 155 oseb, to je 24 več kot lani. V večini primerov je nesrečam botrovala prehitra vožnja, v nekaj primerih so bile posledica nenadne voznikove slabosti ali tehnične oporečnosti vozil, zaskrbljujoč pa je podatek, da je za vsaj 30 odstotkov nesreč kriva vožnja v vinjenem stanju.
Kot nam je povedal polkovnik Piet-ro Comelli, komandant oddelka prometne policije za deželo F-JK, je poveljstvo sprejelo nekatere ukrepe, katerih namen je zmanjšati število nesreč in pomagati voznikom, ki bi se lahko znašli v težavah. Tako na cestne odseke in mejne prehode, na katerih Pride do daljših zastojev, pošljejo eno ali več patrulj na motorjih, ki so udeležencem v prometu dolžne nuditi vsa potrebna pojasnila in pomoč. Prav tako imajo na razpolago policijski helikopter iz katerega odgovorni častnik usklajuje delovanje motoriziranih policistov na tleh.
V teh poletnih dneh je poveljstvo prometne policije tudi razporedilo več agentov na cestah, tako da je ob prometnih špicah na terenu tudi do trideset motoriziranih patrulj istočasno. Da bi v čimvečji meri zagotovili varnost na cestah, so policisti opremljeni z vsemi potrebnimi aparaturami, od ra-
darskega merilca hitrosti do merilcev zvoka in elektronskih analizatorjev izpušnih plinov. Do pogostih kontrol prihaja tudi na izstopnih postajah na avtocestah, kjer policisti poleg stanja vozil kontrolirajo tudi hitrost, s katero so avtomobili vozili, in sicer s primerjanjem števila prevoženih kilometrov in časa vstopa na avtocesto, ki je zabeležen na plačilnem listku. Na ta način, je rekel polkovnik Comelli, upajo, da bodo uspeli zmanjšati na minimum število nesreč in zagotoviti čimvečjo možno varnost na naših cestah.
V bližini električne centrale pri Padričah se je v četrtek okrog 22. ure zvečer pripetila prometna nesreča, v kateri sta se hudo poškodovala mlada tržaška motorista. Voznica avtomobila, 23-letna Anastazija Purič, doma iz Bazovice, Kosovelova ulica 7, se je s svojim A 112 vozila proti Trebčam. Okrog 400 metrov po centrali ENEL je zavila na levo, proti stranski cesti. Tik za njo pa sta s precejšnjo naglico vozila motorja kavvasaki 600, ki sta ju upravljala 26-letni Carlo Gabrielli iz Gropade in njegov 28-letni sovaščan Federico Ghezzo.
Gabrielli je hotel očitno avtomobil prehiteti in ni opazil, da je voznica že začela obračati proti levi. Tega se je zavedel šele v zadnjem trenutku, ko se ni več mogel izogniti trčenju. Z vso silo se je zaletel v levi bok A 112, od koder ga je vrglo v grmovje ob cesti. Ghezzo. je videl, kaj se je zgodilo, hitro je zavrl, a tudi on je trčil v avtomobil.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli karabinjerji iz Nabrežine in rešilec Rdečega križa, ki je ranjenca odpeljal v katinarsko bolnišnico. Gabrielli se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti približno dva meseca, saj si je pri padcu zlomil levo stopalo in koleno ter se ranil po obrazu in gornjem delu telesa. Zaradi hudih poškodb desne noge ter levega kolena, leve rame in prsnega koša pa bo , moral Ghezzo ostati v bolnišnici na Katinari mesec dni. Voznica avtomobila Anastazija
Ko je včeraj šolabus še zadnjič odpeljal otroke na dom, je na dvorišču osnovne šole 1. maj 1945 v Zgoniku zavladala grobna tišina in je bilo konec razposajenega živžava, ki je v poletnem centru suvereno vladal zadnja dva tedna. Če sodimo po navdušenju in vživetosti otrok bilo jih je kar 51 iz vseh razredov osnovne šole in zadnjega letnika otroškega vrtca — je zelo dobro uspela ta počitniška pobuda, za katero se je letos prvič odločila zgoniška^ občinska uprava v sodelovanju s ŠK Kras in KD Rdeča zvezda.
Pod veščo roko in skrbno kontrolo desetih vzgojiteljic, animatork in varušk so se vseskozi prepletale sicer bolj lahkotne didaktične dejavnosti z zabavo in igricami, tako da so se po napornem šolskem letu otroci lahko malo sprostili in se disciplinirano poigrali z vrstniki.
»Osnovni namen centra je bila družabnost,« je pripovedovala vzgojiteljica Nataša, »in po mojem skromnem mnenju je bil v celoti dosežen. Sklenili smo, da otrok ne porazdelimo po skupinah, temveč da se vsakdo po želji vključi v družbo in dejavnost, ki mu bolj prija. Tako so se navdušeno družili vsi z vsemi, kar je -z vidika socializacije pomemben dosežek.«
V teku prvega tedna so se otroci vozili v Milje, kjer so aktivno sodelovali na festivalu mladih. V tem drugem tednu pa je bil v ponedeljek na sporedu pohod pod geslom »išči, išči«. Otroke so razvrstili v šest skupin in na posameznih postajah so dobili na-
Purič in njen sopotnik se v prometni nesreči nista ranila.
Mlada Romuna prišla
ilegalno v Italijo
Včeraj popoldne so agenti Letečega oddelka opazili sumljiva mladeniča, ki sta se sukala okrog stojnic na Trgu Liberta. Približali so se jima in zahtevali, naj jim pokažeta doku metne. Mlada fanta nista imela pri sebi potnega lista, ampak le osebno izkaznico, na kateri je pisalo, da sta romunska državljana.
Agenti so brata, 19-letnega Dimitrija in 18-letnega Dobreja Gheorgheja pospremili na Kvesturo. Z njima se trenutno ukvarja Urad za tujce. Romun- a sta agentom priznala, da sta ilegalca. V četrtek ponoči sta namreč spretno obšla postojanke mejnih stražnikov med Jugoslavijo in Italijo.
■ V sredo ponoči so neznanci vlomili v Center za socialno pomoč v Ulici Giusti 2/a. Ko je zjutraj stopila v urad 25-letna Antonella Bologna, je opazila, da je vse v neredu. Neznani tatovi so namreč »skrbno« preiskali vse prostore in izpraznili predale. Očitno so iskali denar, ki pa ga ni bilo.
Agenti Letečega oddelka še poizvedujejo za storilci.
vodila za sestavljanje izdelkov z raznimi predmeti. V sredo pa je bil športni dan: pet ekip se je pomerilo v raznih spretnostih kot poligon, prenašanje vode, vlečenje vrvi in podobno, tri prve ekipe pa so prejele kolajne in značke, ki so jih otroci sami pripravili. Včeraj pa je bila ob zaključku in ob prisotnosti staršev še posebna oddaja, s katero so udeleženci »telebarvnega« poletnega centra pokazali svojo ustvarjalnost in predstavili svoje televizijske programe, prepletene s skeči in domislicami, oblečeni v papirnate obleke in klobuke, ki so jih sami izdelali. Ob prostem času so otroci risali, barvali, sestavljali predmete iz lepenke, igrali na flavto in improvizirano kitaro, se žogali po igrišču, zajahali železnega konjička, se gugali, se spuščali po toboganu, pridno »prgali« po peskovniku, v teh vročih dneh pa so si nadeli še kopalke in jim je prav prileglo kopanje v dveh plastičnih bazenčkih (celo nekatere vzgojiteljice je premagala skušnjava in so se tudi same »potunkale«) v vodo, dokler jih niso pregnale nadležne ose. Odlično kosilo, ki je otrokom zelo teknilo, sta pripravljali požrtvovalni Duška in Meri, ki pa sta »fiksali« nad neznosno vročino v kuhinji. Otroci so se seveda tudi posladkali s sladoledom, ki jim ga je priskrbel Stano.
Zunanji opazovalec je dobil vtis, da je bila to zelo pozitivna izkušnja, katero bi kazalo tudi v prihodnjih letih ponoviti. (B. S.)
Danes na festivalu Unita in Dela
Praznik Unita in Dela, ki se odvija na Pomolu bratov Bandiera v bližini kopališča Lanterna, se bo danes ob 19.30 nadaljeval z razgovorom o obračunu in perspektivah po treh mesecih preosnove glasila KPI Unita. Sodeloval bo tudi poddirektor časopisa Gian-carlo Bosetti.
Kioske bodo odprli ob 18. uri, ob 21. uri pa bo zaigrala skupina Zodiaco.
Pomoč čebelarjem
Pokrajinsko ravnateljstvo za kmetijstvo obvešča čebelarje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za finančno podporo, namenjeno nakupu hrane za čebele. Zamudniki lahko izročijo prošnje prek Pokrajinskega konzorcija čebelarjev, ki ima svoj sedež na Trgu Scorcola 4.
■ Vodstvo Državnih železnic se je
odločilo, da ob priložnosti 11. svetovnega prvenstva v lahki atletiki, ki se bo odvijalo od 29. avgusta do 6. septembra v Rimu, uvede posebne turistične vozovnice 1. razreda z veljavnostjo enega tedna. V tem času se bodo imetniki omenjenih vozovnic lahko prosto vozili po Italiji in posluževali tudi vlakov, za katere je običajno treba plačati doplačilo. Roka veljavnosti karte ne bo mogoče podaljšati, posebni popusti za otroke pa niso predvideni. Cena karte je 183.000 lir, v prodaji pa so na glavnih železniških postaja-hin v potovalnih agencijah železniške mreže.
Pi edsinočnjim v Miljah
Armenski zbor očaral občinstvo
V	četrtek zvečer je na miljskem Marconijevem trgu nastopil armenski mladinski pevski zbor Hayren, ki ga vodi Sedrak Ter - Kazarian.
V	prvem delu koncerta, ki ga je priredilo Združenje Italija-ZSSR, so pevci zapeli osem skladb, med katerimi gre omeniti zlasti skladbe Komitasa Var-depeta, ki je povzdignil armensko zborovsko petje, tako polifonsko kot religiozno in folklorno, na izredno visoko raven in jo očistil vseh perzijskih in arabskih vplivov. Zelo lepa je bila izvedba Vardapetovega armenske maše Sanctus et angelicus. Zbor je zapel še skladbe Bedrosiana, Tanjeeva, Ekmaliana, Donatija in Palestrine. V drugem delu koncerta smo šlišali izredno izvedbo Vardapetove Pesmi setve, ki je njegova mojstrovina ter enkratno pesem Imam hišo pri morju, delo armenskega skladatelja Hovha-nissiana. Pri tej pesmi se je izkazala solistka Lučine Galstian, ki je naravnost očarala prisotne. Sledili so še drugi zelo lepi odlomki. Ob tem naj omenimo še nekaj italijanskih skladb, ki niso dosegle iste vsebinske globine.
(dgg)
■ Danes in jutri bodo na gradu sv. Justa s pričetkom ob 21.30 predvajali film "Sacrificatio" v režiji nedavno preminulega Andreja Tarkovskega. Pobuda, ki je pod pokroviteljstvom Avtonomne letoviščarske ustanove, prirejata organizaciji AIACE in FICE.
18. 7. 1986	18. 7. 1987
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
Viktorja Stoparja
se ga z neizmerno žalostjo spominjajo
<
VSI NJEGOVI
Bazovica, 18. julija 1987
ŠD Primorec - Trebče izreka globoko sožalje vsej družini Sosič ob smrti inž. Milana.
Ob izgubi ing. Milana Sosiča izrekajo iskreno sožalje družini upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini.
Svoji bivši kolegici in vikarki Stanki izrekajo ob izgubi dragega očeta iskreno sožalje ravnateljica, učitelji in tajnice didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini.
V Milanu je umri
tov. MIROSLAVO KOŠUTA Ob bridki izgubi izreka sinu Albertu in svojcem globoko sožalje
sekcija KPI J. Verginella iz Križa
Trčila sta v spredaj vozeči avtomobil
V nesreči pri Padričah ranjena mlada motorista
Na Opčinah zadnje slovo od inž. Milana Sosiča
Včeraj so na Opčinah pokopali inž. Milana Sosiča, ki je umrl v sredo, 15. t. m., po daljši bolezni. Pogreba se je udeležilo veliko število domačinov in ljudi od drugod, ki so pokojnika poznali in cenili kot javnega delavca, gospodarstvenika in profesorja.
Prof. Milan Sosič se je rodil leta 1908 na Opčinah. Tu je opravil osnovno šolo, gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, univerzitetni študij pa je končal v Padovi, kjer se je specializiral za gradbenega inženirja. Med vojno je bil nekaj časa častnik italijanske vojske, vendar so ga pozneje degradirali zaradi njegove slovenske pripad-
nosti. V povojnem času je pod zavezniško vojaško upravo vodil obnovo številnih porušenih vasi na Primorskem, zgradil pa je tudi nekaj pomembnih objektov naših slovenskih ustanov na Tržaškem. Več let je poučeval matematiko na slovenskih srednjih šolah. Inženir Sosič je bil tudi aktivno vključen v politično dogajanje, saj je že leta 1949 kandidiral na Slovenski narodni listi. Bil je tudi svetnik v drugostopenjski dvačni komisiji, predsednik krajevnega sveta za Vzhodni Kras, do leta 1983 pa je bil predsednik Hranilnice in posojilnice na^Opčinah.
Žalni obred, ki je bil v openski cerkvi, je vodil župnik Žerjal, ob odprtem grobu pa sta se od pokojnika poslovila prof. Harej', v imenu Slovenske skupnosti, in podpredsednik HPO Karlo Guštin. Žalovanju svojcev se pridružuje Primorski dnevnik.
Srečanje ob koncu sezone v gostilni Tul
Mešani zbor Primorsko iz Mačkolj postaja iz leta v leto boljši
V petek, 10. julija, se je z družabnostjo v domači gostilni Tul zaključila sezona mešanega pevskega zbora KD Primorsko iz Mačkolj. Letošnja sezona je bila že peta povrsti, odkar so pri društvu Primorsko osnovali zbor, ki iz leta v leto izboljšuje kakovost svojega petja in je trenutno med tistimi zbori v Bregu, ki lahko najbolj dostojno zastopajo občino Dolina doma in na tujem. V komaj minuli sezoni je zbor imel štirinajst nastopov, med najvažnejše in najuspešnejše pa lahko zabeležimo tiste, ki so bili povezani z gostovanji. Od teh bi posebej omenili navezavo stikov in izmenjavo nastopov s KUD in istoimenskim moškim zborom Ivo Štruc iz Slovenjskih Konjic, prijeten in umetniško prepričljiv nastop v Šentvidu pri Stični (s ponsrečenim prenočevanjem) in pa nastop na 8. Koprskih srečanjih, ki so ga na Titovem trgu organizirale Skupnost Italijanov in družbeno-politične, kulturne in športne organizacije Kopra; prav od
tega večera so mačkoljanske pevke in pevci odnesli zelo prijeten vtis.
V	teku sezone je zbor sodeloval tudi na reviji Primorska poje, na raznih komemoracijah, rade volje pa se je odzval tudi vabilom sosednjih društev v občini ter v okolici Trsta.
V	zaključnem nagovoru na družabnem večeru se je predsednik zbora David Stepančič toplo zahvalil vsem, ki so se med sezono trudili, še posebno pa pevkam iz bližnjih krajev, ki pomgajo zboru, ter požrtvovalnemu in zagnanemu pevovodji Antonu Balohu, ki bo tudi naslednjo sezono vestno na krmilu zbora. Pevke inpevci mešanega zbora Primorsko iz Mačkolj se bodo zopet zbrali v začetku septembra, da bi se dobro pripravili na prvo srečanje štirih zborov v Dvorih nad Izolo, ki naj bi postalo tradicionalno in se odvijalo vsako leto v drugem kraju tostran in onstran meje.
Delovno leto KD Primorsko pa se bo zaključilo s šagro, ki bo v gozdičku nad Mačkoljami od 24. do 27. julija, (ris)
MAJDA in RADO
Danes, ko je to veliko slavje, vama s polnimi kozarci kličemo »Na zdravje!«. S pesmijo vama voščimo srečo in razumevanja polno vrečo.
KD Rdeča zvezda
Danes si bosta obljubila večno zvestobo
MAJDA LEGIŠA in RADO MILIČ
Najlepše čestitke jima izreka
Godbeno društvo Nabrežina
čestitke
Maturantki MILENI ŽERJAL čestitamo za dober uspeh na trgovskem tehničnem zavodu Ž. Zois ter ji želimo obilo nadaljnjih uspehov. Teta Vilma, stric Pepi, Boris, Savica, Neda, Dorjan ter sestrična Edvina z družino.
Za uspešno opravljeno maturo čestita MILENI ŽERJAL nono Avguštin, očka, mama in sestra Ksenija.
Danes si obljubita zvestobo MAJDA in RADO. Obilo sreče jima želijo nona Cecilija in vsi Fabčevi.
MAJDI in RADOTU vse naj, naj, naj... v šaleškem brlogu želijo vsi strici.
prispevki
Namesto cvetja na grob Emila Guština daruje družina Purič (Repen 97) 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
,V isti namen darujejo Stano Škabar z družino (Repen 78) 15.000 lir, Avguštin Cok 2.200 lir, Francka Kalc 20.000 lir in Ivan (Sv. Ivan) 100.000 lir.
Namesto cvetja na grob Dušana Grilanca darujejo Olga in Vinko 10.000 lir, Elda in Ninko 20.000 lir, Verica in Milan '10.000 lir ter Romana in Egon 10.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Majde Sever por. Lovriha darujejo Lidija, Nela, Dora, Nerina in Silva 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na' Nellino mamo Giovanno Savron-Sodomaco darujeta Giordano in Mirka Crisma (Domjo 121) 20.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Avguštine Švab daruje družina Češarek (Ljubljana)
20.000	din za KD V. Vodnik - Dolina.
Ob 7. obletnici smrti Karla Križmanči-ča darujejo žena Antonija, sin Silvano in hči Boža z družinama 50.000 lir za SKD Skala - Gropada.
V	spomin na predragega in nepozabnega Igorja darujejo nona Ližeta ter strica Livio in Atiljo 50.000 lir za Mladinski krožek Nabrežina.
V	spomin na Roberta Puntarja daruje družina Milkovič (Križ 5_3) 25.000 lir za ŠD Vesna in 25.000 lir ža ŠD Mladina.
V	drag spomin na Igorja daruje Vida Gerlanc-Mennucci 10.000 lir za Mladinski krožek Nabrežina.
Ob rojstnem dnevu none Marije Regent vd. Gerlanc daruje Sonja 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontove-lu.
Josip Regent daruje 30.000 lir v isti namen.
V	veseli družbi in ob prazniku svojcev darujeta Alfred Dane v in Mario Conti
30.000	lir za ŠD Kontovel.
Ob 18. obletnici smrti dragega očeta Rada Rauberja darujeta Jasna in Nataša
20.000	lir za Sklad M. Čuk in 20.000 lir za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Roberta Pun-.tarja darujeta Nidija in Renato 20.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na Angela Križmančiča darujejo prijatelji 25.000 lir za KD Lipa in
25.000	lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Marijo Brajkovič daruje Roža Česar 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Edvinove mame Avguštine daruje Šilvana Malalan
15.000	lir za KD V. Vodnik.
V	počastitev spomina drage sestre in tete Avguštine Švab darujejo Dora, Nori in družina 100.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grobove Avguštine Barut vd. Švab, mame Marina Dovgana in Roberta Puntarja daruje Dušan Košuta z družino 15.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Doline, 15.000 lir za KD Škamperle in 15.000 lir za vzdrževanje doma A. Sirk.
V	spomin na Avguštine Švab darujeta Mira in Ignacij Ota 20.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na Avguštine Švab daruje Josipina Ota 20.000 lir v isti namen.
V	spomin na Anico Caharijo daruje Zora Kocman 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	počastitev spomina pok. Avguštine Švab daruje Marija Ražem 50.000 lir za moški pevski zbor V. Vodnik iz Doline.
V	spomin na Stankinega očeta Milana Sosiča darujejo učitelji COŠ S. Gruden Šempolaj-Slivno 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob inž. Milana Sosiča daruje družina Čvelbar 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ivanko Širok daruje Danica Mihočič 30.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
Namesto cvetja na grob drage sestrične Avguštine Barut darujeta Draga in Meri 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Anico Caharijo daruje Milka Budin 10.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na pridnega, prijaznega in dobrega Igorja Caharijo daruje Ivanka Lupine 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
18. in 19. julija v Zgoniku
FESTIVAL
KOMUNISTIČNEGA TISKA
Danes, 18. t. m.:
ob 17. uri otvoritev, ob 19.30 nastop folklorne skupine LADO iz Zagreba, ob 21. uri ples z ansamblom Spomin.
Jutri, 19. t. m.:
ob 10. uri mladinski slikarski ex tempore in turnir v briškoli, ob 18.30 koncert godbe na pihala iz Turriaca, ob 19.30 politično srečanje, ob 21. uri ples z ansamblom L. Furlan.
vabi na večerno
VESELICO OB MORJU
danes, 18. in jutri 19. julija
pri TPK Sirena v Barkovljah. Na voljo osvežilna kapljica in okusne jedi: Igra ansambel TAIMS.
_________gledališča____________
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
Danes, 18. t. m., ob 20.30 premiera Be-natzkejeve operete PRI BELEM KONJIČKU. Nastopajo: Jadranka Jovanovič, Eros Pagni, Elio Crovetto, Nicoletta Cu-riel, Giordana Mascagni, Riccardo Peroni, Valerio Granzioli. Dirigent Janos Sandor, režiser Filippo Crivelli. Ponovitev jutri, 19. t. m., ob 18. uri.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 18. julija
MIROSLAV
Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.17 - Luna vzide ob
24.29	in zatone ob 14.25.
Jutri, NEDELJA, 19. julija
ZLATA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.00 najvišje -1 cm, ob 8.31 najnižje -21 cm, ob 16.10 najvišje 33 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
26,5	stopinje, zračni tlak 1007,9 mb narašča, veter 12 kilometrov na uro severovzhodnik, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Roberto De Martino, Luca Crepaldi in Mathias D'Auria.
UMRLI SO: 86-letna lolanda Cacciari vd. Gniudi, 85-letni Angelo Biagi, 57-let-na Irene Scheriani por. Calzi, 91-letna Savina Bartoli vd. Suttora, 73-letna Lucia Scocchi vd. Mazzucato, 76-letna Emma Tavčar vd. Reggente, 71-letni Giovanni Wartbuechler, 74-letna Nada Pacini por. Furlani in 84-letna Elia Salvadori vd. Pe-luchetti.
OKLICI: delavec Domenico Zaccariello in delavka Agnese Ricciardi, častnik Domenico Scialla in uradnica Antonia Bu-onpane, strugar Claudio Parovel in učiteljica Valentina Crevatin, pomožni zdravstveni delavec Maurizio Principe in uradnica Annalisa Licciardi, delavec Alessandro Cubei in prodajalka Anita Si-rotich, uradnik Paolo Degrassi in medicinska sestra Patrizia Radivo, uradnik Giuseppe DelVOste in uradnica Marina Fonda, upokojenec Silvano Petrinka in gospodinja Flavia Torre, obrtnik Andrea Varnerin in vzgojiteljica Donatella Bartoli, upokojenec Arnolfo Berretti in upokojenka Nora Della Torre, agent javne varnosti Renato Gerin in zobna asistentka Patriza Novak, električar Maurizio Corona in uradnica Daniela Rubino, mehanik Fulvio Bisiani in prodajalka Cin-.zia Brandolin, uradnik Paolo Movia in uradnica Adriana Decorti, šofer Gian-franco Doz in brezposelna Rita Gherdol, upokojenec Alfredo Verbacci in uradnica Elena Marcon, podčastnik finančne straže Pietro Donato Esposito in gospodinja Filomena Gallo, kirurg Vinicio Ambrosi in študentka Igea Sartori ter finančni izvedenec Vittorio Tripputi in farmacevtka Catherine Elisabeth Debru-ge.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do sobote,
18. julija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Cvetličarna ŠVAGELJ
je prenovila prostore na Opčinah - Proseška 33.
ANICA in MARCELO vabita vse prijatelje, znance, sosesko in cenjene odjemalce z obeh strani meje na otvoritev, ki bo danes, 18. julija, ob 17. uri.
Ne zamudite!
razstave
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
izleti
Sekcija PSI Dolina organizira dvodnevni izlet v Avstrijo — Gradec 5. in 6. septembra 1987. Vpisuje Klavdij Kofol, tel. 228425 v večernih urah do 20. julija. SPDT prireja v soboto jn nedeljo, 25. in 26. t. m., dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili v skupino Schiara v Dolomitih za izkušene planince. Izlet vodi Angelo Kermec, pri katerem lahko dobite tudi vse inlormacije (tel. 44016 ob večernih urah).
razna obvestila
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.30 Mona Lisa, dram., V.B. 1986; r. Neil Jordan; i. Bob Hoskinš, Michael Caine, Cathy Tvson, □
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15, II bambino d’oro, fant., ZDA 1986, 93’; r. Michael Ritchie; i. Eddy Murphy, Charles Dance.
EKCELSIOR II - 19.45, 21.45 Pericolosa-mente insieme, dram., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Debra Winger, Robert Redford.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Black Jack, kom., ZDA 1986, 100'; r. R. M. Richards; i. Burt Reynolds, Peter Mac-Nicol.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Ore 13: dopo il massacro la caccia, dram., ZDA 1987; r. S. Gvllenhaal; i. T. CNe-al, I. Čara, P. Fonda, G. Murdock.
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Telefone rosso, i: Dona Staller, □□
EDEN - 16.00, 22.00 Teenage games (Gi-ochi erotici delle studentesse), porn., □ □
PENICE - 18.30, 22.15 Compagni miei atto L, kom., Fr. 1987; r. J. M. Poire; i. Ph. Noiret, Ch. Clavier, M. Lamotte.
KD F. Prešeren iz Boljunca prireja štiridnevni RAZISKOVALNI TABOR za dijake nižje srednje šole dolinske občine. Tabor bo v Boljuncu in se bo pričel 24. avgusta t. 1. Informacije in vpisovanje, tel. 228438 in 228729 od 13. do 14. ure do 20. julija. -
Uradi SKGZ poslujejo v juliju in avgustu s sledečim urnikom: ponedeljek -petek od 8. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.30.
Slovenska zamejska skavtska organizacija sporoča, da se bo TABOR B za vejo izvidnikov in vodnic vršil v Cerovem Logu pri Šentjerneju na Dolenjskem od 20. julija do 3. avgusta. Odhod izpred železniške postaje v Sežani ob 7. uri. Zbiranje ob 6.45. Uro povratka bomo sporočili naknadno. Obiski samo v nedeljo, 26. julija.
_________mali oglasi______________
STANOVANJE v središču mesta prodam zasebniku. Tel. 0481/85302 med 17. in ■ 19. uro.
CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča cenjene kliente, da bo trgovina zaprta od 20. julija do 17. avgusta. AVTOMOBIL ALFA G TV v odličnem stanju, edini lastnik, prodam. Tel. 0481/85302.
PRODAM vespo PX 150 v odličnem stanju. Tel. 761819 od 7.30 do 14.30. ODDAJAM prikolico, ki je v Fiesi pri Piranu. Tel. 226445.
PRODAM wolksvagen passat L, fam„ letnik december 1978 v dobrem stanju. Tel. 227284.
STAR UPOKOJENEC išče žensko za oskrbo. Nudi bivališče in možnost podedovanja. Tel. 040/211213.
AVTO peugeot 304, break, fam., 1.120 kub. v odličnem stanju prodam. Tel. 51837.
OSMICO je odprl Romano Purič v Rep-nu št. 13.
NOV COMMODORE 64 z registratorjem in 2 kasetama prodam. Tel. 220430.
V DOBERDOBU kupim hišo ali zazidljivo parcelo. Tel. 0481/711867.
OSMICO je v Samatorci št. 8 odprl Ivo. OSMICO ima odprto v Saležu Herman Škrlj.
OSMICO odpre danes Ivan Terčon v Mavhinjah št. 42. Toči belo in črno vino, poskrbljeno je tudi za prigrizek.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 China Blue, dram., ZDA 1984, 106'; r. Ken Russell; i. Kathleen Turner, Anthony Perkins, □
MIGNON - 16.00, 22.15 La carica del 101, ris., ZDA 1961, 80'; r. Hamilton Luske, Clyde Geronimi; prod. Walt Disney.
EKCELSIOR I - 18.30, 22.15 Shining, srh., ZDA 1980, 120'; r. Stanley Kubnck; i. Jack Nicholson, Shelley Duvall, □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Grosso guaio a Chinatovvn, fant., ZDA 1986, 99'; r. John Carpenter; i. Kim Cattral, Kurt Russel.
LUMIERE FICE - 19.45, 22.00 Rocky IV, dram., ZDA 1985, 9T; r. Svlvester Stal-lone; i. S. Stallone, Dolph Lundgren. VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi dopusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Paroslsmo erotico,
porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
OPREMA
GOSTINSKIH OBRATOV
TRST
Miramarski drevored 31/c - Tel.: 422668
MARENO KUHINJSKA OPREMA
VENTILATORJI
TK
Izšla bo
ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE
Celovita podoba slovenske preteklosti in sedanjosti v 13 knjigah.
Naročite jo v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 732487
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
Obv. občini 10.7.1987
Z Gershwinom od popevke do opere
Georgu Gershwinu (na sliki so njegove roke), poklanja RAI 3 ob obletnici smrti dve oddaji s sodelovanjem Leonarda Bernsteina, Mihaila Baryshnikova in Michaela Tilsona Thomasa: Od Tin Pan Alleya do Carnegie Halla (jutri ob 21.30) in Od Amerikanca v Parizu do Porgyja in Bess (26. 7.).
Sobota 20.15 RAI 3 The Electronic Labyrinth THX 1138 nedelja 20.30 Telepadova ■ Qua la mano Picchiatello (kom.) ponedeljek 23.45 Italia 1 Chiamami Aquila (kom.) torek 20.30 Rete 4
Quel treno per Yuma (vestern) sreda 20.00 RTV-Lj Naš človek (dram.) sreda 20.30 Rete 4 Pioggia (dram.) četrtek 20.30 Italia 1
II malato immaginario (kom.) petek 23.50 Rai 2 Sweet Charity (kom.)
glasba
sobota 11.25 RAI 2 Poklon Ravelu sobota 22.45 RAI 2 Koncert Neila Vounga nedelja 21.30 RAI 3
Posvečeno Georgeu Gershwinu nedelja 23.20 RAI 3 Janis Joplin v luči rocka ponedeljek 19.30 RAI 3 Dadaumpa - Ray Charles torek 20.00 RTV-Lj Opera Falstaff četrtek 22.20 RAI 1 _
Gilbert Becaud - Življenje za glasbo , petek 20.30 TV-Kp Brahmsove simfonije petek 22.00 RTV-Lj Pop delavnica 87
šport
sobota 15.30 RTV-Lj; 16.45 in 17.25 RAI 3; 16.00, 18.00, 18.30, 20.00, 22.00, 23.00 TV-Kp nedelja 16.45 RAI 3; 16.00 in 20.00 RTV-Lj; 16.00, 20.00 in 22.00 TV-Kp Univerziada 87
nedelja 11.10, 13.25, 14.45 RAI 3 Motociklizem v Le Mansu ponedeljek 15.30, torek 13.30, sreda 12.30 in 15.30, četrtek 15.30. petek 16.00 RAI 3 Tour de France
ponedeljek 0.10, torek 0.30, sreda 22.50, petek 0.15 RAI 1; četrtek 23.50 RAI 2 Svetovno prvenstvo v sabljanju sreda 20.30 RAI 2 Atletika Golden Gala petek 15.30 RAI 1
Tenis Italija-Koreja za Davisov pokal
ali
sobota 12.05 RAI 1
Balet Rolanda Petita iz Marseilla sobota 19.00 RTV-Lj Knjiga Matjaža Kmecla torek 23.10 RAI 3
The Makins of Thriller (dok.) sreda 16.45 RTV-Lj
Past (lutkovna predstava)


