AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 228
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 28TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV.
/
Postava proti sodnijskim prepovedim je ustavna, pravi najvišja sodnija
Washington, 27. septembra. Sodnija v tem mestu je odločila, da je postava, katero je naredil kongres pred enim letom glede sodnijskih prepovedi ali "injunctions," ustavna in da se mora j spolnovati. Ta postava se zlasti tiče delavskih sporov, ko so sod-ttije proti delavskim unijam nastopale in izdajale razne prepo-j Vedi, ki so bile v škodo delavskih j unij, toda v korist podjetnikov. Ko je kongres naredil dotično Postavo, so bili podjetniki mnenja, da je protiustavna, in so začeli tožiti na višji sodniji, da do-zenejo veljavnost postave.' Neka kompanija, Capital Fur Co. v Washingtonu, je imela težavo s svojimi delavci, ki so zaštraj-kali. Nastavili so precej piketov, ki so nosili napise, da je dotična družba neprijazna unijskemu delavcu. Kompanija je pa šla na sodnijo za sodnijsko prepoved Proti piketom, toda sodnija je tožbo zavrnila, češ, da je nova Postavaj glede piketiranja popolnoma ustavna.
200 mrtvih^,000 ranjenih v tornadu
San Juan, Puerto Rico, 27. septembra. Nad 200 oseb je bilo Ubitih in nad 1,000 ranjenih v strahovitem orkanu, ki je danes Posegel preko otoka Porto Rico, 111 boje se, ko pridejo nadaljna Poročila, da bo število žrtev še mnogo večje. Nad 2,000 hiš je bilo porušenih, ko je tornado divjal z 120 milj na uro brzino. Vlada je že organizirala rešilne Postaje. Tornado dirja proti Sento Domingo, glavnemu mestu Dominican republike.'
Governer dal zapreti ohij-ske premogovnike
Columbus, Ohio, 27. septem-kra. Strel, ki je priletel od neznano kod je končal danes življenje 18 letnemu Clarmontu ^anfieldu, ki je pred kratkim zvršil višjo šolo. Stal je v kuhinji doma, ko je. priletel strel. Ker je governer White mnenja, da se streljali kompanijski stražniki pri premogovniku, je po-slal tja 20 vojakov in dal rudnik zapreti. Governer je ostro napadel kompaniste in jim povedal, da bo dal zapreti vse premogovnike, kjer opravljajo delo skebi. Kompanijski stražniki ne bodo morili v onem kraju.
Lieghley povišan?
Ker je umrl apelatni sodnik Pickery, je prazno eno mesto na aPelatni sodniji v Clevelandu. Governer imenuje začasnega namestnika, ki pa bo v uradu le °sem tednov, kajti pravi namestnik bo izvoljen pri novembrskih volitvah. Kot se čuje, Namerava governer imenovati ^edanjega državnega pravdnika Kieghleya v ta urad, toda Liegh-ley ne more prej nastopiti urada, dokler davčna tožba ne bo go" tova.
žalostna vest
Mrs. Josephine Somrak nam sporoča žalostno vest, da je. vče-umrl v Barbertonu njen brat Math Mihelčič. Ranjki je bil star 42 let in se je nahajal okrog let v Ameriki. Bil je doma lz Grahovega pri Cerknici. Za-^ušča soprogo in pet otrok ter Več sorodnikov, v starem kraju očeta in brata. Pogreb se vr~ si v petek zjutraj. Naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo lla§e iskreno sožalje.
i
Dokler bodo vojni dolgovi, tako dolgo bo trajala tudi svetovna depresija
Washington, 27. septembra. Brokings zavod za ekonomijo je po desetih letih vestne preiskave izdal obširno poročilo, v katerem pravi, da dokler bodo obstajali vojni dolgovi, toliko časa bo vladala, kriza in depresija, in narodi ne bodo kupovali in prodajali blago kot v normalnih časih. Dokler bodo obstali vojni dolgovi, bo vladala mizerija in trple-nje človeštva. Vsi poskusi, pravi poročilo, iztirjati dolgove, ki niso bili narejeni za napredek, pač pa za pobijanje in uničevanje, povzročajo, da kriza traja naprej, da zaupanje ne dobi tal pri narodih in da morajoi narodi trpeti naprej. In dočim odpoved ali preklic vojnih dolgov ne bi odpravil vsega gorja, ki danes tare svet, pa je dokazano, da odprava vojnih dolgov bi na vsak način sigurno pokazala pot iz krize. Mnogo pri tem je kriva Amerika, ki na vsak način tirja vojne dolgove, da si dobro ve, da evropski narodi nečejo in ne morejo plačati teh dolgov. Nemčija je plačevala vojne dolgove in reparacije le toliko časa, dokler je lahko dobivala posojila, in ko je kredita zmanjkalo, so bila plačila ustavljena, in svetovna kriza je prišla nad vse narode. Amerika si ne more pomagati naprej, dokler Evropa ne ozdravi ozdravi od svojih dolgov.
-o-
Nesreča v samostanu
V	samostanu "Sester dobrega pastirja" na 2089 E. SOth St., se je pripetila obžalovanja vredna I nesreča. 17 letna Louise Ber-zinskas je bila z drugimi dekleti zaposljena s tem, da je nosila |perilo iz 3. nadstropja v klet. Dekle je skušalo poslužiti se vz-penjače, ki je pa obtičila med kletjo in med prvim nadstropjem. Kljub odsvetovanju tova-rišic se je dekle vzpelo na stol in skušalo premakniti kontrolno kolo vzpenjace. Ker je pa kolo premaknila v napačni smeri, j in vzpenjača je padla nad de-,kle, ki se je zadušilo. Policija, ki je stvar preiskala, je izjavila, da je dekle samo krivo.
V nedeljo je romanje
V	nedeljo, 2. oktobra, bo veliko romanje k Lurški Materi Božji v Providence Heights v Euclidu. Ljudje se bodo zbrali ob 3. uri popoldne, in prvič bo javno nastopil novi pomožni škof clevelandski, Rt. Rev. McFad-den. Nastopila bodo tudi društva z zastavami, in tri izvrstne godbe bodo na razpolago. Pričakuje se zlasti mnogo bolnih ljudi, in strežnice iz Charity bolnice bodo skrbele za nje. Gotove Euclid kare vozijo direktno do vhoda prostorov.
Mednarodna razstava
V	dnevih od 19. do 27. novembra se priredi v Clevelandu, v mestnem avditoriju tak o z van a mednarodna razstava, in več narodnosti je že obljubilo sodelovati. Nizozemci' bodo postavili ogromen mlin z vrtom in pivnico. Poljaki postavijo pravo blagovno sejmišče, po vzgledu onega iz Krakova. Tudi Jugoslovani bodo udeležni na tej razstavi, toda podrobnosti še niso znane. Skratka, kot obljubuje-jo prireditelji, bo do prava miniaturna mednarodna razstava.
Skupna društva
Nocoj, v sredo večer, se vrši seja skupnih društev fare sv. Vida, v navadnih prostorih. Zastopnice in zastopniki so proše-|ni, da gotovo pridejo.
Tajni predali Bernsteina igrajo veliko vlogo.
Včeraj je državni pravdnik Lieghley v obravnavi proti Maurice Maschketu in njegovim tovarišem radi poneverbe davčnega denarja v svoti $177,-000 skozi ves dan klical priče in sicer uradnike iz davčnega urada. Najbolj zanimivo izpoved je dal pomožni okrajni blagajnik Kimball, ki je pričal, da je Alex Bernstein, vodja davčnega urada, spreminjal svote sprejetega denarja, potem, ko so bile že pravilno vknjižene.
Davčni urad mora namreč vsak dan prešteti sprejeti denar, potem se končna svota zapiše v posebno knjigo, in ta svota gre v urad okrajnega av-ditorja. Kimball je pričal, da je videl, da je Bernstein večkrat spremenil te svote, ki so bile od blagajnikov dognane, da so pravilne.
Zaslišani so bili tudi pomožni blagajniki O'Neil in Camer. Oba sta trdila, da je bil Alex Bernstein pravi vodja davčnega urada, ki je imel prvo in zadnjo besedo. In ravno to želi državni pravdnik Lieghley dokazati. Kimball, O'Neill in Garner so pričali nadalje, da je imel Bernstein v uradu okrajne davčne blagajne svojo privatno blagajno, do katere ni imel nihče drugi vstopa kot sam Bernstein. To je bila zelo skrita blagajna, katere se je Bernstein
ob mnogih prilikah posluževal, j—-
Nekaj predlogov sprejetih od mestne zbornice
Mestna zbornica je v ponde-ljek odobrila sledeče stvari: odobrila predlog župana Millerja, da se znižajo računi za vodo za 16 odstotkov. Sprejeta je bila postava, da se plača iz splošnega sklada za vodo onih, ki jo v resnici sami ne morejo plačati. Sprejeta je bila določba, da se najame v bondih posojilo za $4,-000,000, da se začne z novim vodovodom. Sprejet je bil predlog, da se mora pri vodovodnih zgradbah rabiti le ročno delo, mesto strojev. Ta dela bodo veljala $310,000. Vas Garfield Heights se namerava priklopiti Clevelandu, kar je mestna zbornica vzela v naznanje. prejeta je bila resolucija, da morajo prodajalci od hiše do hiše, ki prodajajo na debelo, dobiti licenco, ki velja $200 in položiti bond za $500. Farmer j i so izvzeti.
-o-
Knjižnice dobijo denar
Ker je sodnija glede davka na nepremičnine oddala ugodno razsodbo, je okrajni avditor razdelil denar javnim knjižnicam, katerega je pridrževal že od maja meseca. 900,000 dolarjev so dobile knjižnice za letno poslovanje.
Dar za brezposelne
Marijan Urbančič, 16420 Arcade Ave., nam, pošilja $1.00 namesto vstopnine, ker se ni mogel udeležiti v nedeljo prireditve v prid brezposelnim. Iskrena hvala!
Ponesrečen rojak
Pri delu v mestni elektrarni se je ponesrečil na nogi poznani rojak Anton Zakrajšek, 1083 Addison Road.
*	Paul Kelly, znameniti ameriški pisatelj, je storil samomor v New Yorku.
*	Nemčija ima danes 5,476 dnevnikov.
*	žena igralca Tom Mixa je [nevarno zbolela.
V tej blagajni je Bernstein imel i skrite tudi davčne režite.
Državni pravdnik je nadalje] prinesel na dan, da poročila o| davkih v letu 1928, ko se je poneverba davčnega denarja izvršila, so zginila. Prišlo je na dan, da je davčni urad mnogokrat obiskoval "Big Alex Bern- i stein," b r a t r a n e c obtoženca Alex Bernsteina, bivši councilman in član volivnega odbora. Prišlo je na dan, da je Bernstein mnogo mesecfev zadrževal čeke, s katerimi so ljudje plačevali davke, da je imel te čeke kar v bušljih v svojem uradu, in da se je z davčnimi reziti delalo po ljubi volji.
Danes pride na vrsto nadalj-nih deset uslužbencev davčnega urada kot priče za državo. S pomočjo njih želi Lieghley dokazati, da je bil Bernstein glava vseh poslov in odgovornosti v davčnem uradu. To je največje važnosti za nadaljeni potek obravnave. Kakor hitro je s pričami dokazano, da je bil Bernstein edini vodja in odgovoren za vse v letu 1928, ko se je glasom izjave državnih nadzornikov naredila poneverba, tedaj se bo dotaknil državni pravdnik druge točke, namreč, da se je pod odgovornim Bernsteinom naredila poneverba.
