262* št. — 5. leto. poštnina pavšallrana. Posamezne številke 1 D.
v torek, 14, 'lovenAm ?m
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečcc. 15 D. Letno 180 a
Inozemstvo: M*M£no 30 D. Letno 360 D
©glasi: enostoipna ram vrsta •Okrat 50'para. večkrat popu«
JUGOSLAVi
Uredništvo.
Woltova ulica l/l. Telelon *B
Uprava:
*rg a Telefon 44
dopisi se ne vračajo
/anion je priložiti mamut za odgovor
Odposlanci hrv. bloka v Beogradu.
NAMERE HRVATSKEGA BLOKA: STRMOGLAVITI VLADO IN RAZPISATI NOVE VOLITVE TER REŠITI VPRAŠANJE SPORAZUMA MED SRBI IN HRVATL
Žagreb, 13. novembra, (izv.) Odbor hrvatskega bloka ie imel včeraj konferenco, na kateri je sklenil, da se odzove želji vse srbijanske javnosti in da stopi v stike z zastopniki vseh opo-zicijurialnih strank v narodni skupščini. Hrvatski blok je za te porazgovore določil poslance dr. Drinkoviča, Pre-davca in dr. Krnjevida, ki so snoči odpotovali v Beograd. Delegati so dobili natančna navodila, katerih naj se drže Pri bodočih pogajanjih, predvsem pa kaj naj zahtevajo kot pogoj za aktivno Sodelovanje hrvatskega bloka v parlamentu. Pri sedanjih pogajanjih se ne bo mnogo govorilo o političnih vpra-ianjih, marveč se bo le zahtevalo, naj |e določi način, kako naj se strmoglavi Pašič-Prebičevičev režim in naj se sestavi volilna vlada, v katero naj bi stopile nekatere osebe ki imajo zaupanje hrvatskega bloka. Potem naj bi Se narodna skupščina razpustila in razpisale nove volitve. Nato naj bi prišlo Ba dnevni red rešitev raznih političnih Vprašanj v duhu popolnega sporazuma med Srbi in Hrvati.
Beograd, 13. novembra. (Izv.) Semkaj so dospeli odposlanci hrvatskega bloka dr. Drinkovič, dr. Krnjevič in Predavec. Za njihov prihod v Beograd I* ie včeraj vladalo v političnih krogih veliko zanimanje, posebno pa za po-taigovore, ki jih bodo imeli z raznimi »stopniki opozicijonalnih strank in z onimi politiki vladne koalicije, ki so se Udeležili kongresa jasnih delavcev v 2agrebu in se odločili za politiko sporazuma s Hrvati. Na vsak način bodo
ti delegati hrvatskega bloka stopili v
stike s Stojanom Protičem. Odposlanci se zanimajo zelo za nekatere zakone socijalnega značaja, kakor za uradniški in invalidski zakon, zakon o vojni odškodnini itd., ker mislijo, da se morajo ti zakoni predložiti parlamentu le v sporazumu s Hrvati in stoje na stališču, da morajo kot nujni priti čimprej pred narodno skupščino in volilno vlado še pred razpustom parlamenta, ako jih sedanja vlada še ne bo mogla izvesti.
Beograd, 13. novembra. (Izv.) Vest, da pridejo poslanci hrvatskega bloka v narodno skupščino, je zbudila veliko pozornost, posebno v parlamentarnih krogih. Mnenje je deljeno. Nekateri presojajo to možnost pesimistično, drugi pa sodijo, da opusti hrvatski blok dosedanje pasivno stališče in da se odloči za pozitivno delo v narodni skupščini Vladni krogi so zelo vznemirjeni zaradi prihoda bivšega hrvatskega bana dr. Laginje v Beograd, ki je posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča, s katerim je, kakor je sam izjavil, razpravljal o razmerju naše države do Italije, zlasti z ozirom na prevzem vlade po italijanskih fašistih. Posetil je tudi ministrskega predsednika Pašiča in nekatere politike iz krogov vladnih strank, pa tudi opozicije. Govori se tudi da pride v Beograd še nekaj poslancev hrvatskega bloka. Večina se zaenkrat vzdržuje vsake sodbe in hoče počakati kako se položaj nadalje razvije.
Sefa narodne skuoičine«
INTERPELACIJE, VOJNA ODŠKODNINA.
Beograd, 13. novembra. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine, ki jo le otvoril popoldne ob 4. predsednik dr. Lukmič, je bil najprej sprejet zapisnik zadnjo seje, nakar je tajnik Vu-kosavljevič prečital razne prošnje . in pritožbe, ki so bile odkazane tozadevnemu odboru. Finančni minister dr. Kumanudi je predložil narodni skupščini zakonski načrt o odobrenju zaključnega obračuna državnih dohodkov in Izdatkov za proračunsko leto 1933, ki se je odkazal finančnemu odboru, — Minister za šume in rude Rafajlovič je odgovarjal na vprašanje poslanca Ljube Matiča glede državne šume v Be-lašici, — Minister za zunanje stvari dr. Ninčič je odgovarjal poslancu Cirkovi-Ču na njegovo vprašanje glede pogodbe med našo državo in Grčijo. Poslanec Cirkovič je izjavil da se z odgovorom
ministrovim ne zadovoljava. — Minister dr. Ninčič je nato odgovoril poslancu Andriji Radoviču o mejah v Prekmurju, ki se krijejo z onimi, o katerih so te dni pisali listi. Zbornica je potem prešla na dnevni red, to je debato o zakonskem načrtu glede vojne odškodnine. — Poslanec Moskov-ljevič (zemljoradnik) je v daljšem govoru kritiziral vladno predlogo in zahteval, naj jo narodna skupščina odkloni in sprejme predlog, ki ga je izdelala zemljoradniška stranka. Zahteval je tudi od ministra za pravosodje dr. Markoviča, naj mu pojasni, kako stoji stvar s fondom za vojne odškodnine in kako misli vlada dobiti potrebne zneske, akd ta fond ne bo več obstajal — Poslanec Mihajlo Popovič je govoril o istem predmetu. — Seja se je zaključila ob 8. zvečer.
Vojaški dogovor med Italijo in Madžarsko.
ITALIJA Bi RADA OGRSKO POMOČ V SLUČAJU VOJNE.
Dunaj, 13. nov. (Izv.) Tukajšnji madžarski list »Becsi Magyar Ujsag« poroča, da se Je pred kratkim sklenil med madžarsko vlado in italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem • vojaški dogovor, po katerem se Madžarska obvezuje, da bo v slučaju oboroženega spopada med Italijo in Jugoslavijo poslala osem divizij na jugoslovensko me-lo, V kompenzacijo pa se Italija obve-
zuje, da bo s povdarkom podpirala zahteve Madžarske po zavojevanju onih pokrajin, ki Jih je morala odstopiti sosednim di-žavam v trianonski mirovni pogodbi. Jugoslovanski poslanik v Budimpešti je zaznal za ta dogovor in se je takoj odpeljal v Beograd, da poroč o tem svoji vladi in da jo naprosi za potrebna navodila.
Potresna katastrofa v Južni Ameriki.
Santiago de Chile, 12. novembra. Ozv.) V soboto je bil tukaj strašen potres, ki je uničil na stotine poslopij in Pri katerem je bilo ubitih okrog tisoč liudl Vsled potresa je na stotine oseb brez strehe. Opaža se tudi pomanjkanje Živil
Nev/ Vork, 13. novembra. Gzv.) Listi prinašajo podrobnosti o potresni kafcmrofi v južnoameriški državi Chile. Prvi sunek so občutili v soboto zjutraj ob 1.32. Najmočnejši sunek je bil °krog 2. Nato je bilo do približno 4. Zjutraj še več potresov. Škoda je °2fomna. Porušenih je, v kolikor je do-znano, na stotine poslopij. Veliko škode je poires povzročil thdi v Anta-l^gastu in Coauimbu. Potresni kata-
strofi je sledila druga. Vsled potresa, ki je vulkanskega izvora, je morje hipoma silno narastlo in poplavilo obrežje. Valovi razburkanega morja so bili tako veliki, da so odnesli cele hiše in zasuli s peskom in gruščem vse ulice, vrtove in njive. Uničene so tudi vse pristaniške naprave. Vsled potresa in morskih valov je ustavljen ves promet. Porušene so tudi železniške proge ob obali in neposredni bližini morja, kakor tudi vse brzojavne in telefonske zveze. Valovi so odnesli na odprto morje tudi več parnikov, ki so bili zasidrani in privezani ob obali. Več ladij se je tudi potopilo. Potres so čutili tudi v drugih krajih Južne Amerike, vendar so bili sunki šibkejši.
^GISTRACUA CEŠKO-JUGOSLO-VANSKE ZVEZNE POGODBE PRI DRUŠTVU NARODOV.
Beograd, 13. nov. (Izv.) Ministrstvo jj* zunanje posle je v sporazumu s češkoslovaškim zunanjim ministrstvom jugosiovenskerm: poslaniku v
Bernu prepis pogodbe o zvezi med našo državo in češkoslovaško republiko, ki je bila podpisana dne 31. avgusta v Marjanskih Lažnih in ratificirana dne 25. oktobra t. L, da jo v sporazumu s češkoslovaškim poslanikom v Bernu predloži svetu društva narodov v registracij«.
RAZGOVOR O REKONSTRUKCIJI
VLADE IN PARLAMENTARNEM DELU.
Beograd, 13. novembra. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne so se sestali delegati demokratske in radikalne stranke, da se sporazumejo o parlamentarnem delu in delovanju vladne koalicije. Dogovorili so se, da Ima priti pred narodno skupščino najprej glavni del parlamentarnega dela. Razen zakonskih načrtov o uradnikih, indirektnih davkih in invalidih naj se predložijo tudi zakoni o agrarni reformi, zemljiških kreditih in zavarovanju poljskih delavcev, Na dnevni red narodne skupščine nai bi prišel tudi tiskovni zakon in zakon o zborovanjih in društvih, kakor tudi šolski zakon. Na sestanku je bilo govora tudi o reviziji zakona o razdelitvi države na oblasti. Delegati obeh strank bodo jutri nadaljevali svojo kon ferenco in se dotaknili tudi rekonstrukcije vlade.
D EMISIJA PRAVOSODNEGA MINISTRA
Beograd, 13. novembra. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je minister za pravosodje dr. Laza Markovič podal demisijo in navajal kot vzrok, da pododbor zakonodajnega odbora ni sprejel načrt njegovega zakona o sodnikih in odvetnikih. Ministrski svet je vzel njegov odstop na znanje.
ŠE URADNIŠKI ZAKON NI VAREN PRED »JUGOSLOVANSKIM«. SPOROM.
Beograd, 13. roV. (Izv.) Zakonodajni odbor je danes dopoldne nadaljeval debato o uradniškem zakonu. Tekom razprave je prišlo do spora pri členu 2, ko so nekateri poslanci zahtevali, naj se v zakon namesto naziva »Srbov, Hrvatov in Slovencev« stavi naziv »jugoslovanski«. Ta predlog je bil odklonjen s 7 proti 6 glasovom. Tekom debate je prišlo tudi do nesoglasja med poslanci Trifkovlčem, Agatonovičem in Angjeii-čem.
PREPIR RADI OBLASTNIH VELIKIH ŽUPANOV.