m
LJJ
.oj.
ro
-Q
SL
'o
So
.as
<D —
E ra oi
o S!
fl
> c o — c £
</> (D ° £ IJS
I- >
m
■Z':‘
pij!!!:;:

l!!'
djjr. (i t ^ -
i
:-pi

f.....i...■(
■ I| =
■ -i
I«-


italijanska televizija
RAI ji________________________
11.25	Tečaj francoskega jezika
11.55	Vreme in (12.00) dnevnik
12.05	Baletna predstava: Le chat botte (koreografija Rolanda Petita na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, nastopa Ballet National de Marseille, solisti Patrick Dupont, Dominigue Khalfouni, Jean-Pi-erre Aviotte)
13.30	Dnevnik
14.00	Film: La tigre profumata alla dinamita (vestern, Fr. 1966, r. Claude Chabrol, i. Roger Hanin
15.25	Dokum.: L'opera selvaggia
16.20	Nanizanka: L amico Gipsy
16.45	Risanke: Grisu il draghetto
17.00	Glasbena oddaja: II sabato dello Zecchino
18.10	Nabožna rubrika
18.40	Nadaljevanka: II paria (5. del)
19.50	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Ganzonissime
22.20	Dnevnik
22.30	Film: Labra rosse (kom., It.-Fr. 1960, r: Giuseppe Bennati, i. Gabriele Ferzetti)
0.10 Dnevnik
RAI 2_________________________
10.40	Aktualna oddaja: Evropski dnevi
11.25	Komorni koncert: Poklon Ravelu s pianistko Mariso Candeloro (Habanera, Sonatiria, Valses nobles et sentimentales, Albora-da del gracioso),
12.10	Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.35	Nanizanka: Saranno famosi!
14.25	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dok., risanka, nanizanka
16.40	Film: Non mi muovo (kom., It. 1943, r. Giorgio Simonelli, i. Edoardo in Peppino De Filippo)
17.50	Rubrika z ^Barbaro Bouchet
18.25	Dnevnik. Šport
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik vesti in šport
20.30	Film: 40.000 dollari per non mo-rire (dram., ZDA 1974, r. Karel Reisz, i. James Caan)
22.15	Dnevnik
22.30	Šport: jahanje (prenos iz Rima)
22.45	Koncert: Neil Young Live
23.40	Dnevnik - kratke vesti
23.55	Dnevnik. Šport)
RAI 3
17.25	Univerziada '87 (neposredni prenos iz Zagreba)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Glasbena oddaja: La rosa di Lig-nano (1. del glasbenega srečanja petih narodov v občinski Areni v Lignanu; Italijo predstavljajo Umberto Tozzi, Raf, Fiordaliso in Witz Orchestra, povezovalec Peppi Franzelin)
20.15	Kratki film: The electronic La-,byrinth THX 1138 (r. George Lucas)
20.30	Gledališka oddaja: Ploskanje - Iz albuma velikega igralca' Mema Benassija (2. del)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	TV film: Berlin Alexanderplatz -Una martellata in testa pub feri-re 1' anima (3. od 14 delov, r. Rainer Maria Fassbinder, i. Giinter Lamprecht)
22.50	Dnevnik
23.00	Film: Tokyo-Ga (dok., ZRN-ZDA 1985, r. Wim Wenders, i. Wim Wenders, Werner Herzog)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA__
•	____________________________________________________________________________________i
RTV Ljubljana________________
14.25	Poročila
14.30	Otroška oddaja: Znak (prod. TV Sarajevo, ponovitev 2. deja)
15.00	Dokumentarna serija: Španska državljanska vojna (7. del)
15.30	Univerziada 87: veslanje (neposredni prenos iz Zagreba)
17.25	Film: Krištof Kolumb (zgod., VB 1949, r. David Mac Donald, i. Frederick March, Florence El-dridge, Francis L. Sullivan)
19.00	Knjiga: Matjaž Kmecl nam bd v tej oddaji predstavil svojo knjigo Slovenska postna premišljevanja
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Film: Nenaden preobrat (krim., ZDA 1980, r. Donald Siegel, i. Burt Reynolds, Lesley-Anne Down, David Niven, Timothy West)
22.05	Dnevnik
22.20	Zabavna oddaja: Poletna noč, . vmes Videostrani
TV Koper
16.00	Univerziada: odbojka, vaterpolo in košarka
18.00	Univerziada 87: košarka (finale za 3. mesto)'
18.30	Univerziada 87: košarka (finale za 1. mesto)
20.00	Univerziada 87: nogomet, vmes TVD Kratke vesti
22.00	Univerziada 87: vaterpolo (finale za 1. in 3. mesto)
23.00	Univerziada 87: vsakodnevni pregled in povzetki
0.15 TVD Vsedanes
		i::!!!!;;!!!:!								
	:::		:::			Uiiiiišii:				IšiiNNNIiiiiliiiill
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče.
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Film: Copacabana Palače (kom., It: 1962, r. Steno, i. Walter Chiari, Delia Scala)
15.00	Film: Vita da cani (kom., It. 1950, r. Steno, i. Aldo Fabrizi, Gina Lollobrigida)
17.00	Nanizanke: Kate & Al-lie, 17.30 Lalbero delle mele, 18.00 Una famig-lia americana, 19.00 I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Variete: La corrida (vodi Corrado)
23.00	Koncert: Orkester milanske Scale, dir. Gary Bertini
0.45 Nanizanka: Sceriffo a NewYork
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Vidni trop-
po vicini, 12.30 Mi be-nedica Padre
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Kolby e i suoi piccoli amici, Candy Cahdy, Dastradly e Muttley, Masters
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.20	Film: La spia dai due volti (krim., ZDA 1966, L Robert Vaughn, Sen-ta Berger)
17.p0 Dokumentarec o naravi
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Nadaljevanka: Febbre damore
21.30	Nanizanka: Hotel
22.30	Rubrika iz parlamenta
23.30	Nadaljevanka: Peyton Plače
0.30 Nan.:CoolMillion
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: La strana coppia
9.00	Film: Voglio essere amata in un letto d'ot-tone (glas., ZDA, 1964, r. Charles Walters)
11.00	Nanizanke: Ralph su-permaxieroe, 12.00 L'-uomo da 6 milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
14.00	Športna oddaja: Šport Spettacolo
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Bun Bun, Cera una volta... Pollon, Il Picco-lo principe
18.00	Variete: Musiča e
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Nanizanki,:. Chicago story, 21.50 Masguera-
de
22.50	Športna oddaja: Grand Prix
0.20 Glasbena oddaja: Dee jay Beach
TELEPADOVA
12.00	Zdravniška oddaja: Terapija Ronefor
12.30	Informativna oddaja: Il Leonardo
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Šport: Catch
15.00	Športna rubrika: Baseball Week
15.30	Nanizanka
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: L'ombra di Zorro (pust., 1962, r. Joaguin
Luis Romero Mar-chent, i. Frank Latimo-re, Maria Lux Galicia)
22.30	Film: Spasmo (dram., It. 1974, r. Umberto Lenzi, i. Robert Hoff-’ man, Suzy Kendall)
24.00	Film: Che fine ha fatto Joy .Morgan (krim., 1981, r. John L. Moxey, i. Robert Culp)
TELEFRIULI_________
12.00	Nanizanki: Scacco matto, 13.00 La piccola Margie
13.30	Nadaljevanka: Cavalli selvaggi
15.00	Nanizanka: Big foot
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Brothers and sisters
20.30	Film: Girandola (kom., 1978, r. Mark Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Rogers)
22.30	Dnevnik
23.30	Nads: La freccia nera, nato informativna oddaja News dal mondo
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA	TELEVIZIJA		III	
RAI 1		RAI 2		RAI 3
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja: Praznični dan
12.15	Ekološka oddaja: Linea verde
13.30	Dnevnik - vesti
13-55 Vesti in igre: Fortunissima
14.00	Film: La tempesta (pust, It. 1958, r. Alberto Lattuada, i. Silvana mangano, Van Heflin)
16.00	Nanizanka: Robin Hood - Le spade di Wayland
17.45	TV film: La legge (r. John Bad-ham, i. Judd Hirsh, John Beck)
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Tenera e la notte (F. S. Fitzgerald, scenografija Dennis Potter, r. Robert Knights, i. Peter Strauss, Mary Steenbur-gen, zadnji del)
22.25	Glasbena oddaja: Hit-Parade
23.15	Športna nedelja s prenosom svetovnega prvenstva v sabljanju (iz Švice)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Ob podeljevanju 14. mednarodna nagrada Flaiano za literaturo, gledališče, film in televizijo
11.00	Nan.: La mia terra tra i boschi
11.25	Komični filmi: Due rulli di comi-cita (i. Harry Langdon)
11.45	Film: II misterioso Mr. Moto (krim., ZDA, 1938, r. Norman Poster, i. Peter Lorre, Mary McGuire, Henry Wilcoxon)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Nanizanka: Lasso della manica
15.10	Športni prenos: avtomobilizem
F. 3000 (prenos iz Perguse)
17.05	Film: II richiamo della foresta (pust., ZDA 1976, r. Jerry Jame-son, i. John Beck, Bernard Fres-son, John McLiam)
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.40	Vreme in.dnevnik
20.00'Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Bella d'estate
22.00	Nad.: Shaka Zulu (4. del)
22.50	Dnevnik
23.05	Rubrika: Sorgente di vita
23.30	Glasbena oddaja: Jazz danes -Srečanje z Kvintetom Nunzia Rotonda
11.10	Športni prenosi: motociklizem 125 ccm (iz Le Mansa)
13.25	Športni prenosi: motociklizem -velika nagrada Francije 125 in 250 ccm, ob 14.45 500 cc (prenos iz Le Mansa), 15.45 kolesarstvo -svetovno prvenstvo junior
16.45	Poročilo z Univerziade '87
17.45	Šport: italijansko prvenstvo v hitrostnem drsanju
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.30	Domenica goal
20.00	Zabavna oddaja: Jeans - posvečeno Rockyju Robertsu
20.30	Dokumentarna oddaja: Vojaki -Zgodbe o ljudeh v vojni
21.30	Glasbena oddaja: Gershwinova leta - Od Tin Pan Alleya do Car-negie Halla (s sodelovanjem velikih orkestrov in Leonarda Bernsteina, pianist Michael Til-son Thomas
23.05	Dnevnik - zadnje vesti
23.10	Deželne vesti
23.20	Glasbena oddaja: V luči rocka -Janis Joplin
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA_____
■Hi.....lili
RTV Ljubljana_________________
10.00	Poročila
10.05 Otroška matineja: Živ žav
10.55 Otroška oddaja: Dolga bela sled (pon. 11. dela)
11.25 Zabavna oddaja: Alpski večer 87 (1. oddaja)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
12.30 Poklici v kmetijstvu: Sin, za kmeta se boš šolal
12.50	Poročila
14.50	Nanizanka: Paganini (3. del, sovjetska in bolgarska televizija sta posneli daljši film o največjem violinistu vseh časov; RTV-Lj. nam posreduje ta dokument v obliki nanizanke, ki nam bo pri-
kazala značilne življenske etape slavnega glasbenika)
15.55 Poročila
16.00	Univerziada 87: atletika (prenos iz Zagreba)
19.24 Vreme
19.30 TV dnevnik
20.00	Univerziada 87: Zaključek (prenos iz Zagreba)
22.00	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper_____________________
16.00	Univerziada 87: maratona
20.00	Univerziada 87: zaključek
22.00	Univerziada 87: pregled in povzetki
23.00	Dokumentarec: Potovanje v svet Etruščanov
i:::::::::::::::::	::::::		mm::::::	:::::		:::	::::::::				m::::::			::::::	"						
				•m:	"		mm::		:::::	m:m:	:::::::::			mm	,		um:::::::::::	:::::::::::::::
CANALE5
8.20	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče,
10.00	Mississippi
11.00	Film: II grande campi-one (dram., ZDA 1949, r. Mark Robson, i. Kirk Douglas, Marilyn Maxwell)
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Le folli notti del dottor Jerryl (kom., ZDA 1963, r. Jerrv Le-wi's, i. J. Lewis, Stella Stevens)
15.45	Film: II molto onore-vole Mr. Pennypacker (kom., ZDA 1959, r. Henri Levin, i. Clifton Webb, Dorothi Mc Guire)
17.30	Nanizanke: Fifty Fifty,
18.30	Trauma center,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Radiči (i. Levar Burton, Ren Woods, Ben Vereen, Harry Rhodes)
22.30	Informat. oddaja: Skrivnostna Italija -Bratje iz neskončnosti
23.15	Nanizanki: Gavilan, 0.15 Scheriffo a New York
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Nan.: Gunsmoke
9.15	Film: Le pillole di Kreole (kom., It. 1960, r.
Luciano Salce, i. Nino Manfredi, Sylva Kos-cina, Vittorio De Sica)
11.15	Aktualna oddaja: Parlamente in
12.10	Nan.: Cassie & Co
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Cuore, Candy Candy, Dastardly e Muttley, Masters
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 16.00 Alla ricerca di un sogno,
16.45	Daniel Boone,
17.45	Sembra facile,
18.15	Devlin & Devlin,
19.00	College, 19.30 New York New York,
20.30	Las Vegas: Box, McCallum - Don Cur-
ry
21.45	Nad.:Coverup
22.30	Nadaljevanka: Peyton Plače (i. Mia Farrow, Ryan 0'Neal, Barbara Parkins,)
23.45	Nan.: Mod Sguad 0.45 Nanizanka: Mistery
Movies - Cool Million
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, II pianeta delle 1000 avventure, Dungeons and Dra-gons, Tarzan
10.00	Nanizanka: Riptide
11.00	Šport ZDA
12.00	Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari
13.00	Rubrika: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
16.00	Nanizanki: Dimensio-ne Alfa, 17.00 Manimal
18.00	Nanizanka: Automan
19.00	Risanke: Littlest, Hazard, Droids Adventu-res, Snorky
20.30	Variete: Che piacere averti qui
22.50	Nanizanke: I predatori dell idolo d'oro, 23.50 Samurai, 1.15 Hardcas-tle e McCormick
TELEPADOVA
12.00	Rubrika o trgovini in turizmu
12.30	Rubrika o prehrani
13.00	Maria Pia - aktualnosti
14.00	Tedenska rubrika: Magnetoterapija
14.30	Nadaljevanka: Capita-,ni e re
15.30	Nanizanka
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Qua la mano pic-chiatello (kom., ZDA 1984, r. Jerry Lewis, i. J. Lewis, S. Davis Jr.)
22.30	Aktualna oddaja: Pri-mo piano
23.00	Nanizanka: Spy Force
24.00	Nočni film: Detective tra le piume (pust., ZDA 1973, r. Dean Har-grove, i. Gabriel Dell, VVillGeer)
TELEFRIULI_________
11.00	Sejem: Da ali ne
12.00	Nan.: The Bold Ones
13.00	Film: Girandola (kom., ZDA 1938, i. Fred Asta-ire)
15.00	Glasbena oddaj: Musič box
18.00	Nanizanke:	Scaco
matto, 19.00 Brothers & Sisters, 19.30 La mia piccola Margie
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nanizanka: Big Foot
21.00	Športna oddaja
21.30	Nadaljevanka: Cavalli selvaggi
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
^	‘•j, a"”


iMiilii:,

it.

