ŠE Bl ŠEL ČE BO PRILOŽNOST
Deselega marca letos se je na Himalajo podala jugoslovanska odprava 28 mož, ki se je namenila po doslej ie nepreplezaiii jažai sleni prtti na čelrti najvsji vrh na svetu, 8501 metrov visold Lbotee. Odprave sc )e kol spremljevalec uddežU tudi naš obfan Jaaez Majdk iz PoJJa. Od ta-krat je minilo že nekaj mesecev in vtisi so se ie preobHkovali v doživet-ja, Idph Janez MafdK, kot pravi, depa ne bo pozabl. Blajc to ojegova prva odprava in prav rad bi se katere uddežfl Se kdaf, sevcda če bo za to priožnost.
»Enajstega marca smo prišli v Katmandu,« pripoveduje Janez Majdič, »prva skupina je odšla takoj naprej, mi pa smo čakali še teden dni na letalo. Hoteli smo se pripeljati do zadnjega letališča v hribih, ki pa je že v oblakih. Toda poleteli smo le do Lukle, to je do nižje ležečega letaližča. Od tam smo se napotili peš in prespali v znani vasi Nanche Bazar, skozi katero gredo vse ekspedicije; namenjene na Mount Everest. Zadnja vas je Che Kung na višini 4740 metrov. Tu še raste trava in pasejo se krave. Na tej višini smo tudi občutili prve znake višinske bolezni.  ki, zanimivo, bolj na-
Jua Ma|«K odd^a sporočio v LJuM^ano. Pri ten opravgu se Je (otop&al kar san, na samo-spražiiec
pada mlajše ljudi kot starejše. Imel srem srečo, da sem občutil le nekoliko glavobola, proti kate-remu je pomagal že navadni aspi-rin. V bazni tabor, ki je bU po-stavljen na višini 5300 metrov, je naša skupina prišla 25. marca.«
In kaj je bla vaša naloga v tej odpravi?
Vzdrževal sem radijsko zvezo med baznim taborom in ministr-stvom za turizem v Katmanduju, z L jubljano in seveda s skupinami naših alpinistov, ki so napredo-vale po hribu. V Ljubljano sem prvikrat oddajal šele 5. maja, ker prej od nepalskih oblasti nismo dobili dovoljenja. Takrat sem bil že nekaj več kot mesec dni v baz-nem taboru. Štiri odprave, ki so bile v Himalaji pred nami, so tudi imde s seboj radioamaterje, pa jim Nepalci sploh niso dovolili nikakršne radijske zveze.
Ste bli doma že naprq zme-njeni, ob katerih urah boste oddajali?
BUi smo, pa je potem prišlo drugače. Ugotovil sem, da je naj-boljša zveza ob sončnem vzhodu.
to je nved peto in šesto uro zju-traj. Takrat je pri nas ena ura po-noči. Je pa ob sončnem vzhodu bilo tako mraz, da mi je sapa zmr-zovala pred usti, ko sem govoril v mikrofon. Tudi s prsti sem imel težave, ker so mi zaradi mraza otrpnili in nisem bil dovolj gibčen pri pisanju. Pcmagal sem si tako, da sem eno roko vedno grel nad plinskim grdcem. Zveza z Ljub-ljano je potekala nemoteno, s Katmandujem pa nekoliko slab-še, ker frekvenca, ki so nam jo določili, ni bOa ustrezna. Bilo pa je bolje kot pred dvema letoma z Everesta, z bdjšo opremo pa bi bilo lahko še bolje.
Kako je prSlo do lega, da ste se kot radioamater prav vi uddežili te odprave?
Leta 1979 sta dva člana našega ladio kluba Kričač spremljala odpravo na Mount Everest. Do-ločen sem bil jaz, pa potetn nisem mogel iti. Letos sem imel po-novno prilažnost, moral pa sem 90 tisoe dinarjev, kolikor so zna-šali stroški za mojo udeležbo, zbrati sam. Polovico denarja je prispeval radio, poiovico pa tele-vizija.
Z radioamaterslvoni se ukvar-jate že od leta 1969. Torej vam tzkušenj na tem področju ne manfka? Tu pa je bio treba ludi boditi...
Planinarim že od otroštva. Nekaj časa sem se ukvarjal tudi z alpinizmofn. Že junija lani pa sem pričel trenirati za ta vzpon. Večinoma po domačih hribih. Vmes pa smo šli tudi na Mont Blanc. Bilo pa je mrzlo in vetrov-no, tako da smo prišli le do 4300 metrov višine.
Kje pa ste dobii vse potrebne naprave za oddajanje?
Akumulatorje so napravili v Mežici, antene v Donitu, tozd Trival Kamnik, vse seveda za-stonj.Nekaj opreme je bilo tudi moje, drugo pa je bilo last kluba.
In še na koncu, kot nekako po-jasnilo, zakaj odprava ni esvopla vrha, čeprav je steno preplezala. Janez Ma]dK je poveds!: »Vre-menske razmcre smo imdi tako slabe, da Jlh ne poainijo niti naj-starejši hntalajci. Vsak dan okoli enajste ure je pričel padati sneg. Ponebal je iele proti večeru. Ta-krat se je tudi ^asnBo. Potem je sneg drugi dan dopoldne kar iz-hlapd, ker je bi zrak izredno suh. Zaradi zraka smo tudi imdi le-žave s kašljcin. Pri vzpen^an^u v steno se je sneg neprestano usipal pod nogami. Nekatcri mla$ši člani eldpe so zgubl)ali vol)o. Tako je zmangkalo moii za odločilni na-skok na vrh.«                       DJ