PoftnTna plačan« v gotovini
iyturwonhl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 26
Maribor, sobota 1. februarja 1930
»JUTRA«
izhaja razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejema« v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra" v Ljubljani, Prešernova utica št. 4
Carinska pogajanja z Avstrijo
Kakor smo svoječasno javili, je avstrijska vlada že lani meseca avgusta sklenila, da bo povišala uvozne cari-ne na vse vrste žitaric, zlasti na pšenico in rž, da tako zaščiti svoio tijsko produkcijo. Ta sklep je bu prvi vrsti udarec proti naši -državi, ne morda namenoma, ampak v svojem efektu, ker smo mi se vedno mea najmočnejšimi uvozničarji žitaric v Avstrijo. Te dni pa je prišlo iz Beograda poročilo, da se .ie vršila tam pod predsedstvom trgovinskega ministra Demetroviča medministrska seja, na kateri je bilo sklenjeno, da se pošlje na Dunaj posebna delegacija. ki bo z avstriisko vlado razpravljala vprašanje, kakšne kompenzacije nam koče dati Avstrija za povišanje uvoznih carin.
Avstrijska kmetijska podukcija je zlasti v pogledu žitarstva od prevrata pa do danes znatno napredovala. Avstrija potrebuje za prehrano svojega prebivalstva letno krog 13 mjlijonov meterskih stotov pšenice iti rži. Producirala je 1. 1919. samo 4.2 milijone met. in je morala uvoziti blizu 9 milijonov met. L. 1929. pa je producirala že toliko, da je uvozila samo še nekaj nad 4 milijone mst. Ni dvoma, da bo njena produkcija še narasla in da bo. morda že v nekaj letih, sama krila celo domačo r>''i-«bo. seveda, če bo se mogla razširjati v dozdanjem obsegu. Seveda pa to ni odvisno samo od dobre volje, pridnosti in sposobnosti avstrijskih kmetovalcev in tudi ne od še tako izdatne pomoči me rodajnih činiteljev, temveč tudi od dejstev, ki so izven moči kmetovalcev in vlade. So to cene žitaric na svetovnem trgu, ki stalno padajo. V tem je jedro problema. Ameriška kmetijska produkcija se je že za časa vojne silno razvila in se še razvija vedno bolj, zlasti pa se vedno popolnejše mehanizira, ter producira veliko ceneje nego razmeroma še primitivno evropsko kmetijstvo. Zato je razumljivo, da Amerika, ki vrže vsako leto ogromne množine žitaric na evropski trg, diktira tudi cene. Položaj evropskih poljedelcev, tudi avstrijskih. postaja vsled tega vedno kritičnejši, zakaj izven velikih produkcijskih stroškov jih teže še veliki melijoracijski izdatki in pa težka so-cijalna bremena.
Zato je avstrijska vlada sklenila, da priskoči poljedelstvu na pomoč. Izbrala pa je — zdi se — najslabšo pot. pot carinske zaščite. Avstrija ni izključno pr>We1ska dežela, ampak istočasne industrijska, z velikim številom delavstv'\ in meščanstva. Carine so dvorezni nož, ker povišane carine avtomatski dvigajo cene, brez ozira na to, ali se je s tem položaj domačega poljedelstva izboljšal ali ne. Meščanstvo in delavstvo, ki tvorita blizu polovice avstrijskega prebivalstva. bosta vsekakor plačevala kruli
Internacija komunističnih poslancev v Nemčiji
KOMUNISTI PRIPRAVLJAJO NOV PREVRATNI POIZKUS. - ENERGIČNE
ODREDBE POLICIJE.
BERLIN, 1. februarja. Ker je dobilo policijsko ravnateljstva resna poročila, da pripravljajo komunisti za ju ri velike demonstracije, ki naj bi bile nekak uvod v poizkus novega komunističnega upora, sta se odločila pruski notranji minister Grzesinsk! in berlinski policijski predsednik Zorgiebel za izredno energično odredbo, ki je vzbudila v vsej javnosti splošno pozornost in izzvala številne komentarje.
Tekom današnje noči je namreč policija internirala nič manj kot 76 komu-nis ičnih voditeljev, med njimi vse komunistične državnozborske poslance in komunistične poslance pruskega deželnega zbora. Vrh tega je izdala policijska oblast najobsežnejše varnostne odredbe, da že v kali zaduši vsak najmanjši poizkus komunistov, da bi motili promet ali javni mir in red.
PrSmo del Rlvera o svolem
padcu
IMENOVAN BO ZA GUV ERNERJA NA BALEARIH.
MADRID, 1. febr. Strmoglavljeni diktator Primo de Rivera je objavil
v	»Nacionu« članek, v katerem priznava, da je že zadnje dni septembra meseca uvidel, da narod nima več zaupanja v njegov diktatorski režim. Zato se je odločil za likvidacijo diktature, ne da bi si bil glede oblike čisto na jasnem. Da se je obrnil tozadevno končno za mnenje na armado in mornarico, je storil to zato. da si je za primer neugodnega odgovora Zj)o!o-„rai zadosten razlog za odhod.
Primo de Rivera zanika, da bi ored. lagal kralju odstavitev infanta d on a Carlosa. Istotako tudi ni res, da bi
kralj odklonil podpis kakega takšnega odloka.
Ako bodo politične stranke zonet začNe raz'':Wi svoje nekdanje d°' -vanje, potem se bo »Unia Patriotica« zpy"”h za volilno do1" ’ Diktator naglasa dalje, da hoče mirno poča-W>\ da ga razmere prisilijo d- ■- -ši ‘Etično dolžnost'. Zapustil bo za nekaj mesecev Madrid in sestavil med tem svoje spomine na diktatorsko dobo.
Po nekaterih vecfeh bo imenovan general Primo de Rivera za guver-neria na Balearskih otokih.
mednarodni šahouski turnir u 5an Remu
SAN REMO, 1. februarja. V dvanajstem kolu je izvojeval svetovni prvak Aljehin sedaj že deseto zmago na turnirju. Premagal je gladko Araizo. Niem-covič je porazil Mondcellija, Spielmann Colleja, Ahues Romija, Bogoljubov Tar-takowerja. Partiji Vidmar-Grau in Ma-rocZy-Rubinstein sta končali remis, Ya-tes je porazil Kmocha. Prekinjena partija Vidmar-Araiza je končala remis.
Stanje po 12. kolu je sledeče: Aljehin
11, Rubinstein 9, Niemcovič 8.5, Bogoljubov 7.5, Yates 7, Ahues, Tartakower in dr. Vidmar 6.5, Kmoch 5.5, Spielmann in Maroczy 5, 5. Colle 4.5, Monticelli 4, Araiza in Grau 3.5, Romi 2 in pol.
7
Ste že oodDlsatf deleže _ za Dohorsko vzoeniačo ■
dražje, kot naravna posledica pa bo nastopilo podraženje industrijskih produkcijskih stroškov, istočasno z upadkom k^mie moči prebivalstva ter eksportne možnosti.
Seveda pa tudi prizadete države ne bodo stale prekrižanih rok, ampak bodo odgovorile z obrambnimi merami, v prvi vrsti z znižanjem tarifdv. Bojkota avstrijskih industrijskih produktov niti treba ne bo, ker bodo sami po sebi vsled zvišanih produkcijskih stroškov postali dražji in bodo izgubili rta konkurenčni sposobnosti. Avstrija je torej pod pritiskom kmetijskih krogov nastopila krivo pot, je zagrizla v svoje lastno meso, ker je danes za kmetijske produkte še vedno uvozna država, za industrijske pa izvozna. Četudi je njena kmetijska Produkcija narasla od 467,659.794 šilingov pred 4 leti lani na 795,815.914 šilingov, je vendar še morala v letu 1928. uvoziti žitaric v vrednosti
768,709.000	in mesa za 276,552.000 šilingov. To so številke, ki sc z uvedbo zaščitnih carin ne dado izbrisati.
Sklep avstrijske vlade ima svoje vzroke pretežno v notranje-politič-nem položaju in ni razloga, da bi morala naša država napram njej kakorkoli popuščati. Naša država je med glavnimi konsumenti avstrijske industrijske produkcije. Ako avstrijska vlada vztraja na svojem stališču, moremo mi svoje potrebe na industrijskih produktih pač kriti tam, kjer Ima jo več razumevanja za naše interese. Tem bolj pa bomo k takim korakom prisiljeni, ako bi se izkazalo, da je sklep avstrijske vlade — kakor menijo mnogi — posledica nove zunanjepolitične orijentaclje, po koji bi Avstrija bila obvezana za takšno postopanje, proti svojim lastnim interesom. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali so te informacije glede heimvveh-rovskih obvez napram Italiji brez podlage ali ne.
Vsekakor pa imajo delegati naše države, ki bodo šli k pogajanjem na Dunaj, dolžnost, da ne padejo na kolena, ampak da odločno ščitijo V*re-se naše držav«
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 1. februarja ob 20. uri »Netopir«.
Premijera. Ab. B.
Nedelja, 2. februarja ob 15. uri »Grudica«. Kuponi. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Netopir«.
Pondeljek, 3. februarja. Zaprto.
Torek, 4. februarja ob 20. uri »Netopir«, ab. A.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 3. februarja ob 20. uri »Radikalna kura«. Gostovanje Mariborčanov.
Celjsko gledališče.
Sreda, 5. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«. Gostovanje Mariborčanov.
Našim naročnikom.
Cenj. naročnikom sporočamo, da smo današnji številki priložili položnice. Pri tej priliki jih opozarjamo, da bomo vsem zamudnikom,, ki niso naročnine za zadnja dva mesca v letu 1929 poravna]!, na daljno pošiljanje ustavili. — Uprava.