Illllllf1*


'' I *!
i'...
p*....
..*...
• 1


rt
o
O)
....
sll'
7:..
RAI 1_______________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Popoldanski film: Bellezze rivali (kom., ZDA 1947, r. Otto Premin-ger, i. Jeanne Crain, Linda Dar-nell, Cornel Wilde)
15.30	Risanka: Marco
16.30	Risanke: Disneyev svet
17.25	Nadaljevanka: L'enigma delle dne sorelle
18.30	Variete: Portomatto (2. del)
19.50	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La caduta delLimpero romanc (zgod., ZDA 1964, r. Antho-ny Mann, i. Sofia Loren, Stephen Boyd)
22.30	Dnevnik
22.40	La caduta delLimpero romano (Zdel)
23.35	Glasbena oddaja: Poletni rock -Francesco de Gregori
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Šport: svetovno prvenstvo v sabljanju - finale posameznikov
RAI 2_________________________
11.55	Risanke: La classe del professor Thorpe
12.05	Nadaljevanka: Cingue ragazze a Parigi r. Serge Korber, 1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi - La fine deli infanzia
14.20	Zabavna^oddaja: Arcobaleno, dokumentarec Gli animali del sole, risanka Dick Tracy, nanizanka Blondie
16.40	Film: Tom Dollar (krim., Fr., 1967, r. Frank Fede, i. Maurice Poli, Giorgia Moll)
18.25	Dnevnik. Šport
18.40	Nanizanka: Perry Mason - L' ul-tima partita
19.30	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Tur. rubrika: Sereno variabile
22.30	Dnevnik
22.45	Nanizanka: Poliziotti alle Hawai - La febbre del gioco
23.35	Dnevnik - kratke vesti
23.50	Nočni film: Rock Machine (kom., ZDA 1980, r. Taylor Hackford, i. Ray Sharkey, Tovak Feldshut)
		
iiiiiiii	ii!	
RAI 3_________________________
15.30	Šport: kolesarstvo - Tour de France, etapa Valreas-Villard de Lans (evrovizijski prenos)
16.30	Šport: Beach volley
17.00	Univerziada '87: komentarji in posnetki
19.00	Dnevnik
19.30	Glasbena oddaja: Dadaumpa -Ray Charles
20.00	fzobraževalno-športna oddaja: Veter v rokah - tečaj jadralnih desk, Z jadrom naprej (1. del, prip. Susanne Paschern in Ern-stfried Prade)
20.30	Nanizanka: I professionals -Flash-back
21.30	Dnevnik
21.45	Športna oddaja: Prvaki - Najlepše nogometne tekme našega življenja (tekma Milan-Benfica od 22. 5. 1963 s komentarjem Gian-. nija Minaja, rež. Maria Madda-lena Yon)
24.00	Zabavna oddaja: Planetario - Pogled v poletne zvezde
0.05 Dnevnik 0.20 Deželne vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Hjjj

RTV Ljubljana________________
18.10	Šola tenisa (S.oddaja)
18.30	Poročila
18.35	Otroška nanizanka: Radovedni taček - Zmaj
18.50	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet (3.del)
18.55	Vzgojna oddaja: Sedem stopnic do glasbe (skladatelj Dane Škerl je prelil v glasbeno pravljico zgodbo Marje Cerkovnikove o tem, kako lahko pameten dogovor in združene moči pomagajo k skupnemu uspehu, režiser Miro Pribela pa ji je dal končno televizijsko podobo)
19.10	Risanka
19.24	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Čigav otrok (po istoimenskem romanu Colina Ducka in Martna Thomasa, r. lan Barry, i. Angela Punch-McGregor, Drew Forstythe, Peter Curtin, 3. del)
20.50	Aktualnosti: Omizje
22.30	Dnevnik
22.45	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato Videostrani
TV Koper_____________________
17.00	Otroški program: Risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Vgronica
20.30	Film: Diario di un Italiano
(dram., r. Sergio Capogna, i. Donatello, Alida Valli, Silvano Tranguilli)
22.10	TVD vse danes
22.25	Dokumentarna oddaja: La gran-de epogue (avtor Folco Ouilici)
23.45	Nanizanka: Hazell
			••Ii:1	i;;:::::	,				i			1 •« i		,	
[	IšJ? ni K	1	il:			iiiiiiii		:: ::				ii::!!:!::!;:		!!	
CANALE 5____________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Aliče,
10.00	Aspettando il do-mani, 10.30 General Hospital, 11.00 Arci-baldo, 11.30 Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljev.: Sentieri
14.30	Film: 11 capitano della Legione (kom., Fr. 1957, r. Jean Boyer, i. Fernandel, Pasguali Armontel, Nadia Gray)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Film: Don Camillo Monsignore... ma non troppo (kom., It. 1960, r. Carmine Gallone, i. Fernandel, Gino Cer-vi)
22.45	Nanizanka: Attenti a guei due
23.30	Šport: golf
0.45 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-
riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Candy Candy, Dastardly e Muttley, Masters -»
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nan.: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: fl santo, 18.30- Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: La meravigliosa Angelica (pust., Fr,-ZRN 1965, r. Bernard Borderie, i. Michele Mercier)
22.30	Nanizanke: Peyton Plače, 23.30 Mod Squ-ad, 0.30 Mistery Movi-es - Madigan
ITALIA 1____________
8.30	Nan.: La strana coppia
9.00	Film: Rivista di stelle (glasb., ZDA 1947, r. George Marshall, i. G. Cooper, B. Hope)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, Ralph Super-maxieroe, 12.00 L'uo-mo da 6 milioni di dol-lari, 13.00 Hardcastle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jayBeach
15.00	Nanizani^: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman show, Flo la piccola Robinson, Pollon, Il piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nadaljevanka: Alla
conguista del West
22.10	Variete: Maratona del Lupo (1. del)
23.45	Film: Chiamami Agui-la (kom., ZDA 1981, r. Michael Apted, i. J. Belushi, Blair Brown)
1.45	Maratona del Lupo (2.del)
_____TELEPADOVA_________
13.00	Risanki: Godam - Co-nan
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Una canaglia da abbattere (krim., Kan.
1982, r. Less Rose, i. T. Curtis, R. Delbert)
22.30	Šport: Catčh
23.30	Nanizanka: California Fever
0.30 Film: Pili veloci del vento (vestern, ZDA 1969, r. William N. Witney, i. Dan Bloc-ker, Lorne Greene)
TELEFRIULI_________
13.00	Nad.: Che fare?
14.30	Nanizanki: La piccola Margie, 15.00 Brothers & Sisters
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Variete: Tastomatto
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: Rac-conti di mare
22.00	Nanizanka: Big foot
22.30	Dnevnik
23.30	Zdravniška rubrika: Trentare
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEdUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.00	Športna rubrika
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika
23.15	Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi
23.55	Športna rubrika (pon.)


RAI 1________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik	^
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Popoldanski film: Fra le tue braccia (kom., ZDA, 1946, r. Ernst Lubitsch, i. Jennifer Jones, Charles Boyer)
15.35	Risanka: Marco
16.35	Risanka: Bisneyev svet
17.25	Nadaljevanka: Uenigma delle due sorelle. (2.del)
18.30	Variete: Portomatto
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: Ouarkov svet
21.25	Nad.:. La principessa Daisy (r. Waris Hussein, i. Lindsay Wag-ner, Paul Michael Glaser)
22.25	Dnevnik
22.35	La principessa Daisy (2. del)
23.10	Gledališka oddaja: Neapelj prej
in potem - Klasični Neapelj (iz Gledališča Metropolitan, 1. del) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Sabljanje: svetovno prvenstvo, finale moški
RAI 2
11.55	Risanke
12.05	Nadaljevanka: Cinque ragazze a Parigi (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi -Una stella di gualita
14.20	Zabavna odd.: Arcobaleno, vmes dok. Misteri del profondo blu, ris. Dick Tracy, nan. Blondie
16.40	Film: Saadia (dram., ZDA, 1954, r. Albert Lewin, i. Cornel Wilde, Mel Ferrer)
18.15	Oddaja iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Professione pericolo (kom., ZDA, 1981, r. Richard Rush, i. Peter OToole, Steve Railsback, Barbara Hershey)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Nan.: Poliziotti alle Hawaii
23.45	Nočni film: Sabotaggio (krim., VB 1936, r. Alfred Hitchcock, i. Sylvia Sidney, Oskar Homolka, D. Tester)
RAI 3_________________________
13.30	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Villard De Lans-L'Alpe d'-Huez (evrovizijski prenos iz Francije)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik
20.00	Športno-izobraževalna oddaja: Z vetrom v rokah - Tečaj jadranja na deski, Kdo ima prednost? (2. del)
20.30	Nanizanka; I professionals - A rischio della vita (r. Benjamin Wickers, i. Gordon Jackson)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: L'uomo che uccise se stes-so (fant., VB 1974, r. Basil Dear-den, i. Roger Moore, Anton Rod-gers)
23.10	Dokumentarec: The Making of Thriller (r. John Landis, i. Michael Jackson)
23.25	Zabavna oddaja: Planetario - Pogled v poletne zvezde (r. Sandro Ouarra)
23.40	Dnevnik
23.45	Deželni dnevnik
RTV Ljubljana________________
18.35	Poročila
18.40	Otroška serija: Znak (3.del)
19.10	Risanka
19.24	Iz TV programov
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Opera: Falstaff (Giuseppe Verdi, opera v treh dejanjih; nocoj si boste lahko pred televizijskimi ekrani ogledali eno najbolj priljubljenih in komičnih del italijanskega skladatelja; besedilo zanj je med drugim napisal slavni italijanski pisatelj Arrigo Boi-to; delo je pripravil mednarodni zasebni Simfonični orkester Romanske Švice pod taktirko
Jeffrey Tatea; med igralci Rug-gero Raimondi, Alberto Rinaldi, Robert Gambill, Carmen Gonzales, rež. Luigi Proietti, kostumi Ouirino Conti, TV realizacija Michel Dami)
22.10	Dnevnik
22.25	Zabavna oddaja: Poletna noč, ob koncu atletika - Skokov memorial
TV Koper_____________________
17.00	Otroški program: II sabato dello zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45. Nadaljevanka: Veronica
20.25	Izžrebanje loterije
20.30	Film: Winchester '73 (vestern, r. Anthony Mann, i. James Ste-wart, Shelly VVinters, Tony Cur-tis, Rock Hudson)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Nadaljevanka: Spia - II caso Philby (1. del)
23.45	Rubrika z Barbaro Bouchet
CANALE5_____________
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
10.30	Nanizanke: General Hospital, 11.00 Arci-baldo, 11.30 Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Codice d'onore (vojni, ZDA 1948, r. J. Villiers Farrow, i. Alan Ladd, Donald Reed)
16.00	Nanizanke: Kate e Al-lie, 16.30Luomo di Atlantide, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 Una famiglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Nan.: Falcon Crest
22.30	Rubrika: Forum
23.10	Aktualno:	Človek
znanstvenik (s Costan-zom in Silvestrijem)
23.55	Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere
12.00	Nanizanka: Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Candy Candy, Dastardly e Muttley, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Quel treno per Yuma (vestern, ZDA 1957, r. Delmer Daves, i. Glenn Ford, Van Heflin, Felicia Farr)
22.10	Nanizake: Peyton Pia ce, 23.10 Mod Sguad, 0.10 Mistery Movies -madigan, 1.30 Ironside
ITALIA 1_____________
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Perdono (glasbeni, It. 1966, r. Ettore Fizzarotti, i. Caterina Caselli, Fabrizio Mo-• roni)
11.00	Nanizanke: Ralph Su-permaxieroe, 12.00 L'-uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gar.y Coleman, Bun Bun, Cera una volta, Il piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Nanizanke: Stazione di polizia, 21.30 Mike Hammer, 22.30 Troppo forte, 23.00 Fronto soc-corso, 23.30 Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.30 Hadcastle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.00	Professione pellicciaia
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto sghso
20.30	Film: California 436 (pust., ZDA 1978, r. Da-
vid Carradine, i. David Carradine, Čhipper Chadbourne)
22.30	Nad.:SpyForce
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: L'alba dei falsi dei (dram., It.-ZRN 1978, r. Duccio Tessari)
TELEFRIUU
12.30	Nanizanki: La mia pic-cola Margie, 13.00 Brother & Sisters
13.30	Nadaljevanka: La bi-ondina
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Che fare?
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika: Moda in motorji
22.30	Dnevnik
23.30	Dražba
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO

■ :





ll,.

	

P-::

liiilaH::.:*


: .

(O
m
co
co
(O
f-
o
o
v

ra
k
on

S fS
lil*
iM
3 fSS
I 5
I|| Pl
m
Us
?fl
Hi Ir
Ul
<
O
N
Ul
Z
>N

s|b«„
Ir

"" ''-»i- *■
‘"'"Tl r.


%


k
1 _
■.......................................
ms
:
IH


RAI 1 _______________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute
14.00	Film: Desiderio - Canaglie di lusso (kom., ZDA, 1936, r. Frank Borzage, i. Marlene Dietrich, Gary Cooper)
15.35	Risanka: Marco, Pepe e il Puma, Tre gemelle
16.30	Risanka: Disneyev svet - La mia famiglia e un serraglio
17.15	Aktualnosti: Danes v parlamentu
17.25	Nadaljevanka: L'enigma delle due sorelle
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Facciaffittasi
21.35	Glasbena oddaja: Festival lahke glasbe Piano Bar
22.25	Dnevnik
22.35	Glasbena oddaja: Poletni rock -Sting
22.50	Športna sreda
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
11.55	Risanke
12.05	Nadaljevanka: Cingue ragazze a Parigi
13.00	Dnevnik - gb trinajstih
13.25	Dnevnik - Šport
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o rastlinah, risanka Dick Tracy in nanizanka Blondie
16.35	Film: Erik il vichingo (pust., It. 1965, r. mario Caiano, i. Gordcn Mitchell, Giuliano Gemma)
18.15	Oddaja iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason - Alghe marine
19.30	Dnevnik in vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Šport: Atletika - Golden Gala
22.30	Dnevnik
22.45	Nanizanka: Poliziotti alle Ha-waii - New York contro Cicago
23.25	Dnevnik - kratke vesti
23.50	Film: La moglie nuova (dram., Fr. 1970, r. Michel Worms,i. Mamice Ronet, Sylva Koscina)
RAI 3_________________________
12.30	Kolesarstvo: Tom de France (evrovizijski prenos)
15.30	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Bourg D'Oisans-La Plag-ner (evrovizijski prenos)
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
19.30	Zabavni spored: Speciale Dada-umpa - I Nomadi
20.00	Športno-izobraževalna oddaja: Z vetrom v rokah - Tečaj jadranja na deski, Šport ali igra za vse (3. del, pripravila Susanne Paschen inErnstfried Prade)
20.30	Nanizanka: 1 professionals - Ber-saglio mobile
21.30	Dnevnik
21.45	Film: Lhmpiegato (kom., It. 1959, r. Gianni Puccini, i. Nino Manfredi, Eleonora Rossi Drago, Anna Maria Ferrero)
23.35	Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (ured. Giangi Poli, r. Sandra Quarra)
23.50	Dnevnik
23.55	Deželne vesti
RTV Ljubljana__________________
10.00	Poročila
10.05	Festival Kurirček (2.oddaja)
10.20	Slovenski oktet v Postojnski jami
10.50	Risanka: Drugačna Sneguljčica (madžarski risani film)
16.40	Poročila
16.45	Predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana: Past (živalska pravljica nam pripoveduje o treh domačih živali, ki morajo zapustiti hišo in se zateči v gozd, kjer gospodari močni Tiger; le-ta se ujame v past in človek, ki gre mimo, ga reši; nehvaležni Tiger ga hoče požreti...)
17.35	Mladinski film: Kdor se boji,
zbeži
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Film tedna: Naš človek (Slovenija 1985, r. Jože Pogačnik, i. Boris Juh, Miranda Caharija, Aleš Valič, Ivo Ban)
21.30	Mednarodna obzorja
22.15	Dnevnik
22.30	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper
17.00	Otroški program: Risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadajevanka: Veronica
20.30	Film: Kozara, 1'ultimo comando
(r. Vejjko Bulajič, i. Bert Sotlar, Bata Živojinovič, Milena Dravič)
22.10	TVD Vse danes
22.25	Univerziada: splošni povzetek
silil!		■lili	us	fflffllffl			llliSI		'
CANALE5____________
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30
. General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Su e giu per le scale (kom., V.B. 1959, r. Ralph Thomas, i. Anne Heywood, Michael Craig)
16.30	L uomo di Atlantide,
17.30	L albero delle mele, 18.00 Una famiglia americana, 19.00 I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Film: Ne onore ne glo-ria (vojni, ZDA 1966, r. Mark Robson, i. A. Qu-inn, A. Delon, G. Segal)
22.30	Znanstvena oddaja: Big Bang Estate (vodi Jas Gawronsky)
24.00	Nanizanki: Fifty Fifty,
1.00	Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00
Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Cuore, Candy Candy, Dustar-dly & Muttley, Mas-ters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira ilmondo
16.15	Nan.J giorni di Brian
17.00	Dokumentarec o naravi ■.
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York, New York
20.30	Film: Pioggia (dram., ZDA 1953, r. Curtis Bernhardt, i. Rita Hay-worth, Jose Ferrer, Charles Bronson)
22.10	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.30	Nan.: Mod Sguad 0.10 Nanizanki: Mistery
Movies - Madigan,
1.30	Ironside
ITALIA 1
8.30	Nanizanak: La strana coppia
9.00	Film: La duchessa del-1'Idaho (glas., ZDA 1950, r. Robert Z. Leo-nard, i. Esther Willi-ams, Van Johnson)
10.30	Nanizanke:-Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph su-
permaxieroe, 12.00 L'-uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Flo la piccola Robinson, Il piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nanizanki: A Team,
21.30	Riptide
22.30	Glasbena oddaja: Be bopalula
23.30	Nanizanke: Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.30 Hardcastle e McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanke: Godam, Co-nan
14.00	Nadaljevanki: Happy End, 15.00 Signore e padrone
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: L uomo dagli oc-chi di ghiaccio (dram., It. 1971, r. Alberto De Martino, i. Barbara Bo-uchet, Antonio Sabata)
22.30	Film: Coffy il giustizi-ere nero (dram., ZDA 1973, r. Jack Hill, i. Pam Grien, Brooekr Bradshaw)
24.00	Film: Mal d’Africa (dok., It. 1967, r. Stanis Nievo)
TELEFRIULI
13.30	Nad.: La freccia nera
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: La biondina
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Big Foot
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle ventitre
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
|
	
RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute.
14.00	Film: Partita a quattro (kom., ZDA 1933, r. Ernst Lubitsch, i. Gary Coop.er, Fredrich March)
15.35	Košarka: Italija-Taipei, svetovno prvenstvo jr
16.30	Risanka: Disneyev svet
17.15	Danes v parlamentu
17.25	Nadaljevanka: L'enigma delle due sorelle
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Bellezze in bicicletta (kom., It. 1951, r. Carlo Campo-galiani, i. Silvana pampanini, Delia Scala, Renato Rascel)
22.10	Dnevnik
22.20	Glasbena odda: Gilbert Becaud -Življenje samo za glasbo (iz Gledališča Verdi v Montecatiniju)
23.20	Informativna oddaja: Srečanje z umetnino - Federico Zeri
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
11.55	Risanke
12.05	Nadaljevanka: Cingue ragazze a Parigi
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes risanka Dick Traoy in nanizanka Blondie
16.50	Film: I tre affari del signor Du-val (kom., Fr. 1968, r. Jean Gira-ult, i. Mireille Dare)
18.15	Aktualnosti: Iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dhevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Rapsodia in giallo (krim., r. Gerard Marx, i. Nadja N'Guyen)
22.00	Rubrika o modi
22.30	Dnevnik
22.45	Nan.: Poliziotti alle Hawaii
23.35	Dnevnik - kratke vesti
23.50	Šport
0..20 Film: Casanova farebbe cosi (kom., It. 1942, r. C. L. Bragaglia, i. Eduardo De Filippo)
15.30	Kolesarstvo: Tour de France -etapa La Plagner-Morzine (evrovizijski prenos)
17.55	Plavanje: mladinsko evropsko prvenstvo (prenos iz Rima)
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
20.00	Športno-izobraževalna oddaja: Z vetrom v rokah - Tečaj jadranja na deski - Windsurfska pravila (4. oddaja)
20.30	Nanizanka: I professionals - II giorno dell incoronazione (r. David VVickes, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: Peccato damore (zgod., VB 1972, r. Robert Bolt, i. Sarah Mi-les, John Finch, Laurence Olivi-er)
23.35	Dokumentarna oddaja: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Gianni ‘ Poli in Biancamaria Pontillo, r. Sandra Quarra)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Deželne vesti
JUGOSLG	IV	ANS	KA	ir bi BEil	LEVIŽIJA	
RTV Ljubljana
18.35	Poročila
18.40	Otroška oddaja: Obisk v mestu -Živ Žav (Prejšnji teden so otroci postavili imenitno ' mesto in se vanj vselili, sedaj pa bodo povabili k sebi svoje prijatelje in jim ga razkazali. Na športnem igrišču bo na sporedu vrsta tekmovanj, svoje goste bodo tudi lepo pogostili in jih bodo na koncu povabili na filmsko predstavo. Takega filma, kakršnega so si zamislili veseli prebivalci mesta, res nismo nikoli videli.. Zato sedite tudi vi pred zaslone in si ga oglejte!)
18.55	Naša četica koraka
19.10	Risanka
19.24	Iz TV programov
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Tednik
21.05	Nanizanka: Maupassantove novele (2. del, r. Claude Santelli)
22.00	Dnevnik
22.15	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato Videostrani
do Farina, i. Carrol Baker, George Eastman, Isabelle De Funes)
22.10	TVD vse danes
22.25	Nadaljevanka: Piccolo mondo antico (l.del)
23.30	Rubrika z Barbaro Bouchet
TV Koper
17.00	.Otroški program: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Baba Yaga (dram., r. Corra-
T	m												
							; . •
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: II re delle corse (kom., It.-Fr. 1962, r. Gilles Grangier, i. Jean Gabin, Madeline Robinson)
16.00	Nanizanke: Kate e Al-lie, 16.30 L uomo di Atlantide, 17.30 L'albero delle mele, 18.00 Una famiglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar
23.10	Nanizanki: Mc Gruder ' e Loud, 0.10 Sceriffo a New York
nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Candy Candy, Dustardly & Muttley,
. Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec o naravi
17.30	Nanizanke: 11 Santo,
18.30	Svvitch, 19.30 New York New York
20.30	Nadaljevanka: Lucky Luciano
21.30	Nanizanke: Nejo Wol-fe, 22.30 Peyton Plače,
23.30	Mod Sguad, 0.30
Mistery Movies - Ma-digan	. ■
ITALIA 1
RETEdUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Ouando dico che ti amo (glas., It. 1967, r. Giorgio Bianchi, i. T. Renis, Lola Falana)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L'uomo da sei milioni di dollari
13.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
15.30	Nanizanka: Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Bun Bun, Cera una volta, Il piccolo principe
18.00	Nanizanka: Rin Tin Tin
18.30	Nanizanka: Flipper
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film: Il malato imma-ginario (kom., It. 1979, r. Tonino Cervi, i. A. Sordi, L. Antonelli)
22.30	Dokumentarec: Jonat-han
23.30	Nanizanki: Ai confini delia realta, 24.00 Sa-murai
1.30	Nanizanka: Hardcastle
e McCormick
20.30	Film: I ragazzi del massacro (krim., It. 1969, r. Fernando Di Leo, i. Pier Paolo Cap-poni, S. Scott)
22.30	Šport: Catch
23.30	Nanizanka: California Fever
0.30 Film: Noi tre soltanto (vojni, It. 1961, r. Alex Nicol, i. Frank Latimo-re, Alex Nicol)
TELEFRIULI



		
lil




i
tl '!i|i

n


12.30
13.30
14.30
15.30
17.30
19.00
20.00
20.30
21.30
Nanizanki: La mia pic-cola Margie, 13.00 Big-foot e il ragazzo sel-vaggio
Nadaljevanka: La frec-cia nera
Dražba: Roberta Pelle Glasbena oddaja: Musič Box
Variete: Dadaumpa Dnevnik
Dnevnik v nemščini Nanizanka: Luomo e la citta
TELEPADOVA
n E E ° Jr?-
i
i >1
ii!
II
lili m s
.S
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanka: Sanford & Son. 19.30 Šesto senso
'80		ts
22.30 Dnevnik	!	
23.30 Informativna oddaja	e oi	
News dal mondo		« a
TELEOUATTRO		
[Se povezuje s sporedi Italia 1 Lastne oddaje:		c5
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi		
smmimmmmmiimmmmiii
03
cn
03
<11 O ^
OC ff
“3
Z
r
2
!l
ti
></)f!
< ^ E
>NI|
Eli
^ = t
^Itl
Pii


--ii::::;,,:;:




i!r:%:::::.