Beograd, 13. novembra. (Izv.) »Pravda« poroča: V vladi in v klubih so se pričeli razgovori o imenovanju oblastnih velikih županov. Ministrski odbor je brez uspeha skušal posredovati glede razdelitve po ključu. Kar se tiče velikega župana za mariborsko oblast, bo vlada ugodila želji samostojne kmetijske stranke za Slovenijo, ki podpira kandidaturo dr. Miroslavoja Ploja za velikega župana. V Bosni dobi eno mesto Maglajličeva skupina muslimanov. Od ostalih 31 dobe radikalci 16 mesi demokrati pa 15, to pa zaradi tega, ker prihajajo za demokrate večje oblasti v poštev. Radikalci so zahtevali 18 velikih županov in vsled tega še ni prišlo do sporazuma, zlasti glede zasedbe mest v Srbiji in južni Srbiji. Nadaljnja težava je z imenovanjem srezkih načelnikov. Radikalci bi radi, da bi bila v oblastih z radikalnimi velikimi župani tudi mesta srezkih načelnikov v njihovih rokah, in obratno. Temu nasproti pa zastopajo demokrati mešani sistem. Zaenkrat se razpravlja le o tem, da se razdele mesta velikih županov v posameznih oblastih jx) dosedanjem ključu.
Borzna poročila.
Zagreb. 13. novembra. Devize 0.083 —0.084, Berlin 0.69—0.89, Bruselj 365 370, Budimpešta 2.40—2.70, Bukarešta 4025—41.75. Italija 274—278, Christi-ania 1145—0, London 273.50—278.50, Newyork 61—62, Pariz 395.50—400.50, Praga 198.50-210.50, Sofija 0—10, Stockholm 1645 —0. Švica 1123—1133, Varšava 0.43—0.53. Valute:	Ameriški
dolarji 60—61, avstr. kr. 0.0335-0.0S85, češkoslovaške krone 195.50—198.50, angleški funti 271—276, francoski franki 390—395, madžarske krone 2.45 do 2.75, nemške marke 0.825—0, romunski leji 39.50—41, italijanske lire 270—274.
Beograd, 13. decembra. Devize: Newyork 61, London 276, Milan 273, Pariz 399, Praga 199, 2ene\a 1135, Bruselj 388, Budimpešta 2.60, Dunaj
0.085, Bukarešta 40.60.
Curih, 13. novembra. Berlin 0.06875, Newyork 546.75, London 24.41, Pariz 34.85, Milan 24.65, Praga 17.35, Budimpešta 0.225, Zagreb 2.225, Bukarešta 3.50, Varšava 0.035, Dunaj 0.0074, avstrijske krone 0.0076.
Praga, 13. novembra. Dunaj 0.037, Berlin 0.2S5, Rim 140.75, avstrijske krone 0.0365, italijanske lire 124.50, Pariz 200.25, London 139.625, Newyork 31.35, Curih 575, Beograd 50.625
Naši zunanji smotri.
Mednarodni dogodki, ki so se odigrali v poslednjem času in pa važne diplonjatične konference prejšnjega »edna v Beogradu, silijo k razmišljanju o naših zunanjih smotrih. Zanimivo le tudi, da se obrisi teh zunanjih smotrov opredeljujejo od dneva do dneva in sicer z rastočo notranjo In zunanjo konsolidacijo jugoslovanske države.
Doslej so se naši zunanji smotri omejevali na obrantbo pridobljene državne sa» raostalnostl In na odvračanje habsburške restavracije. Z ostalimi sosedi, predvsem pa z Italijo smo podvizali definitivno razmejitev.
Z rastočo konsolidacijo pa se, kakor rečeno, oblikujejo naši pravi zunanji smotri. Ti predstavljajo, kakor so danes, dve skupini:	v en! se nahajajo stremljenja za
političnimi zvezami, ki zavarujejo državo cd vsake nevarnosti naših sovražnikov.
Drugi smotri so dalekosežnejši In važnejši: njihova naloga je, pripraviti jugoslovanski državi mednarodni ugled In od-važnust, ki Ji pritiče, kot najmočnejši državi srednje Evrope in Balkana.
Ravno te dni so se v Beogradu polagali, kakor upamo, trdni in trajni temelji državnega sosedstva z bližnjo Bolgarijo. To bi bila za našo državo neizmerna pridobitev. V družbi z Bolgarijo predstavljamo tako jako politično in vojaško moč, da je 2 njo nevarnost italijanskega Izzivanja in pa raadžarskoalbanskega vznemirjenja za vedno odstranjena. Sploh naj naša zunanja politika Izpopolni obrambni sistem tnale antante s čvrsto te bratsko zvezo z Bolgarijo. Kajti šele v tem slučaju bo dana mednarodna garancija za naš uspešen notranji in tudi zunanji razvoj.
Zunanji smotri, v kolikor se tičejo med-narodn.h obrambnih zvez naše države, so torej že danes tako jasni, da leže vsakemu jugoslovanskemu zunanjemu ministra na dlani. Z malo antanto In v bratski zvezi z Bolgarijo seveda nfso izčrpana sredstva naše zunanjepolitične obrambe. Sosedstvo z Grčijo nam narektije marsikatero skupnost, ki sc dotika na albanskem področju. Grčija sili visoko v Eplr In Albanijo, naša država pa tudi ne more dovoliti, da sedanja meja proti Albaniji n slane stalno rdprto okno za samovoljne tolovajske vpade ski-petarskih razbojnikov. Tukaj so nastavljeni gotovi skupni interesi in Grčija kot bolj interesirana država bo morala varovati naša stališča, ako bo hotela da tudi sicer raz-
vije z nami konkretne fn obsežne trgovin-
odnošaje preko solunskega pristanišča.
7. Romunijo nas Itak vežejo odnošajl dobrega sosedstva ter dinastije, katerim nasprotujejo kvečjemu malenkosti nekih banatskih razmejitvenih in šolskocerkvenlb prepirčkov. Upajmo, da bodo kmalu odpravljeni.
Mislimo tudi, da se veliki državi, kakor je nesporno jugoslovanska napram Madžarski, spodobi, da postopa prot) ogrski sosedi z najboljšimi namerami In da v blagohotnem duhu pomirja razgretostl pragmatične sankcije z dobrimi trgovinskimi in prometnimi olajšavamL Ogrska bo morala dobiti neki Izhod na morje In preko jugoslovanskega ozemlja na Reko.
Ostaja edino Italija, ta naša odkrita nasprotnica na vseh političnih in gospodarskih popriščlh. Proti nji gredo naši zunanji smotri druge skupine, ki govore o tem, kako naj sl naša država pridobi na mednarodnem polju odvažnost in ugled, ki ji prt-tiče kot državi, ki obvladuje balkanski polotok, naslanjajoč se pri tem na velika pri* rodna bogastva te zaklade jadranske morske poti Naša država je že po svoji pri-rodni legi poklicana, da zavzame vlogo voditelja. Naslonjena na jadransko morje na eni strani, se razteza po celem balkanskem polotoku skoro do Soluna. In če bo Bolgarija zvesto na naši strani do Črnega in Egejskega morja.
Govoriti o bodoči politični misiji jugoslovanskega naroda In njega države se Ae pravi pogrevati historične izkopanine Ib (raze, marveč pomen! naglašatl velike gospodarske in kulturne Interese, kl zahtevajo enotno mednarodno zaščito radi ogromnega in pomembnega teritorija, na katerem se nahajajo.
Jugoslavija bo morala postati jadrat ska država, obenem z Bolgarijo vred balkanska sila, ki ji pripade naloga, da posreduje med velikim ruskim vzhodom Ib evropskim zapadom. Brez dvoma je, da bo velba Rusl:a bodočnosti izbrala rajši pot po slovanskih narodih, kakor pa stezo preko tujega nemškega naroda.
Taki so naši zunanji smotrL Oni rastejo in se čistijo z vsakim dnem. Cim več se bomo zavedali svoje države, tim bolj jih bomo vzljubili. Tedaj šele bomo govorili o državljanskem ponosu te o pravi ljubezni do jugoslovanske države.
m. p.
Nesoglasje radi oriientske konference.
Pariz, 13. novembra. (Izv.) »Petit Parisien« javlja iz Londona, da je an-glešlca vlada slejkoprej odločena, dati se zastopati na orientski konferenci v Lausanni le tedaj, ako se med tremi zavezniškimi velesilami poprej vzpostavi enotna fronta, ki je po incidentu v Čanaku rešila položaj. Ta sklep je v soboto storila angleška vlada. List doznava iz dobro poučenega vira. da je ta odločitev angleškega kabineta nepreklicna. Ničesar ne bi koristilo, ako bi si merodajni činitelji hoteli prikrivati, da je sedaj zavladala med Londonom in Parizom močna napetost in da je v antanti nastopila zelo resna kriza. Angleški krogi so neprijetno presenečeni, da francosko zunanje ministrstvo ni pooblastilo francoskega vrhovnega komisarja v Carigradu generala Pelle-ja, naj se pridruži ostalima vrhovnima komisarjema glede morebitne proglasitve obsednega stanja nad mestom Carigradom.
Carigrad, 13. novembra. (Izv.) Po vesteh iz angleškega vira je Rcfid paša prevzel popolno kontrolo uprave. On odklanja zahtevo, da bi se držal kapitulacij, ker so po njegovi izjavi v nasprotju z zakoni in naredbami angor-ske vlade. Vendar je odpravil naklado na poljske pridelke in dovolil odlog .50 dni za uveljavljenje prepovedi uvoza luksuznega blaga pri prejemnikih. Re-fid paša zahteva nadalje, naj se izpuste osebe, ki so jih aretirali zavezniki, in
noče priznati nobenega medzavezni škega sodišča za poravnavo sporov med tujci in domačini.
Pariz, 13. novembra. (Izv.) »Potit Parisien« poroča iz Carigrada: Dne 10. t. m. je imel guverner mesta Refid paša porazgovor z vrhovnimi komisarji, v katerem je izjavil, da so zavezniške velesile napačno razlagale noto* angorske vlade, ki jo je poslala Angliji. Franciji in Italiji glede izpraznitve Carigrada. Vlada narodne skupščine v Angori je le prosila, naj zavezniške velevlasti umaknejo svoje čete jz Carigrada, ni pa tega zahtevala. Vprašanje izpraznitve mesta je torej odvisno od soglašanja zaveznikov.
Pariz, 13. novembra. (Izv.) Poročevalec »Matinov* je imel porazgovor z načelnikom kemalistične delegacije na orientski konferenci, lsmet pašo, ki je izjavil, da tvori odgoditev mirovne konference v Lausanni veliko nevarnost, ker je za kemalisrične voditelje zelo težavno, pustiti narod in vojsko na nejasnem glede izida premirja. Is-med paša je naglašal potrebo, da se mora prepustiti kemalistom samim vzdrževanje reda in miru v Carigradu, kar so jim zavezniki svečano obljubili. Ismed paša je končal z zagotovilom, da more imeti Francija zaupanje do kcmalistov, čijih vrhovno načelo je, da se s Francijo in Anglijo vzdrže prisrčni odnošajl
IZMENJAVA BRZOJAVK MED ITAL.
in Češkoslovaško vlado.
