,kakisam: Ižrtfvifc/p w$>Pmž mmm, Basali^ LETO M, STEV. T9T Izdaj ar m tiska ras opisno-založniško podjetje' Slovenski poročevalec — Direktor; Rudi Jauhuba — Glavni im odgovorni urednik; Sergej Vošnjafc — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 3. telefon štev 23-522 d0 23-52« — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva uiica štev. 5-II.. telefon štev. 23-322 do 23-526 — Oglasni o-sdeiek: Ljubljana. Kardeljeva ulica štev. 5, telefon štev. 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-332. — rosuil 5 Z-3S7 — M predal 23 — Tek. r. 60-KB 3 Msečna naročnina 206 din tamiMcaiMm m Cena 10 au Eden glnta za kairske pobnde Britanci zavrnili egiptovske predloge — Priprave za konferenco se nadaljujejo — Kritika na naslov britanskega stališča — Pariz »neomajen« V W1SH1NGT0NU London, 13. avg. (Tanjug). V Veliki Britaniji so 'odbili vse predloge, ki jih je včeraj v Kairu predlagal predsednik Naser. Četudi menijo, da so egiptovska stališča »nekoliko bolj umirjena«, pa poudarjajo, da se v veliki večini primerov globoko razhajajo z londonskimi stališči. Predstavnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je danes izjavil, da je britanska vlada sprejeia od Egipta kratko noto, v kateri izjavljajo, da Egipt ni sprejel vabila za sodelovanje na londonski konferenci. PredVog za sklicanje širše konference je Velika Britanija odklonila brez kompromisa. Kakor poudarjajo v Londonu, ne bo ta predlog oviral priprav za konferenco 22 držav, ki se bo začela v četrtek. Odklonitev Egipta, da bi prišel na konferenco, niso sprejeli kot presenečenje. ker je bilo tako stališče že preje najavljeno. Poluradno to ocenjujejo kot akt »samoizolacije Egipta od mednarodnih razgovorov«, ker za sodelovanje na konferenci ni bilo nujno že vnaprej sprejeti načela o internacionalizaciji. Diplomatsko kronika B h OGRAD. Danes zjutraj je prispel v Beograd vrhovni komandant oboroženih sil Burme generalni polkovnik Ne Win na 15-dinevni obisk naši državi. Povabil ga je načelnik generalnega Žtaba Jugoslovanske ljudske armade polkovnik Ljubo Vučkovič. Vrhovnega komandanta oborože-nih sli Burme so sprejeli na železniški .posiaiji načelnik generalštaba generalni polkovnik Ljubo Vučkovič, generalni podpolkovnik Nikola Ljubičič ter skupina višjih oficirjev JLA. Visokega burmanskega gosta je sprejel državni podsekretar za narodno obrambo generalni podpolkovnik Otmar Kreacič. Brioni 13. avg. — Predsednik republike Josip Broz T to je sprejel danes dopoldne izrednega in cpolno-močenega veleposlanika LR Bolgarije v Beogradu Ljub orni ra Angelova na njegovo zahtevo. Položaj se še nadalje smatra, da ja zelo resen, četudi je •zdušje v javnosti in političnih sgih nekoliko bolj hladrao. . se oči so uprte na javljeno konferenco, vojni ukrepi, ki se še nadaljujejo, so pa za sedaj padli v senco diplomacije. Pred samo konferenco proučujejo razna mišljenja udeležencev in londonski politični komentatorji prihajajo do zaključka, da bo zahodne načrte -za internacionalizacijo verjetno podprlo 13 držav. Mnogi glasovi, ki so se slišali v zadnjem času v javnosti in med politiki, da bi morala britanska vlada tudi upoštevati mednarodno javno mišljenje, s« sedaj vedno bolj upoštevajo. Kakor poudarjajo v diplomatskih krogih, bi lahko Velika Britanija ublažila svoja stališča. Današnji »Yor-k»hire Post* poudarja, da bodo potrebne nekatere kompromisne akcije, da bi se dobila podpora držav, ki s« še niso opredelile v tem sporu. »Velika Britanija pa se je znašla v položaju, v katerem bi prišlo do precejšnjih težkoč. če konferenca ne bd uspela. Kakšno podporo lahko na splošno pričakuje od udeležencev, konference, alj od drugih držav za uporabo sile v momentu, ko se plovba po prekopu še- nadalje neovirano nadaljuje- »Izmenjava smeri je nujno potrebna,« poudarja današnji »Manchester Guardian«. Velika Britanija bi morala javno razglasiti še pred konferenco, da misli vzeti zakon v svoje roke in se obrnit; na OZN. če bi londonska konferenca odločila, da ee ustvari mednarodna ob-' last za upravljanje prekopa. — Morali bi poskušati, da se organizira uprava, ki bi bila agencija OZN in odgovorna Generalni skupščini. Tak proglas britanske vlade bi dal konferenci upanj« na uspeh.« V zvezi z odločitvijo egiptovske vlade, da ne bo sodelovala na londonski konferenci, so v Parizu izjavili, da ni znakov, da bi bila druga konferenca o Suezu. Ta protipredlog razlagajo kot manifestacijo Egipta, da ni proti ideji o mednarodni konferenci o Suezu- Predstavnik francoskega ministrstva za zunanje zadeve pa je izjavil, da Francija nadaljuje z izvajanjem svojih načrtov za londonsko konferenco, ki so jo sklic»le. tri zahodne sile. Izjavil j* tudi, da Francija ni bila ^presenečena * odločitvijo predsednika Naserja in njegovim proiaprediogom o sklicanju druge konference, o Suezu. - V Za torek je napovedan sestanek francoske vlade,, na katerem bodo najbrž razpravljali o vprašanju Sueškega prekopa. Četudi v francoskih uradnih krogih danes potrjujejo, da. se francosko »energično in - ostro« stališče za intemacicnalizacijo prekopa še ni spremenilo, se lahko iz komentarjev v tukajšnjem tisku zaključi, da Je francoska vlada že v mnogočem opustila »ton grožnje«, ki je bil’ značilen za reakcijo francoske vlade po nacionalizaciji Sueškega prekopa. »Naserfeva argumeatacifa zasluži vso pozornost« Washington »presenečen« nad egiptovsko zmernostjo — Londonska konferenca tudi brez Egipta — »No comment« ob egiptovski abstinenci Washlngton, 13. avg. (AFP). Odgovor predsednika Naserja, da se ne bo udeležil londonske konference ter njegov nasprotni predlog, naj se organizira neka razširjena konferenca, na kateri bi sodelovale države podpisnice carigrajske konvencije in države, ki izkoriščajo Sueški prekop, niso povzročili nobenega presenečenja v VVashingtonu. V teh krogih omenjajo, da pomeni dekleraeija Naserja zelo obširno pravno argumentacijo, ki jo je potrebno proučiti s veliko pazljivostjo. Nekateri ameriški krogi pa nem primeru dopustil nekemu celo izjavljajo, da so presenečeni zaradi »umirjenega tona* deklaracije, ki jo je Naser prebral na svoji tiskovni konferenci. V Washingtonu še posebno poudarjajo, da je. Naser ponovno potrdil, da hoče efektivno nadzorovati . Sueški prekop ter da ne bo v nobe- sodelovati v Londonu Naserjev govor po radiu — Eder.ov govor Je odvrnil Egipt od sodelovanja na londonski konferenci — Poizkusi, da se podaljša koncesijo sueški družbi KAIRO, 13. avg. (AFP). Kakor javlja radio Kairo, da se podaljša življenje družbe. Imel včeraj predsednik egiptovske vlade Naser po radiu go- Naser jo tudi dejal, da je direk-vor, v katerem je dejal, da je bil pred nekaj dnevi priprav-^ tor Mednarodne bank« Black ljen sporočiti, da bo Egipt sodeloval na londonski konferenci/ ponudil Egiptu pomoč milijardo o Snezu, ker je hotel s tem pokazati, kako je Egipt vdair dolarjev v obliki posojila pod stvari miru v svetu ter da želi naj se mednarodni spori rešijo mirnim potom. ' , zunanjemu organu, tla bi odločal ,v pogledu prekopa. V ameriški prestolnici vlada splošni vtis, da se bo v četrtek začela londonska konferenca v skladu z odločitvijo kot so jo sprejele tri zahodne sile ter brez sodelovanja Egipta. 2e na začetku konference bodo postavili številna vprašanja pravnega značaja. Diplomatski krogi v VVashingtonu se boje, da bi se lahko razgovori zavlekli ter se spremenili v konferenco, ki bi bila podobna konferenci štirih ministrov za zunanje zadeve v Rožni palači v Parizu, na kateri pa ne bi mogli najti solidno rešitev, ki bi zagotavljala z mednarodnega stališča svoboden prehod po prekopu. V zvezi s sestankom s kongresnimi voditelji v Beli hiši je predsednik Eisenhcwer izrazil upanje, da je v sueškem sporu možno najti tako rešitev, ki bi bila sprejemljiva za Egipt in za tiste države, ki so odvisne od Sueškega prekopa. V uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno po sestanku, piše, da je z ozirom na to, ker jih je od 24 povabljenih držav 22 pristalo, da sodelujejo na londonski konferenci, to pomenilo možnost, da se najde miroljubno in sprejemljivo rešitev v skladu z načeli konvencije iz 1888. leta. To je edini diskreten namig na negativen odgovor predsednika Naserja, da ne bo sodeloval na londonski konferenci. Dopisnik agencije UP je vprašal Dullesa, ko je odhajal s konference, če bo v sporočilu Bele hiše tudi kakšen komentar o Naserjevi odklonitvi. »Ne«, je odgovoril Dulles in ko ga je novinar vprašal, če bi on hotel dati kakšen komentar o tem, je ponovno odgovoril »ne«. Četudi ostali udeleženci sestanka niso hoteli dati podrobnih izjav o svojem stališču, se je zvedelo, da bodo ZDA skupno s Francijo in Veliko Britanijo. predložile neko obliko mednarodne kontrole za to važno mednarodno pot. HA VEČER PRED KONFERENCO... »Medtem pa, je dejal predsednik Naser, sem videl še posebno Fo govoru, ki ga .je imel po radiu britanski premier tam in zastraševanju, ki so ga uporabile nekatere zahodne sile«. je predsednik Naser izjavil, da »Velika Britanija ni za- pog ojem, da ty> ta denar porabljen za dela, ki jih bo pod-vzela družba Sueškega prekopa. Naser je dodal, da je ob tej priliki odgovoril Blacku, da je potrebno predvsem odvzet; koncesijo družbi, ker' je ta »Egip- LONDON, 13. avg. (Tanjug). Jutri bodo začele prihajati v London prve delegacije držav, ki so sprejele povabilo za udeležbo na mednarodni konferenci o Suezu. Med drugim bo jutri .prispel tudi bo še isti dan sestal z ameriškim In britanskim zunanjim ministrom. Šef ameriške delegacije Dulles bo odpotoval jutri iz Vashieg-tona, šefa indijske delegacij« Eden, da je cilj londonske kon- čela gpnj® proti, jEgiiptu »grada ':tq prizadejala;.mr.neo pppvUiV« -'M -sov:jetskft,.4elegačije„ ..SepUgv. Krišno. Menona pa pričakuje} ference ponižati egiptovski na- tega, ker j« nacionalizacijo Predsednik Naser je nat,3 po- Skupina Svetovalcev sovjetske de- jutri ali najkasneje v sredo. v=iUK <4Ur»» twl družbe Sueškega prekopa izgu- da narod| Daljnega in l«gacije in posebnih dopisnikov Kolikor je danes znano, bodo Srednjega vzhoda, k-: so se ka- sovjetskega hrisa je prispela da- jutri prispele tudi delegacije No- kor eden dvignili v obrambo n€S ? London v dveh spečiallnih ve Zelandije, Španije in Irana rod tor mu vsiliti diktat pod pretnjo ekonomskega in vojnega pritiska.« Ko jo nastopil proti »kleve- Belgijska katastrofa v rimski perspektivi Vznemirjenost v Rimu — Italijani kritizirajo belgijske lastnike rudnikov — »Pravico za žive«, piše »Avanti« ob gesti Fiata in Montecati-nija -t— »V Belgiji vlada zavesa molka«, pravi Vigoreili Rim, 13. avg. (Po telefbnu) — V Rimu "z velikim razburjenjem pričakujejo vesti iz Belgije o akcijah za reševanje zasutih rudarjev v rudniku Marcinele, med katerimi je največ Italijanov- Četudi je malo upanja, še vedno pričakujejo neke uspehe, ker se je težko sprijazniti s tragično stvarnostjo, da je v enem samem trenutku toliko ljudi izgubilo svoja življenja. Mnogi člani družin zasutih italijanskih rudarjev je odpotovalo na kraj nesreča alj pa se pripravljajo na pot. Sindikati so za današnji dan v tovarnah in. na delovnih mestih razglasili dan žalosti. V cerkvah berejo posebne maše. Milanski nadškof je sestavil po-eebno molitev, v kateri je rečeno. »da je zasute italijanske rudarje nagnalo v tujo deželo siromaštvo, lakota in upanje, da S A H Rezultati II. kola polfinalnega turnirja za drž. prvenstvo v Mariboru do prekinitve so naslednji: Vukovič : Cuderman remi. Suvralič : Gabrovšek 1:0, Ku-kinski : Šmigovec 0:1, Vuletič : Ugrenovič 1:0 in Kozomara : Petek remi. — Prekinjene partije: Horvat : Puc v negotovi poziciji, Jovčič : Marič v boljši poziciji z-a črnega ter Janoševič : Vukčevič. Po drugem kolu vodita Smigovec in Suvalič z 1-.5 točke. VREME Stanje vremena 13. avgusta! Področje visokega zračnega' pritiska nad srednjo Evropo se umika proti vzhodu. Nad britanskim otočjem se je razvilo močno področje nizkega zralčnega pritiska, frontalni sistem pa bo jutri do-•egel Alpe in ponoči naše kraje. Napoved za torek: Sprva sončno vreme z naraščajočo ob' »č-nostjo, proti večeru padavine, deloma nevihtnega značaja. Jutra-n 1 e temperature -med 10 jn 7*. na Primorskem okel 20, naJsVlje dnevne temperature med 24 jn u Stopenj ami. najdejo kruh, delo in skromno možnost za življenje«. Italijanski tisk ostro kritizira lastnike rudnika v Belgiji, da so onj s svojim egoizmom in s svojo željo po čimvečjem zaslužku zanemarili skrb za varnost življenja rudarjev. Gleda rudnika, v katerem se je pripetila nesreča, se v glavnem slišita dve konkretni kritiki: da se dvigalo pomika po lesenih ne pa po kovinskih žlebovih. Ce se vname požar, se les vname in dvigalo, s katerim bi bifo treba nuditi pomoč, jp neuporabno. Dalje pravijo, da so vrata med oddelki, kj bi se morala v primeru nesreče varno zapreti, lesena, ne pa kovinska. Lesena vrata požar lahko uniči- Dalje opozarjajo na to, da električna napeljava ni zalita in zaščitena s cementom, prav tako kot ne telefonska napeljava. Tudi socialno demokratski list »Giustizia« ostro kritizira lastnike belgijskega rudnika- Ta list v nekem smislu polemizira z belgijskim socialističnim listom »Feu-ple«. »Giustizia« objavlja del članka lista »Peuple«, v katerem se Belgija brani pred italijanskimi kritiki in zahteva preiskavo, ki naj bi pokazala, kdo je kriv nesreče. List italijanskih socialnih demokratov odgovarja listu »Peuple« * uvodnikom, v katerem je rečeno, da so krivci »predstavniki družbenega razreda, ki zaradi neusmiljene želje po zaslužku ne vodijo raču- na • o osnovnih pravicah svojih delavcev in ne storijo ničesar, da bi zaščitili njihova življenja,« Na osnovi članka, kd ga objav- lja »Giustizia« je lahko videti, da nesreča v Marcinelu ni naključna, četudi preiskava še ni končana', kajt; neprekinjena, vrsta nesreč priča, da rudarji v belgijskih premogovnikih niso dovolj zaščiteni. V Italiji se nadaljuje akcija za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev. Razen »Fiata«, ki je dal 28 milijonov lir, je tudi največji italijanski kemični kombinat »Montecatini« prispeval 30 milijonov lir. Ob tej priložnosti objavlja Nennijev »Avanti« komentar z naslovom »Pravico živim«. List pravi, da je poteza »Montecatini« pohvale vredna, toda da je ta ista »Montecatini« zaprla neki svoj rudnik v Italiji in prisilila mnoge rudarje, da si iščejo delo v Belgiji ter-da je svoj 'ča» odpustila nekega sindikalista, ki je obtožil podjetje, da ima v svojem rudniku Ritola preslabo zaščito- V tem rudniku je pozneje zaradi rušenja zemlje našla smrt 40 delavcev. Isti »Montecatini« je te dni prisilil. 