In ko je bila poneverba izvržena, bo Lieghley skušal dokazati, 'da so sleparji potem, ko je bil
Umreti ne morejo
Ko je predzadnji teden mestna zdravstvena oblast poročala, da je število smrti v enem tednu znašalo 137 oseb v Clevelandu, je bilo to dokaz, da je Cleveland skrajno zdrava mesto, in obenem je bil to rekord za Cleveland. Toda zadnji teden je pa bil še veliko boljši, ker umrlo je le 123 oseb v celem mestu, rekord vseh časov. Dočim je povprečno število umrljivosti! za Cleveland 12, pa pomeni smrt 123 oseb v enem tednu, le 7 smrtnih slučajev za 1000 ljudi. Zdravstvena oblast ne more pogoditi, zakaj ljudje v teh časih krize in depresije ne umirajo. Najbrž čakajo, ker hočejo videti tisto prosperiteto, o kateri je Hoover povedal, da čaka "za vogalom."
Rev. Luka Klopčič umrl
Dne 26. septembra je vsled po-nesrečne operacije na slepiču umrl Rev. Luka Klopčič, župnik cerkve sv. Jožefa, Calumet, Mich, v starosti 52 let. Pokojnik je bil rojen v Železnikih na Gorenjskem; v Ameriko je prišel z de vetrn i drugimi 'študenti pod vodstvom Rev. J. Solnceta leta 1903. Novo mašo pel 10. aprila,, 1910,v Calumetu, kjer je zatem do svoje smrti župnikoval. Kmalu po svojem prihodu v Ca-lupet, je pokojnik dovršil ondot-no krasno cerkev sv. Jožefa. Med drugimi je bil tudi clevelandski zdravnik dr. Fr. Kern njegov sošolec. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin!
Na obisku
Iz Latrobe, Pa., sta prišla na obisk v Cleveland Mr. in Mrs. Joe škoda. Ustavila sta se pri družini Josip Mlakar na Sylvia Ave., ki je bratranec Mrs. škoda.
Kultura
Danes večer se vrši seja dramskega dr. Naša zvezda v domu na Recher Ave., na, kar se opozarja vse člane.
Miller izvoljen državnim prav-dnikom, vrnili $177,000 v davčno blagajno, ker Millerja se je vse balo kot državnega, pravdnika.
Pomožni blagajnik O'Neil, eden prvih prijateljev Bernsteina, je imel nalogo vlagati denar na banko. Tako je nesel ■tudi 14. novembra, 1928, denar na Midland banko. Spominjati |se pai ne more, kdo je pripravil račun za vlogo. In v tej vlogi je bil ček za $120,000, katerega je Maschke podpisal, in o katerem jtrdi državni pravdnik, da je bil del povrnjene in poneverjene svote. Včeraj je tudi prišlo na dan, da je Bernstein lansko leto .decembra meseca, ko so nenadoma prišli državni pregledovalci vi davčni urad, potegnil iz skrivnega predala v svoji tajni blagajni $106,000, kar je potem naložil na ime okrajne blagajne. Nadalje je prišlo na dan, da je bil Bernstein nekako nervozen, ,kadar so prišli v urad veliki čeki (za plačilo davkov. Čeke so poslali na banko, toda potrditev njih prejema ni zapisana v knjige. Iz tega se sklepa, da so pokrivali s temi čeki ogromni primanjkljaj, ki je znašal včasih $2,000,-
000.
"K.
Danes popoldne se obravnava ne bo vršila, ker je umrla tašča Maschkdta, katere pogreb se vrši danes popoldne.
Direktorji posojilnice izro-pani na svoji seji
Bilo je ob 9:30 zvečer v 10. nadstropju poslopja Society for Savings na Public Square. 11 direktorjev posojilnice Midwest Finance & Loan Co., je imelo svoje zborovanje, pri (katerem so odobravali posojila in enake stvari. Vrata se odpro, in trije roparji pridejo v sobo. "Molčite in ne glejte nas!" je za povedal prvi ropar. Vseh 11 direktorjev, potem pa še nekega knjigovodjo in voznika vzpenjače so postavili ob zid, kjer so morali držati roke kvišku, nakar so direktorjem začeli prazniti žepe. | Tako so odnesli posameznim direktorjem iz žepov od $45.00 do $400, ali vsega skupaj $1900 v gotovini in $1500 v zlatnini, ki so jo imeli direktorji pri sebi. Vse skupaj je trajalo 5 minut in ves ta čas so se roparji pridušali se in kleli, da so se tresla tla. Potem so pa urnih krač pobegnili. Nihče jih ni videl, ko so odhajali iz poslopja.
Zvišana poštnina
Poštni oddelek naznanja, da se bo od 1. oktobra naprej zvišala poštnina za pakete. Zvišanje znaša nekako 15 odstotkov sedanjih cen. Pisma so se pozdra-žila, poštnina za časopise se je zvišala, in sedaj pridejo na vrsto še paketi.
župan iz Bostona
Danes dospe v Cleveland Jas. M. Curley, demokratski župan iz Bostona. Govoril bo za Roose-velta v hotelu Carter. Med drugimi je tudi povabil žensko organizacijo, ki se bori za odpravo prohibicije, v goste.
Operacijo je prestala
V pondeljek je v Lake Side bolnici srečno prestala operacijo Mrs. Antonija Ves, stanujoča na 16420 Arcade Ave. Obiski so za kake štiri dni zabranjeni. želimo priljubljeni rojakinji sko-rajšnega okrevanja.
Hoover pripravljen, da ustavi govorico o znižanju plač železničarjev
Washington, 27. septembra. Predsednik Hoover je začel- pritiskati na odgovorne kroge, da se nehajo vse govorice glede po- j novnega znižanja plač železničar- j jem. železnice zahtevajo, da sej plače železničarjev znižajo za nadaljnih 15 odstotkov, in to bi; seveda skrajno neugodno vplivalo na volivno kampanjo republikanske stranke. Hoover je imel daljši sestanek z delavskim tajnikom Doakom, nakar je konfe-riral s predsedniki raznih železnic in delavskih organizacij. Hoover je dal razumeti, da bi se vse te govorice in pogajanja glede znižanih plač železničarjem prestavila za najmanj do 1. januarja, tako da bi potem volivna kampanja minula. Hoover računa, da če bo on zvoljen, bo lahko drugače govoril, kot danes, ako pa ne bo izvoljen, tedaj odgovornost za znižanje plač ne pade na njega. Pretekli teden se je kakih dvajset delavskih voditeljev oglasilo pri predsedniku Hooverju, katerega so prosili, da prepreči znižanje plač, toda Hoover jim ni ničesar obljubil. Danes pa prihaja v javnost z zahtevo, da se vsi dogovori glede znižanja plač začasno ustavijo.
-o--
Nobenega zvišanja Direktor javnih utilitet Brueg-geman, je izjavil včeraj, da hi j resnica, da bi kile gotovim urad-! nikcm zvišane plače v oddelku za javne utilitete. Nihče ni dobil zvišane plače, se je izjavil direktor Brueggeman, ker danes zviševati plače, bi bila politična norost. Civilna komisija, ki je dala v javnost glede zvišanja, je dobila napačno poročilo, in povedalo se ji bo, da drugič pazi, kaj poroča v javnost. Je pač tisto republikansko nasprotstvo napram demokratom.
Vendar enkrat
Več let je že od tega, ko so volivci v Clevelandu dovolili $8, 000,000 za gradnjo novega mostu, ki naj veže vzhodno in za-padno stran mesta. In sedaj kažejo računi, da ne bodo potrošili vseh $8,000,000, pač pa bo osta-| lo tako nekako en milijon dolar-i jev. To se je prvič pripetilo pri javnih delih, da ne bomo "gor" I plačali, pač pa dobimo še nekaj nazaj. Poštenost pri vladi je potrebna !
I
Naslednik Masehketa
Carmi Thompson, milijonar, in pred leti kandidat republikanske stranke za governer j a, bo ■najbrž imenovan za naslednika j Maurice Maschketu, ki se je ra-di škandalov odpovedal vodstvu republikanske stranke. Te dni se bodo zbrali republikanski voditelji in bodo tozadevno odločili.
Ustavljena obravnava
V sredo popoldne se bo obrav nava proti Maurice Maschketu najbrž ustavila. Umrla je namreč mati Maschketove žene in v sredo popoldne se bo vršil pogreb. In obravnava bo najbrž ustavljena tudi v četrtek popoldne, ko se vrši pogreb umrlega ' apelatnega sodnika Vickery. Dr. Župnik odlikovan
Poženi zobozdravnik dr. J. V. Župnik, 6131 St. Clair Ave., je bil na zadnji seji Policijskega odbora za pokojnino izvoljen načelnikom odbora. V odboru sta 'dva policista, dva councilmana in dva civilista. Ta odbor določa pokojnino policistom in ognje-|gaseem.
Raketirji so napadli zvezne prohibicijske agente po bogatem plenu
Leonardtown, Maryland, 27. septembra. V neki razkošni vili v Plum Point, katero je dal zgraditi Felipe Barada, ataše peruanskega poslanstva, so dobili zvezni agenti včeraj za $18,-COO finega importiranega žganja. Agenti so blago zaplenili, in vnela se je krvava bitka med agenti in raketirji. Agenti bi bili premagani, da jim ni prišel na pomoč rešilni oddelek drugih agentov. Vsi raketirji so pobegnili razven enega. Zvezni agenti so udrli v lepo vilo, ki je veljala $250,000, in ki se nahaja v sredi gozda, ki pripada 2400 ak-rov obsega j očemu posestvu. Zaplenili so 150 zavojev šampanjca, izbranega likerja, ruma in konjaka. Vseh zveznih agentov je bilo 20, a raketirjev pa 14. Ko je bila obveščena še državna policija, so raketirji pobegnili, a, so agenti pozneje enega izmed njih prijeli. Kolikor se je moglo dognati, ni bil nihče nevarno ranjen tekom boja.
-o-
Ohio še ni sigurna za go-vernerja Roosevelta
Williams, Arizona, 27. septembra. Danes je obiskal go-vernerja Roosevelta, ki počiva tu na neki kmetiji, Cornelius Van-derbilt, izkušen časnikar, ki je zadnje čase prepotoval že mnogo držav, da poizve za javno mnenje urednikov časopisov in drugih merodajnih ljudi. Napram Rocseveltu je Vanderbilt poro-| ča!, da države Pennsylvania, Ohio, Wyoming, Vermont in i Kansas nikakor niso sigurne za Roosevelta. Ostale države so pa | gotove, da bo v njih veČina od-Idaha za Roosevelta. Vanderbilt |š> ni obiskal južnih držav. Pričakuje se pa, da ko obišče Roo-jsevelt centralne države, da bo pridobil tudi Ohio v svoje vrste.
Nenavadna avto nesreča v Franciji
Paris, 27. septembra. Na cesti Paris-Orleans se je pripetila včeraj nenavadna avtomobilska nesreča, pri kateri je dobilo težke poškodbe 16 oseb. Voznik avtomobila je zavil v diru 50 milj na levo, da, prehiti drug avto, in očividno ni videl avtomobila, ki je prihajal naproti. Pri tem je drveči avto zavozil v pet drugih avtomobilov in v dva motorna 'kolesa, in šele ko je zadel v šesti avtomobil, se je ustavil, popolnoma razbit. 16 ljudi je bilo pri tem ranjenih, dočim voznik dirkajočega avtomobila ni dobil poškodb, pač pa preklinjajoč nekam zginil, dočim je rešilno moštvo dve uri vleklo ponesrečence izpod avto ruševin.
Rojakinja umrla
Umrla je po štiri mesečni bolezni Karolina Rosandič, rojena Jotič, stanujoča na 1539 E. 27th St., v starosti 62 let. V Ameriki je bivala nad 32 let. Bila je članica'dr. sv. Josipa št. 99 HBZ in dr. Majka Bistrička št. 47. Tukaj zapušča hčer Mary, omo-ženo Kuhar ter 4 vnuke, v starem kraju pa brata. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz cerkve sv. Pavla na E. 40, cesti pod I vodstvom Louis L. Ferfolia. N. v. m. p.