S™...
■I
wmm

11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (r. Adolfo
Lippi)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Angelo (dram., ZDA 1937, r. Ernst Lubitsch, i. Marlene Di-etrich, Herbert Marshall)
15.30	Tenis: Italija-Koreja za pokal Davis (prenos iz Seula)
17.30	Košarka: Italija-Nemčija, mladinsko svetovno prvenstvo (2. del, iz Bormia)
18.30	Portomatto (2. del, z milanskega Sejmišča)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: I pompieri di Viggiu (kom., It. 1949, r. Mario Mattoli, i. Toto, Carlo Campanini, Isa Barzizza)
22.05	Rubrika o modi
23.05	Dnevnik
24.00	Dnevnik - zadnje vesti, danes v parlamentu, ob koncu šport
0.15 Šport: svetovno prvenstvo v sabljanju (prenos iz Švice)
RAI 2
11.55	Risanke
12.05	Nadaljevanka: Cingue ragazze a Parigi
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Mladinska oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nan. Blondie
16.35	Film: I 39 scalini (krim., VB 1959, r. Ralph Thomas, i. K. More, Ta-nia E Ig)
18.15	Aktualnosti: Iz Parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik - vesti
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Kabaret: Per chi suona la cam-panella
21.30	Glas. oddaja: Improvvisando
22.30	Dnevnik
22.45	Nan.: Poliziotti alle Hawaii
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Sweet Charity (glas., ZDA 1969, r. Bob Fosse, i. S. McLaine, John Mac Martin)
RAI 3_______________________
16.00	Kolesarstvo: Tour de France, etapa St. Julien Genevobc-Dijon (evrovizijski prenos)
17.55	Plavanje: mladinsko evropsko prvenstvo (iz Rima)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Mladinska oddaja: Jeans - posvečeno Mariu Castelnuovu
20.00	Športno-izobraževalna oddaja: Z vetrom v rokah - Tečaj jadranja na deski - Windsurf po meri
20.30	Dokumentarec: Tri miliarde let -Življenje na zemlji, (pripravil David Attenbourgh, v studiu z Danilom Mainardijem priznani znanstveniki)
22.05	Dnevnik
22.20	Film: Terra selvaggia (vestern, ZDA 1941, r. David Miller, i. Robert Taylor, Brian Conlevy)
23.50	Dokumentarna oddaja: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Gianni Poli in Biancamaria Pontillo)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Deželne vesti
RTV Ljubljana________________
18.35	Poročila
18.40	Nadaljevanka: Dolga bela sled (12. del) .
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Lulu (r. Sandro Bolchi, 4. in zadnji del)
21.05	Dokumentarna serija: Zgodovina izumov - Izumi neznanega (3. del; v današnji oddaji nam Gian-carlo Mašini predstavi Alessan-dra Volto, v Filadelfiji pa Benjamin Franklin spet zaživi in nam prikaže svoje izume na področju elektrike; v Londonu nam John van Rimsdijk prikaže Watta, sledi pa izčrpen prikaz Thomasa
Edisona s prvimi filmi in intervjuji z morda največjem izumiteljem vseh časov; videli bomo tudi Silicijsko dolino blizu San Francisca, kjer danes snujejo prihodnost)
22.00	Pop delavnica (l.del)
22.30	Dnevnik
22.45	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato francoski film Lepi Serge
TV Koper_____________________
17.00	Otroški program: II sabato dello zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Glasbena oddaja: Orkester dunajske Filharmonije izvaja Brahmsove simfonije
21.50	TVD vse danes
22.05	Poletni program: Video poletje -spored klasične glasbe
23.00	Dokumentarec: Gradovi - zgodbe v zgodbah
	:::::::::::			
j:::::::::::::;:::;::

:::::::::::::::
:::::::::::
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
9.40	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: II diavolo nello specchio (dram., V.B. 1959, r. Anthony Asqu-ith, i. Dirk Bogarde, Olivia De Havilland)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 Lal-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na
19.00	nanizanka: I Jefferson
19.30	Naniuzanka:	Love
Boat
20.30	Nadaljevanka: Ritorno a Eden
22.20	Nanizanke: Top Sec-ret, 23.20 Lottery, 0.20 Sceriffo a New Y ork
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore,
12.00	Due onesti fuori-legge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Candy Candy, Dustardly & Muttley, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanaka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Brigadoon (glas., ZDA 1954, r. Vincente Minnelli, i. Gene Kel-ly, Van Johnson)
22.20	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.20	Nanizanki: Mod Squ-ad, 0.20 Mistery Movi-es -Madigan
ITALIA 1_____________
8.30-Nan.: La strana coppia
9.00	Film: La donna del sogno (glas., ZDA 1957, r. Henry Levin, i. Pat Boone, Terry Moore)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph su-permaxieroe, 12.00 L'-uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Flo, Cera una volta Pollon, Il piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Polyanna
20:30 Film: Sella d'argento
(vestern, It. 1978, r. Lu-cio Fulci, i. G. Gemma, E. Manni)
22.25	Vesti o nogometu
22.55	Nanizanke: Giudice di notte, 23.25 Ai confini della realta, 23.55 Sa-murai, 1.25 Hardcastle and McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-reepadrone
16.00	Dietološka rubrika
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Ride bene... chi ride ultimo (kom., It. 1977, r. Caruso-Chiari,
i. W. Chiari, Anna Maria Rizzoli)
22.30	Film: Il conte Dracula (srh., It. 1971, r. Jesus Franco, i. C. Lee, K. Kinski)
24.00	Film: La chamade (kom., Fr. 1968, r. Alain Cavalier, i. Catherine Deneuve, Michel Pic-coli)
TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: La piccola Margie
13.00	Medicinska rubrika
13.30	Nanizanka: The Bold Ones
14.30	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Nadaljevanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Film: Carioca (kom., ZDA 1933, r. Thorton Freeland)
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: La freccia nera
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO


Tedenski pregovor:
Za praskanje so potrebni nohti.
(turški)
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 40 leti: 16. 7. 1942 se je začela velika italijanska ofenziva proti osvobojenemu ozemlju v Sloveniji.
■	Pred 30 leti: 22. 7. 1957 so podpisali notarski akt Tržaške kreditne banke, ki so jo odprli občinstvu 12. 10. 1959.
OSEBNOSTI:
■ 20. 7. 1969 je v Trstu umrl novinar, prevajalec in upravnik Slovenskega gledališča v Trstu Rado Rauber, ki se je rodil na Opčinah 23. 2. 1912.
PORTOROŽ
Avditorij
Nocoj, 18. 7., ob 21.30: Melodije morja in sonca - 10. zabavnoglasbeni festival.
PIRAN
V	petek, 24. 7.: v okviru Piranskih glasbenih večerov nastopa Nikolaj Demidenko - klavir.
KOPER
Pokrajinski muzej
V	sredo, 22. 7., ob 20.30: Večer umetnih in narodnih pesmi primorskih avtorjev, izvaja Obalni oktet iz Izole.
V	nedeljo, 26. 7., ob 20.30: Castenion Banuelos - koncert dua kitar iz Mehike.
Titov trg
V	torek, 28. 7., ob 20.30: Večer ruskih narodnih plesov in pesmi, nastopa foklorni ansambel iz Omska.
V	primeru slabega vremena bodo predstave v Koprskem gledališču.
Koprsko gledališče
V	petek, 24. 7., ob 20. uri: v okviru Ankaranskih scen - Inšpektor Shwake, gostuje Gledališče Ane Monro iz Ljubljane.
POSTOJNA
Pred jamo
V	nedeljo, 19. 7., ob 10. uri: nastop folklorne skupine KUD Primskovo (ponovitev ob 15. uri).
V	nedeljo, 26. 7., ob 10. uri: nastop folklorne skupine Veriga iz Lesc (ponovitev ob 15. uri).
VIDEM
Giardino del Torso
V	torek, 21. 7., ob 20.45: Zaljubljenci (Carlp Goldoni), igrata Giuseppe Pambieri in Lia Tanzi.
V	petek, 24. 7., ob 20.45: Večer karaibskih plesov. '
STRASSOLDO
Grajski dvor
V	soboto, 18. 7.: orkester Incontri musicali iz Bergama, dir. Pie-ralberto Cattaneo (Mozart, Schubert).
STERPO
V	četrtek, 23. 7., ob 21. uri: v okviru festivala Folkest nastopata irski skupini Maguire VVebster in Ultan.
BENETKE
Gledališče Goldoni
Nocoj, 18. 7., ob 20.30: L' augellin bel verde (Carlo Godzi; ponovitev 19. 7. ob isti uri).
V	sredo, 22. 7„ ob 20.30: Koncert za orkester in klavir (Manuel de Falla), Orkester gledališča La Penice dirigira Arturo Tarnajo, pianist Rafael Rozco.
V	četrtek 23. 7., ob 21. uri: Un casino sotto le fresche frasche ovvero la Commedia deli' arte (ponovitev 24. 7.j.
VERONA
Arena
Nocoj, 18. 7., ob 21.15: opera Madama Butterfly (Puccini), dir. Joshinory Kikcuchi, rež. Renata Scotto (pon. 23. 7.).
V	nedeljo, 19. 7., ob 21.15: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Donato Renzetti, rež. Pietro Zuffi (ponovitvi 21. in 24. 7.).
V	sredo, 22. 7., ob 21.15: opera La Traviata (Giuseppe Verdi), dir. Ralph Weikert, rež. Gianfranco de Bosio.
Teatro Romano
Nocoj, 18. 7., ob 21.30: Misura per misura (William Shakespeare), rež. Jonathan Miller.
V	sredo, 22. 7., ob 21.30: Balet dunajske Opere (ponovitvi 23. in 24. 7.).
križanke			m	
LJUBLJANA
35. Mednarodni poletni festival 1987
Nocoj, 18. 7.: Odmevi iz Altaja - nastop mongolskega narodnega ansambla.
V	torek, 21. 7.: koncert dua Irena Grafenauer - flavta in Brigitte Engelhard - čembalo (Bach, Mozart, Handel, Couperin, Blavet).
V	sredo, 22. 7.: večer britanske ljudske glasbe, na kitaro igra Martin Carthy.
V	četrtek, 23. 7.: večer narodnih plesov in pesmi Hrvaške, nastopa profesionalni ansambel Lado.
V	okviru MEDNARODNIH PARALEL NOVE GLASBE - Srečanja mladih skladateljev in izvajalcev, v četrtek, 23. 7.: duo Mateja Haller - flavta in Jurgen Rock - kitara (Rorem, Denisson, Berio, Fdrtig, Rojko, Takemitsu).
V	petek, 24. 7.: Mateja Haller - flavta, Vladimir Kovačič in Tomaž Sever - violončelo, Bojan Gorišek - klavir, VValter Ifrim -klarinet, Melise Mellinger - violina, Alfonso Venturini - kontrafa-got (Carnecci, Steinke, Prove, Majcen, Kumar, Rojko, Don-oung-Lee, Turel).
V	soboto, 25. 7., ob 10. uri: okrogla miza o Mednarodnih paralelah nove glasbe.
Če ni drugačne oznake, so predstave v Letnem gledališču ali v drugih prostorih Križank ob 21. uri.
razstave
m
m
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Zaklad sv. Marka (vsak dan 9-19).
□	PALAČA FORTUNV: Moda v gledališču (vsak dan 9-19, ponedeljek zaprto).
□	MUZEJ ČIPKARSKE ŠOLE NA BURANU: Bila je nekoč nevestina bala (vsak dan 9-19).
□	MUZEJ CORRER: Henry Matisse (vsak dan 9.30-19.30, torek, zaprto).
□	CA' PESARO: Ameriška umetnost šestdesetih let - iz muzeja Ludwigv Kolnu (vsak dan 10-19, ponedeljek zaprto, do 2. 8.).
□	SKLAD OUERINI STAMPALIA: Portret beneške družine iz 18. stoletja (vsak dan 10-19, ponedeljek zaprto).
VIDEM
□	MUSEO Dl STORIA NATURALE (Ul. Grazzano 1 - palača Giacomelli): Razstava o gozdovih, človeku in ekonomiji v FJK (9-12 in 15-18, ponedeljek zaprto).
□	VIDEMSKI GRAD: Afro Dino Mirko Basaldella (10-13 in 15.30-
19.30,	ponedeljek zaprto).
ARTA TERME
□	CENTRO CARNICO ARTI V1SIVE: razstava kiparja Pina Muc-chiuta (od 11. do 29. 7.).
LJUBLJANA
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 061/214106): Mednarodni grafični bienale (vsak dan 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto, do 30. 9.).
□	MALA GALERIJA (Titova 11): razstava slik Luja Vodopivca (do 26. 7.).
□	RAZSTAVIŠČE ARKADE (Trg osvoboditve 18, tel. 061/213004): Bronasta doba na Slovenskem od 18. do 8. stoletja pr. n. š. (do 30.9.).
□	POSLOVNI CENTER ISKRA (Trg Revolucije 3): Hommage a Jože Udovič - akvareli Jožeta Ciuhe (do 21. 7.).
□	GALERIJA JUNIJ (Kidričeva 11): razstava kiparja Ratka Petriča (do 24. 7.).
TOLMIN
□	KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA: likovna razstava Poldeta Miheliča iz Kamnika (do 30. 7.).
KOPER
□	POKRAJINSKI MUZEJ: Sečoveljske soline včeraj-danes-jutri (vsak dan 9-12, torek in četrtek tudi 17-19, nedelja zaprto, do 20. 7.).
□	KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 13., 14., 15. in 16. uri, od 1. maja dalje še ob 17. in 18. uri; ob delavnikih je možen ogled programa dresure ob 11. uri in
14.30,	ob nedeljah gala program ob 14.30.
□	ŠKOCJANSKE JAME: ogled vsak dan ob 10., 11.30, 13., 14.,
15.30	in 17. uri. Obisk jame traja poldrugo uro.
□	POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan ob 8.30, 9.30, 11.30, 13.30,
15.,	16. in 17. uri.
□	POSTOJNSKI PREDJAMSKI GRAD je za obiskovalce odprt vsak dan od 7. do 19. ure.
TRST
□	JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel. 040/227312): ogledi vsak dan 9-12 in 14-19, ponedeljek zaprto.
□	MIRAMARSKI ZGODOVINSKI MUZEJ (Miramar - tel. 040/224143); delavniki 9-13.30, prazniki 9-12.30.
□	SVETILNIK V BARKOVLJAH (Furlanska cesta); ogledi vsak dan 9.30-12.30 in 15.30-18.30.
□	KRAŠKA HIŠA (Repen): nedelje in prazniki 11-12.30 in 15-18.
□	RAZVALINE STAREGA DEVINSKEGA GRADU: obisk možen samo po predhodnem obvestilu (tel. 040/208120 ali 208150).
□	ŽELEZNIČARSKI MUZEJ (Postaja Čampo Marzio - tel. 040/65881 int. 185): 9-13, torek zaprto.
□	RIŽARNA PRI SV. SOBOTI (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202): delavniki 9-19, prazniki 9-13, ponedeljek zaprto.
□	AKVARIJ (Nabrežje Nazario Sauro - tel. 040/306201): 9-13, ponedeljek in prazniki zaprto.
□	POMORSKI MUZEJ (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 in 304885): 9-13, ponedeljek in prazniki zaprto.
□	ETNOGRAFSKI MUZEJ V ŠKEDNJU (Ul. Pane bianco 52 - tel. 040/827248): torek in petek 15-17.30.
□	BOTANIČNI VRT (Ul. Marchesetti 2 - tel.040/726839): vsak dan 9-13, ponedeljek zaprto.
□	BOTANIČNI VRT CARSIANA (Zgonik): sobota 16.30-19.30, nedelja in prazniki 9.30-12.30 in 16.30-19.30, skupinski ogled možen tudi po predhodnem obvestilu (tel. 040/61812).
GORICA
□	MUZEJ NA GRAJSKEM GRIČU (tel. 0481/83926); vsak dan 9-19, ponedeljek zaprto.
ČEDAD
□	LANGOBARDSKO MALO SVETIŠČE (Borgo Brossana): delavniki 9-12 in 15-18, nedelja in prazniki 9-13.
□	KRŠČANSKI MUZEJ (v Stolnici): delavniki 9.30-12 in 15-17.30, nedelja in prazniki 11.30-12 in 16.30-18.30.
□	KELTSKO PODZEMSKO NASELJE (Ul. Monastero); vsak dan. 8-13 in 15.30-17.40, ponedeljek popoldne in prazniki zaprto. Obisk je možen tudi izven urnika, ključi so eventualno v bližnjem baru. • Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Trg Boiani 4, tel. 0432/731398).
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Čankarjevem domu v Ljubljani: Simfonični orkester RTV Ljubljana, pianista Alenka in Igor Dekleva, violinistka Monika Skalar, violončelist Ciril Škerjanec (Ramovš, Brahms, Schubert); 11.55-13.00 Glasbeni mozaik; 12.00 Bom naredu stazice (oddaja iz Kanalske doline); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10-17.00 Naš popoldan z glasbo in besedo (vodita Bruna Ciani in Giorgina Pisani); 16.00 Ko se obesi dan - Pesmi za poletni čas (pripravila Bruna Pertot); 17.10 Klasični album; 18.00 Poletni variete: Radio oddih (pripravljata Bogdana Bratuž in Adrijan Rustja);
18.30	Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - dr. Rado Komel; 11.20 Minute za glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti;
14.05	Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugosla-. viji; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči;'23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
10.30,	12.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.20 Minuta za zdravje; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba, koledarček; 6.40 Summers ago; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti;
9.30	Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Razglednica iz Umaga; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.10	Za vsakogar nekaj; 12.00 Beat Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo; 15.10 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 21.30 Prenos Festivala melodij morja in sonca v Portorožu; 10.00, 12.30, 15.00, 18.30, 21.00 Poročilo z Univerziade; med oddajami glasba.
Horoskop
od nedelje 19. 7. do sobote 25. 7
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
fy| — VI IN DELO: I Teden bo zelo razgiban in precej nagajiv. Poleg nekaterih nevšečnosti, s katerimi se boste morali srečati, se boste verjetno uspeli tudi malo oddahniti. Prav gotovo se bodo - kljub manjšim težavam - želje izpolnile rojenim od 29. marca do 2. aprila. Kritična dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Ne iščite pomoči, ker vam je težko kdo pripravljen pomagati v tem trenutku. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
BIK (20.4.-20.5.)
V sf VI IN DELO: Dob-f A re zvezde so na vaši strani, zato bo teden prijeten in razveseljiv. Uspešni in spretni boste pri vsakodnevnih opravkih in v osebnem življenju. Mars bo sovražen rojenim od 28. aprila do 2. maja. Nepričakovane nevšečnosti jih bodo pobile. Zvezde priporočajo previdnost. Kritičen dan bo sobota. VI IN DRUGI: Obnašajte se tako, da ne boste vzbujali nevoščljivosti bližnjih. Ugodna dneva bosta nedelja in petek.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN
DELO: Napoved za vas je ta teden ugodna. Zvezde vam bodo v veliko pomoč. To je primeren čas za uresničitev zastavljenih ciljev. Posebno uspešni in sami s seboj zadovoljni bodo vsi rojeni od 29. maja do 2. junija. Mars bo poskrbel za dobro počutje in uspešno opravljeno delo. Kritičen dan bo torek. VI IN DRUGI: Nekdo pričakuje od vas več pozornosti in ljubezni. Ugodna dneva bosta nedelja in sobota.
RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Zvezde so vam prijazne in zato težav z delom ne bo. Teden je prav primeren za zaslužen oddih in sprostitev, ki ste ju gotovo potrebni. Ponudila se vam bo prav lepa priložnost, vendar raje najprej dobro razmislite in se ne prenaglite v odločitvi. Kritičen dan bo v torek. VI IN DRUGI: O problemih, ki vas mučijo, iskreno spregovorite z ljubljeno osebo in lažje vam bo. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Teden bo nemiren in razburljiv. Mars, ki je na sprehodu skozi vaše ozvezdje, vam bo zakuhal marsikatero neugodno presenečenje. Zato poskusite ohraniti za vsako ceno mirno kri in bodite zelo previdni, da se vam ne pripeti kaj hujšega. Neugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prijetno iznenadil in vam dokazal, da vas ima nadvse rad. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
DEVICA (23.8.-22.9.) - VI IN
DELO: Teden vam bo minil kot bi trenil v prijetnem vzdušju in veselem razploženju. Znašli se boste sredi srečnih okoliščin, ki bodo pripomogle k temu, da boste uspeli narediti precej več, kakor ste si upali misliti. V torek in sredo vam bo luna malo ponagajala, vendar hujšega me bo. VI IN DRUGI: Harmonični in sproščeni čustveni odnosi vam bodo v zadoščenje. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
TEHTNICA (23.9.-22.10.)	- VI IN
DELO: Teden bo le ^za spoznanje ugodnejši od prejšnjega, vendar kljub temu ne bo izpolnil vseh vaših pričakovanj. Zaradi nekih nepredvidenih in nenameravanih stroškov boste morali seči malo globje v žep, kar vas ne bo prav posebno razveselilo. Kritična dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Ne spuščajte se prehitro v nova znanstva, ker se lahko zgodi, da boste razočarani. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI
I I I IN DELO: Večina | zvezd je na vaši strani, pa lahko računate na prijeten in veder teden, ki vam bo prinesel nekaj lepih in prijetnih doživetij izven delovnega časa. Rojene od 1. do 4. novembra bodo neugodne priložnosti prisilile k večji strpnosti, kar vas bo stalo nekaj napetosti. Neugodna bo nedelja. VI IN DRUGI: Posvetite več časa in pozornosti tistemu, ki si tega prav gotovo želi. Ugodna bosta petek in sobota.
_ STRELEC (22.11,-21.12.) VI IN
DELO: Za večino strelcev bo teden precej mučen in naporen. Cel kup bo majhnih sitnosti in težav, ki vam bodo grenile življenje. V tolažbo naj vam bo zavest, da boste kmalu odšli na zaslužene počitnice. Mnogo bolje se piše vsem rojenim od 30. 11. do 4.
12.,	ki bodo teden preživeli v športnem in vedrem razpoloženju. VI IN DRUGI: Preživeli boste nepozaben dan z osebo, ki vam je všeč. Ugodna bo nedelja.
KOZOROG (22.12,-T AN 21.12.) — VI IN
DELO: Prva polo-|	1 vica tedna bo mir-
na, prijetna in ugodna, medtem ko se boste morali v drugi polovici srečati z nekaterimi neprijetnimi okoliščinami in težavami. Zvezde vam zato v petek in soboto odsvetujejo opravljanje pomembnejših ali odgovornejših del. Preobremenjeni ste: spočijte se! VI IN DRUGI: Imejte več potrpljenja in razumevanja z družino. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN DELO: Mars vam je sovražen, zato računajte na kako oviro in komplikacijo. Povečala se bosta vaš notranji nemir in napetost, pa se prav lahko zgodi, da pride do vroče krvi. Ostale zvezde so vam prijazne in bodo tako ublažile Marsovo jezo. VI IN DRUGI: Preživeli boste lepe trenutke v veseli družbi med prijatelji.. Nekdo vas že nestrpno pričakuje. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
RIBE (19.2.-20.3.)
^ ^ —VI IN DELO: ■aAi Napoved je za ta ^	teden nadvse pri-
jetna in ugodna. Pred vami je sproščen, razgiban, vesel in zanimiv teden. Spremljala vas bosta sreča in veselje, do življenja. Dobro počutje vas bo malo zapustilo le v. torek in sredo, ko vas bo spremenljiva, luna za hip zbudila iz prelepih sanj. Pa ne skrbite preveč, kar hitro bo mimo! VI IN DRUGI: Bodite toplejši in iskrenejši do ljubljene osebe. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
Pri Goriškem skladu razdelili prve letošnje finančne prispevke
Med koristniki predvsem ustanove in društva
Otvot ijo ga danes zvečer
Umetniki iz 21 evropskih držav na Grafičnem trienalu v Gradežu
Na zadnji seji razširjenega odbora Goriške trgovinske zbornice, ki upravlja tudi Goriški sklad, so odobrili predlog porazdelitve prvih letošnjih prispevkov iz omenjenega sklada. Upoštevali so samo nekaj najnujnejših prošenj, gre pa za razmeroma omejene zneske. Vsota vseh odobrenih prispevkov namreč znaša nekaj nad 350 milijonov lir.
Ožji odbor in tehnična komisija strokovnjakov preučujejo kopico prošenj in do konca poletja naj bi izdelali dokončen predlog porazdelitve okrog 20 milijard lir. Tolikšna je namreč trenutna finančna razpoložljivost sklada.
Glede zadnje seje velja zabeležiti, da so iz sredstev, ki se zbirajo na podlagi zakona št. 26 (paket Altissimo) odobrili dva prispevka konzorciju Cafo in sicer za 130 milijonov, oziroma za 81,3 milijona lir za zgraditev plinskega omrežja na območju obrtniških con v Romansu in Vilešu. S tem ukrepom bo mogoče že do zime izpeljati dela in omogočiti precejšnjemu števi-liu obrtniških, oziroma industrijskih
podjetij prehod na razmeroma poceni vir energije.
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je na zadnji seji nadalje odobril trinajst prispevkov različnim ustanovam in društvom. Gre za uporabo sredstev, ki se v Sklad stekajo na podlagi zakona 700/75 in kasnejših uredb.
Največji prispevek je bil odobren pokrajinskemu konzorciju čebelarjev (32 milijonov.lir) za opremo laboratorija za analize medu in drugih čebelarskih proizvodov. Laboratorij bodo uredili v Centru za kmetijstvo v Ločniku. Po 20 milijonov lir je bilo odobreno letoviščarski ustanovi iz Gradišča (namestitev svetlobnega turističnega panoja) in Združenju Centro studi e res-tauri iz Gorice.
Prejemniki manjših prispevkov so še: folklorna skupina iz Koprivnega (1.5 milijona lir), Občina Gradišče (6 milijonov lir), društvo Lipizer (15 milijonov lir), društvo Pro loco iz Tržiča (10 milijonov lir), Ustanova za mitte-levropska kulturna srečanja (15 milijo-
nov lir), Pro loco iz Gorice (5 milijonov lir), društvo Seghizzi (15 milijonov lir), Avtonomna letoviščarska ustanova v Gradišču , za razne pobude za vrednotenje enoteke La Serenissima (15 milijonov lir), Pro loco Ronke (2 milijona lir).
Delovni obisk
Predsednik goriške trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua se je te dni mudil na delovnem obisku v Novi Gorici. Pogovarjal se je s predstavniki Občine in Gospodarske zbornice. V ospredju pogovorov je bila predvsem gradnja avtocestnih povezav ter gospodarsko sodelovanje ob meji. Obisk sodi v okvir ustaljenega sodelovanja med Gorico in Novo Gorico.
Predsednik Trgovinske zbornice pa je te dni imel še nekaj drugih srečanj. Tako se je pogovarjal z delegacijo Združenja malih industrij cev, ki mu je obrazložila program novih gospodarskih pobud. Sprejel pa je tudi predstavnike zadruge Isontex.
Danes ob 19. uri bodo v Deželni kongresni palači v Gradežu odprli tretji Evropski grafični trienale. Na tej mednarodni razstavi sodobne grafike bo predstavljenih 240 del 80 umetnikov iz 21 držav Evrope, poleg teh pa še 30 neizdanih grafik umetnika Emi-lia Vedove.
Razstavo, ki bo odprta vsak dan od 10. do 13. in od 18. do 23. ure do 15. septembra, prirejajo Dežela Furlanija-Julijska krajina, Goriška pokrajinska uprava in Občina Gradež ter tednik LEspresso. Sponsor prireditve je tvrdka Zanussi.
Vsako državo zastopajo 4 umetniki, od katerih dva nista še dosegla 35. leto starosti. Tem je namenjena posebna nagrada in sicer petnajstdnevno bivanje v Gradežu. Ob tej priložnosti so pripravili dvojezični katalog (v italijanščini in angleščini), v katerem so zabeleženi biografski podatki in dela vsakega umetnika.
Trienalu je svojčas predsedoval poslanec Loris Fortuna, sedaj pa mu predseduje posl. Francesco De Carli. Generalni tajnik pa je dr. Maria Ma-sau Dan, ravnateljica Pokrajinskih muzejev v Gorici.
Kar je v letošnjem Trienalu pomembno je to, da so s prirediteljem sodelovali muzejske ustanove ter društva likovnih umetnikov iz sodelujočih držav. Ni šlo torej za sodelova-Ije posameznih umetnikov, marveč za nekaka uradna zastopstva. V katalogu so tudi opisni članki kritikov iz sodelujočih držav. Seveda so. prisotni tudi jugoslovanski umetniki.
Obisk tajnika angleške ambasade
Prvi tajnik britanskega veleposlaništva v Rimu dr. Stephen Lamport se je te dni pogovarjal z delegacijo predstavnikov socialistične stranke na Goriškem. V delegaciji so bili predsednik pokrajinskega sveta Silvio Cumpeta, goriški podžupan Mario del Ben in namestnik popkrajinskega tajnika stranke Dellago.
Lamport se je posebej zanimal za vlogo socialistov v krajevnih upravah na Goriškem ter za njihove pobude na gospodarskem področju.
Marko Humar maturant-odličnjak
Recept za šestdesetico: učenje in veliko branja
V polifoniji najboljši Madžari Danes na vrsti narodne pesmi
Zbor Canticum iz Szegeda, zmagovalec med mešanimi zbori
Maturitetna izkušnja je pri kraju. Kot zadnji so razobesili izide na trgovskem tehničnem zavodu 'Žiga Zois", kjer se je pojavila edina letošnja šestdesetica na Goriškem. Tako oceno so prisodili Marku Humarju iz Gorice.
»Te je rezultat presenetil ali si tak uspeh pričakoval? Kako bi sploh ocenil letošnjo maturo?«
Priznati moram, da sem si pričakoval visoko oceno, saj sem se pred komisijo dobro odrezal in mi vprašanja niso delala velikih preglavic. Kljub temu pa sem zelo presenečen nad svojo šestdesetico in seveda zelo vesel. Pri ustnem izpitu je igrala, veliko vlogo sreča, saj so me profesorji povpraševali prav po tem, kar me je najbolj zanimalo. Navsezadnje pa so bili tudi predmeti razmeroma lahki, tako da je bila možnost uspeha večja.
»Kakšno metodo priporočaš bodočim maturantom?«
Moj nasvet je ta, da se učijo skozi celo šolsko leto, tako da jim ob koncu ni treba dosti ponavljati. Poleg tega je potrebno veliko branja, ne samo šolskih tekstov, ampak tudi časopisov in revij.
»Si bil zadovoljen s komisijo? Misliš, da so pri ocenjevanju tržaški kolegi privilegirani?«
Komisija je bila zelo v redu in je bila izbrana med profesorji najrazličnejših šol. Nudila je možnost razvijanja in poglabljanja misli, tako da si res lahko dokazal svojo zrelost. Poleg tega so bili vsi zelo prijazni in razumevajoči do dijaka, kar je tudi zelo pomembno. Kar se tiče privilegijev tržaških kolegov bi rekel, da pri končnih ocenah nisem opazil večjih razlik, zato se ne strinjam s to trditvijo.
»Te izobrazba, ki jo nudi trgovski tehnični zavod, zadovoljuje ali bi ti kaj spremenil?«
Sploh se ne kesam, da sem obiskoval to šolo, saj je glede predmetov precej popolna. Poleg tehnično-znan-stvenih ved posveča namreč veliko pozornosti tudi slovenščini, italijanščini in predmetom, ki so bolj "humanistični".
»Kakšne načrte imaš za letošnje počitnice in za prihodnost?«
Nisem še dobro razmislil, kako bom preživel počitnice. Gotovo bom v naslednjih dneh veliko počival, kajti umski napor in poleg tega neznosna vročina zelo utrudita. Glede svoje prihodnosti sem v veliki zadregi, vendar me to za sedaj ne skrbi preveč, saj je do novembra še veliko časa za razmislek.
Alenka Florenin
Mednarodno zborovsko tekmovanje Seghizzi se približuje zaključku. Danes bo na vrsti še folklorno petje, že včeraj pa so se zaključili nastopi v polifoniji. Na sinočnjem koncertu zmagovalcev v dvorani UGG so nagradili po tri prvouvrščene zbore v treh tekmovalnih skupinah polifonskega petja.
Med mešanimi zbori so v polifoniji slavili madžarski pevci komornega
zbora "Canticum" iz Szegeda. Drugo nagrado je osvojil zahodnonemški zbor "Studio vocale Karlsruhe", tretjo pa "Accademia Musicale Universita-ria" iz Trsta. Konkurenca v tej skupini je bila dokaj ostra in številna, saj je nastopilo kar štirinajst zborov. Poprečna je bila končna uvrstitev slovenskega zbora iz Ljubljane Akord 84, ki se je moral zadovoljiti z devetim mestom.
Pričakovanje za razsodbo o gradbenih prekrških
Na Pokrajini razgovor o delu Centra za uporabno ekologijo
Kljub nasprotnim predvidevanjem se proces zaradi nepravilnosti pri izdajanju gradbenih dovoljenj v Tržiču v prvi polovici 70. let včeraj še ni zaključil. Na govore branilcev je včeraj odgovoril tožilec, nakar so sledili še protiugovori odvetnikov. Zaradi tega so sodniki odredili prekinitev. Danes zjutraj bo predvidoma še nekaj krajših posegov branilcev, nakar se bodo sodniki umaknili, da oblikujejo razsodbo, s katero naj bi se zaključila ta že dolgoletna sodna zadeva.
Za razsodbo obstaja precejšnje pričakovanje, kljub dolgim letom, ki so minila od časa, ko je izbruhnil škandal. Nemalo je bilo včeraj ugibanj o tem, ali bodo sodniki v celoti ugodili zahtevam javnega tožilca, ali pa bodo izrekli milejšo razsodbo.
Dr. Trotta je zahteval za 24 obtožencev skupnih 33 let zapora. Za šest je predlagal oprostitev zaradi zapadlosti roka, za enega zaradi pomanjkanja dokazov, za enega pa popolno oprostitev. Najstrožje kazni je zahteval za bivšega odgovornega v tržiškem občinskem tehničnem uradu inž. Diega Polona (6 let zapora in dosmrtno prepoved opravljanja javnih služb), ter za njegova sodelavca Romana Ferranteja (4 leta in 10 mesecev zapora) ter Giuseppeja Cannalira (2 leti in 2 meseca zapora). Za ostale je zahteval obsodbe od 10 mesecev do poldrugega leta zapora.
Duo Grion-Stacul
Že spet je romantično okolje palače Attems v Gorici združilo ljubitelje glasbe na koncertu 11. julija, na katerem so v prvem delu prevladovali "Li-eder", prava glasba za tako oklje. Sopranistka Lorella Grion, ki jo je na klavirju spremljal Antonio Stacul, je izvajala skladbe Schuberta in Brahmsa, dveh klasikov, ki jih je sopranistka
vešče in ubrano podala. Pozna se ji pazljiva vadba in čustvenost v izražanju.
Schumannov intermezzo "Butenbla-etter" (Pisane skladbe), ki ga je na klavirju odigral Stacul, je bil prav tako zelo privlačen. Kljub navidezni razigranosti, je namreč Schumann v bistvu napet in dramatičen, kar zahteva precejšen virtuozizem in razumevanje. V drugem delu sta izvajalca nanizala slavne arije iz znanih oper: Mozartovega Don Juana, Bellinijeve Sonnam-bule, Donizzettijevega Don Pasguala, Mascagnjeve Lodolette. Ubranost nastopajočega dua se je še posebej izkazala v zahtevni skladbi izven programa "Marjetica pri kolovratu" Schuberta. (L. Q.)