8.000 svojih delavcev v stavko, da bi z zmanjšanjem delovnega časa dosegel večjo storilnost na delovnem mestu. »Hvalevredno je usmiljenje,« zaključuje »Avanti«, »ki sta ga »Fiat« in »Montecatini« pokazala do mrtvih v Marcinelu, toda bilo bi še bolj hvalevredno, če bi temu sledila pravica za žive«. Minister za delo Vigorella se je vrnil iz Belgije v Italijo. »Imam vtis,« je dejal,- »da bo treba razjasniti mnoge stvari. Obstoja neka »zavesa molka«, kj skriva interese, ki niso popolnoma jasni. Upam, da italijanska vlada ne bo prisiljena poklicati nazaj v domovino 50 tišoč italijanskih rudarjev, ki žive v Belgiji.« O nesreč; bodo govorili tudi v skupščini, ko ha pričela z delom. Poslanci KP Italije in socialistične partije so poslali vladi vprašanje 'in zahteve, da se preiščejo vzroki nesreče. Nikola Leld« Po najnovejših poročilih so v rudniku Marcnel v globini 833 metrov našli še okrog 80 trupel , ponesrečenih rudarjev. Prenos trupel so za adaj odložili, da ne bi spravljali v nevarnost delavcev iz reševalnih skup n. Sporočeno je bilo, da imen ponesrečenih rudarjev 8» m hodo ohja vili. družbe Sueškega prekopa izgubila 5 ali 6 milijonov funtov šterlingov .letnih dohodkov,« temveč zaradi -tega, »ker smatra' imperializem Sueški prekop za svojo interesno področje.« Ko je govoril o gonji, ki so jo začeli v nekih zahodnih, državah voditi proti Egiptu, je predsednik Naser dejal, da se lahko »zahodne narode vedro manj slepj z lažmi« ter da danes »svobodni Francozi, Angleži in drugi odkrito protestirajo proti stališču, ki so ga njihove vlad« zavzele do sueškega vprašanja.« V zvezi z deklaracijo o Sueškem prekopu, ki so jo objavile tri zahodne sile, je predsednik Naser poudaril, da so v tej deklaraciji zamolčali prvi del 8. člena anglo-egiptovskega sporazuma iz leta 1954, ker se v tem delu govori o absolutni egiptovski suverenost; nad Sueškim prekopom. Omenil je, da so tri zahodne sile v svoji deklaraciji omenile samo drugi del tega člena, v katerem se govori o »mednarodnem značaju Sueškega prekopa«. Predsednik Naser je nato še govoril o poskusih, da se podaljša koncesija družbi Sueškega prekopa- Izjavil je, da je direktor družbe Pioot grozil, da bo prenehal z deli za razširitev prekopa, če Egipt ne bi pristal. Egipta, razumejo, da nima Egipt nobenih ekspanzionističnih ciljev, »V Združenih narodih, kakor tudi v Bandungu ter na Brionih, je dejal predsednik Naser. smo izjavili našo zvestobo načelu reševanja mednarodnih sporov mirnim potom.« Predsednik Naser je nato dejal, da sta »francoska in britanska vlada pokazali, kak,-) daleč sta od tega, da bi prostovoljno »prejeli ta načela-« Sožalje bolgarski vladi Beograd, 13. avg. (Tanjug). Ob smrti bolgarskega ministra za zunanje zadeve Nejčeva je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič poslal sožalno brzojavko predsedniku ministrskega sveta LR Bolgarije Antonu. Jug-cvu. GrSkl patriarh obišče Jugoslavijo Beograd, 13. avg. (Tanjug). Delegacija grške pravoslavne cerkve z nadškofom Aten in vse Helade g. Daroteosom - na čelu bo prispela v začetku prihodnjega meseca v Beograd na obisk Srbski pravoslavni cerkvi. legacije in posebnih dopisnikov sovjetskega IjtisKaL' je prispela danes v London v dveh spečiallnih letalih. Jutri bodo' ,prispeli tudi nekateri člani francoske delegacije, ki bodo vodili predhodne razgovore z britanskimi in ameriškimi predstavniki. Šef francoske delegacije Pineau bo prispel v sredo in se Sigem!cu vendar pojde v London Moskva, 13. avg. (Reuter). Japonski minister za zunanje zadeve Sigetmicu, ki-vod; japonsko delegacijo na pogajanjih za sklenitev miru s Sovjetsko zvezo, je obiskal sovjetskega zunanjega ministra takoj po prejemu navodil iz Tokija, naj odsedi pogajanja do konca londonske konference o Suezu. Menijo, da je bil to zadnji sestanek med obeima šefoma delegacij pred odhodom Šepilova v London. Po najnovejših nujnih navodilih, ki jih je prejel :z Tokija, bo tudi j aponski minister Si Semiču odpotoval na londonsko konferenco o Suezu. To navodilo japonske vlade je prispelo samo eno uro po izjavi zastopnika japonske delegacije v Moskvi, da Sigemicu ne bo odpo- toval v britansko prestolnico. nm Shematičen prikaz treh jaškov rudnika. — Na risbi so označena mesta, kjer se domneva, da M blokirani rudarji, ca katere celo verjetno ni več upanja. Na podlagi analize sraka domne- da m radarji t irsdnjM« Jaika ▼ globini med- IM la 1M8 ar in vedno iivi Italijanska 1 delegacija bo odpotovala iz Rima jutri .popoldne. S lem v' zvezi je bil davi v ita-. lijanskem ministrstvu za zunanje zadeve .poseben sestanek, ki so se ga udeležiii poleg zunanjega ministra Martina in članov delegacije tudi najvidnejši funkcionarji palače Chigi. Zvedelo se ie, da so proučili budi poročilo italijanskega veleposlanika v -Kairu o razgovoru, ki ga je imel včeraj- s predsednikom Naserjem. EGIPTOVSKI PREDLOG ZDRUŽENIM NARODOM Kairo, 13. avg. (AFP) Egiptovska vlada je poslala generalnemu sekretarju OZN predlog, da bi sklicali mednarodno konferenco za revizijo carigrajska konvencije iz leta 18S8 o Sueškem prekopu. Pričakujejo, da bodo vse arabske države članico Združenih narodov sporočile sekretariatu OZN, da podpirajo predlog egiptovske vlade. Smoga britanskih delavcev London, 13. avg. (Tanjug). Po 20-dnevni stavki se je danes vrnilo na delo 50.000 delavcev, zaposlenih v 13 avtomobilskih tovarnah družbe »British Motor Corporat;on«. Stavka se je končala z domala poipolno zmago delavcev. Sindikati so sklenili končati stavko, ker so prejšnji teden na pogajanjih z delodajalci dosegli skoraj vse. kar so bil; pred zahteval'. Delodajalci so privolili skupno z. zastopniki Trade_ unionov proučiti možnost morebitne ponovne zaposlitve vsaj nekaj izmed 6000 delavcev, ki jih je b'la družba odpustila. Pristal; so tudi, da bodo delu odpuščenih delavcev izplačali denarne odškodnine, in se obvezali, da se bodo v prihodnje pred odpuščanjem delavcev po_ svetovali z delavskimi zastopniki. KONGRES DEMOKRATOV Chicago, 13. avg. (AFP) Danes popoldne po krajevnem času se je začel v Chicagu 32. kongres demokratske stranke, n» katerem bodo udeleženci izdelali predvolilni program stranke in izvolili kandidata za predsednika In podpredsednika ZDA na volitvah, ki bodo 6. novembra letos. Kongres bo trajal 5 dni in udeležilo se ga je okrog 3000 delegatov in njihovih namestnikov. Glavni boj bo potekal med Adlaijem Stevensonom in guvernerjem države Kew York A. Harfimanom za položaj kandidata na predsed. volitvah. M A J HOTEVSH moemm 7 fr. m — u. atotjsta % Izpopolnjena uredba o kmetijskih zadrugah STROKOVNI PROBLEMI novost-poslovne zveze nicltmev rnl Te dni bo objavljena uredba c spremembah in dopolnitvah uredbe o kmetijskih zadrugah. S temi spremembami in dopolnitvami je predvsem podrobno regulirano vprašam j e ustanav-Ijanja in dela poslovnih zvez kmetijskih zadrug, kar je najpomembnejša novost uredbe, vsebovane pa so tudi spremembe in dopolnitve prejšnjih predpisov, ki so regulirali ustanavljanje in delo kmetijskih zadrug Im zadružnih zvez ter odnose med kmetijskimi zadrugami io njihovimi samostojnimi obrati, delavnicami -in podjetji. Ustanavljanje poslovnih zvez Da bi tomeiiiijske zadruge mogle čim uspešnejše izvrševati »voje naloge in opravljati skupno gospodarsko ali drugo dejavnost, se lahko združujejo v poslovne zveze. Kmetijske zadruge na podTočju okraja se lahko rdružijo v eno ali več poslovnih zvez, prav tako pa se -lahko združijo tudi zadruge z območja več okrajev v eno poslovno zve-ro. Poslovne zveze, kakor to predvideva uredba, so lahko specialne in splošne- V specialne poslovne zveze se lahko združujetjo tudi kmetijske zadruge iz dveh ali več okrajev, fci po.teim predstavljajo rajonsko -poslovno zvezo. Uredba predvideva možnost še nadaljnjega rdruževamja poslovnih zvez zaradi 6im uspešnejšega izvrševanja svajah nalog in ustvarjanja pogojev za. skupno opravijamije vrste nalog. Take poslovne zveze na širšem .območju so možne oa primer v avtonomnih einovah eii 'repuToiikah. Za specialno poslovno zivezo *e bo smatralo tisto, ki se bo ukvarjalo z določeno gospodarsko dejavnostjo, zvezano s kmetijsko proizvodnjo, kot je n. pr. slrojno-irsktc-rska poslovna zveza; tud; ukvarjsmije z določeno gospodarsko ali kako drugo d-e-jaivnostjo v eni panogi kmetij-eke proizvodnje, kot n. pr. po-1 j-edeisiko-semenarska, živinorejska .al; s-ad-orsko-včnogradniška poslovna zveza. Splošne poslov-ne zveze s>o tiste poslovne zve- te, ki se ukvarjajo z določeno gospodarsko alj drugo dejavnostjo, zvezano z vsemi ali več panogami kmetijske proizvodnje . Poslovne zveze bodo smairane kot gospodarska združenja kmetijskih zadrug, ustanovilo pa jih bo lahko najmanj pet kmetijskih zadrug. Ustanavljanje poslovne zveze bo potekalo na .isti način kot je predpisan za ustanavljanje kmetijskih zadrug in drugih gospodarskih podjetij. Zadruge, ki želijo ustanovit- poslovno zvezo, skličejo skupščino .na kateri sprejmejo sklep <5 ustanovitvi poslovne zveze, pravila le-ie in izberejo oziroma Izvolijo upravni odbor goslov-ne zveze. Osnovna in obratna sredstva, ki so potrebna za ustanovitev in redno poslovanje poslovne sveže, zagotovijo zadruge ustanoviteljice, in sicer iz lastnih sredstev ali z najetjem kredita. Kreditna sredstva, kratkoročna ali dolgoročna lahko dosegla hitrost 15.5 vozlov na uro. »Bade Končar« in »Litostroj« povabljena na licitacijo v Brazilijo Državni sekretariat za vodno gosp odarstvo Brazilije je razpisal licitacijo za izgraanjo hi-drocentrale »Berra Bonita«, ki bo 15. oktobra t. 1. Mea gospodarstveniki v inozemstvu vlada veliko zanimanje za to licitacijo, ker je to prvj oojekt v nizu hidrocentrai sistema reke Tiete. Jakost te centrale znaša ©krog 100.000 kw, perspektivno izkoriščanje reke pa znaša okrog 800.000 kw v okviru štirih objektov, ki Jih bodo skupno gradili. Licitacija ni Javna, temveč sekretariat samostojn0 izbira firme, ki lahko predložijo ponudbo. Med drugimi sta bila pismeno povabljena na licitacijo tudi tovarna »Rade Končar« iz Zagreba in Litostroj iz Ljubljane. Ustavljena dovoljenja za nvoz ameriškega bombaža v Indijo. Indijska vlada je prenehala izdajati dovoljenja za nvoz ameriškega bombaža. Do *coa ^je prišlo potem, ko je bil dosežen »monetarni plafon« Predstavnik vlade je izjavil da je bil monetarni plafon do Bežen z izdajo dovoljenj zv nvoz 12.500 bal bombaža v ▼rednosti 2 mili iona dolar jev MoinoM perzijskega izvoza »uh c ga grozdja v ZSSR. Po gla-*ovih, ki krožijo, bo največji del letošnjega pridelka perzijskega suhega grozdja izvožen v ZSSR. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek suhega Srozdjja znaki okoli 60.000 kratkih ton, kar je približno toliko, kolikor Ja ■naŠal lanski pridelek. Splitska ladjedelnica se sedaj pogaja za gradnjo oceanske ladje za Poljsko. Tudi ta ladja bo vlačilec, ki bo imel motor vgrajen na krmi in b0 istega tipa, kakor rjo bo ladjedelnica zgradila za skandinavske drfca-ve. Doslej je splitska ladjedelnica sklenila pogodbe za gradnjo treh oceanskih ladij za Svi-co, dve za Švedsko in dve za Norveško. L, M. Organi poslovnih zvez in njihove pristojnosti Organa poslovna sveta ata občni zbor in upravni odbor. Občni zbor poslovne zveze sestavljajo . predstavniki vseh združenih zadrug, in sicer najmanj po en njihov predstavnik. Način določanja števila predstavnikov zadrug ustanoviteljev poslovne zveze določajo pravila poslovne zveze. Pravila poslovne zveze, v kateri je združeno manjše število kmetijskih zadrug, lahko predvidijo, da je organ poslovne zveze le upravni odbor, ki pa mora opravljati tudi posle lz pristojnosti občnega zbora. V tenTprimeru pridejo v upravni odbor poslovne zveze -predstavniki vseh združenih zadrug. Občni zbor poslovne zveze J« pristojen za sprevjemanje pravil poslovne zveze, za izvolitev upra-tfnega odbora, za odločanje o ustanovitvi novih obratov, za določanj« predmeta poslovanja obrata, za odločanje o uporabi sredstev iz skladov poslovne zveze in za odobritev zaključnega računa poslovne zveze in njenih obratov. V upravni odbor poslovne zveze se voli poleg predstavnikov združenih zadrug tudi določeno Število predstavnikov delaysklh svetov iz obratov poslovne zveze. Njihovo Število je določeno v pravilih poslovne zveze. Upravni odbor poslovne zveze vodi delo poslovne zveze kot celote, in sicer na osnovi obstoječih predpisov, pravil" poslovne zveze ln sklepov občnega zibora zveze. V delokrog upravnega odbora zlasti spada razpolaganje s sredstvi skladov poslovne .zveze po sklepih njenega občnega zbora, dalje organizacij« opravljanja negospodarskih sJu*b pri zvezi, kakor tudi vsi ostali posli v zvezi z delom pri izvrševanju nalog poslovne zveze. Upravno poslovanje zvez Upravne posle poslovne zveze in njenih obratov opravi j a uprava poslovne zveze na čelu z direktorjem ali upravnikom zveze. Upravnik poslovne zveze hkrati opravlja tudi posle poslovodje vseh služb po poslovni zvezi, kot n. pr. opravljanje potrebnih uslug za kmetijsko proizvodnjo zadruge, prometa s kmetijskimi proizvodi itd. Delavsko upravljanje v obratih zvez Poleg »teh organov poslovne zveze morajo imeti vs&lc obrat in de/javnosti, s katerimi se zveza neposredno ukvarja, tudi organe delavskega upravljanja. V obratih, ki nimajo pogojev za izvolitev delavskih svetov, kakor trudi v drugih gospodarskih organizacija.h, opravlja dolžnosti sveta vea kolektiv. Poslovna zveza mora organizirati kot obrate v sestavu podjetja s posebno razdelitvijo skupnega dohodka vse svoje dejavnosti, s katerimi se ukvarja, razen kmetijske dejavnosti; odkupa. kmetijskih pridelkov in opravljanja uslug, ki so potrebne kmetijskim zadrugam za opravljanje kmetijske- dejavnosti. Za dejavnosti kmetijske proizvodnje, odkupa kmetijskih pridelkov in uslug kmetijskim zadrugam ni potrebno organizirati samostojnih obratov, vendar pa je tudi za te panoge potreb^ no izvoliti organe delavskega upravljanja. Poslovna* zveza je •konoms ko -pr a vn a oseba, kar pomeni, da zve zini obrati niso samostojne pravne osebe. S pravilnikom poslovna sveže ali 'a pogodbo med zvezo in obratom se določi pristojnost in druga pooblastila obrata za sklepanje pogodb s tretjimi osebami in slično. Obrati zveze kot obrati v sestavu podjetja morajo imeti posebne organe upravljanja, posebno knjigovodstvo in tekoči račun pri banki, morajo posebej ugotavljati in porazdeljevati skupni dohodek In 'izvrševati svoje obveznosti napram družbeni skupnosti. Obrati poslovne zveze poslujejo in opravljajo svojo gospodarsko dejavnost, ugotavljajo Iri porazdeljujejo skupni dohodek tako kot druae gospodarske organizacije in podjetja dotične panoge dejavnosti. Tako bo n. pr. obrs-t ,. poslovne zveze, ki.se ukvarja s predelavo kmetijskih pridelkov, ugotavljal skupni dohodek in opravil njegovo porazdelitev, kakor to delajo ostala industrijska podjetja, in Sicer na osnovi uredbe o porazdelitvi skupnega dohodka go- . spodar«lr'h organizacij. Za dejavnosti, s katerimi se zveza neposredno ukvarja, se ugotavljanje in porazdelitev skupnega dohodka opravi enotno, kolikor poslovna zveza ne bj organizirala posameznih dejavnosti tako. da ločeno opravljalo porazdelitev skupnega dohodka. Pri porazdelitvi dohodka teh dejavnosti se uporabljajo instrumenti tiste dejavnosti, kt prevladuje', kot prevladujoča dejavnost pa se smatra tista, v katero Je vloženih natjveč sredstev. Upravni stro?ki in skladi poslovnih zvez TTpravne atroSke poslovne sveže nosijo sorazmerno vsa obrati, prav tako pa tud- dejavnosti, s katerimi se zveza neposredno bavl. Višina stroSkov se določi s pogodbo med zvezo in obratom. Poslovne zveze., imajo svoj investicijski sklad. Tmajo pa lahko tudi druae sklade, formirane na osnovi pravil poslovne zveze alf skier»ov »b5n»?a zbora zveze. Ti skladi «o skuoni- za obrate in zvezo. Obrati poslovne zveze so dolžni prenesti del svoj‘ih sredstev za samostojno razpolaganje v sklsde poslovne zveze. Del sredstev za saraosto1- no r»zpol?>5anje. ki ga morajo odvesti obrat; v sklade noslovne zveze, se doleti s pravili zveze. Ostanek sredstev iz skladov za samostojno ‘rszpolagaftie morejo obrati porabiti' na naSJrs. ki 5e nr»dpi'=n za ‘eospadarska podjetja Ohčni zbor poslovne zveze more sprejeti sklep, da se del dob:5ka. ki se vrača združenim zadregam, lahko odvede v investicijski ali druge sklade poslovna zveze. IS Jeseni bo kongres radarskih in metalurških inženirjev in tehnikov Jugoslavije — Študij na iakulteti nameravajo skrajšati na 4 leta — Izdali bodo rudarsko-metalurški slovar Društvo rudarskih m metalurških inženirjev in tehnikov (DRM1T) uspešno rešuje vrsto problemov v svoiji stroki. V 14 podružnicah je vključenih 626 članov, od katerih jih ima 27 odstotkov fakultetno. 19 odstotkov popolno srednješolsko in več kot 50 odstotkov nepopolno srednjo in osnovno izobrazbo. T; podatki dokazujejo, da društvo ne vključuje samo inženirje in tehnike, temveč tudi delavce, ki so si v praksi pridobili potrebno strokovno znanje za opravljanje nadzorniške službe. V nekaterih rudarskih in kovinarskih središčih društvo nima podružnic DRMIT. ker Je še šibka strokovna zavest članov. Prizadevajo pa si, da bi čimbolj razgibali vse podružnice. Dejavnost društva, ki trna 13 delovnih komisij. Je usmerjena predvsem v strokovno izpopolnjevanje. Zato pogosto organizira predavanja domač’h in tujih strokovnjakov ter širša strokovna posvetovanja z -mednarodno udeležbo.-Letos Jeseni bo v Beoeradu konares društev rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov Jueoslavije, na katerem bodo obravnavali potrebe in vzsojo strokovnega ka-dr* +er rv-oizvodnost dela. Spomladi 1957 bo. društvo organiziralo ekskurzijo v Francijo, za metalurge pa bodo p-^edill študijsko potovanje v CSH. Izvedli-bodo tudi več ekskurzij po drtžavi. Komisija »a strokovno Šolstvo pripravlja osnutek učnega programa za delavce, ki hočejo doseč; n?.ziv kvalificiranega in visokokvalificiranega delavca v tistih panogah rudarske In metalurške stroke, v katerih še ni možnosti ra redno strokovno šolanje. Radi bi dosegli tudi priznanje naziva visokokvalificiranih del&vcev za rudarske ln metalurške tehnike in nadzornike. Da bi bilo večje zanimanje ea študij obeh strok, nadaljuje komisija delo pri reviziji učnega nrosrama. Študijsko dobo na rudarsko - metalurškem oddelku tehniške fakultete nameravajo skirajšati na 4 leta. V bodoče naj bj bil večji poudarek . na praktičnem študiju in počitniški praks-;, čemur bodo morala posvetiti več pozornosti tudi -tehnična vodstva podjetij. Nada.!,je bodo proučili stanje štipendiranja naraščaja, ker je dot-ok študentov in dijakov za študij rudarstva in metalurgije na tehnik; fakulteti in TSS zelo šibek. Posebna društvena komisija je v »tiku z Zavodom za pro- učevanje varnosti pri delu, s katerim proučuje možnosti za zmanjšanje Števila nezgod. §kr-bi tudi za to, da bi zagotovili zdrave delovne pogoje v obratih. V društvu menijo, da bi bilo treb^ ustanoviti Zavod za rudarsko gospodarstvo URS. Prav tako bi bilo treba po njihovem mnenju osnovati republiško združenje rudnikov in premogovnikov. Podobna združenja ima že več industrijskih panog. Pomembno delo opravlja komisija, k; sestavlja rudarsko-metalurški slovar v slovenskem, srbskohrvatskem In nemškem jeziku. V strokovni terminologiji je bila namreč doslej precejšnja zmeda. Podoben slovar so že izdali elektrotehniki. Pred« videvajo, da bo izšel do junija 1957 v ciklostirani izdaji, ker bi bili drugače preveliki stroških Rudarski in metalurški inženirji in tehniki rešujejo skupaj! s sindikatom rudarjev in metalurgov aktualna vpraSanja ru-' darskega in metalurškega gospodarstva kot je n. pr. organizacija dela. plačni sistem, sistematizacija mest, nagrajevanja,, higiensko-tehnična zaščita dela itd. Smatrajo, da bi bilo treba čimprej izdelati osnutek novega rudarskega zakona, z zakonskimi predpisi pa naj bf društvu omogočili, da bi sodelovalo pri izdelavi rudarska in metalurških projektov- B;, L. Fč#*ra/ in rta n **s | Dalmacija praznuje Dan vstaje Split, 13. avg. Jutri bo 18 let, odkar so najboljši sinovi Dalmacije pod vodstvom Partije in prežeti z resnično domovinsko ljubeznijo prijeli za orožje in se prvič spopadli z olcupajor-jem in njegovimi hiapci ter tako pokazali edino pot do svobode vsemu dalmatinskemu ljudstvu. Dne 14. avgusta pred 15. leti so v Košutam pri sinju počile’prve uporniške puške in padle so prve žrtve v siavmi, krvavi borbi z veliko močnejšim sovražnikom. V tem spopadu je junaško padlo šest borcev, ustali pa so padli v roke okupatorja in so bili po .strašnem mučenju 24. avgusta pobiti v Kaausi pri Sinju. Junaška smrt dalmatinskih prvoborcev Je octjennila med vsem dalmatinsx;m ljudstvom. Napredni in- pošteni Dalmatinci so se pod vodstvom Partije stekali v vrste partizanov in vodil; krvave ;n težke borbe, dokler ni bil zadnji okupator izgnan iz domovine. L. M. Razgovori z upravo madžarskih železnic Beograd, 13. avg. (Jugopres). Na povabilo generalne direkcije madžarskih želeiznic bo odšla 2. septembra v Budimpešto delegacija jugoslovanskih železnic z generalnim direktorjem jda za socialno zavarovanje dr. Butina in drugi. Na zasedanju so raz-pravjjali o osnutku zakona o zdruzevanju gospodarskih organizacij, o osnutku zakona o pokojninskem zavarovanju in pravilniku podpornega sklada za zasebne obrtnike. Največ ja bilo govora o členu osnutka, ki govori o članstvu obrtnih nabavnopredajnih zadrug v obrtnih zbornicah. Delegati so sklenili, da se morajo obrtna nabavno-predajne zadruge obvezno včlaniti pri trgovinskih zbornicah in prostovoljno v obrtnih zbornicah, to pa zaradi tega, ker zadruge nabavljajo blago za obrtnike in ga prodajajo tudi drugim potrošnikom J. J. Hud vihar na Goriškem Razkrival ]e strehe in ubil v Podlubinu 65 let staro žensko — Velika Skoda v sadovnjakih Kranj, 13. avg. Aktiv mladih zadružnikov v Cerkljah je priredil v nedeljo praznik kmečke mladine z vsega Gorenjskega. Na predvečer praznika je bila slavnostna akademija. v nedeljo dopoldne pa otvoritev krhečke razstave, na kateri so razstavili razna temena, poljske pridelka, Mdjf in povrtnino. Bilo je tudi strelsko tekmovanje, nogometno tekmovanje, tekmovanje koscev v občinskem, okrajnem in republiškem merilu, ki se ga je udeležilo 4» tekmovalcev. V skupinskem tekmovanju so bili najboljSi mladi zadružniki iz Zirov, nad Ko- je bil najboljši Ljubljančan. Ciril Lah. Po končani paradi so se vsi gostje in udeleženci kmečkega praznika udeležili zborovanja, na katerem je govoril Janez -Perovšek, ki je v svojem govoru- dejal, da je aktiv mladih zadružnikov v Cerkljah pokazal, kaj zmore, ■* safirtal aoro pot d«!