Sestanek trgovcev sklicuje Gremij .trgovcev v JVfariboru za torek, 4. tm. ob 20. url v malo dvorano hotela Orel. Sestanka se udeleži zbornični tajnik g. Ivan Mohorič, ki bo dajal o raznih aktualnih zadevah potrebna pojasnila.
Ljudska univerza v Mariboru.
Še enkrat se opozarja na francoski naivečji vojni film »Verdun«, ki nam pokaže največje bnrbe svetovne vojne. Predstave so: Dne 1. februarja ob 16. dijaška predstava in ob 20. zve čer. Dne 2. februarja ob 10.30 dopol*' dne in 16. popoldne. Dne 3. februarja ob 20. zvečer.
Umor posestnika Kanclerja pred sodiščem.
Včeraj se je vršila pred petčlanskim senatom v Mariboru razprava proti 20-letnemu čevljarskemu vajencu Rudolfu Kovaču iz Studencev, ki je bil obtožen, da je v noči od 8. na 9. decembra na cest! iz Kamnice proti Sv. Križu umoril in oropal posestnika Rudolfa Kanclerja. Radi mladoletnosti obtoženca je bila razprava v smislu zakonika o sodnem kazenskem postopanju tajna. Kovač je bii obsojen na 15 let težke ječe in na povračilo vseh stroškov. To je bila prva razprava pred senatom, ki nadomešča odpravljeno poroto.
Nesreča pri podiranju dreves.
V	Loki pri Bistrici je padlo pri r*o-diranju dreves neko drevo 25letnemu Albinu B a b i č u na levo nogo in niu jo zlomilo na več mestih. Težko ponesrečenega Babiča so odpeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico v Maribor.
Vtihotapljene cigaretne stročnice je nesel včeraj popoldne po Aleksandro-
vi	cesti Gabrijel Kozar. Imel je v zavoju 6 kartonov stročnic. Trdil je, da so od nekega moškega iz Apač, ki ložira pri Zlatem konju, in v čegar sobi je policija res našla še 4 kartone. Kozarja ima za enkrat v delu finančna kontrola.
Ljubitelji perutnine na delu. Tatvine perutnine so zadnji čas v Mariboru na dnevnem redu. V noči od 30. na 31. jan. so bili v gostčh pri trg. Ro-gatschu v Frančiškanski ulici in so mu z zaprtega kurnika odnesli 3 kokoši. Brez dovoljenja manufakturo j prodajal je po Mariboru italijanski državljan Vitorio Sorrentino iz Napuha. Poheha » je aretirala, mestni magistrat mu ie 'lož51 500 Din globe.
Sprehodi do naSih industrijah
V DELAVNICAH ŽELEZNIH MOSTOV IN VIJAKOV NA TEZNU.
Za visokim plotom za šolo na Teznu obširen kompleks zemlje, na njem troje velikih poslopij, vmes železniške proge: to so tvornice Splošne stavbene družbe, o katerih javnost ne govori mnogo, n marsikdo med nami komaj zna, da se tam izdelujejo vijaki, še manj, da je to ena izmed največjih tvornic za železne mostovne konstrukcije v Jugoslaviji.
Zavedajoč se, da je razvoj naše industrije v mnogočem odvisen tudi od pravilnega razumevanja javnosti, in da je v tem pogledu naše časopisje znaten čini-teli kot inicijator in mnogokrat tudi korektor javnega mnenja, se je vodstvo podjetja odločilo, in je povabilo za mino-li pondeljek vse v Mariboru delujoče novinarje na obisk in ogled poslovanja v svojih tovarnah. Sprehod po podjetju je bil za nas novinarje vsekakor poučen in nad vse zanimiv. Videli in culi smo tam marsikaj novega, videli pa smo predvsem silni napredek v moderniziranju podjetja, ki se stalno oskrblja z vedno novimi najmodernejšimi stroji, da tako more čim uspešnejše tekmovati z drugimi podobnimi podjetji tu in v inozemstvu.
V glavnem poslopju, ki je ogromna dvorana, velikanske zaloge železa v ploščah in palicah. Ogromni žerjav, ki dvigne do 15 ton naenkrat in se vozi po celi dvorani z enega konca do drugega, prevaža to železje, kjer ga baš potrebujejo: tam režejo plošče na male kose, kakor jih potrebujejo za sestavo mostovnih konstrukcij, z ogromnim rezalnim strojem, gnanim od elektrike. Neprestano je na delu 10 najmodernejših vrtalnih strojev, vsi na električni pogon. Baš sedaj izdeluje tov; -na 6 novih mostov za Grčijo. Dozdaj jih je izdelala nad 20 za • našo državo, med drugimi tudi novi železniški most pri Veržeju. Več mostov je dobavila tovarna za Srbijo. Tovarna dela danes z 200 konjskimi silami in njena kapaciteta je tolika, da more mesečno dobaviti, do .30 vagonov mostovnih konstrukcij, najmanj 300 vagonov na leto. Lani jih je dobavila blizu toliko. Železo dobavlja deloma iz Vitkovic, deloma iz
Donawitza. Zanimivo je, da ima podjetje za vse svoje potrebe svojo lastno kovačnico, lastno delavnico za vse vrste potrebnega orodja, da sama proizvaja zgoščeni (komprimirani) zrak, ki ga morajo tudi uporabljati pri izdelovanju mostovnih konstrukcij, itd.
Zunaj na dvorišču so baš sestavljali že v konstrukcijskih delih izgotovljeni most, ki pojde po komisijonelnem pregledu, zopet razložen v posamezne dele, na Grško.
V drugem poslopju pa teče neprestano 46 najmodernejših strojev za izdelovanje vijakov, in baš nedavno je dospelo novih osem strojev, ki bodo te dni montirani. Ti stroji izdelujejo vijake vseh velikosti in vseh vrst, tako za železniške tračnice, kakor tudi za lesene konstrukcije. Pri vseh navedenih strojih je zaposlenih le malo delovnih moči, zakaj stroji nado meščajo stotine človeških rok in izdelajo ogromne množine vijakov, ki se sproti polnijo v zavoje In skladajo v ogromnem skladišču, odtam pa kar pred tovarno nalagajo v vagone in pošiljajo po širokem svetu.
Kadar je tovarna polno zaposlena, kakor je bilo deloma lansko leto, ko je sko-ro celo leto tekel obrat dan in noč, zaposluje krog 300 delavcev. Trenutno jih je nekaj manj.
Zanimivo je, da je tovarna uvedla pri stalno zaposlenih delavcih poseben sistem prostovoljnega štedenja in je na ta način že mnogokaterr iu obvarovala znatne zneske pred lahkomiselno uporabo.
Podjetje je s 54?S v rokah domačega kapitala (Ljublj. kred. banka, Prva hrv. štedionica in Zadr. gosp. banka), 46% je švicarskega kapitala. Značilno je za stal no izpopolnjevanje podjetja, da je samo lani nabavilo za nad milijon Din novih strojev.
V danes že znatni verigi naše industrije zavzema Splošna stavbena družba ne dvomno eno izmed prvih mest v državi, na vsak način pa je njen zelo važen Člen v povzdigi in napredku našega narodnogospodarskega življenja.
O reformi srečnje šole
Gotovo je, da se je pasivna stara šola, ki je polagala glavno važnost na mehanično memoriranje, že preživela in izgovor, da je vzgojila mnogo velikih mož. je jalov, ker se ne da ugotoviti, v koliko so veliki možje preteklosti njena zasluga. In zato so začetkom tega stoletja — ne šele po vojni — po načelih velikih pedagogov J. J. Rosseaua, Pestalozzija in drugih začeli misliti na reformiranje Šol.
Glavna principa sta jim bila aktivno sodelovanje učencev in biižina z življenjem. Začelo se je tam, kjer je bilo najbolj potrebno, in kjer se je dalo radi male starostne razlike (okoli 5 let) postopati na en način. To je v osnovni šoli. Težava pa je nastala v srednji šoli, kjer je starostna razlika neprimerno večja (do 10 let) in kjer se v nekaterih predmetih ne da delati brez predavanj. Razen tega bi osnovna šola požrla ogromne vsote denarja. Treba bi bilo nebroj novih učil in dvoran, a sedaj nimamo niti toliko prostora, da bi spravili vse učence obenem pod streho.
Zato se bo treba pri nas za zdaj posluževati kompromisa. Po principu: »Stari meh dobro drži, novih prilij mu idej!« 2e pisec članka o reformi šolske vzgoje je razvil nekaj misli, o katerih se velja pomeni. Predno pa pričnemo, je treba, da pridemo na jasno, kaj je pravzaprav namen srednje šole. Po mojem mnenju ni njena naloga, da vzgoji kader bančnih uradnikov, trgovskih korespondentov ali vodij kakršnihkoli pisarn, ampak je srednja šola le nekaka predpriprava za na-daljni študij. Zato ne velja zamenjavati teoretičnega znanja s praktičnimi veščinami. Kdor pa ne namerava dalje študirati, naj gre v kako strokovno šolo.
Vendar pa je treba za tehnika gotovo druge predpriprav, kakor za filozofa, jurista ali medicinca. Z ozirom na ta dva tipa poznejše specializacije je treba v glavnem dveh tipov srednjih šol: enega za pretežno praktične znanosti, enega pa, ki goji pretežno teoretično znanstvo.
Pretežno, sem rekel in ue izključno, kajti kdor je doma le v svoji stroki, ni popoln človek. Da pa bi bil tip realne gimnazije posebna pridobitev, dvomim, ker se zgodi, da tak abiturient ne zna niti toliko latinsko, da bi razumel kulturno tujko (kaj šele da bi se poglobil v antično kulturo!), niti toliko opisne geometrije, da bi si predstavljal kak kompliciranejši lik. Kajti dvema gospodoma služiti ni mogoče.