Pokrajinski odbor se je v prejšnjih dneh srečal s predstavniki novoustanovljenega Centra za teoretično ih uporabno ekologijo (ČETA). V Centru delujejo nekateri znanstveniki iz Mednarodnega centra za fiziko v Miramaru, ki nameravajo izvajati v Gorici raziskovalne in kongresne pobude na področju znanstvenega poznavanja in izkoriščanja ekoloških sistemov.
Predsednik Cumpeta je ob sprejemu delegacije dejal, da je pobuda velikega pomena za Gorico. Gre za ustanovo, ki naj bi delovala na visoki ravni specializacije in bi jo lahko vključili v Konzorcij za univerzitetni študij v Gorici. Treba bo zagotoviti izdatna finančna sredstva, zato se bo Pokrajina aktivirala pri deželni in državni oblasti.
Predstavniki ČETA so nakazali svoj program in smernice delovanja. Javnosti naj bi se predstavili že jeseni z mednarodnim tečajem za analiziranje ekoloških sistemov in tehnološko uporabo zbiranja podatkov o istih sistemih. Nakazali so tudi pomen tovrstnega raziskovalnega dela na gospodarstvo in predvsem spodbudne učinke, ki jih lahko ima v industriji z razvojem sektorja visoke tehnologije in elektronike.
Cumpeta je zaključil z ugotovitvijo, da ima Gorica možnost uveljavitve z raziskovalne dejavnostmi in visokošolsko specializacijo. Pokrajina namerava v prihodnje vložiti precejšnji napor v to smer.
V četrtek zvečer v Gorici
Poskus uboja v mestnem središču
Poskus uboja, v četrtek zvečer, v Gorici, v Ulici Duca d’Aosta. Žrtev je 32-letni lastnik hotela Driussi, Marco Sinicco, napadalec pa 22-letni Gianni de Pascale, rojen v Vidmu, s stalnim bivališčem v Gorici, Ulica Cipriani 105. Dogodek se je pripetil okrog 21. ure in v neposredni bližini hotela Driussi, v Ulici Duca d'Aosta 27.
Zdravstveno stanje ranjenega Si-nicca je bilo še včeraj zjutraj precej težko in zdravniki še niso izrekli prognoze.
Do poskusa uboja je prišlo, kolikor je bilo mogoče izvedeti doslej, pravzaprav brez pravega razloga.
De Pascale naj bi se doma, v Ulici Cipriani, hudo sprl z očetom, jezo pa je skušal ohladiti tako, da se je v
Ulici Duca d'Aosta spravil na posode za smeti ter se jih lotil prevračati. Ropot je pritegnil pozornost lastnika hotela, ki je nasilneža povabil, naj neha s takim početjem.
V odgovor pa je dobil vbodljaj z nožem v spodnji del trebuha. Oseba, ki iz razumljivih razlogov želi ohraniti anonimnost, je o dogodku obvestila policijo. Sinicca so v naglici pospremili v bolnišnico, stekla je akcija za izsleditev napadalca, ki se je urno oddaljil od kraja. De Pasca-leja so nekaj zatem našli v paninote-ki na Korzu Italia, nasproti spominskega parka. Pri njem niso našli noža s katerim naj bi zabodel Sinicca. De Pascaleja so pospremili na kvesturo, od tam pa v zapor. Zago-
varjati se bo moral zaradi poskusa uboja, povzročitve hudih telesnih poškodb ter kršenja zakona o posesti in nošnji orožja.
Aretacija
Karabinjerji so v včerajšnjih prvih jutranjih urah v Gradežu aretirali tri avstrijske državljane zaradi posesti mamila in orožja. V priporu so se znašli 22-letni Thomas Daum, 22-letni Johann Hacklo in 27-letna Danila Pic-hler. V njihovem avtomobilu so našli, skrbno prikrito, okrog 10 gramov hašiša in dve bodali.
Menda se je trojica samo nekaj ur prej pripeljala z Dunaja v Gradež.
Med solističnimi vokalnimi skupinami je zmagal italijanski zbor "Grup-po Madrigalistico Fosco Corti" iz kraja Pieve Porto Morone pri Pavii. Madžarski zbor "Canticum" je bil tudi v tej sekciji odličen, saj je osvojil drugo mesto, tretja pa je bila ponovno vokalna skupina tržaških univerzitetnikov.
Včeraj popoldne se je zaključilo tekmovanje zborov v moški oz. Ženski sestavi. Prve nagrade v tej skupini niso podelili. Najboljše so bili spet Madžarke, tako da je druga nagrada šla zboru "Szilagyi Erzsebet" iz Budimpešte. Tretjo nagrado so podelili Švedinjam zbora "Brunnsbokoren" iz Goteborga, četrto pa so osvojile pevke beograjskega zbora "Polet ".
Danes bodo na sporedu še nastopi v folklornem petju, pri katerih bo vsak zbor zapel po tri pesmi in ljudskega izročila posameznih narodov. Od 9. ure dalje se bo predstavilo pet zborov v moški oz. ženski sestavi, sledili pa bodo nastopi mešanih zborov: štiri bodo nastopili v dopoldanskem, kar deset pa v popoldanskem sporedu od 15.30 dalje. Proglasitev najboljših in koncert treh prvouvrščenih zborov v vsaki skupini-bo zvečer ob 20.30. ■
Včeraj dopoldne je bil na gradu tradicionalni sprejem za predstavnike zborov, spremljevalce in člane mednarodne žirije. Pozdravil je predsednik društva Seghizzi Giovanni Vezil, v imenu Občine pa odbornik Zuccalli, kot namestnik župana. Poudarila sta, da ima prireditev ob kulturnem tudi velik človeški pomen, saj je letos združila v Gorici zbore kar iz 12 držav. Vsem gostom so izročili spominska darila z željo, da bi pevska srečanja še naprej utrjevala prijateljstvo med narodi in pomagala v premošče-vanju vsakovrstnih pregrad.
Tečaj za oblikovalce keramičnih izdelkov
Skupnost Arcobaleno prireja od 20. do 30. julija 1987 tečaj za oblikovalce keramike in je namenjen učencem nižjih srednjih šol. Zainteresirani naj se obrnejo do sedeža skupnosti Arcobaleno v UL. S. Michele 38, tel. 22012.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Rotta verso la terra«. CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Čarne bollente«. Igra Cicciolina. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Baskervilski pes«, ob 22.30 »Moram vprašati mamo«. DESKLE 19.30 »Maščevanje inšpektorja Clousoja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 1, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Člani Kinoateljeja toplo sočustvujejo z Rozano in svojci ob izgubi dragega očeta.
Vtisi otrok iz Slovenskega poletnega središča
Ostaja spomin na mnoge prelepe trenutke
Ko sem prišla v središče, nisem poznala nikogar. Začela sem se igrati. Kmalu sem spoznala dve prijateljici Majdo in Suzy. Ob devetih smo šli na igrišče in smo telovadili. Naučila sem se dve novi igri. Po telovadbi smo malicali, saj je iz kuhinje ves čas dišalo pečenju.
Barbara Krašan
* * *
Letos sem prišel v. poletno središče prvič. Tukaj se lepo igram. Moj prijatelj je Peter Figelj. Z njim zjutraj telovadimo, se igramo, skačemo in delamo letala.
David Cotič
* * *
Po kosilu smo šli hitro v prvo nadstropje k radijski oddaji. Nastopala so dekleta. Dekleta so prebrala, kako je bilo na goriškem gradu. Ob treh smo se tečajniki letalstva zbrali v sobi, kjer smo začeli graditi modele. Med tečajem je bila malica. Končala je malica in smo šli na igrišče.
Matjaž Klemše * * *
V delavnici izdelujemo oz. pridno ustvarjamo različne 'umetnine". Tu žagamo iz iurnirja račke, veverice, iz mavca in daša izoblikujemo mačke, psičke, srnice, miške, ježke. S ščipalkami lepimo mini letala. V delavnici tudi režemo in pišemo.
Carmen Pelizzo * * *
Najlepši trenutki v poletnem središču so, kadar gremo na izlete in ko izdelujemo modele letalc. Zabavam se tudi ko zjutraj vadimo telovadbo in ko smo zunaj na dvorišču. Tam se ig-
ramo z žogami'in se plezamo po različnih železnih ograjah.
Tomaž Sošol
* * *
Imenujem se Aleš in sem 13 let star in letos prvič obiskujem poletno središče. Prvi dan, ko sem stopil v središče, sem ostal precej razpočaran, ker sem videl da so ostali otroci mlajši od mene.Kmalu pa mi je življenje v središču začelo ugajati, saj v družbi animatorjev čas zelo hitro steče. Z Dušanom in Borisom večkrat grem v sobo, kjer ima Mladinski krožek razne radijske aparature in tam poslušam glasbo.
Aleš Klede
* * *
Avtobus nas je peljal na grajski gričmimo starega predela mesta. Skozi okna avtobusa smo videli hišo, kjer
je pridigal Primož Trubar. Skozi Leopoldova vrata smo stopili za šprvo obzidje. Bila sem zelo vesela, da bom videla notranjost gradu. Še nikoli nisem bila v njem. Nestrpna sem bila, da bi videla, kakšen je.
Elizabeta Klede * * *
Danes smo si šli ogledat muzej. Hiša, kjer je muzej, je stara. V prvi sobi so bile razbitine, puške in helebarde.
Boris Prinčič
* * *
V majhni sobici so bile stare goriš-ke noše iz 17. stoletja. V vitrini so bile obleke revnih in bogatih. So bile tudi obleke mašnikov. Lepe obleke so imeli kralji in kraljica. Stare obleke pa kmetje in ubogi ljudje.
Erik Peteani
Pri izdelovalcih letal...
Skupina modelarjev jadralnih letal vneto dela. Matejka intervjuva aeromo-delarja Damilano Ivana, ki vodi skupino skupaj z Vilijem Prinčičem.
M.: Koliko modelarjev dela pri vas?
Ivan.Koliko-modelarjev dela pri vas ?
M.: Sedaj je tu 9 mladih tečajniko.v.
M.: Je prijetno to delo ?
Ivan.: To delo je težko, ker je precej zahtevno.
M.: Kateri material uporabljate?
Ivan: Balzov les iz Južne Amerike, lepilo, papir za krila,- kot orodje rabimo: ostre nožičke, žogice in bucike.
M.: Vas ubogajo otroci?
Ivan: Otroci so precej pridni, predvsem pa jih tako delo veseli, čeprav delo ni lahko. Pridni so: Matjaž, Aljoša, Robert', Aleš, Iztok, David, Tomaž in Peter.
M.: Koliko časa se s tem ukvarjate?
Ivan: Delam že 8 let odkar sem v pokoju. Izdelal sem preko 100 letat: jadralnih in motornih.
M.; Kdaj boste preizkusili izdelke tečaja, ki' se odvija v poletnem središču?
Ivan: V petek na Rojcah ob IS.uri.
M.: Hvala lepa za prijaznost!
Matejka De Rocco
... in v šiviljskem krožku
Petra in animatorka Damijana v šiviljskem krožku, oziroma v vsesplošno delavnem in ustvarjalnem krožku. Vprašujem animatorko Damijana:
Petra: Kaj delate v šiviljskem krožku?
An. Damijana: Tukaj šivamo, lepimo, barvamo, izdelujemo lutke, pompone; barvamo majice, rute in robčke. Ustvarjamo Marsovce in različne stvari.
Petra: Kaj otroci najraje delajo?
Damijana: Najraje izdelujejo pompone.
Petra: Vas ubogajo?
Damijana: Radi se smejejo, a so pridni. S pomočjo animatorke Manuele jih le krotiva.
Petra: Se počutite dobro v poletnem središču?
Damijana: Zelo je vroče. Z otroki pa se dobro počutim in jih imam zelo rada, zato se tudi javim za poletno središče, saj sem se udeležila in sodelovala v središču že večkrat.	..	'
Petra: Prav lepa hvala za odgovore. Želimo si, da bi se tudi v prihodnjih letih igrali z nami.
Petra Miklus
Dosti prijetnih obiskov
Zadnje dni smo imeli udeleženci Poletnega središča več gostov. Obiskali so nas: pesnik, skladatelj, ilustrator in lutkar. Mi smo jih bili zelo veseli.
Ilustrator Danijel Demšar je slikar in slika razne reči, največ pa slika za. otroke. Ilustrira tudi knjige. V spomin nam jih je nekaj podaril. Prinesel nam je zelo lepo ilustriran koledar. Najbolj mi je bila všeč ilustracija knjige: Medo, ali se muhe bojiš? Njegove risbe so smešne in najraje riše živali. Z njimi nariše karikaturo ljudi.
Skladatelj Janez Bitenc je med nami zelo priljubljen. Že v prejšnjih letih nas je obiskal. Z njim veselo pojemo, on pa nas spremlja na klavir. Tudi on je poletnemu središču podaril knjige: Hi konjiček, Glejte našo račko, Pesem o pomladi in ptičkih. V teh knjigah so njegove uglasbene pesmice.
Seveda, o Neži Maurer smo gotovo že slišali govoriti. To je zelo priljubljena pesnica. Je nekoliko starejša, a je vseeno simpatična. Piše za nas radijske igre, prozo in pesmi. Njeno je pesniško delo: Kako spi veverica, Beli
muc. Kostanjev škratek; pripovedno pa: Čukec.
Z nami je izdeloval, lutke slikar, dedek naš, Saša Kump iz Kranja. Še predno je začel hoditi v šolo, je začel izdelovati lutke in misli kar nadaljevati s to dejavnostjo, ker, tako nam je povedal, lutka Pavliha pravi: »Lutkovno gledališče je za ljudi od četrtega do stotega leta starosti«. Dedek Saša meni, da je gledališče lepo, zabavno in njemu je to delo všeč, ker ga zabava in se ob tem čuti vedno mlad in ga razbremeni vsakdanjih težav.
Med nami je bila tudi Eva Maver in se nam je tako predstavila: »Učim se v cirkuški šoli v Moskvi. Tam se učijo bodoči klovni, žonglerji, dreserji, akrobati. Žongliranje je bilo znano že v starem Egiptu pred 4000 leti, žonglirali so z žogicami, kiji, jabolkami. Žonglirati je težko.« Eva nam je prikazala nekaj točk: v zrak je metala in lovila rakete, žogice. Tudi mi smo ob tem pokazali svoje spretnosti: Monika je prikazala stojo in spago, Matejka most, Majda in Aljoša sta žonglirala. Vsi smo se zabavali.
Majda Klemše
Utrinki iz življenja v središču
Objavljene misli in spisi otrok o vtisih in doživljanju v poletnem središču dajejo kljub pristnosti in raznolikosti
le delno sliko vsega dogajanja med izraziti v pisani besedi, je fotograf Bo-dvotedenskim skupnim bivanjem. Ne- ris Rebec ujel v svojo kamero, ki je kaj dodatnih utrinkov, ki jih je težje stalno spremljala dogajanje v središču.
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Goriški klasiki kritično o zrelostnem izpitu
Zrelostni izpit predstavlja za vsakega človeka pomembno življenjsko prelomnico. Čeprav si vsak dijak maturo zamisli osebno, si jo večina predstavlja kot hudo, selektivno in resno preizkušnjo, javnost pa ima o njej negativno mnenje. Kot večina maturantov se s tem nismo strinjali; ko pa smo sedaj to preizkušnjo že opravili, smo na žalost spoznali svojo naivnost, poleg tega pa smo ugotovili še vrsto značilnosti, ki ' posebno na naših slovenskih šolah razvrednotijo zrelostni izpit.
Vzrok za naše razočaranje je v prvi vrsti dejstvo, da ocenjevalne komisije niso sorazmerno sestavljene. To se najbolj odraža pri skupnih komisijah za goriške in tržaške višje šole, kjer je prisotnost tržaške komponente močnejša. Na ta način so goriški dijaki diskriminirani, in to ne samo glede končne ocene, čeprav jih je, kakor na primer letos na klasičnem liceju, v primerjavi s Trstom več. To ni le gola dedukcija, temveč resnično dejstvo, ki smo ga lahko preverili na lastni koži. Iz izjave tržaških maturantk klasičnega liceja (...vsi profesorji so bili prijazni in "človeški" —Primorski dnevnik iz dne 28. junija 1987, 6. stran—) izvajamo namreč, da je bil pristop določenih tržaških članov komisije, pri katerih mi nismo sploh zabeležili prijaznosti, še manj pa človečnosti, do njih vsekakor ražličen kot do nas. Večkrat so nas zavedli v škripce, ko pa smo se znašli v težavah, se je nekomu celo prikazal porogljiv nasmešek. Čutili smo se ponižani, saj so večkrat celo poveličevali naše tržaške kolege. Odkar obiskujemo slovenske višje šole, smo opazili, da tržaški dijaki neupravičeno uživajo prevelik ugled in upoštevanje zaradi "kampanilizma" in paternalizma nekaterih njihovih profesorjev. Zdi se nam, da je tako ravnanje napačno, kajti tako neosnovano napihovanje škoduje kateremukoli človeku, saj postane ta prevzeten in ošaben. Ugotavljamo pa, da se na
maturi dijak sooča ravno z osebami, ki so rezultat slabe šolske politike in ki tudi dijake vzgajajo v tem duhu. Vse to ne pripomore razvoju zamejskega slovenskega prostora. Zavedati se namreč moramo, da je prav šola osnova rasti narodnih manjšin.
če hočemo prispevati k skupni rasti naše slovenske manjšine, se moramo najprej izogniti "geografskim " predsodkom. Zamejci smo tako v Gorici kot v Benečiji, tako v Trstu kot v Kanalski dolini in si ne smemo zato metati drug drugemu polen pod noge. To še posebno v takih okoliščinah, ki niso politično obarvane, čeprav je pri nas na žalost notranja rana političnega življenja skorajda nezaceljiva. Pretirani 'kampa-nilizem" nekaterih tržaških profesorjev se nam torej zdi otročji in naiven, kajti ne zavedajo se, da navsezadnje s svojim ravnanjem škodujejo tudi samim sebi in tržaški stvarnosti. Sprašujemo se tudi kaj vsemu temu botruje, saj si ne moremo predstavljati, da bi bil vzrok slabega delovanja šolskega sistema le nesmiselno ravnanje nekaterih profesorjev. Zanemarjanje šolskih problemov, kar se v zadnjih letih dogaja na vsedržavni ravni, je na žalost okužilo tudi našo slovensko manjšino. Kulturne in politične ustanove niso pokazale velikega zanimanja za šolsko stvarnost in nedavni dogodki glede gradnje slovenskega šolskega centra v Gorici so pristen dokaz tega. Če ne obrnemo pozornosti najprej na šolo, ne bo noben politični ali kulturni program dolgotrajno uspešen. Anarhija, ki vlada danes v šolskem sistemu ne more ustvarjati glav, ki bodo skušale v bodočnosti rešiti probleme naše narodne manjšine. Kak posameznik se bo sicer že uveljavil, mi pa vendar ne rabimo sporadičnih pojavov, ampak da se kulturno prebujanje slovenske manjšine razširi in uveljavi v celotni skupnosti; to pa je možno le skozi šolski ustroj.
Pri maturi smo zabeležili še drugo hibo, kar potrjuje naše prejšnje razmišljanje. Zunanji člani niso dovolj kompetentni v svojih predmetih, kaj še da bi na zrelostnem izpitu prepustili besedo dijaku, tako da bi lahko ta pokazal svojo zrelost, pripravo in kulturo; nasprotno hočejo biti oni protagonisti, tako da je v zadnjih letih na naši šoli bila končna ustna preizkušnja bolj podobna nagradnemu kvizu kakor resnemu spraševanju, nekateri člani pa so se z zadovoljstvom znašli v vlogi Mika Bongiorna (kaj lahko doseže konzumistično—poljudna televizijska oddaja!). In nenazadnje smo opazili, da se nekateri profesorji ne znajo ali nočejo prilagajati ustroju in duhu šole, za katero so bili določeni kot člani maturitetne komisije. Ni naš namen podcenjevati ali precenjevati to in ono vrsto šole, na klasičnem liceju pa zahtevamo, da profesorji vsaj pdznajo metode poučevanja te šole, ki nudi dijaku splošno in obširno kulturo, ga pripravlja za nadaljevanje študija ter mu ponuja splošen pogled na življenje in možnost kritičnega presojanja. Objektivno pa mislimo, da je to koristnejše od golega nakopičenja podatkov. Se nam ne zdi torej prav, da nas po triletnem trudu v razredih liceja, kjer smo pri prevajanju antičnih tekstov po pravici pazili na slog, jezik,besedno poigravanje, smisel besedila (kar je pri prevajanju bistveno), pikolovska ženica ocenjuje in sprašuje s strogimi gimnazijskimi kriterji in celo misli, da ve več kot slovar (pred občinstvom je namreč izjavila, da slovar lahko zgreši). Ta oseba nam je tudi osporavala, da poleg golega znanja latinščine in grščine nam klasični licej ne daje nikakršnega pogleda na življenje in kulturo. Dobra tretjina izmed nas pa se je vpisala na to šolo kljub močnemu zanimanju za znanstvene predmete prav zato, da bi imela čimvečjo kulturno ragledanost. Če se človek omejuje le na golo nocionistično znanje grščine in latinščine,
seveda ne more odnesti velikega od klasičnega liceja, taka oseba pa se nam globoko smili.
Nepravično je tudi, da se pri določenih predmetih znajdemo pred profesorjem, ki je vajen poučevati na trgovskih in tehničnih šolah. Pristop do takih predmetov je na klasičnem liceju drugačen, povezujejo se s filozofijo in umetnostno zgodovino. Ugotovili pa smo, da nekateri ne poznajo medsebojnega povezovanja posameznih predmetov, ker se verjetno na trgovskih šolah s tem ne ukvarjajo. Na klasičnem liceju je vendarle drugače in zunanji profesorji se morajo prilagoditi tamkajšnjim razmeram, v zadnjih letih pa smo opazili, da bi marsikdo potreboval dopolnilni tečaj.
Naši tržaški sovrstniki naj nam ne zamerijo, saj jih cenimo in spoštujemo in kritike niso namenjene njim. Dobro vemo, da so se oni, kakor tudi mi, resno in marljivo pripravljali na ta pomemben življenjski prehod. Zaprepadeni pa smo nad dejstvi, ki smo jih komaj naznanili in za katera tržaški maturantje niso krivi. Dobro vemo kar si vsak izmed nas zasluži za letošnji zrelostni izpit glede na trud, ki ga je zanj vložil. V bodočnosti bomo skušali dokazati vsem tistim, ki so nas podcenjevali in ki niso imeli zaupanja v nas, da so se motili, začenši z univerzo, kjer se bomo pomerili z našimi sovrstniki in bomo pokazali kar veljamo. Vsak izmed nas je s svojo vestjo v miru, naredili smo vse, kar je bilo v naših zmožnostih, tako da nas ocene in mnenja drugih navsezadnje ne zanimajo, kajti smo že tako zreli, da smo lahko prav mi sodniki samih sebe. Tudi Cankar je namreč poudaril, da "ne frak ne talar, ampak narod si bo sodbo pisal sam."
Dijaki 3. liceja "P. Trubar": Igor Pahor, Vojko Bratina, Aleksander Rinelli, Ferruccio Porta, Ivana Roner, Fanika Klanjšček, Marko Corsi in Silvan Zavadlav.
Danes dokaj pisan spored
Modrim še tri zlata odličja
Slavje v tenisu (moški posamezno in mešane dvojice) ter v moški odbojki
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
UNIVERZIJADA'87 ZAGREB — 14.
*Ni3£«5m5* * univerziada se počasi izteka, finiš študentskih iger pa je v znamenju igralnih disciplin, ki so zasenčile finalne veslaške, atletske in tekmovanja v skokih v vodo. Jugoslavija je dobila 5. zlato kolajno, odbojkarji so nizu sijajnih predstav dodali še zadnjo: v finalu so premagali zmagovalce zadnjega svetovnega pokala, Kitajce.
Jugoslovanski odbojkarji so s favorizirani Kitajci zmagali še bolj prepričljivo kot z Italijani, ki jih je v igri z modrimi iz takta spravilo tudi sojenje. Jugoslovanski odbojkarji so znova navdušili nabito polno dvorano, najmočnejši pa so bili spet v igri na mreži, kjer jim Kitajci še zdaleč niso bili kos. V čem je pravzaprav skrivnost uspehov jugoslovanskih odbojkarjev na tej univerziadi, ki sicer v svetovnih arenah nikakor ne igrajo tako vidne vloge? Temperamentni trener jugoslovanske odbojkarske reprezentance Lazar Grozdanovič je izdal skrivnost: »Nikoli nismo imeli pravih priprav, tokrat so nam jih omogočili prireditelji zagrebške univerziade. Če bi bilo tako tudi v prihodnje, potem bi bila Jugoslavija prav kmalu spet svetovna odbojkarska velesila«. Toda vmes bo najbrž še nekaj, jugoslovanski odbojkarji so univerziado vzeli kot lepo priložnost, da se prodajo na tuje. Mnogim bo to uspelo, kajti njihova igra bo sla v evropsko odbojkarsko zgodovino. Italijanski odbojkarji so v tekmi za 3. mesto povsem zasenčili ekipo Sovjetske zveze in zasluženo osvojili bronasto kolajno. Kitajski ostaja v tolažbo malo odmevna zlata kolajna v ženski konkurenci, potem ko je v finalu za 3. mesto gladko premagala Sovjetsko zvezo.
Jugoslovanski košarkarji pa bodo na zlato kolajno štartali danes v igri z ZDA, ki je prav tako še brez poraza. Jugoslovani so favoriti v igri z »mešano selekcijo« ZDA, ki je bila že dvakrat na tem turnirju na robu poraza {s Španijo in Kanado), toda obakrat se je srečno izvlekla. Jugoslovani so v polfinalu spet brez vsakih težav premaga-
Koncentracija mu je pomagala: japonski plavalec Matsuda je na 100 m prsno osvojil bron
li Španijo, ki igra tu z močno oslabljeno selekcijo (le trije igralci z evropskega prvenstva), trener Slobodan Ivkovič pa je na parket poslal prav vse igralce, če pa bi ves čas igral z najboljšimi, potem bi se razlika gotovo povzpela nad 40 točk. Američani so se
KOŠARKA - ob 18.00 finale za 3. mesto: ob 20.00 finale za 1. mesto moški
NOGOMET - za 7. mesto: Urugvaj -Japonska; za 5. mesto: Nizozemska -ZDA; za 3. mesto: S. Koreja - Kitajska; za 1. mesto (20.00) SZ - J. Koreja.
SKOKI V VODO - ob 17.00 finale s stolpa moški.
VATERPOLO - ob 20.00 za 1. mesto Italija - Kuba.
VESLANJE - ob 9.00 tolažilni finali ženske; ob 10.30 finali ženske; ob 14.00 tolažilni finali moški; ob 15.30 finali moški.
v prvem polčasu dolgo mučili s Kubanci, ki so celo vodili, toda v drugem polčasu le ni bilo dvoma o zmagovalcu. Dvorana za veliki finale je seveda razprodana, toda v njej ni pričakovati vrhunskega košarkarskega spektakla, kajti temperatura v dvorani je vselej blizu 40 stopinj celzija. In tako bo tudi v finalu.
V	tenisu si je Jugoslavija zlato in srebrno kolajno zagotovila že po polfinalu, v katerega sta se uvrstila Orešar in Šarič. Veliko bol£ znani Orešar je zmagal gladko s 3:0, Sarič pa je osvojil le tri geme. Orešar je bil v finalu uspešen tudi v paru z Golešovo, drugo zlato kolajno pa je v parih osvojila tudi Sovjetinja Meskijeva, ki edina med vsemi na teniških turnirjih univerziade sodi med sto najboljših na svetu.
Jugoslovanski nogometaši so skromni deveti v skupni razvrstitvi, v tolažbo pa jim je lahko le to, da bodo tako kot zmagovalci (ekipa Južne Koreje ali Sovjetske zveze) doživeli samo en poraz. V tekmi za 9. mesto so izbranci jugoslovanskega selektorja Ivana Toplaka zlahka pometli z Angleži in jih premagali kar s 6:0, čeprav je vrsta naših igralcev že pred zadnjo tekmo odpotovala domov, med njimi tudi kapetan, Ljubljančan Katanec.
V	skokih v vodo Italijani- niso imeli takega uspeha kot so pričakovali, trener in nekdaj sloviti tekmovalec Di Biasi pa pravi, da njihov čas šele prihaja ter da se morajo tudi oni prilagoditi »programiranemu« razvoju te panoge.
Predzadnji dan 14. univerziade bo spored dokaj pisan. Italijanski vaterpolisti po podvigu z Jugoslovani pričakujejo zlato kolajno v igri s Kubo, tolažba za Jugoslovane pa bi bila zmaga v igri za 3. mesto s Sovjetsko zvezo. Kolajne pa bodo delili tudi veslači, med katerimi Jugoslavija bržkone ne more računati na kolajne, Italijani pač lahko. Sobota bo tudi predzadnji tekmovalni dan, jutri bodo le še atletska tekmovanja (na sporedu bo cela vrsta finalnih obračunov, za Jugoslavijo pa bo seveda najbolj zanimiv spet tek na 800 m, v katerem naj bi velika favoritinja Slobodanka Čolovič ponovila vlogo Popoviča v moškem teku, v skoku v višino pa bo nastopil tudi Ljubljančan Sašo Apostolovski, ki bi se lahko zavihtel kar visoko, če bi se približal osebnemu rekordu), ob 20. uri pa bo na Maksimirskem stadionu le še slovesna zatvoritev 14. univerziade.