*. Nov m Gorica, 13. avg. Sinoči Je Novo Gorico in okolico zajela vročinska nevihta. Strela je prekinila .električni tok. Tako so morali v Novi Gorici dvakrat za dlje časa ustaviti prvo večerno filmsko predstavo. Motnje so bile tudi v službi PTT. Razen kratkotrajne plohe, ki je sledila prvim gromom, hujših posledic tu ni bilo, pač pa poročajo iz-zgornjega Posočja, da jih je neurje zajelo v poznih popoldanskih urah- Nebo ce je stemnilo. tako pravijo. — da je nastala skoraj noč. čeprav J« bilo še tri ure do sončne&a raitona. Med močnim grmenjem 4n bliska-odam d« uvnial jrirslu ▼HmjC a vrtfincem. V Rolčanskih ruti h je vihar odkril pet streh na stanovanjskih in gospodarskih no-s-lopjih. V Podlubinu je vihar odtrgal del strehe stanovanjske zgradbe iin jo vrgel na cesto, po kaiteri je prav takrat šla 65-let-na Cilka Aržem. Ruševine strehe so padle namjo in jo ubile. V vasi ZaJazu pri Tolminu je močni vrtinec izruval stoletni kostanj ko Na raba Barja pod Krimom lell vaa Jesero, pod »njo pa je bil posnet gornji motiv — malo tB«n« lepota ljubljanske okolice. Mnogi kopalci poznajo to Jezero ln njegovo toplo vodo. Junija meseca Je tam snemala tudi Ulmska ekipa »Triglav-Ulma« sa Ulm »Dolina miru«. Kaj bi še potrebovali Nekaj o kulturni dejavnosti v kočevskem okraju V kofevsJkem okraju imajo se-idem delavskih prosvetnih društev »Svoboda«. Vso pohvalo zasluži zlasti »Svoboda« Kočevje — Rudnik, ki je pokazala v zadnjem času res lepo in vsestransko dejavnost. Poleg te naj omenimo še njene »vrstnice v Kočevju samem, Jurjeviči, Kočevski Reki in Stari cerkvi. »Svoboda« v Stari cerkvi sicer ne kaže najboljše kulturno - prosvetne dejavnosti, vendar zelo pridno pripravlja gradnjo oziroma adaptacijo kulturnega doma. Preureditve ln dozidave, za katere že imajo izdelan načrt, bodo veljale okrog 20 milijonov. Novj dom bo Imel pole« odra ln dvorane tudi druge potrebne prostore. 2e nekaj časa pridno zbirajo gradbeni material. Ljudsko - prosvetnih društev je v okraju 15. Najboljša so pri Gregorju, kjer zlasti v zadnjem času kažejo precejšnjo dejavnost, v Lešju, Loškem poteku, Livoldu ln drugod. »Svobode«, zlasti pa ljudsko - prosvetna društva se bavt-jo predvsem z dramsko dejavnostjo. Vsa,) po eno dramsko prireditev v sezoni pripravijo prav vsa, nekatera pa tudi po pet in le več. Mlada društva po zakotnih vaseh uprizarjajo predvsem lažja dela, v večjih krajih in središčih pa tudi deka-j kvalitetna. »Sveti plamen«, »Pot do zločina«, »Razvalina življenja« in druge to vsekakor dokazujejo. Po nekvalitetnih delih posegajo predvsem dramske skupine pri gasilskih društvih. Odgovorni činitelji na okraju- sicer težijo za tem, da bi te te skupine osamosvojile in v bodoče delale kot samostojna ljurdl-ko - prosvetna društva, ker bi kot take lahko bolj uspešno delovale in prirejale kvalitetnejša dela. za! pa take želije neprestan« odklanjajo. Če d e.! a jo to z namenom, da bi lahko tudi v bodoče uorirarjale nekvalitetna dela, za-»1 delavki rvet in uprav, odbor rudnika, ki ji dokaj pomagata. Poleg omenjene imajo v okraju še gasilske godbe v Sodražici, Ribnici in Dobrepolju. Vse te imajo težave s kapelniki in so bolj priložnostne. Le redko prirejajo samostojne nastope, sodelujejo pa na raznih proslavah in prireditvah. Najobčutnejše je v okraju pomanjkanj e pevovodij, saj Imajo le tri s kvalifikacijo, medtem,- ko imajo registrirane pevske zbore v Velikih Laščah, Ribnici, Gregorju, Sušju, dva v Kočevju in drugod. V Sušju imajo celo dober oktet, ki je že priredil ua:>el samostojen koncert, čoprav ga vodi le samouk. Ker je pomanjkanje pevovodij res občutno, je hotela to ponekod izrabiti duhovščina, da bi se vrinila v vodstva zborov, vendar ji to ni uspelo- Ker je domala povsod opaziti precej volje za peiije, a ni ljudi, ki bi to delo organizirali in vodili, bi bilo-prav, da bi začeli odgovorni činiteljl čimprej misliti vsa-j na izvedbo kakega tečaja za pevovodje. V okraju je bfl vse do letos tudi učiteljski pevski zbor, ki je moral prenehati delo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ta ima namreč pevce v vsem okraju, zalo so tako vaje kakor tudi nastopi vezani s precejšnjimi stroški. Poleg okrajne knjižnice v Ko« Okrog 200 tujca* * eam-pingu pil Brasteniici Turistična sezona Je priv šibila v sev«rorvzhodn o Slovenijo itOTiilo tujcev, ki prihajajo večinoma % lastnimi aivtoimcibili, mo. tornimi kolesi in v -nekaterih primerih celo s kolesi. Za taksne tn- rliste J« Turistično društvo v Ma-riboni uredilo v blažmi Brestr-nice campicg, katerega so* tujci prklno ppsJiiižujetje. Samo leo5lej so že ustanovili mladinski pevski zbor in dramsko skupino, ki je dosegla že precej lepih uspehov. V zadnjih šestih mesecih so naštudirali kar štiri igre. Z njimi so tudi gostovali v sosednih krajih. Takoj ko se bo glavno delo na dežela končalo, p a beefo že začeli pripravljati »Krčmarico Mirando-lino«. Mladina je tudi sklenila, da bo preuredila in razširila kulturno dvorano. Uredili bodo še lastno čitalnico, mladinsko sobo itd. Upajo, da bodo naleteli na razumevanje pri občinskem ljudskem odboru in kmetijski zadrugi, vr- IZ PTUJA Predvidevajo, da bodo končali obnovo kavarne ln restavracije — bivšo Evropo, ki je zaradi izgube prišla v likvidacijo ■— v najkrajšem času. Tako bodo . Ptujčani končno le ponovno dobili kavarno, ki so Jo doslej zelo pogrešali. Pekarsko podjetje »Drava« lz Ptuja razvaža krub kar z odprtim kamionom. Čeprav je pokrit, se nabere na prašnih cestah na njem precej prahu. Kje je tu higienska postrežba? Uprava pekarskega podjetja Ima za prevoz Kruha po vsem okraju ln celo v del Hrvatske samo dva avtomobila, od katerih je eden v popravilu. Ker pa en sam no zmore vsega, saj prepeljejo na mesec do 90.009 kg kruha, so pač morali najeti odprt tovorni avtomobil. Na nabavo novega avtomobila ni misliti, ker Je prevoz nerentabilen. Zadevo pa bo nekako le treba urediti! METLIKA Gradnjo vodovoda ▼ metliški občini Je prevzelo splošno gradbeno podje*tj e PIONIR iz Novega mesta. Za ta dela je dobila občina pomoč v znesku 19 mili j °nov din. Vodo napeljujejo iz zajetja pod Gorjanci. V tefcn so dela pri vasi Hrast nart Suhorjem. Da bi čimprej imeli zadosti dobre petne vode, vaščani posameznih vasi sprejemajo velike obveze za pomoč pri gradnji. Taiko so volivci obeh Lokvic, Trnovca in Dragomlje vasi sprejeli odlok o posebnem krajevnem samoprispevku za gradnjo vodovoda. Podobne obveze sprejemajo tudi vaščani ostalih vasi, koder bodo gradili vodovod. m Gradnja novih gozdnih Cest. Gradnja cest« Ajdovec—pariti- •zians-kV IšoČa F.r?*3 dobro na.T>re_ dujel Ko bo 'končma, bo mogoče z motornimi vozili do koče. Na sektorju Tanče gore planirajo novo vo-don cest'* od Vr!v ■■ prerti Špeharjem. Cesta bo dolga okoli 10 km. Namenjena bo predvsem za izkoriščanje tamol— njih bukovih gozdov, kj jih j« treba izsekati in zasaditi drugo drevje, koristila pa bo tudi za ostal; promet. (r) Sliv« MEST« TabornMki Doflemjfbke s« pripravljajo na partizanski pohod Y Kiimroivac. Na poit ho*do šld iz Ribnice na DDtcnijskcm 17. avgusta. Sij bodo skozi znam e partizanske kraje in prispeJS v Kum-rcvac pred 22. avgustom, ko so bo tam prišeil VI. zlet Združenja tabomlikov Slciv emirje. Uctlonaeiki tabcTii-škil odred, kot se imenuje ta skupina, bodo sestaivljaSi taborniki Rodu gdrtjamsfkrili tabornikov lz Novega mesta. Druž ne svobodnih gozdov v Kočevju in Družine cikam eme^ih svaito-v iz Ribnice. Taborniki bodo spotoma izvajali razne praktične vaije za tabornike ter priredili v^č mitingov. Nogometno igrišče, ki ga grade za pralnico peska na detsneim bregu Krke, kaže, da bo lotos dograjeno. Poleg. staHmih delavcev in lepega števila vojaikov, ki pomagajo s pr c o voiijmc m delom, Jo priljela za delo se>da>i Še mladinska deilovna brigada. Prejšnje nogometno igrdš-če »o p-cirabiM za staf\rbeni prostot in Je Novo mesto že nekaj časa brez igrišča, zato je dograditev novega še to* liko bolj nujna. Dolenjske Toplice V Dolenjskih Toplicah je letos precej gostov. Vse sobe v, zdravilišču in invalidskem domu so zasedene, skoraj vse pa tudi v privatnih stanovanjih. Vsakoletni večj.i dotok gostov kaže nujno potrebo po graditvi stanovanjskih sob za bolnike, kj se v zdravilišču uspešno zdravijo. Kraj ima ugodne zvez« z vlaki tn avtobusi, kopališka upirava pa skrbi za udobno bivanje jn razvedrilo. Letos so uredjii tudi primeren prostor za sončenje ob poteku Sušici, kjer so gostom na razpolago tu-di prhe. Kakor je kopališka uprava. poskrbela za ureditev zdravilišča in okolice, tako naj bj tudj turistično društvo poskrbelo s pomožjo odgovornih čini tel jev, da bi tudi druga dele tega zdraviliškega kraja uredili in olepšali. D. G. • Da bi omilili poplave Mura vsako leto povzroča ve* liko škodo ob poplavah. Za melio* racijo in regulacijo Mure so potrebna velika finančna sredstva. Kljub temu pa kmetje v posameznih občinah v Pomurju n« držijo križem rok in ne čakajo na to pomoč. Tako so se kmetje v ljutomerski občini odlo-čiJi. da se bodo sami lotdUi manjših očiščevalnih del z lastnimi silami« V Stročji vaši, Lukaycih, Presiki in v nekaterih drugih krajih bodo čez nižinske travnike kepali odvajalne jakre. Prav tako bedo popravili mostove, Tazšlriiii kanala ln ublažili moč morebitnih po-plav. TO IN ONO IZ CELJU Perspektivni razvoj trgovske mreže. Odtbor za orgenfeaciijo tržišča prt ofkrajni trgovinski zfoor-nišet proučuje -perspektivni razvoj trgovske mreže v ca"J sOtem okraju. Ze prve aimaliize sp pokazale, cia sedaij n,i večjih potreb po novih trgovtnialh. Izjema pri teh ugotovitvah so le trgovine s sadjem lin žŠenjavo. Sicer pa bodo po- Arheološki zaklad v Ormožu Odkrivajo bogato ilirsko gradišče Razstava živine V Križevcih pri Ljutomeru bodo 15. avgusta priredili -razstavo rodovniške živine, ki bo prikazala napredek živinoreje Nekaj skopih beležk, ki so bile doelei napisane o arheološkem izkopavanju v Ormožu nas ni še dovolj informiralo o izredno pomembnih in važnih arheoloških izsledkih v tem kraju. Toda že te so nam povedale, da gre tu za ilirsko naselbino iz zaključne faze kulturnega obdobja žarnih grobišč. To grobišče pripada fazi, ko so se Iliri v teh krajih naselili. Arheologa pa zanimajo tudi posameznosti, zato me je zvabil v Ormož. Presenečen sem bil. Saj i sem tu videl izkopavanja, kakršnih se razveseli oko vsakega arheologa. Kaj takega se zaradi obsežnosti princupov dela ln pa bogastva najdb vidi zelo redko. Glede časovne, kulturne in nacionalne pripadnosti lahko samo pritrdimo ugotovitvam, da pripada naselbina začetku 1. tisočletja pred našim štetjem in sicer kulturnemu območju bronastodobne faze žarnih grobišč. Brez dvoma je, da so nosilci kulture, prebivalci te naselbine Iliri. Ta je čeprav mogoče ne na popolnoma istem mestu, temveč z manjšimi prostornimi časovnimi razlikami, nadaljevala svoje življenje do danes, čeprav nam za sedaj manjkajo najdbe iz zrele železne dobe, ne manjka pa jih lz časa keltskega vdora, rimske Okupaci je in pa srednjega veka. Da bi ▼ popolnosti razumeli važnost tega raziskovanja ne bi bilo napačno ugotoviti nekatera arheološko zgodovinska in čisto arheološka dejstva- Iliri se pojavljajo na zgodovinskem odru Balkana in Sred-n-je Evrope konec 2. tisočletja tpred našim šlelijem-, kot gla-vni nosilci kulture žarnih grobišč. Do sedaj je skoraj v popolnosti ostalo nepojasnjeno vprašanje, kako je prišlo do e'noeraf- ikega fonuironjn Ilira?« kaki ec je bil njihov odno* do okolnega prebivalstva in pa do prebivalstva na ozemlju, na katerem so se naselili. Za poznavanje materialne kulture Ilirov od najzgodnejše fazo do invazije Keltov pri nas, se moramo v glavnem zahvaliti materialu, ki je izkopan iz grobov. Na Izkopan* posod* za vodo ta način pridobljena podoba nam daje zelo pomanjkljivo sliko iz razloga, ker nam manjka osnovni element, i-n to so naselbine. Ilirske naselbine na Kranjskem, ki so zelo številne in dobro ohranjene, poznamo samo od zunaj - po o-blikj in velikosti in njihovemu odnosu do grobišč z gomilami. Iz faze žarnih grcb'-šč je pa do sedaj raziskana in objavljena samo ena naselbina - Ptujski grad. Po dosedanjih rezultatih^ izgloda, da bo raziskovanje gradišča v Ormožu odgovorilo na večji del zgoraj naštetih problemov, če ne popolnoma pa vsaj delno in naka-tolg aovc ** sedaj atuui pl*" bleme. Gradišče v Ormožu j« ra^ zen naselbine v Ptuju, edina ilirska naselbina ob robu Panonske ravnine, ki nam kaže izrazito drugačno strukturo ekonomike, kot so ji imela ilirska jplemena Kranjske. Ormoška naselbina je dala dve vrsti keramičnega materiala. Prva je splošnozgodnjeilirskega značaja druga, ki je po svojem značaju starejša in nesvojstvena Ilirom v ostalilh izvenbalkanskih zemljah. To je material, katerega srečamo na panonsko - bosanskem in slovenskem prostoru in je zna-• čšlen za vse obdobje od začetka do konca bronaste dobe in znan pod imenom slavonska kultura. Detajlni študij prav tega materiala nam bo pomagal rešiti problem gornje časovne meje slavonske kulture in njen odnos do ilirske keramike oz. odnos nosilcev slavonske do nosilcev ilirske kulture. Važno je omeniti, da je delež slavonske keramike v celotnem kompleksu naijdb ravnoipra-ven ilirski keramiki. Istočasna u-poraba starih in novih form nam dovoljuje postaviti analogno (problematiko, kot jo imamo na našem teritoriju po vdoru Keltov, t. j. o sožitju obeh narodnostnih elementov ali pa ob prevzemu kulturnih elementov enih od drugih. Kazen številne keramike zavzemajo značilen delež med najdbami uteži, ki jih razlikujemo tri v, ste: utežj za preslice, za statve In za ribiške mreže. Ob'ektj teh treh vrst so tudi zelo umljivi tolmači dveh gospodarskih