Zdaj pa še o jezikih: Moj prednik se je pritoževal nad učenjem preveliko tujih jezikov. Jaz mislim, da ne škodi niti tehniku niti juristu niti medicincu, kaj šele filozofu vsaj pasivno obvladanje čim več tujih živih jezikov. Kar pa se tiče mrtvih, se strinjam z avtorjevim mnenjem v toliko, da s sedaj daje preveč na iezik in premalo na duha, ki veje iz del. Kajti ni namen humanistične gimnazije, da nas nauči govoriti latinsko ali grško, ampak da nas seznani in prepoji z duhom antike.
K^les. klub .EdelweiB 1900*
Vesela noč na planinah
Mariborski indneani drobiš
Mariborsko slovensko žensko društvo
je imelo sinoči ob 20. v mali dvorani Narodnega doma zelo dobro obiskan občni zbor in obenem malo spominsko proslavo desetletnega delovanja društva. Predsednica gospa Maistrova je uvodoma v markantnih besedah povdarila glavne smernice društvenega delovanja v prvem desetletju: skrb za našo mladino. Tajnica gospa dr. Lipoldova je v širokih potezah podala zgodovino prvega decenija. Ustanovljeno 26. maja 1919, v času koroških bojev, se je društvo najprej moralo posvetiti skrbi za naše ranjence. Kasneje pa je bila glavna skrb društva posvečena zbiranju ionda za otroško bolnico. Vsled spremenjenih prilik se je pa društvo odločilo, da zbrani znesek 263.000 Din uporabi za enak smoter, za negovanje in podvig zdravja naše mladine, ter je kupilo posestvo za ferijalno kolonijo na Pohorju. Poleg tega posveča društvo svoje sile tudi pospeševanju domače obrti, zlasti narodnih vezenin in čipk. Imenom odseka za pospeševanje domače obrti je gospa Aličeva podala o delovanju na tem polju zanimivo poročilo. Za prosvetno-kultur-ni odsek in kot blagajničarka je poročala gospa Kožuhova. Društvo je imelo lani 21.016.84 Din dohodkov in 26.351 Din izdatkov. Primanjkljaj se je kril iz premoženja od poprej. Odbor je dobil ab-solutorij ter je bil ves ponovno izvoljen z gospo Maistrovo na čelu. Mesto izsto-pivših in odišlih članic so bile izvoljene v odbor na novo gospe Putnikovičeva, Rapočeva in Rožmanova. Stavili so se tudi še sklepi za delovanje v letošnjem letu: te dni je zopet prireditev v gledališču v prid ferijalni koloniji, včeraj 14 dni bo predavanje gospe dr. Lipoldove o kongresu v Splitu, dne 3. aprila pa tombola, zopet v korist ferijalni koloniji na Pohorju. Želimo društvu tudi mi v drugem deceniju novih uspehov!
Šole za našo pohorsko kolonijo!
Kakor vedno, so se tudi letos naše šole prav rade odzvale naši prošnji, da priredijo v njeno gmotno korist veselo mladinsko pustno prireditev. To bo zabavna spevoigra v dveh dejanjih in lep rajal-ni nastop. Naše požrtvovalne učiteljice so vložile v predstavo mnogo truda, mali umetniki si pa tudi kar najbolj prizadevajo, da bodo zabavali veliko in malo publiko. Mi pa si želimo, da bi bilo gledališče razprodano, da nabavimo z izkupičkom nekaj opreme za počitniško kolonijo. Podpirajte mladino pri njihovem delu za slabotno deco! V sredo vsi na »Semenj v Seviliji«! Mariborsko slov. žensko društvo.
Danes nova bo »vspeniača« Vozila vse v planinski raj, Voznina samo tje se plača. Zastonj se gre potem nazaj.
Veliki nogometni športni film
z najboljšimi berlinskimi prvaki
11 vragov
Evelin Holt, Gustav Frohlich Pride v ponedeljek 3. februarja v Kino „Unlon“.
85«
Pogreb vojnega muzičarja Fr. Rakuša
se je vršil včeraj na vojaškem oddelku mestnega pokopališča na Pobrežju, ob veliki udeležbi njegovih svojcev, sorodnikov, prijateljev in znancev, cele vojne muzike, ki je svirala žalostinke, vsega ansambla gledališča, kojega pevski zbor mu je zapel ob odprtem grobu, z upravnikom dr. Brenčičem na čelu, četa vojakov itd. Pogreb je pokazal priljubljenost pokojnega ormoškega rojaka. Preiskava glede njegove smrti še ni zaključena, vse pa kaže na to, da gre res samo za zelo tragični slučaj.
Poceni svinjsko meso se bo prodajalo v pondeljek 3. tni. od 8. naprej v utici na sejmišču, in sicer krog 70 kg po 14 Din kilogram. Prodajalo se bo samo na konsumente po 1 kg.
Po cesti Aleksandrovi do Unionske restav' racije,
nocoj v Union nas vodijo markacije!
Kaj se godi? Je tu en trušč in vrlifi — p<* tres?
Juhe! Je tu: Planinski ples!
15. februarja
Union
Mnogo reforme pa zahtevajo nastavljena v srednjih šolah. V prvi vrsti je treba bolje kvalificiranih moči. Kajti profesor, ki le prebere, kar je v knjigi, ali celo da toliko in toliko strani »naprej vzeti«, ne odgovarja niti principom »stare« šole kaj šele »nove«. Krivo pa je temu deloma premalo nadzorstvo, deloma pa preslaba predpriprava na univerzi. Kajti tisti semester pedagogike, ki ga mora po sedanjih predpisih vpisati vsak filozof, daleko ne zadostuje nasproti štirim letom pedagogike in metodike, ho-spitacijam in praktičnim nastopom J. D. J
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 22. do 31. januarja so bili prijavljeni mariborskemu mestnemu fi-zikatu 3 primeri obolelosti na nalezljivih boleznih In sicer 2 škrlatinke ter 1 davice, ki je končal s sSinrtnim izidom.
Podružnica Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru
sklicuje za torek, dne 4. februarja t. J. svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v dvorani hotela »Orel« na Grajskem trgu ob 20. uri s sledečim dnevnim redom: L Poročilo odbora: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika in č) nadzorstva. 2. Volitev novega odbora. 3. Položaj privatnih nameščencev in organizacije. 4. Razno. — Za vse člane je navzočnost obvezna; gosti dobrodošli. Odbor.
Petainova očala
so našboljša!
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru
priredi dobrodelno tombolo dne 4. maia- — Prosi se vsa cenjena društva. da bi upoštevali to humanitp^o prireditev in na ta dan opustila na-meniene nrireditve.
Žrebanje IL kola državne razredne lo* terlje
se bo vršilo že 10. februarja 1930. Srečke za obnovitev so že prispele in jih dobite v upravi »Jutra« in »Večernlka« na Ale-ksandrovj cesti 13.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru
sprejema prošnje za podpore do 5. februarja. Prošnje je nasloviti na Narodni dom. — Odbor.
Važno radio-predavanje.
V pondeljek, dne 3. februarja, bo go* voril ob 18.55 v radio (nemški val) kme-tijski nadsvetnik in ravnatelj svetovno-znanega učilišča in preizkuševališča za perutninarstvo v CrolKvitzu, g. Rihard Romer, o raznih vprašanjih perutnino-rele. Priporočamo to predavanje odličnega strokovnjaka našim perutninar-jem kar najtopleje.
Zadruga »Poh^-ska vzpenjača« prosi vse dosedanje podpisovatelje deležev, ki so že sprejeli plačilne naloge, da v najkrajšem času vplačajo prevzete deleže. Zlasti se naprošajo podpisovatelji izven Maribora, da vrnejo podpisane pristopnice tajništvu zadruge, Maribor, Jurčičeva ulica 8-11., in plačajo s sprejeto položnica pristopnino po Din 10. in podpisane deleže. No—ve prijave za prevzem deležev naj se vpošljejo z dopisnico na tajništvo, kjer so tudi pravila na vpogled.
Veliki podoficirski ples priredi mariborsko podoficirsko podporno društvo dne 8. februarja v vseh prostorih Narodnega doma pod pokroviteljstvom generalštabnega brigadnega generala g. Stanisavljeviča. Ker so podoficirski plesi splošno znani kot družabni zabavni in solidni, se občinstvo najvljudneje vabi, da se ga udeleži v čim večjem številu.	^
Kkvhrhh ..Evropa"
danes kolosalen NOVI PROGRAM
325
Pri motnjah prebave,
želodčnih bolečinah, zgagi, slabostih, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do ds-la povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica« odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili vesebe do jedi z uporabo staropreizkušene Franz Josefove« vode. »Franz Joseiova* voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. I SpeclJallst za ženske bolezni ta porodništvo
dr. Ipavic Benjamin v Mariboru se )e preselil v svoj sanatorij ob Tomšičevem prej Kokoschinegg-ovem) drevoredu pod gričkom »Piramida« na koncu Prešernove ulice, ki se pričenja pri veletrgovini »Turad« in ordlnira v pritličju sanatorija od 9.—11. in 3___4.	280
V	M
vaaoHM
NaSi gradovi
.RADOVI PROŠLOSTI.
0KR02JU/ -
- DANAŠNJI GRADOVI V MARIBORSKEM NJIHOVI LASTNIKI IN NJIHOV POMEN.
