NASLOV—ADDRESS: Glasilo K, S. K. Jodmata
9117 St. CUdr Am. CLEVELAND, OIT/O
sns
»P« denar*
kampanje
ŽENSKE ENAKOPRAVNOSTI
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
h prva in najstarejša
»lovt nsLu bratsko pod-porna organizacija v Ameriki
PRIDOBIVAJTE
noro članstvo ta odrasli te mladinski oddelek!
Entered a« Second Class Matter
Posluje ie 43. leto
GESLO KSKJ. JE:
ltth. 1933 at tbs
Offlos »t Cleveland. Oble, Vate the Aet ef
MIh. ISIS. Aeoepted for MsBteg at Speetel Bate ef Pesteče Provided lor la Beetien IMS. Aet of October Sid. ISM. Authorised en May ted. ISIS.
ŠTEV. 29 — NO. 29
CLEVELAND, O^ 21. JULIJA (JULY), 1937
LETO (VOLUME) XXlll.
VABILO NA PROSLAVO
35-LETN1CE OBSTOJA DRUŠTVA SV. CIRILA IN METODA ŠT. 59, EVELETH, MINN.
Na tem mestu je bilo že obširno poročano o naši proslavi, ki bo združena z velikim piknikom, ki se bo vršil dne 25. julija. Zato so bila tudi sosedna oziroma vsa bratska društva in druge organizacije vljudno prošene po vsem železnem okrožju, da isti dan ne prirejajo sličnih veselic ali predstav in sicer v dobrobit našega društva, ki letos praznuje tako pomemben jubilej. Naše društvo se torej na j topleje zahvaljuje vsem društvom in organizacijam, ker so naše prošnje 100'^ upoštevali.
Upati je tudi, da bo cenjeno občinstvo, osobito članstvo KSKJ naša vabila na to proslavo obilno vpoštevalo, kajti ta dan bo res nekaj zanimivega in pomembnega. Torej ta proslava se bo vršila približno takole: (natančen program bo sledil v Our Page od predsednika pripravljalnega odbora brata E. Bayuk): Naši "boost-erji" bodo priredili ples v Recreation Bldg. v soboto večer dne 24. julija; igral pa bo po celem železnem okrožju znani Tony Specht orkester.
V	nedeljo zjutraj ob 9:30 se bo darovala slovesna sv. maša v cerkvi sv. Družine kot je že v navadi ob takih prilikah. Zato, kdor želi da se bo udeležil te slovesnosti že v cerkvi, naj ve, da se bo sv. maša darovala ob 9:30 zjutraj. To pa velja samo za goste izven Eveletha, člani iz naše naselbine bi se pa morali brezpogojno udeležiti sv. maše od prvega do zadnjega.
V	kolikor nam je dosedaj znano, bo tej slovesnosti prisostvovalo tudi osobje glavnega urada KSKJ., seveda natančen prihod istih ni znan.
Sprva je bilo že poročano, da se bo naš piknik vršil na Cedar Point. Ta prostor smo pa iz gotovega vzroka preme-nili in preskrbeli bolj pripraven prostor in to je Eveleth Lake Park, eno miljo bliže E-veletha. Na pikniku se razume bo pa preskrbljeno za vse stare in mlade z vsem, kar si bo kdo poželel. Ob enem tudi za športnike, dirkače in dir-vačice. Tudi vrv bomo vlekli da bomo pokazali kdo je močnejši. Tudi za otroke bo nekaj sličnega. Za vse to se pa razume, kdor bo prvi ali močnejši itd. bo dobil tudi lepo nagrado v gotovini.
Za transportacijo udeležencev kateri nimajo svojih avtomobilov, je preskrbljeno tudi in sicer: Najeli smo za ta dan velik potniški avtobus, ki bo vozil neprestano ves dan iz E-veletha do Eveleth Lake Park in nazaj. Varnost na tem bu-su je tudi zasigurana. Za najemnino busa in pa za zavarovalnino istega je pa treba precej odšteti zato smo določili prav malo ceno za prevoz en cel "nikel" (5c) za osebo, otroci pod 7 let so prosti. In to zato, da se ta strošek vsaj delno pokrije. Postajališče tega busa pa bo pri Eveleth avditoriju, na Jackson St. in Farmers' Market, Fayal Rd.
Torej udobnost in varnost
zasigurana!
Zdaj pa še nekaj! Veste, kaj smo zvedeli? Naš glavni nadzornik KSKJ. brat Brince je dobil obvestilo od glavnega I. podpredsednika br. John Germa, da se bo ta, takozvani Coloradski slavček pripeljal na Eveleth že 2 ali 3 dni prej pred piknikom in seve s svojo lepo harmoniko; tega bomo gotovo vsi veseli. Iz raznih listov nam je znan kot izvrsten igralec in pevec in tako bomo imeli priliko sedaj slišati ga na lastna ušesa. Pač se je zmi-slil prav, saj ni treba samo žvrgoleti tam po koloradskih hribih, naj pride enkrat tudi v minnesotske ravnine. Da ga pa ne bomo samo nekateri slišali, bo pa kar na Virginio, Minn, stopil zvečer in celi Minnesoti zažvrgolel po radio na postaji WHLB. Natančno kdaj bo nastopil na radio, pa še ni znano, samo toliko vemo, da bo v petek ali soboto zvečer pred 25. julijem. U-pamo pa, da ga bomo gotovo "ujeli" na ušesa, saj ima sko-ro slednja hiša svoj radio aparat.
Torej h koncu dragi rojaki in rojakinje, ponovno se vas najvljudneje vabi, da se udeležite polnoštevilno naše 35 letnice, za kar vam jamčimo, da nikomur ne bo žal, posebno ne tistim, ki bodo prišli od daleč. Na pikniku bodo nastopili tudi razni odlični govorniki kot naš glavni predsednik KSKJ. brat Opeka, gl. tajnik br. Josip Zalar in drugi. Tudi več odličnih govornikov bo drugih narodnosti kot naš kongresnik Hon. John Bernard, okrajni sodnik Hon. Martin Hughes, in drugi okrajni zastopniki.
Natančen program sledi v Our Page. Na veselo svidenje dne 25. julija 1937.
Pripravljalni odbor. -o-
Izumitelj Marconi umrl
Rim, Italija, 20. julija. — Danes zjutraj ob 3:45 je na svojem domu umrl eden izmed najbolj znanih izumiteljev sedanjega stoletja, Guglielmo Marconi, oče, ali stvaritelj brezžičnega brzojava; dosegel je starost 63 let; podlegel je srčni kapi.
Zadnjo soboto je še obiskal papeža Pija v njegovi Gon-dolfo graščini in mu poročal, da gradnja nove velike radio postaje v Vatikanu dobro napreduje, kar je imel Marconi v oskrbi.
Marconi je izumil način brezžičnega brzojavljanja leta 1895; njegova iznajdba je pripomogla, da je bilo že na tisoče oseb rešenih v nesrečah na morju.
-o-
La Guardia, predsedniški kandidat
Emporia, Kans., 19. julija. — Tukajšnji lis|t "Gazette" je priobčil danes svoj uvodnik, v katerem se priporoča newyor-škega župana Fl. La Guardia za predsedniškega kandidata pri prihodnjih volitvah leta 1940 in sicer na republikan skem tiketu.
Nadškof Dr. A. B. Jeglič umrl
DR. ANTON BONAVENTURA JEGLlC
Kakor znano, je zadnje dni svojega življenja ljubljanski nadškof Dr A. B. Jeglič preživljal v samostanu Stična na Dolenjskem. Dne 2. julija okrog 5. ure zjutraj ga je našel njegov sluga v spalnici na tleh umirajočega ko se je pred nekaj minutami pripravljal, da bi šel maševat. Takoj poklicani zdravnik ni mogel nadškofu več pomagati, ker je bil že mrtev, zadet od srčne kapL
Nadškof Jeglič je bil zadnje dni svojega življenja vedno čvrst in zdrav; še dva dni pred tem, dne 30. junija se je še udeležil Tabora slov. fantov v Celju, kjer je imel zelo navduševalen govor.
Njegovo truplo je bilo še isti dan prepeljano z vlakom v Ljubljano in položeno na mrtvaški oder v škofijskem dvorcu. Na vseh postajah ob železniški progi so visele zastave v znak žalovanja, tako je bila tudi vsa Ljubljana preoblečena v žalno obleko. V zadnji pozdrav mu je zvonilo po vseh cerkvah Slovenije.
Pogreb se je vršil dne 5. julija, kakoršnega še ni videla ne Slovenija, ne bela Ljubljana. K večnemu počitku so ga položili na pokopališče k sv. Križu, kakor si je pokojnik sam želel in sicer v skupini duhovnikov. Pogreba se je udeležil apostolski nuncij Pellegrinetti, iz Belgrada; tako se je pogreba udeležilo tudi 15 škofov in opatov in nad 800 duhovnikov. Nekateri škofje so dospeli na pogreb tudi iz Hrvatske, Avstrije, Nemčije in Italije; pogrebna vrsta je pa štela nad 50,000 vernikov in čestilcev blago pokojnika.
Pokojnega nadškofa Jegliča se ameriški Slovenci še dobro spominjamo ko je prišel l. 1926 s svojo skupino na 28. mednarodni Evharistični kongres v Chicago. Tedaj je obiskal skoro vse znane in večje naše naselbine. Tamkaj na zapadu je v družbi več naših rojakov iz Pueblo, Colo, pod vodstvom br. John Germa pohitel celo na neko visoko goro, da so se mu vsi čudili. Nadškof je bil tedaj že 77 let star.
Naša Jednota mu je bila tudi pri srcu, katero je rad večkrat omenjal. Leta 1931, ko se je vršil prvi Jed-notin izlet v staro domovino, je nadškof Jeglič vso našo delegacijo sestojeČo iz štirih gl. uradnikov v svoji graščini v Gornjem gradu zelo prijazno sprejel in pogostil. Tozadevno sliko smo že parkrat priobčili v Glasilu.
Ko sta se Rev. Dr. Trdan in Mr. Jos. Grdina mudila pri njem dne 27. Jun. t J. pred odhodom v Ameriko, jima je čestitl vladika velel: "Povejte jim, tem mojim dragim rojakom v Ameriki, da jih pozdravljam, da se jih vedno spominjam v molitvi, in jim recita, naj nikdar ne pozabijo vere svojih očetov; zaeno pošiljam vsem svoj blagoslov!"
Peti dan zatem, je blagi nadškof Dr. Jeglič za vedno dokončal svoje sveto in blago delovanje v vinogradu Gospodovem.
Njegov bolj obširen življenjepis se nahaja v današnjem uvodniku na 4. strani. Večna mu slava 4n blag spomin/
DRUGI BARAGOV DAN
APEL NA CLEVELANDSKA DRUŠTVA IN OBČINSTVO
Na glavni seji organizacije Jugoslovanskega kulturnega vrta je bilo ukrenjenih več važnih točk, katere je potrebno, da prinesemo v javnost in se tičejo velike proslave drugega Baragovega dneva, !:i je obenem združena s proslavo Ivana Cankarja, katerega spomenik bo odkrit 25. julija v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, ker se v jeseni odkritje ni moglo vršiti radi neznosnega vremena.
Odbor Kulturnega vrta po-vdarja sledeče: Nemogoče je bilo vabiti vsa posamezna društva in organizacije, pevska in uniformirana društva ter klube. Javnost je itak informirana, ker se je sproti vse sporočevalo občinstvu v informacijo.
V nedeljo 25. julija bo torej velik dan v zgodovini ne samo naših Jugoslovanov v Clevelandu, pač pa vseh ameriških Jugoslovanov. V Kulturnem vrtu se že nahajajo spomeniki Barage, Gregorčiča in Njeguša. V nedeljo 25. julija se jima pridruži še Ivan Cankar.
V Ponovno povdftrjamo, d^ bodo vsi prizori i Jugoslovanskem'
kulturnem vrtu posneti po eni največjih ameriških filmskih družb, Tri-State. Slike bodo izvršene z isto fineso, kot se izdelujejo za-največja gledališča. Te slike bodo poslane v domovi-
Rev. Dr. Franc Trdan
no, kjer se bodo kazale po vseh gledališčih. Slika bo dar ameriških Slovencev našim bratom v domovini.
Odbor Kulturnega vrta je bil zadnje čase zaposlen, da je bilo nemogoče vabiti vsakega posameznika. Sklenjeno je bilo torej, da se javno povabi vse zavedne Slovence in Jugoslovane, vsa naša društva in klube, vsa dekliška in ženska uniformirana društva, vsa pevska društva, vsi, prav vsi naj se odzovejo.
Društva naj pridejo že radi pomembne filmske slike, ki bo povzeta pri slavnostih. Gotovo bodo vaši veseli v domovini, ko vas bodo zrli na sliki in bodo prepričani, da ste tudi vi med onimi, ki delujejo za napredek in kulturo našega naroda v novi domovini.
Naj vsa naša slovenska in jugoslovanska javnost zna, da se gre tu za kulturno delo, da se gre za Jugoslovanski kulturni vrt, ki bo največji spomenik jugoslovanskega naroda v Ameriki.
Naj bo sleherni prepričan, da
to ni nobena privatna zadeva, niti zadeva posameznega društva, pač pa delo in last vsega zayednega naroda. Odbor je 3toril svoje, in sedaj je vrsta na narodu, da se po svoje odzove in prizna pred ameriško javnostjo svojo kulturno zavesi.
Odbor je torej storil svojo dolžnost. Kdor se ne zaveda ogromne koristi, pomena in kulturnega dejstva Jugoslovanskega kulturnega vrta, temu se ne more pomagati. Toda nekega dne bodo tudi ti naši sicer dobro misleči rojaki obžalovali, da niso bili zraven, ko si je slovenski rod v Ameriki postavil največji kulturni spomenik v svoji novi domovini.
Se enkrat: pridite vsa društva s svojimi zastavami, pridi-f te ženske in dekleta v prekrasnih narodnih nošah, pridite uniformirana ženska društva od podružnic Slovenske ženske zveze in drugih društev, pridite možje in mladeniči, pridite pevska društva, da povečate narodno slavnost.
r t Pridite in pokažite se za čast svojega rodu in za njega narodni ter kulturni napredek. Glejmo, da bomo zopet prvi in bo vsa ameriška javnost govorila o nas kot narodu, ki ima smisel in zavest za velike kulturne zadeve! — Predsednik.
Spored drugega Baragovega dneva prihodnjo nedeljo bo sledeči:
Ob 10. uri bo profesor Dr. Rev. Trdan v cerkvi sv. Vida daroval slovesno sv. mašo in imel zaeno pridigo.
Okrog 11. ure se razvije parada po St. Clair Ave. v Jugoslovanski kulturni vrt, kjer bo postavljena nova soha Ivana Cankarja v spomenik.
Popoldne ob dveh bo začetek piknika v Puritas Springs parku na zapadni strani mesta. Govorila bosta naša častna gosta iz domovine prof. Dr. Rev. Franc Trdan in Mr. Julij Slapšak, vpokojeni šolski ravnatelj.
RAZNE KRATKE VESTI
Julij Slapšak
Busi bodo na piknikov prostor vozili izpred farne šole sv. Vida na Glass Ave.; vožnja tja in nazaj bo znašala 50 centov.
-o-
Blaženi Bede, sloveči irski redovnik in velik angleški jezikoslovec je bil prvi, ki je rabil cerkveni koledar na podlagi Kristusovega rojstva.
—Dne 3. avgusta bo v De-
troitu, Mich, na slovesen način ustoličen prvi detroitski nadškof Most Rev. Edward Mooney. Ustoličil ga bo apostolski delegat Cigognani iz Washingtona. Novega nadškofa bosta na postaji pozdravila tudi governer Murphy in župan Couzens.
—V samostanu sv. Elizabete v Allegany, N. Y., je umrla vrhovna prednica tretjega reda frančiškank č. mati Mary Dcminica, stara 81 let.
—Dne 15. julija je v Baker-jevem premogovniku v Sullivan, Ind. nastala razstrelba strupenih plinov, vsled česar je bilo smrtno ponesrečenih 20 premogarjev, številno je pa tudi ranjenih, k sreči se je 125 preostalih premogarjev še pravočasno rešilo. Med žrtvami je bilo 9 poročenih.
—Vlada Združenih držav je z dne 18. julija proglasila znano ameriško letalko Amelijo Earhart za pogrešano, ali mrtvo, tako tudi njenega pilota Fred J. Noonana, ki sta se ua poletu okrog sveta ponesrečila v pacifiškem morju dne 2. julija. Vsled tega ameriške bojne ladje in aeroplani na-vedencev ne bodo več iskali. Stoški 16 dnevnega iskanja so znašali $4,000,000, oz. $250,-000 na dan.
—Soprog ponesrečene lctal-ke Amelije Earhart, premožni George Palmer Putnam je najel veliko jahto, s katero hoče nadaljevati iskanje svoje pogrešane žene.
—Trije ruski avijatiki, Gromov, Jumašev in Danilin so dne 14. julija s svojim letalom iz Moskve preko severnega tečaja naredili uspešen polet in pristali v bližini San Jacinto, Calif, ne da bi se kje drugje ustavili. 6568 milj dolgo pot so preleteli v 60 urah, kar znači svetovni rekord.
—V Chicagu, 111. je 19. julija umrl 73 letni George S. Parker( izumitelj znanih sa-mopojnih peres njegovega imena.
—Ameriška križarka "Omaha" je dne 19. julija pri Bahama otočju nasedla na nekem pečevju vsled česar se jo podalo več obrežnih ladij na pomoč.
—16 milj zapadno od Madrida se je dne 18. julija na obletnico začetka španske civilne vojne vršil krvavi boj med ustaši in lojalisti; v tem boju je padlo nad 5000 mož. General Franco je s svojo armado v veliki zadregi, ker so se Španci začeli puntati ker Franco vporablja tudi italijansko in nemško vojaštvo za svejo obrambo.
-o-
Tri osebe utonile
Mt. Clemens, Mich., 19. julija. — Ko je trojica mladih izletnikov danes čolnarila po St. Clair jezeru, se je čoln prevrnil in vsi trije so utonili; ponesrečenci so: Miss Margaret Mahon, 18 let stara; njen brat James, 22, in Miss Mary Johnston, 21.
-o-
Ali imate že kakega novega člana(co) za prihodnjo sejo?