Delavec dobi delo
Za na farme se išče dobrega |delavca. Kdor bi šel rad na farme, naj pusti svoj naslov v ura-jdu tega lista.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol1 leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
«<»$§§§£»83	No. 228, Wed., Sept. 28th, 1932
pregovor: ne boj se vraga, dokler ti Bog pomaga! Zatorej le pridite na našo vinsko trgatev, vi Dolenjci, Gorenjci, pa tudi Ribničani, da bomo zapeli po gorenjsko in dolenjsko, pa tudi kakšno ribniško vmes. Zabave bo za stare in mlade! fina godba za plesavce, sladko grozdje vas bo vabilo, da si ga natrgate, pa tudi lanska kapljica bo tam pri zidu za tolažbo.
Na veselo svidenje v nedeljo 2. oktobra vam kliče
Uršula Trtnik.
Ali res prihaja konec krize?
Predsednik Hoover v Washingtonu, in skoro, lahko rečemo, da z malimi izjemami, vse ameriško časopisje nas skuša zadnje čase prepričati, da je prišel konec krize, ki je zadnja tri leta neusmiljeno gospodarila v Zedinjenih državah. Stvari se zboljšujejo, in skoro gotovo bo v kratkem času vse zopet v normalnem položaju.
Tako hitijo zatrjevati visoki uradni krogi, ko so pogle dali na deloma zvišano vrednost delnic magnatov na borzi, ko so slišali, da se je par milijonov funtov prascev prodalo za višjo ceno, in ko, se je zvedelo, da dolg Evropi ni bil odpovedan.
Toda ali so vse to zdrava znamenja resničnega povrat-ka v normalne razmere, ali so pa le umeten1 pritisk višjih sil v sedanjem času, ko živimo v dobi predsedniške kampanje in si sile na vladi prizadevajo ustvariti bolj ugoden položaj pred volitvami, da takoj po volitvah zopet na vse skupaj pozabijo?
Hoover in njegova administracija trdi, da cene gredo kvišku, da imajo banke več kredita vselej ob onem času, tik pred časom, ko se tudi tovarne zopet začnejo odpirati. Da se dvigajo cene materialu, pravi Hoover, je dokaz, da je v deželi narastlo splošno zaupanje v javnost, in če je cena višja, se industrialistom tudi obeta dovolj velik profit, ds lahko začnejo z obratovanjem.
Na tak način posluje v Ameriki veliki business, ki je danes v tej deželi vsemogočen, da lahko posjuje po ljubi volji. Glavno je, da je vse na ta način proračunano, da se pri delavcu ne bo ničesar zgubilo, torej, da vsako podjetje nosi svoj profit. In' to je baš temelj vsakega podjetja v Ameriki.
Da industrijski krogi in politični magnati glede vrnitve prosperitete pravilno računajo in uverijo javnost, da je' res tako, kažejo na dejstvo, da je danes v deželi zmanjkalo blaga, da so zalogo izčrpane, in potreba na vseh straneh je naravnost ogromna, in torej ne kaže druzega kot odpreti tovarne in s tovarniškimi izdelki zopet napolniti prazna skladišča po deželi. In če se odprejo tovarne, gre zopet mnogo denarja v promet, odprejo se krediti, in vsakdo ima denar, in kadar ima narod denar, tedaj ga tudi trosi, in prosperiteta je med nami.
Amerika da ni toliko odvisna od izvoza, ker glasom gotove Statistike porabi Amerika skoro 90 procentov vseh svojih proizvodov. In neodvisna je Amerika v skoro vsem drugem, kajti doma ima dovolj surovin za vse svoje industrije, ne da bi ji bilo treba kaj importirati iz drugih dežel. In zato se pričakuje, da se bodo časi skoro hitro zboljšali in da bo obilo dela za vse delavce.
' Drugo vprašanje je, ako se časi v resnici zboljšajo, vprašanje, koliko ljudi bo dobilo delo? Prav gotovo je, da industrija ne bo zavrgla silno mašinerijo v svojih tovarnah, ki ji prinaša tako lepe profite. Ta moderna mašinerija je bila že prej, v normalnih časih odgovorna, da je marsikak delavec zgubil svoje delo, ker ga je prekosil pri delu stroj. Toda da bo volk sit in koza cela, bodo morali na vsak- način nekai narediti, da se pomaga delavstvu do dela.
Zato so pa zadnje čase začeli z veliko vnemo agitirati za zmanjšanje delovnih ur. Manj ur na dan, manj dni v tednu, v mesecu, v letu, vsega manj. In to bi bil največji blagoslov za delavca, ako se zmanjšajo delovne ure, ako ne bi za tem grmom tičal zajec. Vprašanje je, koliko bo delavec zaslužil ob skrajšanih delovnih urah? Da bi bila vele-industrija tako milostna, in bi plačala isto toliko za delo petih ur, kot plača za delo osmih ur, tega niti misliti ne smemo.
Tretja stvar je ta, da bodo delo najbrž dobile le mlajše moči, katere je od sile dosti, in se bo prezrlo starejše delavske sile, o katerih danes že ne računajo več. Za starejše ljudi je danes pripravljena le sirotišnica. Prepričani smo, da ima redko kdo priliko, kdor je prekoračil 50. leto, da bi dobil delo, razven ako je v resnici izurjen v svojem poslu.
Za starejše ljudi bi bilo danes najbolje, da pridejo do lastnega kosa zemlje, kjer bi lahko pridelali toliko, da bi se preživeli pod lastno streho, in ko pridejo polagoma nekoliko boljši časi, bi tudi kaj prodali za boljši denar in bi se preživljali na ta način. Eden ali drugi se lahko loti trgovine, ako ima dovolj potrplenja, kredita in voljo dolge ure delati v trgovini.
Res je, da se bodo časi nekoliko zboljšali, toda ta sladka novica ima v sebi tudi dovolj pelina, da je ne moremo sprejeti z isto sladkostjo, s katero je namenjena.
Cleveland (Collinwood), O.
—Letna sezona nas zapušča, naša lepo cvetoča narava, katera nam je dajala veliko zabave, čistega zraka, in splošnega veselja, kljub temu, da nas duši huda depresija. Dobre štiri mesece je tega, ko so se nam odprla vrata letne sezone in glejte, že zopet se nam zapirajo ravno ista vrata in odpira, se nam jesenska in zimska sezona. Ali se društva kaj pripravljajo za dolge zimske večere? Seveda, pripravljamo se in še prav pridno. Vprašanje pa je, kak uspeh bomo imeli. Vendar nisem v dvomu, da se narod ne bi odzval, zlasti pa naše članstvo in da se bo v polni meri udeleževalo svojih društvenih prireditev.
Naše društvo Mir št. 142 S. N. P. J. je v letni »sezoni priredilo svoj izlet ven v naravo, kot vsako leto. Kljub temu, da je naše članstvo finančno izčrpano, je bil izlet dobro obiskan. Društvo ima tudi navado, da priredi Vsako leto prvo veselico v jesenski sezoni. Tako priredi tudi letos veselico, katera se vrši 1. oktobra, to je prihodnjo soboto. Pri-četek bo ob sedmih zvečer. S vi-rala bo izvrstna godba: Jane trio. Vstopnina je samo 25 centov. Dane bodo štiri nagrade najboljšim plesalcem in to za slovenski in angleški valček. Priporočam plesalcem, da si lepo nabrusijo svoje čeveljčke, drugače se vam lahko pripeti, da boste zapustili ples brez dobitka Ker se bo vršila WKrria v plesu, bo v ta namen tudi dvorana lepo okinčana.
Torej vsi na ples, stari in mladi, da bomo videli, kdo se zna boljše zavrteti. Na svidenje 1. oktobra zvečer v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave Louis Mrmolja, tajnik.
in — kadar je to njim povolji. ženske so pa urnih nog mizo pogrnile in jo obložile z vsakovrstnimi jedili. Potem nam je pa še Martin prinesel onega od zida; oh boy, bila je več ko kmečka ohcet! Za nevesto smo pa vzeli hišno gospodinjo, ki je vedno vesela in urna kot mora vsaka biti.
Tako smo se lepo zabavali, da nismo vedeli, da je ura že poldne. Edino ženske so opazile, da možje nekam zamaknjeno gledajo. Saj so jih videle, kako so ba-linali in da so nekateri videli mesto ene krogle dve ali. pa še več. Lojze je bil pa zaposlen, ker je muzikante štel. In naštel jih ni nič več ko šest harmonik in pri vsaki po dva muzikanta.
Vse se je liepo zaključilo, samo prehitro je bila noč. želeli bi, da bi se še kdaj skupaj zbrali tako, kot smo se zadnjo nedeljo. In drugič bomo povabili tudi našega Jakata seboj. Kaj ne, da, nam ne boš odrekel? Ti bomo že dali na znanje, kadar bo pri Kožarju kaj sličnega.
Martin je pospravil vse prazne steklenice in naročili smo mu, da jih drugič zopet želimo videti v polnem stanju. On bo to gotovo napravil, saj je bil tudi on židane volje. Napravili smo ga tudi, da nam je zapel ti ■ sto njegovo pesem, ki jo tako rad zapoje, kadar je dobre volje:
"Pij ga, pij pijane po kravje, glej, da se v njem ne utopiš;"
"Ljuba ženka, teb' na zdravje, ki vem, da mi ga pit pustiš!"
Tako se je zaključil naš izlet in vsak je bil jako zadovoljen in si želi zopet kmalu kaj enakega M. J. Mramor.
Cleveland, O.—Novic v tem mestu je vedno polno, tako da je list Ameriška Domovina vedno zaposlena, čeravno v tem času tovarne počivajo. Nekaj je veselih novic, nekaj pa žalostnih.
To je menda tudi novica, če po-vem, da sem bila pri igri "Domen." Najprej dam vsem tistim čast, katere sem videla, da so se predstave udeležili. Ti se zavedajo svoje dolžnosti do bližnjega, čeprav sami ne trpe pomanjkanja, vsaj pri skledi ne. Prav privoščim tem dobrim ljudem, da bi jih ljubi Bog obvaroval vsega zla in da bi dobili stokrat poplačano svoje dobro delo. Povem pa, da nisem šla k igri "Domen" kar za, kratek čas, ampak zato, da, vidim dobrotnike sirot, ker ena tistih sem tudi jaz in moja družina. Lansko leto smo se le s težavo prerinili skozi, da smo dočakali, da je moj mož vendar enkrat začel delat. Zasluži toliko, da je za živež, ker dela le po tri dni v tednu in po 8 ur na dan.
Priznati moram, da je bila igra "Domen" tako prednešena, da se mi je srce treslo in večkrat se mi je solza utrnila iz očesa. Ako bi ne bilo Urha s tisto rdečo ma-relo, bi bila igra preveč pretresljiva. Usoda nezakonske matere !je menda res najtežja na svetu in je res obžalovanja vredna. Tisti stric Jure je bil pa tudi dober človek, da ti vtisne v spomin na dobrega soseda v stari domovini. želim, da bi še dolgo žive-|li, stric, da bi se še kdaj videli j in ob priliki kak kozarček vina J skupaj popili v tovaršiji.
H koncu iskreno želim, da kadar bo še kaka prireditev v enak namen, naj ne izostane noben član družine. Jaz se kesam, ker nisem bila vzela vseh seboj. Kc sem jim pripovedovala, kako jc bilo na igri, so se mi prav smili li, ker niso bili na igri. Privošči tudi drugemu, kar si sam želiš potem križe in težave lažje po-trpiš.
Bodite pozdravljeni vsi igrale: pri igr.i "Domen" in vsi, kater; ste bili pri igri.
Mrs. J. Maver,
1059 E. 61st St
_______
Cleveland, O.—Res je tegko danes živeti in še težje vse potrpeti, ker vladajo take razmere, ali vseeno pride včasih dan, da človek ne more biti zaspan. Tako se je meni zgodilo zadnjo nedeljo zjutraj, ko mi je prijatelj John Barkovich zapel pesem: Le vstani, le vstani in ne bodi zaspan, saj je že dan ... In res je bil lep jesenski dan, kot nalašč ustvarjen in kot nalašč pripravljen za veselo družbo in prijatelje. Saj smo si že v. soboto želeli, da bi bil v nedeljo lep dan, ko se bomo vsi skupaj podali k Martinu Kožarju, na njegove farme v Cheapeva Lake. In res se je nam vse zgodilo po volj i in mislim, da ni nobenemu težko pri srcu, kdor je prišel v našo družbo. No, pa saj veste, da kjer je špehkov Lojze, da tam gotovo ni dolg čas, ker on vam že tako zagode po ribniško, da celo piskri začno plesat.