Praga, 13. nov. (Izv.) Med italijansko in češkoslovaško vlado sta bili izmenjani brzojavki o medsebojnih odno-šajih obeh držav po nastopu novega Mussolinijevega kabineta. V teh brzojavkah izražata obe vladi željo, naj se vzdrži dosedanja politika medsebojnega razmerja. V istem duhu je potekel tudi porazgovor med češkoslovaškim poslanikom v Rimu in ministrskim predsednikom Mussolinijem, ki je zlasti nagla-
šal, naj obe državi spoštujeta dogovore, ki so se sklenili na konferenci v Benetkah, in naj se dosledno nadaljujejo dosedanje politične smernice.
Beograd, 13 nov. (Izv.) Zupan Tunisa je obvestil našo vlado preko francoskega Poslanika v Beogradu, da se v Tunisu v kratkem zgradi velika grobnica z lepim spomenikom, v katero- se po-lože razen padlih zavezniških vojakov tudi kosti onih naših bojevnikov, ki SO padli v svetovni vojni v Afriki.
Makedonsko vprašanje.
Kemal paša Je pred kratldm zahteval tudi — avtonomijo Makedonije. Jasno je, da načeloma nobenemu ne moremo dovoliti, da bi se vtikal v naše notranjepolitične zadeve, vendar pa ni izključeno, da bi ne sprožili Turki tega vprašanja tudi na predstoječi orientski konferenci, zato si ne moremo kaj, da se ne bi tega vprašanja dotaknili nekoliko natančneje.
Kaj je Makedonija?
Makedonija je balkanska pokrajina, severozapadno od Soluna. Na jugu sega nekako do stare grške meje, kakor je tekla še pred balkansko vojno, na zapadu do albanskega pogorja, na vzhodu do Rodopskega pogorja, na severu pa do razvodja med Vardarjem in Moravo. V teh mejah se razprostira valovita in hribovita pokrajina, ki je po večini pusta in prazna, le nekatere doline rek (n. pr. Vardarja) so zelo rodovitne. Gozdov je malo, največ pa pašnikov, kjer pase revni kmetič svojo drobnico. Vsa Makedonija obsega okroglo 40.000 kvadratnih kilometrov in šteje okroglo 1 milijon prebivalcev. Dežela je pa silno bogata na različnih nulah (že stari Grki so kopali tam srebro in zlato), le žal, da nima do malega še nobenih prometnih sredstev, ki bi omogočevala njeno eksploatacijo.
Že davno pred Kristovim rojstvom je tvorila Makedonija lastno državo, katere moč in slavo je najbolj dvignil znani Aleksander Veliki, po njegovi smrti (I. 323 po Kr. r.) je pa začela polagoma propadati, dokler ni prišla v drugem stoletju pred Kr. r. pod rimsko nadoblast. Za časa preseljevanja narodov je mnogo trpela vsled gotskih, hunskih, avarskih in slovanskih invazij In Bizantinci so le s težavo branili obrežne pokrajine. V petem in šestem stoletju so deželo za stalno zasedli Slovani in se pomešali s prvotnimi prebivalci
Ko so začeli ustanavljati balkanski Slovani svoje lastne države, so si prisvojili deželo najprej Bolgari, a ko so Bizantinci podjarmili to, so dobili tudi Makedonijo. Kmalu nato so si prilastili deželo Srbi, po bitki na Kosovem polju je pa polagoma prešla v turško last. Pod turškim gospodstvom je bila razdeljena na vilajete Solun, Bitolj In Kosovo.
- Turki so deželo neusmiljeno Izže-mall, zato je prišlo ponovno do uporov, ki so jih udušill Turki le z največjo težavo in krutostjo. Makedonskim emigrantom, ki so se zatekali največ v Bolgarijo, se je z živahno propagando končno posrečilo, da je prišlo makedonsko vprašanje na razgovor tudi na berlinski konferenci, ki je določila, da se mora dati Makedoniji nekaka sa-
mouprava po vzorcu one na otoku Kreti. Ker se Turčija za izvedbo teh zahtev ni prav nič brigala, je prišlo poleti 1. 1895 do velike pobune, ki so jo pa turške čete hitro zadušile. Od tedaj je stalo makedonsko vprašanje stalno na dnevnem redu evropske politike.
V Makedoniji živi cela mešanica narodov, namreč Turki, Grki, Cigani, Židje, muslimanski, katoliški in pravoslavni Slovani, Albanci itd. Veliko večino tvorijo seveda Slovani, ki tvorijo jezikovno nekak prehod med Srbi in Bolgari. Zanimivo je pa n. pr., da ima jezik makedonskih Slovanov celo vrsto besed, ki jih ni dobiti ne v srbščini in ne v bolgarščini, pač pa v — slovenščini.
Največ zveze so imeli makedonski Slovani v polpreteklosti z Bolgari, kajti težke notranjepolitične razmere, ki so pretresale do nastopa kralja Petra Srbijo, so popolnoma onemogočevale, da bi posvečala ta Makedoniji kako večjo pažnjo, pač je pa vodila živahno propagando tam Bolgarija. Samo za prosvetne namene v Makedoniji Je n. pr. žrtvovala Bolgarija v nekaterih predvojnih letih več kot je pa znašal ves srbski prosvetni proračun. Ustanavljala je šole in z vso vnenio podpirala mladino, ki se je vzgajala v Bolgariji. Tako so bili kulturni in politični stiki Makedonije in Bolgarije najožji in cela vrsta bolgarskih ministrov, pesnikov, pisateljev, politikov, generalov, vseučiliških profesorjev itd. je bila rodom iz Makedonije, na drugi strani je bila pa tudi cela vrsta najznamenitejših makedonskih voditeljev in buditeljev vzgojenih v Bolgariji.
Po velikem makedonskem uporu 1. 1S95 se dežela ni več pomirila. Vsako leto je prišlo do novih pobun in prebivalstvo se je v vedno večji meri zatekalo v gore med komite, ki so jih vodili ln organizirali večji del v Bolgariji vzgojeni četniki z bolgarsko podporo.
Po nastopu vlade kralja Petra I. se je začelo širiti zanimanje za Makedonijo tudi v Srbiji, nekako istočasno pa tudi na Grškem. Obe deželi, Srbija in Grška sta po bolgarskem vzoru začeli ustanavljati šole in organizirati četnike, tako, da so delovali pred balkansko vojno tam bolgarski, srbski in grški četniki, ki so se borili proti Turkom, pogosto se pa spopadli tudi med seboj. Prebivalstvo samo je sprejemalo z enako simpatijo bolgarsko, kakor tu-di srbsko zanimanje za deželo, čeprav se ne da tajiti, da je bila bolgarska propaganda vplivnejša, ker je bila sta-lejšcga datuma in intenzivnejša.
Tako je bilo stanje v Makedoniji pred balkansko vojno.
Preokreft socializacijskega vprašani.
4ocijalna stremljenja povojnega časa so predložila vprašanje socializacije, ki dobiva ravno v najnovejšem času novo aktualnost. Pred nekaj leti je izglodalo, da vprašanje socljalizacije sploh ne bo izginilo več iz dnevnega reda naše dobe in da bo prej ali slej neomajno zavladalo v vseh državah. Neki socijalni teoretiki so celo videli v socializaciji javnih obratov končno vendarle dognano sredstvo za odpravo so-cijalncga vprašanja, ki obstoja v tem, da večina prebivalstva ne razpolaga s tolikimi gmotnimi In duševnimi sredstvi, kot so za povprečno dostojno človeško življenje potrebna. Mislili so, da bo s socializacijo odpravljeno zasebno bogatenje in s tem seveda tudi poglavitni vzrok socijalnega vprašanja: pomanjkanje zadostnih gmotnih in du-Sevnih dobrin za večino prebivalstva.
Tako zaključevanje bi bilo povsem pravilno, ako bi veljala predpostavka, da je socijalnega vprašanja kriv v prvi vrsti princip zasebnega bogatenja. Danes pa je več ali manj splošno znano, da krivda na socijalnem vprašanju ne leži pri načelu zasebnega bogatenja, temveč pri pomanjkanju zadostnih duševnih In gmotnih dobrin, torej pri ne-dostajanju zadostne produkcije. Nezadostna produkcija, pomanjkanje gospodarskih dobrin — to Je socijalno vprašanje. S to ugotovitvijo, ki so jo na živem telesu občutile države in narodi srednje Evrope, v prvi vrsti Nemčija ln Avstrija, se je preneslo težišče socializacijskega vprašanja. Uvidelo se je tudi vzporedno z ravnokar navedenim produkcijskim temeljem socijalnega vprašanja, da večina podržavljenih obratov, torej obratov, ki predstav-
ljajo prve primere socializiranih podjetij, nikakor ne rentirajo, da je njihova uprava slaba, da se ne izplačajo, da v njih ne vlada podjetnost, da so deloma koruptna, da se za voditelje morajo uvajati provizije, da v ostalem še dolgo ne segajo rentabilnosti, pro-cvitanja in uprave zasebnih podjetij. To je za železnico bilo znano že pred vojno. Po vojni se je primanjkljaj državnih podjetij seveda povečal za večkratne zneske. Države pa ne morejo živeti do večnosti od samih primanjkljajev, ker bi danes ali jutri prišle na boben. Zato je razumljivo, da so se države Evrope, posebno pa one srednje Evrope spustile v divji tek za čimprejšnjim ozdravljenjem državnih proračunov, kar pomeni toliko, da so skušale z vsemi sredstvi odpraviti primanjkljaje državnih podjetij in jih po možnosti napraviti aktivne. Vsled praktičnih izkušenj ter izjav gospodarskih strokovnjakov so se sedaj odločile nekatere države, da oddajo svoja podietja zasebnikom v zakup. Jasno je, da bi država ne storila takih sklepov, ako ne bi bila prisiljena z zelo tehtnimi gospodarskimi in poslovnimi razlogi. Amerika na pr. ima zasebne železnice in tamoš-nji železničarji po svojem gmotnem
stanju ne zaostajajo za sodrugi pri evropskih državnih železnicah. V Avstriji in Nemčiji se je razpravljalo o možnosti, da oddajo celo davčna Iztir-jevanja privatnim podjetjem proti primerni odkupnini. Sedaj je italijanski ministrski svet sklenil, oddati brzojavni in telefonski promet rimskega mesta zasebnemu izkoriščanju. Mi menimo, da se mora te najnovejše gospodarske pojave državnosocijalne politike sprejeti z nekim razumevanjem, ker je kakor rečeno jedro socijalnega vprašanja v produkciji, ne pa v obliki zasebne ali kolektivne uprave. Kolektivna uprava predpostavlja toliko etičnih momentov zatajevanja in požrtvova-nja, da še nekaj stoletij ne bo mogla odpraviti zasebne uprave, ki temelji res na egoističnih interesih, ki pa brez dvoma ustvarja gospodarski položaj posameznega naroda. Socijalno vprašanje je s tega vidika zadeva delavstva, ročnega in duševnega, da sl iz-vojuje bolj in bolj ugodne mezdne in delovne pogoje v gospodarskih obratih, ki pod danimi novčnimi in moralnimi pogoji najbolj usp vajo. V tem smislu se postavlja danes vprašanje državnih in zasebnih obratov.
L k.
Politične vesti.
Jezuitske potvorbe.