NAZNAN&A
Društvo 9V. Jožefa, it. 21, Presto, Pa.
Vabilo na piknik Naše društvo priredi svoj letni piknik dne 25. julija v Presto Bali parku; pričetek ob dveh popoldne. Godba za ples začne igrati ob 6. uri in traja do 11. zvečer; za ples je samo nizka ali mala vstopnina.
Ker se vrši piknik v korist naše društvene dvorane, s tem vljudno vabim vse člane in članice našega društva, kakor tudi druge rojake, da se tega piknika udeleže v velikem številu. Postrežba bo izborna in vsakovrstne zabave bo za vse dovolj. Torej na veselo svidenje prihodnjo nedeljo na našem pikniku!
Tajnik.
Iz urada podpredsednika društva sr. Vida št. 25, Cleveland, Ohio
Menda je prav malo Slovencev in Slovenk po širi\em svetu, koder smo razkropljeni, da ne bi poznali onih naših velikih mož, ki so delali za naš slovenski narod na kulturnem, verskem in narodnem polju. Pred vsem so bili ti veliki možje sledeči: škof Baraga, Simon Gregorčič in Ivan Cankar.
Ker pa ni bilo nikjer drugje ameriškim Slovencem predstaviti te kulturne može na tak način, kakor nam v Clevelan-du, zato se lahko štejemo ponosnim in srečnim ker imamo spomenike istih v našem Ju goslovanskem kulturnem vrtu.
Dne 25. julija, zadnjo nedeljo tega meseca bomo imeli tukaj zopet Baragov dan; program je že izdelal in objavil tozadevni odbor. Zato bi bilo prav in umestno dragi mi sobratje društva sv. Vida, da se te velike slavnosti vsi udeležimo; prosim vas sodelujte z vašo navzočnostjo.
Program se prične dopoldne v cerkvi sv. Vida s sv. mašo, potem bo odkritje Cankarjevega spomenika v Kulturnem vrtu, popoldne se pa vrši v Puritas Springs parku velik piknik. Pridite vsi! Za na daljni program berite Ameri ško Domovino in Glasilo. S pozdravom, Anton Strniša, podpreds
zraku v prijazni senčnati ho-sti. Pripeljite seboj tudi svoje prijatelje. Torej ne pozabite prihodnje nedelje popoldne priti na naš piknik! Na veselo svidenje! Pozdrav!
Odbor.
Društvo sv. Cirila in Metoda,
št. 59, Eveleth, Minn. Vabilo na društveno slavnost Ne morem si kaj, kakor da tudi jaz malo napišem o naši veliki proslavi 35 letnice obstanka tega društva, ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 25. julija.
Na tej slavnosti, oziroma na pikniku v Eveleth Lake parku bo častni govornik naš okrajni sodnik Hon. Martin Hughes, katerega sliko zaeno pošiljam
ILO K. 3. K. MDNOM. JULY ttl8T^ ,-ST
Društvo Vitezi sv. Florijana, št. 44, So. Chicago, lil.
Vabilo na piknik
Članom in vsem prijateljem našega društva se prijazno na znanja, kakor je bilo že nekaj o tem v Glasilu omenjeno, da je več starih članov na sej določilo, da se priredi po dol gih letih društveni piknik in sicer dne 25. julija v Forest Preserve na 114. cesti (Eggers Grove). Piknik se bo vršil po staromodnem načinu. Povabljena so vsa domača društva glavni uradniki KSKJ. in tu di jugoslovanski konzul Mr Cabrič; slednji je že sporočil da pride. Na razpolago bodo pe čeni janjci in druga mesnina za pijačo bo skrbel naš znani rojak brat Mike Popovich. Na razpolago bo truk brata Mike Srobota, ki bo brezplačno vozil one izletnike na piknikov prostor in nazaj, ki nimajo svojih avtomobilov. Preskrbljeno bo tudi z fino godbo za ples.
Društvo je sklenilo, naj vsak član nekaj pripomore k gmotnemu uspehu tega piknika; zato mora vzeti vsak Član za $1 tiketov, za kar dobi polno vred nost kar bo na pikniku na razpolago ali naprodaj. Ti tiketi se bodo prodajali tam, kar se bo vpisalo; kdor pa iz kakega vzroka ne more priti na piknik, lahko plača pri tajniku ali pa na prihodnji seji. Želeti je pa, da se kolikor mogoče vsi udeležimo in se zopet enkrat skupaj razveselimo na tem pikniku zunaj na svežem
tukaj. Sodnik Hughes vrši svojo važno službo v St. Louis okraju že okrog 25 let, je katoličan in zelo spoštovan od vseh narodnosti, je tudi član reda Kolumbovih vitezov. Znan je kot izvrsten govornik, torej si lahko štejemo v čast, da se bo odzval našemu povabilu.
Na predvečer, v soboto, dne 24. julija otvori .to proslavo tukajšnji KSKJ. Booster klub s plesom v Eveleth Recreational poslopju. Sviral bo Spech-tov orkester. Vstopnina za moške 35c, za ženske 25c.
V nedeljo se prične praznovanje s sv. mašo ob 9:30 v domači farni cerkvi sv. Cirila in Metoda; darovana bo za vse žive in pokojne člane(ce) društva.
Popoldne se vrši piknik v že gori označenem parku. *Te slavnosti se bo udeležilo večje število naših glavnih Jedno-tinih uradnikov in uradnic; kgt član sprejemnega odbora jim že danes kličem: Dobrodošli v našo sredino! Tako prijazno vabim tudi vse rojake in rojakinje našega železnega okrožja (Iron Range), da naj pridejo na ta piknik. Tozadevni odbor je sestavil jako lep program na pikniku s prvovrstnimi talenti, ki bodo pri tej priliki nastopili.
Vsi odseki za prireditev te proslave, imenovani po bratu Ed. Bayuku, predsedniku pri pravljalnega odbora so se tru dili po svoji najboljši moči, da bodo udeleženci tega piknika najboljše postreženi in da se bodo tudi lahko dobro zaba vali. Jaz upam in želim, da bi se vsi udeležili te naše redke proslave.
K sklepu še naznanjam, da bo posebni bus vozil od Eve-eth avditorija ha piknikov prostor, vožnja bo stala 5c za osebo.
Torej na,veselo svidenje prihodnjo irtJtlel jo!
Louis Govze,
predsednik Sprejemnega odbora.
pred sejo ali pa na dan seje. V takem slučaju sem
prlmoran iti nemudoma k vrhovnemu zdravniku Dr. M. M. Omanu in na svoje stroške, da se prošnja potrdi. Zakaj se prošnje ne dopošlje na tajnika vsaj 10 dni pred sejo pa bi bilo veliko manj sitnosti in potov. Razvidno je, da članstvo vse premalo čita Jednotina pravila.
Nadalje! Tekoči mesec juli in avgust se vrši splošno glasovanje pri KSKJ. v zadevi Jednotinega čarterja. Pravila Jednote ne odgovarjajo čar-terju, najbrže pa čarter ne odgovarja pravilom. Na zadnji društveni seji je bila pičla udeležba. Apelira in pričakuje se, da se udeležite prihodnje seje dne 8. avgusta popoldne ob eni uri. Pridite vsi, da glasujete o zadevi premembe čarterja!
K zaključku tega dopisa naznanjam da bo 25. julija tako-zvani Baragov dan. Slavnost se vrši v Jugoslovanskem kulturnem vrtu in se ista nadaljuje v Puritas Springs Parku. Dolžnost je, da se slavnosti udeleži tudi članstvo našega društva. Čim več nas bo, tem lepše bodo filmske slike katere se bo poslalo v Ljubljano. Torej le vsi na slavnost!
Bratski pozdrav,
Anton Kordan, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj, št 79, Waukegan, lil.
Vabilo na piknik
Članstvu našega društva tem potom vljudno naznanjam, da se letni piknik našega društva vrši v nedeljo dne 25. julija, in sicer na Wire Mill prostoru. Jako lepo bi bilo, če bi Be tega piknika udeležili VSI člani in Članice s Svojimi družinami, ker to bi bila že jako lepa in velika udeležba. Kot veste, imamo že zadnjih par let vedno mnogo bolnikov in je treba da se nekaj naredi za društveno blagajno. Imeli bomo razne igre in zabave bo dovolj za vse, za stare in mlade, zato če hočete prebiti par veselih ur v prosti i)aravi, se tega piknika gotovo udeležite. Ravno tako vabimo tudi cenjeno občinstvo, da nas obišče na tem pikniku.
Sobratski pozdrav,
Ig. Grom, tajnik.
Marks Place, N. T. Sv. maša bo darovana za vse žive in pokojne nafe članice. Kako lepa bi bilo, ako'bi se vse naše članice udeležile!
fcer društvo ni zborovalo julija zaradi premale udeležbe, zato bo kratka seja takoj po maši v; cerkveni dvorani.
Prejela sem iz gl. Urada glasovnice glede premembe Jed-
<1
tjelo u crkvu sv. Nikole u Mili-vale, gdje je Rev. Žagar od-služio sv. pjevanu misu i spro-veo ju do grobi j a sv. Marije u Sharpsburgu, gdje je njezi-no tjelo predano američkoj majci zemlji, fu su bili članovi i članice od četiri društva, kojima je sestra pripadala: dr. sv. Barbare, 128 KSKJ., An-geo Čuvar, 4 HBZ., Klub Hr-
63,
Društvo sv. Lovrenca, št. Cleveland, O.
Članstvu našega društva se naznanja da se bo pobiral a-sesment za tekoči mesec dne 24. julija, to je v soboto zvečer v navadnih prostorih. Ne-cateri ste zelo Zaostali s plačilom asesmenta; le požurite se, da ne bo sledila stispenda-cija.
Društvo Marije Zdravje Bolnikov, št. 94 Kemmerer, Wyo.
Vabilo na piknik
Naše društvo in društvo Slovenski Bratje št. 267 SNPJ. priredita skupen piknik v nedeljo, l. avgusta v Rock Quar ry pri Oakley, zraven državne ceste št. 30.
Vsi naši člani in članice tu kajšnjih društev in vsi rojaki ter rojakinje od blizu in daleč so prijazno vabljeni na ta naš skupen piknik dne l. avgusta Vljudno vabimo tudi naše Jed notarje iz Rock Springsa, če jim je le mogoče da nas obiščejo, da se bomo skupaj za bavali in veselili v prosti na ravi. Zaeno so prijazno vabljeni vsi naši prijatelji. Pri dite, ne bo vam žal! Za lačne in žejne bo najboljše preskrbljeno, tako tudi za one, ki radi plešejo; igrali bodo naš mladi muzikantje. Pričetek piknika bo že dopoldne ob desetih. Torej na veselo svidenje!
Pozdrav! Konst. Podlesnik, predsed.
notinega charterja, prosim, da vatski Žena iz Etna, i Oltar-se za gotovo ^udeležite in gla- sko društvo sv. Rozalije iz sujte po svojem prepričanju I Mili vale; društva okitila joj ali mnenju. Na tej seji bom odar s cvečem i sprovodila ju pobirala asesment. Katera je na njezinem zadnjem putu do že kaj več dolžna na ases., grobija. naj izvoli za gotovo poravnati Draga sestra! Počivaj mir kajti jaz rabim denar za av- no, i lahka Ti američka gru-gustov asesment. Prosim vas, da i pokoj vječni dušoj Tvo-da ne pozabite.	joj; a Tvojim milim i dragim
K sklepu še omenjam sklep naše iskreno saučešče. junijske seje, da priredi naše| Barbara Perkovii, tajnica, društvo svojo veselico dne 3. oktobra in sicer v narodnih no šah. Torej ne pozabite si do tedaj nabaviti to nošo, da bo
Društvo sr. Ane, št. 139, La Salle, lil.
, . _ , j , w, , , Naznanjam vsem onim na-zabava lepša in udeležba več- L[m članicam> ki se niste ude.
ležile zadnje seje sklep iste, da bomo imele skupno sv. obhajilo v nedeljo, 25. julija med prvo sv. mašo ob 6:30; sv. maša bo darovana za vse članice društva. Zato vas prosim, da
ja. — S pozdravom,
Jennie Toncich, tajnica.
Društvo sr. Ane, št. 127, Waukegan, lil..
Tem potom naznanjam članicam našega društva sklep I se udeležite v velikem številu, zadnje seje, da bomo imele da na ta način lepo proslavi-spoved dne 24. julija, sv. ob- mo god naše društvene patro-hajilo pa v nedeljo, 25. juli- ne kakor navadno vsako leto. ja med prvo sv. mašo zjutraj Važno! Ker jaz članic ne ob šestih, ki bo darovana za morem iz svojega in tudi ne vse naše žive in pokojne člani- hz društvene blagajne zakla-ce in v počast sv. Ani, naši dati za asesment in nobena ne društveni patroni. Vsaka naj Ve, kdaj se ji lahko kaka ne-pride kar v cerkev in zasede sreča pripeti, zato si dobro za-prve klopi na levi strani; pri- pomnite, da je 25. v mesecu čakuje se velike udeležbe. zadnji dan za plačati. Tako | Dalje ste vabljene na pri- Vas tudi prosim, da pridete na hodnjo sejo, v sredo, dne £8. prihodnjo sejo dne 9. avgusta julija zvečer ob 7:30. Na isti Bolne članice so sedaj: Mrs bo prečitano polletno finanč- Mary Urbanija, ki je doma no poročilo našega društva. pod zdravniško oskrbo; v bol Dalje moram poročati ža- nišnici se pa nahaja Miss Pau-lostno vest, da smo meseca ju- line Jaklich; prestala je težko nija izgubile vsled smrti na- operacijo. Obema želimo, da šo članico in sestro Mary Ra- bi kmalu okrevale, tej. Tukaj zapušča moža in| S pozdravom,
da se te seje gotovo vse udeležite, ker imamo več važnih stvari za rešiti. Obenem bo prebrano tudi polletno finančno poročilo.
Ker je ta mesec god sv. Ane, patrone našega društva, je naša dolžnost, da se jo premirno počasti. To bomo storile, če opravite sv. spoved v soboto, v nedeljo 25. julija pa pristopite k sv. obhajilu pri pol-osmi sv. maši. . Torej ne pozabite, ter pristopite polnošte-vilno. Darovana bo tudi sv. maša za vse pokojne in žive članice našega društva.
Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da je naše društvo zato, da se glede Jednotinega doma počaka do prihodnje konvencije, katera se vrši drugo leto. Nadalje, da se naj skuša stari dom prodsti, in šele potem kupi prostor za zidanje novega.
Opozarja se vse tiste članice, katere ste zaostale z mesečnim asesmentom, da istega gotovo poravnate na prihodnji seji, ter se s tem izognete morebitne suspendacije. Ne pozabite se torej udeležiti sv. obhajilo v nedeljo 25. julija in popoldne mesečne seje!
S sosestrskim pozdravom, Anna Frank, blagajničarka.
dva sina ter eno hčer. Našel globoko sožalje preostalim žalujočim, pokojnici pa naj sveti večna luč in naj v miru božjem počiva!
H koncu pa zopet malo one
Anna Klopcich, tajnica.
Iz urada dr. sr. Marije Mag-dalene, št. 162, Cleveland, O.
Članstvu našega društva se znane ali stare pesmi radi pla-1 naznanja sledeče: Ker pride čevanja asesmenta. One, ki 25- v mesecu na nedeljo, se bo dolgujejo že za več mesecev, oses- pobiralo v soboto 24. od naj pridejo gotovo na prihod- 6- do 8- ure zvečer v spodnjih njo sejo, alijaa naj na mojem prostorih stare šole sv. Vida domu dolg plačajo; to je moj Nujno ste opozorjene vse ti-zadnji opomin. Vse one, ka- ste» ki »mate še za plačati, da terim sem poplala tudi po pošti to gotovo storite dne 24., če no-opomin, naj se zglasijo, dru-lčete biti na suspendacijski li-gače bodo suspendirane. Izvo- »ti. Zalagati se ne more za lite to moje opozorilo vpošte- nobeno. Če pa ste suspenda vati, kajti v slučaju suspenda- na» Pa takrat niste deležna no-cije niste upravičene do nobe- benih podpor in če bi se smrt ne podpore.	pripetila bi vaši dediči ne bili
Pričakujem vas v obilnem deležni posmrtnine. Zapom-številu v nedeljo tf cerkvi, po- nite si to. Bodite točne, zakaj tem v sredo pa na naši seji. K (VSAK mesec se mora poslati
Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis.
Praznovanje imendana naše društvene patrone
Vsem cenjenim članicam našega društva, ki niste bile navzoče na zadnji seji se nazna nja, da bomo imele kakor že običajno vsako leto skupno sv. obhajilo za god naše društvene patrone sv. Ane v nedeljo, dne 25. julija. Spovedovalo se bo že v soboto; prošene ste, da pridete vse!
Kakor sem že svoječasno poročala, imamo zopet nekaj novih regalij na rokah, torej katera članica je še nima, jo lahko dobi pri meni.
K sklepu še prijazno vabim članice, da bi se udeležile pri hodnje seje dne 3. avgusta; slišale boste 6 mesečno poročilo.
Torej drage mi sosestre, ne pozabite skupnega sv. obhajila dne 25. julija in seje dne 3. avgusta!
S sosestrskim pozdravom, Antonia Velkovrh, tajnica
Društvo sv. Ane, št. 105, New York, N. Y.
Drage mi sosestre! Kot navadno vsako leto, tako bomo tudi letos obhajale imendan ali praznik naše društvene patrone sv. Ane in sicer dne 25. julija s sv. mašo ob desetih v cerkvi sv. Cirila na 62 St.
sklepu naj veljajo vsem na-Usesment na glavni urad; glej-šim Ančkam za njih god moje te torej, da ga plačate vsak iskrene čestitke. Pozdrav! mesec.
Frances Terček, tajnica. | DalJe naznanjam Članstvu,
da je smrt zopet posegla s svo-Društvo sv. Barbare, broj 128, j jo koščeno roko v naše vrste in
'odpeljala seboj eno izmed na-
Etna, Pa.