Že ko smo bili eno miljo oddaljeni od Kožarjeve farme, je že zapela harmonika: Jaz pa ti pa židana marela . . . Bilo nas je toliko, da je bližnji farmer mislil, da peljemo nevesto, ker je Lojze tako lepo pritiskal na meh. Jaz sem pa takrat nekaj pin vlekel iz žepa, da je Lojze prestrašen zakričal: "Janez, tega treba delat ni, ker si lahko ti urnrači!"
Bilo nas je približno 25 avtomobilov in sta se Mary in Martin skoro prestrašila, ker bi bilo skoro zmanjkalo prostora za par-kanje avtomobilov. In kaj se je potem godilo? Samo to rečem, da so srečne žene, ki imajo tako pridne može, ki so tako pridno pomagali mizo napravit, ki je bila dolga 18 čevljev. Videle so, kako so možički pridni, kadar je treba kako stvar hitro napravit
sicer na, kraju, kamor opice najraje zahajajo. Opice pridejo in se nasekajo te pijače in potem imajo domačini prav lahko delo z opicami, ki ne razlikujejo človeka od svojih sovrstnikov.
Tudi pri pticah se je pokazalo, da, rade srkajo opojno pijar čo, zlasti papige, ki postanejo jako zgovorne in v nadelanem stanju blebetajo vsakojake neumnosti, v veliko veselje ljudem. Dokazano je tudi, da se tudi žuželke ne branijo opojne pijače. Tako je neki angleški učenjak poskusil vpliv opojnih pijač na ducatu metuljev samcev in ravno tolikem številu samic. Samci so se strastno vrgli na alkohol, med tem ko so se samice izkazale, da se trinjajo s prohibicijo in niso pokusile pijače. Po kratkem frfotanju so obležali metulji onemogli na tleh, samice so jih pa žalostno obletovale, dedce pijane.
Poleg alkohola so pa še druge opojne tekočine, do katerih kažejo žuželke veliko nagnenje. Tako je opazoval ameriški učenjak Weir, da žuželke rade srkajo sok iz neke rastline, ki vsebuje narkotikum, ki žuželke čisto omami. Sok te rastline si je tudi sam vbrizgnil v roko in kmalu čutil nekako omotico in neka prijetna toplota se je razlezla po njegovih udih. Toda kmalu za tem je roka močno otekla in ote klina je izginila šele po šestih dneh.
To kaže, da prvi pijanec na svetu ni bil človek, ampak živa in da so si živali že prej privoščile žlahtno, omami j i vo kaplji co, še predno je podlegel očak Noe moči vinske trte.
OKTOBRSKA KAMPANJA SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE
Slovenska Zadruga — unija zavednih in naprednih delavskih žena — obstoja zato, da streže najboljšim interesom svojih odjemalcev, da jim vrača profit v kakovosti blaga in popustu. Ker ne obstoja za profit, naravno da drugače trguje kot privatni business. Odjemalci si prihranijo profit s tem, da kupujejo vse življenske potrebščine v njenih modernih prijateljskih trgovinah.
Ker je končni cilj zadružniške-ga gibanja graditi boljši ekonomski in družabni sistem, za-more to doseči le s tem, da dobi čedalje več odjemalcev, simpati-čarjev, agitatorjev za to preple-rnenito idejo. Da to izvede poslužuje se dveh metod: stalna akcija za pridobivanje delničarjev in odjemalcev in intenzivne kampanje vsak oktober, kateri je posvečen razprodajam, kakršnih ne vodi nobena druga trgovina, ter pridobivanje novih odjemalcev. To se godi širom dežele — je pač zadružniški mesec.
Zraven vsega tega bo letos Slovenska Zadružna Zvez(a imela par tekem. Ena bo za one, ki se udejstvujejo potom angleških dopisov, druga za one, ki rabijo
slovenski jezik. Nekako ločilo med mlade in "stare." Naznanilo o tem pride kasneje ta teden. Pazite na oglase, kajti vsaka tekma *— ima lepe in požurjenja vredne nagrade. O tem več kasneje.
Zadruga S svojimi odseki vred se pripravlja tudi na lep družabni večer, katerega bo priredila mladinska liga s pomočjo ženskega odseka in direktorjev. Dan? 4. oktobra v Slovenskem domu na Holmes cesti. Zraven zabave bo spregovoril nekaj besed dobro znan delavski boritelj in neumorni zadružni delavec: Jože Martinek, rodom Čeh.
Slovensko javnost: gospodinje, društva, mladina in vsi ,ki se zanimajo za izboljšanje svojega življenjskega položaja, vabimo, da se nam pridružijo kot odjemalci, simpatičarji in agitatorji za to idejo, čimveč nas je skupaj, tem bolje in Icenejše bomo živeli; čimveč zadrug, tem bližnji končni cilj. Mi smo pripravljeni storiti vse v naši moči, da si pomagamo medseboj. Ali ste VI ? Pravilno. Pridružite se naši armadi še danes.
Za Slovensko Zadružno Zvezo: Joseph A. Siskovich, tajnik.
Gov. Roosevelt ima $42, 000 letnih dohodkov
New York, 27. septembra. — Letni dohodki newyorškega governor j a, in demokratskega kandidata Roosevelta znašajo $42,-500. Kot governer dobiva $25,-000 letne plače. K temu pridejo še dohodki njegovega urada kot odvetnika, dohodki njegove žene, ki je učiteljica v Tothunter šoli, dohodki od člankov, ki jih piše za liste, kar znese letno $5000 K temu je prišteti še dohodke od bondov in vrednostnih papjirjev. kar znaša nadaljnih $12,500 na leto.
Dnevna vprašanja
-o-
PIJANCI V ŽIVALSTVU
Znano je dejstvo, da so tudi živali, od največje pa do najr manjše, veliki prijatelji opojnih pijač, prav kot človek. Pred kratkim je zbudil žalosten konec krasnega srnjaka, v Ontario provinci, Kanada, splošno zanimanje. Ta srnjak je tako rad pil pivo, da, je bil skoro vedno v "rožcah." Ta njegova razvada je tudi pripomogla, da je žalostno poginil. Ko je nekoč videl posodo, napolnjeno z rumeno tekočino in je mislil, da je to pivo, jo je izpraznil in poginil. Ker v posodi ni bilo pivo, ampak barva.
Da tudi drugi četveronožci, kot sloni, medvedje, psi, radi pogledajo v koza.rec, vedo pdvedati
pazniki v zverinjakih in vedo povedati tudi marsikatero veselo zgodbico, ki so jo povzročile živali v pijanosti. Posebno opice so take prijateljice piva, kot bi bila njih rojstna domovina Mo-nakovo, kjer točijo najboljše pivo. Sloni pa zlasti ljubijo žganje, katerega jim včasih dajejo za zdravilo. In tako so premeteni, da simulirajo bolezen, samo da bi dobili žganje
In ne samo znanstvenikom je znano nagnenje živali do opojnih pijač, to dobro vedo tudi domačini v džunglah in to vporabi-jo, kadar lovijo divje živali, zlasti opice. V gozdu natavijo velike posode z opojno pijačo, ki jo pridobivajo iz raznih rastlin in
1.	V kateri državi ni nobeni brezposelnih ?
2.	Po čem se prodaja v stari domovini danes grozdje?
3.	Kako se imenuje ameriško narodno/ pokopališče ?
4.	Kje se nahaja?
5.	Kaj je Porto Rico?
6.	Ali solnce vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu po vsem svetu?
7.	Koliko Francozov se nahaja v Ameriki?
8.	Katera država meji na »tir velika jezera?
9.	Katere države imajo pomor ska in jezerska pristanišča
10. Katere države mejijo na dr žavo Ohio?
Odgovori na vprašanja
1.	Država Vatikan ne pozna brezposelnih. Tam je trenutno zaposljenih 5000 de lavcev, ki zidajo in poprav ljajo papeževe stavbe. Tam ne poznajo brezposelnosti niti gospodarske krize.
2.	Pet dinarjev kilogram.
3.	Arlington pokopališče.
4.	V bližini Washingtona, v dr žavi Virginia.
5.	Porto Rico je ameriški teri torij, otok, ki šteje 1,141 114 belih prebivalcev, 397, 156 Zamorcev in 5605 drugih oseb.
6.	Da.
7.	336,764.
8.	Država Michigan.
9.	Pennsylvania in New York.
10. Na vzhodu Pennsylvania,
na jugu West Virginija in Kentucky, na zapadu Indiana in Michigan, na severu pa jezero Erie.
Če verjamete al' pa ne.
Farmer pride v mesto in stopi k urarju, da mu popravi uro. Ura naj bi bila gotovo poprav-jena do opoldne, ker mora potem na vlak. Farmer se je nekam zamudil, zato je imel prav malo časa in je hotel takoj uro, ko pride ponjo. Urar mu je zavije in farmer vpraša: "Koliko je pa račun?" Ta urar je močno jec-jal in komaj spravi iz sebe: 'En, en, do-do-do-lar ..."
Farmer ne čaka konca stavka, samo hitro vrže dolar na mizo in hiti na kolodvor. Ko hoče vstopiti, na vlak, ga nekdo pocu-ta za rokav. Ozre se in vidi urarja pri, katerem je dal uro popravit, ki mu prijazno reče: 'In, in, in pettttddeset ccentov." Seveda je farmer še tistega pol dolarja odrajtal.
A
Neki farmer jo primaha v mesto k urarju, držeč pod pazduho lepega živega petelina ter reče urarju: "Dajte no pogledat, kaj je z našim petelinom. Včasih je pel ob štirih zjutraj, nekaj tednov sem pa poje šele ob osmih."
A
"Za nasvet bi te vprašal. Moja žena je postala zadnje čase strašno groba. Za vsako malenkost mi vrže krožnik ali1 skledo v glavo, da se vse razleti. Kaj misliš, kaj bi napravil?"
"Svetoval bi ti, da kupiš same železne krožnike in sklede, pa jih ne bo mogla razbiti na tvoji glavi."
A
Mož pride precej pozno domov in dobi vrata zaprta in nobenega ni bilo doma. Nekaj časa stoji pred hišo in premišljuje, kako bi prišel v hišo, pa sklene, da bo ubil okno v kleti in bo tam zlezel v hišo. To tudi stori. Ko pride v kuhinjo, dobi: na mizi lisstek, ki ga je pustila zanj njegova žena in na katerem je stalo zapisano: "Ljubi možiček! šla sem v kino in me ne bo pred enajsto domov. Ključ od hišnih vrat boš našel zunaj pred vrati, pod brisačo z& čevlje." A
Zjutraj je pri zajterku žena pripovedovala Stydjemu možu; "Ponoči: se mi je sanjalo, da sem bila na licitanti, kjer so prodajali može. Nekateri so bili po $10,000, $15,000 in tudi po $20,-000." '
"Ali so bili tudi taki na razprodaji kot sem jaz?"
"Aha, takih je bilo kar na koše in sicer so jih prodajali po 25 centov ducat."
Mož sliši dečka, ki je klel kot kak star voznik. "Dečko," ga nagovori mož, "za kletvine si ti pa še premajhen."
"Mama pa pravi, da sem že prevelik, da bi se jokal. Kaj naj pa potem storim, če sem se v prst urezal?"
A
Raztreseni profesor hoče stopiti v ulično železnico, ko mu sprevodnik reče, da ne more vstopiti, ker je že prenapolnjeno.
"že dobro že," reče vljudno profesor, "pa morda drugič kdaj."
A
Sodnik vpraša obtoženca: "Kako si drznete udreti v temni noči v hišo tega človeka in ga izropati?"