Klerikalci so do zadnjega upali, da zmagajo pri občinskih volitvah z glasovi komunistov. Up jim je pa splaval po vodi, ker velika večina komunistov izjavlja, da ne voli klerikalne liste: 1. ker je skupni nastop komunistov s kapitalistično klerikalno stranko z načelnega stališča in po direktivah III. internacionale nemogoč, in 2. ker je bila vsa dosedanja politika slovenske klerikalne stranke nasprotujoča interesom razredno opredeljenega delovnega ljudstva. Komunistični pristaši nadalje Izjavljajo, da je absolutno nedopustno voliti klerikalno stranko, ki je povzročiteljica žalostnih dogodkov na Zaloški cesti. Klerikalcem so posebno v napoto očitki glede Zaloške ceste in bi na vsak način radi oprali svojo krivdo na ubijanju nedolžnih delavcev. S svojim opravičevanjem pa seveda dosedaj še niso uspeli, ker faktov, ki so še vsakemu v dobrem spominu ne morejo utajiti. Izbrisati tudi ne morejo pisave »Slovenca« in »Novega Casa«. ki je tisti čas najodločneje odobraval nastop predsednika dr. Brejca. Da bi pa vendarle klerikalci vsaj nekoliko ublažili odpor komunistov, se je »Slovenec« poslužll očitnega potvarjanja dejstev. V nedeljski številki hoče »Slovenec« del odgovornosti, oziroma krivde na Zaloške dogodke naprtiti poslancu Iv. Deržiču, bivšemu predsedniku »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. »Slovenec« nesramno trdi, da je Deržič meseca aprila I. 1921 pri centralni vladi protestiral, da dr. Brejc podpira komuniste in ne ščiti narodnih železničarjev, ki nočejo imeti nobenega opravka z boljševiško politično propagando. V dokaz svoje nesramne trditve navaja »Slovenec« naš list z dne 5. novembra t. 1., kjer Ivan Deržič na napad mariborske klerikalne »Straže«, priobčuje pismo, ki ga je naslovil na centralno vlado o priliki železničarske stavke julija meseca 1919. Kakor znano, je 24. ji lija 1919 »Zve;a jugoslovanskih železničarjev* sklenila da se ne priključi železniški stavki, proklamirani po maloštevilnih komunističnih agitatorjih iz enostavnega ra-.lcga, ker je imela stavka prevratne politične namene, ne pa samo gospoda!ske in sociii-lne. Razumljivo je, da se narodni želzničarji niso pustili izrabljati od prevratnih elementov, ker je bilo 2e vnaprej jasno, da bo stavka neuspešna. Narodni železničarji
so šli takrat na delo. Pri izvrševanju svoje službe so jih pa dejansko napadle množice, sestoječe večinoma iz neželczničarjev. Nič čudnega ni, če so zahtevali vršeči železničarji varnost pred napadalci in ravno tako nič čudnega ni, če so protestirali, ko se jim ta varnost od strani odgovornih državnih organov ni dala. Vse to se Je pa zgodilo 24. julija 1919 in ni v nobeni zvezi z dogodki na Zaloški cesti, ki so se Iz\v5i!I 24. aprila 1920, torej skoro eno leto pozneje. »Slovenec« Je v svoji Jezuitski inlamijl potvoril datum Dcržl-čeve intervencije Iz leta 1919 na leto 1920. Da bo klerikalno-žurnalistična lumparija še bolj osvetljena, lahko konstatiramo, da Deržič ob dnevih zaloških dogodkov sploh ni bil v Ljubljani in z?f ) tudi intervenirati ni mogel. Ce mislijo klerikalci, da bodo s takimi jezuitskimi potvorbami, kot jih priobčuje nedeljski »Slovenec«, privabili delavstvo v svoje vrste, se prokleto motijo.
Šteti pa znajo.
Dr. Ravnihar je imel v petek zvečer pri »Levu« zaupniški sestanek za Kolizejski okraj, na katerem je bilo navzočih 92 volilcev, ki so soglasno in z velikim navdušenjem odobrili dr. Ravniharjev nastop. Naslednji dan je imela JDS za ta okraj svoj shod pri »Strgulcu«, na katerem je bilo navzočih 21 volilcev. Ker je po naziranju »Jutra« 21 jednako 92, potem je gotovo, da ima JDS v Koiizejsketn okraju »večno« za seboj. Isto razmerji pri udehžbi sestankov »Jugoslovanske za-jednice« in oficijelne JDS je tudi v drugih ljubljanskih okrajih, kar jasno dokazuje, da je JDS povsod v veliki manjšini. Seveda »Jutro« čisto drugače šteje udeležence na JDS sestankih kot jih pa šteje človek z enimi očmi. Tako je n pr. »Jutro« naštelo na sestsnku JCS pri »Zupančiču« na Ahacljcvi cesti 20i' udeležencev. Kdor pa pozna gostilniški sobi g. Zupančiča dobro ve, da nista veliki in da je morala biti udeležba precej manjša, če se že niso gospodje mladini razkoračili in po ribniško sobe povečali, za kar jim bo gospod Zupančič gotovo hvaležen. Na volilnem shodu za šentjakobski okraj so »Jutrovi« poročevalci videli nad 200 udeležencev. Zopet so pa Kavčičevi gostilniški prostori tako majhni, da bi moglo nad 200 udeležencev zborovati le
na ta način, če bi zasedli poleg gostih niških prostorov g. Kavčiča 5e njeguVO spalnico, kegljišče in vrt
JDS zmaguje — ▼ »Jutru«.
Med telegrami nedeljskega »Jutra« beremo »senzacionalno« vest, da se bo večina ljubljanskih volilcev opredelU za JDS. V tej velemodni vesti se trudi »Jutro« dokazati, da bo »Jugoslovanska zajednica« dobila pri volitvah najmanj glasov. Vendar to pot »Jutrova« modrost ne učinkuje. Sijajno obiskani zaupniški sestanki »Jugoslovanske za-jednice« in razpoloženje med ljubljanskimi volilci spričujejo, da se je volilna borba že odločila. Za vsakega poznavalca ljubljanskih političnih razmer, ne izvzemši gospodov okrog »Jutra« J® gotovo, da dobi »Jugoslovanska zajednica« največ glasov in njena popolna zmaga nedvomno zagotovljena. Kdor bi še oddal pri teh razmerah glas za JDS, okrepi s tem samo klerikalno II* sto, dočim bistveno na volilnem rezultatu ne bi ničesar izpremenil. Kandidatna list JDS dobi v najboljšem slučaju 800 glasov. To uvidevajo že celo najsrditejši zagovorniki mladinske JDS. »Jutro« seveda tega zaenkrat še ne more jasno priznati. Upamo pa, da se bo to »Jutro« priznalo kot »resnicoljuben« list vsaj še pred 3. decembrom.
Zadeva kraljeviča Gjorgja končno rešena.
Zadeva kraljeviča Gjorgja, ki J* nad pol leta razburjala našo Javnost bi v katero so se začele zapletati n©' čedne politične mahinacije, se je na včerajšnjem kronskem svetu v Beogradu končno spravila z dnevnega reda. Seje, ki se je vršila v nedeljo 12* tega meseca ob 16. uri, so se udeležili vsi člani dvora, razen Nj. Vel. kraljeviča Gjorgja. Seji so prisostvovali tudi ministrski predsednik Pašič, minister pravde dr. Markovič, patrijarh Dimitrij ter predsednika kasacljskega sodišča in državnega sveta. Vlada, ki je na prejšnjih sejah temeljito razmotrila vse sporne točke in pripravila konkretna predloge, je predložila članom kronskega posveta celokupni materijal o spo* ru. Predno pa so pristopili k razprav* ljanju se je prečitalo pismo, ki ga Ja pisal kraljevič Gjorgje svojemu bratu kralju Aleksandru. Pismo se glasi:
»Sandro! Obžalujem dosedanje svoje postopanje, s katerim sem, iz* našajoč neresnico, neupravičeno razžalil Tebe kot šefa dinastije in države ter se s tem pregrešil proti odredbam dvornega Statuta, ki sem ga bil podpisal. Radi tega Te prosim, da vse ono, kar je bilo dosedaj, izročiš pozabljivosti, in da si uverjen, da hočem v bodočnosti izpolnjevati vse dolžnosti, Id. sem jih prevzel na sebe s tem, da sem podpisal dvorni štatut, kakor vsi ostali člani dvora. Gjorgje m. p.«
Vsled tega pisma je kronski posvet postal brezpredmeten ter se razšel » skl .. pom, da je s pismom cela zadeva poravnana. Poročali smo že o misiji patriarha Dimitrija, ki je poizkušal spraviti razprta brata. Njegova prizadevanja so popolnoma uspela.
Gospodarstvo
POLOŽAJ NA NAŠIH TRŽIŠČIH.
Na žitnem trgu Je zavladalo v pro-šlem tednu zelo živahno gibanje. Cena so se vsled močnega povprašveanja občutno dvignile, zhsti, ker zadeva Inozemski uvoz na velike težkoče. Veliko povpraševanje je razlagati s tem* da so vsled prejšnje stagnacije stara zaloge pošle, vsled česar jih sedaj skušajo trgovci hitro izpopolniti
Tekstilnemu blagu so trgovci cena po večinoma (ne vsili) precej znižali. Vsled pocenjevanja blaga se tudi o®
Ku-kluks-klan.
Eden najzanimivejših povojnih pojavov v ameriških Zedinjenih državah jc zloglasni Ku-kluks-klan, ona tajna zveza, o kateri je bilo zlasti pred petdesetimi leti toliko slišati.
Ognjišče zveze so bile gorate pokrajine južnih unijsklh držav* najbrže grofije Severne Karoline; hitro se je razširila po Južni Karolini, Georgiji, Albami, Misisipija, Kentucky ln Tennessee. To so najstarejše države juga, kjer je bilo Pred secesijsko vojsko (1861—65) suženjstvo najbolj razširjeno In so imeli največ govoriti potomci protestantskih Angležev, Škotov in Ircev, ozkosrčni, fanatični ljudje. Južne države so potrebovale na svojih plantažah črnce kot delavce, a gospodarji jih niso hoteli plačevati, temveč so jim morali delati zastonj. Primerjaj povest Stric Tomova koča. Južne države so bile kot agrarne tudi proti vsaki carini na industrijske izdelke, severne pa za carino; te so bile obenem za odpravo suženjstva. Vsled teh nasprotstev Je prišlo do Imenovane secesijske vojske, ki naj je imela odločiti, ali ostane Unija še nadalje celotna ali pa se razdeli v dve državi. Zmagale so severne države In njih vlada je hotela po končani vojski napraviti na jugu red in izvoievati Črncem popolno enako-
pravnost. Tedaj je nastala zveza Kuklu-ksev, ki so z vsemi sredstvi nastopali proti porajajočemu se redu in proti »tujcem«, zaščitnikom tega reda. Ti »tujci« so bili Yankee-ji, torej ljudje iz severnih držav, večkrat nemškega ali južnoirske-ga pokolenja, pod kojih zaščito so se hoteli oproščeni črnski sužnji posluževati državljanskih pravic. In res se je Kuk-lusem posrečilo, da so dolgo vrsto let vznemirjali južne države, ogrožali lastnino, ovirali trgovino in industrijo, in tudi najstrožje odredbe začetkoma niso nič pomagale.