panog naselbine, ki se nahaja v neposredni bližini Drave in ki ima v zaledju odlične terene za pašnike. Prostrana Dravska polja so logi" čno dopolnilo tem dvem gospodarskim veiam in sicer: kot pred— tUivcik poljedelstva. Bogastvo keramičnih olblik, čeprav imamo ta opravka samo s hišno keramiko, ki je -po navadi revnejša-, nam daje vpogled v notranji svet Ilira—prebivalca tega gradišča, ki pa bi bila -preaplošna, če ne bi imeli najdenih številnih plastik. Razen potrebe po estetskem izživljanju v skulpturah nam najdene plastike odkrivajo tudi drugi videz duhovnega življenja Ilira iz Ormoža - to je verstvo. Ni slučaj, temveč logična posledica ekonomskega razvitka, da je v vseh plastikah zastopan -kult moške plodnosti. Matriarhata v neolitu (ml. kameni dobi) je sledil patriarhat. Nosilec gospodarstva je moški. Važnost naselbine v Ormožu m samo v tem, da je ena od redkih ilirskih naselbin, ki se raziskuje, temveč je dobila med raziskanimi naselbinskimi objekti tudi vodilno v-lo-go. Za to svoje mesto se ima zahvaliti popolni ohranjenosti. Hiše in vsi objekti v njej so o* hranjeni na svojem mestu, tako da bomo po končanem raziskovanju lahko govorili o točnem »z-gledu ilirske hiše, f. j. o njeni arhitekturi, o njeni notranji opremi, oziroma razporedu objektov v' njej. In kaj je najvažnejše? To je odnos hiš med seboj v sklopu naselbine. Da to izvajanje ni pretirano dokaizujeio v . popolnosti ohranjena ognjišča i-n poleg njih velike keramične posode }n ostali objekti v slogu z dvema časovnima horizontoma. Kot nov element k arhitekturi ilirske hiše ob robu Panonije ie obsežna uporaba dravskih rečnih oblic. Za rešitev vseh omenjenih strokovnih problemov, kf so po svo-icm obsegu in važnosti izredni, ima raziskovalec te naselbine — arheologrnia ptujskega muzeja Bernarda Perčeva, pionirsko vlogo. Ponolno priznanje pa okrat-nim občinskim faktorjem, ki s polnim razumevanjem omogočajo tn podpirajo to delo. Sr Ibar Vouku zm-eje -te niaCrtle prou-6evali tudi o-b-KnsIki ljudski odbori. • Pirati dogovor j enim cenam pri odkupu živim e. Nedavna razprava na seji upravnega odibora okrajno trgovin siku zbormi-ce Je pclkazaliai, dia sle je sistem dogova/rjainja cen se Je pri odkupu živine že preživel ii»n rta zapadi tega boi’j negativno vpliva na višino odkupnih ce-n, k-alcor pa bi spodbuja! k zniževanju. Za-to so ibiili člani ujprav-n'?ig-a ortibcira zbornice mn-snja. naj se odQeupne čeme za živino v celoti sipirostijo, ker n-i tno-j-ateni, rta bi se zaradi tega ponudbe zmanjšale, niti ne, da bi se ms-loipiro-dsdinie čeme mesu povečale. Sicer pa so ca seji ugotovili nasprotno, namreč, d-a odkupne cene padajo, da pa na drugii strani n-i opaziti vzporednega zniževanja cen piri pncirtaij-i mesa. Spričo takšnega stanja bo cfcra-jna trgovinska zbornica v k-rartikem sklica-la k-cn-le-renco pnadstavnjlkov vseh me-sno-pr-ed-ei!ovalnih podjetij, -na kateri bo zniževanje maloprodajm-iih cen mesu osrednje vprašanje. * Tudi odkup Kesa bo treba Hm prej urediti. K-eir Je seSnd jplem z-a jamski les v S-lovem-ij i za okoli 70.000 kubičnih metrov manjši ka-ikor potrebe pri .rudnikih, se .v zartmjeim času čedalje bolj pogosto dogaja, da se n-a terenu pojavljajo zastopnilki premogavmii-kov, 3d sami, torej v nasprotju a predpjsi, naikuipujejo jamski les. » V Celeia-Sad d«la posfebna komisija ljudskega odbora. Glede n* sklep ljudskega odbora- celjske občine o ean-ao-jj podjetja za predelavo sadja Celeia-Sad je te dni začela v podjeltju delat-i tudi posebna komisija celjske občine » nalogo, d.a vodi jn usmerja sanacijo podjetja. V ta namen je komisija ie na začetku dtela odpustila okoli 50 zaposlenih, talko da j« tirenu-tmo v tovarni le še Si oziroma 40 delavcev in delavk. Ko j« zastopnik te kemisije na nedavni sej.i sveita za industrijo, obrt in ostiallo proizvodnjo pni celjski ob-6:mi poro&aT. o storjenih dm neme-ravamih ukrepih, je svet sprejel odločitev, naj se v tovarni izvede popolna inventura ma-tertala, nadalje, da naj se na podl-aigi perspektivnega proizvodnega načrta tovaime -zadržijo potrebna i-n izločijo odvečna o=nov" =_„.i Razen tega. da bo podjetje prodalo določene količine it-OiOi cizvo-d-ov, bo komisiija organižina!a 9« razprodajo vse odvečne embalaže, K-akor kaže, bo dosertianjo klet Cečsis-S-ad rre'-7igo i'"-n- "’n-venija-vina. seveda-pod dotočeniimt pogoji, zlasti kar se tiče grozdnih tn sadn-i-h sokov. Na predlog sveta. bo ljudski odbor, imerooval 5« svojega sfcalrriga kontrolor!a v to-viairni z nalogo, da bo. nadziral izvajanj« atelepov o samarij-; r-odtot-jte. - M.B. . Avtorji režijsko najboljšega filma letošnjega festivala — »Veliki ln mali« Od leve proti desni stoje komponist Bojan Adamič, snemalec' Aca Sekulovič,- ki Je prejel nagrado za kamero. In režiser Vladimir PogaCiC, ki je za ta svoj film prejel priznanj* žirije kritike, a za kratki film o Nikoli Tesli drugo nagrad* BERT SOTLAR J« M trojo riof* v filmu BranKt Bauera *Ne oDra-Caf sinko« prejel festivalsko nagrado. Na allki • svojim fldm-«Mm sinčkom Slavkom Lukmanom zapušča po premieri film* Areno. Publika ga Je navdušen* pozdravila prizor ts odličnega 'filma veSlml-Tm Stojanoviča »Zli denar« v ka_ torom Jo Stojanovič dokazal, da a* J* razvil v solidnega režiserja, s v ftatku DJuroviču smo dobili ■pretnega filmskega scenarista, ki J* prejel festivalsko nagrado in priznanj* žirije kritike Po III. festivalu jugoslovanskega filma v Pulju SKOK V KVALITETO Poleg poplave lepega Števila 'filmov kvalitete zagrebškega »Obleganja«, je puljski festival prinesel tri filme, ki so pokazali, da smo prišli v našem filmu do tistega težko pričakovanega trenutka, ko smo, kakor lepo pravi Vicko Raspor mzaznamovali lahko kvaliteten skok iz diletantizma v področje profesionalne filmske umetnosti.« Vladimir Pogačic, dr. Branko Bauer in Velimir Stojanovič so položili pred nabito polno Areno filmsko diplomo. Pred nami je razvojna pot vseh treh, pred nami pa je tudi razvojna pot Zivorada Mitroviča, Branka Belana, Branka Marjanoviča, Vojislava Na-noviča in nazadnje Slavka Vorkapiča. Torej — razen Stojanoviča, ki pa je imel na festivalu dva zanimiva filma — sama znana imena. Vztrajno delo, poglabljanje v filmsko umetnost, osvajanje prvin filmskega izpovedovanja — je dvignilo trojico jugoslovanskih kumbare«, te bi jo imeli priliko videti na platnu v Areni. Končno se človek vprašuje, kje so sodobne teme. Srečali smo eno samo — v Mitrovičevem »Slepem tiru« — toda še to tako periferno in diletantsko obdelano, da v tej smeri festival hi pomenil nobenega napredka. ln vendar ne bomo mogli mimo njih. Mislim, da smo tisi obstali pred problemom umetniških svetov v naših proizvodnjah. Ti so po letošnjem festivalu dejansko velika uganka. Kaj so delali, kako so presojali in tehtali, da so sploh mogli dovoliti snemanje filmov po tako nedozorelih, pomanjkljivih in celo literarno slabih scenarijih, kakor je n. pr. scenarij za filma »Sola ja« in »Osumljen«? Končno snemanje vendarle ni tako poceni zadeva in film ne stane nekaj tisočakov, temveč teike milijone! Ce govorimo o neuspehih, celo o težkih razočaranji h ob nekaterih filmih. celo vrsto deloma le gnanih, pa tudi popolnoma neznanih moških vlog in igralcev. Ne samo Bert Sotlar, Ljubo Tadič, Jožo Laurenčič, Severin Bije-lič, Antun Nalis -— tudi vrsta epizodnih moških vlog je kar čedna. Peter Vujovič v »Zlem denarju«, Zlato Madunič, Mladen Hanzlovski v filmu »Ne obračaj se, sinko«, Boris Bu-zančič in Relja Basic v »Obleganju«, Mirko Vojnovič, Milo-drag Margetič in Božo Jajča-nin v filmu »Osumljen«. Vsi tl so vsekakor vredni omembe in pohvale, čeprav so nekateri imeli nesrečo, da so pač nastopili v filmih, ki so propadli (res ne po njihovi krivdi). Za nasprotje od teh nimamo tako rekoč niti enega ženskega imena, ki bi ga kazalo omeniti in ki bi se manifestiralo na letošnjem festivalu. Se Mira Stupica, ta naša odlična igralka, se ni imela priložnost uveljaviti v svoji epizodni plopi v »Hankl«. Tudi v tej smeri bo treba krepko zagrabiti za delo, poprej pa poiskati vzroke, zakaj so se naše igralke letos na festivalu tako slabo odrezale, da sta obe žiriji bili soglasni v sklepu, da ne kaže niti eni izmed njih podeliti nagrade ali priznanja za igro. Obširneje bo treba Se pisati « kratkem filmu. To ne zaradi po premieri filma »Dolina miru«, Je navdušeno pozdravljan od publike, prinesel pred filmsko platno svojo malo soigralko Evelyn Wohlfeiler Junak filma John Kitzmiler. Oba sta prejela zla« medalji kot priznanje za svoj delež v filmu režiserjev v »področje "profesionalne filmske umetnosti«. In če smo petkrat šli iz Arene žalostni, je vendarle bilanca letošnjega festivala visoko pozitivna. Če nam da vsak festival celo tri režiserje-umetnike, je naš film na najlepši razvojni poti. Nekje na sredini je ostal France Štiglic. Podrobna kritična analiza njegove »Doline miru« ob premieri v Ljubljani bo morala pokazati, zakaj se je to zgodilo. Napačno bi bilo valiti vso krivdo na Štiglica, toda tudi on se ne bo mogel izgovarjati le na scenarij in podobno. Res žal nam je bilo, da prav zaradi nekaterih slabih strani nismo mogli »Doline miru« postaviti v vrsto solidnih filmskih umetnin, kakor so »Veliki in mali«, »Ne obračaj se, sinko« in »Zli denar«. Ce smo torej z bilanco tretjega festivala v Pulju zadovoljni, ne moremo s tem zadovoljstvom brez besede mimo petih hudih neuspehov. Vse napake, pomanjkljivosti in celo popolni neuspehi, ki smo jim bili priča na festivalu, nam morajo biti velika šola. * Predvsem je problem tematike. Mislim, da je Štiglic v neki svoji izjavi povedal, da ni filmov s tematiko iz narodnoosvobodilne borbe preveč, pač pa da je premalo dobrih filmov s to tematiko. Kar sedem filmov letošnjega festivala je zajemalo iz tega neizčrpnega rezervoarja snovi. Toda prav raven večine teh filmov je pokazala, da bo bolj koristno, biti zelo oster v presojanju ali je fabula s tematiko iz narodno-osvobodilne borbe godna za filmsko upodobitev. Vsakdo, ki se bo lotil te tematike, bo moral temeljito preštudirati material, predvsem pa se poglobiti v umetniško formiranje snovi. »Obleganja«, »Osumljeni« in »Šolaje« so dokazali tolikšno površnost in pomanjkanje vsakega, občutka-za velike teme iz narodno-osvobodilne borbe, da je bilo absolutno potrebno ha prvem mestu opozoriti na ta problem. Dorasli tudi še nismo zgodovinskim temam. Stojanovičev »Lažni car« je to pokazal, a mislim, da bi še bolj potrdila ta občutek Novakovičeva »Pesem $ nikar ne mečimo vse krivde na režiserje, scenariste, igralce — temveč pomislimo, da velik del krivde pada ravno na umetniške svete. Koprodukcije so bile zastopane z enim samim filmom — »Gubbiahom« — in vendarle so na letošnjem festivalu popolnoma pogorele. Ne samo glas kritike, temveč oster protest Arene, je moral naše producente opozoriti, da se ne kaže več igračkati pod izgovorom o »komercialnih potrebah«. Na posvetovanju filmskih produkcij in filmskih delavcev, sta sicer dva zastopnika filmskih produkcij skušala braniti ali vsaj utemeljevati koprodukcije, toda soglasna sodba na tem sestanku in na posvetovanju filmskih kritikov in novinarjev se je zlila z reakcijo publike v Areni na koprodukcijskega »Gubbiaha« in prišla do izraza v rezerviranosti na slavospevu koprodukcijam posvečeni tiskovni konferenci Ba-variafilma. Zal, nismo imeli priložnosti vzporediti »Gubbiaha« s koprodukcijskim filmom »Kadar pride ljubezen«, ker ga »Triglav film« ni poslal v Pulj. Zares iznenadenje pa je bil prepad, ki zija med kvaliteto moških igralcev in podpov-prečnostjo igralk. Srečali smo tega, ker bi ta filmska________ zdrknila nižje, kakor ja bila n. pr. lani, temveč zato, ker te je zgodilo nekaj zelo zanimivega. Obe žiriji sta namreč nagradili Mirka Groblerja propagandni film »Poberi denar«. Odpira se namreč vprašanje odnosa naših produkcij do kratkega filma. In če govorimo o njegovi krizi, potem moramo predvsem govoriti o krizi tega odnosa, nezainteresiranosti filmskih -produkcij za kratki film. Iz- • jema je dejansko samo novo beograjsko podjetje »Slavijo film«, ki je poslalo na festival kar osem solidnih kratkih filmov, in pa deloma ljubljanska »Viba«, ki je bolj po zaslugi Mirka Groblerja, kakor po zaslugi načrtne produkcije kratkih filmov požela priznanje za svoje delo. Festival, ta mogočni pr arnik naše filmske ustvarjalnosti, J* za nami. V analizi naše filmske dejavnosti se bomo morali le večkrat vračati na rezultate tretjega festivala, a prav gotovo bomo nestrpno pričakovali četrti festival, kajti pokazalo se je v resnici,- da je festival jugoslovanskega filma postal kongres, praznik in manifestacija vseh jugoslovanskih filmskih ustvarjalcev in ljubiteljev filma. VITKO MUSEK Srečanja v Pulju (Zapiski o pogovoru z nekaterimi tuitmi gosti) Prvič n 1* r Sasu fesrtivaSa mudil« v Jugoslaviji delegacija filmskih delavcev, ki jo j* vodil Tsai Cu Sheng, a poleg njega ata bila ▼ njej režiserja Szutu Hui Min in Vaiman-Seto ter član Mao Mao. Posebno Je bil med njimi zanimiv režiser Valman Seto, ki dela ie dvajset let v filmu ln j* dokončal umetniško akademijo v Toki ju. Režiser Tsai Chu Sheng je nekdanji delavec, ki mu J* šel* revolucija omogočila, da je nagel svoje mesto v filmu in tam razvil svoj* umetniške težnje. Kitajski gostje so bili Izredno prijazni ln vedno pripravljeni za pogovor. To nam j* bilo tem laže, ker je mladi Mao Mao odlično govoril srbsko ln bil vedno rad pripravljen igrati vlogo tolmača. Ko sem poprosil režiserja Seta. naj mi našteje nekaj kitajskih filmov, o katerih meni, da dosegli tolikšno umetniško raven, da so zadovoljili. zahtevam umetniškega ustvarjanja, ni bil v zadregi, temveč mi je naglo omenil »Belolasko«, ki so jo dobro sprejeli tudi v Evropi in so jo doslej prikazovali v 40 različnih deželah, predvsem pa »Jeklenega vojaka« in »Kitajsko hči«- O zadnjih dveh je menil Seto, da sta še boljša, kakor »Belolaska«. Glavni problem sodobnega kitajskega filma je scenarij. »Sicer pa je to,« je dodal Seto, »aktualen problem tudi v drugih deželah in n- samo pri nas.