Obvijest o smrti naše članice Iših ustanoviteljic, sestro Ju-. Ovime javljam žalosnu vi- Njo Gorjup. Zapušča žalujo-jest, da smo izgubile iz naše če&a soproga in tri sinove ter sredine sestru Mary Rožman več sorodnikov in znancev. Bi-u njezinoj 54. godini.	la Je zvesta članica našega
Pokojna sestra bila je ro- društva, ter se je vsikdar rav dena u selu Mostarje, kotar nala P° pravilih. Bila je ti-Karlovac, Hrvatska; došla u he*a značaja. Ameriku pred 33 godine kao Draga nam pokojna sose-djevojka, i ovde se poročila, stra! Tvoje društvene sestre Sa svojim suprugom i obite- Te ne bomo pozabile, molile ljom živili su lijepo u slozi i bomo za pokoj Tvoje duše miru, dok ih nije nemila smrt\Bo« Ti daj večni mir in po-razstavila.	koJ» večna luč naj Ti vseti,
Pokojna sestra ostavija izza ter uživa%j večno veselje, sebe supruga Georgea i četiri Vam Pa žalujoči sorodniki, sine: Johna, Josipa, Georgea izraža*društvo sv. Marije Ma-Jr. in Nika oženitog i 2 hčer- Scalene svoje sožalje; bodite ke oženite i 4 unuke, i sestru i potolaženi v zavesti, da se en-brata ovde v Americi, i mno- krat zopet snidete nad zvez-go rodaka i prijatelja u domo- dami. vini. Pristupila je u našel Pozdrav,
društvo g. 1934, i za kratki čas nas je ostavila. Nije se osje-J Čala dobro više mjeseci,* ali nije vjerovala sama sebi dok nije klonila do kraja. Na ju-j na 1. sjedlia pred svojom ku-Čom u prošla u krevet, a dru-Ida se vrši naša mesečna seja fOga dana preminula. Junajv nedeljo dne 25. julija v na-
M. Hochevar, tajnica.
Društvo sv. Ane, št. 170, Chicago, lil.
Vsem članicam gori omenjenega društva se naznanja,
Društvo sv. Helene, št. 193, Cleveland, O.
Članice tega društva so gotovo pozabile, da se je vršila naša polletna seja. Kaj je res temu vzrok, da je tako mala udeležba na sejah tekom ce-lcga leta? Nič ne pomagajo opomini in prošnje. Morda bi pomagalo tole: Vsaka, ki se ne udeleži 4-krat na leto seje, bi morala plačati koncem leta $1. v društveno blagajno. V polet nem času se izgovarjate na vročino, pozimi na mraz; ali da ste pozabile itd. Žalostno, da ne pridejo niti tiste, ki ste v bližini.
Kampanja ženske enakopravnosti je tudi pri našem društvu bolj v počasnem razmahu, toda sigurno. Ko bi se vsaka malo potrudila in vsaj eno novo kandidatinjo pridobila! Pomislite, kako lepe denarne nagrade so od Jednote razpisane! Malo dobre volje je treba, pa bo šlo!
Kot je bilo že poročano, pri redi naše društvo Card party s plesom dne 26. septembra. Sklep seje je bil, da bo morala vsaka Članica plačati eno vstopnico, naj se udeleži, ali ne. Enkrat na leto moramo imeti kako prireditev, da se nam naša društvena blagajna prekmalu ne zmanjša.
K sklepu prosim še vse, da bodite bolj točne s plačevanjem asesmenta, posebno one, ki več dolgujete. S pozdravom,
Uršula Rovšek, tajnica. Dostavek uredništva: Na Vaše drugo pismo Vam poročamo, da državni zavarovalnin-
va, da spremembe Jednotinega charterja odobri članstvo potom splošnega glasovanja.
Društvo sr. Ane, št. 218, Calumet, Mich. Vabilo k sr. maši. — Smrtna kosa
Cenjene sestre ste vljudno vabljene, da opravite spoved dne 25. julija in da se udeležite sv. maše v pondeljek, dne 26. julija na dan naše društvene patrone sv. Ane, ki bo darovana ob 8:30. Med sv. mašo bomo prejele sv. obhajilo. Zavedajmo se, da nismo samo po imenu članice društva sv. Ane, ampak izkažimo se ji hvaležne za njeno priprošnjo za nas in se ji priporočimo še v bodoče njeni zaščiti in prošnji. Na njen imendan se vse udeležimo sv. maše in prej mimo sv. zakramente.
Nadalje naznanjam članicam izven tega mesta, da je zopet bela žena smrt posegla v naše društvo in pretrgala nit življenja naši sestri Ani Waldemajer; preminula je 8. julija, pokopali smo jo pa 12. t. m. Priporočam jo v molitev in blag spomin.
Pokojnica je bila rojena pred 78 leti v Rodnah, fara Črnomelj na Dolenjskem. Njeno prejšnje ime mi žal ni znano. Bog ji daj večni mir in pokoj in nebeška luč naj ji sveti!
Pozdrav do vseh naših sose-ster in celokupnega Jednotinega članstva.
Mary Mervich, tajnica.
DOPISI '
Bilo je sprovedeno njezinolvadnlh prostorih. Prošene ste, ski department odločno zahte-
JOLIETSKE NOVICE
Jcliet, lil. — Kontest, ki se je vršil v korist naše cerkve sv. Jožefa pod vodstvom mla-deniškega društva Presv. Imena in Dekliške Marijine družbe, se je zaključil s sijajnim uspehom dne 5 .julija. V kontest u je zmagal član društva Presv. Imena, Mr. Louis Mar-tincich ml.; nabral je svoto $1,077.97. Ravno tako častno je rešila svojo težko nalogo članica Dekliške Marijine družbe Miss Lorraine Kalčič, ki js nabrala §988.97. Torej skupna svota je bila $2,066.94. Mislim, da ni bilo večjega veselja in navdušenja pred stoletji ko so naši pradedi na Go-sposvetskem polju na Koroškem kronali svojega vladiko, kot je bilo dne 5. julija opolnoči v našem Rivals parku, ko sta bila po č. g. župniku Rev. John Plevniku predstavljena ogromni množici faranov In častno odlikovana Louis Mar-tincich ml. kot kralj in Lorraine Kalčič kot kraljeva to-varšica. Z nepopisnim navdušenjem ju je občinsvo pozdravljalo in želelo skazati s tem hvaležnost vrlim mladim delavcem za našo cerkev, kar sta gotovo tudi v polni meri zaslužila, kajti to je bil eden najbolj uspešnih kontestov kar smo jih še imeli v naši fari. Vso slavnost kronanja kralja in odlikovanje njegove tovar-šice je pa spremljal naš organist Mr. Tone Rozman z godbo na harmoniko ter igral lepe slovenske melodije kakor jih le on zna, da je zgledalo res vse kot nekdaj v starih časih. Bil je prizor, ki ga fara-ni cerkve sv. Jožefa ne bomo kmalu pozabili. Vso prireditev, ki se je vršila od 27. junija do 5. julija so farani pridno obiskovali in pomagali vsak po svoji moči z delom in udeležbo, ter pokazali, da je vsem starim in mladim blagor njih fare vedno pri srcu. U-pamo, da bo od cele prireditve povoljen preostanek v korist naše cerkve.
Dne 4. in 5. julija se je mudilo več^rojakov iz raznih krajev na obisku v naši naselbini, ki so tudi posetili naš cerkveni karnival. Med temi so bili tudi iz Clevelanda Frank Mar-tich s soprogo in hčerko in Fr.
(Del* na S. gtraal)
BARAGOVA ZVEZA
Baragova Zveza Ima namen:
IJeni'toStoJ?^	111 utrudljivo milijonsko flv-
vSrJIJTZH0**?	PWAlml Indijanci.
rin	. , e k »»»nemanjtt nj«gove velike ljubezni do Bosa
J.—Razširjati med verniki goreče zasebne molitve do Bosa. da bi On v usmiljenju usllial naSe p<X.VSrST^ dodelU vel
liko milost, da bi mogli enkrat ikofa Baraga častiti kot	TnebeJm!'
Za nadaljna pojasnila se obrnite na unutoike Baragove Zveze:-
*Z t«	pr^se<luik- 810 N. Chicago. St.. Joliet, 111
IllinJST	J G,aVnlk' OPM' UJnUt'	«8. Lemont.
p'	t*JnUc- 810 N Chicago St.. Joliet. M.
w. SicfSSS,^^' om propagandnl ^^ 1852 • • •
V»k dar v ta namen Baragove Zveze bo hvaležno sprejet članarina Baragove Zveze za druAtva znaša dva d^arla za no^me*
Fabjan s soprogo ter iz Chi-caga John Fabjan. Vsem se je jako dcpadlo tukaj, zlasti prijaznost jolietskih rojakov. Hvala za obisk, napravili ste nam veliko veselje ko smo se po dolgih letih zopet videli in želimo, da nas še obiščete. Fr. Terlep s soprogo in Frank Ho-chevar s soprogo in sinom so pa obiskali v tem času svoje sorodnike v Aurora, Minn, in ostale znance po Minnesoti; z nekaterimi sorodniki so se prvič spet videli po 31 letih. Kot so povedali ob povratku, so imeli vesele dneve vsepovsod, ki jih ne bodo nikdar pozabili; gostoljubnosti rojakov, s katerimi so prišli v dotiko, niso mogli dovolj pohvaliti. Jos. Hrvat in družina s Summit St. so se pa podali v Ohio, da še enkrat po dolgem času vidijo sorodnike in znance v Lorainu in Clevelandu. Tako so tudi Martin in Gregor Papesh in njih soproge napravili dolgo pot v Ohio in sicer v Maynard in Bridgeport, O., kjer so obiskali njih sestro in številne sorodnike. Tako je bil letošnji praznik Neodvisnosti za mnoge veseli čas zopetnega svidenja.
V nedeljo 11. julija se je pa lepo število jolietskih rojakov udeležilo slavnosti 25 letnega jubileja očetov frančiškanov v Lemontu, 111. ali na naših ameriških Brezjah, kjer je bilo zbranih mnogo rojakov iz raznih bližnjih in daljnih slovenskih naselbin. Ginljivo lepa je bila slovesnost dopoldne pri "groti" na hribu, ko so letošnji trije novomašnrki darovali prvo slovesno sv. mašo pri Mariji Pomagaj. Sv. mašo je pel Rev. Andrej Svete in asi-stirala sta mu Rev. Alojzij Medic in Rev. Ciril Šercel. P. Bernard je imel globoko pomembno pridigo, ki je segala vsem do srca. Popoldne ob 3. uri so zopet pri groti novomaš-niki lepo peli litanije Matere Božje in podelili blagoslov' z Najsvetejšem. C. g. komisar P. Murn je imel tudi jako spodbudljivo pridigo. Med sv. mašo dopoldne, kakor tudi popoldne so prav lepo prepevale
blagonosnim delom med nami, Tam v beli Ljubljani se gotovo veseli tega jubileja nepozabni nam pater Kazimir Zakrajšek, ker on je bil oče in duša začetka ali ustanovitve slovenskega komisarijata frančiškanov v Ameriki in danes lahko z veseljem gleda sadove svojega, z velikimi žrtvami spojenega dela med ameriškimi Slovenci med katerimi mu bo ohranjen trajen spomenik.
Naj Vsemogočni po priproš-nji Marije Pomagaj povrne njemu in vsem oo. frančiškanom stotero vse, kar so storili za slovenski nared v novi do movini jn jim še nadalje podel svojo pomoč in blagoslov, da bi nadaljevali svoje blagonos-no delo za večni in časni bla gor Slovencev v Ameriki.
Pri družini Peter Plut so dobili pred kratkim kar dva sinčka. Mr. Plut je dolgoletni član pevskega zbora naše cerkve. Naše čestitke staršem.
Z vljudnim pozdravom čita teljem Glasila in vsem romarjem, ki smo bili skupaj pri Mariji Pomagaj 11. julija, zlasti pa Mrs. Cadonich, njeni hčerki in Mrs. Berdnik iz Pitts burgha, Pa., ter Mrs. John Fabjan iz Chicaga.
Michael Hochevar. --o-
neovrgljiv dokaz nelojalnosti napram možu, ki je vsaj začasno rešil delavstvo iz gotove, skoraj bi rekel pegube.
To je bila. Rev. Medinova trditev, in Tvoj namen, kate: rega pa nisi stvarno izvršil ali odgovoril, temveč nekaj izbijaš, oziroma bi rad izvil, pa nimaš dovolj možganov pod kapo, o čemur Rev. M. niti mislil ni.
Dopisnik piše dalje: Delc-gatje, ki so volili za ali proti, niso Jednota! "Kaj pa potem
Rev. Medin rti vara in ne Cerkev. Kaj neki vendar hočete povedati? Kam pa ste zašli z Vašim brbranjem? Kje je Vaša logika, ako sploh razumete kaj je prav za prav logika? Vsak šolarček iz II. razreda bi bil bolj logičen nego ste Vi v onem dopisu.
Za nameček, ali prikuho oi je izbral tudi Father Coughli-
Toda, saj se razumemo. Ne-[John Lustek, Mrs. Frank Vad-
kaj je bilo treba napisati v ts-1 nar, Mrs. John Smoltz, Mrs. kozvano "varstvo" članstva, o I Fred Sušnik, Mrs. John Arko, katerem trdite, da ga zastopa- Mrs. Anton Žerom in Mrs.
te v okrožju Jednotine federacije. Ako je vse to res in u-mestno, to je postranska zadeva, saj Vas vsi člani ne razumejo; samo da se udriha po veri in ccrkyi, pa jo dovolj. Toda tako delavsko vodstvo je shbo; rti čuda, da je bilo raz-
na. Kaj počne Coughlin, nas malo zanima in tudi ne spre-j deljeno 81 proti 90. meni našega prepričanja. Daj-'	Andrew A. Bomback,
te se no nekoliko zmisliti na	184—17th St. NW.
mislite, da je Jednota, ako i Vašega bivšega slovenskega
najvišja instanca ni odgovorna za svoje delo, ukrepe, odločitve in glasovanje? Zakaj pa so konvencije? Ker tega kot iz Vaše čvekarije razvidno ne veste, naj Vam le nekoliko povem, da so zato, da odločujejo in ukrepajo v vseh Jednotinih zadevah, katerih ni mogel sam
John Strle. Lepa hvala vsem ki ste delale v kuhinji in kjer je bilo treba, ženskam in dekletom, katerih imen ne bova
tykaj navajala, da se katere
ne izpusti.
Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj. Ob priliki vam bova skušala to naklonjenost in dobroto povrniti. Pozdrav do vseh! Mr. in Mrs. Frank Janezlch.
/\ Bernard:
POMENKI 0 VERI
ZAHVALA
Cliisholm, Minn. — Dolžnost
"Coughlina" izza časa svetovne vojne in pozneje, ko sto dvignili toliko prahu o delavski republikanski Jugoslaviji,
ako ne še socialistični. In ko j najinim prijateljem, ki ste našo šli dotični socialistični vo-;ma priredili Surprise party ditelji s trebuhom za kruhom povodom najine srebrne poro-čistit škornje tistim, proti ka-|k3 ali 25 letnice zakonskega tarim so vedno rohneli! To življenja. Nikdar nisva priča-glavni odbor rešiti v dobi od jc0 pa bili delavski voditelji, kaj kovala kaj takega, zato si bo-zadnje konvencije; torej naj- nc? karno kričati o delavskih va tu dan ohranila v trajnem
interesih je ena stvar, toda it- spominu, polnjcvati jih, je pa druga. | Pred vsem lepa hvala Fran-
Štirinajsti pomenek ( Konec.) Janeza so te misli prevzele. Molčal je, kakor človek, ki je vajen trde teme, pa naenkrat
višja instanca!
Nadalje je zapisal v omenjenem dopisu! Rev. Medin pravi, da fašizem daje nekake pravice. — Mr. Snoj! Ako ne znate dobro čitati, oziroma,
tako neizmeren, da človeka strah prevzame, neprestano ba-vi s človekom, ki je tako maj-
Ravno iz vrst Vaših takozva- ku Smoltz, ki je nama v po-l ht" in Uko ub°g?" nih napradnjakov Vam lahko čast zaigral en komal na svojo!	bo P°kazala njegova
naštejem toliko izdajic, da bi harmoniko na radio postaji ;;neskončna dobroti j ivost, ki skr-Vam bilo čez glavo s čitanjem hvala tudi Miss Juliji Baraga bl noč \n dan za tako
' Ko je preteklo leto poskuš-nje, so sklenili, da ga odpuste zavoljo nesposobnosti. Ker je pa bil tako postrežljiv, mil in ponižen, so ga vsi menihi radi imeli. In ker se jim je tudi uboga mati smilila, so tako u-krenili, da naj še ostane in pomaga vrtnarju pri delu. molčala, potem je pa Janez -Radar je opravil težka in spregovoril:	utrudljiva dela, ki mu jih je
"Povejte mi vendar, kako je nalagal vrtnar, so ga videli iti to, da se Bog, ki je tako velik, v cerkev, kjer je cele ure pre-
klečal, namesto da bi šel spat
naju veže, da se zahvaliva vsem Izagleda mil° svetlobo, v kateri vidi vse stvari jasno pred seboj. Nekaj časa sta oba!
POSLANO
H govoru Rev. F. F. Medin-a cb priliki 30-letnice društva sv. Jožefa KSKJ. v Bar-bertonu, Ohio
čč. sestre z grička Assissl. Po cerkvenih pobožnostih smo se pa medsebojno poveselili, počutili smo se vsi kot ena družina, sinovi in hčare nebeške Matere Marije, ki si je zbrala ta krasni kraj, da pomaga in deli milost njej zvestim Slovencem v novi domovini. Da, znamenit spominski dan je bil dne 11. julija ne samo za oo. frančiškane, temveč za vse katoliške Slovence v Ameriki, kajti ob 25 letnem jubileju i-marnc« katoliški Slovenci po vztrajnosti in neumornem delu za blagor svojih rojakov od čč. oo. frančiškanov ameriške Brezje, Marija Pomagaj, ki je slehernemu Slovencu tako draga in ljuba ima tukaj svoj dom, ki je ob enem dom vseh katoliških ameriških Slovencev. Koliko dobrega so pa storili v
teh 25 letih za dušni in telesni	, .
blagor svojih rojakov po na- bodno glasovanje kaj ne Mr - - -	—	Snoj? Mr. Snoj! Poglejte
Barberton, O. — V "Prosve-ti" št. 125 z dne 28. junija je bil pod gornjim naslovom pri-občen dopis iz Bridgeporta, O. s podpisom Joseph Snoy.