V	slovenski zgodovini so bili gradovi iiajvižnejši činitelj. Mi sami jih ob svoji naselitvi nismo poznali, proti sovražnim napadom so se naši pradedi borili na neutrjenem ozemlju; šele pozneje so pričeli graditi lesne utrdbe, ki so jih nazva-li gradišča. Take utrdbe so postavljali na raznih prikladnih mestih in imena nekaterih so se ohranila še do dandanes. Prave in resnične zidane gradove pa so pričeli pri nas graditi šele nemški fevdalni plemiči v srednjem veku, ko so Nemci zasedli naše pokrajine in jih priključili svojim državam. Ti gradovi pa so postali le prekmalu zasužnjevalci našega ljudstva. Orad in graščak sta bila v poznejših stoletjih dva najbolj osovražena pojma. Pod vplivom gradov je izginila stara slovenska demokracija. Prebivalstvo je bilo razdeljeno na dve strogo ločeni kasti, na plemiče, ki so bili gospodarji nad imetjem in življenjem ter na kmete ali tlačane. Šele pozneje se je razvila poleg teh dveh še tretja kasta: meščanstvo.
Toda grad ni bil na slovenskem samo grobokop demokracije in osebne svobo-- de, bil je tudi pospeševalec germanizacije, Ker je bilo že spočetka nemške nadvlade vse višje plemstvo tuje, nemško, se je pod njegovim vplivom naglo potujčilo tudi nižje, ki je bilo slovenskega porekla. Graščaki so pa iz nemških dežel pričeli dovajati v slovenske pokrajine tudi svoje uradništvo, uslužbenstvo, vojake in naposled celo kmete, katere je naseljevalo med Slovenci. Tako se je pričela prva germanizacija našega deželja in razvijajočih se mest in trgov. Posledica je bila, da so že do 13. stoletja izginili zadnji Sovenci po gornjem Štajerskem, severnem Koroškem in da se je meja med Slovenci in Nemci pričela vedno bolj pomikati proti jugu. Prikladni in pomembni gradovi so kmalu postali tudi središča, krog katerih so rastli trgi in mesta. Tako so nastali skoraj vsi pomembnejši in večji slovenski kraji, a o Slovencih pričajo še dandanes imena mnogih gradov, mest, trgov in vasi tudi po že davno potujčenih pokrajinah. Tako n. pr. Graz n more nikdar utajiti, da je nastal iz slovenskega Gradca, Gorz in Gorizia bosta vedno spominjala na Gorico, Radkersburg na Radgono (Ra-digojno) itd.
nit zaradi tega, ker so se tam vršila posvetovanja hrvaškoslovenskih zarotnikov Zrinjskega, Frankopana in Tatten-bacha, katerega last je bil. Iz zaupnih posvetovanj v sobi, ki je imela na stropu naslikano rozeto, je nastal tudi svetov-noznani latinski rek »sub rosa«. Na, Dravskem poju je pa tudi grad Ebens-feld.
Več gradov je tudi po Slovenskih goricah in v Prekmurju. V Pesniški dolini sta v okolici Gornje Kungote dva gradova. V gradu Hrastovcu pri Št. Lenartu je nastanjena sedaj gimnazija ruskih beguncev, v gradu Vurbergu pri Ptuju pa je ruski sanatorij. Ob severni meji so najbolj znani gradovi: Cmurek, Črnski grad pri Apačah, grad Radgona in grad Negova. V Prekmurju so največji grado-
vi	v Murski Soboti, Dolnji Lendavi in Gornji Lendavi. Njihovi lastniki so madžarski plemiči, madžarski državljani. Izmed gradov proti vzhodu je največji ptujski, last grofov Herbersteinov, ki so češki državljani, a velik in lep je tudi grad v Ormožu, last nemške plemiške rodbine. V Dravski dolini so še gradovi v Marenbergu, Muti in Guštajnu. Več gradov je krog Slovenjgradca. kakor Gradišče, Legen, Frajerjevo in Dobrova. Pri Poljskavi je grad Frajštajn in še par drugih, v Slov. Bistrici grad grofov Attemsov, v Konjicah knezov VVindisch-gržitzov, a dobro so ohranjeni tudi gradovi v Ločah, Vitanju, Socki, Dobrni, Lembergu, Frankolovem, grofija v Celju ter gradovi Zalog, Polzela, Prihova, Jelše pri Šmarju itd. V lasti so tujcev,- po večini nemških plemičev, naših in tujih državljanov, ker pa hranijo še vedno razne zgodovinske, starinske in umetniške znamenitosti, bi jih bilo treba Čim-prej preiskati in napraviti njihov pohis, ki nam danes, žal, še manjka.
..Ljudska samopoč11 v Mariboru
naininja ponovno viemn ctnj. občinstvu -Slovenije, da nimajo naši poverjeniki nobene pravice do kakšnega iNkata in da priznavamo te plačila ii-vrSena po nalih po«tnlh položnicah  ozir. plačila v naSI pisarni.	331
Nova doba je jemala grodovom vedno bolj njihov prvotni pomen in namen, dokler niso naposled postali le še mrtvi spomeniki prošlosti, neme priče tragične slovenske zgodovine. Mnogi, posebno na samotnih višinah zidani gradovi, so sčasoma razpadli. Danes pričajo o njih samo šs sive razvaline. Drugi, posebno pozneje sezidani, so pa postali le središča večjih posestev ali pa so se> poseb. no v mestih m trgih, porabili v druge svrhe. Pred svetovno vojno so bili le v toliko še pomembni, ker so bili njih lastniki veleposestniki in po ogromni večini tudi nemški plemenitaši, po vojni pa jim je agrarna reforma večinoma vaela vsa veleposestva izven gozdnih, njihovi lastniki so pa izgubili poleg tega tudi še svoj prejšnji politični pomen. Vendar pa se je število gradov pri nas ohranilo še na znatni višini. Vsa naša zemlja jih ima in tudi v mariborskem okrožju jih je veliko. Najpomembnejši je za nas seveda mariborski. Danes je njegov lastnik Slovenec, trgovec g. Berdajs. To je prvi lastnik mariborskega gradu, ki ni plemič. Novejša stavba je grad Viltuš ob Dravi nad Kamnico; prešel je nedavno v novo lastništvo. Na Fali je grad grofov Zabeo, ki so še vedno njegovi lastniki,
v	Radvanju je grad baronov Rosma-tithov, ki pa je lani tudi prešel v drugo ast, kupil ga je nek hrvaški plemič, jrad Betnava je letovališče našega kne-'oškofa, a svoje gradove imajo tudi Hote, Slivnica in Rače. Njihovi lastniki so t—alki ptemi*?' y Pečah je zname-
Rbsolutna uladarica
Na normanskerit otoku Sarku vlada kot brezpogojna vladarica gospa Beau-mont, ki je pred dvema letoma podedovala to vladavino po svojem očetu. Celo njeno kraljestvo obstoji iz nekaj sto prebivalcev, ki žive popolnoma po njeno oblastjo. Vse upravne posle r-pravlja vladarica Beaumont sama s pomočjo ne kaj uradnikov. Vprašanje zdravstva, šol, pristaniški posli, vse je v njenih rokah Vsak prebivalec otoka mora izročiti vladarici letno namesto davka razna ži vila, katerih množina se določa po številu dimnikov hiše. Tudi se nobeno posestvo ne sme prodati ali kupiti brez dovoljenja vladarice, ki ima v rokah tudi vso cerkveno oblast. Prebivalci tega o-toka žive gotovo zelo moralno. Pregreš-kov sploh ni, ker je majhni zapor za grešnike skoro vedno prazen.
Nad 5000 novih inženjerjev
bo izšlo letos iz tehničnih visokih Šol v Rusiji, štirikrat več nego lani. S popoi no industrializacijo sovjetske Rusije je silno narasla potreba po inženjerjih.
DRE BUDILKE
najboljša kvaliteta
Din 50'
dobite pri
H«
PRAVI
: FRANCK
vedno
odlttna kakovost!
Gosposka ulica 15
Utterarla
Petdesetletnica »Ljubljanskega Zvona«. Z letošnjim letom pričenja naša najstarejša in vodilna slovstvena revija »Ljubljanski Zvon« svoj petdeseti letnik. Ustanovljena je bila po prenehanju Stritarjevega »Dunajskega Zvona* in je zbirala krog sebe vse mlajše generacije slovenskih pesnikov, pisateljev in esejistov. V devet in štiridesetih letnikih je nakopičen ogromen trud slovenskega duha, ki je najjasnejši izraz našega napredovanja, zdvajanja in upanja, padanja in vstajanja. Sedanje uredništvo bo zato posvetilo v novem letniku vso pažnjo prošlosti časopisa. Slovstveni kritiki in zgodovinarji bodo ocenili storjeno delo, a pokazali tudi pot v bodočnost. Uredništvo pa obeta, da bo revijo zopet usmerilo v one tokove, ki so ji bili kažipot v prošlosti, kajti izven dvoma je, da se je bila v zadnjih letih od njih precej oddaljila. Krog njenih sotrudnikov se je bil nevarno zožil in nad leposlovjem je vse preveč zmagoval esej, ki je bil za naše zanimanje često premalo tehten. Pred vsem se je pa posvečala premala pažnja domačim slovenskim slovstvenim in občekultur-nim pojovom. Odslej bo vse to dobilo zopet svojo pravo veljavo in tudi lepo slovstvo bo boljše zastopano. N#vi letnik bo prinašal roman Mirana Jarca, dramo Slavka Gruma in povesi, nove-Jek črtice in pesmi raznih drugih au-torjev, starejših, mlajših in najmlajšili Želeti bi tedaj bilo, da bi se tudi naša javnost oddolžila petdesetletnemu delu »Ljubljanskega Zvona« z naročbo in pridobivanjem novih naročnikov. Naroča se pri upravi v Ljubljani ali pa pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in Mariboru ter stane na leto 120 Din. Naročnina se pa lahko plačuje tudi polletno ali četrtletno.