Clanl zveze so bili pristaši suženjstva in obenem sovražniki severa ter republikanske stranke. Strašna je bila prisega, ki jo je moral vsakdo podati pri vsprejemu, brezpogojno so morali pokoriti se tajnim naredbam, smrtna kazen je čakala onega, ki je organizacijo izdal. Zgražali se niso nad nobenim na-silstvom, ne nad požigom, ne nad umorom, imeli so redne tajne sestanke, v varstvu teme so jahale cele tolpe, dobro našemljene, po samotnih pokrajinah okoli in vršile tam grozovite »kazni« na tujih naselnlklh ln ustrašenlh črncih. Kaznovali so v skrajnih slučajih s smrtjo, večidel na vešalili ali grmadi, navadno so pa dotlčnega pretepli z bičem In ga zapodili, zagrozivšl mu, da ga bodo ubili, če pride nazaj. Varen ni bil duhovnik na
prižnici in ne sodnik v sodišču, družinske očete so pretepali tako dolgo, da so jim visele mesene cunje s hrbta, družina je morala pa gledati. Vsi pretepači in požigalci skupaj niso bili taka kuga za unijski jug kakor ta zveza in guvernerji so prosili za vojaško pomoč, drugače se zveze niso znali ubraniti. Predseinik Grant je spravil to vprašanje pred kongres. ta je sklenil postavo proti ku-kluks, predsednik je dobil z njo diktatorično moč, da tolpe uniči To je bilo potrebno, kajti zveza je postala nazadnje stočišče vseh prekucuških elementov.
Poznejša posledica te strahovlade je znanr> linčanje (Lynch je bil rtekl posestnik, i o kojem se imenuje ta samolastna sodba ljudstva); proti linčanju nastopajo kongres v \Vaslilngtonu in vlade raznih držav še danes večkrat brez uspeha.
Črnci in ljudstvo sploh je začelo člane one sveže kmalu imenovati k u -klukse ali ku-kluks-klan. Ime je še danes uganka, ki jo skušajo rešiti na razne načine. Nekateri slišijo v imenu šum, ki ga napravi petelin puške, če ga napnemo, drugi pravijo, da pomeni kuk opomin, gluck pa klokanje kokoši; elan ali klan je pa škotska beseda za pleme, rod, žlahto, ali tolpo. Novejši razlagalci pa pravijo — in najbrž bolj upravičeno, da je ku-kluks afriškočrnska beseda za vampirja ali krvosesa, ki Igra v prazno-
verju Hotentotov veliko vlogo. Sicer je pa vseeno, eden je besedo izustil, drugi jo je ponovil in šlo je naprej.
Vse druge označbe v tajni zvezi so prikrojili v praznoverju črncev. Tako se jc imenoval glavar zveze in se imenuje danes zopet »veliki čarovnik«. Podgla-varji se imenujejo veliki velikani, velikani, ciklopi, furije, menihi, Turki, nočne sove, pritlikavci in škrateljni. Navadni člani se imenujejo netopirji ali pa tudi vampirji. Vsa ta fantastična imena so še iz šestdesetih let in so jih privlekli sedaj zopet na dan.
Sedanji ku-kluks-klan se obrača proti vsem »tujcem«, torej proti črncem, Kitajcem, Japoncem, Mehikancem, francoskim Kanadijcem, Nemcem, Skandinavcem, katolikom, židom ln Mormonom. Ker je pa prebivalstvo Unije po pretežni večini sestavljeno iz doseljencev in njih potomcev, ima zveza dosti dela. Ima pa vseeno tudi dosti uspehov, seveda ne več v pretepanju in obešanju, temveč na političnem polju in drugod. V Teksasu je bil izvoljen eden njih glavarjev za zveznega senatorja, nastopajo proti nemščini kot učnemu jeziku, v Kaliforniji so na nekem sodišču ustrahovali sodnike in porotnike, da so oprostili morilca, njih člana. Danes klan ni pravzaprav več tajna zveza, kljub vsemu tajinstvenemu našemljenju, kakor
naprimer ponočnim sestankom, črnin* oblekam ln krinkam na obrazu; kajti klan nabira ln sprejema člane v velik® množicah čisto javno. Ni še dolgo, ko J* na nekem travniku pri Chicago v lasjjj mesečni noči pristopilo »tajni« zvezi ve5 kot dvatisoč novih članov, pa so slaSt|? povedali svoja imena ln veliko časnlšku1 poročevalcev in radovednežev je bll° zraven.	|f
Začetkoma in tudi še sedaj je zveze le boj za ohranitev ustavnih državljanskih pravic ln svoboščin, des€* božjih zapovedi ter andruških postav«® običajev, a vsak otrok v6, kako je v snlci. In v zadnjih časih so začeli pet s starimi navadami pretepanja K0** torej prav priporočljiva družba.
Amerika je bila že pred Prl^°f°!f. Evropejcev žarišče tajnih zvez In P _ znovernih običajev; afriški črnci šele^ jih s pravo vnemo sprejeli! Tajne zv**" Starega sveta se tam prav hitro udo čijo in bujno prospevajo, Je jih n* . Zato ni čudno, da so tudi kukluksi hitro zopet zrastll.	^	0
Primerjajmo te vrstice s POd“ ^ ciljih Italijanskih fašistov ln viden J# mo marsikako podobnost. P0?0. iiu|J*' izražena tudi v splošni vnemi u» zni Italijanov do tajnih zvez sploh.
ve2 tako zelo pomanjkanje kartala, ki je poprej resno ogrožalo razsoj naše trgovine. Zelo neprijeten vtis P® ie zlasti med trgovskimi krogi nabavilo ravnanje vlade, ki je istočasno,
zahteva od producentov in trgov-*®v znižanje cen, občutno podražilo ne-j®'s.re monopolne predmete, mesto da w Jim cene znižala. Gotovo je, da se ®am ne ]j0 nikda,- posrečilo izlesti iz boginje, ki Je pri nas vladala in deklina še vlada, ako ne bodo pri tem Vdelovali vsi poklicani faktorji, v prvi Vrsti država sama. Obenem z dvigom “btarja in znižanjem cen življenskih Potrebščin bi morala tudi država zni-pti Pristojbine na železnicah, pošti, pri telegrafu in telefonu in pa cene monopolnim predmetom. V resnici pa deluje Vlada ravno narobe, kar splošno povzroča dvome o resnosti njene namene Odpraviti draginjo.
Na lesnem tržišču ni v pretečenem ®dnu nastopila nikaka izprememba. Vsled stabilizacije naše valute bodo Jerali naši lesni trgovci znižati cene vsaj do svetovne paritete, kar ne 0° Prešlo brez večjih izgub, ki se jim p ni mogoče izogniti, ako hočemo iz-*®sti iz krize, ki je pri nas deloma že Jtastopila. Izvoz na Angleško in v južno Italijo je še vedno neokrnjen, dočim le na francosko vsled padca franka ponehal.
Na tržišču z kožami in usnjem se je razvijati zelo razveseljiva konkurenca, kar je prisililo tudi one trgov-Ce» ki še vedno čakajo, da se povrnejo frejšnje neopravičene in neverjetne bn_e, da so morali popustiti in cene zni-pti. Vsled pocenitve kož in pa nara-*$ajoče konkurence so padle kljub zelo ^točnemu povpraševanju tudi cene Usnju.
Izmed špecerijskega in kolonijaine-S® blaga se je nekoliko podražil slad-
kor, vendar je upati, da mu bodo cene j zopet padle, čim dospe nova pošiljatev j češkega sladkorja. Poleg tega se je ; tudi nekoliko podražila moka. Ostale ; cene so ostale povprečno na isti višini kakor v pretečenem tednu. V splošnem silno ovira nadaljni padec cen ter celo povzroča, da lezejo navzgor, naš sve-tovnoznani promet,
O kupčiji z vinom v pretečenem tednu se skoro ne more govoriti, ker letošnji pridelek vsled manj vredne kvalitete splošno zelo neradi kupujejo, dočim producenti lanskega pridelka nočejo prodajati, da se iznebijo slabej-šega letošnjega.
V železni trgovini so cene padle, vendar je kupčija iz neznanih vzrokov skoro do cela ponehala.
-f Madžarsko-jugoslovenska trgovinska pogajanja. Takoj ob zaključku trgovskih pogajanj med Madžarsko in Češkoslovaško se bodo pričela pogajanja med naša vlado in Madžarsko za ustvaritev trgovinskega prometa med obema državama. Madžarska bo dajala Jugoslaviji poljedelske stroje, naša država pa les in žito. Obravnavala se bodo tudi vprašanja plovbe po Donavi in železniškega prometa. Nato namerava Madžarska skleniti trgovinsko pogodbo tudi z Rusijo.
-f Prodaja lipovega lasa. Dne 6. decembra 1922 ob 10. uri se proda v drž. protezni delavnici v Ljubljani, Aškerčeva ulica št. 3, nasproti tehnične srednje šole 51 m" suhega lipovega lesa (žagani bruni in deske) uporabljivega za rezbarje in mizarje. Varščina za udeležence dražba znaša 500 dinarjev. Interesenti si lahko ogledajo les v protezni delavnici vsak delavnik od 9. do 12. ure in dobe potrebna pojasnila pri upravi-teljstvu te delavnice.
Dnevu® vesti.
— Za Aškercev spomenik. IV. izkaz jjtfspevkov za Aškercev spomenik izruje 9.900 kron. Dosedaj je nabra-®eKa 32.475 kron. Nadaljni prispevki ®8J se blagovolijo pošiljati blagajniku
Vekoslavu Kisovcu v Ljublani, ISlavenska banka); sprejemajo jih pa tudi upravništva slovenskih naprednih listov.
— Kmetijski pouk po deželi. Odde-«k za kmetijstvo priredi na poučnih *estankih po deželi sledeča predavala v drugi polovici novembra in sicer:
L v nedeljo, dne 19. novemrba v Viš-Uiigori (pom. okr. ekonoma Jereb o živinoreji), 2. v ponedeljek, dne 20. novembra v Cerknici (pom. okr. ekonoma •v*utjašič, o sadjereji in o pripravi lege tu zemlje za 'sajenje sadnih dreves), 3.
V nedeljo 26. novembra v Hotederšici 'Pom. okr. ekonoma Matjašič, o živino-fuji in o napravi gnojišč in uporabi Umetnih gnojil) in v Šmihelu pri Novem Hiestu (okr. ekonom Kafol o ravnanju
* moštom, o gnojenju travnikov in pridelovanju krme).
— Imenovanje. Za poveljnika in upravitelja državne žrebčarne na Selu j* imenovan rezervni polkovnik gospod Ctbin Ravnihar.
— Iz notarskih krogov. Gospod Jo-% Smodej, notar v Ribnici izstopi s M, septembrom iz notarske službe.
—- Akad. društvo »Triglav« naznani® po svojih mariborskih starejšinah, priredi dne 3. novembra 1922 v vjoetzovi dvorani v Mariboru veliki ®*ltni ples, ki bo najsijajnejša prireditev ; sezoni. Vstop bo dopuščen le vablje-Juh. Zlasti velja to pravočasno opozorilo vsem starejšinam. Cisti dobiček ~o namenjen revnim dijakom. Istočasno se bo vršil triglavski zbor.