"Vidite, gospod sodnik, kako ste nepravični,," jadikuje obtoženec. "Ko sem bil zadnjič pred vami, ste mi rekli: 'Kako si drznete pri belem dnevu napasti človeka in ga izropati?' Torej podnevi ne smem, ponoči ne smem, kdaj naj pa potem kra-dem, vas vprašam ?"
A
Policaj je aretiral pijančka in je o aretaciji napisal pismeno poročilo, ki se je glasilo: "Aretirani je rekel, da sem tepec, kaJ* je dokaz, da ni bil popolnoma pijan."
DOPISI
Euclid, O.—Dragi prijatelji! Jesen je prišla, grozdje zori. Dozorelo je tudi v našem vinogradu pri sv. Kristini in čas je, da se ga potrga. Zato vas prav prijazno vabimo, da ga pridete trgat v nedeljo 2. oktobra od blizu in daleč. Grozdje je lepo in vas prav veselo vabi, da si ga pridete natrgat k fari sv. Kristine.
Kadar pri fari sv. Kristine kaj napravimo, vedno povabimo skupaj vse prijatelje in znance, zato jih vabimo tudi za nedeljo 2. oktobra. Patudi ti, Jaka, pridi s svojo boljšo polovico grozdje obirat. Boš videl, kako lep vinograd imamo.
Res so slabi časi danes, pa bo že prišlo bolje. Saj pravi star
SREBRNI JUBILEJ V EUCLIDU
Euclid, O.—Od zavednih sinov in hčera do svojih staršev, je bil Prirejen zelo zanimiv srebrni jubilej ali 25-letnica poroke, Mr. in Mrs. Anddrej in Marija Gerl, Pionirja v Euclidu. Slavnost se je vršila v soboto večer v prostorih Jugoslovanskega društvenega doma na Recher Ave. ob veliki udeležbi prijateljev, ki so najprej dobili okusno večerjo, Potem se pa sijajno zabavali v Prijateljski družbi, ki je bila vedno živahnejša, dokler ni dosegla višek veselja in zadovolj-nosti, ko sta bila slavijenca predstavljena občinstvu po Mr. Jos. Plevniku, ki je obenem orisal zanimiv življenjepis, zlasti zanimivo potovanje Mr. Gerla v Ameriko.
Slavnost je povečal tudi pevski kvartet dobro izvežbanih pevcev društva "Jadran," ki so navzoče kratkočasili z lepimi slovenskimi pesmami. Končno se je zbralo okrog omizja natlačeno ljudstva, da slišijo čestitke, ki so bile namenjene slavljencema in da končno slišijo še slavljenca, ki sta se udeležencem prav od srca zahvalila.
Pisec teh vrstic se je informiral še natančnejše o podrobnostih prihoda Mr. Andrej Gerla, kaj da je vse preiskusil in kako je potoval v Ameriko. Naj bo torej ob tej priliki podano v javnost o tem njegovem zanimivem Potovanju čez lužo, da bo vedela tudi mlajša generacija, kaj vse so morali prestati naši pionirji pred 25 in več leti, ko so se selili v isvojo novo domovino.
Zelo zanimivo je bilo poslušati samega Mr. Gerla, ki je tako zanimivo pripovedoval. Mr. Gerl je priprost človek, poštenjak od nog do glave, ki je polagal ves čas svojega življenja vse le v pridnost svojih rok, v varčnost, v pošteno in pametno gospodarstvo, kar mu je omogočilo, da je danes posestnik, priljubljen med naseljenci te okolice. Razume se, da kar je Mr. Gerl, je tudi njegova soproga, ki je enako pridna, delavna in varčna. In kjer sta oba zakonca pridna, tam je uspeh, tam je napredek in tam je tudi vsa družina taka. že po otrocih lahko sodimo, da so iz družine, ki je spoštovanja Vredna.
Oba zakonca Gerl sta Notranj-ca, doma iz vasi Smer je, fara Prem, blizu Ilirske Bistrice. Naj bo tukaj navedeno, kako je Mr. Gerl liotoval v Ameriko. Ko je dorasel v vojaška leta, je moral k vojakom in sicer k 5. dragon-skemu polku. Na pot v .Ameriko se je podal leta 1899, toda dospel je v Ameriko šele par let pozneje. Njegova pot v Ameriko ga je peljala daleč naokrog, prav skozi angleško-bursko vojsko, v katero so ga zapeljali agent je, ki so ga vjeli v Hamburgu na cesti, ko je potoval brez vsakega potnega lista v Ameriko. To je bilo ravno tisti čas, ko se je pričela angleško-burska vojska-.
Mr. Gerl je pripovedoval, kako ga je srečalo v Hamburgu nekaj moških, ki ga je v nemščini nagovorilo kam potuje. Povedal jim je, da gre v Ameriko in sicer v Pittsburgh. Agentje so mu Prigovarjali, naj gre raje z njimi v Afriko, kjer se mu nudi boljša bodočnost in večji zaslužek. Agenta sta mu povedala, da imata že mnogo drugih ljudi zbranih in da v kratkem odpotujejo. Mr. Gerl se jima je dal zapeljati in kmalu se je znašel v gruči ljudi, ki so bili namenjeni v Afriko in tako zašel v past, iz katere se ni mogel več rešiti. Sicer si je pa mislil: "Kar je za druge dobro, je tudi zame." Naložili so jih na parnik in odplu-li so na 32 dni dolgo vožnjo pro ti Afriki.
Na morju je imel dovolj časa. da je razmišljal svojo lahkomiselnost. Začelo ga je skrbeti kam gre in kaj da pomeni to potova nje. Ko so dospeli prve dni novembra do suhe zemlje, ni bilo tam nikakega pristanišča. Ladja ni mogla pristati prav na obrežju radi plitke vode. Potnikom so dali rešilne pasove in jih ukrcali
na male čolne, v katerih so jih prepeljali na suho. Tam so jih naložili na vozove, katere je vleklo 20 parov volov. Vozili so se celih 14 dni na bojno fronto, kateri je takrat poveljeval burski general Dewey. Vojska je z velikim veseljem sprejela novodo-šle rekrute. Navdušeno so jih pozdravljali, ker so vedeli, da so to hrabri in izkušeni vojaki iz drugih dežel.
Ko so vse popisali in izprašali, so jih porazdelili v oddelke, pri kakršnih je vsak poprej služil v armadah. Tako je dobil Mr. Gerl zopet konja in je bil zopet "na konju," ampak v drugem pomenu besede, kot to navadno pravimo.
Leto dni se je vršila vojna med Buri in Angleži in Buri so bili takrat zelo zmagoviti. Nekega dne pa je bil oddelek, pri katerem je služil Mr. Gerl zajet po Angležih in odpeljali so jih na otok Sv. Helene. Nekega dne je prišel na otok angleški general Kitchener in jih nagovarjal, naj bi se podali nazaj na bojno polje, toda sedaj naj bi bili na strani Angležev. Povedal jim je, da ne bodo kaznovani, ker so se prej borili proti Angležem, ker so bili v to prisiljeni. Toda sedaj morajo stopiti v angleško armado in kdor tega ne mara, bo moral ostati na otoku za nedoločen čas. Radi tega so rajši sprejeli to ponudbo, kot bi še nadalje ostali v ujetništvu na otoku. Angleška vojska je tudi navdušeno sprejela nove vojake, ker je vedela, kako so se hrabro borili pro ti Angležem.
Kakor poprej za Bure proti Angležem, tako je sedaj Mr. Ger) jezdil konja pogumno v bitkah proti Burom in se odlikoval v mnogih praskah. Nekega dne ga je sam general Kitchener potrkal po rami in ga pohvalil, češ, da je izboren vojak, še osem mesecev je trajala vojna potem, ko je Mr. Gerl služil v angleški armadi in se je zmaga nagnila na angleško stran. To je bila rešitev in konec strahu in trpljenja za ujete in posili vojake.
Mr. Gerl je pripovedoval o trpljenju, ki ga je doživel in e strahotah, ki so vladale po afriških puščavah. Najhujše trpljenje je bilo radi pomanjkanja vode. Pravil je, da si je mnogo vojakov vzelo življenje radi silne ,žeje, ki jo niso mogli več prenašati. Večkrat so ustrelili kako divjo žival, da so se napili krvi, tako grozno žejo so trpeli. Tam je videl divje vole in krave, ki so popolnoma taki, kot je naša domača živina, samo da imajo daljšo dlako. Ko so ob večerih zakurili stražne ognje, -so videli veli kanske kače, debele ko žrd. Groza je navdajala vojake, ko so videli te pošasti, plazeče se po zemlji in se je njih koža strahotno blesketala ob svitu ognja.
Včasih je vojska ko izgubljena tavala okrog, ker častniki niso imeli nikakih zemljevidov. Včasih so bredli in tavali po puščavi, potem pa končno prišli zopet na isti prostor nazaj. To neznosno trpljenje je tudi na Mr. Gerla toliko vplivalo, da si je že mislil s kroglo končati življenje. Bil je v nekakem polsnu, ko je to premišljeval in ravno takrat se je zaletela vanj neka ptica, sam ne ve kje se je vzela. Zdramil se je in mahoma je prišel do drugačnih misli in boljšega poguma do življenja. Od tedaj je vse videl v boljši luči. Kmalu zatem je bila vojna končana in odpotovali so proti glavnemu metu Kemptonu. Od tam so potovali v London, kjer so bili slovesno sprejeti in dobili plačo za osem mesecev vojaške službe.
Iz Londona je šele potoval Mr. Gerl proti Ameriki in seboj je prinesel cel tisočak in še par sto dolarjev povrhu. Mnogo je prestal, mnogo pretrpel, a se je vse le srečno izteklo. Bil je edini Slovenec v armadi. Vsak dan je gledal smrti v obraz, ki se mu je, kot je vidno, le ogibala. Pripovedoval je, kako mu je bilo mučno, ker ni toliko časa slišal niti ene Slovenske besede, dokler ni
NA MADAGASKARJU SO BAJE RES MESOJEDNA DREVESA
rTTTTTXTXXXXXXTTX»TTTTXT*Tl
FR. JAKLIČ:
PEKLENA SVOBODA
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
rXTTTTXXXXXXXXXYTTTTTTTTm
Vstal je tedaj nekdo z zvezdo in pentljo v kočiji in zamahnil z roko, češ, da hoče govoriti. Za hip se je hrup polegel, 1 zakaj umolkili so iz radovednosti. Oni v kočiji je pa izpregovoril:
"Slovenci! Domorodci! Bratje! Konstitution! Svoboda! Mi prihajamo k vam od narodne straže ljubljanske."
Tedaj mu je pa prestrigel nadaljevanje Tone, ki se je bil prerinil skozi:
"O, nič se ne napenjaj! Saj se poznamo! Niks Gelt! Kaj? 'Nerodna' straža? Hahaha! Ne bo nič!"
Obrnil se je še k svojim Ižan-cem, rekoč:
"Tile bi nas radi dobili v 'nerodno' stražo! Tile bi nas radi zapisali za gosposko tlako! Ali se damo?"
"Vse dol! Vsa tlaka je proč! Nobene nove tlake nočemo! Fra-jos-t!"
Tako je odmevalo nai vseh straneh, a tisti iz Ljubljane bi jim bil rad pojasnil, da ni tako, in je skušal govoriti. Pa ni šlo. Vse vprek, so vpili:
"Daj ga! Daj ga! Kaj bo tako raetel! Vse dol. Udri!"
"Kar nazaj, gospodje! Na Igu je svoboda!" je zavpil tiko-ma kočije Tone Krivanoga in je zamahnil z roko proti Ljubljani. "Nazaj ali pa v jarek!"
Tisti;, ki so držali konje in kočijo, so kar vse skupaj zasukali na cesti, da bi bil oni, ki je stal v kočiji, skoraj omahnil iz nje in je kar padel vznak na sedež, loveč se z rokami.
"Domorodci!" je bila zadnja beseda, ki jo je bilo slišati.
Ves prizor je zbujal mnogo zadovoljnosti in smeha.