Moj namen ni gojiti polemike med eno ali drugo Jed-noto, kajti vsaka ima začrtana svoja pota in principe. Tudi nerad rabim ime "Jednota" ako ni neobhodno potrebno. Ker pa je v omenjenem dopisu pisec začel neopravičeno kritizirati, ali bolje povedano, blatiti osebo iz naše naselbine, o-sebo, ki je že več storila za delavstvo nego vsi tisti, ki se na prsa tolčejo da so napred-njaki in da delajo?? v korist delavstva, sem pripravljen vselej braniti čast in spoštovanje dotične osebe.
Sicer je Mr. Snoyev dopis nekaka skoro nerazumljiva mešanica kakoršne bi ne mogel zmešati največji vihar. Stvarnega odgovora na Rev. Medinovo trditev glede glasovanja o brzojavki predsedniku Z. D., kar je bil njegov (Snojev) namen, pa ni podal v istem dopisu, temveč je zašel vse nekam drugam, namesto k faktu.
Iz njegovega dopisa je razvidno, da je bil menda tudi on med dotičnimi, ki so glasovali proti brzojavki (pri manjšini), menda zato, ker so njihovi "ta višji" tako namignili. Te "višje" ne mislim kake uradnike Jednote, kajti bili so tudi navzoči gotovi takozvani bloki, katerim je bila korist Jednote devete briga. To je svo-
ako ne razumete čtiva, ne pod- njih imen. Vedite, da je Rev. za ono zapeto krasno pesem stopite se niti pisati; dajte Medin za delavstvo že mnogo
kakemu Vašemu članu izmed onih, katere po svoji trditvi
storil, kakor sem že omenil. V času depresije je pomagal rev-
zastopate, naj Vam dotičnik:nim družinam in to neglede
dobro prečita in Vam raztol-mači pomen onega čtiva, pred-no kaj odgovarjate. Ne delajte si sami predsodkov; potem pa na svoje naivne predsodke odgovarjate. V resnici je Rev. .Medin izjavil, da faši
nama v pozdrav. Hvala Mr. ir. Mrs. Fred Sušnik ker sta prišla naju iskat da smo se podali na določeni prostor,
kakega prepričanja je bila do- kjer je bilo že vse pripravlje-
tična družina; pomagal ji je iz svoje lastne finance. Koliko Vaših naprednjakov je • pa storilo kaj enakega? In lahko rečem, da je bila pretežna večina najpotrebnejših obdar-zem nekoliko dovoljuje privat-' jenih iz vrst naprednjakov. Da,
no imetje. S tem pa še ni rečeno, da se Rev. Medin strinja s fašizmom, kajti vem, da mu je večji sovražnik nego ste Vi, ako sploh kaj pojmujete o fašizmu.
Kot že omenjeno, Mr. Snoj trdi, da deiegatje niso Jednota; v svojjh nadaljnih vrstah pa udriha po veri in Cerkvi, med tem ko .misli odgovarjati Rev. Medinu. Ja, za Boga, saj
marsikak v dolgih letih prihranjen svoj tisočak je Rev. M&-din dal za potrebne in lačne delavska družine, in zato ga tako neotesano blatite?! Ako osebe dobro ne poznate, tedaj je bolje, da o nji molčite.
Z Vašim naprednjaštvom mlatite le prazno slamo. Pokažite kaj bistvenega v korist delavstva, potem pa kričite o Vaših zaslugah!
no v krogu naših dragih prijateljev, znancev in sorodnikov. Vse lepo okrašeno z rožami, mize pa obložene z dobrimi o-krepčili.
Lepa hvala Miss Mary R. Tekavec za podarjeni šopek cvetlic in hvala Mr. Fr. Tekavec za govor in čestitke. Hvala vsem ydeležencem in tudi onim povabljencem, ki se niste mogli udeležiti. Hvala vsem za lepa spominska darilc, prijateljem in sorodnikom od blizu in daleč. Hvala lepa ženskam za oskrbo te prireditve in sicer so bile to- Mrs. John Korbar, Mrs. Frank O koren, Mrs. Joe "\ftrant, Mrs
selbinah zlasti po malih kjer ni slovenskih duhovnikov, ve pa samo Bog. In še poznejša zgodovina ameriških Slovencev bo pričala o njih delovanju. Vsi katoliški Slovenci se ob tem jubileju z globoko hvaležnostjo v molitvah spominjamo blagih oo. frančiškanov, zlasti še onih, ki so prvi pričeli s tem
nekoliko v javnost ameriškega delavstva (brez Slovencev). 90 odstotkov tega je danes na strani predsednika Roosevelta in mu je lojalna. Le uboga peščica slovenskega nevednega delavstva (atom v vsemirju), še od tega se en del cepi v
in
dva tabora 84 proti 90. To je
VAS/LQ JVA
proslavo 35-letnice
društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 K. S. K. J.
EVELETH, MINN.
V NEDELJO 25. JULUA1937
V nedeljo dop. ob 9:30 bo darovana v domači farni eerkvi sv. maša za vse članstvo društva.
Popoldne ob 2. se prične
JUBILEJNI PIKNIK
v Eveleth Lake parku
Na piknikov prostor bo vozil posebni bus izpred Eveleth avditorija.
Na pikniku bo navzočih več gl. uradnikov K. S. K. J. Govorila bosta gl. predsednik tr. Opeka in gl. tajnik br, Zalar. Gcvornika bosta tudi Hon. John Bernard, kon^resnik in Hon. Martin Hughes, okrajni sodnik in drugi. — Petje, Igre, Dirke, Ples, Najboljša okrepčila. Vsi naši Jednotai ji in Jednotarice iz Iron Range, dobro došli!
* * *
V seboto zvečer, 24. julija priredi n*š KSKJ Booster klub PLESNO ZABAVO v Eveleth Recreational Bldg. Sviral bo Spechtov orkester. Vstopnina za moške 35c, za ženske 25c. Prijazno vas vabi:
ODBOR.
in minljivo stvar, kakoršna je človek . . . Bog je neskončno bitje in neskončen um. On spozna in vidi vse v eni sami misli. Ta misel je ena, pa neskončna, in ni nič drugega ko On sam. Z enim samim pogledom vidi visoke in nizke, velike in majhne, in ravno tako lahko je Njemu, da obenem vidi, kaj dela črviček v prahu in kaj mogočen kralj, kakor v studencu ob soncu obenem odsevata mogočni topol in skromna vijolica, ki rasteta ob njegovem bregu."
"Res je, res je . . ." vzklikne Janez, kakor da mu je rešena uganka. "Kdo je tako učen, da te stvari popolnoma razume?!"
"Nič naj te ne skrbi, Janez, zakaj Bog ima rajši svete ljudi nego učene. Če si želiš učenosti in svetosti, rajši prosi svetosti. Slava pred Bogom ni slava pred ljudmi. Slava pred Bogom povzdigne srce, ljudska slava pa slepi oči. In bolj se sklada z Njegovo neskončnostjo: Zahvaljen bodi Bog, ki privre siromaku iz srca na samem v njegovi kočici, kakor pa veličasten spev iz ošabnih ust. Pri njem velja več usmiljena solza, ki jo potoči siro- fnjejo "dostikrat V'sebrg'lobi-mak, kakor pa razbobnana us-)ke vergke resnice » miljenost modernega človeko- Kma,u ge jfi hote, k&pudn ljubja. Oh, v nebeškem kra-,posloyiti od Janez&
in mu je
ljestvu so zadnji prvi m kar stignil roko Močn.
in trdi
in počivat. Ponavljal je le tri besede: Verujem v Boga, upam v Boga, ljubim Boga . . .
"Čez nekaj let ubogi brat umrje tako tiho, kakor je živel. Našli so ga na slamnici mrtvega, mirnega obraza in s prekrižanimi rokami. Pokopali so ga kot nedolžnega otroka. V kratkem se ni več poznalo, kam so ga bili pokopali, razen po solzah, ki jih je točila na grobu uboga mati.
"Pa čez nekaj časa so videli ljudje, da je pognala na tistem grobu sama od sebe prelepa lilija. Prišli so pogledat in strme so videli, da ima bela cvetlica na vsakem listu napis v zlatih črkah: Verujem v Boga, upam v Boga, ljubim Boga . . . Izgrebli so zemljo in videli, da je pognala cvetlica korenine naravnost iz srca onemu ubogemu bratu . . ."
Janez je poslušal patra nepremično prekrižanih rok. z zaprtimi očmi in povešano glavo. In ko je mož končal, ga je vprašal s tresočim glasom in solznih oči:
"Ali se je to res zgodilo, pater?"
"Ni se zgodilo, ampak . . ."
"O, kako je to škoda!"
". . . ampak lahko bi se bilo zgodilo, to pomenijo take povesti. Take povesti, ki so prave ljudske verske povesti,
tukaj z bobni in trobentami slavijo, je tam navadno ponarejen denar brez veljave. — In da boš videl, kako Bog ljubi tiste, ki so preprostega duha, pa bogatega srca, ti bom povedal eno izmed tistih prelepih povesti, ki najvišje nauke tako lepo razložijo, da jih mladi in stari morajo umeti. Poslušaj.
"Živela je siromašna vdova. Imela je edinega sina, ki ga je ljubila bolj ko vse na svetu. Ta otrok je bil tako nedolžen, tako dober in krotak, da ga je moral vsak rad imeti in ne samo mati. Toda obenem je bil tako slabe glave, da ga ni bilo mogoče ničesar naučiti, ker je imel premalo razuma in spomina. Mati ga je dala v šolo, pa se ga ni nič prijelo. Hotela ga je dati v službo, pa ni bilo nič bolje. Mojstri so ga odslovili, ko so se naveličali, iz njega uganjati burke in ga zasmehovati.
Uboga nesrečna mati je iskala tolažbe in jo je našla pri spovedniku, častitljivem menihu. Prosila ga je, naj govori pri svojem priorju, da bi sprejel njenega sina v samostan za brata. Dobri pater je to storil in deček je bil sprejet v samostan.
"Pater je začel svojega varovanca poučevati v veri. Prve nauke mu je še bila vcepila pobožna mati. Pa ubožec se ni mogel nič drugega naučiti ko tri kratke molitvice: Verujem v Boga, upam v Boga, ljubim oga.
fant je pa naslonil glavo patru na rame in se je razjokal kakor otrok.
"Jokaj se, Janez, le jokaj se," reče pater, ki so se mu tudi orosile e>či. "Razplakaj se, jaz razumem tvoje solze."
"Ko pa sam ne vem zakaj se jokam," odvrne Janez pol v joku, pol v smehu. "Sam ne vem, kaj se z mano godi ... Bo že tako, kakor vi pravite. Duša bi/ rada v nebesa, pa ko ne more, se joka . . . se joka, da bi kmalu mogla."
Ko se je kapucin tisti večer že poslovil, ga je Janez še enkrat nazaj poklical in vprašal:
"Pater, kako ste rekli, da je sin uboge vdove molil? Ljubim Boga, verujem v Boga ... in kaj še potem?"
"Upam v Boga, dragi moj, upam v Boga!"
"Upam v Boga," je zašepe-tal Janez.
In ko ije Janez legel tisti večer na kup slame, ki je bila njegova postelja, ko je sedel po nedolžnem v ječi, je še enkrat vzdihnil:
"Upam v Boga."
In ko sq je drugo jutro zbudil ter obrnil oči po vseh štirih stenah svoje ječe, po katerih so od vlage polzele vodene kapljice, kakor da so usmiljene solze, tedaj je Janez zopet vzkliknil z glasom, v katerem se je družilo upanje z ljubeznijo in vero:
"Upam v Boga, upam v Bo-
_„ n
ga.
L i. K. JUT
^m .«< mmm	■ v
Za Za
aa iMMito,
•gJO
OFFICIAL ORGAN OF AMD FUBU8HKD BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Of the UAA m the tatanat of the Ov*r
OFFICE: CUT ST. CLAIR AVXNU1
IMS
CLKVKLAND, OHIO
of sobaerlptfcm:
For member«, yearly.,..............................................................................
For twMMf nhar*.......... ....................| ....... imi. ir| | i ................. jl afl
Foreign Countries.
•HOT
83
POKOJNI NADŠKOF DR. ANTON B. JEGLIČ
Težko je lajiku-uredniku napisati primeren nekrolog ali posmrtnico kakemu velmožu, in to celo nadškofu tamkaj v stari domovini.
Kakor drago nam Slovenijo, tako je gotovo tudi vse ame riške Slovence prešinila nepričakovana vest o smrti velezasluž nega in blagega ljubljanskega nadškofa Dr. Antona Bonaven tura Jegliča, ki je umrl zadet od srčne kapi dne 2. julija. Saj njega je skoro vsakdo izmed nas poznal že vsled tega, ker ga je pokojni nadškof Jeglič birmal.
Njegov življenjepis je cela knjiga blagih del na verskem kulturnem in narodnem polju našega naroda.
Leta 1917 je v Ljubljani izšla Spominska knjiga ob nje govem dvajsetletnem škofovskem jubileju izdana po Marijini družbi duhovnikov in bogoslovcev ljubljanske škofije. Naj nam bo dovoljeno na tem mestu samo uvod te knjige navesti:
"Vsak čas ima svojega moža in najbolj vroči dnevi imajo najsvetlejše solnce. Težkih, vročih dni je v zgodovini veliko — s krvjo so popisani pergamenti o razvoju držav, s solzami so oškropljeni mnogi listi cerkvene zgodovine.
Pa ne le vsak čas, ampak tudi vsak kraj ima svojo zvezdo svoj ponos. Zgodovina celega kraja, kakor tudi zgodovina ce-lcga stoletja je pa večkrat le posplošena zgodovina enega samega moža. Letnice izginejo iz spomina, osebnost pa ostane in vlada.
Najmogočnejše božje poslanstvo in njegova izredna moč se javlja v zgodovini cele katoliške Cerkve, kakor tudi v zgodovini posameznih škofij. Lahko rečemo, da sv. Cerkev ni apostolska samo v tem pomenu, ker izhaja od apostolov, ampak tudi zato, ker ima v vseh stoletjih svojega obstoja apostole svoji sredi, ki tvorijo s svojim delovanjem zgodovinske dobe in trdno podlago nadaljnjega, cvetočega razvoja v katoliški Cerkvi. Spoznati delovanje enega takih mož, se pravi, umeti celo zgodovinsko dobo, obnoviti duha onega časa, navdušiti se za preporod, okrepčati človeštvo z roso zgleda, značaja in trpljenja.
Izredna je milost svete vere, ki sta jo našim pradedom prinesla slovanska apostola. Z lučjo svete vere je prisvetil Slovencem dan sreče in omike. Pa so zopet prišli časi, ko je vera polagoma izginjala, ljubezen pojemala. To so bili žalostni časi reformacije. In v teh vročih dneh je božja roka pripeljala na stolico sv. Maksima velikega škofa Tomaža Hrena, ki si je pridobil — no samo za svojo škofijo, ampak tudi za vso katoliško Cerkev nevenljivih zaslug: zatrl je krivoverstvo, ki se je razširilo po naši domovini in se že začelo raztezati proti Italiji in proti srcu katoličanstva, proti Rimu. Ce se torej hvaležno spominjamo slovanskih apostolov prvakov, ki sta prižgala luč svete vere, se moramo prav tako' hvaležno spominjati tistih, ki so to luč ohranili in skrbeli, da je vedno svetila. Prvi izmed teh je škof Tomaž Hren.
skem v dijaškem glasnika 'Domače vaje" in v koledarju družbe sv. Mohorja.
Leta 1882 je postal kanonik v Sarajevu. Upravljal je slu žbo upravitelja stolne župnije, leta 1890 pa je bil imenovan za generalnega vikarja sarajevskega nadškofa. Leta 1897 je bil imenovan in posvečen za naslovnega škofa siuntskega; leta 1898 pa je bil imenovan za ljubljanskega škofa. Leta 1929 so mu vsled starosti postavili pomočnika v osebi dr. Gregorja Rožmana, ki je bil imenovan za škofa-koadjutorja. Dr. Jeglič pa je kmalu prepustil vse delo njemu, se preselil na škofijsko veleposestvo v Gornji Grad in od tam pred nekaj leti v Stično k menihom, kjer je dočakal smrti. Bodi mu ohranjen najblažji spomin!
o--
Minulo je 300 let, odkar je deloval ta apostolski mož. Vera, ki jo je Slovencem rešil, je ostala trdno v naši deželi, a mrzle sape jožefinizma in razbrzdana svobodomiselnost so zanesli med inteligenco indiferentizem in med ljudstvo versko mlačnost.
Pa zopet nam je božja roka poslala apostolske može in jim poverila nalogo, naj vero požive. Ravno tristoindvajset let je preteklo, odkar je bil na praznik sv. evangelista Luka imenovan za ljubljanskega škofa Tomaž Hren. In prav isti dan — 12. septembra — ko je apostolski nuncij Hieronim Porzio slovesno posvetil škofa-protireformatorja, isti dan, na nedeljo Marijinega imena, 12. septembra, je bil — po preteku treh stoletij — posvečen za škofa sedanji vladika dr. Anton Bona-ventura Jeglič.
Naslednje leto (1898) je sprejela ljubljanska škofija svojega novega višjega pastirja. Preteklo je od takrat dvajset let. Težka in velevažna je ta doba. V njej se je dovršil preporod verskega življenja in so se postavili temelji za bodočnost. Kar so zasejali prvi oznanjevalci vere, to je škof Hren obvaroval, sedanji naš vladika pa poživil."
Navedena knjiga ima sledečo vsebino: (Življenje in delovanje) Mlada leta. Izobrazba v bogoslovju — doma in v tujini. Prvi službi. Med brati Hrvati. Vlaclar ljubljanske škofije. Ustanovitev zavoda sv. Stanislava. Misijoni po vsej škofiji Češčenje Matere Božje in sv. Rešnjega Telesa. Organizacija na izobraževalnem, gospodarskem in političnem polju. V svetovni vojski. Vedno v najtesnejši zvezi s sv. Očetom. (Slovstvena dela.) Biblična, Apologetična in dogmatična. Ascetična. Vzgojevalna. Socialna. (Imenik knjig in spisov.) Tu sledi seznam 228 knjig in spisov v slovenskem, nemškem, hrvatskem in latinskem jeziku.