— Podpore za slepe! Odbor podanega društva slepih v Ljubljani, Woifova ulica 12 je dovolil na 24. redni !®il, dne 5. novembra svojim rednim •}®bom božične ali novoletne podpore, prosilci naj vlože tozadevne pismene Prošnje predsedništvu najkasneje do
novembra t. I. Obenem naj vsi r®dni člani, ki so v zadnjem času spredenih svoje stanovanjc nemudoma ja-y svoj naslov. Najvljudneje prosimo ,Se naše podporne člane, da bi blagohotno poslali tudi za leto 1922 člana-"Jo, ki znaša 10 dinarjev. Tudi vso ši-oko javnost vljudno prosimo, da lajša ®uo najbednejšim! Milodare hvaležno gejema podporno društvo slepih v Hubljani, Wolfova ulica 12.
*— Izseljenci morejo od sedaj prespati državno mejo poleg Rakeka in Pribora tudi na Jesenicah.
— Kje se vse neha? Ce zahteva , r°fesor klavirja od zidarja, čigar hčerjo haj bi profesor poučeval, kot hono-var za uro pouka toliko, kolikor zasluži jj..etll uri njen oče. Tako vsaj je vzklik-
Peki zidar v Monakovem, ko mu je Zah*eSOr gIas'3e P°vecIaI bonorar, ki ga
UehaT3 Za SV°* trUC* se pa res vse
Preveč ljubezni se je nabralo v Petnem nabiralniku pri sodnijskem po-°PJu v Zagrebu. Vsled te obilice pre-. °če ljubezni v pismih so se ta vnela Kjf So zgorela tudi druga pisma, ki niso ^ napolnjena z ljubeznijo. Zagrebška
policija pa tega ne verjame, ampak trdi, da je nek zlikovec vrgel gorečo cigareto v nabiralnik.
— Pobalinstvo. Na železniški progi od Brcžič proti Zagrebu, blizu postaje Dobova je nekdo vrgel skozi okno drugega razreda debel kamen, ki pa k sreči ni nikogar zadel. Orožniki zasledujejo storilca.
— Tatovi povsod. Na postaji Borovo je neznan tat vlomil v železniški vagon in ukradel kos suknjenega blaga v vrednosti 4885 dinarjev. Sukno je bilo last tvrdke Rosmann in Tschurn iz Ljubljane.
— Fantovsko lasanje. V Satahov-cih v Prekmurju so se na vasovanju stepli ondotni fantje s fanti iz sosednje vasi. Konec je bil običajen: nekaj jih je več ali manj obunkanih, eden jo je pa toliko izkupil, da so ga morali prepeljati v bolnico v Mursko Soboto.
— Nesreča na Donavi. V Bački Pa-lanski sta dva mlinarja peljala več centov pšenice preko Donave. V čolnu sta se nahajala tudi dva moška in ena ženska. Naenkrat je nastal hud vihar, ki je preobrnil čoln. Mlinarja sta z veliko težavo priplavala na suho, ostali trije so pa utonili.
Ljubljana.
= Narodno - socljalistična stranka
za Poljanski okraj sklicuje nocoj ob 8. uri sestanek v gostilni pri »Komanu«. Udeležite se polnoštevilno!
= Druga obletnica Rapalla. V nedeljo dopoldne se je zbrala akademska mladina pred univerzo, da protestira proti Rapallski pogodbi, ki je odtrgala velik del našega naroda od naše države. Istotako se je mladina zbrala zvečer ter demonstrirala po mestu.
= Več kolporterjev sprejme uprava »Nove Pravde. Zglasite se v upravni-štvu »Nove Pravde«, Gradišče.
= Komercijalnl tečaji na trgovski akademiji. Predavanja se vršijo po-čenši od 15. t. m. v poslopju dvoraz-redne trgovske šole, Kongresni trg 2.
— Smrtna kosa. V nedeljo je po kratki bolezni umrl gospod Miško Reicher, trgovec in bivši ravnatelj »Zveze slovenskih zadrug«. Pogreb se vrši danes popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti, Marijin trg 3, na pokopališče k Sv. Krištofu. — Naj v miru počival
ssr Sestanek vojnih invalidov, vdov in sirot se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Mraku na Rimski vesti. Predmet: poročilo o protestnem shodu, ki bi se imel vršiti ob priliki medzavezniškega kongresa v Ljubljani.
= »Hec« v Spodnji Šiški. V nedeljo popoldan se ga je Anton Suhadolnik v Burgerjevi gostilni v Sp. Šiški precej navlekel. Cim bolj je pil, tem bolj je rastla njegova »korajža«. Najpreje se je spustil v poleg sedečega Antona Luznarja, ga vrgel na tla in ga ugriznil v palec. Luznarju so priskočili na pomoč trije gostje, ki so nasilnega Suhadolnika postavili na hladno. Kmalu pa se je vrnil ln sicer z odprtim nožem in je gostilničarja ranil na roki. Potem se je zaletel v natakarico in jo poljubil, a takoj nato io je pa tako močno ugriznil v li-
ce, da je dekle začelo jokati. Ker to pijanemu razboritežu še ni bilo dovolj, je zgrabil stol in ga vrgel v goste. Ko se je slednjič lotil še steklenic, se je pojavilo dvoje stražnikov, ki sta tem njegovim junaštvom naredila konec in ga odvedla v luknjo.
= Izgubila se je denarnica z večjo svoto denarja od Kopitarjeve ulice do Resljeve ceste. Pošten najditelj se naproša isto oddati v upravništvu našega lista.
= Izgubljena je bila v soboto, 11. tega meseca popoldne v Šelenburgovi ulici pred kavarno »Zvezda« nova rjava spotma čepica. Pošten najditelj se prosi, da jo odda na policiji.
= Pekarno g. A. Jenkota na Gosposvetski cesti prevzame z Novim letom gospod Viljem Bizjak, družabnik odlikovane tvrdke V. Bizjak in drug, tvornice keksov in parne pekarne v Rogaški Slatini. Beležimo to dejstvo z zadoščenjem, ker je s tem dano jamstvo, da bomo imeli v Ljubljani tako fino pecivo, kot se ponaša sedaj z njim Rogaška Slatina.
Msirlbor.
Kupčija z barakami. Kakor izve do-broinformirana »Straža«, je kupil voj. barake pri starem pokopališču .od.a socijalistov, kapitalist Slanovec i i jih namerava sedaj z mastnim dobičkom prodati. Za nakup teh baraK, ki stoje na občinskem svetu, se je potegovala tudi mestna obči”a, vendar jih je po zaslugi soc. demokratskega občinskega odbornika Slanovca ni dobila.
Radi pretiranih cen so bili obsojeni gostilničarji v Lendavi Ernest Stras-ser na 5 dni zapora in 13.000 Din denarne globe, Josip Kančal na 4 dni in 3000 Din. Matija Horvat na 3 dr’ in 2000 Din, J. Deutsch na 2 dni in '000 Din in Viktor Lenarič na 2 dni in 1000 Din globe. Njihove pritožbe je mariborsko sodišče zavrnilo.
Z vročo mastjo se je opekla v petek v hotelu »pri Zlatorogu« v Mariboru 22 letna kuharica, ko je polivala jedi.
Zastrupljenje z žganjem. V petek je šla 15 letna Ljudmila Ferk s svojo materjo v mestno klavnico po meso. Tu jej je ponudil neki neznanec čašico likerja, katerega je naenkrat izpila. Kmalu potem je čutila bolečine, nakar jo je prepeljal rešilni oddelek v bolnišnico, kjer se je ugotovilo, da je zastrupljena z alkoholom.
Celle.
Mestni magistrat objavlja, da bo vsem onim strankam, pri katerih se bo ugotovilo, da uporabljajo večje žarnice, kakor jih imajo prijavljene, in ki plačujejo tok pavšalno, istega takoj ukinil.
»Cilller Zeitung« priobčuje v eni zadnjih številk dopis iz Laškega, v katerem trdi, da je bila občina sv. Krištof oškodovana za 5000 dinarjev, ker je bil na dražbi oddan lov odvetniku in županu dr. Rošu za 7000 Din., dočim je na dražbi ponujal zanj g. Drechsler 12 tisoč dinarjev. Obenem trdi omenjeni list, da se g. dr. Roš tudi ni držal roka za plačanje najemnine. Na te očitke je dr. Roš, kakor je objavil v »Novi dobi« in »Jutru«, vložil tožbo proti »Cil-lier Zeitung«, ki pa trdi. da ima za svoje trditve dokaze v rokah. Radovedni smo na izid te zanimive pravde, ker vendar ne gre, da bi se iz kakršnihkoli interesov oškodovalo občino za 5000 dinarjev.
Mestna občina celjska bo oddala dne 16. t. m. potom javne dražbe v zakup Kumrovo posetvo na hribu Tovst pri Celju. To posestvo je imelo doslej v zakupu nemško lovsko druš!\o »Einigkeit«. Ob preobratu je nemški občinski svet celjski v tisti svoji znameniti zadnji seji, v kateri so se take pogodbe v korist Nemcev podaljšale kar v večnost, tudi to zakupno rogod-bo podaljšal kar za 20 let. Na podlagi sklepa sedanjega občinskega odbora celjskega pa je pokrajinska uprava za Slovenijo tudi to pogodbo razveljavila. Želeti je, da pride to posestvo v slovenske roke.
Občina oko’!ca Celje razpisuie službo pomožnega uradnika. Pr- šnje je vložiti pri županstvu občine do 30. novembra 1922.
Celjski aprovlzačnl odbor je imel 9. novembra svojo drugo sejo. Razpravljalo se je tudi o mesnih cenah. Sklenilo se je znižati govedino od 56 na 54 K 1. vrste, teletino pa od 64 na 62 kron. — Nadalje, da se tekom tega tedna vrši v mestni klavnici poskusno klanje. Zadruga mesarjev je povabila člane aprovizacijskega odbora, da se udeležijo nakupa živine v Laškem. V mesnici se bodo potem sami prepričali, kako je razmerje med nakupno in prodajno ceno in tudi ugotovili, če odgovarjajo sedanje cene dopustnemu čistemu dobičku. — V Celju je še mnogo mesarjev v šušmarjev, ki nakupujejo Živino od prekupčevalcev, kar seveda tudi podražuje meso.
Srebrno poroko sta 12. t. m. obhajala celjski zlatar, pasar in optik gosp. Konrad Kager s svojo soprogo gospo Ano Kager.
Pokrajina.
Škofja Loka- Narodna Čitalnica v Škofji Loki slavi letos 60 letnico svojega obstoja. V proslavo tega pomembnega dogodka se vrši v nedeljo 19. novembra ob pol 11. uri slavnosten občni zbor »Čitalnice« v Sokolskem domu, zvečer pa istotam predstava stare či-talniške veseloigre: »Zupanova Mici-ka«. Po igri prosta zabava. — K temu slavlju vabimo tem potom vsa sorodna društva, posebno »Čitalnice« in bivše društvenike škofjeloške »Čitalnice«. — Eventuelna priglasila za obed in prenočišče naj se pošljejo na odbor »Nar. Čitalnice«.
Sokolstvo.
Sokol I. poživlja članstvo, da se vdeleži pogreba br. Miško Reich:r-ja v kroju. Pogreb se vrši danes, v torek
14.	t. m. ob 4. uri pop. z Marijinega trga št. 3. Zbirališče: Trg Tabor 3 ob pol 4. uri popoldne. Zdravo!
Vsem bratom in sestram. Vzlic jasni resoluciji »Sokolstvo in politika«, ki je bila sprejeta na glavni skupščini Ju-gos’ovanskega Sokolskega Saveza v Zagrebu, se ponavljajo slučaji, da se vmešava Sokolstvo v dnevne politične boje.