« Ob vprašanju o šolanju svojih filmskih kadrov, mi je Seto pravil: »Takoj po revoluciji smo odprli srednje šole za filmske kadre. Letos smo ustanovili Filmski inštitut, ki ima raven univerze ter obsega oddelke za scenarij, režijo, igro in kamero.« Zanimalo me je tudi, kako je * kinematografskim repertoarjem na Kitajskem. Predvsem je režiser Seto poudaril, da si želijo Kitajci videti filme vseh dežel in narodnosti. »Sedaj v -glavnem uvažamo filme iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške in drugih vzhodnoevropskih dežel. V našem repertoarju so bil* zastopane doslej tudi Italija, Francija. Anglija in Japonska. Ameriških filmov doslej zaradi ne- katerih razlogov nismo mogli uvažati, predvsem pa zaradi tega, ker nimamo z rrjimi kulturnih in ekonomskih zvez. Jugoslovanske filme smo videli že pred svojim prihodom v Jugoslavijo, saj smo kupili »Trenutke odločitve«, »Kekca« ln »Nevihto«, ki smo jih vse sinhronizirali v kitajščino. V Beogradu pa eo nam pokazali »Krvavo pot«. To Je zelo zanimiv film, ki j* lepo Izpovedal resnico o ljubezni dveh tako vsaksebi živečih narodov, ki a* J* skovala v skupnem boju proti sovražniku. Najbolj m* j* imprezto-niral stori Norvežan in mladi ga filma, prinesla pa J* a aeboj tudi nov* težav* in slabosti. V želji, da bi se rešili teh pomanjkljivosti, smo se orientirali predvsem vedno bolj k vnašanju aktualnih problemov sodobnosti. Danes opuščamo nekdanje dogmatično-didaktične metode, ki 60 težile k temu, da vsilijo vsebino gledalcem. Namesto tega sedaj obravnavamo problem* • human* strani. Likvidacija shematizma Je bila potrebna predvsem v tretira-nju sodobnih tem. Do leta 1953 ja bilo skoraj nemogoče zagrizli se temeljiteje v probleme sodobnega življenja, v ▼loge obra-festivalsk* »vojim flim- da ki in Kitajski rrlSir Vaknatt Seto v pogovoru s malo Igralko Oliver* Maričevi* Me« največje neuspehe letošnjega festivala po pravici Štejejo tudi Etoerad* actteovtča flkn »Slepi tir«, v katerem igra J- Miličevi« gUvoa vloga Janko.« Končno sva se ustavila ob problemu, ki me je najbolj zanimal, namreč n kitajski filmski ustvarjalnosti. »C* ocenjujem naše filme, moram reči, da smo v dosedanjih letih dela ustvarili tudi dobre filme. Seveda pa nismo še nikako uspeli niti v pogledu kvalitete niti v pogledu kvantitete, kajtj težko je zadovoljiti želje in zahteve naše publike. V okviru petletnega načrta gradimo v Pekingu velike ateljeje, ki bodo imeli kapaciteto 40 celovečernih filmov letno. Dva ateljeja gradimo tudi v Kantonu in še v nekaterih drugih mestih. Poseben problem so tudi kinematografi. Danes jih Imamo komaj 9000, kar je za tako ogromen prostor premalo* Pomagamo si * kino klubi, kl imajo svoj* prenosne projektorje. Takšnih klubov je sedaj 7000. Vkljub temu je gledalo lani film* 120 milijonov ljudi. V madžarski delegaciji Je bil najbolj zgovoren in prikupen Težiser Felix Mariassy, katerega film »Pomlad v Budimpešti« orno gledali prav v času festivala v ljubljanskih kinematografih. Pogovori z njim ln * poljskima delegatoma Ludvikom Hagerjem in Irino Merz so s* vlekli 1* dneva v dan. Njih Je zanimala naša filmska praksa m teorija, nas njihove izkušnje. »Naš film je imel stare tradicije,« ml je pripovedoval Felix Mariaasy, ki dela že od leta 1939 dalje v filmu, toda bil je obremenjen a številnimi umetniškimi pomanjkljivostmi. Nacionalizacija filmske .produkcije je pripomogla k razvoju madžarska- pbravnavanje madžarske družbe, problemov vasi, standarda in podobnega. Toda po kritični obravnavj teh problemov filmskega ustvarjanja v partiji, so se razmere izpremenile.« Na Madžarskem posnamejo letno deset do štirinajst celovečernih igranih filmov. Glede koprodukcij mi je pravil Mariassy: »Predlagali smo nekaj tem in izhajali pri tem iz resnice, da sta naši deželi sosedi imeli v preteklosti mnogo skupnih ln stičnih dogodkov in točk. a po- dobno je tudi v sedanjosti. Mislimo, da bi bilo mogoče skupaj snemati film po romanu Jakova Ignjatoviča »Vasa Rešpekt«, a zanimanje nekaterih madžarskih scenaristov se je orientiralo na nekatera druga dela jugoslovanske književnosti, kakor n. pr. na Krleževo »Gospodo Glembajevo«. Na koncu pogovora ml je povedal, da je na Madžarskem močno zanimanje za jugoslovanske filme in da je na primer »Vesno« gledalo 1,330.000 gledalcev, S šefom poljske filmske produkcije Ludvigom Hagerjem sva bila kaj hitro v živahnem pogovoru. Zvesto je namreč sledil posvetovanju filmskih kritikov in novinarjev in tčjko sva v pogovoru našla kmalu mnogo točk, kjer sva se strinjala. Prosil aem ga predvsem, naj mi .pove kaj o razvoju in problemih poljskega filma. »Poljski film je pred vojno vkljub sorazmerno lepi proizvodnji — posneli so namreč do trideset celovečernih filmov — bil v svetu ta-korekoč nepoznan, ker so bili filmi tista produkcij« umetni- ško slabi. Po letu 1943 smo začeli takorekoč čisto znova, saj je bilo vse, kar bi naj služilo filmski produkciji, razdejano. Prva leta je bilo v našem filmu zelo mnogo shematizma in seveda tudi pomanjkljivosti. Produkcijo so vodili ljudje, ki niso bili direktno zainteresirani za film. Glavne besed* niso imeli režiserji, temveč razni direktorji. Danes se je položaj že temeljito izboljšal. Posnemali smo primer jugoslovanske filmske produkcije in tako Je dane* vsa poljska kinematografija decentralizirana* Vzpostavili smo direktne zveze s pisatelji glede ecenarijev In danes režiserji *a-mi odločajo o kvaliteti in filmski vrednosti posameznih scenarijev, kar se prva leta ni dogajalo. Oddelili smo tudi tehnično bazo od produkcije. Decentralizacije nismo še izvedli edino v centru, ki producira dokumentarne in poučne filme. Na Poljskem od konca vojne posnamemo letno deset do dvanajst celovečernih igranih filmov, okoli trideset dokumentarnih in osemdeset poučnih in prosvetnih filmov. Danes dela v poljski filmski produkciji poleg redkih starejših režiserjev, kakor sta Alexander Ford in Wanda Jakubovska, večinoma skupina mladih režiserjev, ki so absolventi državne filmske šole. Na tej šoli, ki ima rang akademije in se nahaja v Lodzu, imamo štiri odseke: za režijo, za kamero, za filmsko igro in za šef* produkcij. Letos bomo posneli dvanajst celovečernih igranih filmov. Od teh jih bo kar šest na sodobno temo in dva celo na temo sodobne ljubezni. Dva bosta zabavna, a eden filmska komedija.« JSh J* lepo povedal na tiskovni konferenci, kjer se je na široko razgovorih Ko je govoril o problemih češkoslovaške filmske proizvodnja j* predvsem poudaril, da j* vplivtdo na njo zelo pozitivno poenostavljenje dela znotraj proizvodnje same. Pred leti Je namreč posamezni scenarij moral preiti vrsto različnih komisij ln svetov, da 3® na koncu povedal končno besedo o njegovi uaodi takoime-novani umetniški svet pri ministrstvu. Danes o scenariju odloča dramaturška skupina, ki jo sestavlja nekaj strokovnjakov in po pregledu in odobritvi na umetniškem *vetu scenarij preide takoj v realizacijo. »Kakor povsod po svetu, tako tudi pri nas nimamo dovolj dobrih scenarijev. Problem scenarijev pb-čutlmo posebno v zadnjih letih, ker želimo snemati filme na sodobne teme. Vsi naši napori sa usmerjajo k enemu cilju, da pokažemo namreč našega človeka, njegove upe in težnje in da vs» komponente, ki sestavljajo sodobno življenje in nanj vplivajo prikažemo resnično in prepričljivo. In pred tem problemom stoji dane3 češka filmska proizvodnja — in zdi se mi, da tudi ■ jugoslovanska. Češki film se predvsem poleg tega skuša rešiti teatralnosti, v katero j* zapadel v dobi shematizma, kar je bilo — vse kaze — ne obhodno in neizbežno za vse dežele z novim, socialističnim družbenim ustrojem. Danes na Češkem izdelamo osemnajst filmov na leto, čeprav bi jih z ozirom na materialna sredstva lahko izdelali trideset* Vzrok je zopet pomanjkanje scenarijev. Tematika ja zelo raznolika: zgodovinska, zabavna, komedije, detektivke ln sodobne teme. Prihodnje leto nameravamo snemati čim več filmov s sodobnimi temami. Prav tako pa želimo znižati produkcijske stroške. Prihodnje leto mislimo tudi začeti s kinemaskopom.« Na vprašanj* glede koprodukcij je Otokar Vavra odgovoril: »Materialna vprašanja ne zahtevajo od češkega filma, da bi sklepal koprodukcije. Navadno pa se ko- S češkim režiserjem Otokarjem Vavro, katerega veliko filmsko delo »Jan Hus« smo imeli priložnost videti nedavno v naših kinematografih, je bil sicer vedno pripravljen na pogovor, a nikoli na izjavo za časopis. Najrajši je debatiral o filmih, 'predvsem pa poslušal produkcij* sklepajo prav zaradi materialnih problemov. Zato bi za nas lahko prišle v poštev edino tiste koprodukcije, ki imajo idejno in umetniško podlago in> nujnost. Razgovarjamo se s »Lovčen filmom« za snemanj* takšne koprodukcije in sicCr o vstaji mornarjev v Bok: Kotor- mnenja o »Janu Husu«. Ker je - skl, kjer so sodelovali tudi če-bilo torej nemogoče dobiti od ški mornarji. Tema nas zel« njega Izjavo za časopis, bom , zanima ln zato »mo stopili ▼ posnel, nekaj njegovih misli, ki - pogovor*.« . , mm tMS0: Njegov poveljnik je pariški modiat Pierre Cardin, ki je te dni pokazal svoje najnovcjše kreacije, navdahnjene po vojaških motivih. Sodbo o klobukih si ustvarite sami, dodajamo le to, da m ogrlic« in sapestniee posnete p« francoskih vojaikih Sinih. Od leve na desno: kapitan« major, polkovnikta. Gledalec samo zavrti gumb in so presoli Iz metropolitansko opere, kjer jo tisti večer na sporedu Mozart, v svet- Shakespearovih dram. Gledalec spet obme gumo in vidi slavnega ameriškega pediatra dr. Benja_ mina Spocka, kako razlaga skupini mater skrivnosti dojenčkove nege. Četrt ure pozneje vam zaigra Paddy Chayefsky, nastopi cirkus iz Chicaga, nato pa se pojavi kandidat za predsednika ZDA demokrat Adlai Stevenson in začne se tiskovna konferenca. Program je torej zelo pester jn koliko denarja, organi- IMA SREDI P začelo deževati bVodakj5e odnesla^t^ne^točf v hudo^rnikihin povzročila hudepo. Piave Delavske ekipe so štiri ure morale z motornim plugom čistiti ces.o, da se je reka izletnikov, ki so se vračali iz Sussexa, lahko vrnila domov v London. Na sliki: avtobus, »za- meten« sredi avgusta -. • OB POSVETOVANJU ZDRAVN1KOV-OKKOLOGOV ZDA SKRIVNOST RASTLINSKEGA k tako imenovanim novotvorbam ali bu-zdravništvu mu pravimo tudi golšavost. Za-poznamo- Rak ni nalezljiva, niti dedna rak se pojavlja prav tako na obdelani, ka. na, deviški — prvič obdelani — zemlji. Doslej je rak na približno štiridesetih rastlinah. Najhujša bolezen, kateri do-iflej še ni pomoči, je rak. To tseija v eneJci meri za človeka, kakor za živino in za rastline. V vseh dtelih sveta povzroča rastlinski sak veliko škodo. V drevesnicah, napada gojeno sadno drevtje, tako koščieasto kot pečkato. Napada pa tudi zele-njadne rastline. Rak je bil doslej ugckovlj en v vseh kontinentih, posebno močno P« J« razširjen v Ameriki. Pri nas smo v zadnjih letih ugotovili jaka tud: na krompirju. Veliko škodo nam ie povzro-čal že v letih o red drugo svetovno vojno. Sam osebno sem vodil aadevno raziskovalno delo v letih 1937-38 na področju od Splita do Dubrovnika. Vzgoja mladih breskev je bila tedaj na omenjenem področju zaradi raka tako rekoč nemogoča. Bistvo raka je neomejena de-l;tev posameznih celic. Tako zelo razmnožene celice preraščajo zdravo telesno tkivo, ga razjedajo in uničujejo, pri tem pa same razpadajo. Rak je pri ljudeh, kot znano, pogostejši na gotovih delih telesa, v gotovi 400 LET PLATINE Platine v Evropi niso poznali le v srednjem veku pred odkritjem Amerike. Šele po Kolumbu so v Evropi spoznali tudi kovino, ki je dobila ime platina po španski -besedi plala, kar pomeni srebro. Prvič ije omenil to kovino iLa— lijanski znanstvenik J. C. Scab"-bera 1556. leta, ko piše v svojem spisu, da je to »kovina«, ki je ni mouoče v nobenem ognju raztopiš! . . .