Rodil se je v skromnem kmečkem domu v Begunjah 29. maja leta 1850. Starši so ga poslali v jeseni leta 1859 v ljubljanske šole. Po maturi leta 1869 je stopil v ljubljansko semenišče ter je bil 27. julija leta 1873 posvečen v mašnika. Po posvečenju se je podal na Dunaj v Augustineum in nadaljeval tam bogoslovne študije. Leta 1876 je prejel doktorsko diplomo in se vrnil domov. Nekaj časa je služboval kot duhovnik v begunjski kaznilnici, potem pa je dopolnjeval svoje študije v Nemčiji in v Rimu. Po vrnitvi v Ljubljano je postal pod-vodja semenišča, udejstvoval pa se je tam tudi kot predavatelj cerkvene zgodovine in dogmatike. Slovstveno se je udejstvoval že kot maturant in bogoslovec. Prva njegova slovstvena dela so bila kratke povesti iz domačega življenja na Gorenj-
Poletna hrana in zdravje Piše Dr. John L. Rice, zdravst komisar mesta New York
Tudi onemu, ki je v dobrem zdravju, se dostikrat ne zljub jesti, kadar pritisne vročina Okusne, zdravonosne jedi, ki jih je veselje uživati v hladnejšem vremenu, ga ne vabijo več — želodec si želi kaj laj-šega, vendarle zadosti, da ne bo človek gladen. Vzlic temu ni prav nič treba, da je poletje nekaj strašnega in težavnega za gospodinjo in mater rastočih otrok, ako se zaveda le nekoliko dejstev. Tukaj je nekoliko nasvetov: Ni treba opustiti meso popolnoma; družina pa more uspevati — in še bolj ugodno — ako servira-te meso le po enkrat na dan vročini. Na trgu je sedaj polno svežih zelenjav in tudi mnogo sadja je sedaj na razpola go. Tečna solata se sedaj more pripravljati bolj okusno in bolj po ceni, kot v drugih let nih časih. Rib je v izobilju in tvorijo v tem letnem času hra no, ki je sedaj po ceni. Riba bi morala biti v jedilni listi vsakogar vsaj po enkrat na teden.
Mlečne jedi so zlasti osvežujoče, zdrave in zadostne v vročem vremenu. Izbira mlečnih jedi je raznovrstna. Tudi sir vsake vrste je dobra jed poleti. Makaroni, špageti in nu-deljni so jako poljudni. Mleto, kislo mleko in mlečne pijače niso le dobre za žejo, marveč so zdravonosne. Sladoled je za mlade::in stare idealen desert.
Servirajte obilo kuhanih ze-enjav, solate iz zelenjave, mlečne jedi in meso le po en-trat na dan ,kadar je vročina. Dodajte polno mleka, kajti isto je najpopolnejša hrana. Vži-vajte primeren delež morskih jedi in rib. Izogibajte se mastnim jedem in preveč sladkim pijačam.
6. septembra (Labor Day): Društvo sv. Jeronima št. 158, Canonsburg, Pa., priredi skupno s Kay Jay Booster klubom veselico v društvenem domu.
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Razne prireditve Jed-notinih društev
24.	julija: Plesna zabava dr. sv. Ane št. 123, Bridgeport, Ohio.
25.	julija: Velik jubilejni piknik povodom 35 letnice društva sv. Cirila in Metoda št. 59 Eveleth, Minn, v Eveleth Lake parku.
25. julija: Piknik društva Vitezi sv. Florijana št. 44, So. Chicago, 111. v Forest Preserve parku na 114 Ave. "D."
25. julija: Piknik društva Marije Pomagaj št. 79, Wau-kegan, 111. na Wire Mill Grove. Pričetek ob 12:30 popoldne.
25. julija: Piknik društva sv. Jožefa št. 21 Presto, Pa. v Bali parku.
1. avgusta: Skupen piknik društva št. 94 in 267 KSKJ., Kemmerer, Wyo. v Rock Quarry, Oakley. Pričetek ob 10. dopoldne.
1. avgusta: Piknik društva sv. Cirila in Metoda 101 Lorain, Ohio, na Kosovi farmi.
1. avgusta: Piknik društva sv. Roka št. 118, Denver, Colo, v Retreat parku.
8. avgusta: Piknik društva sv. Štefana št. 1, Chicago, 111., v Kegel's Grove, Willow Springs.
8. avgusta: Piknik društva Kraljice Majnika št. 157 Sheboygan, Wis. v Zeleni dolini.
5. septembra: K.S.K.J. dan Pitt KSKJ Boosterjev in dru-$tev iz Pittsburgha, Pa. ter o-kolice v Schuetzen parku, Mill-vale, Pa. }
Kardinal Pacelli, papežev državni tajnik govori in piše perfektno šest jezikov: italijansko, nemško, francosko, angleško, špansko in portugalsko; poleg tega tudi grško in latinsko.
' Največja katoliška bolnišnica na svetu je bolnišnica Božje Preyidnosti v Turinu, Italija. V nji oskrbuje tisoč redovnic 12,000 bolnikov.
Eno svetlobno leto je razda lja, ki jo napravi svetloba enem letu ob hitrosti 186,000 milj na sekundo.
Dr. Rudolf Diesel, slavni nemški inženjer je izumil svoj znani gonilni stroj na pogon z oljem že pred 40 leti. Tik pred svetovno vojno 1914 se je peljal na nekem parniku Čez angleški kanal, kjer je na skrivnosten način izginil. Od tedaj ne ve nihče več o njem.
Ameriške železnice so s svojimi tovornimi vagoni, katerih je okrog 2,000,000 leta 1936 prevozile 18 bilijonov milj Vodstvo vsake železniške dru žbe ima tako praktičen način tontrole teh vagonov (na posebnih karticah), da lahko vsak dan in vsako uro dožene kje se ta ali oni vagon nahaja četudi oddaljen več tisoč milj na želez, progi.
Richard Dillingham je bil u-čitelj ljudske šole v neki naši južni državi in velik prijatelj zamorcev, dasiravno belokožec. Nekoč je pripomogel nekemu ubeglemu sužnju na svobodo preko meje, vsled česar je bil obsojen v ječo, kjer je umrl 1. 1850, ko je stregel drugim jetnikom obolelim za kolero. Njemu v počast so imenovali neko naselbino v North Caroli-ni in Alaski, tako je tudi v Sheboyganu, Wis. Dillingham Ave., kjer živijo naši Slovenci.
Ameriška delavska federacija (A. F. of L.) je bila ustanovljena 1. 1831 toda pod imenom Federation of Organized Trades and Labor Unions; sedanje ime nosi pa od 1. 1886.
Zvok, ali glas hiti z brzino 1,100 čevljev na sekundo.
Preko 2,135.000 ameriške šolske dece se vozi dnevno k pouku v šolskih busih, tako tudi domov iz šole.
Nad 28fi00 študentov raznih univerz v mestu New York je hodilo 1. 1936 k predavanjem.
V	neki provinci na Kitajskem so še tako ogromni skla-dovi premoga, da bi isti zadostoval za vporabo na celem svetu še za bodočih 3000 let.
Strica Sama velja engravi-ranje in tiskanje vsakega bankovca samo .006c (6 mills). Za enake stroške se lahko tudi natiska 100 poštnih znamk.
V	federalnih zaporih Združenih držav se nahaja sedaj 15,250 jetnikov.
Na Kitajskem se lahko spozna pomen vsakega poslopja po barvi streh. Zelena pomeni uradno poslopje, rumeno trgovsko in fujava stanovanjsko hišo.
Vsak lastnik ali voznih avtomobilov v Ameriki izda na leto povprečno $138.00 za ga-zolin.
IIVH J^tfJMKU •
MED SEPETAJOClMI ROŽAMI
Rož sem cvetočih šepet poslušal,
ko sem po vrtu hodil zvečer, rahljal gredice, cvetkam zalival;
lepšega posla nimam nikjer.
Cvetka sosedi svoji je rekla: "Jutri za mene velik bo dan; venec poročni mlade neveste, jaz bom tvorila — venec kra-san."
Druga pa cvetka pravi sosedi: "Poleg bolnika stala jaz bom; z vonjem ga svojim bom tolažila,
krajšala ure, lepšala dom."
Tretja pa roža k temu pristavi :
"Jutri bo zame žalosti dan; v venec pogrebni ko me vpletejo,
materi mrtvi bo darovan."
Šmarnica, — zadnja zdaj se oglasi:
"V cerkev v nedeljo me bomo šle;
v šopku da Bogu se na oltarju,
Materi Božji, klonimo vse." • * *
Cvetke preljube, pestre, dehteče,
ve ste dar božji, zemlji, ljudem ;
ljuba v, veselje, vdanost, tolaž bo
ve nam delite, dajete vsem. -o-
Dvignimo se in agitiraj-mo za novi list mesečnik!
Premnogi čitatelj teh vrstic je morda že mislil, da je akcija za novi list, mesečnik, o katerem je bil objavljen lansko jesen v "Glasilu KSKJ." in v listu "Amerikanski Slovenec" poseben oklic, že zaspala. To se še ni zgodilo, marveč, na dnevnem redu so bile razne druge akcije, katerih nujno delo je moralo biti opravljeno in tako je akcija za novi list-mesečnik Čakala v ozadju.
Zdaj pa je napočil Čas, ko je treba tudi to zadevo rešiti tako ali tako.
Ko ste lansko leto čitali objavljen tisti posebni oklic za novi list-mesečnik, je bilo tam vse pojasnjeno iz kakega namena in potrebe se je začela
z akcijo za ustanovitev novega lista-mesečnika, o katerem smo
vse pojasnili že tudi v lanskem oklicu. Danes ta oklic ponavljamo s novim apelom na vse naše rojake po vseh slovenskih naselbinah, da stvar vzamejo resno in modro na znanje in v pretres in potem tudi store karkoli jim je mogoče v dosego tega namena.
Rojaki, katoliški Slovenci! Letos so se vršili v premnogih naselbinah shodi katoliškega tiska. Na vseh teh shodih se je jasno in točno ugotovilo, namreč, da kako veliko važnost posvečajo nasprotniki svojemu tisku, dobro vedoč, da je v tisku njihova glavna moč. Na teh shodih smo delali in sprejemali razne zaključke in sklepe. Toda, kaj pomagajo vsi sklepi in zaključki, če se ne bomo katoliški Slovenci sami zavzeli in to z vso silo ter nudili našim rojakom vsaj toliko, če ne več, in pa boljšega čtiva in tiska kakor pa nasprotniki. V tem vidite dragi rojaki so pa žrtve in ogromno delo. Toda kaj pa nastane na svetu brez truda in dela? Kdo naj se dela boji in žrtev? Ali se jih naj ustrašimo mi katoličani? Ali naj mi pokažemo, da nam za resnice svoje vere in svojega prepričanja ni nič? Smo taki? Ne, taki ne smemo biti! Mi moramo žrtve in delo sprejemati na svoje rame— vsak po svoji možnosti. Tudi naša društva se ne smejo u-makniti pred tako dolžnostjo: in pred tako žrtvijo. Za nas vseh gre. Kjer se dela za ja-j čenje katoliške miselnosti, tam ne sme nobenega katoličana manjkati. Vsi in vsak naj stopi na svoje mesto in naj pomaga pri skupnem delu in za skupno stvar.
Slovensko katoliško tiskovno društvo "Edinost" je započelo akcijo za novi list-mesečnik. Da bo ta list dobil trdno zdravo gospodarsko podlago je
treba, da se spravi skupaj vsai $1000 ustanovnega fonda in pa vsaj 1000 predplačanih naročnin na list. To lahko dosežemo, če le nekateri izmed na* storimo svojo dolžnost.
Ta akcija se bo vodila do 1. oktobra 1937. Takrat pa se bo odločilo, kako bo s to akcijo. Ako zberemo skupaj po-trebno svoto za ustanovni fond in pa predpisano število na-ročnikov tedaj bomo začeli t listom, v obratnem slučaju pa, če se pokaže, da med nami ni dovolj zavednosti in ne zanimanja in odziva, se bo vsake-mu vsak cent vrnilo nazaj. To je, upamo pravilrfo in pošteno za vsakega.
Zato prav iskreno vabimo vsa slavna katoliška društva, da se pridružijo tej akciji Spregovorite o tej akciji na vaših prihodnjih mesečnih sejah. Vzemite stvar na znanje in pokažite, da se zanimate za to dobro in potrebno stvar med nami. Na drugem mestu tega lista je poseben oglas za ta namen in pod njim poseben kupon, katerega izpolnite, iz-režite in pošljite na "Upravo Amer. Slovenca," 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Storite pa to čimpreje in včlanite vsa vaša slavna in ugledna društva v to akcijo.
Prav tako vabimo k tej akciji, da se včlanijo vse naše slovenske katoliške družine in vsi naši katoliški posamezniki. Storite to čimpreje in prijavite se. Zdaj je čas dela in žrtev za to stvar. Pokažimo, da jih razumemo in da se dela in žrtev ne strašimo. Ustanovimo si list-mesečnik, kateri naj postane pisana knjiga našega slovenskega življenja v Ameriki.
Postanite ustanovniki in naročniki novega lista. Postanite njegow pijonirji. Preberite tozadeven oglas, ki je objavljen v tej številki tega lista in prijavite se čimpreje!
akcija za novi list. Posebni klic je bil poslan tudi uradno na vsa slavna društva KSKJ in na vsa katoliška društva po Ameriki.
Namen te akcije je v glav nem zbrati in ohraniti zgodovi no ameriških Slovencev. Zgodovino naših slavnih društev in organizacij in zgodovino vsega gibanja in delovanja naših izseljencev v Ameriki Zgodovina ameriških Slovencev je tako bogata in pestra, da bi bila velika narodna škoda če se jo pusti, da pride v po-zabnost. Toliko dela ni izvršil v številičnem primeru morda noben drug slovanski, ne kak drug narod, kakor smo mi ameriški Slovenci tekom dobrih 50 let našega življenja v tej zemlji. Vse to potrjujejo naše organizacije, naša slavna društva, naše ugledne slo venske naselbine z župnijami in šolami, naše ugledne gospodarske in kulturne ustanove, in še mnoge druge stvari. Na vse to smemo biti ameriški Slovenci upravičeno ponosni in vse to je za nas vse, zlasti pa za naše potomce dragocene veljave.
Poleg zbiranja zgodovine naših ljudi in skupnega dela in gibanja med nami, pa je namen tega lista-mesečnika, dati našemu narodu primeren neodvisen leposloven katoliški mesečnik, tako, da bodo naši katoliški rojaki imeli na razpolago tudi tak lasten katoliški list in da jim ne bo treba z izgovori segati po drugih takih revijah in listih, češ, moramo, ker lastnega katoliškega takega lista sami nimamo.
Vidite predragi rojaki vse to so vzroki, da se je začelo
POMAGAJ! DELAJ! ZIDAJ!
To je geslo akcije za novi list-mesečnik
Še nikdar ni bila potreba za jačenie in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Se nikdar niso nasprotniki bruhali iz sebe Lolko napadov in udarov proti krščanstvu in njega nazzrom, kakor v sedeuiji dobi. Protiverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udre v naše vrste in da osvoji ljudska srca in v njih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, koliker ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovenskih pljonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda i*obče v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namenu, ki smo ga zgoraj nivedii. Iz tega razloga je razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista — mesečnika. Ustanovnina je $3.00 in enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $1.00.
K ustanovnim se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanovniki novega lista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres.
Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo ustan^iniki in naročniki novega lista.
Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spodaj navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca." — Storite j>a to čimprej \ Kampanja za ustanovitev novega lista — mesečni tea v zaključi z DNEM 1. OKTOBRA 1937. Za slučaj, d:i se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj.
Ne odlašajte, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika.
KUPON
UPRAVA "AMER. SLOVENCA" 1849 West Cermak Rd.. Chicago, 111.
Cenjeni:.— S tem vam pošiljam svoto $......................... o fcatcrc
se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista—mestniku zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdila To pošiljam s tem pridržkom, da ako list ne začne izhajati, da mi to poslano svoto vr nete. Ko list začne izhajati, mi ga pošiljajte na sledeči naslov:
Ime
Naslov ....................................................................
Mesto .................................................... Država.
QLASHX) K S^ILJTONQTE, JULY 213T, 1937
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Moji doživljaji v Španiji
.............$389.03
Josip Zalar,
glavni tajnik.
Skupaj
m
OUSOO K. g. K. J1DN0T1. JPLT tllT. 1MT -
< ► < ►
*Bo£ji blago flot)
POVEST Spini Dr. Janes Br. Krek
spuščala, Janes ju jt pa opazoval s kraja in veselj* so mu iskrile oči.
"Ukrasti si mislil moje stope ; saj te poznam; ti capin grdi/' se je kregal Tonček, ko je Miha povedal svojo zgodbo. Ta je nemo povesil glavo.
Stari Janez je pa nejevoljno zmajal z glavo in resno pogledal Tončka:
"Ali res nimaš nič srca? Ali se ti ne smili ta ubogi deček, ki nima nikogar, da bi zanj skrbel in bi ga kaj podučil? Morda danes še ni nič gorke-ga jedel; sedaj se je revež še potolkel."
Uganil je bil; Miha je po-kimal z glavo in žalostno — na pol jokaje — zastokal:
"Zjutraj so mi dali mati kos kruha; potem sem jim pa moral iti po špirit. In sedaj leže. Južinal nisem še nič."
"No, vidiš, Tonček, kakšen revež je Miha. Strašno grdo je da si tako trd do njega. In še tepel bi ga bil rad. Ti Mi ha, pa tudi nisi prav delal, ko si se norčeval iz našega Ton čka. On ne more zato, če je tak ustvarjen. Boga zahvali da imaš ravne ude. Kako je žalosten vajin angel varuh, ko vidi, da se sovražita! Bog hoče, da se morajo vsi ljudje ra di med seboj imeti in da drug drugemu pomagajo. Vidva se pa zmerjata in si nagajata, kot bi bila divjaka. Tonček, skoči domov in prosi mamo, naj ti dajo, če je kaj ostalo ofloluc ne, za Miho. Jaz pa med tem časom dobim obvezo."
Prišli so ravno do koče. Ton ček je to pot ubogal; še rad je šel, ker mu je bilo tako nekam vroče v glavo. Zardel je bil po celem obrazu. Sram ga je bilo. Kmalu je prinesel skledico mleka in kos kruha
Vpričo Janeza sta si morala podati dečka roki in obljubiti da si bosta prijatelja za na prej. Tonček je moral tudi povabiti Miho, naj pride vsak dan v kočo. Malo trda mu je šla, a ugovarjal ni.