Z ozirom na to ponovno opozarjamo vse brate in sestre na to resolucijo ter jih poživljamo, da se strogo drže njenih predpisov. Izločite politiko posebno v sedanjih volilnih bojih iz Sokolstva. Starešinstvo bode proti vsakemu članu, ki ne bi upošteval naših načel in ponovnih sklepov najvišjih inštanc, uvedlo disciplinarno preiskavo ter ga i z 1 o č i 1 o i z sokolskih vrst. Sokolska organizacija kot vsenarodna organizacija mora odločno čuvati svoja načela, in dolžnost vseh članov je, da vsak najmanjši poizkus zanesti politične boje v naše vrste, odločno odklonijo. Starešinstvo JSS.
Iz starešinstva Saveza. Na seji starešinstva dne 6. t. m. se je konstituiralo starešinstvo sledeče: starosta dr. Vladimir Ravnihar, I. podstarosta dr. Lazar Car, II. podstarosta Gjuro Paunkovič, III. podstarosta Engelbert Gangl, I. tajnik dr. Riko Fux, II. tajnik Ivan Bajželj, blagajnik Bogomil Kajzelj, statistični odsek:	Veri Švajgar, organizacijski in
manjšinski odsek: Franc Žlajpah, prosvetni odsek dr. Murnik, dr. Hadži in Engelbert Gangl, gospodarski odsek: Dev in Turk, Jugoslovanska Sokolska Matica: Kostnapfel, arhiv:	Marolt	in
Trdinova, zdravilstvo: dr. Matija Ambrožič. — T. O. načelnik: dr. Viktor Murnik, I. namestnik Miroslav Amro-žič, II. namestnik Miroslav Vojinovič, III. namestnik Branko Palčič, Urednik Sokolskega Glasnika za 1. 1923 Miroslav Ambrožič.
Gospodarski odsek Sokola v Ljub-liani vabi člane širšega odseka k važni in nujni seji v četrtek 16. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni sobi v Narodnem domu.
Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) priredi za svoje, zlasti po vojni vstopivše članstvo obvezno sokolsko šolo. Ciklus predavanj iz zgodovine in organizacije Sokolstva in telesnih vaj, o sokolski ideji in dr. naj vsakemu obiskovalcu raziasni pojme o temeljih, na katerih je zgrajena mogočna stavba sokolske organizacije. — Prvo predavanje: O ustanoviteljih Sokola Jindrichu Fiignerju in dr. Miroslav Tyršu bo ob 57 letnici smrti prvega sokolskega staroste v torek 14. t. m. ob 8. uri zvečer na galeriji telovadnice v Narodnem domu. Zdravo! — Pred-njački zbor.
Gledališče in glasba.
Koncert »Llslnskega«, ki se je vršil v nedeljos je smatrati za glasbeni dogodek prve vrste. Izvajali so ciklus zborov dr. Božidarja Širole na tekst iz hrvaške renesančne in baročne poezije. Iz neizmernega zaklada narodnega pesimista je ustvaril skladatelj pestro niz pesmi, ki so silna enota, razodevana v velikem notranjem občutju, ki zveni kot mogočno orkestralno slikanje narodnega življenja. Ribarenje In ribiči, čudovite ljubavne pesmi iz srednjega veka, »pje-sni od kola« Djore Držiča i. dr. tvorijo kot novo razodetje našega glasbenega ustvarjanja vsebino teh s temno silo in v povsem s čisto novim izrazom komponiranih del. »Lisinski« je popolnoma prodrl z neodoljlvo močjo svojega izredno muzikalnega pevskega materijala in pod ognjevitim, globoko zajemajočim dirigentom KreSimirom BaranovKem in Je pomenil moralni uspeh večera za izvajajoče. Teh 69 pevcev in pevk je bila ena sama zlitina, en sam zamah, en vzdih in ena volja. Izredno močni in odlični so tenorji, zbor pa šteje v svoji sredi tudi zmagujoče soprane, mehke alte in decentne, prožne base. Nastop zbora je vzbudil viharje navdušenja in publika se je zavedala (in to ji bodi na čast povedano), da ima najboljši, pri iskanju po popolnosti najsmelejši zbor pred seboj. Poklonjena sta bila »Lisinskemu« dva venca. Zveza pevskih zborov in zastopniki »Glasbene Matice« pa so se udeležili sprejema in pri prijateljskem sestanku po koncertu so se na prisrčen
način izmenjavali medsebojni tnstl priznanja ln spoštovanja. Iz srca «1 ielirno
prav kmalu zopet slišati ta najodličnejši naš jugoslovanski zbor v svoji sredi. O koncertu še poročamo podrobneje.
Drugo gostovanje gospe Ade Pollakove. Na splošno željo občinstva bo gostovala znamenita pevka gospa Ada Poljakova drugič v našem opernem gledališču v četrtek, dne 16. t m. Pela bo kakor zadnjič naslovno vlogo v operi »Madame Butterfly«. Predstava se vrši za izven. Nadaljni operni repertoar se spremeni v toliko, da se vprf* zori v soboto, dne 18. t. m. opera »Car-men« za red E in v torek, dne 21. t. ra. opera »Tajnost« za red D.
Dr. Jos p Čerin priredi s svojim orkestrom v pondeljek, dne 20. t. m. v veliki dvorani hotela Union svoj I. Simfonični koncert v tekoči zimski sezoni z zelo zanimivim sporedom. Natančnejši spored javimo jutri. Vstopnice za ta koncert pa se bodo prodajale od sredo
15.	t. m. dalje v trgovini Glasbene Matice na Kongresnem trgu (poslopje Filharmoničnega društva).
iimt i
Izšla je »Lepa Vida«, književno-
umetniška revija s sledečo vsebino: H. Hebat:	Srce je trudno, bolno...; F.
Vodnik: Vklenjena ljubezen; S. Kosovel: Ples v rdečem; S. Kosovel: PoL dansko tiho uro; VI. Premru: Na ba-zaltnem tlaku; F. Onič: Mimo stebra jetičnih; B. Stante: Moje kraljestvo fli od tega sveta; A. Vodnik: Ječa vesoljstva; Alf. Gspan: Mati, Jutro, Rudar; VI. Sterletova:	Otroci;	Zapiski: J.
Vidmar: Naša drama.
Bernhard Kellermann, TuneL Romea, Poslovenil Narte Velikonja. Ljubljana 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. 28 dim, vez. 38 din. Pozdravljamo z veseljem prevod tega romana, ki je svoj čas vzbujal Silno senzacijo. Kellermann opisuje v tem romanu velikansko delo inženerja Mac Alana, podmorski predor, ki veie Ameriko z Evtopo. Dejanje je vseskozi silno napeto in nikomur ne bo žal, ako prebije par ur ob čtivu tega svetovnega dela trajne literarne vrednosti — K dela st še povrnemo.
-__—	-.... ............ i
Društvene vesti.
J. A. D. »Triglav« v Ljubljani. Na
I.	rednem občnem zboru v soboto, dne 28. oktobra 1922 izvoljeni od b o r se je na svoji prvi seji konstituiral sledeče: predsednik Mejak Ervin, cand. lur.; podpredsednik Roš Mirko, cand. iur.; tajnik Razboršek Ivan. cand. iur.: blagajnik Erhartič Ivo, stud. tech.; knjižničar Moj-er Anton. cand. Iur.; gospodar SkaPcK' Zdenko, stud. tech.; arhivar Rus Vilko, stud phil.: odb. namestnik Lah Jože, cand ing. Revizorja: Hočevar Mirko, cand iur., in Vrbič Pavel, cand. ing. — Razsodišče: Pureber Emil, ran'’ jur.; Grmovšek Srečko, cand. Iur.; Čok Bernard, stud. med.: Majaron Nande, stud. iur.; Čermak Fran, cand. iur.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredtv dne 15. novembra 1922 ob 20. url v v#-liki dvorani Mestnega doma. Društvo* na pisarna daje članom dnevno od ML do 20. ure informacije Sv. Petra ceZtg št 12, pritlično, desno.
Sp§rl in fturistika.
Jugoslovanski zlraskosportskl Sa*
vez naznanja gg. smučarjem in sankačem, da se bodo sprejemale naročbe za smučarski kroj samo še v pondeljek In v torek 13. in 14. t. m. od H do 18. popoldne v pisarni športne zveze (Narodni dom), kjer so na ogled tudi vzorci ln cene sukna. Blaga se bo naročilo samo toliko krojev, kolikor bo za nj« priglašencev. — Jugoslovanski zimskošportni Savez.
HTlja : Primorje 4 : 2 (2 : 0).
E. Adamič:
16 iugoslnl miš pni
I). del (mešani zbori)
»r le izšel 1«
In se dobiva
v Zvezni knjigarni, Ljubljana
Marijin trg 8.
Cena Din 12"—.
Pletene jopice
rokavice, nogavice
po liijih lili pri: a. Sinkovič * H. Soss,
Ljubljana, Mestni trg 1&
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
»No, radoveden sem, če bom dobil lepo službico. Storim prav gotovo vse, da zadovoljim svojega bodočega kapitana. Elegantni mladi gospod gotovo ne bo, ker ima za pomorščaka preveč nežne roke. Toda prokleto lep mož je, eden tistih, v katere se zaljubijo dekleta na prvi pogled. Oči ima, kot žareče oglje. Kdo pač je? Za kakega pristaniškega agenta ml zgleda preveč gosposki. Gotovo je kak velik gospod, morda posestnik kake ladije, kdo ve? Sicer je pa poglavitna stvar, da dobim svoje krmarsko mesto. Prokleto mnogo si bom lahko prihranil. Nekaj let samo, potem imam toliko skupaj, da si bom sam lahko kupil majhno ladjico in potem bom sam kapitan ...«
Prekinil je svoj samogovor, ker je zaslišal bližajoče se korake. Takoj nato se je iz megle pokazala visoka postava. Mornaf se je odkril, ker pred njim je stal lep mladi mož, ki ga je nagovoril v krčmi »Pri veselem Jakobu«.
»Tako je prav! Jaz ljubim točnost,« je dejal došlec. »Sledite mi; kraj, kjer se bova nadalje pogovorila, leži čisto blizu.«
Krmar je takoj sledil nepoznancu, ki je po nekolikih korakih potrkal na majhno, revno zgledajočo hišo. Na tri, v posebnem taktu dane udarce, so se vrata takoj odprla.
»Pojdite!« je kratko dejal tujec.
Tom mu je sledil v medlo razsvetljeno vežo, nakar so se vrata zopet zaprla. Nehote se je ozrl naokoli, toda nikjer ni zagledal nobenega človeškega bitja.
»To je pa čudno!« si je mislil. »Zgleda, kot da sem zašel v kako čarovniško gnezdo.«
Dalje ni utegnil razpredati svoje misli, ker v tem trenotku je odprl maskiranec neka vrata in močna svetloba mu je za trenotek vzela skoro vid. Tom se ni drznil stopiti naprej, ker pred njim se je odprl čudežen svet: Soba, tako krasno opravljena, kot je še nikdar ni videl v svojem življenju. Seveda bi ta prostor, ki je bil opravljen naravnost s pravljično razsipnostjo, osupnil še koga drugega, kot ubogega krmarja. — Povsod so
stali z dragocenimi preprogami pregrnjeni divani. Na stenah je viselo dragoceno orožje in krasne zavese so zapirale vhode k sosednim sobam. Zlate, čudno oblikovane posode so stale na krasno izrezljanih podstavah in opojen vonj je napolnjeval bleščeči se prostor. Vse to je silno prevzelo mladega pomorščaka.