Ko je bila vprega naravnana proti Ljubljani, tedaj sta pa udarila Maček in M-alnarček po konjih vsak od ene strani, drugi so pa vzradoščeni kričali: "Udri! Udri!"
Prvi v kočiji so kar glave sklonili predse, meneč, da bo padlo po njih; toda konji so pod težkimi udarci hitro potegnili kočijo iz meteža, tembolj, ko jih je na-tepal tudi kočijaž, ki se je bal še kaj hujšega.
"Ali ste videli, kako smo jih nagnali?" je povzel Krivanoga čez nekaj hipov. "Grof je tekel v en kraj, škrici pa- v drugi. Ho-haha!"
"Frajost! Hahaha! Vse dol!" "In še enkrat rečem," je pre-vpil Tone ves hrup: "Viktoria! Viktor i a! Viktoria rompom-pom!"
In šlo je zmagoslavno: "Rcmpompom! Viktoria rom-pompom!"
Ko je dobri gospod župnik France Prusnik zvedel, kaj pomeni ves hrup, ki ga je bilo na Studencu toliko tiste dni, je sklenil roke, vzdihnil proti nebu ter rekel: "In to je svoboda? O, kakšen peklenski mrčes je treščil ljudem v glavo!"
OSMO' POGLAVJE Stara ljubezen ne zarjavi Po dogodkih pri fari so se ljudje razkropili na vse strani, zakaj bližal se je večer in je bilo treba iti domov, tembolj, ker so se bili žlahtni studenci pri "Zlati kočemajki" in v drugih gostilnah posušili.
O, to je bilo pripovedovanja tisti večer po vaseh, ki se razprostirajo po ižanskem polju, ki se stiskajo v kotu med Igom in Krimom, ki leže na pobočjih Mo-krca od Studenca preko Golega do Kureščka, pa na Pijavi gorici in po dolini ob Zelimeljšči, pa še dalje vsenaokrog. Povsod so pripovedovali in govorili, kaj se je zgodilo na Studencu. Iz-prva ni nihče verjel, kdor ni bil zraven. Šele potem, ko so pričali vsi, ki so bili na Studencu navzoči, so ljudje verjeli. Kdo bi pa mogel drugače verjeti takšne stvari, o katerih si človek
še v sanjah ni upal misliti.
"Turjaški grof je tekel! Pa kako je šel! še ozreti se ni upal. Pete so ga komaj dohajale. Tako jo je pobral! Kočija pa v drugi kraj. Hahaha!"
Ljudje so se tolkli od smeha ob kolena in se čudili.
"Pa grofa ste? Povej no še enkrat, kako je bežal! To bi bil pa rad videl! Kanacja, prav je tako! Pa Ljubljančane ste tudi nažgali!"
"Pa kako! Eden izmed njih se je bil.našemil, kakor bi bil antikrist. Mislil je, da se ga bomo kaj bali. Pa kogai se Iža-nec boji? Nikogar! Nekdo je zavpil: Udri! in nekateri so malo z nogami zacepetali, pa so jo Ljubljančani ubrali s svojim antikristom, ko smo mu povedali, da se na Igu ne damo zapisati. To bodo Ljubljančani gledali!"
Očanci, ki so podnevi sedeli doma za zapečkom, so prilezli izza peči, nastavljali ušesa in lovili čudne nezaslišane novice, katerih kar niso mogli verjeti in so dvomili:
"Pa, je ta od grofa resnična?"
"I, resnična ! Tako je šel, kakor bi bil kdo za njim zažgal. Nobene ni zinil!"
"Kaj smo dočakali! Ne bo prav! Tega nam grof ne bo odpustil !."
"Naj pa> drži! Kaj pa je danes tak grof! Kaj ni svoboda zdaj in nobene tlake ne desetine? Kdo se ga pa še kaj boji! Saj je vse dol!"
"Mora že res biti, drugače bi grof ne bil šel peš. Zapomnil si je pa le."
"Saj so si tudi tisti zapomnili, ki so jih dobivali po petindvajset na graščinskem dvorišču. Ali to ni bilo nič? Ej, kaj nam pa grof še more?"
Zadovoljstvo in zadoščenje je navdajalo Ižance, ko so bili grofa ponižali. Vse je prišlo tako nepričakovano, kar samo od sebe. Odkod so vendar vzeli tisti pogum, da so ustavili lastnega graščaka, ga vrgli iz kočije in ga nagnali, da je peš mešal blato v svoj .grad. Nepopisno jim je bilo všeč, d,a je gospod grof nenadoma enak Ižancem, ki tudi peš hodijo od zibeli do groba. Še pre4 nekaj d'nevi so se umikali s ceste, ako so ugledali grajsko vprego, a sedaj so samega grofa ustavili in ga vrgli dol. O, to je bilo tako izredno, da so imeli dogodek vsi v mislih in je bil vsem na jeziku; da so Ljubljančane vrnili tja, odkoder so prišli, tega so se spominjali in omenjali samo še mimogrede.
"Netek ljubljanski bi nas rad komandiral! Kajpak, še tega je treba! To bi bila lepa svoboda!"
V škriljah tistega večera, niso mogli zaspati. Ko so bile priletele prve novice s Studenca o tamošnjih dogodkih, se je bila vsa vas veselo razburila in ko so se vrnili tisti škriljani, ki so bili na Studencu pri maši, ni bilo pripovedovanja ne konca ne kraja; najprej doma, potem pa še pri Kocjanu, kjer so končno ugotovili:
"Grof se je od jeze jokal, antikrist pa od bolečin, ko jih je bil dobil po grbi. Maček je bil dobro primazal."
Nič manj radovednosti in govorjenja pa ni povzročil prihod starega Glavana in njegovega sina Janeza ob tem času domov v Škrilje, kamor Janeza še ni bilo od tedaj, ko ga je bil dal Menat zapreti in mu je bil potem dekleta izpridil. Takrat se je bil priveril — tako so pravili po škriljah — da ga- nikdar več ne bo nazaj. Kesneje sta šla za njim oče in mati, na, sedaj je pa z očetom prišel nazaj. Kaj pomeni ta reč? Spomin na tiste! čase je bil kar hipoma oživel, vsi so se spominjali, kako se je Glavan z graščino rval za hoje in naposled graščino premagal in kako sta se dajala Glavanov Janez in graščinski logar - Menat, ki je bil končno spravil Janeza podse.
Kaj neki bo rekla Cecmanova Masnca? Ali še kaj misli nanj, ko je živi spominček na Laha, ki je že v hlačicah, vedno za njo?
Kako se bosta z Janezom spogledala in bosta li še kaj izprego-vorila?
"Malo že še misli nanj, drugače ne bi bila odbijala snuba-čev, ki bi bili radi pristopili na Cecmanovo bajto," je mislila ta in ona v škriljah, tembolj, ker so vedeli, da je onega s Preseke že večkrat preklela in ga ni marala pod streho, čep r a, v je iskal prilike, da bi prišel do nje.
Pa tudi Janezu se je osvežil spomin na dogodke, ki jih je doživel v škriljah, katerih pravzaprav nikdar ni pozabil, niti mogel pozabiti za trenutek. Bo lečina je ostala, v srcu, ki ga je vedno spominjala bridkosti, ki jih je bil prestal, spominjala njega, ki je bil povzročil in zakrivil nesrečo, ki je Janeza tako potrla, da se ni zravnal nikoli več. O, kolikokrat je hotel vse pozabiti, zatreti sovraštvo in pokopati maščevanje, pa vse ni nič pomagalo! Ni mogel zabrisati spomina, zakaj v duhu ga je videl vedno pred seboj. "Lah! Prekleti Lah!" O, kolikokrat je stiskal pesti, ko se je spominjal, da je eno leto sedel zaradi njega na žabjeku, da se ga drži sedaj pečat hudodelstva. Ob bajto ga je spravil in zapeljal njegovega dekleta,, ki je bila njegova nevesta in bi bila tudi žena.
"Uh! Uh! Manca! Manca, kaj si naredila!"
Tedaj se mu je zdelo, da bi mu odleglo, da bi ponehala bolečina, ko bi ga stri in zmečkal kakor gada.
Ko je videl na Studencu, kako so Ižanci ponižali turjaškega grofa, tedaj se je Janezu posvetilo, da je prišla tista ura, ko more ponižati tudi Laha, da poravna stari račun. Zato je še) z očetom v Škrilje in pustil svojega. prijatelja Toneta pri poliču in pri Ižancih.
"Hej, svoboda! Ko bi ga na-ključil kje na svobodi, ko bi mi prišel v roke tako kakor je grof Ižancem, o, to bi ga! Vrgel bi se nanj, ga prijel in ga držal, dokler bi kaj otresal."
Tako je mislil Janez, ko sta se z očetom poganjala navkreber malobesedna, zatopljena v svoja premišljevanja, ki so se sukala največ krog dogodkov, ki sta jih doživela v Škriljah.
"In če ga dobim na vasi, ga pobijem vpričo vse vasi. Vsa vas ve, da drugega ni vreden."
Toda Janez ni srečal tistega s Preseke ne na svobodi ne na vasi in, tedaj ni mogel ustreči svojim željam, ni mogel poravnati starega računa.
Najprej sta krenila kajpak b Glavanu, na dom, kjer je nekdaj gospodaril oče in se je Janez širokoperil.
"Morda se dobi pod rodne streho kaj prostora in prijazna beseda snahina in morda se mladi gospodar razveselil očeta in brata in bodo otroci radovedno ogledovali starega očeta in neznanega strica."
Tako sta ugibala, tako premišljevala, ko sta šla po vasi in ogledovala, kaj bi se bilo izpre-menilo v škriljah, odkar sta jih bila pustila. A vse je bilo kakor nekdaj, le tu in tam je imel del strehe svetlejšo barvo in še ni rastel mah na njej, ker je bila obnovljena pred letom ali malo prej, in gnojni kupi pred hlevi in skladanice drv ob hiši so bili morda za spoznanje drugačni kakor so bili takrat, ko je bil Janez pobegnil od doma.
(Dalje orihodniie.)
ji. Prvega moža in otroka je zgubila na neki kužni bolezni. Drugi mož in trije otroci iz drugega zakona so ji vsi pomrli, nakar se je tretjič poročila, pa je že v dveh letih zgubila moža. Ko je bila stara 65 let, je sklenila iti v Ameriko, in tu stanuje sedaj že zadnjih 35 let.
Tudi Avstrija bi se sedaj rada oborožila
Dunaj, 27. septembra. Na seji -deželnega vodstva krščansko-socialne stranke je bila 'sprejeta sledeča resolucija: Zvezna vlada se poziva, da energično dela na to, da se določbe mirovne pogodbe glede brambenih dolžnosti izpremenijo vsaj toliko, da bo v Avstriji mogoče zopet uvesti splošno vojaško dolžnost.
Mestni proračun
župan Miller je nameraval pri zadnji seji mestne zbornice predložiti proračun za prihodnje leto. Ta proračun bi znašal $5,-000,000 več kot za leto 1932. Letos so se plače zelo znižale, poleg tega pa je moralo biti odpuščenih mnogo uradnikov in delavcev, ker ni bilo denarja. Zato je nameraval župan za prihodnje leto zahtevati $5,000,000 več, da se natavi več delavcev pri mestnih delih, toda ko je slišal, da mestna zbornica temu nasprotuje, je na nasvet svojih prijateljev umaknil svoj proračun in obljubil, da bo zbornici poslal druzega za manjšo svoto.
Čedna front soba
se odda poštenemu fantu, s hrano ali brez; j ako poceni. Vprašajte na 6421 Varian Ave. (med St. Clair in Superior.)
Stanovanje
se da v najem, pet sob, na 17941 Delavan Ave. Vprašajte pri Fr. Poje, 631 E. 185th St. (229)
MALI OGLASI
Tekma fcalincarjev
Velika tekma balincarjev se vrši v nedeljo, 2. oktobra, pri rojaku Frank Krcbel na 63. cesti. V slučaju slabega vremena se pa vrši tekma v nedeljo, 9. oktobra.