Lepo žiVljenje se je začelo Janez je imel z dečkoma pra vo šolo. Kolk je bil oddaljen dobre tri četrt ure od farne cerkve, ki je stala na strmem griču. Bližnji otroci so hodili po zimi in spomladi h gospodu župniku, kjer so se učili brati, pisati in računati. Od daljenejši so pa navadno pri hajali samo k nauku za birmo spoved in sv. obhajilo. • Ton ček in Miha sta doslej le kdaj obnedeljah šla k fari v cerkev Tomec je mislil svojega sina dati v mesto v šolo, toda zdel se mu je še premajhen. Mi hova mati je bila pa od moževe smrti sem iako izgubljena da je ves denar, kar ga je dninah prislužila, zapravila za žganje. Njen sin je bil brez vzgoje. Rajni njegov oče — priden in zelo izveden mož — je pred dvema letoma utonil. Vinjen se je vračal domov in na poti je zdrsnil v globok tolmun. Od tedaj se je vse izpremenilo. Mati je kmalu zapravila prihranjeni denar, iyena strast je bila od dne do dne hujša. Zabuhla in zmr šena se je vlačila po vasi; pravili so, da ni nobena stvar varna pred njo.
Lahko si torej mislimo, kako zanemarjen je bil Miha. Janez se je lotil z veseljem mladih dečkov. Vsako dopoldne in vsako popoldne ju je učil brati in pisati. Vmes jima je pripovedoval razne zgodbe; pred vsem ju je pa vadil v krščanskem nauku in v molitvi. Oba dečka sta bila nadarjena; posebno Mihec. Vse je brž zapomnil. Tudi vsako igračo, ki jo je izrezljal Janez, je sam posnel. Na potoku je bila kmalu cela vrsta mlinov in stop. Ladjice sta vozila dečka po končanem poduku po vodi; majhne plave sta
Tomčevka je hvalila Boga, da je imela sinka v dobrem varstvu. Solze so jo oblile vsak večer, ko je videla, kako Tonček vse molitvice opravlja, kar se jih je naučil čez dan. "En očenaš za revne, nepod-učene otroke" in enega "za vse sovražnike" je bil vedno med Tončkovimi molitvami. Se prvi teden se je naučil "popolnoma kes." Ko ga je prvič molil, je preje dejal materi, ki je stala poleg njega: "Mama, ta molitev se mora vsak večer moliti, da nam Bog oc pusti vse grehe, ki smo jih sto rili po dnevu. Vi jo tudi zna te, kaj ne? Stari oče je pa gotovo ne znajo, ker vedno ta ko grdo kolnejo."
Mati ni ničesar odgovorila pač pa je vzdignila svoje pole večeno dete, je pritisnila sebi in je ljubeznivo poljubila
"Da, Tonček; pa jo ti opra vi tudi za starega očeta in za me in za ata tudi. Sedaj te imam rada, da je le duša le-pa.
Lahko je bilo Janezu od slej. S Tončkom sta poskr bela, da sta nasitila še Mihca ki največkrat doma ni dobi nobenega kosila. 2upanja je gledala, da je imel bajtin Ja nez, kakor so mu rekali vašča nje, ali stric, kot so mu dejali otroci, vsega dovolj.
Kmalu se je Janezova šola povečala. Nekaj dečkov sta spravila Tonček in Mihec svojo druščino; nekaj so jih pripeljali starši sami. Ni bil še štirinajst dni v bajti, in že so se shajali do mala vsi otroci iz vasi in bližnje okolice pri njem. Župan je izprva rohne in jih odganjal; ko se je pa sam prepričal, kako skrbno se trudi stari Janez zanje in ka ko lepo jih uči, je še sam pomagal. Kupil je potrebnih knjižic in drugih stvari na svoje stroške za vse. Za to ga je nagovorila žena; njo pa Tonček.
"Moj ubogi sin, ki sem ga imela samo za pokoro, me sedaj uči dobro delati. S tem si pa služim božji blagoslov, je večkrat ponavljala.
Res se je vselilo k županu nekam prijaznejše in mirne j še življenje. Vse je šlo lepše izpod rok. Županji se je zdelo, da solnce vedno jasnejše sije, in da je že posijalo tudi v njeno zaprto, otožno srce. Tu di mož je bil od dne do dne bolj vesel in ko je videl, kako z navdušenjem hite otroci proti bajti, ko je parkrat poslušal, kako vneti kriče iz abeced nikov črke, ki so se jih naučili, in zlasti kako se lepo va dijo v molitvi, se mu je zdelo da se mu taje nekaj trdega crog srca in da ložje diha, in ložje živi.

■
MIHAJLO PUPJN
u	6m
1
rfUlCBIA Viti VERZI T HEW
PASTIRJA DO OTMITEUA
PREVEL PAVEL BREŽNIK
Samo stari oče je bil vedno hujši. Janez je skušal kmalu priti ž njim v dotiko, toda stari se ga je izogibal na vso moč. Nikdar ni šel mimo bajte; doma se je pa skrbno zapiral v svojo izbo. Zadnja leta se je sploh večkrat čez mero napil dasi preje v svoji skoposti ni pil nobene opojne pijače; od car je pa prišel Janez, je pa znatno še več pijančeval. Pijan je bil pa kakor obseden. Kričal in klel je mnogo grje, nego sicer. Janezovo ime je vedno mešal v svoje zmedeno vpitje.
Tonček je povedal, kar je slišal v domači hiši, kjer si niso mogli razlagati, zakaj bi ravno zavoljo tega mirnega človeka stari oče tako divjal. Janezu je Tončkovo pripovedovanje zamračilo oko; solza mu je zablestela na licu.
In čuden slučaj je na-nesel, da sem bil jaz prva oseba, ki jo je bila 1. 1914. povabila princetonska univerza, da govori o avstrijskem ultimatu Srbiji. Pokojni Moses Taylor Paine je bil moj gostitelj in pokazal sem mu brest pred Nassau dvorano, kjer sem bil pred kakšnimi štiridesetimi leti zaj-trkoval. Dijaki so sprejeli moj govor zelo navdušeno. Štirinajst dni pozneje jim je hotel govoriti o istem predmetu nem ški diplomat Dernburg, toda dijaki so napravili takšen hrup da ni prišel do besede.
Ko sem pojedel hleb, sem se solnčil v toplih žarkih prijetnega aprilskega solnca. Za spal sem in sanjal, da je bilo v poslopju, kamor so hodili dijaki, veliko zborovanje. Ljudje so se zbrali, da mi podelijo neko akademijsko čast. Ko sem se zbudil, sem se spomnil pi sma, ki sem ga bil pisal svoji materi pred enim letom iz Hamburga in v katerem sem ji obljubil, da se kmalu povrnem bogat z znanjem in visokimi častmi. Te sanje so me opozorile, da je ta obljuba skrbno uvrščena v mehanizem, ki nadzoruje mojo zavest.
Do tedaj še nisem videl ničesar, kar bi bilo podobno Princetonu. Cital sem o Hi-lendarju, slavnem samostanu na Sveti gori ob Egejskem morju, ki ga je bil ustanovil sv. Sava v XII. stoletju. Videl sem slike poslopij, kjer so menihi živeli v samoti in študiji. Predstavljal sepi si, da je Princeton s svojimi; samostanom podobnimi poslopji sli-čen kraj, kjer imajo mladi ljudje priliko, da študirajo in postanejo učeni možje, tako da so pozneje v stanu uspešno posvetiti svoje življenje delovanju, kakor ga je izvrševal sv. Sava. Ko sem počasi in zamišljen odhajal proti kolodvoru, sem srečal dijaka, ki me je nagovoril. Bil je nekaj starejši od mene; prijaznost in dobrotljivost sem čital v vseh potezah njegovega ljub-
kega lica. Mnogo je vedel o Srbiji in celo o Srbih v Avstro-Ogrski, in ko sem mu dejal, ds sem prišel v Ameriko iskat znanja, je izrazil upanje, 4s me bo neki dan srečal kot dijaka v Princetonu. Dijak v Princetonu 1 S tovariši in prijatelji, kot je bil ta nebeško lepi in plemeniti mladenič, ki me je spremljal na kolodvori Nemogoče, sem si mislil, ko sem gledal skozi vagonsko okno in videl, kako akademijska poslopja princetonske universe polagoma izginjajo v daljavi, ter se obenem zavedal, da me vozi vlak nazaj v Bowery. 0-sem let pozneje sem čital pismo, v katerem sem svoji materi opisal Princeton ter ji, da bi jo izpodbudil, izrekel upanje, da ji bom nekega dne pisal ter se podpisal kot prin-ce t on ski dijak.
Tu hočem samo omeniti, da je moj dobri prijatelj Henry Fairfield Osborn, znani učenjak, tisto leto prvič študiral na pricetonski univerzi. Morda je bil prav tal? kot oni plemeniti mladenič, ki me je spremljal na železniško postajo. Na jesen istega leta je predsednik Wilson vstopil v Princeton.
s« tmsriški dečki in dekleta, kar ss tiče ročne spretnosti, ns Sel? visoki stopnji. Ko sem s« delu nekoliko privadil, so s# tudf moje roke premikale pftttj "tflo, toda roke drugih so s# ]cretale hitro ko stroji. Spoznal sem, ds Amčrika ni <le|«l». kjer bi si mogel prjfjpbiti mnogo lavorik s spretnostjo v ročnem delu. Na'to misel ssm prišel že poprej, ko sem prvič gledal Kristjana pri njegovem skobeljniku. Nekega dne sem bil v izposojevalnem oddelku knjižnice Cooper Unions. Opazil sem, da piše naglo in da uporablja pri tem zdsj desno zdaj levo roko z enako spretnostjo in lahkoto. MKako se bom sploh kdaj mogel meriti z mladimi Američani," sem si dejal, "če morejo pisati z levo roko bolje kot jaz z desnico?"
(Dalj« prihodnjič)
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Morovicah, pa je sgorel v spanju. Hčerka se je hotela že vsa opečena rešiti s skokom skozi okno, pa si je zlomila obe hogi in po treh dneh v groznih bolečinah izdihnila.
Št. Jani na Dolenjskem. — Vso faro je močno potrla vest da je umrl v ljubljanski bolnici Jakoš Marko, posestnik iz Branskega. Ko se je vračal iz Radeč proti domu, je nesrečno padel in dobil nevarne no-
"Moli za očeta, da bi se jih Bog usmilil," je dejal.
ni.
Konec zelenske učne dobe
Slika Princetona se mi je vtisnila v spomin, enako kakor učinkuje močna luč na mrežnico. Besede tistega ljubeznivega mladeniča, da me bo morda videl neki dan kot dijaka, vpisanega na prince-tonskem vseučilišču, so mi donele v ušesih in zvenele kot za-smeh. Da bi kmetski deček iz srbske vasi, ki je še pred komaj dvema letoma nosil se-ljaški ovčji kožuh in kučmo, postal tovariš teh mladeničev, ki so bili videti kakor mladi plemenitaši, se mi je zdelo nemogoče. Evropski plemenitaš mi ne bi bil nikoli dejal kaj takega, in to se mi je zdelo zelo čudno. Videl sem neskončno vrsto ovir med seboj in med svojim vpisom na prin-cetonski univerzi, domu odlične ameriške omladine. Čutil sem, da je družabna nepripravljenost mnogo večja te-
Neko jutro je pazil Janez,ižava kot nepripravljenost v
kdaj zagleda starega Tomca.1 Na vsak način je hotel govoriti ž njim. Ko ga je videl, da gre iz hiše in stopa proti vasi, se je podvizal za njim.
"Peter, daj mi roko 1 Pozdravljen," mu je zaklical, ko ga je došel.
Starec se obrne in ko zagle da Janeza pred seboj, divje zareži nad njim:
"Vrag te nosi, beraški capin, kjer si se vlačil, tam bi :>il ostal. Nimam ga miru pred teboj. Na, to je zate!
Surovo so mu žarele oči in ves besen je zavihtel palico in zamahnil. Janez je odskočil; a palica ga je zadela ob meča in zgrudil se je na tla. Stari je brž planil nadenj in iznova udaril. Janez mu je srečno prestregel udarec in obdržal palico v roki, da je starec pri nem omahnil in padel nadenj. S pestmi se ga je lotil.
Se imam moči, da pobijem takega psa, kot si ti. Zopet si sedaj pod menoj. Vrat ti zavijem, berač ciganski," je kričal nad njim.
Janez je imel dovolj posla, da je odbijal njegove udarce.
"Peter, bolan si. Bog se maščuje nad teboj. Tvoji bo-ezni se pa pravi — nemirna vest," mu je šepnil na uho, ko ga je bil prijel za roki in pritisnil k sebi.
(Dalja prihodnjič)
stvareh, ki se jih človek more naučiti iz knjig. Te težave nisem mogel premostiti, dokler sem se družil z ljudmi vzhodno od Bowery j a. In vendar me je moja pot vedla tja. Čim bolj se je bližal vlak New Yorku, tem manj sem si želel, vrniti se tja. Od Nassau dvorane v Princetonu pa do Bow-eryja je bil prevelik skok, toda od Boweryja de Nassau dvorane je moral biti še večji. Napravil sem kompromis in odšel v Kristjanovo stanovanje na West Streetu.
Kristjan je bil še v Cleve-landu, toda njegov oče me je sprejel z odprtimi rokami ter obljubil, da mi najde delo. Ni še potekel teden in že sem imel službo v znani tovarni za biskvite na Cortlandt Streetu. Neki njegov znanec, po imenu Eilers, doma iz Frieslanda, in daljni sorodnik znanega nem škega pisatelja istega imena, je bil tam zaposlen; le-ta se je brigal zame prve čase moje učne dobe v tovarni. Dobil sem mesto v skupini fantov in deklet; ki so opremljali neko posebno vrsto dvopeka s imenom tvrdke. Glede na telesno moč je bilo delo lahko, toda zahtevalo je veliko ročno spretnost. Kljub temu, da sem hotel doseči prvo mesto v skupini, sem napredoval le zelo počasi. Kmalu sem odkril, da
Večjo skupina ameriških slovenskih izseljencev je prišla te dni na obisk v svojo staro do-movinp. Na ljubljanskem kolodvoru so bili lepo sprejeti. Ogledali so si tudi velesejem ter nakupili prav mnogo spo-minčkov.
Ma kruhom v tujino. V torek 15. junija pa so spet odšle is Slovenskih goric in z Dravskega polja velike množice naših kmetskih delavcev v Nemčijo. Nad 2000 se jih je poslovilo od svojih domačih polj, ki jim ne morejo dati dovolj kruha. Podatki, ki jih imamo o teh naših sezonskih izseljencih, kažejo, da se je letos število teh dvignilo na 6000 (šest tisoč). To je številka, ki vse bolj opozarja na to, kako hudo se je pri nas razbolela rana na našem narodnem telesu ravno zaradi tako izdatnega izseljevanja naših ljudi v tujino, ki pije našo kri in ki odnaša dobiček pridnih rok slovenskega delavca. Kako se našim delavcem v tujini godi, za to je najboljši dokaz pripovedovanje onih, ki so sami na tujem prestali svojo bridko izkušnjo. Sanje o bogastvu, ki si ga bodo na lahek način pri dobili na tujem, se kaj kmalu razblinijo, mesto njih pa se mora naš človek kaj kmalu sprijazniti s kruto resnico, da tudi v tujini ni primernega za služka in tako tudi ne pridnih rok vrednega življenja.
Spet je oddajala program za naše izseljence radijska postaja v Belgradu, in sicer v noči od 14. na 15. junija. Gtf-voril je gradbeni minister dr. Kožul, za njim pa slovenski pisatelj Franc S. Finžgar. Spodnjo gimnazijo je letos odliko dokončal tudi naš kralj Peter II.
Skoraj 24 odstotkov vsega davka na poslovni promet je plačala lani Slovenija. To je precej preveč z ozirom na druge bogatejše pokrajine naše države.
Preska. — Velika vremenska nesreča je v pondeljek 7. junija zadela občino Medvode. 8koraj se je ponovila nesreča iz leta 1926. Od 2 popoldne do 5 je tulil veter, lil dež in skoraj 2 uri je bila toča, debela do 5 dkg. Veter je vrgel žito, voda je razdrla pota in ceste, udrla čez polje, njive in travnike; toča je pa potolkla vse poljske pridelke po Sv Katarini, Žlebeh, Studenčicah in Golembrdu. Kmetje so mo rali skoro vse žito pokositi. U-bogi kmet, ki je pri nas že tako reven! Cesta v Ločnici, ki jo je pretečeno leto občina po pravila in je stala čez 8000 Din. je vsa razdrta, deloma od-nešena, mostovi na popolnoma porušeni. Ljudstvo je kar obupano.
Št. Jernej. Globoko nas je pretresla nesreča, ki je zadela dobro Goriškovo družino iz Gornjega Vrhpolja. Gospodar Franc je s svojo hčerko Kar-lino delal na žagi v Srbskih
sprotno stran, kjer je bil 71 letni Janez Salamon, ki je v tem času obsekaval na tleh ležečo deblo. Lesar in Ruči-gaj sta mu zaklicala, naj se skrije a bilo je že prepozno.
St. Jurij pod Kumom. Dne 15. junija smo pokopali 70 letnega Ivana Aurelio, katerega je smrt rešila dolgoletnega trpljenja. Pokojni je bil dober človek, zaveden katoličan, član Apostolstva mož, zvest bralec katoliških listov in knjig in
tranje poškodbe. Kljub zdrav-j spi0gn0 priljubljen. 40 let je niški pomoči je moral jjrera- bij čevljarski mojster. Dolgo
no oditi k Njemu, za katerega je vse svoje življenje živel in delal.