« Španci, ki so našli platino nekje v Ameriki, ji niso posvečali večje pozornosti, za njili je bila to kovina, ki se nekoliko manj sveti kot srebro. V IS. stoletju so platino bolje preučili, v fedanrem času pa je dobila na vrednosti zaradi svojih lastnosti. (Ne tepi se v kislinah, m podvržena vremenskim vplivom, visoka taljivost, dober katalizator itd). V prirodi se nahaia platina v kepicah v naplavinah. "Najtežja kepa platine, ki so jo nasii dose-daj ie tehtala 10 kg. Našli so jo na Uralu, kjer so najvešja nahajališča platine na svetu. Rusija trna toliko platine, da je pred prvo svetovno vojno iz 15 tisoč kg platine nakovala kovancev. ki so danes zelo redki in visoko cenje-ni. Platina ima tališče pri 1770 stopinj Celziia. kot kovina za nakit pa ima višjo ceno kot zlato, za laboratorijske potrebe pa nfma nadomestka. Znana nahaiiahsca so v Kaliforniji, Kanadi. Borneu, Braziliji, in Kolumbiji. Nekaj ije imamo tu.di v n asi od »'Leno stanovanje«. 16994-» veliko šobo s pritiklinami zamenjam za sobo in ikuhrjnjo. Poizvedbe pit Zalokarju. Celovška cesta 102 169S1-* SIVO MOŠKO JOPICO, izgubljeno v nedeljo oib 12. uri na šišenska cesti, po Celovški do . Uniona, prosim poštenega najditelja. da jo vrne za nagrado na naslov: Tine Javoršek. Veselova 14. 16996-10 BREZNIK ANTON POSESTNIK V CENKOVI *, preklicujem ln obžalujem neresnične očitke, izrečene Koilmanipu Vbniku IZ Cenlkove 6, in se mu zahvaljujem. da je odstopil od tožbe. 14899-11 BRIVSKO FRIZERSKO POMOČNICO sprejme. Dolar Stane, Dol-enji Logatec. 17009-1 MOŠKO ŠPORTNO KOLO s pre- staivamii, skoraj novo, ugodno prodam. Ogled od 14. do 16. ure. Naslov v ogli. odd. 17012-4 2 ZAZIDLJIVI PARCELI za eno- diruižinsiko hiSb, v neposredni bližini centra mesta Celja, prodam. Naslov v ogl. odd. 17010-7 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE z vrtom, za Bežigra- dem, zamenjam za trisobno, ali večje. Ponudbe v ogl. odd. pod ,ao jesemi — dam naigraido«. 17011-» ZANESLJIVO P OS TREZNI C O za vsak dan sprejmem. Naslov v Olgi bdld. 17606-1 BIVALNI STROJ, moški prodam. Ogled od 12. — 16. ure. Rožna doliina e. IX. St. 43. 17085-4 HIŠICA V LJUBLJANI naprodaj; dvosobno stanovanje takoj v»e-Ijivo. Ponudbe pod »Sončno« v ogl odd. 16916-» DOMZALCANI! Zelo lepo nagrado dobi, kdor mi Kmprej preskrbi enosobno stanovanje ali veliko sobo. Ponudbe pod »Zakonci brez otrok« v ogl. odd. 16270-» PROSIM POŠTENEGA NAJDITELJA, jti je našel orodje motorja, na cesti od Trebnjega do Ljubljene, naj ga v.nne. Dobi lepo nagrado. Krašovec Leopold, Japljeva 2, Ljubljena. 17008-18 KLJUČE Z ZNAMKICO »BRO. STE«, Izgubljene Ljubljana —■ Domžale, vrniti upravi Poročevalca. '"'Ot' ri d'. 17093-18 Vipavska mladina tekmuje Da bi poživeli delo mladinskih organizacij v občini so na nedavnem sestanku sklenili uvesti tekmovanje med aktivi v občini, ki r.aj bi trajalo od sredine avgusta do novembra- Izide tekmovanja naj bi razglasili ob prazniku republike. Mladina iz Vipave bo v okviru tega tekmovanja delala na športnem igrišču. Uredila bo atletsko stezo, igrišče za odbojko in criiieo. Dalje so vipavski mladinci sklenili, da bodo uredili še telovadnico Panizam, sodelovali pri vajah strelske družine, priredili razne izlete ln drugo. „Mleko“ v Celju nujno potrebuje nov pasterizator Kdo bo prevzel odgovornost zaradi prodaje nerazkuženega mleka? Enrnrongp SPORED ZA TOREK Poročila Ob: 5.65, 6.00, 7.06, .13.88, 15.00, 17.00, 19.30 ln 22.00. 5.00 do 7.00 Dobro jutro, dragi. poslušalci! (Pester glasbeni sporen) vmes ob 6.20 do 6.25 Naš jedilnik; B.lij do 6.40 Reklame; 7.10 Zabavni zvoki; 8.00 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi; 8.30 Radijski roman — Jan de Hartog: Thaiassa — XIX; 8.50 Od melodije do rneiodije; 9.30 Radijska igra — Janko Mlakar: Kako je Trebušnik hodil na Triglav (ponovitev); 10.00 Glasbena komentirana oddaja — lrwing Berlin, skladatelj popularnih melodij; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Operetna ln lahka glasba; 11.45 Cicibanom — dober dan! (Kristina Brenk: Lonček, kuhaj!); 12.00 Melodije iz filmov in revij — vrne* ,<>b 12.30 do 12.40 Kmetijski nasveti — Anton Seliškar: Gospo- darimo prav in pripravljajmo več gozdnih sortimentov; 13.15 Ciganske melodije igra Antai Jocee s svojim orkestrom; 13.35 Pester operni spored; 14.30 Za dom in tene; 14.40 Želeli ste — poslu- šajte! 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame.; 15.35 Slovenske narodne pesmi pojeta Vokalni kvintet Niko Štritof in Rezika Koritnik; 16.00 Utrinki iz literature — Apu- lej: Zlati osel — II. del; 16.20 Popoldanski koncert — Bruno Bjelinski: Koncert za flavto in godalni (Jrkester, Claude Debussy: rberia; 17.15 Zabavna in plesna glasba; 18.00 Športni tednik; 18.30 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski 'komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 18.50 Zunanjepolitični feljton: Kongres kitajskih ljudskih predstavnikov; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Pol ure za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi; 20.30 Tedenski notranjepolitični pregled; 20.40 Melodije Ha-rolda Arlena igra orkester David Rose; 21.00 Radijska igra — Kosmač: Kadetka; 22.15—23.00 Nočni koncert — Carl Ditters von Dit-tersdorf: Koncert za čembalo in godala — Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 39 v Es-duru; 22.15 do 23.00 UKV program: Plesna glasba; 23.Q0 do 24.C0 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m — (Prenos iz Zagreba). Torqk, 14. avgusta. Dežurna lekarna: '»Center«. Gosposka Ul. • 12. • Umetnostna galerija Stalna galerijska zbirka je odprta ! od 10. do 18. Ure. Razstavljena so dela domačih likovnih umetnikov, pomnožena z nekaterimi ideli starejSih slovenskih »likarjev. KINO Ptuj:,' amer. film »Pod okriljem zakbna«. Murska Sobota: madžarski fllsa •Si Živijo«, j MOTOR ZNAMKE »FORD KANA. DA«, 8-cilindrski, brez menjalnika, kupimo. Ponudbe s cono pošljite na naslov; KZ Šentjošt, pošta Horjul. 16987-3 VOLT AM PERM ETER, univerzah nov. prodam. -Malec,.Ljubljana, Janševa 13. 17008-4 SVJCAR-SKjG »TULL«. drap. 9 m, širina 2.80 m. prodam. Naslov v ogl. odd. 16988-4 ZIBELKO prodam. Rodna dolina 3 «1. 7 SLOVEVSKft POBOCET/HLEC J Br. vit- n. avgusta i*» Iz naših gozdov NOVO ŽIVLJENJE V F VI MORSKIH GOZDOVIH Gozdno gospodarstvo v Mostu na Soči z upravami v Bovcu, Idriji in Mostu zaposluje ckob 600 delavcev. Ta kolektiv upravlja okrog 13 tisoč hektarov -državnih gozdov* ki se razprostrl-jo od Vršiča pri Kranjski gori do Tiso-vca nad Ajdovščino. Postopoma pa prevzema v upravljanje tudi dosedanje občinske gozdove. Lani so s svojo prizadevnostjo uspeli .preseči vrednost opravljenih del za' nego, varstvo in urejanje gozdov za 36 odstolfcov ali po vrednosti za okoli 7 in pol milijona dinarjev. Vrednost -vseh opravljenih del pa je znašala 27,9 milijon cv dinarjev. Tudi po?ek 3esa so presegli za 10 odstotkov, ker so se pač ušteli in .prenizko planirali posledice ledolomov prejšnjih let v bukovem gozdu na področju idrijske uprave in so morali ta les še rešiti pred propadanjem. V tem gozdnem gospodarstva •e vedno bol.j uveljavljajo in izpopolnjujejo sodobna načela izkoriščanja g.'i*zdov. Sekire in za-ge gozdnih delavcev .pojejo le na zrelih »'zaznamovanih« drevesih, ki jih je treba iz gojitvenih vzrokov odpreti Tako prodirajo zdaj gozdni delavci v prej skoraj nedostojne gozdne revirje skalnatih sctejfj in globač ter v strme stene f kri .n ih. previsov. Dve motorni žaigi. s katerima ra.7(polaigai0. uporabljajo !e v nižinskih, -laže do-srooniH gozdovih. Ts'ko omogočajo razvoj mlade rasti z odstra-ntjevanicm vse^a, ka.r je godnega za 'posek, starega- suhesa, gnilega in k rivega v gošči ali h osti. Izkoriščamje lesa v skoraj nedostopnih krajih pa je omogocl-3a mehanizacija, s katero so se v RO-TCTVA 1KE NA JESENICAH Radine so: Ana Solar _— dečko, Mar jj a Mencinser — dečka, Otili-3 a Bevk — deSka, Vera Antone:« — deč&a. Ivana Travnik — dečka, Sl-ivriCfl — dečika. Katarina Let* a n — deklico. Cvetka Modic —- defeVtco. 'Manja Kogoj — -a^rika. -Terc? Toni — deklico. Apolon/j3 ^Koprivc — dečka. "Poročila sta se: Marjan Kristan tn Mihaela Justin. .povojnih letih kar dobro oskrbe-Ji. Tako imajo zdaj že 20 samo-teznih žičnic dolgih 10CG do pOOO metrov pa tudi daljših. ^Pra/vkar grade žičnico na desnem pobočju Vršiča. V Mrzli Rup! ; }a. so postavili motorno žičnico, j-1 'vlači les navzgor udeležilo okrog 250 najboljših strelcev iz vseh re_ pubiiJc. Glede na dobre rezultate na republiških prvenstvih ter dr-žavnrjh in republiških tekmovanjih. je-priea!kov»ta, da bo za najboljša mesta zelo ostra borba med strelci Srbije. HrvatsOte- in Slove-nije.Tudi strelcev Iz ostalih republik ne smemo podcenjevati, čeprav j« v Makedoniji. * Bosni in Hercegovini ter Črni gori strelstei Šport še v razvojna dobi. Na lanskem državnem prvenstvu je Črnogorec Nttcola Vujovič dosegel z vojsško puško prvo mesto In prekrižal račune mnogim moj-strom-fltirelceim. Tudi na letošnjem prvenstvu se nadejamo presenečenj. NajzanšmSvejSi dej prvenstva bo vsefkčficor eikiipno teilcmovanje z volaSko pužko 7“ prehodni pok & I maršala Tita, katerega brani slo. venska eteipa — Issifikoletni zmagovalec v tej disciplind. Nič manj zanimive pa bodo borbe ostalih POLFINALI ZA ŠAHOVSKI ŠAMPION AT Prvi spepadi na treta krajih Maribor, 13. avg. V I. kolu polfinalnega tiumrirja za SajtK>vs3co prvenstvo Jugoslavije so bili dosežen; &le izidi: Puc — JanoSevič 1:0. Kozomara — S. -Vukovič remi, Ugrimovič — Kultinsiki remi, ing. Gabrovšeik — Horvat 1:0. Marič ; Vuletič 1:0. Petek : Jov_ 6ic remi. Smigovc — Suvalič remi. Bjelovar. 13. avg. Včerajnje otvoritveno kolo polfinalnega turnirja je dalo tele izide:. Batfec — BrsKlvarevič remi. Lukič — Raikič remi, Tot — Kočevar 1:0. Sokolov — Sredanovič 1:0, Vukčevič — Zaradič 1:0, Soirevski — Bidev remi, Bogdanovič — Ju-nič 1:0 Ena pasrMje ni bila dokončana. Vrša«. 13. avg. Prvo kolo polfinalnega turnirja za XH. prvenstvo Jug-csla-vnje v Sahu se je končalo taritole: Sutoot-^amee — dr. Neideljko^rič remi, Mio-inič — StupSca 1:0, Ivkovič — Božič remi, Boldog — Tomovič 0:1. Ostale partije so bile prfi-ciniene. ena pa odigodena za-redii bolezni. ■_ ZENSKO PRVENSTVO F1JU LAZAREVIČE V A SE ZMEROM NA CEL» Somliof. 13. avg. V X. kolu *en_ sfkega šahovskega prvenstva Ju. goslavije V) igrale kandiidaibinje tčlkcJe: Dvoržak — HraSovec remi, Pi-bexl — Cirovič 0:1, Svarcer — Stadler 0:1, Timofejeva — Vdniko-vič 0:1. Stiiri psirtije niso Me odigrane do konca. (V IX. partiji je Dvoržakova izgubila proti Vu_ kovlčevl). St8nje po X. kolu: Lazarevič S.5, (1). Stadler S.5, Cirovlč 7. Vu-kcivič 6.5 (1), . Tiiimoieiieva S.5, Ve- lamČTicrvli 6 (1), D-VOTžaSc 6, itd. Vršič vabi! Marljivi jeseniški planinci, ki vzorno oskrbujejo Erjaivčevo kočo m Tičarjev dom na Vršiču, so se tudi letos, odločili priipraviti pod mogočnimi stenam-; Prisojnika in Mojstrovke prijetno doživetje za vse ljubitelje gora. Plezalci in a-Ipinisti bodo že v soboto zvečer (18- t. m.- razsvetlili vse vrhove okrog Vršiča, v nedeljo pa bo pri Erjavievi koči in Tičarjevem domu prijetna planinska zabava ob spremljavi pevcev in zvokili harmonike. Pridite, ne bo vam žal! <2.- Bogovi kolesarji najboljii V onganjzaoiji Kolesarske zveze Sloveimije st-a bili drve zaniimivi teikmcvainji, ;n sicer najprej kri- ter>;j ofcro*g~Tatx>rav nasi&cbnji dan pa Se cestna dirka. V obeh tek- mov£Tlj'iili so poicazali naijiveč spo- sobncslii mlada Rogovi kolesarji, ki so vnovič potrdili priborjen sloves. V kriteriju - je med mladinci zmagal Zidan g točko prednosti pred Caijlmomn, pr.i članih pa j« bil najboljši Omerzel (Reg). Na 98 km dolgi progi Ljubljana—Lesce in nazaj so se pomerili miadinci, člani—turisti pa na progi Ljubljana—Kranj . 