»Prager Presse« in slovensko slov stvo. Dasiravno se je zanimanje za slo vensko slovstvo v zadnjem času pri velikih kulturnih evropskih narodih razveseljivo dvignilo, je »Prager Presse« edini tuji ist, ki mu posveča stalno pažnjo
V	svojih kulturi in kulturnim vprašanjem posvečeni prilogi seznanja že od začetka Čehe in Nemce ter ostali svet s kratkimi prevodi iz slovenskega pripovedništva in pesništva, med beležkami pa poroča često tudi o raznih naših novih knjigah in slovenskih pojavih. Z novim letom je uvedla enotno vsakote densko prilogo »Dichtung und Welt« in v tretji številki prinaša že kar dva prevoda z slovenščine. Neumorna ga. Jirku je objavila svoj autorizirani mojsterski prevod Cankarjeve črtice »Dopust« (Ur-laub), ki učinkuje v nemščini prav tako kakor v slovenščini, ga Lilly Nowy pa je preskrbela dva Prešernova soneta; prvega iz »Sonetnega venca«:	Poet
tvoj nov Slovencem venec vije... in O Vrba, draga, srečna vas domača. S tem prevodom sicer ni dosežena globina velikega Prešerna, zadeta pa je zelo točno smiselna vsebina, kar priča že prva kitica »Vrbi«:
O Vrba! Dorf voli heimatlichen
Frieden,
wo um meiti Vaterhaus die Flur sich
breitet!
O hatte nie micli WiUbegier verleitet, die falsche Schlange, daB ich dich
gemieden!
»Prager Presse« moramo biti zaradi pozornosti, ki jo posveča našemu slovstvu, samo hvaležni. S tem dviga v tujini zanimanj« m našo umetnost in *'hovno
življenje ter pripravlja našemu slovstvu nadaljna pota v kulturni svet. V isti pri-ogi pa prinaša tudi Nikole Mirkoviča prevod pesmi »Traum von Maria«, deio znanega srbohrvaškega pesnika in prozaista Iva Andrica.
Edicije Umetniške Matice. Umetniška Matica, ki je bila pred tremi leti ustanovljena v Ljubljani z namenom, da širi med Slovenci zanimanje za domačo u-metnost, slikarstvo in plastiko, se je s svojimi edicijatni za lansko leto znata* zakasnila. Ta lakasnitev pa je nasta* zategadelj, ker ja razširila svoj program in bo odslej nudila svojim članom polen slik tudi strokovne in druge knjige. Prvo tako knjigo bodo člani dobili te dni, in sicer Toneta Kosa poučno razpravo o plastiki. To bo sploh prvo slovensko delo te vrste in bilo bi iskreno želeti, da bi nam U. M. v prihodnjih letih preskrbela tudi še slične strokovne razprave o slikarstvu, eventuelno po različnih strokah in tehnikah, o arhitekturi itd. Poleg te knjige pa bodo člani prejeli tudi originalno litografijo Toneta Kralja. »Delo* in štiribarvnl originalni lesorez F. S. Stip-lovška, »Znamenje«. Letna članarina pri Umetniški Matici v Ljubljani znaša 2* Din.
Nova slovenska revija »Saiuorod-nost«. Te dni bo izšla v Ljubljani prva številka nove slovenske revije za slovstvo. umetnost in kulturo, ki se bo imenovala »Samorodnost«. Izdnjal ter urejeval jo bo * *o ?uver, znani izdn^tilj knjižnice »Naša Gruda«, ki je posebno znan po svoji skrajno subjektivni študiji o Otonu Župančiču, s katero je pred leti dvignil mnogo prahu. Nova revija bo prinašala tudi »Spomine« Riharda Jakopiča, v katerih bo temeljito orisal začetek slovenske »moderne« v likovni u-metnosti in tudi v slovstvu. Pozneje bodo ti Jakopičevi »Spomini« izšli baje tudi v ponatisu kot posebna knjiga.
Mariian Telatko: Vagabund. Kragujevac, 1930. Te dni je izšla v založbi Slovenskega kulturnega in prosvetnega društva »Triglav« v Kragujevcu v Srbiji drobna zbirka liričnih pesmi mladega dijaka, vojnega tehnika Marijana Telat-ka, ki nosi naslov »Vagabund«. Pesmim se močno pozna, da še niso dozorele dc samobitne klenosti, pa tudi ne do snovne in oblikovne originalnosti. Kljub temu je pa ta knjižica zanimiv pojav, ker je prvo slovensko delo, ki je bilo napisano, natisnjeno in izdano v Srbiji, kjer se števllc naših naseljencev čedalje bolj množi ir se tudi pridno snujejo nova družabn? prosvetna in kulturna središča.
Kakor je svojčas ves Pariš govoril * strašnem vampirju
,,B E L F E G O R IT
tako danes ves Maribor občuduje kolo-salni istoimenski velefilm po sedanjeir romanu „ Jutra*, ki se predvaja do ne delje, 2. februarja.
„KINO UNION41 TELEFON 23-29 Občinstvo se naproša, nabaviti vstopnic'
v	predprodaji.
NatvtSja metaoroloika postala
je danes nedvomno meteorološki stolp na gori Elbrus v Kavkazu, na višin 5350 m. Postavila ga je ekspedicija o-srednjega zavoda znanstvenikov v Moskvi in drž. geoflzlčnega zavoda, ki se j pvozela ria goro od Krngu*ova z velikanskimi težavami in borbami i /Temenskimi neprilikaml. Stolp je bi! postavljen 17. av*c. 1929'
Moderno barbarstvo
BELA RASA IN TEMNOPOLTA LJUDSTVA. — IZ ZGODOVINE ZAVOJEVA-VANJA AMERIKE. — GROZOTNI OSTANKI SUŽENJSTVA.
Naše belopolto pleme si je v zadnjih stoletjih zgodovine osvojilo ves svet in si podvrglo vsa črna, rjava, bakrena in rumena ljudstva. Zasužnjilo je skoraj vso Azijo, razen Japonske in prisililo do kapitulacije celo ogromno 400 milijonsko Kitajsko, ki šele sedaj zopet vstaja k pravi samostojnosti in neodvisnosti. Iz velike Afrike je napravilo zemljo evropskih kolonij, saj si je popolno neodvisnost od vseh držav tega črnega kontinenta ohranila samo gorata Abesinija. Prav tako pa je napravilo kolonije tudi iz vseh otokov Južnega morja, Atlanske-ga oceana, Tihega oceana itd., oddaljeno Avstralijo pa je naselilo in spremenilo v dominijon britanskega svetovnega imperija. Toda nikjer, kamor je belopolto, bogastva, gospostva in zemlje lačno pleme prišlo, se ni s tako nepopisno grozovitostjo lotilo zatiranja prvotnih domačinov kakor ravno v Ameriki.
Dolga stoletja je Evropa mislila, da js Krištof Kolumb ob svojem prihodu v »novi svet« našel tam srftne nekulturne divjake, ljudožrce in ljudi na najnižji stopnji civilizacije; toda to mnenje je bilo popolnoma napačno. Za časa odkritja Amerike so bili ameriški Indijanci na dokaj visoki stopnji omike. Imeli so velika mesta, mogočna svetišča, ceste, vojsko in ureiene države s kralji in drugimi vladarji. Poznali so kovine, posebno zlato. in njihovim izdelkom in umetninam, v kolikor so se ohranile, se še danes di-
vi	ves kulturni svet. Toda Spanci, ki so si prvi osvojili Ameriko, so izropali vse, karkoli je imelo kakšno vrednost, domačine pobili ali zasužnjili, njihova mesta In selišča pa razrušili. V imenu »civilizacije« in žal, tudi krščanstva so tedaj de-settisoči in stotisoči Indijancev umrli najstrašnejše mučeniške smrti. Vsaka ped ameriške zemlje je skoraj poškropljena z indijansko krvjo.
Nič čudnega ni tedaj, da so se vrste domačinov v nekaj desetletjih silovito razredčile, a oni, ki so ostali živi, so se umaknili v nepristopne pragozdove, kjer so sčasoma zares podivjali in postali ■divjaki. Toda belopolto pleme se je od. obal vedno bolj pomikalo proti notranjosti. pred seboj pa je gnalo prvotne rdeče-polte domačine, ubiialo jih in jim jemalo kos za kosom niihovo posest. Tako sov Severni Ameriki, posebno v Združenih državah, ki so se najbolj hitro razvijale, Indijanci najbolj naglo ginili. Danes živijo samo še v tako zvanih narodnih separacijah ali parkih in so samo še žalostni ostanki nekdanjega mogočnega ljudstva. Toda ti Indijanci v Združenih državah, kakor tudi oni v Kanadi, so vsaj svobodni državljani, dočim so nekatera pleme-
na Indijancev v Južni Ameriki še vedno zasužnjena tudi osebno. Ponekod, posebno v Argentiniji, jih španski far-merji in kolonisti še vedno lovijo in uporabljajo kakor sužnje,, čeprav je suženjstvo vsaj na papirju odpravljeno. Na de-
lo	jih gonijo kakor, živino in jih za vsako neposlušnost ali lenobo neusmiljeno pretepajo. Pri tem se seveda ne brigajo za to, če so bolni ali obnemogli vsled naporov in slabe prehrane. Zato se zgodi neštetokrat, da ti reveži kar med delom ali pa pod udarci umro. Opravljati morajo najtežja dela in ne prejemajo za to nikakršnega plačila, le hrano dobijo in katero drugo malenkost v blagu, katero pa morajo še posebej odslužiti.