Nova postaja v Otočah. —
vrsto let je bil tudi lovski čuvaj in vnet lovec. Sodeloval je tudi pri domači hranilnici. Zapušča ženo, šest odraslih si-
Glavno železniško ravnateljst-|nov in eno hčer. vo je sprejelo predlog za zgra-j j)rtija pri Moravčah. Po dol-ditev in premestitev železniške gem jn hudem trpljenju je postaje Otoče ter je v ta n?-	junija izdihnila svojo
men stavljenih na razpolago j bjag0 <jušo daleč naokrog po-100,00 dinarjev.	znana Ivana Kovačič, v 76. le-
Divjanje viharja v Hrastni- tu starosti. Pokojnica, znana ku. V soboto dne 12. junija p(yd jmen0m "Guzjeva botrca" popoldne okrog štirih je pri-,se Je odlikovala po svojem le-
divjalo v smeri iz Kala nad hrastniško in dolsko kotlino strašno neurje. Med silnim nalivom je besen vihar lomil in ruval drevje, odnašal strehe in cele stavbe ter preobračal kozolce in elektrovode. Na Brnici je razkril več stavb, odnesel in prevrnil kozolec-dvbj-nik posestniku Majcnu, raztrgal električno omrežje in cele parcele gozdnega drevja, predvsem posestniku Alojziju Igričniku. Dežomer na Dolu je izmeril nad 30 mm padavin tekom neurja. V zgornjem Hrastniku (pri rudniku) je vihar prevrnil par mogočnih hrastov na fantovsko stanovanjsko hišo (puršnhaus) ter polomil ostrešje. V spodnjem Hrastniku (kemični tovarni) je vihar raztrgal mnogo streh ter prevrnil skladišče tovarne v potok, kamor je odnesel tudi potujoči vrtiljak. Voda je zalila več stanovanj. Po nevihti so delavci kemične tovarne začeli popravljati raztrgane strehe. Pri tem pa je 24 letni Jože Miklavčič padel z visoke strehe ter se smrtno pobil. Med nevihto je padala tudi toča, ki je posebno na Kalu naredila precejšnjo škodo. Neurje je oddivjalo iz Hrastnika v smeri proti Mokronogu in Novemu mestu.
Nogo mu je odtrgalo. Na Simnicovi žagi v Budalah pri Škofji Loki kurjač Hafner Janez že dolgo opravlja delo na lokomobili. Ko je Hafner hotel te dni natakniti jermen, ga je ta zgrabil, vrgel med kolesje, da je revežu levo nogo pod kolenom popolnoma odtrgalo.
Novi grobovi: V Mariboru je umrla vseučilišnica Herica Skaza. — V Št. Vidu nad Ljubljano so položili" v grob učiteljico Urško Porenta. — Na pokopališču na Viču so djali v gomilo Alojzijo Košir roj. Čučnik. — Pri Št. Ilju v Slov. goricah je zaspal v Gospodu meščanski učitelj v p. Franc Ehrlich. — V Plavy-ju na Češkem je preminul ve-leindustrijalec Frančišek Bruna st. — Na Pšati je umrla 84 letna vdova po cerkovniku Marija Slabanja. — V Polho-vemgradcu je odšel h Gospodu po večno plačilo posestnik Fr. Koritnik. — V Ljubljani so u-mrli: kapetan v p. Karel Ha-lik, Marija Hergerič, učiteljica Hilda Krušič, dijak teh nične srednje šole Janez Bu lovec, nadstrojnik Pavel Koll-witz in Marija Megušar roj. Pasetzkij.
Ko so podirali drevesa. Dne 18. junija so se odpravili iz Vranskega v gozd podirat drevje Janez Šalamon, Matevž Lesar in brata Jožef in Franc Karo. Podrli so že štiri bukve ko je enega izmed njih ob pol 10. zadela smrtna nesreča. Matevž Lesar in Franc Karo, po domače Ručigaj, sta ravno se-kMa bukev, ki bi morala pasti na gotovo stran, toda v zadnjem trenutku Se je padajoče drevo nagnilo ravno na na-
pem krščanskem življenju. Dokler je mogla, je šla vsak dan k maši, dasi je bila nad pol ure oddaljena od cerkve. -o--
Ne prezrite naše velike kampanje ženske enakopravnosti!
Vezi s staro domovino
Skoro Tiikoftr izmed nu fte veiejo na nafto staro domovino moralni, kulturni. gospodarski ia rasai dru*i oziri. ki nam nalagajo rasne opravke. Pri takih opravkih nudi nafta tvrdka uljudno in aaaesljivo posredovanje. ks(kor:
pri potovanju v stari kraj pri dobavi svojcev iz stara domovine prt pošiljanju denarja v stari kraj pri doka vi denarja la starera kraja pri pošiljanju paketov t JufosUvijo ia Italijo
pri notarskih ia drurih poslih a starim
^'vrosni red vseh vetjih parnikov \seh linij, cene kart. denarna in drugn pojasnila so Vam pri nas na raspola*o.
Cene za denarne pošiljke
Za f S.00 200 DinlZa $ « 40 100 Lir Za 10.00 420 DinZa 29.99 >•• Lir Za 21.00 1.000 DiniZa 67.00 1.900 Lir Pri vetjih poiiljkah sorazmeren popust. — Cene podvriene spremembi. — Poftiljamo tudi dolarje.
LEO ZAKRAJšEK
General Travel Service, Inc. 302 EAST 72ND ST, NEW YORK, N. V.
Pripomba« Udobno se potuj« v stari kraj v poznejftem poletju, ko veliki naval potnikov mkrat pojenja.
VAŽNO ZA VSAKOGA
KADAR potujete denar ▼ stari kraj; KADAR ste namenjeni ▼ stari kraj: KADAR leUte koga is starega kraja;
se obrnit« ni
KARTE prodajamo aa rse boljie par-nlke po najnltjl oenl ln aev*> da tudi aa rse Izlete. Potniki so s na Mm posredovanjem
vedno aadovoijnl. Denarne peitljke ImiaJaM Mso ka zanesljivo po V JUGOSLAVIJO
Za « t U	190	Din
Za 9.99	299	Din
Za 7.29	«99	Din
Za 11.79	999	Dia
Za 22.99	1.999	Din
Za 49.99	2,099	Dia
V ITALIJO
Za	« 9.99 199	Ur
Za	12.29 299	Lir
la	19.99 999	Ur
Za	17.99 1.999	Lir
Za	11S.S9 2.009	Lir
Za	197.99 9,990	Lil
Navedene cene so pudvikene pranem -bi. kakor Je kura. Potujamo tudi denar braojavno to lanlujamo Izplačila v dolar Jih.
V vaiem lastnem interesa Je, da pl-iete nam, predno aa drugje poalu-Hte, aa oene ln pojasnila.
Slovenlc Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) tU West 18th Si. New Yerfc. N. T.
Najnovejša knjiga!
Sezite po najnovejši knjigi, iz katere dobite lahko vse podatke za pridobitev
ameriškega državljanstva
Knjiga vsebuje vse najnovejše postave in je pravkar izšla. Dobite jo samo pri založništvu
"AMERIŠKA DOMOVINA"
SLOVENSKI DNEVNIK slovenska unijska tiskarna
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
Pošljite 25c ▼ ali money ordru fa> knjigo vam takoj odpošljemo.
i

EEPInLine ZZ_
With the JUy
Jay Boosters. Action
and More Action Means Success!
O
OIN KSKJ'S
"The Spirit of a KejtrVenated
Fall In! Sport*!
MINNESOTANS STAGE K. S. K. J. DAY SUNDAY
VISITORS FROM SLOVENIA TO PARTICIPATE IN CANKAR STATUE UNVEILING SUNDAY
Dr. Trdan, Julius Slap-sak, Noted Slovenians, Arrive in Cleveland
Cleveland, O.—Dr. Francis Trdan, professor of geology at the seminary of Ljubljana, Ju-
SET DATE TO MARK FEAST DAY
La Salle, 111.—The regular monthly meeting of St. Anne's
. . , t i * o, , Society, No. 139, was held on goslavia, and Julius Slapsak, juiy 12 in St. Roch's Hall. Mrs. director of schools of the same
city, father of the Rev. Julius Slapsak, assistant at St. Lawrence's Church, arrived here July 17 in the company of Joseph Grdina, prominent in local Slovenian circles.
These two distinguished visitors from the mother country have been invited to America to witness »and participate at the dedication of a bust of Ivan Cankar in the Jugoslav Cultural Garden, Sunday morning, July 25.
Elaborate preparations for the dedication are in progress, and include participation of leading Jugoslav organizations, drill teams and groups of national costumes. During the entire proceedings a special photography by a local motion picture concern will be taken. These films will be sent to the Jugoslav government for showing throughout that country.
Sodality to Sponsor Picnic for Church
La Salle, 111.—The Young Ladies' Sodality of St. Constan-tine's Church in Oglesby will sponsor a picnic at Krancic's Grove Sunday, July 25, for the benefit of the new Slovenian church in Oglesby. This picnic is being planned by the members of the sodality and their pastor, the Rev. Father Leo.
The public is cordially invited to attend this picnic, and it wouldn't be inopportune to mention that the proceeds are going for a good cause—all Slovenian parishes had to start at the bottom, and to climb uphill alone and unaided is a difficult proposition. With the hearty co-operation of all the Slovenians and other Catholics of the tri-cities the job should be an easy one.
Frances Jancer.
CATHOLICITY
Catholicity plans for this world as a preparation for the world to come.
Catholicity teaches that man was made to know, to love and to serve God in this world so that he may be happy with God forever in the next.
Catholicity is interested in the spiritual welfare of all men. The Church dedicates herself to the work of salvation and sanctification.
Emma Shimkus, president, presided over the meeting.
Routine business matters were discussed and plans were made for the observance of the feast of St. Ann to be observed on July 25. Members are requested to go to confession on Saturday, July 24, and receive Holy Communion in a body Sunday, July 25, at the 6:30 Mass. This is an annual custom of this society and a large turnout is usually the result, so the officers of the society hope that the members will not need much urging this year.
Two new members were received into the society at this meeting, namely: Miss Ann Pelko and Miss Dorothy Cigolle.
Our sick member, on the sick benefit list, is Mrs. Mary Urba-nija. Members are urged to go and visit her, as they visit the sick of their society
"Religion and 'Democracy
(Continuation)
I am not concerned with the exploitations of the past. I am not concerned with the tribute the people have been compelled to pay in the past. I am not concerned with the story of old monopolies, but I am concerned with whether or not the' peqple of America are going to understand the nature of the corporation and whether or no1 they will use it in a democratic manner for the general welfare.
(Commencement address delivered by the Hon. Joseph C. O'Mahoney, U. S. senator from Wyoming, on the occasion of the 48th annual commencement on June 16, 1937, in the gymnasium at the Catholic University of America at Washington, D. C.)
Christianity and Democracy are securely founded on faith in the dignity and independence of the individual soul.
Hitherto, we have just drifted. We have permitted these huge agencies, so important to all our people, so far-reaching in their effect upon our daily lives to assume whatever form and whatever powers their promoters have chosen.
We have utterly overlooked the fact that a corporation is a creature of law possessing only that form and those powers which some government gives should it. We have closed our eyes to the fact that there is nothing The next meeting will be held democratic in its(cdnftt>l; and Sunday, Aug. 8, in the same [because we have insisted on
treating it as a natural person, when in fact it is a colleetivist economic state, we have been compelled to foster the growth cf a government bureaucracy which, in time, unless we understand tfie situation and act, will itself rise above democratic controls.
place.
Frances Jancer.
PRESTO JAYS WILL PICNIC SUNDAY
Presto, Pa.—The local St. Joseph's Society, No. 21, invites all members of surrounding lodges and their friends to attend the picnic on Sunday, July 25, at Presto Park. There is no admission charge. Music in the evening will be furnished by a very popular orchestra.
The ladies are talking about baking some delectable, delicious poticas which will be served at the refreshment stand. Of course, there will be other refreshments served.
The picnic will begin about 2 p. m. E. S. T.
So mark an X for Sunday, July 25, to remind you to be at Presto Park. We urge all members of Society No. 21 to be at this picnic to help make it a great success.
M. J. Taucher, Pres.
-o-
VISIT CLEVELAND La Salle, 111.—Miss Ann Je-ruc and Mr. Anton Jeruc spent a week's vacation in Cleveland, O., where they visited with relatives and friends, and incidentally took in the Great Lakes Exposition. They reported a very fine time.
^llllllllilllliiiiiiiiiitilllllllllllHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllHIHH
BOOST THE BOOSTER WAY!
1 Get behind the "KSKJ Women s Equal Rights |	Campaign"	|
i	For Particulars Consult Your Lodge Secretary	|
How many people in the United States realjze, for example, that of all the many thousands of persons who administer the federal government only one is chosen by all the people of the country ? The President of the United States is the only official of this democracy in the choice of whom all the people have a choice. Representatives, sitting1 in the Congress, are chosen from particular districts. Senators are chosen from particular states. Only the President is chosen by all the people of all the states. Every other federal official, acting for all citizens and all states, holds his office by appointment of the President for
Recognizing the restrictive effects of corporate development upon competition and upon economic freedom, our people have been resisting, not by exercising the authority whicj the federal government unquestionably bas of defining the powers and responsibilities of the interstate corporate person, but by multiplying federal commissions with power to regulate the affairs, not only of interstate corporations an insignificant fraction of which are the cause of our troubles, but the affairs of the natural person, whose activities it is not necessary to regulate. The natural person, in t^very nature of things, cannot fyecome a matter of serious national concern except when, through a corporate charter, he acquires power that belongs only-to the public. But when, to resist the evil effects of the monopolitic corporation, we increase the discretionary regulatory power of the central government over the activities of both 'Corporations and citizens we are moving inevitably in an anti-democratic direction and toward a collec-tivist state.
So we wonder why Big Business and Big Government are now being followed by Big Labor? So we wonder why centralism in ecoij^mic control, having produced, centralism in political control, is now producing centralism in labor control? Is it not all a perfect logical sequence? And in it all, does not the democratic motive disappear? Because the impulse does not come up from the rank and file for the adoption of a
particular policy in business or government or labor, but down from those who for the time happen to occupy the places of power at the top.
True it is that in our country we have, fortunately, for the most part, been able to repose confidence in the good will of those who have occupied the seats of power. But that is personal government, not democratic government.
For half a century, the peo
EIGHT COMMUNITIES WILL MEET IN EVELETH
TO HONOR FEAST BAY OF PATRON
Life, Liberty and the right to pursue happiness . „ . are gifts bestowed upon us by the Creator of the universe.
pie of America have been resisting direction of their economic life and of tlieir government by Big Bai jiess. That struggle has now been won. The struggle that awaits us, the struggle which must be waged by the young men and women of your generation is that the direction of their economic affairs and of their government shall be maintained under the democratic principle.
This is the service to which you, the new generation, have been	We must
choose between industrial and political freedom under the democratic process, or some form of the absolute state in which religion and democracy must perish together.
It is eminently a task for men and women who, like the founders of the American republic, have an indefeasible faith in the equality of man and in man's responsibility to his Creator. It is a task for youth. It is a task for those who believe that the earth and the fulness thereof belong to those who inherit it. It is a task for those who believe that the soul of man is like unto God.
Waukegan, 111.—St. Anne's Society, No. 127, will receive Holy Communion in a body on Sunday, July 25, at the 6 o'clock Mass.
This manifestation will be jn honor of the Feast of St. Anne celebrated on the 26th. The members will not meet at school but go directly to church.
A meeting of the trustees will be held on Wednesday, July 28, at 7:30 p. m. in the school club rooms, for the purpose of audit ing the books for the six-month period. All are urged to be present.
VETERAN L00GE PICNICS SUNDAY
a specific term ,or by appoint- and	rvation rests the fu.
ment of the agents of the President at pleasure, or, under what is called the merit system, for life. Of all the hundreds of
thousands of those who serve the federal government, by far the great majority are under permanent appointment and are responsive to the democratic impulse only by "remote control."
Now the concentration of economic control can be made effective only through the corporate device. The titizen can be deprived of personal authority over his own employment and, therefore, personal control of his own economic life onlyto the extent that his representatives in the states permit the creation of these artificial persons that have taken over complete direction of the economic affairs of the nation.
FRATERNITY AS APPLIED TO THE HOME
By E. W. Thompson
The original object of the the protection of the home and fraternal-beneficiary associa-i community interests of lil'e be tion was to provide protection1 fully and completely assured, for the home. Inasmuch as ihe! Our American leader, Theo-home is the foundation of all , dore Roosevelt, said, "Protect civilized society it is necessarily, the home and you need have no the first matter of common con-1 future concern bf the state." cern, and upon its protection I The fraternal life insurance associations of these two great countries are not. responsible for the protection of the home and community, but they are re-
ture security as well as the stability of society. The individual cannot be separated from the home and therefore the twofold mission of the fraternal beneficiary society is to protect the individual and the home. The original idea of affording protection to the bread winner only, has broadened into the "whole family protection" which affords security to every member of the family circle. This has been the natural outgrowth of the development of the system. Every fireside of the United States of America and the Dominion of Canada would be a greater asset to the community, if they were all enrolled in fraternal membership, thus affording complete protection to the individual, the home and the consequent* community as a whole. In no other way can
sponsible for the wholesome spirit of human sympathy and tolerance so evident throughout the realms of both countries. This helpful and uplifting spirit has permeated the very souls of the citizens of each nation and has been more responsible than all else for the eminent success and advancement of these peoples.
It was one of the world's great philosophers who said, "Poverty is the mother of crime," and a greater truth was never written. The fraternal order has not only in its general application of service to the home and community eliminated abject poverty, but it has always left in the "wake" of its (Continued on Pag« •)
South Chicago, 111.—On Sunday, July 25, at the East Side Forest Preserve (Eggers Grove) the Knights of St. Florian Society, No. 44, will give an old-fashioned picnic, with plenty of refreshments, barbecued lamb and good music for both young and old.
M. Sreboth's truck will provide transportation to and from the Forest Preserve for members and their friends, starting at 1 p. m. from St. George's Church hall, 96th St. and Ewing Ave. There is no reason why every member should not attend, and as previously announced, "each member must pay $1 for refreshment tickets, whether he attends or not."
The Knights of St. Florian Society is one of the oldest lodges both in the KSKJ and South Chicago, having been organized June 22, 1893, and has had an eventful history, being always progressive and active in its 44 years of fraternalism. The old-timers will well remember back 30 to 40 years ago, when the splendidly uniformed drill corps of the society paraded the streets of Chicago with their shiny swords, under the captaincy of the late Joseph Kompare. It was in gala array that they marched to the picnic groves for one of those old-fashioned picnics" where the music was furnished by South Chicago's own Slovenian band, under the tutelage of Charley Medosh, who still lives today as one of the existing pioneers and organizers of the St. Florian Society. The other organizer still living is Joseph Mauratic. The old-timers were proud of "our boys" of those days, the same as the members today are proud of "our boys" of this generation, the St. florian KSKJ Booster Club, which leads the whole KSKJ in social and athletic activity and championships. They have kept this great society in the spotlight for the past ten years both in our great KSKJ and locally.