Tujec je zapazil začudenje svojega gosta. Bežen smehljaj je zaigral na njegovih ustnicah in že je bil njegov obraz zopet kot izklesan iz marmorja. Pokazal je na sedež, se vsedel sam na divan in začel z mirnim glasom:
»Kakor sem zvedel, ste o vsem, o čemer sem govoril z vami, molčali — celo lepi krčmarjevi hčerki niste kljub njenim gorečim prošnjam ničesar izdali. To mi dopade!«
»Gospod,« je jecljal Tom, »gospod, odkod veste...«
.»Jaz vem vse!« ga je prekinil neznanec. »Sicer me pa na-zivajte kapitan. Sicer nisem nikak pomorščak, kot vi, toda nekaj od pomorstva pa le razumem In ker sem sam zgradil ladijo, ji hočem tudi poveljevati!«
Tomije hotel izvleči svoja spričevala.
j-Kar pustite!« je odmignil maskiranec. »Vem, da ste dober krmar, ki ne pije več, kot je zdravo za dobrega pomorščaka. Vi ste torej mož, ki bi bil poraben za krmarjenje moje ladije. Toda predno vam jo pokažem, vam moram naznaniti svoje pogoje. Ali veste, kaj je inženir?«
»Gospod, malo se mi zdi, kaj naj bo. To je študiral človek, ki sestavlja stroje.«
»No, tako nekako. Torej tak inženir sem jaz, samo da-sem se bavil z graditvijo ladij. In posrečilo se mi je zgraditi tako ladijo, kot je še nikdar niste videli. — No, in sedaj poslušajte. Povedal sem vam že, da sem pripravljen vzeti vas v svojo službo in postanete lahko krmar na moji ladiji Ce boste zvesto vršili svojo službo in o vsem popolnoma molčali, mi na koncu vaše službene dobe ne bo žal za nekaj sto funtov posebne nagrade. Ce pa zvem, da ste izdali samo z besedico moje tajnosti, potem ste živeli zadnji dan. Moja roka daleč seže. Ste me razumeli?«
Toma je pri teh besedah mrzlo spreletelo, toda tremi ni niti z očesom.	.	..
»Gospod kapitan, v meni se ne boste prevarali!« je deja resno in svečano.
Tajinstveni mož je samo prikimal.	,
»Imeli boste dovolj prostega časa. Če bi vas kdo vprašal# kaj da počenjate, recite, da ste dobili mesto na kaki govni ladiji. To bo opravičilo vaše pogoste obiske pristanisKjn gostilen. Le z denarjem ne smete preveč razmetavati, ker »■ to lahko zbudilo sum; sicer sem pa zvedel, da ste varčen
Tom je pritrjevalno pokimal. Maskiranec se je sedaj dvi’ gnil s svojega sedeža.
»Pojdimo, pokažem vam svojo ladijo.*	,
Mladi pomorščak se je sicer začudil, da naj si ponoči ogle® svojo novo ladijo, toda sledil je brez ugovora svojemu novenju gospodarju. Ta je stopil v hišno vežo in pritisnil na skrit gurno-Takoj se je pokazala v navidezno trdni steni majhna odprtin** Medlo razsvetljene stopnice so vodile v globino.
Tom ni imel časa za razmišljevanje. Sledij je neznancu stopnicah, ki so se končale pred novo steno. Zopet je tajinstvem mož pritisnil na skrit gumb ter nato potrkal na isti način poprej na hišna vrata. Zopet se je tiho pokazala v steni odpr* tina in obadva sta stopila v velik obokan prostor, v katere« se je blisketala vodna gladina. Tom je mislil, da se mu sanja u* je obstal, kot ukopan.
»Ali ne poznate več Themse?« je dejal Jak smehljaje. voda spada k našemu londonskemu veletoku.« -
Strme se je oziral mladi pomorščak na okoli in zopet se j® brezmejno začudil. Samo nekaj korakov od njega je plavala n vodi velika črna stvar, ki je gledala samo nekaj čevljev iz v°ae In ki je bila podobna velikanskemu kitu.
»Kaj — pa — je — to?« je vprašal strme.
»To je moja ladij a, Tom,« je odgovoril tajinstveni mož * masko.
Tom je mislil, da ni prav slišal.	.
(Dalje prih J
MALI 1 5 OGLAS!!
PROmiA:
SALONSKO SUKNJO s telovnikom za ceno K 2800.—. Poizve se: Jakob Smerajc, Opekarska cesta 31.	811
POSESTVO z 3 njivami In sadovnjakom. Natančneje se poizve Vrbje št 26 pri Žalcu.	810
PRITLIČNO HIŠO
vom, veliko drvarnico In malim vrtom. Gaberje št. 105 pri Celju.	8U9
UMETNI VALJČNI MLIN. z nekaj posestva na zelo prometnem kraju. 5 minut oddaljen od kolodvora na stalni vodi do 60 HP v najboljšem stanju. — Naslov pri upravi lista.	802
hle- GOSPODIČNA Iz ueledne rodbine želi mesta prodajalke ali blagajničarke. Ima več let pisarniške prakse. Ponudbe prosi pod »Marljiva In zanesljiva« na upravo lista.	756
SLUŽBE:
PRODAJALKA za tako! se išče. Kje pove uprava lista.
808
RAZNO:
KATERA LEPA. INTELIGENTNA GOSPODIČNA bi bila pripravljena stopiti z menoj v prijateljsko zvezo. Vzrok: Sprememba mišljenja pismenim potom in skupno krajšanje časa
potom gledališča itd. Pisma pod j-F. T.« na anonč-nl zivod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna 5.	807
I$CE SE KOMPANJON k rrtcsa.ski In prekajevalski ob "ti. izurjen v te) stroki s kapitalom 40.000 do 50.000 kron. Obrt je na prometnem kraju in dunajsko urejena. — Naslov pove uprava.	798
DRVA oddaja vsako množino. Rezani drv z motornim obratom. Ludvik Iler-šlč. na Frlškovcu za prej. bel g. vojašnico	671
GOSTILNO pri kateri bi se lahko Izvrševala tudi mesarska obrt vzamem v Ljubljani ali blizu mesta takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista pod »Gostilna«.
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A.&E Skaberne
Ljubljana, Mestni tra ft 10.
I. Stiepušin
Sisak
p repo ruča
najbolje tambure, žice, partiture i ostale
potrebžtine za sva glaz-bala.
&UTO
Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila Mast. — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid cenah nudi
3ugo*Auto d, z o. z. v Ljubljani,
••••••••*
Novosti!
za damske pia#* •x v veliki Izbiri. *
UtUnUjriP
Mestni trs 10. ••••••••*
ZAHVALA.
Ob priliki bridke izgube našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
ANTON LUCKMANNA
uradnika Kranjske Ind. družbe
sc je nam izkazalo toliko sočutja, da se ne moremo zahvaliti posameznim, ter izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zalivalo vsem onim, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti in vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini, ravnateljstvu, uradništvu in delavstvu Kr. ind. družbe, tovarniški požarni brambi za častno stražo in spremstvo, gasilnim društvom Jesenice, Koroškabcla in Javornik, Hrušica, Zabreznica, Bled Itd. itd., godbama kat. del. društva in kovinarjem, ter pevskim društvom Sava za genljive žalostinke, lovskim in planinskim društvom, knapom in invalidnemu odseku ter društvu delovodij, in v prvi vrsti požrtvovalnemu tovarniškemu zdravniku za njegovo pomoč ob bolezni.
Jesenice, dne 9. novembra 1922.
PAV A LUCKMANN in otroci.
0 nalil!, zapustil! Sta te. Mfist-bliize.
kakor druge pralne obleka, pere in soetlolikolooarna
IReichSS:
Sprejemališče:
šelenburgova ul. 5.
Podružnice:
Maribor, Zagreb, Kočevje. Novo mesto.
	sswl»a				liHi	SSHiH	m
							
Zahvala.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojne izraze sožalja in izkazano častna zadnji poti našega dragega pokojnika, gospoda
Štefana Derganc
trgovca in posestnika.
V Ljubljani, Semiču, 13. novembra 1922.
Žalujoči ostali.
«S»S
I = Najstarejša špedicfjska tvrdka v Sloveniji
i R. RANZINGER
LlubSjana špedicijska pisarna	Jesenice
Podjetifi za prevažanje blaga južne železnice. Brznvozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.
-Brzojavi: Banzinaer.	interurban	teflon	so
Bonn hbsczsssbssbbhs m m—■■ w
l
Za Miklavža!
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
MOJ ZVERINJAK
kniiaa s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20' -
MOJI LJUBČKI
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32‘—
MUDI SLIKAR
tO tiskanih predlog za po* barvanje z aKvarel - barvami ali pastel - barvniki K 12*-.
ČRNI PETER
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra K 12--
Vse sc dobi v
Pozori	Pozori
Ne zamudite usodni prilito, oglejte si cene!
Prodam po znatno znižanih cenah vseh vrst manufaktumo blago, dokler traja zaloga
H05TBN3EV LES
vagonske množine
kupi
H DaSsaMl.
iz raznih letakov in
tiskovin v raznih formatih proda večio množino
Uprava Jugoslavije'
UUBL3ANA, MARI31N TRG št 8.
Cena kg 5"— Din.
'■OOBMOHaMBOOBMHaUOMaasnHBHB m
Gostilno '
prt kateri bi se lahko izvrševala tudi
mesarska obrt
vzamem v Ljubljani ali bližnji okolici takoj v najem pod zelo ugodnimi posoli. — Naslov v upravi lista pod ■	..GOSTILNA”	i
a aaaaaaaBBaBaaBaaaaaaBaaaaaaaBaa a
Jamski les
i umi
v Ljubljani, Mariiin trg 8.
m
#
Zahtevajte »MEDICINA! KONJAK"
s mamko „Alko-modri križec
in najfineiše krem-likerje!
J L RO" Ljubljana-Holize j.
if
kupi
premogokop Ključarovcl pri Ormožu.
za posipanje ceste kupi premogokop kljuiarovd pri Ormožu. V ponudbi se naj navede cena naloženo v vagon, in nakladalna postaja.
Premogokop sprejme za prevoz premoga za tovorni d tonski avto
izvežbanesa, zanesljivega
šoferja.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na poštni predal 74 v Ljubljani pod „Šofer.“ Nastop službe takoj ali 1. decembra t L
Izvežbane RUDAStfj;
učne hopačein pomožne delavce sprep
premogokop KljllčarOVCi pit
riiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiliiidiHitiii!iiliiiiiiiiitiiiii^!>^
vsaki čas p° najnižjih cenafo pri
Izvoz divjačine in perutnine
ČBKDUEC, medjimurje
(Jugoslavija.)
Brzojavi: Vajda, Čakovec — Telef-
• ••
It mizarstvo
u Preddvoru nad Hranjeni S
stroko spadajoča dela. Izdelujejo se tu mlinski izdelki.
Inserati v »JUGOSLAVIJI1* tmaio velik u»P
(ilavni in odgovorni urednik Zorko rakm.
izdaja »Jusoslov. novinsko d. d.<.
Tiska »Zvezna tiskarna« *
ljubil*01