Naravno je, da se zaradi tega večkrat zgodi, da ti nesrečneži pobegnejo v gozdove; toda belopolti gospodarji jih navadno zasledujejo in streljajo prav tako kakor divjačino in nihče ni zaradi tega kaznovan. Prav tako pa zlorabljajo tudi indijska dekleta, katera često okužijo, da zbolijo in pomrejo potem celi >-odovi na kužnih spolnih boleznih. In neke statistike, katero je nedavno izdala Liga za obrambo človeških pravic,, je razvidno, da pomre samo v Argentinija vsled mučenja, slabe prehrane in nečloveških naporov vsako leto.po več tisoč teh naj-nesrečnejših sužnjev, nič manj jih pa tudi ne poberejo razne kužne bolezni, ki jih dobijo od belopoltih. Če se nadaljno barbarstvo ne bo v najkrajšem času. preprečilo, pravijo poročila, potem v Argentiniji že v desetih ali najkasneje v dvanajstih letih sploh ne bo nobenega prvotnega indijanskega domačina več.
Liga za zaščito človeških pravic se je zaradi tega te dni obrnila na argentinsko vlado ter na vse vlade Južne Amerike, posredovala je pa tudi pri Vatikanu ter se namerava s posebno spomenico obrniti na Društvo narodov, ako drugače ne bi dosegla svojega namena* preprečiti še nadaljno nečloveško postopanje z Indijanci. Kakšen bo uspeh te akcije, Še ni mogoče reči. Zdi pa se, da se je argentinska vlada vendarle prestrašila posledic, če bi ta škandal prišel pred Društvo narodov, ker je že določila posebno komisijo, ki ima nalogo proučiti položaj Indijancev v mejah njene države in predlagati poseben zakon za njihovo zaščito. Tako vidimo tedaj, da se tudi v času največjega razvoja kulture in civilizacije morejo vršiti barbarstva, kakršna poznajmo mi v Evropi samo iz povesti in pravljic davnih, skoraj predzgodovinskih dob; kajti vsa kultura in civilizacija je brez resnične srčne kulture samo zunanja politura, ki se človeka pač prime, v bistvo mu pa ne prodre.
Prva sela mariborske iuoe Sokola kraljevine Jugoslavije
DOLOČITEV ODBOROV V ŽUPI VČLANJENIH DRUŠTEV. — RAZŠIRJENJE
SOKOLSKE ORGANICIJE.
milijoni na dnu morja
V	bližini italijanske obali so nemške podmornice med vojno torpedirale več italijanskih trgovskih ladij in jih potopile. Apriia 1917 je bi pri otoku Galliriaria od nemške podmornice torpediran 4000-ton-ski trgovski parnik »Ravenna«, ki ie mel na krovu 60 mož posadke in je vozil 60.000 dvojnih stotov ovčje volne in
30.000	dvojnih stotov loja, izven tega konje, poljedelske stroje in mnogoštevilne italijanske rezerviste, ki so se vračali iz južne Amerike na vojaško dolžnost. Parnik je hotel podmornico pregaziti, toda dobro merjen torpedo ga je zadel. Moštvo in potniki so se rešili na ribiških barkah. Ladja leži v morju 80 m globoko. Italijanska družba za dviganje je pričela z delom, da dvigne z morja blago ladje, kakor se čuje, dozdaj z velikim uspehom. Potapljači so opremljeni z vsemi modernimi napravami za dviganje. Več dvojnih stotov ovčje volne so že spravili na površino. Dasi je ležala volna skoro 13 let na morskem dnu, je še vendar porabna, ker je bila dobro zvita in obdana z železnimi obroči. Tudi so že dvignili 3000 ton loja, ki mu voda ni škodovala. Skupno- vrednost vsega blaga, ki je bilo potopljeno, cenijo na 10 milijonov lir. Italijanska tvrdka namerava po teh uspehih nadaljevati, z deli tudi pri drugih v bižini obale potopljenih ladjah. Okolico otoka Oallinaria so med vojno nazvali »gnezdo nemških podmor-nio«, ker so se od tam nemške podmor-
nice nepričakovano pojavljale in torpedirale trgovske ladje. Nedaleč od »Ra-venne« leži parnik »Hylonian«, ki je imel na krovu 3000 sodov olja, cele bale tobaka, pisalne stroje, precizijske ure, blago za obleke in celo deset zabojev čač-kalic. Ogromni milijoni ležijo torej še na morskem dnu.
Župna uprava SKJ v Mariboru je imela svojo prvo sejo dne 30. januarja. Sesta-
li	so se na njej skoro polnoštevilno v njo imenovani člani in članice. Razen funkcij, zasedenih že z imenovanjem po savezni upravi, so prevzeli na tej seji funkcijo župnega nadzornika prof. Ad. Schaup, sanitetnega referenta dr. Franjo Toplak, manjšinskega referenta Ferdo Dobravc, župnega matrikarja Vlad. Ve-nufi in zapisnikarice Angela Šentjurčeva. Ko je bilo sklenjeno, da se pošljejo pozdravi savezni upravi SKJ ter predsedstvu Češkoslov. obce sokoske, so bili imenovani odbori vseh na teritoriju Mariborske župe se nahajajočih Soko!skih društev; le za 3 društva je bilo imenovanje iz formalnih razlogov za nekoliko dni odloženo. Glede župne uprave je bilo sklenjeno, da se bodo vršile njene seje redno vsak 2. in 4. četrtek v mesecu. Razen tega pa so bili storjeni dale-kosežni zaključki glede razširjenja sokolske organizacije v najširše ljudske plasti ter še posebej med šolsko in iz-venšolsko mladino, kateri bo dana prilika poslužiti se ugodnosti, ki jih bodo uživali pripadniki SKJ pri vojakih. Končno je bila odobrena okrožnica, ki podaje Sok. društvom prva navodila za delo v najbližji dobi; med drugim bodo društva opozorjena na 801etnico predsednika češkoslovaške republike Tomaža G. Masajka. Sokolska društva naj prevzamejo povsod inicijativo za proslavo tega jubileja.
Odbori posameznih društev mariborske župe so sestavljeni sledeče:
Maribor-matlca:	Starosta dr. Leop.
Boštjančič, podstarosta Franjo Bureš, načelnik Janko Dekleva, prosvetar Vojislav Ipavec. Odborniki: Franta Kovač, Leo Erhartič. Edmund Sila, dr. Boris Mihalič, Jože Grgič, Ignac Vidmar, Ivo Čelhar, dr. Fran Pavlič, Viljem Šušteršič. Namestniki: inž. Vlad. Šlajmer, Fran Skaza, Eman Iich, Zmago Hren. Pregledniki; Joško Hvalenc, Leop. Haller, prof. Lojze Struna. Namestniki: inž. Iv. Domicelj, Jos. Hren, Joža Volčič.
Maribor I; Starosta dr. Ljudevit Pivko, podstarosta Šolski nadzornik Iv. Tomažič, načelnik I. Černe, načelnica Ička Kosova; prosvetar: prof. Rob. Kenda. Odborniki in namestniki: Mihajlo Doiči-novič, Rajko Coter, pukovnik Bož. Put-nikovič, Ign. Lipavic, Olga Cizlova, Olga Šveglova, dr. Jos. Sekula, poručnik Branko Sekulič, por. Branko Jeftič, por. Milovan Gligorijevič. Pregledniki in namestniki: poručnik Miloš Pavlovič, Lojze Strašnik, poručnik Branko Šuster.
Črna: Starosta Vikt. Fettich, podstarosta učit. Fr. Kogelnik; Mežica: Starosta inž. Gustav Gogala, podstarosta Potočnik Jurij, tesarski mojster; GuštanJ: Starosta Janko Rožman, uradnik ^šum. uprave, podstarosta Adolf Sokol, šolski upravitelj v Kotljah; Dravograd: Starosta Pavel Kolenc, živinozdr., podstarosta Milenko ManojlovK, šef carinarnice; cjnoo-J-rnHoj. Starosta dr. V. Železni-
kar, primarij, podstarosta Iv. Rojnik, trgovec; Muia-Vuzenica: Starosta dr. M. Pregelj, zdravnik, podstarosta Jos. Golob, šolski upravitelj; Vuhred-Maren-berg: Starosta Avg. Kolšek, notar, podstarosta Peter Mravljak, posestnik v Vuhredu; Sv. Lovrenc na Poh.: Starosta Alf. Pernat, posestnik, podstarosta dr. Lojze Pirnat, zdravnik; Ruše: Starosta Mirko Gorišek, tov. ravnatelj, podstarosta Ljud. Bučar, postajenačelnik; Studenci: Starosta A. Hren, šol. upr., podstarosta Joško Vokač, žel. uradnik; Ja-renina: Starosta Stan. Lubsenski, posestnik, podstarosta Zoran Črnko, ekonom; Sv. Lenart: Starosta dr. Mil. Gorišek, odvetnik, podstarosta dr. Br.Weixl, zdravnik, Sv. Trojica; Sv. Anton: Starosta Jos. Tušak, trgovec, podstarosta Franc Čeh, posestnik; Hoče: Starosta Ljud. Ši-janec, šol. upr.^ Razvanje, podstarosta Iv. Plomberger, posestnik v Skokah; Sv. Marjeta na Dr. p.: Starosta Tomaž Klasinc, pos. sin, podstarosta Josip Finžgar, gostilničar; Konjice: Starosta mag. phar. Vaclav Prorazil, podstarosta Miiller Janko; Oplotnica: Starosta Franc Petes-linšek, posestnik, podstarosta Marica Jermanova, učit.; Ptuj: Starosta dr. Fr. Šalamun, podstarosta Slavo Komac, strokovni učitelj; Ormož: Starosta Lavosl. Sevnik, notar, podstarosta Ljud. Kuharič, trg; Središče: Starosta Fr. Kočevar, velepos., podstarosta Ant. Tkalec, pos., Obrež pri Središču; Čakovec: Starosta dr. Alb. Blašič, primarij; podstarosta Milan Lulič, šolski nadzornik; Varaždin: Starosta Stjepan Šram, okrož. sodnik, podstarosta Stjep. Novakovič, mestni svetnik; Dol. Lendava: Starosta Ljud. Peternel, šol. upr., Dolga vas, podstarosta Alfonz Cepuder, sodnik; Ljutomer: Starosta dr. Marko Stajnko, adv., podstarosta Franc-Seršen, trgovec; Križev« ci: Starosta Vekoslav Spanger, šol. Upr., podstarosta Franc Lubi. pos., Bfedfcni: Veržej: Starosta Jakob Senčar, nečnl mojster, podstarosta Iv. Bunderl, posestnik; Sv. Jurij ob Šč.: Starosta Iv. Kreft, velepos., podstarosta Janko Belec, učitelj; Gor. Radgona: Starosta Karel Mavrič, šol. upr., podstarosta dr. Lenart Boe-zio, advokat; Beltinci: Starosta Stanko Medvešček, podstarosta Franio Rešek.