Members, we should all feel proud of being members of this great and well managed lodge and assist the officers to make this picnic an outstanding success. Let's make it better than any of the other affairs we have
Expect 10,000 at Lodge Anniversary Picnic
Eveleth, Minn.—Eight communities will meet at Eveleth Lake Park July 25 for the picnic intended as the 35th anniversary celebration of the local SS. Cyril and Methodius' Society.
Supreme officers from every state of the Union have been invited, reports the committee, and will enhance the attendance that is estimated to be in the vicinity of 10,000 KSKJ members and their friends. |Judge Martin Hughes, Supreme President Opeka, Supreme Secretary Joseph Zalar, and other supreme officers will give short talks.
An extensive program of sports is being planned for young and old. Prizes will be awarded to winners in the following events billed by the committee:
50-yard dash, boys, 12 years and under.
50-yard dash, girls, 12 years and under.
50-yard dash, boys, 16 years or under.
50-yard dash, girls, 16 years or under.
50-yard Jboys' back-to-back race, 16 years or under.
50-yard girls' back-to-back race, 16 years or under.
50-yard boys' sack race, 12 years or under.
50-yard girls' sack race, 12 years or under.
50-yard fat men's race. 50-yard "plump" ladies' race. 25-yard free-for-all, boys and girls.
Women's rolling-pin contest. The sports committee, headed by Frank Miroslavich, assisted by Edward Miroslavich, Joe Primosich, Martin Shukle Jr. and Leonard Bayuck have scheduled a tug-of-war which will bring together lodges from Hibbing, Chisholm, Virginia, Gilbert, Aurora, Biwabik, Soudan and Ely.
On the eve of the big day (July 24) the local Kay Jay Booster Club will hold a dance in the Eveleth Recreational Building. Tiny Specht's orchestra will furnish the music.
To sell a thing to a fellow, you've got to make him want it, then make him think he ought to have it, then convince him that he can't afford not to have it, and then, that he can't live without it.
Blot out as far as possible all the disagreeables of life; they will come, but they will grow larger when you remember them, and the constant thought of the acts of meanness, or worse still, malice, will only tend to make you familiar with them.
leld in the ten years of my service as president of this society.
John Likovich, our faithful secretary, will be home after July 18 from the South Chicago Hospital, where he underwent serious appendix operation. We hope he will be well enough to attend the picnic.
W. F. Kompare, Pres.

iiwninri" IMI m i m i ni

FOR GOD, HOME AND COUNTRY
BRIEF BIOGRAPHY OF ARCHBISHOP JEGL|C
fcr FATHER KAP ISTRA N
When Father Michael Pirnat of Montana cane to Cleveland for the National Eucbaristic Congress, he told us some interesting facta about hia Bishop.
♦
In the abort time that the Moat Rev. Edwin V. OH ara had been kiahop of Great Fall«, Mont., he had organized hia diocese in one huge active study club.
No parish waa exempt. Some parishes carried as many aa fifteen or more study groups at one time. These groups numbered about ten or twelve individuals.
*
Leaders under the supervision of their pastors guided the discussions.
The parishes, in turn, were grouped into deaneries over each of which a priest acted as divisional dean.
The deaneries as well as the entire system received study material and field direction
from the diocesan directors. *
Meetings were held of entire deaneries, besides the regular parish sessions. Once or twice a year, a general diocesan meeting waa held, the program running three or four days. These programa included exchange of ideas, demonstrations, and ad-dresses by well-posted priests and laymen.
*
But this entire work was not a diocesan idea or merely a Montana invention. Bishop O'Hara was merely carrying
out the Pope's wishes.
*
For many years there baa existed in the Roman Catholic Church the Confraternity of Christian Doctrine. It is a can-onically erected and fully in-
dulgenced confraternity. *
And ita purpose is as old as
the Church: to teach.
*
And this means to teach not only children, but what is of greater need today, to teach adults.
*
It ia an extension of the pul pit. It means making God's truth as much a part of our dsuly life as is the radio, the
preaa, eating, or drinking. *
Announcement has been made that the third National Catechetical Congress of the Confraternity of Christian Doctrine will be held in St. Louis, Mo., Oct. 9 to 12. Clergy and laity are invited. Bishop O'Hara is chairman.
*
And if Father Kapistran gets permission to leave his solitude, he will be there, too.
Saya the announcement: "Forty demonstration classes, conducted by priests, sisters, and laity, will be held in the Rosati-Kain High School as a
feature of the Congreaa."
*
Already 31 Archbiahopa and Biahops have aignified their intention of attending this Congreaa.
*
The official program will include diacuaaion of practically every phase of the work of the Confraternity as it ia organized in the United States and Canada.
¥
From the days of Oriental philoeophers to the days of New England unirersitiea, we have looked "eastward" for learning. Now we look to the weat and to Bishop O'Hara.
Archbishop A. B. Jeglič died, at the age of 87, July 2 in Stična, Slovenia. Many of our members will remember him as having toured the United States in 1926. At that time of his visit he was 76 years old.
The bishopric of Ljubljana was founded in the year of 1463 by Frederick III, Hapsburg, the Holy Roman Emperor, who was a predecessor of the long line of the Hapsburg emperors extending to the reign of Maria Theresa, when the Empire of Austria-Hungary was created in the year 1740 from the southeastern duchies of Germany
Its organization symbolizes singularly the development of the civilization of the Inner Austrian people of Carniola as beginning with Bishop Christopher Ravbar, the knight statesman and nobleman and the principal head of the prelacy, was represented in the local courts, land organizations, diets, and became the advisor and confessor of the Archdukes of Austria.
Each man who commanded from his ecclesiastical throne in Ljubljana, also brought his influence into the lands especially during the Turkish attacks, Peasant Wars, relations with Germany when the empire was still considered a duchy of the Holy Roman Empire, and through the wars which occupied the Empire of Austria-Hungary.
The biography of each duke who also enjoyed temporal powers together with his ecclesiastical dignity is a history of, phonse Paulin, who is a son of the laws of that nation and the j Prince Maximilian of West Ba-story of the greatest represent- den, the principal head of the
Anna ruled from Warsaw.
John Perko, who made his home in Tržič, was appointed Regent Duke of Austria and re-. ceived the post of Marshal 0{\thia«re&} Priest Yere tireless
ccming caiyjn^ of the archbishopric in Sarajavs, which had undertaken to bring the blessings and the fruits of the west-j era civilization into the oountry 1 rent by tho Bogomili and the Mohammedans.
Dr. Anton Bonaventura Jeglič was forced to preach in the , Croatian language, which he was able to aocomplish with re-I mailable success. In a very short while, tho language of the Croatian people endeared itself to him and there soon followed several articles in the Sacred Heart periodical which he wrote in excellent Croatian.
On Sept. 15, 1882, he received a parish in Sarajevo, continuing his work in the Cathedral as canon. His missionary fervor was unbounded and he traveled from eastern Bosnia at Drina River and Bje-lina to Zvornik into Srebrnice, Višegrad, Gorzd and Foč. The work of the Catholic clergy was principally that of organizing i parishes, founding schools, convents and generally bulging the Roman Catholic faith to the millions wHo had been oppressed by the fanaticism and tyranny of the former religions of Bosnia, before its annexation to the Austro-Hun-garian empire.
The religious endeavors of
NEWSPAPERS THREATEN AMERICA
This week, we were talking to a friend who had just witnessed a news film in one of our local theaters. Among other things he learned from this film was that it costs the people of Russia one-third of all they earn to maintain the military program of the Soviets. He expressed amazement that he had to go to a movie to learn this; that he had not been informed of it through the newspapers.
Secular journalism in America is at a crossroads. No institution of public information has ever been more thoroughly discredited than were the secular newspapers at the polls last November. Overwhelmingly anti-
Go'renjsko. His entire life was spent in acting as host to the! long line of mountain climbers and skiing parties of nobility who trekked down from Germany to sojourn in the Julian Alps. He is known to be a grand old man, whose chief complaint in life was that he had married a noblewoman and a princess who, it seemed, knew the entire world of kings and princes as well as other nobility. The children were packed off to the boarding school of the Ursu-lines or placed in the care of various Orders as is the custom of nobility in Europe, while the Duke of Austria and his prin cess wife issued law and order for the Inner Austrian countries, for it was especially because of this reason to bind the Liechtenstein house with the greatest nobility of Carniola that the Liechtenstein princess had married into the family of the Archbishop.
The eternal throb to organize an independent duchy and finally a separate kingdom of the South Slavs would not die, the Liechtenstein princes being carefully instructed and made to understand their duty before civilization, which consisted in founding of the kingdom of Illyria, which rightfully ' belonged to them, having settled in that region even before Charlemagne had created the Holy Roman Empire.
A daughter married Al-
ative of Carniola.
Baron Lamberg, the first bishop of Ljubljana, was a member of a family of the most famous knights of Carniola. His family owned a number of castles and administered the estates of the higher nobility.' A brother is especially remembered as the hero of the Pegan-Lamberg victory.
Bishop Urban Textor was the confessor of Ferdinand I Hapsburg, who succeeded Charles V on the throne of Germany. And it was especially this great man who, on his ministerial duties to Rome, was able to introduce Jesuits in Vienna and Prague.
They became the magnates of Croatia and Hungary, Barbara von Cilli becoming the wife of Sigismund of Hungary and king of Germany, and
German Military Department, and the two lived very happily in their castle Thrun near Guerk (Krka).
Undoubtedly the Liechtenstein Arms materially influenced the further success of Dr. Anton Bonaventura Jeglič. He acquired the post of Archdeacon of the Vrh Bosnian prelacy and Rome heaped added recognition for his great intellect, his charity and his in-dustriousness by electing him to the office of the Apostolic Pro-nothary of the *Holy See in the year of 1896.
Especially anxious to merit outstanding acknowledgment, his work now brought him to Bosnia, where he became an Apostolic missionary in that destitute and forlorn land, and he answered an appeal of the Archbishop of Vrh, Bosnia, be-
and besides the ordinary duties, he especially directed his ef-! | forts toward the sisterhoods in Bosnia, the /convent of the Daughters of Holy Love and those orders who headed various orphanages, as the'House of Little Jesus, compiling several publications which the convents needed in their work.
During this decade he returned to Ljubljana, where there awaited him the post of General Yiaar or representative of the Archbishop. The renown of this great student and priest reached Germany, where he became well known among the nobility, and in this capacity was able to arrange
OHIO SECOND IN F HA MORTGAGES
The state of Ohio b now second in the United States in the number and amount of home mortgages accepted by FHA
for insurance, according to a recent announcement made by E. H. Blair, director of the Federal Housing Administration for northern Ohio.
The three district offices in Ohio have committed for insurance up to July 1,1937, 15,489 policies, with the amount of $67,942,140 allocated as follows:
Cincinnati, southern district; 1,988, amounting to $11,129,-400.
Columbus, central district: 3,445, amounting to $16,544,- Roosevelt, the newspapers lost 538.	j caste as a guide to public opin-
Cleveland, northern district: ion when the people of 46 10,056, amounting to $40,268,- states of the nation gave the 202.
Mr. Blair further stated that the average amount of each insured mortgage for Ohio was $4,350, and for his district, northern Ohio, $4,005. "Thus," said Mr. Blair, "it is very evi-deht from these last figures that the moderate priced homes are being cared for, and that the FHA, with its long time single insured mortgage system, is continuing to help the people to own their own homes.
The FHA makes no loans, but insures the loans made by approved financial institutions
For further information
re-
garding the FHA, call or write 600 Bulkley Building, Cleveland, O., or consult your local bank.
for the marriage of his half-brother, John Perko, to the lineal descendant of the Liechtenstein princes or the Celje barons, whose ancestry consists of the Dukes of Carinthia and Tyrol, Kings of Bohemia and the Electors Barons von Cilli (Celje), who had early in the 15th century attempted to found an independent duchy of southern Styria, Croatia and Bosnia. (To Be Continued)
majority vote to the President. Undaunted, and unlearning it seems, these papers continue to fight on what they are wont to paint as a danger that parallels Communism and Fascism. If Rooseveltism (and we ask your indulgence in coining the word) is comparable in the main to the dictatorships of Europe, the writer stands appalled at his own ignorance of international affairs.
American journalism, however, has some parallel to that of Europe. In our country we get what our publishers want
us to read, while in Europe the,	... . .	.
, 1 , , A- *■ * 'status of life m these countries peop e get what the dictators	.	.
.	t tu would be impossible of attain-
cials, we find ourselves at a loss to comprehend the policy of American journalism. We believe in constructive criticism of even lawfully constituted authority, but we cannot understand why informed men—a class in which we must place most newspaper publishers— wink at a hydra-headed monster that, given power, would first devour them.
American journalists should face facts. More than this, they should give these facts to their readers. — Hubert A. Smith, The Denver Catholic Register.
-o-
FRATERNITY AND THE HOME
(Continued from Pare 7)
advancement the unbroken ties of the family associations and the preservation of the home environments, the home influences, as represented jn the housing, clothing, feeding and cultural education of the orphans, which is alone made possible among the poor, by the protecting hand of fraternity.
The payment of over five billion dollars to more than five million homes of these two countries, representing a total of more than twenty million members of these families, as beneficiaries, givps a good measure of the significance, importance and helpfulness of Lhe fraternal system. Without this, the present satisfactory
want them to see. In other words, neither we nor the Europeans ever get an objective view of events. The difference in point is that American publishers are free to correct this abuse while the dictator-ridden journals are given no choice in the matter. They print what the tin gods say or they print nothing at all.
With the liberal government we enjoy, the right to speak our minds freely when we see fit, the privilege of holding opinions that are at variance with those of our duly elected offi-
On Discovering America
By Pearl S. Buck
(Permission to reprint granted by Survey Associates Inc.) I had lived all my life an American away from America. Then I returned, a sort of immigrant among immigrants, except that I came to my native land. But it was as new to me as though I came from Sweden or from Italy or Greece. I knew almost as little what to expect before I landed.
But we all have pictures, we immigrants, of what the America is to which we come. They must be pleasant pictures, or we would not have come. People do not easily leave all they know unless they hope for something much better. Of course, I suppose most of us hoped for a better chance for a living, for more money, for more education, for more room. Some of us came for freedom, freedom to think as we liked, to be ourselves unhampered by family and traditions. Some of us, like me, came because we wanted to come home, never having known what it was like to be at home, having lived always among an alien race, spoken a foreign tongue and walked the streets and roads of every day as aToreigner. We have all come to the America we each thought we saw.
I wish I could find out what other people have found in America. But I only know what I have found. I came from China, a land of long homogeneity and of unity, except perhaps for that least important of all, political unity. The Chinese are of the same general race. They have had an unbroken history of thousands of years. Their
religions are the same, organized into three great types, mutually tolerant, non-evangelical, and mellowed by long human experience to a philosophy of humanism. Social customs are firmly fixed and such impacts as come from modern usages come against a solid whole which they can penetrate only gradually and therefore without great upset. Even the language is not really diversified, because three-fourths of tho people speak one language, or some form of it. Out of this great security of long established unity I came to America.
Now I had my picture of America, too. It was made up of visual images of my mother's much loved country home, of which she told me many stories, of a land of great plenty and ease, from which came money for the poor Chinese, because all Americans were rich and Christian. It would not have occurred to me that there were illiterate Americans, or unwashed or poor Americans, or criminals. As I grew older and understood better inevitable human nature this picture was modified and reason did indeed compel me to understand that heaven existed nowhere. But still something of this early picture persisted.
I believed, for instance, that in leaving China I was leaving forever the sight of hungry people whom I was powerless to feed. I thought I was leaving behind the sight of wasting floods and dried and sunbaked, treeless lands, swept by dusty winds. I thought I was coming to a country which had
organized itself into economic plenty and moral clarity. I had heard all my life that America was rich, and did not think of these riches as being selfishly gained or used. Money was poured generously out of America into China for famine relief, for Christian propaganda, for many and endless causes. Americans, then, though tbey were rich, were generous, interested in a world culture, international-minded. I longed to meet my countrymen, whose idealism seemed almost fantastic to the materialistic philosophy of China.
When I first came here, then I endeavored to find this recognizable country of my own. looked first for Americans. But I could not find them. It seemed to me the country was full of foreigners. I found delightful people, for I came home under the best possible circumstances, having done a sort of work of my own which somehow made me friends. The people were wonderfully kind to me, but they seemed to me like English people, or Europeans. I kept thinking, "Where are the Americans?" It was very puzzling. I bored everybody by asking continually, "Where does one find the real Americans? What would you consider the typical American?" To my bewilderment everyone replied the same way—that is, he was American, his ancestors had come over in the Mayflower or before the Revolution or before the Civil War or something, and he was the typical American if there ever was one.
(To be concluded.)
ment, as no body of tax rates could from the sources of taxes alone support the demands of the needy and destitute without these benefactions of fraternity. Our members are mostly from the homes of the humble poorer classes, who would, were it not for the fraternal orders, become immediate public wards and charges. No honest or intelligent person would deny this fact. We would, I am sure, all shudder to even contemplate the sad plight of society in general, in modern life, void of fraternity.
When the founder of one fraternal order said: "Let us so constitute this organization, that the comparative fortunate many, will ever be in a position to care for the comparatively unfortunate few," he spoke the true language of fraternity and a fraternalist.
With an army of eight and a half million men and women in our great army of peace and mercy, and one million and a half children enrolled, who can doubt our future work and destiny. With seven billion dollars of protection in force, with one and one-half billion dollars cf assets, how could we in the onward march of our great mission of human love and service fail. Verily, we are the "first line of defense" of the home and community.
In conclusion, permit me to congratulate the people of my own country, and the Dominion of Canada, upon the fraternal spirit, of international fellowship and good will that exists between them, and assures eternal peace and happiness to them. This fraternal spirit is the one great stay of their advanced civilization and by the same token, it is the one and only hope of the civilized nations of the world today. With sixteen million members in the lodges of the United States and the Dominion of Canada, there is no need of fear of the blighting hand of anarchy or the un-Godly hand of communism or fascism being successfully raised agafnst our national governments of constitutional liberty, and our democratic institutions, which are founded upon the solid rock of fraternity and human justice.