iiiiiiiliilil;::
rezultati - rezultati
ATLETIKA
MOŠKI - deseteroboj: 1. Wentz (ZRN) 8.348 točk, 2. Connoly (ZDA) 8.026 točk, 3. Gellens (Fr.) 7.786 točk, 6. Karan (Jug.) 7,543, 9. Kabic (Jug.) 7.385 točk; 200 m: 1. Spearmon (ZDA) 20''42, 2. Heard (ZDA) 20'44, 3. Guilbe (Port.) 20''92, 8. Gorla (It.) 21 "54; disk: 1. Heisler (ZDA) 62,38 m, 2. Kididas (SZ) 61,72 m, 3. Georgakopoulos (Gr.) 60,54 m, 5. Bunčič (Jug.) 59,28, 8. Mustapič (Jug.) 54'80, 10. Perič (Jug.)
52,20	m; troskok: 1. Simpkins (ZDA) 17,16 m, 2. Harrison (ZDA) 17,07 m, 3. Broujix (SZ) 16,90 m, 4. Kožul (Jug.) 16,79 m, 11. Challancin (It.) 15,81 m, 12. Velimirovič (Jug.) 14,18 m. ŽENSKE - hoja 5 km: 1. Sue Li Se (Kit.) 21'51"50, 2. Rodjonova (SZ) 22'00"01, 3. Peel (Kan.) 22'01"09; 200 m: 1. Torrence (ZDA) 22"44, 2. Onyali (Nig.) 22 "64, 3. Young (ZDA) 22 "72, 8. Sinkovič (Jug.) 23'"52; 3.000 m: 1. Ivan (Rom.) 8"53 "61, 2. Scweitzer (ZDA) 8’59"56, 3. Ar-temova (SZ) 9'02"98, 15. Rožič (Jug.) 9'41"62.
ODBOJKA
MOŠKI - finale za 1. mesto: Jugoslavija - Kitajska 3:0 (15:11, 15:11, 15:9); za 3. mesto: Italija - SZ 3:0 (15:10, 15:7, 15:8); za 5. mesto: S. Koreja - Švedska 3:0 (15:7, 16:14, 16:14); za 7. mesto: J. Koreja - Japonska 3:0 (15:11, 15:11, 15:13); za 9. mesto: ZDA - ZRN 3:1; za 11. mesto: Kanada
-	Belgija 3:2; za 13. mesto: Brazilija -Francija 3:1; za 15. mesto: V. Britanija -Egipt 3:1; za 17. mesto: Izrael - Indonezija 3:0 b.b.; za 19. mesto: Turčija - Avstrija 3:0; za 21. mesto: Kuvajt - Libija 3:1; za 23. mesto: Šri Lanka - Sudan 3:2; 25. Mehika. ŽENSKE - za 1. mesto: Kitajska
-	SZ 3:1 (13:15, 15:12, 15:6, 16:14); za 3. mesto: NDR - Bolgarija 3:1 (8:15, 15:4, 15:8, 15:7); za 5. mesto: J. Koreja - Italija 3:0 (15:4, 15:11, 15:11); za 7. mesto: Kanada - Nizozemska 3:0 (15:10, 15:4, 15:9); za 9. mesto: S. Koreja - Japonska 3:0; za 11. mesto: ZDA - Jugoslavija 3:2 (14:16, 12:15, 15:13, 15:6, 15:11); za 13. mesto: Finska -Tajvan 3:1; za 15. mesto: Švedska - V. Britanija 3:0.
SKOKI V VODO
ŽENSKE - stolp: 1. Wei Lu (Kit.) 458,76 točk, 2. Stašious (SZ) 448,56, 3. Xiaoni Lin (Kit.) 422,13, 6. Schermi (It.) 380,67.
KOŠARKA
MOŠKI - polfinale: ZDA - Kuba 88:70 (43:45), Jugoslavija - Španija 100:65 (52:34). FINALE ZA 1. MESTO: Jugoslavija - ZDA. FINALE ZA 3. MESTO: Kuba
-	Španija.
VATERPOLO
Finale za 5. mesto: ZDA - Kitajska 12:11; za 7. mesto: Madžarska - Japonska 11:5; 9. Avstralija; 10. Kanada; 11. Francija; 12. Turčija; 13. V. Britanija, 14. J. Koreja.
KOLAJNE Z		s	B
SZ	22	28	17
ZDA	20	17	21
Romunija	15	10	7
Kitajska	9	8	10
Italija	8	6	8
Jugoslavija	5	4	2
Madžarska	5	2	5
V. Britanija	4	0	3
Nizozemska	2	9	6
NDR	2	2	3
ZRN	2	2	2
Japonska	2	1	4
Bolgarija	2	0	1
Kuba	1	2	2
ČSSR	1	2	2
Grčija	1	1	1
Avstralija	1	1	0
N. Zelandija	1	1	0
Belgija	1	1	0
Poljska	1	0	2
Portugalska	1	0	0
Norveška	1	0	0
Maroko	1	0	0
Nigerija	0	3	1
Kanada	0	2	1
Švica	0	1	1
Senegal	0	1	0
Francija	0	0	3
Mehika	0	0	1
S. Koreja	0	0	1
J. Koreja	0	0	1
Jamajka	0	0	1
Portoriko	0	0	1
TENIS
moški posamezno za 1. mesto: Orešar (Jug.) - Šarič (Jug.) 6:3, 6:0, 6:0; za 3. mesto: Dzelde (SZ) - Tabares (Kub.) 7:6, 6:3; mešane dvojice za 1. mesto: Goleš/Ore-šar (Jug.) - Meshki/Olhovski (SZ) 6:2, 6:3; ženske dvojice za 1. mesto: Milvidska-ja/Meshki (SZ) - Budarova/Bajčikova (ČSSR) 7:5, 6:2; za 3. mesto: Adams/Hahn (ZDA) - Sašak/Mirkovič (Jug.) 4:6, 6:1, 6:4.
NOGOMET
Finale za 9. mesto: Jugoslavija - V. Britanija 6:0 (2:0); za 11. mesto: ZRN -Argentina 3:1 (1:0); za 13. mesto: Francija - Alžirja 2:0 (0:0); za 15. mesto: Nigerija -Brazilija 3:0 b.b.
RADIO OPČINE
V okviru poročil z univerziade bo Radio Opčine drevi ob 20. uri prenašal komentarje o finalnih tekmah v košarki in nogometu, jutri od 16. ure dalje pa o atletiki in zaključni slovesnosti.
Motociklizem: VN Francije
Na poskusnih vožnjah Cagiva preseneča
LE MANS — V prvem dnevu poskusnih voženj za jutrišnjo motociklistično VN Francije v Le Mansu je italijanska hiša Cagiva dokazala, da se tudi v najbolj prestižnem pollitrskem razredu čedalje bolj uveljavlja v še tako močni konkurenci, kakršno predstavljata predvsem japonski znamki Honda in Yamaha. Najboljši čas je sicer dosegel Francoz Sarron na yamahi (1"45"49), a predstavnika Cagive, Belgijec De Radigues in Francoz Roche, sta bila drugi oziroma četrti s časoma T46'"41 in T46 "66. Med njima se je vrinil Američan Lawson na yamahi, vodilni na lestvici ŠP, Avstralec Gardner, pa je dosegel šele 10. čas.
V četrtlitrskem razredu je bil najhitrejši Belgijec Mertens na sekitobi, v razredu do 125 ccm pa Italijan Bi-anchi na MBA.
Dirka po tudi po TVS, prenos se bo začel ob 11.10.
Tour: 17, etapo je v sprintu osvojil Nizozemec Van Poppel
Bontempiju ušla druga zmaga
AVIGNON — Italijanu Guidu Bontempiju le za nekaj centimetrov ni uspelo drugič zmagati na letošnji kolesarski dirki po Franciji. Na cilju 17. etape v Avignonu po 239 km, tokrat razmeroma mirne preizkušnje, ga je prehitel Nizozemec Van Poppel, vrstni red pa je potrdil šele fotografski posnetek. Pred alpskimi preizkušnjami je bila to zadnja priložnost za šprinterje, da se izkažejo, zdaj se jim slavje obeta prav le še v zadnjih etapah pred pariškim sklepom. Z včerajšnjo zmago je 25-letni Van Poppel, ob dveh etapnih uspehih, še utrdil svoje vodstvo na posebni lestvici po točkah.
Po nekajdnevnih bojih so si včeraj vse ekipe privoščile dan počitka. Redke bege so zajezile z izključnim namenom, da-pripravijo pot svojim šprinter-jem. Etapa se je razvnele le proti koncu. Med najbolj aktivnimi je bil spet Mehikanec Alcala.
Danes bodo udeleženci toura počivali, a že jutri jih čaka zelo težka pre-
izkušnja: vzpon na kronometer na vrh hriba Ventoux. Roche, Bernard, Herre-ra, Delgado bodo torej imeli novo priložnost, da ogrozijo primat Francoza Motteta, sicer pa je zadnji teden dirke prav tako izredno težek in priložnosti za preobrate ne manjka.
Vrstni red 17. etape: 1. Van Poppel (Niz.), 6.17'44"' s poprečno hitrostjo 37,963 km na_ uro. 2 Bontempi (It.); 3. Dominguez (Šp.); 4. Lieckens (Bel.); 5. Van Vliet (Niz.); 6. Elliot (VB); 7. Kiefel (ZDA); 8. Bauer (Kan.); 9. Hermans (Niz.); 10. Frison (Bel.).
Skupna lestvica: 1. Mottet (Fr.) 78.18"08'; 2. Bernard (Fr.) po ITI"; 3. Roche (Irska) r26"; 4. Delgado (Šp.) 3'16", 5. Millar (VB) 5'40"; 6. Alcala (Meh.) 7'08"; 7. Hampsten (ZDA) 7'39"; 8. Herrera (Kol.) 7'50'"; 9. Wilches (Kol.) 8'54"; 10. Zimmermann (Švi.) 9'27"; 21. Loro 16'07”; 55. Contini 39"57"; 119. Bontempi (vsi It.) 1.11"41'.
Atletika: v Parizu na razdalji dveh milj
Aouita odvzel rekord Cramu
PARIZ — Maročan Said Aouita je po številnih poskusih končno porušil enega od rekordov v tekih na srednji razdalji. Na mednarodnem mitingu v Parizu je dve milji pretekel v času doslej najboljše svetovne znamke 4'50"81. Prejšnji rekord je pripadal Britancu Stevu Cramu (4"51 "39). Aouiti so kot običajno pomagali nekateri drugi tekmovalci. V prvi milji je tempo diktiral Američan Mays (2"25"85), drugi pomočnik, Kanadčan Reed je bil slabši, a maroški as je s fantastičnim zadnjim krogom sam prišel do rekorda.
V Parizu je bilo še nekaj dobrih dosežkov. Conley (ZDA) je v troskoku dosegel znamko 17,31 m, Salbert (Fr.) je s palico preskočil 5,75 m, ameriška štafeta 4x100 je dosegla čas 39 "12. Poraz, a samo zato, ker je padel, je na 400 m z ovirami doživel sloviti Američan Moses. Tek je dobil Senegalec Dia Ba.
SP v sabljanju: floret ugoden za Italijane
LAUSANNE — V prvem dnevu SP v sabljanju niso podelili kolajn. Na sporedu so bila izločilna tekmovanja v moškem floretu. Od petih Italijanov je nekoliko nepričakovano izpadel le mladi Arpino, v današnji finalni del pa so se uvrstili Numa, Cipressa, Borella in Cervi. Senzacijo pomeni izločitev sovjetskega veterana Romankova. Za Malezijo je nastopil tudi 62-letni Terence Daly!
Jadranje: zbranih 60 posadk iz 14 držav
V Kopru pričetek SP v razredu 470
KOPER — Danes se v Kopru s tehtanjem jadrnic in merjenjem jader pričenja letošnje svetovno mladinsko prvenstvo v jadranju v olimpijskem razredu 470. Po zadnjih podatkih je prijavljenih 60 posadk iz 15 držav. Jugoslovanski selektor za mladinske razrede David Antončič je odločil, da bodo za Jugoslavijo jadrali Kocjančič-Planinšič, An-tonaz-Glavina, Čopi-Zabukovec (vsi Jadro Koper), Magiar-Hajdinak, Marinac-Ugrin, Maglica-Božanič, Abramovič-Marušič (vsi Galeb Reka), Jerkovič-Klarič (Labud Split) in Copič-Dermac (Split Split). Uradna otvoritev prvenstva pa bo v ponedeljek ob 10. uri pred novim domom športov na vodi, ki ga bo odprl v imenu pokrovitelja predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit. Že ob 12. uri pa bo na programu prva regata.
Azzurri in modri uspešni v Solunu
KOPER — Mladi jugoslovanski jadralci uspešno nadaljujejo tekmovanje na evropskem prvenstvu v jadranju v razredu optimist, ki poteka v Solunu. V tretji regati je bil. Koprčan Peter Podunavac peti, njegov klubski tovariš Juriča Tunič deseti, Aleš Smerdu iz Izole pa 14. Po treh regatah vodi Italijan Notto, Podunavac je tretji, Smerdu sedmi in Benčič osmi. Med dekleti je bila v tretji regati Vesna Dekleva iz Izole 19., v skupnem seštevku vodi Italijanka Prunai, Dekleva pa je 22. (J. Kreft)
Ženske: brez sprememb
AVIGNON — Nizozemska Monica Knoll je že drugič letos (edina doslej) slavila zmago na ženskem touru. Osma etapa je bila naporna, a nezanimiva, na skupnem vrstnem redu pa še ^naprej vodil Francozinja Longo z 20" prednosti pred Italijanko Caninsovo. Po današnjem počitku bodo na vrsti alpski vzponi. Pričakujejo, da bo tedaj Caninsova stopila v ospredje.
Kadetsko nogometno SP v Kanadi
Italija v četrtfinalu
TORONTO — V zadnjem kolu kvalifikacij svetovnega nogometnega kadetskega prvenstva (under 16) je Italija v skupini A z 1:0 (0:0) premagala Egipt in se tako uvrstila v četrtfinale skupaj s Katarjem. Izločeni sta reprezentanci Egipta in Kanade. V nadaljnjo fazo so se uvrstile tudi sledeče ekipe: Slonokoščena obala, Južna Koreja, Sovjetska zveza in Nigerija. Ponoči so odigrali še zadnji kvalifikacijski tekmi med Francijo in Saudsko Arabijo ter Brazilijo in Avstralijo. Italija bo v četrtfinalu igrala z Južno Korejo.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase vse vrste kuhanih in surovih salam
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
DIlkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
V organizaciji KŠD Vipava
Športni praznik na Peči
Danes se na Peči, v organizaciji kulturno-športnega društva Vipava, prične Športni praznik, na katerem bo, ob zabavi in plesu, tudi vrsta športnih pobud. Osrednja bo gotovo jutri, ko bodo člani društva organizirali deželno prvenstvo UISP, na katerem bo sodelovalo veliko kotalkaric in kotalkarjev iz naše dežele. Jutrišnja prireditev (pričela se bo ob 10. uri in nadaljevala ob 16.00) bo toliko bolj pomembna, saj so v prejšnjih letih prav domači kotalkarji na tem tekmovanju dosegali odlične uvrstitve. Jutrišnjega tekmovanja na Peči se bodo za KŠD Vipava udeležili Erik Peteani, Pamela Mozetič, Elisa Petean, Tiziana Tomšič, Eli-sabeta Klede, Štefan Tommasi, Valentina Florenin, Katja Tommasi in Tanja Peteani. V ponedeljek pa se bosta pričela nogometni in odbojkarski turnir, na katerem bodo nastopile ekipe iz Sovodenj, Gabrij, Rupe/Peči in z Vrha.
SPORED - 20. 7.: 18.30 Rupa/Peč - Vrh (nogomet), 20.30 Sovodnje - Gabrje (odbojka); 21. 7.: 19.00 Gabrje - Sovodnje (nogomet), 20.30 Vrh - Rupa/Peč (odbojka); 22. 7.: 19.00 Gabrje - Vrh (nogomet), 20.30 Rupa/Peč - Sovodnje (odbojka); 23. 7.: 19.00 Rupa/Peč - Sovodnje (nogomet), 20.30 Vrh -Gabrje (odbojka); 24. 7.: 18.30 Rupa/Peč - Gabrje (nogomet), 20.00 Sovodnje - Vrh (odbojka), 21.30 Gabrje - Rupa/Peč (odbojka); 25. 7.: 17.30 Sovodnje - Vrh (nogomet).
Danes in jutri regati pri Cupi
Mladi udeleženci drugega tečaja optimistov, ki ga prireja JK Čupa, nestrpno čakajo današnji dan, ko se bodo udeležili svoje prve regate, jutri pa bo na vrsti regata za bolj izkušene jadralce (pričakujejo okrog 45 tekmovalcev s tostran in onstran meje).
Atletika: deželno prvenstvo
Največ možnosti ima G. Sedmak
Danes in jutri bo v Trstu deželno prvenstvo v atletiki za člane in starejše mladince, kar označuje tudi formalni konec prvega dela sezone. Na prvenstvu bodo nastopili tudi nekateri (večina je na oddihu ali pa je komaj začela s pripravami za drugi del sezone) člani Bora Infordata, ki v teh dneh pasje vročine še vztrajajo pri treningu. Možnost za najvišjo uvrstitev ima samo metalec kopja Gabrijel Sedmak, ki je v tem trenutku v solidni iormi, ves čas takšni, ki mu omogoča osebni in družbeni rekord. Njegov nastop bo zatorej ne le boj za naslov deželnega prvaka, pač pa tudi boj za soliden rezultat, od česar bo odvisen njegov nastop na državnem prvenstvu čež 14 dni. Društvo računa na dobro uvrstitev, predvsem pa na dober rezultat mladinca Aljoše Škabarja na visokih ovirah. Kot mladinec Škabar v ta vrh pač ne more, čeprav je v svoji starostni kategoriji vodilni v deželi. Zato je njegova prva skrb, da progo preteče tako, da bo norma za nastop na državnem prvenstvu jeseni končno pod streho. Njegova forma je v vzponu in verjeti je, da bo cilj dosežen. (I. P.)
V	Ceseni bo dirka dokaj hitra, v sk. X pa ima najboljši izhodiščni položaj Diablo Ve, ki lahko računa celo na končni uspeh. Dobro bi morala dirkati tudi Dalila Ba. V sk. 2 pa bi opozorili na Enzima, ki je v izredni formi.
V	Rimu lahko poskusimo bazo v sk. X, kjer je Ciconero verjetno najbolj soliden žrebec. V sk. 1 verjamemo v Cupida, v sk. 2 pa bi lahko presenečenje pripravil Campoligure.
V	Montecatiniju bo dirka dokaj komplicirana, mi pa v sk. X poskusimo s Cinzio KS, ki ima dober šprint in je tudi dovolj vzdržljiva. V sk. 1 bi se spomnili na Domizia Dei, ki je v formi. V sk. 2 pa moramo paziti na konja Esangue, ki bi lahko bil presenečenje.
V	Tarantu je dirka zelo odprta, saj ime mnogo možnih zaključkov. V sk. 1 poskusimo s Dracotinom, ki je vsekakor zelo soliden. V sk. 2 nam ugaja Enavem. V sk. X ima Euriaco LB dober izhodiščni položaj.
V	Trstu bo, kot vedno, dirka zelo privlačna in zanimiva. V sk. 2 je Darko dober v končnem zaletu in lahko računa na končno zmago. V sk. X bi se spomnili na Elizo, v sk. 1 pa bi lahko presenečenje pripravil Darmist, ki je pred kratkim osvojil podobno dirko.
V Livornu (galop) bo dirka prav gotovo zanimiva, saj je dobrih konj mnogo. Solidna je npr. Luigia, v sk. X pa je v formi Amata Mia. Seču je verjetno najboljši konj v sk. 1.
1. — prvi	X
drugi	1 2
2. — prvi	X
drugi	1 2
3. — prvi	X 2
drugi	I
4. — prvi	1
drugi	2 X
5. — prvi	2
drugi	X 1
6. — prvi	2 X
drugi	X 1
ZSŠDI
obvešča, da bo danes urad ZSŠDI zaprt. SPDT
prireja v soboto in nedeljo, 25. in 26. t. m., dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili v skupino Schiara v Dolomitih za izkušene planince. Odhod je ob 17. uri izpred tržaške sodne palače. Vabljeni! Izlet vodi Angelo Kermec (tel. 44016).
Po desetletni vrzeli spet košarkarski kamp
Do nas je po zaslugi zasebnih televizijskih mrež prišel tudi ameriški profesionalni šport in vse, kar sodi zraven. Zato se je v Italiji v zadnjih 5 letih na krilih tega trenda razmahnil tudi pojem »kampa«. To je prvotno bila oblika za združevanje mladih ljudi, ki so gojili isto športno panogo. Poleti so navadno za teden ali več zapustili dom in pilili tehnične osnove določenega športa, poleg tega pa so imeli na voljo vrsto drugačnih, dopolnilnih aktivnosti, tako da so na čim bolj »športen« ter zdrav način preživeli nekaj radostnih dni, ob tem pa spoznali tudi mnogo novih ljudi.
Odkar se je »kamp mentaliteta« razširila tudi na Apeninski polotok, je tudi pri nas tega na pretek, vendar je navadno tudi draga zadevščina.
Pri nas (v zamejstvu, namreč), je bilo to v navadi že mnogo pred tem, ko so se na podoben način »zabavali« samo Američani. Od leta 1973 je ZSŠDi vsako leto prirejala košarkar-
ski kamp v Seči pri Portorožu. Na teh kampih so se mnogi izmed poznejših košarkarjev prvič spoprijeli z žogo in košarkarskimi osnovami, prišli v stik s priznanimi strokovnjaki iz matične domovine (Brane Dežman, Mik Pavlovič, Peter Brumen, Janez Drvarič) in sklenili nekaj »meddruštvenih« prijateljstev, ki so se ohranila do danes.
Z letom 1975 je bilo vsega tega konec. Od takrat so posamezna društva prirejala podobne zadevščine v pripravljalnem obdobju, toda to ni bilo isto, sploh pa ne tisto »pravo«. Po zaslugi košarkarske komisije pri ZSŠDI bodo letos spet obnovili nekdanjo pobudo (sicer samo triletno). Od 14. do 30. 8. bo v Puntiželi pri Pulju, točneje v Valbandonu, potekal košarkarski kamp za mlade košarkarje zamejskih društev. Obsegal bo 2 izmeni: od 14. do 22. 8. bodo na vrsti igralci letnikov 1974 in mlajši, ki bodo vadili pod vodstvom lastnih trenerjev in magistra ljubljanske Fakultete za telesno kul-
turo , Braneta Dežmana, ki ima bogate izkušnje na tem področju, ob tem pa visoko strokovno kvalifikacijo. V drugi izmeni (od 22. do 30. 8.), bodo nastopili nekoliko starejši igralci (od 1971 do 1973), za katere bodo poskrbeli v glavnem Borovi trenerji. V obeh izmenah bo vodja tabora Borov trener in načelnik košarkarske komisije pri ZSŠDi M/alter Vatovec.
Za vadbo bodo tečajniki imeli na voljo 5 igrišč za minibasket in eno veliko igrišče. Razen tega bodo organizatorji IBA Pulj (International Bas-ketball Association) udeležencem tabora nudili naslednje pogoje: osemdnevni polni penzion s 4 dnevnimi obroki; bivanje v štiriposteljnih sobah; zdravniško zavarovanje v primeru poškodb in obolenj; brezplačni prevoz s puljskim mestnim prometom. Cena osemdnevnega bivanja znaša 74.000 novih din (približno 150 tisoč lir). Prijave sprejemajo posamezna društva.
IGRA IN BISERI
Bogdan Biščak
Tako smo iz tedna v teden, leto za letom noreli po naših bivakih in stenah nad njimi, in zdelo se nam je, da bo to trajalo večno. V petek smo, po službi ali predavanjih, spokali opre-■ mo in se cijazili z avtobusi do Martuljka ali Kranjske gore, v nedeljo zvečer se na isti način vračali domov. Tistih pet dni vmes mi je bilo le životarjenje, tlaka, ki sem jo lahko opravil le zato, ker sem vedel, da bom v soboto in nedeljo spet plezal, živel. Bilo je naporno, vendar tega nismo vedeli. Vedeli smo le to, da bomo konec tedna spet šli, že zdavnaj smo se prenehali o tem spraševati vsakokrat sproti. Prav v tem je bilo bistvo ogromne energije, ki nas je prežemala. Veliko jih je že naredilo napako in stopilo s tako drvečega vlaka, potem pa je bilo težko, težko se zopet povzpeti nanj. Mislili so, da se bodo le nekoliko odpočili od vsega skupaj, pa so se odvadili hitrosti. Potem se je bilo treba vsemu znova privajati in vsakokrat, ko je bila ta priložnost, so se spraševali in odločali ali naj to storijo ali ne. Veliko moči in motivov ti pobere takšno neprestano odločanje, zato je še kako pomembno plezati stalno, brez daljših prekinitev. Seveda pa je to važno tudi zaradi trajnega vzdrževanja forme. Brez stalnega stika z gorami sproščeno plezanje pač ni možno, pa če še toliko naprezaš mišice v telovadnici ali plezalnem vrtcu.