KARO INDUSTRIJA ČEVLj V MARIBOR, KOROŠKA CESTA 19
ADVOKAT
DR. NOVAK JOSIP
v MARIBORU JE PRESELIL SVOJO PISARNO V VE-TRINJSKO ULICO 11 (PREJ 320 NOTAR DR. FIRBAS).
Spori
316
Zahtevajte ne samo nizko ceno!
Zahtevajte tudi dobro kvaliteto! OOllRO BLAGO - NIZKE CENE!
Jugoslovenskj lahkoatletski savez. (Sluz beno.)
Pozivajo se vsi klubi, da javijo save zu na naslov tajnika I. g. Zdravka Fran čiča, Matičeva ul. 5, najkasneje do U februarja imena onih do sedaj verifici ranih atletov in atletinj, za katere ne že lijo, da bi tudi v bodoče bili verificira ni, da se bo mogla klubom določiti glav nica glede na število verificiranih atle tov za tekočo leto. Na seji upravneg odbora dne 16. januarja je bilo sklenjene da ima prvenstvo mest za poedince is! program in vrstni red disciplin kakor II del moškega državnega prvenstva za jio edince. Dodati sc ne sme nobena disci plina, črtati se pa sme samo sporazum no z vsemi klubi.	v
Smuška tekma za prvenstvo ZZSP.
Dne 9. februarja priredi zagrebški zim sko-sportni podsavez smuško tekmo z: prvenstvo 1930 na Sljemenu. Dolžin; proge za seniorje in juniorje 18 km ii za dame 6 km. Prijave s prijavnino Dii 10 sprejema do 6. februarja ZZSP.
ISSK Maribor, nogometni odsek, služ beno.
V	torek, dne 4. februarja ob 20. uri si bo vršil važen sestanek vseli nogometa šev v telovadnici.
E3BHBHHM
Mlchel Z6vaco
£akcedju 3hatqla
Zgodovinski roman
15
Lakaj je šel za menihom, ves presenečen, kajti praska je bila jedva vidna in nikakor ni kazala opas-uosti.
Tačas pa je zavrvelo v krogu dvorjanov. Vse glave so se odkrile: Cezar Borgia se je bil prikazal.
»Na konje, gospodje!« je velel... »na konje, za mrtvaško slavje, ki nas še čaka danes... A čez nekaj dni, na konje, da pojezdimo v boj!«
Grmeč vivat se je dvignil naokoli, in množica je obkrožila Cezarja.
»Da,« je nadaljeval ta, »gospodje, kmalu odidemo... in vsak naj se čimpreje pripravi na vojsko, ki bo zelo trda... Dotlej pa hočemo pokopati mojega ljubljenega brata Francesca... Gospod vitez de Raga-stens,« je dodal, zapazivši viteza, ki ga je že nekaj hipov iskal z očmi, »vi se boste držali v moji bližini... ali razumete? ... Gospodje, predstavljam vam gospoda viteza de Pagastens, ki je moj prijatelj... eden izmed najboljših!«
Takoj nato se je Cezar napotil proti velikim slavnostnim stopnicam, ki so vodile na dvorišče gradu.
Množica dvorjanov mu je sledila z glasnim rožljanjem mečev in ostrog.
Mnogo rok se je bilo iztegnilo Ragastensu naproti. Nekaterim se je mudilo pozdraviti v njem ljubljenca gospodarjevega, drugi pa so bili samo srečni, da morejo izraziti njegovi hrabrosti svoje občudovanje.
Don Garconio — kajti on je bil tisti menih, ki je postregel razoroženemu Rinaldu z novim mečem — je bil odvedel lakaja, ki ga je tisti meč lahno oprasnil na roki. Toda nista še bila napravila dvajset korakov, ko je mož nenadoma obstal, kakor da se mu je zavrtelo v glavi. Prebledel je kakor smrt. Pena se mu je pokazala na koncih ustnic. Hotel je govoriti. Toda grlo mu je izdavilo samo krik, podoben grgranju. Nato so mu odrekla kolena, in zrušil se je na tla.
Garconio se je sklenil čezenj ter pozorno sledil razvoju smrtnega boja. Ta boj je bil kratek.
V	krču so otrpnili lakajevi udje. Oči so se mu zavile. Nenadoma ga je streslo poslednjikrat; nato je obležal nepremično, kakor ubit od strele.
Lakaj je bil mrtev.
»Dobro«, je zamrmral don Garconio, »bene, be-ne... Kakor sem prorokoval: ta strup najprej omami jezik, kakor hitro se prično pojavljati njegovi učinki... Torej se ni bati nepotrebnega blebetanja v smrtni uri... Toda, z druge strani, smrt nastopi mnogo prenaglo... po mojih računih bi morala priti šele dve
uri po dobljeni rani... Treba bo izpremenit! količino...«
Nato se je don Garconio poslednjikrat ozrl n? mrtveca ter odšel počasi, s sklonjeno glavo, ves zatopljen v učene račune...
Pogreb Francesca Borgia, vojvode Gandijskega, se je bil završil z velikim sijajem. Po svečani službi božji pri Svetem Petru so peljali truplo v procesiji po rimskem mestu.
Utegnilo je biti okrog pete ure, ko se je krsta po dokončani poti skozi mesto ob zvonenju vseh zvonov vrnila k Svetemu Petru. Tam so jo zaprli in shranili mrliča v eni izmed rakev cerkvene kripte.
Po vsej poti so gruče zbranega naroda mrmrale, ko je jezdil Cezar Borgia mimo njih. On pa se je le malo menil za to mrmranje.
Toda zdaj je nastajal takšen krik. kakor da bi st začenjala vstaja. In Cezar, ki se je doslej navidezno vdaja! globoki zamišljenosti, je vendarle dvignil glavo.
»Oho!« je dejal. »Moji Rimljani so danes zelo pogumni! Upajo se mi pogledati v obraz!«
Ali mahoma je zapazil s presenečenjem, da se vse tisočerne grožnje, ki bruhajo iz naroda, ne obračajo proti njemu.
>Corpo di bacco, kakor pravi moj častiti oče... Koga se neki lotevajo?«
(Nadaljevanje sledi)
MALI OGLASI
Mirni zakonski par,
brez otrok išče stanovanje v bližini koroškega ali glavnega kolodvora. Naslov: Mihael Majcenovič, Studenci pri Mariboru, Dr. Krekova 6.	352
I Sprejmem enega ali dva dijaka
na stanovanje. Naslov pove uprava.
Meblirano sobo s hrano ali brez hrane oddam takoj. Vprašati Cvetlična ulica 29 v trgovini.
2K2
V restavraciji »Narodni t' se toči prvovrstni novi lizsljčan po 14 in staro vino (kapelčan) po 16 Din. Sprejemajo se dnevno abonenti :;n dobro domačo hrano. Priporoča se Marija Drčar.	261
Pozor!
Hoteli, sanatoriji, šole, uradi, zavodi, kakor tudi privatne hiše dobe lahko proti odškodnini od pondeljka 27. tm. na posodo najnovejšo in najmodernejšo veliko električno Kobalt parketno loščilno ščetko, kakor tudi velik sesalnik prahu. S tem vam je dana prilika, da vaše pohištvo, kakor tudi tla po najnižji ceni in brez truda očistite. Gori navedena predmeta dobite v specijalni trgovini z barvami, ščetkami in parfumerijo. Weil';r Franc, Maribor, Gosposka ulica 29.
___________________________________________249
Veseličnim prireditvam v mestu in na deželi priporočam na-geljčke in druge cvetlice po solidni ceni. Naročilom v naprej popust. Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica.
   82
Matrace, otomane,
vr tapetniške izdelke in popravila \/. Višuje po najnižji ceni tapetnik Ferdr Kuhar. Oosnnskn ulica 4.	P
fa. ča?na maslo,
Trapist, Imperial sir iz izborni! rnle-i Horvat- Središče. 2astopstvo za Maribor in okrožje: »Marstan •<, trgovski oddelek, Koroška 10.	326
Prodajam omare,
posteljne vložke, pisalno mizo, moške obleke in plašče, ženske obleke, obleke za ples, čevje, otroško perilo itd. Starinarna J. Peteln, Maribor, Orožno-
va 1, poleg glavne pošte._____________337
Stanovanje, soba s štedilnikom oddam s 15. februarjem stranki brez otrok. Pobrežje. Gozdna ulica 30.	334
Oddam sobo
z dvema posteljama z ali brez oskrbe. Vprašati Stritarjeva ulica 10, kro-jačnica.	333
Za prodati
krzneni plašč od pravega murmela, razne toalete iz svile in trikota. Vse novo in ceneno. Naslov v upravi lista.