640 km. Tudi med mladčntri je bil spet uspešen Zidan pred Cajhnom (2:42,35), med člani pa Omerzai. kfi je dosogel 58 točk. Odredovec. Flajs pa 34. Med člani-turisti Je zmagal Ziherl (P. V.), med mladiincd-turisti pa so se jzkaeali za najboljše Rogov-ci Peklenk, Gregorka in Šink s časom 1:15.00. ekip: članic, mladincev in pionir- jeiv z malokalibrskim orožjem in članov z vojaSko pištolo. Medtem ko je prj članicali in mladincih težlco iskati favorita, bi pri pionirjih dajali prednost ekip Srbije. ali pa (na uho povedano) mor. da ekipi Slovenije, medtem ko prt vojaški pištoli lahko pričakujemo zmago hrvaSke ekipe. Kakšen bo vrstni red »asov« v preciznem orožju. bo odločaia trenutna forma in razpoloženje strelcev Obeta se zelo zanimivo tekmovanje s precizno malokalibrsko puško, ker so se strelci Za to disciplino dobro pripravili. Doseženi rezultate v tem orožju bodo verjetno zelo vplival: pri do!očacljšA'h mest na turnirju za diržavno mladllnsko pr\'enstvo v wateirpo!u. Med tema je Jug v finalu premagal Mromarja 2:1, medltem ko ste se ekipi Mladosti iz ZagTeba in Jadrana iz Hercegovine razšli z neodločenim izidom 2:2. tako d-a t enakim številom točk delita tretje in četrto mesto. Jsipon?k1 svetomnd rekorder v pl.^rvanju Furmkava j>a na tetano-vainju v Tokiu el aval 2bur_ ga bosta odigrala povratno tekmo 6 .septembra v Luksemburgu (prvo so Nemci že dobili 4:3), med. tem ko se bosta Slovan iz Bratislave in CVKS iz Varšave srečal* prvič 12. septembra v Bratislavi, nato pa teden dni pozneje v Varšavi. (Za preostali dve tekmi termina še nista določena). PLANINSKI VESTNIK št. 8-56 Avgustovska številka gtlaisiiLa Plsninske zveze Slovence /‘Planinski vestnik« je izšel v standardnem. o-tsegu. Med vidn^šrmi pri. spevki v tej števillki Je treb-a omeniti: Partizanska bolnišnica — CeLi« (St£u-Š3n K ri vok ap: Č): Južnczap^dnt greben Mo in e (Andrej A plene); Kanadska dolina (1^. Višanrki); Tur'zem ^n alpinizem pni starih Rjmlianih (dr. Franc Miiši-č) itd. O^taila vsebina je posvečena gradivu iz društvenega življenja in mnogim drobnim, toda skrbno zbranim prispevkom iz planinske literature ter dogajanj po planincem svetu. 3*PI?ninski vestnik« se naroia pri Pl aninski zvezi Slovesni e. Likozarjev a 12 *in stane 400 ditn letno. • T^i-o tekmo na tureijil j>o Južni Ameri^fi .1 e no^omerfna reprezentanc a CSR v Montevideu izgU'bdX|i proti Urugvaju 1:2 (0:0).. DA BI NE BILO TOLIKO NESREČ Z MOTORJI V AVSTRIJI Šport ne sme terjati žrtev Avstrijska Javnost «e ▼ *aid- njfci.. lJojU ^Aiciu.ii ičaneje vznemirja zaradi tega, ker terja nepremišljeno dirkanje in tekmovanje z motornimi vozili po cestah vse številnejše nove žrtve. Ni še dolgo tega, odkar se je tudi na praterskem stadionu v dirki na dirkališču v dvoboju z Avstrijcem ubil poljski prvak z motorjem, ko je z glavo priletel v betonirano ograjo stadiona. Sicer pa Je tekih žrtev še mnogo več na cestnih dirkah, ki se v glavnem sicer ne končujejo najbolj tragično, puščajo pa prizadetim hude in marsikdaj tudi trajne posledice za življenje. Sprido vsega tega ae Je začela v časopisju živahna razprava s polemikami, ali in zakaj bi morali dopuščati, da razni prireditelji teden za tednom prirejajo razne na pol in na hitro organizirane dirke. o katerih se že vnaprej ve, da bo moral na njih ta ali oni aktivni udeleženec poplačati svoje športno navdušenje za hitro vožnjo z glavo ali polomljenimi udi. V tej zvezi so sklicali tudi širši sestanek strokovnjakov, ki so se ga udeležili nekateri nekdanji vozafii, predstavniki Soortnih organizacij, cestni strokovnjaki kakor tudi zastopniki avtomobilskih tovarn. medtem pa so oblasti že prepovedale vsako motociklistično prireditev na cesti, in sicer vse dotlej, dokler ne. bodo izdani primerni ukrepi za varnost tekmovalcev in. tistih, ki jih hodijo občudovat. Razprava o tem problemu Je spravila na dan celo vrsto argumentov. ki bodo prav gotovo zanimali tudi naše bralce — ne nazadnje tudi pri nas' v tem pogledu še nismo' dovolj mislili na morebitne take posledice ali oa naj nas taki ukrepi vsaj opozorilo na nevarnost, ki bi nam utegnila groziti s podobnim improviziranim delom pri organiziranju motornih ali avtomobilskih dirk — in bodo sestavljali osnovo za novo ureditev izživljanja v športu s stroji. Poglavitni problem — glede tega so si bili edini vsi ti odgovorni ljudje — je . pri njih komercialni vidik, ki je malone odločilen pri vsaki dirki po zaslugi raznih avtomobilskih tovarn. Vsaka, ki je hotela propagirati svoj izdelek, je poudarjala in posvečala največ pozornosti izdelku in znamki sami, pri tem pa se ni prav nič ozirala na težave, ki so bile neizbežne na težkih progah, posebno za mladega in še neizkušenega človeka, ki naj bi bil kos takim hudim pogojem. Zaradi tega bo treba — tako bo vsaj v Avstriji — odvzeti monopol prirejanja nekaterim vedno istim organizatorjem in popularizatorjem motociklističnega športa, ki ga je treba usmeriti tako, da ne bo privlačeval kot gladiatorski boj na smrt obsojenih tekmovalcev, temveč kot plemenito športno merjenje med enakimi ali vsaj približno enakimi in z vsemi dosegljivimi jamstvi za zdravje in življenje. Drugo, čemur bo treba prav tako začrtati stroge meje, so razne nepravilnosti, ki jih povzročajo nedisciplinirani tekmovalci sami, ko hočejo zmagati po vsej sili (seveda jih čaka za to lepa nagrada v denarju in še marsikaj) s tem, da režejo ovinke, se spuščajo v izzivalna in od sile nevarna prehitevanja in povzročajo v blazni hitrosti do 100 km na uro razne bravure v škodo svojih tekmecev, ki jih spravljajo tako še v več.io nevarnost kakor sami sebe. Dokler te razvade ne bodo odpravljene in ne bo vsak dirkač, ki bi se med dirko ne ravnal po takih strogih predpisih, izključen, avstrijski motorni dirkači ne bodo smeli več na cesto. V nadaljnjem bodo morali pri-stgjni ljudje poskrbeti za popolno varnost na dirkalnih progah. ■Razne začasne atletske steze in dirkališča za konje ne morejo služiti za prirejanje motornih dirk, ker ogrožajo razen tekmovalcev tudi gledalce. Na hitrostnih dirkah bo treba vse zavoje primerno zaokrožiti ln vzdigniti ter ra- zen tega zavarovati s posebnimi varnostnimi plotovi, po potrebi tudi iz zelo trpežnega materiala, tako da vozači nikakor ne 'Dl mogli doseči gledajočih. Se strožje bo treba to plat urediti na dir-kališčih, kjer bo treba vse ovinka zavarovati s slamnatimi vrečami in sploh predpisati maksimalno brzino. Tudi število udeležencev v posameznih točkah bo moralo biti omejeno, da. tako ne bo prišlo do gruč in gneče, ki spričo velike hitrosti največkrat povzroče hude nesreče. Na cestnih dirkah ne bo smelo biti na nevarnih mestih nobenega gledalca. Ovinki z več kot 130 stopinjami in pa cilji na krajih, kjer vozačem ni mogoče pravočasno zavirati, morajo biti izločeni iz vsake dirkalne proge. Slednjič . je bilo sproženo tudi vprašanje, kakšni motorji bi pravzaprav smeli prihajati na dirke, kajti motorna industrija jo že toliko napredovala, da vozila s kubaturo do 5G0 ccm lahko žo razvijajo hitrosti do 290 km ali celo višje in jih zaradi tega skoraj ne bi bilo mogoče več pripuščati na tekmovanja. Tako zadnji čas malone že resno zadevamo ob vprašanje, ali bi ne bilo treba s pogoji omejiti tekmovanja samo na stroje, ki ne presegajo določene cillndraže» kar bi bilo najboljše jamstvo za varnost vozačev. Kako bodo Avstrijci opravili s tem vprašanjem, se za zdaj še ne da reči. Vsekakor Je. vredno vso pohvale, da so zavrgli tako brezglavo dirkanje po vsej sili in nekoliko ohladili ta nezdravi tekmovalni duh med mladino. V ostalem pa bo to vprašanje prej ali slsj pereče tudi po mnogih drugih državah, kjer se motorizacija širi še z veliko večjo naglico kakor pri nas. Prav bi bilo. da bi se tudi naša lepo razvijajoča s® avtomobilska in motorna industrija Ze sedaj pripravila na ukrepe, ki bodo potrebni za pravilni razmah dirkalnega športa z motorji ln avtomobili. Z Dede in Daylightom pa je bilo drugače. Oba sta se rodila na deželi in sta poznala golo preprostost in surove oblike življenja, ki ju je čakalo. Bila sta kot človeka, ki sta se po dolgem blodenju končno vrnila domov. V njunem ponovnem stiku z naravo je bilo na eni strani manj nepričakovanega, na drugi pa mnogo veselja nad ponovnim oživljanjem starih spominov. Tisto, kar bi bilo za razvajenega človeka siromašno in zapuščeno, je bilo za njiju povsem zdravo in prirodno. Življenje v naravi jima ni bilo nič novega in neznanega. Delala sta manj napak. Vse jima je bilo že znano Ln bilo jima je v veliko zadovoljstvo, ko sta se spet spominjala tistega, kar sta že pozabila. In naučila sta se še, da se mnogo laže zadovolji s skorjo kruha tisti, ki se je do mile volje najedel mesa, kakor tisti, ki pozna zgolj - kruh. Nista živela v pomanjkanju, občutila sta le veselje in globoko zadovoljstvo z majhnimi stvarmi. Daylight, ki je bil igral največjo in najbolj fantastično igro, je spoznal, da je takšna igra tudi tukaj na pobočjih Sonorna Mountaina. Vselej je imel človek delo, moral se je boriti in-premagovati ovire. Ce je delal manjše poskuse z vzrejo golobov za trg, ga niso zanimale špekulacije z golobi nič manj kot prej računanje z milijoni. Dosežen uspeh je bil prav tako uspeh, medtem ko je bil videti način, kako je ta uspeh dosegel, razumnejši. Domača mačka, ki je podivjala in napadla njegove golobe, ni bila nič manjša nevarnost kot Charles Klinkner, ki je svoje dni navalil- nanj in ga skušal oropati za več milijonov. Kragulji, podlasice in rakuni so bili prav tako Dowsetti, Lettoni in Guggenhammerji, ki so se bili sktipno spravili nadenj. Morje plevela, ki je raalo na njegov:h krčevinah in bi jih lahko v enem tednu poplavilo, je bilo prav tako nasprotnik, s katerim M j« bilo trdna boriti ia. ga premagati. Njegov zelenjadni vrt v kotičku med griči, čigar pridelek kljub mastni zemlji še zdaleka ni bil takšen, kot bi moral biti, je pomenil zanj važen problem. In ko ga je rešil z namakalnimi jarki, je bil zelo vesel uspeha. Kadar koli je delal v tem vrtu, čigar zemlja je bila neizčrpna in darežljiva, je vselej občutil zadovoljstvo nad doseženim uspehom. Bila je še stvar s postavljanjem vodovoda. Ker mu je uspelo prodati svoje uzde iz konjske dlake za dobro ceno, si je lahko nabavil potrebni material. Vse je naredil sam, četudi je bil večkrat prisiljen poklicati na pomoč Dede. In ko so bile nazadnje kopalna kad in cevi nameščene in so v redu delovale, je komaj verjel svojim očem, da je vse to ustvaril s svojimi rokami. Dede, ki ga je takrat prvi večer pogrešala, ga je iskala in ga našla s svetilko v roki. poleg kadi, ki jo je gledal s tihim veseljem. Z roko je gladil gladki leseni rob in se-glasno smejal. Prišel pa je v zadrego kakor deček, ko ga je našla tako zatopljenega v skrivno veselje nad lastno spretnostjo. Ta pustolovščina z mizarskimi in kleparskimi deli, je imela za posledico gradnjo majhne delavnice, v kateri je sčasoma nabral'čelo zbirko sebi tako ljubega orodja. In on, ki si je bil lahko * močjo svojih milijonov v trenutku kupil vse, kar si je poželel, je sedaj spoznal novo veselje nad tem. da je dobil stvari, ki si jih je tako dolgo želel in ki si jih je lahko kupil le z -veliko varčnostjo. Trije meseci so bili potrebni, preden si je lahko privoščil takšno potrato, da si je kupil patentni izvijač. In njegovo veselje nad tam malim, čudežnim mehanizmom je bilo tako veliko, da je Dede takoj naredila velik načrt, šest mesecev je hranila denar, ki ga- je iztržila * jajci — ta del gospodinjstva ji .je. pripadal z žrebom — in mu kupila za rojstni dan stružnico, enostavno sicer, a uporabno za mnoge reci. In njuno veselje nad tem orodjem, ki je bilo njegovo, je preseglo le še veselje nad prvim Mabinim žrebetom, ki j® bilo samo Dedina lastnina. Sele v drugi polovici leta je lahko Davlight sezidal mogočno ognjišče, ki je zdaleka zasenčilo Fergusonovo na drugi strani doline. Za vse te stvari pa je bil potreben čas; a Dede in Elam sta ga imela dovolj. Onadva nista napravila napake kakor večina meščanov, ki zbežijo na deželo, ne da bi poznali življenje v njej. Nista se lotila preveč naenkrat. Tudi dolgov jima ni bilo treba odplačevati. In zaradi tega sta lahko brez častihlepja kovala načrte, živeč le drug za drugega in za veselje podeželskega življenja, ki se ga običajno podeželjan ne zaveda. Od Fergusonovega primera sta se mnogo naučila. To je bil mož, ki je bil navajen na najpreprostejšo hrano in je popolnoma sam skrbel za svoje skromne potrebe. Ce pa je potreboval denar, je šel na dnino, da si je lahko kupil knjige in revije. Skrbel je za to, da je lahko posvetil večino dneva uživanju življenja. Rad je opoldne legel v senco in bral, ali pa je vstal s soncem in se dolgo potepal po hribih. Tu in tam je spremljal Dede in Elama na lovn na jelene skozi divje soteske in preko strmih raztrganih pobočij Hood Mountaina. Večidel pa sta jezdila sama. Te ježe so jima bilo še vedno v najveoje veselje. Preiskala sta sleherno gubo in razpoko v gričih in nazadnje sta poznala vse skrite izvirke in skrivne doline v vrsti gričev, ki so. kot stena obdajali dolino. Našla sta'vse živalske sieze. Toda nič ju ni bolj razveseljevalo kot ježe po strmih, dorsala neprehodnih pobočjih, po katerih sta se Bob in Mab s težavo prebijala in nazadnje vsa upehana dosegla cilj.