(Sept.28.30.)
Stanovanje se odda
j ako čedno, *4 sobe, velika klet, porč; stanovanje je spodaj. Banja, gorka voda. Vprašajte pri Marjanci Kuharjevi, .1123 Addison Rd.	(230)
Naprodaj sta
dva soda za vino, po 400 galons. Se zamenjata tudi za grozdje. Vprašajte na 19404 Mohican Ave. Tel. KEnmore 4597-J.
(228)
Naprodaj je les
trde vrste, j ako poraben za fur-nez ali. za sušenje mesa. 18 palcev dolgi kosi, cord samo $5.00. Vprašajte na 698 E. 159th St. Ali telefonirajte MUlberry 3729.
(Sept.21.28.0ct.5.12.)
WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 Enalneer« Bld«. Tel. MAln UBB
U R E < 8 do B Pnndeljek, torek, ietrtek
od C :80 do 8, in v soboto od 2 — 4. 6:80 — S
18735 Chapman Ave.
Tel. KEnmore 2307-M
MESTNE VESTI
100-letna starka plesala za rojstni dan
Reedsville, Wisconsin, 27. septembra. Ko je tukajšna American Legion priredila slavnost s plesom, se je udeležila plesa tudi 100 letna starka, Mrs. Schwalm. žena je še Čvrsta, ne rabi očal, ne palice. Plesala je kot mlada. V življenju je pa dosti grenkega užila. Rojena je bila v Nemči-
LED IN PREMOG
TOČNA FOSTREIBA
JOSEPH KEIIN
SLOVENSKI KAZVAŽAI.EO LEDU IN PRBJMOGA
1194 E. 1 filth St.
Pokličite! K tumor« 4J81
Dr.fl.L. GflRBAS
SLOVENSKI
zobozdravnik
6411 St. Clair Avenue
v Slov. Nar. Domu
soba št. 10 Tel. HEnderson 0919
V Septembru se napoti iz Londona v Madagaskar družba znastvenikov pod vodstvom raziskovalca Hearsta. Družba bo štela osem moških in Hearstovo ženo. Eden glavnih namenov znanstvenega potovanja bo, najti mesojedno drevo. Učenjaki namreč domnevajo, da rase na Madagaskarju tako drevo. Ni se jim posrečilo najti ga, kajti domačini ga skrbno skrivajo pred očmi Evropcev. časte ga kot božanstvo in prinašajo mu človeške žrtve. Po pripovedovanju domačinov je drevo visoko 2 do 2.50 m in na vrhu ima šop listov. Listi so kosmati in debeli kakor človeška roka. Imajo obliko čolna, ob straneh pa ostre zobce. Iz teh listov neprestano teče gosta tekočina, ki učinkuje omamno.
Obred, ki spremlja prinašanje človeških žrtev temu čudnemu drevesu, opisujejo domačini takole: Najprej prirede okrog drevesa obredni ples. Ko je ples končan, privedo žrtev, mlado deklico, dado ji drevesnega soka, ki ga mora popiti toliko, da se onesvesti. Onesveščeno dvignejo na vrh drevesa in polože m list. Listi so namreč ogromni tako da bi jih lahko primerjali z manjšimi čolnički. čim jo po lože na list, se slednji odpre. Sledi zopet ples okrog drevesa, ta čas se pa list počas zapira in objame žrtev, ki ostane v njem pet do šest dni. Potem se list zopet odpre in iz njega pade okostnjak nesrečne žrtve. Meso namreč list požre in prebavi tako, da ne ostane o njem nobenega sledu. Sok lista je tako oster, da vse meso razkroji.
Družba hoče ugotoviti, koliko je resnice pri teh govoricah, če res rase tako drevo na Madagaskarju, ga bodo poiskali. Nedvomno še rase j o v notranjosti otoka mesojedne rastline, morda celo v obliki dreves. Otok Madagaskar je želfcftrelik, saj'je po površini enak Franciji, Belgiji in Holandski skupaj. Zato bi ne bilo čudno, če bi se našle v? notranjosti otoka rastline, ki jih prosvetljeni svet še ne pozna.
prišel v Ameriko med svoje rojake. Lahko si mislimo, kako je bil vesel, ko je zopet prišel do svojih, katere je mislil da ne bo nikdar več videl.
Zares je mnogo prestal in poskusil, radi tega je pa tudi vse te izkušnje uporabil za svojo bodočnost v novi domovini. Pre-skrbel si je najprej zemlje, da je tako rekoč postal neodvisen in zavarovan pred hujšimi časi. Konj, katerega je ljubil že z do ma in izza svoje vojaške službe, mu je še danes prijatelj in večkrat ga vidimo pri paradah v beli Ljubljani na konju, četudi je ta konj, ki služi v armadi za far-mersko divizijo. Kar človek ljubi v mladosti, bo ljubil tudi v svojem) poznejšem življenju. Vsa ča$t takemu 'človeku!
čast našemu pionirju in njegovi soprogi in družini. Takih potrebujemo še več. Ko bodo taki naši pionirji legli v grob, bo narod mnogo izgubil z njimi. To so poštenjaki, ki so orali ledino, sejali za^e in za druge. V takih hišah je bila miza vedno pogrnjena tudi za druge. Pri družini Gerl je vedno živelo še več drugih rojakov in si služilo svoj kruh. Tako 30 vedno dajali in niso prejemali in tega ne smemo pozabit. ' ,
Naj bi slavljenca še dolgo in srečno živela z družino, ki je zaslužna in ugledna.
Pred zaključitvijo tega večera je zapel še drug kvartet mladih, tu rojenih fantov, ki so člani cer-kvenega pevskega zbora fare sv. Kristine. Med njimi sta bila tudi dva sinova Gerlove družine. Zapeli so dve pesmici: Kje je moj mili dom in pa Ko so fantje proti vasi šli. Drugi dan, v nedeljo, pa sta slavljenca obhajala 25 letnico v cerkvi sv. Kristine. — G.
je bilo, da ima mož, ki je imel vsak čas pričakovati, da dobi luknjo skozi glavo, ali pa da ga mina raznese na tisoče koscev, le malo vzroka misliti' na novo življenje. Tam preko, v vesolj-stvu, vendar ni moglo biti dovolj prostora za toliko nedolžnih ljudi. Vendar p?., je človeška usoda dokaj čudna. Vse to je Gri-ša obrazloževal Babki, ko sta tako posedala ob zaklonu dneva ali pa med opoldanskim počitkom. Navidezno ga je pozorno poslušala, samo da ga ne razdraži, a v resnici, je le malo dvomila, da potrebujeta v resnici le steklenico zastrupljenega žganja in hd-dičeve pomoči. "Vidiš," ji je dejal medtem ko je z nohti praskal površino mize, "pač ni dobro, da bi stlačil človeku misli v glavo, ako ne pristojajo tjakaj. Ali bi dala človeku ključ, ki ne odpre tiste kljdčavnice, da ž njim cdklene vršita? Jaz sem ubog in le težak v milarni daleč tam v Volgodi. Na robu stepe pa sedi Marfa Ivanovna in skrbi za otroka, morebiti še za kakega drugega. Nu, dobro: tu pa si ti in jaz — in tudi ti nosiš v svojem telesu mojega otroka: lahko si zagotavljena, da ima vse to svoj pomen.
(Dalje prihodnjič.)
. Včeraj jc obhajal Mr. V ' * fMjk' K M j^Kmm
Charles Richman, znani iz-	-	Ml
delovalec oblek, ki ima to- iti	\\ J\M	lljBiL_
varno v Clevelandu na K.	Triply' m mšm	Bp-
55. cesti, 60 letnico svojega Jflfc S'fflmjfflw	■ vjr JBflii
rojstnt. Izročena mu je bi-	..... ^JpRt,.. ■ -'
la spominska knjiga, v ka-	IjJB
teri so bili podpisi in vošči-
In za nod od 2,000 uslužben- 9 HHSiIlHk	mjŠk
cev. Oh štirih popoldne	Bp^JarjJBmBHB^^^mB
je vršil v Richman avdito- " --
riju banket, pri katerem. so Wis ""V HH m
bili navzoči vsi uslužbenci	JHHr jM	Hj
tovarne. Po banketu pa se ^^^	jflgffjg
je vršil ples.	•	•	•
Mr. Charles Richman je začel delati precl 45. leti; zaslužil je po $3.00 na teden, Sedaj je pa predsednik družbe. Richman tovarno vodijo trije bratje: Charles, N. G, Richman in Henry Richman.
THE OLD HOME TOWN
By STANLEY
Registered V. S. Patent Office
Tg\NN Olympics7
IT WAS NT A WHAT-IT WAS A
Blonde'!>
">£o-aJt_ JUMite ?
Nekega dne je zajahal ritmoj-ster von Brettschneider svojo snežno belo kobila Syro. Mogočno je sedel na živali, ki je jasno pričala svoje arabsko in trakeh-nensko pokolenje. Ritmojster Brettschneider, ki je izhajal iz bogate industrijske družine, si je lahko privoščil tako plemenito žival. In medtem, ko so topni-čarska in trenska kljuseta imela 1. 1917. v svojih želodcih več sena nego koruze in ovsa in so njih skrbniki v brigi gledali na predstoječo zimo, pač ritmojstru ni bilo treba skrbeti, kaj bo ?
WORM
FLETCHER. PODD WON THE HUSBANDS AUBl CONTEST OF ~mE OLD HOMETOWN OOrftPfCS VA/ITH A WISE CRACK-BUT HIS HOME . LIFE.\A/JLL NEVEfe BE3E SAME!
____ @ 1932 Le« vv. Stanley Central Eress	9HS? "SŽ
/
J
ARNOLD ZWEIG:
Slučaj narednika Griše
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U.
Le zastrmel se je v svojega nečaka, ter mu skoro zavidal njegovo mladost, katero se mu je posrečilo rešiti kljub bojem, ki jih je prestal ob sladkornici v Souchez-u in že prej med ruševinami Ypers-a. Vsi ti nemški mladci so nekaj prestali — a z vsakirii dnem so prihajala poročila o novih zmagah. Samo štirje rušilci min so se potopili, ko so predrli minska polja v riškem zalivu. Seveda so naše izgube v poročilu podcenjevali. Riga pa je bila sedaj v nemških rokah. Levo krilo, tako je bilo po-ročano, neprestano podi precl seboj Ruse. Schieffenzahn jim je za petami — in že samo to je pričalo, da se ne bodo ustavili nikjer. Kar se tiče miru . . . Pravilno in na mestu je bilo, da se v očigled novih velikih zmag opusti vsaka misel na mir. Vendar pa se je bal Llchow prevzetnosti in napuha Belcazarjevega. Spomnil se je zgodovine velikih cesarstev. Vsa so se ugonobila samo zato, ker so se zaletela, razširila predaleč. Prusko načelo pa ne sme biti, grabiti predaleč v bodočnost, pač pa spraviti pričujoči, pa naj bo še tako neznaten, dobiček takoj . . .
Winfried je sočutno, a precej v skrbeh, opazil generalovo odsotnost duha. "Seveda," si je mislil. "Na vsak način mora na dopust. Saj zaspava-/medtem, ko govori s človekom."
"Kako bo z onim Rusom?" je vprašal nenadoma general.
"Pred petimi dnevi nam je poslal Wilhelmi celih dvanajst strani v tej zadevi. Zahteva, da se mora obsodba na vsak način izvršiti."
"Niti govora o tem,' 'je zago-drnjal von Lychow.
"Seveda," je nadaljeval Win-fried. "Izgleda pa, da se ne zavzema Schieffenzahn nič manj ognjevito za svoje ljudi, kakor pa, se zavzema von Lychow za svoje."
"Mož pač nima spoštovanja do sivih las," je vzkliknil jezno von Lychow. "Zadeva je tako jasna, da ne bi smel o njej spregovoriti niti besedice več, če ima le še iskrico spodobnosti v sebi. Boljše pa bo zanj, ako me pusti pri miru in ne dr^za s svojimi nabreklimi lici in papiginim nosom v moje zadeve ..."