335
Pošteno dekle
izvežbano
V
z dežeie, kuhi in drugih
hišnih delih išče službo za takoj pri boljši slovenski družini. Naslov v upravi lista.
327
Prodajalka manufakturne stroke,
zmožna slovenskega in nemškega jezika z daljšo prakso in spretna v občevanju z strankami, posebno kmečkimi, se išče za manufakturno trgovino v Mariboru. Cenjene ponudbe z označbo dosedanjega službovanja je poslati pod »Manufakturistinja« na upravo tega lista.	‘	330
Abonente
sprejemam na prvovrstno domačo hrano dnevno Din 13 a'i 15. Točim vedno sveže pivo iz sodčka, kakor tudi samo odlična domača vina. Salonsko ke^H^e Hn^m m snlošnn na razpolago. Priporoča se Ivan Kos, gostilničar, Maribor. Cvetlična ul. 11.
TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV
MEIKJEI
HEROID
a
Gramofoni
Mandoline
Violine
Gltare
Trombe
Holm tiirmonikt
od Din 298'— dalje .	,136-	„
»	»	«
»	.	207--	.
.	„	505*—	„
.	„	85—	.
JS61
PRODAJALNA: TRG SVOBODE
Nova Scharbaiimova zgradba
Štampiljk
SOKLIČ,
Oddam
opremljeno sobo s 1. slov v upravi lista.__
februarjem.
Na-
346
Solnčno sobo,
pritličje z 1 ali 2 posteljama v bližini kolodvora in parka oddam takoj ali s 15. februarjem. Naslov v upravi lista.
Pošten delavec
se sprejme na cesta 14.
stanovanje.
Koroška
339
Služkinja,
ki zna nemščino, je poštena in bi se rada naučila kuhati, se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji pri ravnatelju velike tvornice na Hrvatskem. Naslov za informacije pove uprava lista. 341
10 oralov travnika
s sadonosnikom na prodaj, pove uprava lista. _____________
Naslov 34 2
Iščem
dvo-
nico.
sta.
do trisobno stanovanje s kopal-Naslov naj se odda v upravi ii*
Iščem službo portirja,
nočnega čuvaja, zmožen kavcije, nastopim takoj. Naslov v upravi lista.
353
Sobico,
lepo opremljeno z električno lučjo, poseben vhod, oddam takoi. Stritar-
jeva ulica 5/1._______________________347
Opremljeno sobo, solnčno, s posebnim vhodom in električno lučjo oddam. Magdalenska ul. 50.
Na prodaj!
Moške in ženske obleke, smoki' fraki, žaketi, plašči, usnjate suknje, harmonike, kitare, plunke (laute), gosli, gramofoni, peč za žagovino, staro pohištvo, matrace itd. pri Mariji Schell, starinarna, Koroška cesta 24,
317
Trezen pošten šofer
in strojni ključavničar, dober vozač, išče nameščenja. Josip Krajnc, Ptujska cesta 15.	328
pozori 1. FEBRUARJA pozori
V soboto začnem Ijatev
točiti ravnokar prispelo veliko poši-
Dijaka ali gospoda
sprejmem v krasno sobo k dijaku osmošolcu na željo z vso oskrbo. Naslov v upravi lista.	319
z otoka »Visa« v Dalmaciji, črno in belo, garantirano pristno.
Vino provenijence ->Vis« jc dobro poznano po vsem svetu kot zdravilno vino, pristno in preizkušeno, brez konkurence. Vsak naj poskusi, da se prepriča, da se taka žlahtna kapljica splolt nikjer ne toči, kot samo na Rotovškem trgn 8. Vsa vina čez ulico liter Din I.— cenejša. Velika zaloga najfinejšega pristnega dalmatinskega oljčnega (olivnega) olja po Din 18.— liter. Dnevno dobite sveže morske ribe na več načinov pripravljene: ribja salata, ribja marinada, vsak pondeljek ob 19. (7.) zvečer rižoto z morskimi raki ali pa brodeto od najfinejših rib, kakor tudi šunka kuhana, kranjske klobase, olive, ovčji sir, mortadela, osokolo. dnevno sveži vampi s parmezanom itd. Vsa Jedila prodajam čez ulico po zelo nizkih cenah! Za obilen obisk se priporoča gostilničar	30o
JOS. POVODNIK, Maribor, Rotovški trg 8.
Mesto
denarja
20°|o kronske bone
prevzamem pri nakupu vsega manu-fakturnega blaga v moji trgovini. Bone vračunam najugodnejše. 318
L. Ornik, Maribor, Koroška 9
Exportna hiša ..LUNA
mi
NaJeenejSi nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine domačega izdelka otročje nogavice od damske nogavice od molke nogavice (soknf) od vezenine od
čipke od	——	-	.
Pleteni telovniki z rokav!, puloverji, cele ob,elf*>	c§vi|e
in goipode, za novorojenčke opreme iartnega •za	-	jjjdalle
za dom, čevlie za telovadbo, otroške Čevlje	sploh	v*e
nudim : kravate, lamovezaice, svilene trake, j«"1	•	P	.
potrebščine za rtvllle in krojače po	HM tabiri’
Toibice, nahrbtnike, Skati e za peresnike, table itd, v	veliki izmil.
Din 5*- napre Din 7— napre Din 6*- naprej Din V— napre Din 1— nap«.
lanuaria napreit
Creoe de Chlna, kreDemongo'a, Moiresvile. moikeea sukna. blacta za DlaSfe in obleke, bariuna, barhenta. kr stalne svile, vseh vrst bele tkanine, posteljnine, postečih garnitur i. t. d. pri tvrdki
■——IIBI iiiriMiiiMrm ■	MII iiimpiimiib »ih
Zastopniki
za gospodarstvo se sprejmejo. Velik zaslužek. Predstaviti se med 18. in 19. uro. Ferdo Božič, Sodna ulica 30.
302
Kavarna v Zagrebu
na prodaj. Več pove iz prijaznosti Oset, Mariborski dvor.	303
l—2 prazni ali meblirani sobi
v sredini mesta takoj oddam. Naslov v upravi lista.	 3M
Nezgodna, žlvljenska, požarna
in druga zavarovanja urejuje strokovno zavarovalni tajnik K. Kraus, Maribor, Aleksandrova c. 24. Informacije brezplačno.	i35
NE ZAMUDITE PRILIKll
Sveže kislo zelje,
najboljše kakovosti, kakor tudi skisane zeljnate glave za obče priljubljeno »Sarma« priporoča M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode. Za odjemalce na debelo posebne cene!	233
KUPIM
MOTORNI BICIKEL
V	DOBREM STANJU
JOSIP DUCHAC
PAKRAC, SLAVONIJA
Savna prodaja
Dne 3. in 4. februarja 1.1. ob 9. uri se bo vršila na postaji Maribor glavni kolodvor lavna prodaja najdenih predmetov m
Ugodna prodaja
kompletnega kinolnven tarja iz proste roke potom sodnije se bo vršila dne 4. februarja 1930 v Studencih Dr. Krekova c. 26
Prvovrstni zvočnik angleške znamke »AMPLION" tipa
»Amplion AC 27“
dobite najugneje na obroke brez poviška, za naplačilo Din 210*— in 6 mesečnih obrokov h Din 180'— pri
ftadio-Uubljjaia, podružnica
Maribor, Dosposka ulica it 37
340	Telefon	27-51
Najboljša
DALMATIN/KA VINA,
kakor črno sladko vino in vedno sveže morake ribe se dobe v Dalmatinski klati
v Mariboru, Mesarska ulica 5 in Vojašniška ulici 4. Za obilen obisk se priporoča
Ivan Vidmar	338
Zahvala.
Vsem onim, ki so v tako velikem številu izkazali blagopokojniku
Fran u Mm
poslednjo čast, nam pa toliko sočustvovanja sc naj-iskienejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni .Podoficirskemu društvuK, gospodom oficirjem, gledališkemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, vojaški godbi 45 peš. puka, kakor tud! g. kapelniku kapetanu Svoboda, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in končno vsem, ki« so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Maribor, dne 1. februarja 1930.
Ža’uioči ostali.
ODOL
Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t. d. nudi
najugodneje
in kupi ODOL steklenice.
Galanterijska trgovina
Drago ROSINA
Vetrinkka ulita št. 26
NaileoSi
pomladanski plašči
kratke zvončaste in
Dodališane mode
se pripravljajo v
Trgovskem domu v Maribora.
PUNKTAL
Diplomirani optik z državnim izpitom
PETELU
MARIBOR GOSPOSKA 5
MOTVOZ
(špago) vrve
za perilo, za živino in za splave štrange Oprti (gurte nudi najugodneje
DRAGO ROSINA
Maribor Vetrinjska 26
USTANOVLJENA LETA 1882
PODRDŽHICH BIK 1E8SH8DR0VB C. II
obrestuje od 1. jenuarja 1930 naprej do preklica hranilne vloge na knjižice in vloge v tekočem računu:
51| c;
[2 [O 324
711 01
|2 m
Daje vsakovrstna posojila in trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Stanje lastne slamce in rezerv nad Din 8,500.000
izdaja Konzorcij »Jutra« ▼ Ljubljani:
predstavnik Izdajatelja in urednik: Stanko
U ^ .r a.n *,? v * e v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Detela v Maribor«.