V tistih letih je v našo deželo, v katero tudi vse drugo prisopiha z zamudo, kot nekakšen bavbav z zahoda, pridivjalo prosto plezanje. Zdelo se je, da bo uničilo vso dotedanjo alpinistično zgodovino Slovencev, spridilo našo dobro, nepokvarjeno mladino in na koncu še odpravilo alpinizem nasploh. Razvenele so se velepomembne razprave o tem, ali je alpinizem šport ali ne, ali naj se pleza v čevljih z vihram podplatom alj v plezalnikih, s čelado ali brez nje. Še sreča, da so izgubljali energijo v teh nesmiselnih razpravah le ljudje, ki jim je bilo plezanje le še nedeljsko razvedrilo; plezalci so počeli dosti pametnejše stvari - namreč plezali. Prosto plezanje pa je nadaljevalo svoj pohod in danes, ko se mu je zapisala velika večina plezalske druščine, izglodajo vsi tisti boji »za« in »proti« zares smešni.
Posebej zgleda vse skupaj smešno, če vemo, da to famozno prosto plezanje ni bilo nekaj tako strašansko novega, da je osnova vsakega plezanja, že odkar so se opice začele preganjati po drevesih. Termin je dobil pomen predvsem kot kontrapunkt tehničner mu plezanju, pri katerem se napreduje s pomočjo tehničnih sredstev (klinov, zatičev ipd.), pri prostem pa se vse te pripomočke uporablja le pri varovanju, za napredovanje pa ne. Tak način plezanja prevladuje pri skoraj vsakem vzponu, posebno mesto pa je dobil še iz dveh razlogov: ker se vse bolj seli iz gora v plezalne vrtce, s čimer nastaja povsem nova panoga alpinizma, ki se bo verjetno sčasoma iz njega sploh izdvojila in ker mu je prav ta selitev omogočila izredno hiter napredek.
Rado in Igor Mezgec sta bila v tistem »prelomneni« letu prostega plezanja v vojski, z Igorjem Škamperletom pa sva hotela biti avantgardna in sva bila tako med redkimi plezalci, ki so se s tem začeli resno ukvarjati. To je pomenilo dosti več treninga, pa stalno visenje v plezalnem vrtcu in končno plezanje v obmorskih stenah Ospa, Paklenice itd. V pravih gorah, kjer je varovanje slabo, dostopi in sestopi dolgi in naporni, vreme pa nepredvidljivo, se je težko ali pa celo nemogoče v celoti posvetiti le čisto
športni plati plezanja, cela vrsta drugih stvari je zraven, ki jih je treba upoštevati. Prav ta športna plat pa je bistvo prostega plezanja, končni cilj je vedno »splezati stopnjo več kot doslej« in nič drugega. Pravi kraj za to pa so kratke stenice, kjer je veliko sonca, kjer razen vponk ne potrebuješ v smeri prav nič drugega in kjer ti jezik, zaradi dolgega dostopa, ne visi že pod steno tja do kolen.
Z Igorjem sva dejavno sodelovala pri ustvarjanju sedme in celo osme stopnje v naših stenah (do tedaj je bila najvišja ocena šest plus). Bila sva prva, ki sva v Julijskih Alpah splezala smer z oceno sedem plus in sodelovala pri plezanju prve smeri s tako oceno v Kamniških Alpah. Uživala sva v lepoti gibanja, ki je pri takem plezanju nujnost in ko sem bil zares dobro pripravljen, se mi je vse skupaj zdelo še najbolj podobno lahkotnemu plesu. Vendar pa sva kmalu spoznala, da to enostavno ni tisto, da izgubljava svoje bistvo v nepomembnem.
Plezalni vzpon je bil zame zmeraj eksistencialno, estetsko in športno doživetje. Eksistencialno zato, ker sem se zavedal, da je, kljub vsemu znanju in lahkotnosti, ki sem ju z leti pridobil, vsakokrat v igri tudi moje življenje in to tudi hotel. Estetsko zato, ker je človek, vse od tistega trenutka, ko mu je začel ostajati prosti čas, doživljal naravo in še posebej gorski svet kot nekaj skladnega, lepega, pri čemer ni prav nič važno, da /i je to lastnost podelil sam. In končno, športno zato, ker gre pri vsakem vzponu tudi za preizkus fizičnih sposobnosti in, vsaj posredno, tudi za tekmovanje z vsemi, ki počno to isto. Kadarkoli je kaj od tega manjkalo, sem čutil, da doživetje ni bilo popolno. Tako nisem splezal skoraj nobene prvenstvene smeri, ker se mi je zdelo, da so bili pravi problemi naših gora že spleza-ni, da linije, ki jih ustvarjajo nove generacije alpinistov, nimajo nič skupnega 's podobo gore, po kateri križarijo. In zato, ker sva z Igorjem spoznala, da se v prostem plezanju vprašanje »ali bova splezala« sprevrže v vprašanje »kako bova splezala«, sva se odločila, da se vrneva v gore. Vedela sva, da bova še plezala prosto, vendar v okolju, kjer je na koncu važno dejanje in doživetje, ne pa številka, s katero na koncu označiš težavnost smeri.
Klasična šesta stopnja v severozahodni steni Civette v Dolomitih
Manfred Kochnlechner
ZDRAVA STAROST M
ir 3-
—------------------------------------__________
Tudi dandanašnja medicina zagovarja stališče, da staranje ni bolezen. Dandanašnji poskušamo razlikovati naravne starostne spremembe od bolezenskih starostnih pojavov. S starostjo je vse več »normalnega« obrabljanja in funkcionalnih motenj organizma. Skoraj zmeraj se s starostjo pojavijo tudi bolezni. Ne smemo pa teh spremljevalnih pojavov jemati kot proces staranja samega in jih imeti za nekaj neizogibnega do konca dni. Neprestana spreminjanja, ki jim je človek izpostavljen od rojstva do smrti, je profesor Biiger označil kot biomorfozo - življenjsko spremembo. To spreminjanje človeka poteka v fazah. Ze Hipokrat (460 do 377 pred n. š.), oče zahodne medicine, je v svojih spisih življenje razdelil na starostna obdobja: pomladanska starost, poletna starost, jesenska starost in zimska starost ustrezajo starostnim dobam otroštvo, mladost, zrelost in starost. Hipokrat je prav tako prišel tudi že do spoznanja, da potekajo bolezni na starost drugače kakor pri mladostnikih in da je potek bolezni Odvisen od tega, ali bolezen ustreza bolnikovi starosti ali ne.
Človekovo starost ugotavljamo po koledarju. Zelo pogosto pa je med koledarsko in biološko starostjo velika razlika, kar pomeni, da se ljudje starajo različno. Poznamo prezgodaj ostarele mlade ljudi in stare ljudi, ki ostanejo mladi. O starostni bolezni lahko govorimo šele tedaj, ko bolezen prizadetemu onemogoča, da bi živel kolikor toliko
normalno. To se zgodi zmeraj takrat, ko se normalni starostni pojavi hitro stopnjujejo, se tako rekoč bolezensko izrodijo.
Zagovarjamo stališče, da staranje ni bolezen. Ni pa nikakršnega dvoma, da je človeški organizem podvržen procesom stalnega starostnega spreminjanja. Tako se celice s starostjo dele zmeraj počasneje in počasneje. Iz tega izhaja počasnejše celjenje ran, daljša doba pobolevanja in splošno zmanjšanje možnosti obnavljanja (regeneracije). Novih celic je s starostjo vse manj, kar povzroča določeno atrofijo (zakrnevanje) organov, se pravi, da se teža posameznih organov s starostjo polagoma, vendar nepretrgoma zmanjšuje. Vsekakor pa nikoli ne pride do tako velikih degeneracij, da bi se funkcija organa ne ohranila. Zmanjšata se samo sposobnost delovanja in prilagodljivost dotičnega organskega sistema na obremenitve in zahteve. Posebej pa je treba ob tem poudariti, da popuščanje fizičnih sposobnosti delovanja organizma ni nujno povezano tudi z zmanjševanjem duševnih sposobnosti. Pogosto vidimo celo nasprotno, da namreč šele star človek doseže določeno 'popolno in zaokroženo osebnostno strukturo. V vseh kulturah velja modrost praviloma šele kot možnost starosti.
Nikakor pa ni sporno, da vladata med starostjo in boleznijo posebno veliko »sorodstvo« in privlačnost. »Starost je bolnišnica, ki sprejema vse bolezni«, pove neki pregovor. Pri večini ljudi se na stara leta pojavijo bolezni. Posebnost starosti pa je v tem, da večinoma ne ostane pri eni bolezni, marveč se lahko razvije množica bolezenskih procesov. Profesor Schubert je za označevanje tega stanja naredil besedo »multimorbiteta«, kar pomeni toliko kot »večbole-zensko zbolenje«. Pet od šestih oseb, starejših od 65 let, ima eno ali več kroničnih bolezni.
Najočitnejši znak, da se ena od faz človekovega življenja izteka in se začenja nova, staranje, je klimakterij ali
leta mene. Zlasti za življenje ženske je s to fazo skoraj zmeraj povezana predstava, da ob tem preneha spolnost in se začne staranje, kar ima pogosto za posledico depresivno čemernost in nerazpoloženje. Na tem mestu moramo poudariti, da klimakterij ni bolezen, marveč je fiziološki (normalen) del njenega življenja. Z menopavzo označujemo čas zadnjega perila. Ta čas se je od začetka stoletja premaknil skoraj ža desetletje. Leta 1915 je bila menopavza povprečno pri štiriinštiridesetih letih, danes je pri dvainpetdesetih do štiriinpetdesetih ali celo petinšestdesetih letih. Tipični znaki klimakterijskega sindroma so napadi vročine in potenja, glavobol, težave s srcem, omotičnost, občutljiv sečnik, motnje spanja vse do reaktivnih depresij. Neredko pa narede vprašljiv celoten smisel živeljanja družinski problemi, ločitev od odraslih otrok, okolje in spolnost.
Pri moških ne poznamo mene v smislu klimakterij a pri ženskah. Nesporno pa je, da se tudi pri moških pojavljajo težave in pojavi, ki spominjajo na tiste, ki jih imajo ženske v tako imenovanih kritičnih letih. Medtem ko se pri ženskah hormonalno delovanje jajčnikov sorazmerno hitro zmanjša, pride pri moškem v četrtem ali petem življenjskem desetletju do počasnega zmanjšanja nastajanja spolno značilnih hormonov. To lahko povzroči psihovegetativne spremembe, kot so motnje spanja, živčnost, hitrejše utrujanje, splošno popuščanje fizičnih sposobnosti in pomnenja, kar v splošnem označujemo z izrazom midlife-krisis (kriza srednje starosti). Pri mnogih moških se v okviru teh motenj pojavlja skrb za ohranitev potentnosti.
Knjiga bo izšla jeseni
pri Založništvu tržaškega tiska
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
dnevnik
18. julija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po operaciji na jetrih otrokovo stanje znatno boljše
Malega Antonina je zverinsko pretepel materin »prijatelj«
PALERMO Malega Antonina, ki že en teden leži v palermski glavni bolnišnici, ni pretepla mati Donatella Pa-dogano, ampak se je nad njim zverinsko znesel njen prija: telj in izkoriščevalec Antonino Giuliano, 25 let. Namestnik državnega tožilca Ilarda je dal suroveža aretirati, skupaj z njim pa tudi njegovo ženo Vincenzo Casamento (24 let), in ju obtožil telesnega nasilja, navajanja k prostituciji oziroma njenega izkoriščanja pa še prekupčevanja z mamili in ropanja. To pomeni, da bi morali Donatello v najkrajšem izpustiti iz zapora. Toda pojdimo po vrsti.
Donatella Padogano se je pred nekaj meseci ločila od moža Onoria Cammarate in se z dve leti in pol starim sinčkom Antoninom ter komaj šestmesečno kčerkico Rosa-lio zatekla k prijatelju Giulianu v prepričanju, da ji bo pomagal. V resnici se je takrat začela zanjo kalvarija: zašla je v krog zasvojenih od mamil, brž nato pa jo je Giuliano prisilil, da je začela prodajati svoje telo. Navzočnost malega
Tonina je začela izkoriščevalca zmerom bolj motiti in v soboto se je spravil nadenj z nezaslišano grobostjo: silovito ga je pretepel in tudi dobesedno mučil, tako da je bil otrok ves poln podplutb. Ne samo, poškodoval mu je celo jetra, zaradi česar je bil potreben v sredo kirurški poseg. Giuliano je ob isti priliki pretepel tudi Rosalio in Donatello. Otroku se je stanje zboljšalo, saj je že spregovoril nekaj besed, vseeno pa je še vedno v oddelku za oživljanje.
Donatello je konec junija pretepel tudi mož Onorio, ko jo je prišel nenadno obiskat. Ona ga je prijavila policiji, ki ga je aretirala, a preiskovalni sodnik sumi, da je moža naznanila pod pritiskom Giuliana, ker da se je hotel moškega iznebiti. Na Giulianovem domu so policisti zaplenili večjo zalogo nakradenih oziroma naropanih jestvin, na zapuščenem travniku za hišo pa so odkrili celo manjše gojišče indijske konoplje, ki daje mamilno smolo, iz katere varijo hašiš.
Poletna vročina pa taka
Edinole s korenjem so v zoološkem vrtu privabili nilskega konja, da je zapustil prijetno svežo vodo	(Telefoto AP)
Kraljevski par vesla...
Britanski kraljevski par Andrew in Sara si je v Kanadi privoščil potovanje s kanujem po reki Kaministicuia	(Telefoto AP)
Kalabrija v kleščah nevarnega kriminala
REGGIO CALABR1A Policija in karabinjerji so včeraj pričeli širokopotezno preiskavo, da naredijo enkrat za vselej konec krvni osveti v mestecu Cittanova, nedaleč od glavnega mesta Kalabrije. V zdrahah med »družinami« organiziranega kriminala, ki so samo v zadnjem letu zahtevale deset smrtnih žrtev, sta bila v četrtek ubita Giacomo lenco in njegov bratranec Vincenzo, ki sta imela v preteklosti že nekajkrat opravka s sodniki. Preiskovalci so ugotovili, sta bila bratranca ubita povsem hladnokrvno s streli v glavo, to se pravi s pravo eksekucijo, kateri so baje prisostvovali tudi nekateri očividci. Sodniki upajo, da bodo slednji pomagali pri identifikaciji morilcev, kar pa se tukaj zelo poredkoma dogaja, saj se priče bojijo maščevanja.
Policisti in karabinjerji so včeraj v bojni opremi dobro prečesali nekatere četrti Cittanove, kjer domnevajo, da se skrivajo morilci. Dežela Kalabrija je že vrsto let pod udarom organiziranega kriminala, ki je znan pod nazivom »n'd-rangheta« in ki nadzoruje tudi nekatere vitalne gospodarske sektorje, posebno na področju industrije ter kmetijske proizvodnje.
Razveljavili zaporni nalog za Marcinkusa
RIM — Kasacijsko sodišče je včeraj povsem nepričakovano razveljavilo zaporni nalog za ameriškega nadškofa Paula Marcinkusa, ki so ga milanski sodniki obtožili ilegalnih poslov v znani aferi bankrota Banco Ambrosiano. Člani kasacijskega sodišča so istočasno razveljavili tudi zaporni nalog za Luigi-ja Menninija in Pellegrina De Strobla, ki sta z Mar-cinkusom sodelovala pri vodenju osrednje vatikanske banke IOR. Pred izdajo zapornih nalogov so se Marcinkus, Mennini in De Strobel previdno umaknili v Vatikan, ki jih ni hotel na noben način izročiti italijanskim oblastem.
Utemeljitev razsodbe bo znana šele v prihodnjih dneh, zanimivo pa je, da se je kasacijsko sodišče izreklo za ta sklep kljub ostremu nasprotovanju javnega tožilca, ki se je še pred kratkim zavzel za potrditev zapornih nalogov. Kljub razpletu dogodkov bosta Marcinkus in kolega ostala v Vatikanu.
Deset zapovedi policije za varno poletno vožnjo
tMč/SeJT /AUSA Z4S/aW-^ IA V	ZAA/M.,. P*/ /MO -
M/VAlC(>f#0SgieZ4Ččl MAJM/JŠ/
/##4740*7 //entez &>r/...
TO 74 M47,4744 307/0 Pf/srei/,
K AA 17/CA !
04/ pone/ce, r/sr/mjso/j v/Oti#/, SO0O #AM/747A// por... ...o, oz/p/s, /tv//a t/, /ree s/ /vas
PAZ/7/VO VOO/i... 600/ Z/VAT//
re/o/ /047- /va aoppča/. ..
44*4VAAAA TZAPeP/ZA. #444/0' V0OO//VMP//4
so #4rovop/z/ /v/ /toč -
#4 P4A/ZPA S0Ž#7gY...
Oopovpa P4wrP4Awr
Pi/s/z/Are Pc/šč4 ve 6//4 740040 04P4V44V...
RIM — Vrhunec počitniškega navala od 29. julija do 4. avgusta bo nadzorovalo približno 10 tisoč policijskih agentov in enako število orožniških patrulj. Poleg tega bo delovalo približno 500 operativnih enot, s katerimi se bodo državljani lahko povezali preko telefonske številke 112, ki je enaka za celotno italijansko ozemlje. Varnostne sile računajo, da bodo mobilizirale še nekatere dodatne sile, kot kažejo podatki, zbrani med 1. in 16. julijem, pa imajo že sedaj polne roke dela.
V tem času so namreč beležili 191.091 cestnih prekrškov, od katerih 2.588’ zaradi prehitre vožnje. Zabeležili so tudi 9.936 nesreč, in to v času od prvega do štirinajstega julija. Da bi preprečila ali pa vsaj omejila število nesreč, je prometna policija izdala sledeča navodila za šoferje:
Preden se odpravimo na pot, moramo pregledati stanje avtomobila, v prvi vrsti gume, motorno olje, vodo, zavore, akumulator in alter-nator;
spoštovati moramo predpise v zvezi z maksimalnim številom potnikov in maksimalno težo, ki jo zmore vozilo;
na pot se moramo odpraviti spočiti in v optimalnem zdravstvenem stanju: pomembno je,
da se izogibamo alkoholnih pijač in obilnih obrokov;
—	na pot se ne smemo odpraviti, ne da bi vsaj približno določili, po katerih cestah bomo vozili;
—	pozornost moramo osredotočiti na stanje v prometu in zato slediti radijskim obvestilom. Za morebitne nasvete je koristno tudi, če se povežemo s cestno policijo (tel. 19400);
voziti moramo s hitrostjo, ki ustreza razmeram na cesti; paziti moramo zlasti, ko prehitevamo in ko dajamo prednost drugim vozilom;
če smo utrujeni ali pa je prevroče, je priporočljivo, da naredimo postanek;
-	pri postankih se ne smemo posluževati odstavnega pasu; pri tem namreč tvegamo, da v naše vozilo trčijo raztreseni vozniki. Na odstavnem pasu avtocest ni dovoljeno niti prehiteva-nje;
-- spoštovati moramo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki je pred nami;
-	posluževati se moramo varnostnih pasov, ki v primeru nesreče omilijo morebitne poškodbe.
Naj omenimo, da največ prometnih nesreč povzroča nepazljivost, vzrok nesreč pa je takoj zatem pomanjkljivo upoštevanje cestnih znakov.
Moda v Parizu
Francoski modni ustvarjalec Louis Feraud bo takole oblekel žensko naslednjo zimo	(Telefoto AP)
Tragedija v kampingu je bila nepredvidljiva
PARIZ — Tragedija, ki se je v sredo pripetila v kampingu letovičarskega kraja Grand-Bornand v goratem predelu Severne Savoje, je globoko presunila francosko javnost. Včeraj pa je zaradi tega odstopil Renaud Vie La Sage, funkcionar francoske vlade, odgovoren za območja z visokim rizikom.
Okrog uničenega kampinga medtem reševalne ekipe še vedno iščejo trupla; zbirajo jih v farni cerkvi, od tam pa jih pošiljajo na svoje domove. Prebivalci vasi Grand-Bornard enotno trdijo, da so bile posledice silovitega neurja nepredvidljive in s tem potrjujejo izjave župana in prefekta Severne Savoje. Pri iskanju vzrokov tragedije so si vsi enotni v pripisovanju večjega dela krivde precejšnjemu sekanju gozdov, pretiranemu zidanju cest in hiš, izkoriščanju kamnolomov in izgradnji smučarskih vlečnic.
Šesta žrtev v Herbornu
BONN — Grški državljan, 25-letni Anestis Konstoulis, je šesta žrtev eksplozije cisterne, ki je 7. julija s tovorom 32.000 litrov bencina treščila v restavracijo v Herbornu. V hudi nesreči je takoj umrlo pet žensk, 37 oseb je bilo ranjenih, 44 ljudi pa je po verižnih eksplozijah ostalo brez domov. Josef Vogt, 47-letni šofer tovornjaka, je kljub številnim poškodbam bil tako priseben, da je povlekel iz slaščičarne, v katero se je zaletel, večji del gostov, preden je cisterna eksplodirala.