"Tedaj, vas ne briga," je vprašal Winfried, "ako vas napade Schieffenzahn radi te stvari osebno?"
Lychow je prekrižal noge okoli stola, kakor bi jahal konja: "Mar namerava to?"
"Ako smo Nemci še Nemci, tedaj pričakujem, da bomo v par dneh dobili precej ostro pismo ali pa povabilo na razgovor."
"Briga me!' 'je zamahnil general mirno z roko. Winfriedu pa je takoj prišla neka misel: ako pojde general res na dopust, mora itak skozi Brest-Litovsk, kjer je sedaj Schieffenzahn pum-pal inspiracije v svojo operacii-sko sekcijo. Samo na mestu bi bilo, ko bi se tedaj pogovorila o tej zadevi iz oči v oči.
"Dobra misel," je pristal general.
njegovo Syro. Kommandatura v Mervinsku je kaj lahko preskrbela izvrstno zrnje za ritmoj-strovo žival. Ritmojster pa je baš v tem trenutku z napolza-prtimi očmi govoril bitju, ki je stalo nepremično s svojo puško pred njim. Ritmojster je zamr-mral nekaj. Oni pa ga je razumel takoj, ker je služil pod njim že nekaj časa sem, in je odgovoril: "Korporal Sacht." Ritmojster je prikimal, češ, saj že vem. Nato je s pogledom oši-nil moževo opremo in uniformo od nog do glave, kajti katerikoli nedostatek v uniformi se kaj lahko upotrebi, da se na različne načine nje nosilca poniža. %(Rit-mojstrovo moštvo pa je tudi že vedelo, kaj je najvažnejša stvar v vojni.) "Odmor!" Korporal Sacht je takoj ubogal povelje ter je zvestih oči gledal mogočneža, ki je tako ponosno sedel pred njim na konjevem vzvišenem hrbtu. In mogočnež je pričel: "Glej, postavljen si za stražo nad onim Rusom. Ni to baš primerno delo za tako prebrisanega človeka, kakršen si ti, a pač ne gre drugače. Osebno si mi odgovoren, da ne bo jetnik ube-žal pravici. Mislim, da ga nekdo skuša oprostiti. Sedaj pa te svarim," pri tem je začel govoriti z nizkim glasom, "nikar se ne pusti zapeljati. Odgovoren si mi ti, korporal," in še je pristavil napol zase, "saj bo trajalo le še nekaj dni." In medtem ko je korporal strumno udaril s petama, je ritmojster nalahno udaril z dlanjo svojo Syro in od-jahal. Syra je imela rada svojega gospodarja. Jahal jo je brez ostrog in tudi je vedno previdno obračal pete nazven, da. se ne bi njegovi 'škornji dotaknili nje občutljivih strani.
Brettschneider je jahal skozi judovsko četrt. Z vedno večjim nezadovoljstvom je opazoval, da bežijo otroci pred njegovim konjem ter se skrivajo za vrati. Tudi niso Brettschneider ju ugajali nadpisi nad vratmi, ker so bili pisani v judovski abecedi. Teh nadpisov ni razumel, pač pa je bil prisilil vse trgovce, da so si morali pred nekaj časa omisliti tudi nemške nadpise. ženske, ki so bile globoko zastrte z rutami, so mirno stale pred hišami. Mož-
je pa so se umikali bolj v ozadje, a to očividno vsled ukaza, da morajo vsi ritmojstra pozdravljati in se mu odkrivati. Kljub temu pa je več moštva, da, celo častniki, občevalo z Judi. Pač čuden okus in dopadenje, si je mislil Brettschneider. V resnici je bil tudi on sedaj namenjen k nekemu Judu, ki: pa je bil vsekakor precej snažen, obrit, počesan in je tudi nosil cesarsko uniformo z odznaki sodnega svetnika vojaškega sodišča. Tale Posnansky je delal vse mogoče ovire pri izročitvi Bjuševa. Nu, kmalu bo lahko ugotovil, da mu tako početje niti najmanj ne koristi. Sodni svetnik Wilhelmi je neformalno telefoniral ritmojstru ter ga prosil, naj vzame zadevo v svoje roke. In tako je Brettschneider zajahal svojo kobilo ter se odpravil, da zadevo enkrat za, vselej konča. In zakaj ne? Brettschneider je bil pač dovolj človekoljuben, da je razumel, da je vmešavanje v zadeve svojega bližnjika, pač neprijetna stvar. Vmešavanje od tako vzvišenega mesta pa je bilo povsem drugačno! . . . In Brettschneider ju se je zdelo čudno, kako da, se ne bi mogel nekdo, pa naj je bil ta sam Lychow, potruditi, da brez besedice izvrši takoj vsako željo, ki prihaja od Schieffenzahna. Sredi trga, baš pred Bes Medrešem, je prišel ob tej! misli, ustavil konja, ter zmajal z glavo. Brettschneider je oboževal Schieffenzahna in je bil prepričan, da bi ga moral oboževati vsak pravično misleči človek, in biti le zadovoljen, ako uboga povelja tako velikega moža. Syra je nestrpno bila tla, Pred seboj je videla prosto pot in se ji je zahotelo po hitrem teku. In tako je ritmojster von Brettschneider popustil vojke. Nje svetla dlaka je odsevala, ko so se pod njo napenjale mišice, a njena bujna griva je vihrala v jutranjem veterčku. Pot se je spenjala v breg, vijoč §e skozi dve tretjini mesta. Pot je bila netlakovana in prašna.
Brettschneider je bil dobre volje in kaj zadovoljen s seboj, zato je pustil konju, da je dirjal po mili volji. Brettschneider je bil prepričan, da ve, kako 'obravnavati take zadeve . . . Wilhel-miju nikakor ni bilo treba opominjati ga. Pojahal bo do vojaške sodnije, ne da bi razjahal, bo zakričal nekaj besed skozi okno ali pa, potrkal z bičem na šipo — in že bo odjahal z obsodbo. Tako je bilo treba postopati s takimi ljudmi! Saj mora vendar enkrat nehati ta prepir med divizijo in kommandaturo. General von Lychow je bil sicer jako vzvišena oseba, a za Brett-sehneiderjevim hrbtom stoji sam
Schieffenzahn.
čez dvajset minut je galopi-ral nek konjenik proti domu. Njegov obraz je bil razburjen, rdeč, ušesa so mu štrlela bolj nego kdaj prej, a v njegovih očeh je bil šopern žar. Kolikor se je le trudil obvladovati se, vendar so njegova stisnjena ramena izdajala jezo, ki je vrela v njegovih prsih. Kako si je pokvaril
lepo septembersko jutro! *
Vsak teden, vsak dan je prinašal novih zmag, slavlja. Vsak dan pa so padali nemški mladci v tisočih. Leteče železo je prebijalo in trgalo zdravo meso, tekla je kri, možje so se zavrteli, padali s krikom na zemljo. Še več: prihajale so govorice o resnih uporih med mornarico v Wilhelmshafenu, o mnogih poslancih v Berlinu, ki: skušajo končati vojno še pred zimo, ki je grozila z lakoto. Vendar, na tisoče in tisoče kvadratnih milj je bilo prištevanih nemški zemlji — "celo tja gori do Finske, gospoda, celo vključivši samo Finsko." željo po svetovni nad vladi občuti vsaka država, a Nemci so baš sedaj globoko srkali iz te kupe. Albert Schieffenzahn je bil trdo na delu. Novo ozemlje od Revala dq Dorpata bo upravljal Ober-Ost. Nova pristanišča so se odprla nemškemu podjetju: poleg Libave so kontrolirali sedaj Rigo, Vindavo, Reval, Dorpat — središča starodavne nemške kulture, polna krasnih palač, cerkva in mest nih hiš. Nihče ni mogel trditi, da so bila anektirana s silo, ako si je ljudstvo samo želelo priti pod nemško žezlb. Seveda Letov ne bo nihče vprašal, a za Estonce bodo Nemci sami pripravili vse misli — vendar kdo v Evropi se je brigal za to?! Mar niso vsi1 ti narodi že od nekdaj tiskali svojih časopisov v nemškem pravopisu? . . . In s poznano energijo in odločnostjo se je vrgel generalni major na novo delo: garnizije, komunikacijska sredstva, civilno administracijo! Kurlandskim baronom je bilo prav, da so nastanili pri njih« nemško vojaštvo čeravno so bili nekoliko osupli, ko so videli, da je njih novi gospodar, kak narednik ali pa debeli poročnik, v pijanosti ustrelil štorkljo, ki je kot svet ptič že pet ali šest rodov gnezdila na domačem dimniku. Schieffenzahn pa ni videl tega, pač pa je imel neprestano pred ošmi nemški zemljevid in svojo novo domeno. Tako so minevali tedni kakor dnevi.
"Stara mamica postaja kaj debela te dni," je dejal nek stražnik zadovoljno in niti najmanj misleč na šalo, sivolasi prodajalki, ki je šla baš skozi vhodna
vrata. Prinašala je vseh mogočih stvari za jetnike in vojaštvo. Sedaj je skrbela tudi za njih perilo. Za par pfenigov jim je vračala perilo čisto in pošito. Predvsem pa je prodajala jabolka, čašo žganja, kadar je mogla, tobak in svalčice vedno, sukanec, šivanke. Resnično, nihče ne bi mogel prikriti, da je postajala obilnejša. Redila se je ob hrani, katero so ji dajali vsak dan v kuhinji. Vojaštvo je bilo preko grla sito enolične mena-že. "Telečji zobje" (ječmen), zdrob, "Drahtverhau" (suho so-čivje), krompir, grah in fižol in košček mesa, ki je bil v nedeljo nekaj večji. "Dobro, da, kdo mara to jedačo," je dejal korporal Sacht ter potrepljal Babko po ramenu.
Brettschneider se je bil zmotil. Zadeva se je vlekla — in prav je tako. Kajti nemir napredovanja v sovražnikovo deželo je celo Kommandaturi v Mervinsku naložil obilo dela. Tre-balo je premeščati čete, najti nova stanovanja, neprestano snaži-ti barake in hleve. Trebalo je porazdeliti kontribucije na posamezne vasi, rekvirirati za vedno prihajajoče in odhajajoče čete, a posebno paziti na to, da niso odhajajoče čete odnašale s seboj pohištva, in druge opreme,
kžftero jim je bila posodila Kommandatura. Dozdevalo pa se je tudi, da bo vojaška uprava v tej deželi kaj kmalu končala, ter bo kar čez noč stopila na, nje mesto civilna. Prej ali slej bodo morale vojaške oblasti podati nekak račun o svoji upravi, a tudi Judje so pričeli pokazovati kaj čudne misli o pravicah in privatni lastnini. Na zahodu so se bile izkrcale amerikanske čete. Celo Guatemala je enako storila, da je poslala sem preko voja-škega. poveljnika s štabom in celimi dvajsetimi tisoči Samijev in Jimijev.
Babka je posečala Grišo vsak dan, govorila ž njim in poslušala njegove razlage. Potolažena, da skoro veselat je bila, ko je začutila, da .se je pričel otrok v njej gibati. Znamenje, da raste. Naj-brže bo deček. In vse je bilo prav, samo da, je hodil nje voja-ček, nje Griša, naokoli, posedal vsako jutro na robu postelje ter bil vedno bolj, in bolj prepričan, da je na varnem, rešen. Babka je vedela, da Griša mnogo premišljuje. Svet, na katerem živimo, je tako tajinstven. življenje, ki gre svojo pot, nudi le malo prilike za razlago. Kaj pa nas čaka po smrti, to so nam lahko povedali duhovni — a pač ;ni imelo mnogo pomena. Gotovo
Olj&cct CoM&LCL -^OVO to -&L JU^JU^C.
-^ooCA Vi, C5>\ /^trvt/L.

VESELICA
^ bo popolen uspeh, ako jo
oglašate v
flp "AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih!
STANC&f