POŠTNINA PLAČANA f VINA * INDUSTRIJA * Il B RT * FINANCE IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA CEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA : POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA 180 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40— LIR. Leto III. št 55 Trst 29. oktobra 1949 Cena lir 15 fSK3 f odprla oči? drugem mestu priobčujemo ^drobnejše poročilo o gospo-arski razstavi v Kopru. To je ?Juea razstava, odkar upravlja trsko področje Svobodnega iraškega ozemlja vojaška uprava Soslovanske vojske. Po zamisli "°budnikov naj bi letošnia raziva, ki je mnogo obširnejša, °flaia vsaj bežno sliko gospo-arske delavnosti in doseženih sPehov ter tako vzpodbudila ejavce na vseh področjih, um-vk'h in telesnih, k novemu žrtvo-aniu za napredek tega stoletja aDuščenega predela. ^.Ni naš namen, da bi z vzhičeni besedami poveličevali to, ar ie bilo doseženega v teku ^dnjih dveh let, odkar je bilo A*0 na obnovi in upravni ure-'tvi sistematizirano. y Naša želja je le, da bi si čim eč Tržačanov ogledalo razstavo a skušalo objektivno oceniti do-j 2ene uspehe. Ce se med ogle-,°hi otreseio vseh predsodkov, s Aterimi jih navdaja gonja trža-fkeSa tiska v zadnjih letih, po-ta se bodo vrnili iz Kopra pre-^ftčani, da ta gonia ni upravičena in da bi tesneiše gospodarsko ^delovanje in razširjenje trgovske izmeniave med tem predlo agrarnim predelom in in-Pstriaiiziranim tržaškim pasom, % v veliko korist tudi tržaške-sa prebivalstva. . ^ Kopru bodo uvideli, da je es0ametno zapirati oči pred esničnostjo in ne priznavati u-(|)varjalne sile tudi drugim. Na , Popolnoma z ir rešeno osnovo bila postavljena vsa gospodar- ja Ha Politika v Trstu. *Ta zgreše-Paziranja določajo odnose do Se°rne sile drugega naroda, kar 6rJe n. pr. zopet pokazalo, ko so ^ obnovi čezoceanskega parni-„ »Conte Biancamano« name-ttiM3. bobolnoma prezrli naše u-v.Jnike. Ti so zdaj v Kopru vno-c Pokazali kaj zmorejo. ti J*®! k zbiižanju zboljšanja od-t)^°v med obema državama. Gre ^onservativec Boyd Carpenter '^stirai proti temu, da na an-Itjj'h poštah tudi na pisma za -Hvala za darilni take!" "" Angleži in Italijani so si v laiku Zaradi napadov italijanskega $].ka proti Angliji. Ameriški poit ®.'k v Itimu se je pritožil pri Ij 'lanskem zunanjem ministru tifosi predstavnik angleškega ]enanjega ministrstva v Londonu t),eflejal, da ion italijanskih ko-^"‘ariev gotovo ne bo pripo- Sv Za kolonije, j.' angleški poslanski zbornici fk- - - - - S, hki. ,4l'Io pritisnejo žig »Anglija se t>Qnvaijuje za darilne pakete«. t>r "iegovdn mnenju se to pravi: bot k6*** * V za miloščino v (vojni) Sedh-rene sovražnike. Podpred-biv?."c konservativne stranke in ijU' zunanii minister Eden ie kj a': »prosjačiti pri sovražnikih, t) biiuajo kaj poslati«. Minister fj|.brehrano Strachey je odi>ovo-^jj.’l^ahvjiliti se ne pomeni po-figj bi. Eden se je nato obrnil A(t| Vn°st na predsednika vlade ti]j ®a: »Saj bi vendar lahko lo-% 1,sma namen jena v Italijo od s'cer bi bilo bolj prosto le Javit, ta neokusen žig. Attlee golčal. deii^bicntar dopisnika »Corriere »e 5 sera« iz Londona: Angleži v5l®0rej° pozabiti, da so zmago-ii0 *’ toedtem ko smo mi že dav-j^jbozabiij, da smo bili prema- A DOLAR OSTANE %nJerj®k’i finančni minister Sny-V J® izjavil, da ameriška vlada menjati razmerja med ^0), Jfm in zlatom (35 dol- za un- Ns zadevi je pristojen Kon- * proizvajalci so priče- la6** izvozne cene. Tako je '5 ^avtomobilov padla za 10 do Pomen konference v Annecyju Preobrat v zapadni trgovini Ui^peh carinske konference v Annecyju pomeni veliko spre? membo dosedanjih metod v trgovinskih odnosih, ki so bili v veljavi na Zapadu po prvi svetovni vojni. Vse konference pred le namen zmanjšati pregraje tr-drugo svetovno vojno, ki so ime-govinskih izmenjav, so končale brez uspeha. Ostali so samo zapisniki akademskih diskusij. Nobena država ni bila voljna prevzeli nase znatne žrtve na carinskih dohodkih in zaščiti svojih proizvodov. Annecy pa je bil vzporeden z razpravami pri OEE v Parizu. Marshallova pomoč je bila v rokah ameriških predstavnikov v Parizu in Annecyju orodje pritiska, kakor ga zapad-ne države niso nikoli doživele. Konferenca' v Annecyju se je vlekla cele mesece, dokler niso ZDA zavzele stališča glede svoje bodoče zunanje trgovinske politike. Ta je bila začrtana s podaljšanjem zakona o recipročnih trgovinskih pogodbah. Konference v Annecyju se je udeležila tudi Italija kot kandidatinja za članstvo v splošnem sporazumu glede carin in trgovine, ki je bil sklenjen 1947 v Ženevi. Za to članstvo se je potegovalo v Annecyju še devet drugih držav. 1 Italija je bila predmet graje, ker je prišla na konferenco nezadostno pripravljena in je dokaj vztrajno branila znatno zaščito šibkih delov svojega gospodarstva. Močan pritisk ameriških činiteljev v Italiji in Annecyju je dosegel, kar je želel. Italija je sklenila po postopku v Annecyju dvostranske pogodbe s 27 državami glede vzajemnega' omilje-nja ali odprave carin. Isto so ukrenile tudi ostale države kandidatinje. Ko bodo sprejete v članstvo navedenega ženevskega - Splošnega sporazuma, bodo deležne vseh ugodnosti, ki pripadajo 23 državam članicam tega sporazuma. Velja načelo klavzule največjih ugodnosti. Italija bo gotovo sprejeta in računajo, da ima sedem mesecev časa za vse priprave za uveljavljenje vseh ugodnosti, ki jih je dala starim in novim članicam Splošnega sporazuma. V prvi vrsti mora uzakoniti novo Splošno carinsko tarifo, ki se pripravlja. Italijanska javnost je sprejela zaključke konference, ki so bili šele zdaj objavljeni v celoti (»24 ORE« 22,X.) relativno ugodno. Tisk se zaveda v glavnem, da ni imela italijanska delegacija drugega izhoda' spričo nepremakljive volje ZDA. So pa resni glasovi, ki se boje hudih motenj v italijanskem gospodarstvu. Američani s silno naglico dosegajo radikalne izpremembe v gospodarstvu zapadne Evrope. Italijanski glasovi se boje, da bodo po OEEC izzvali kmalu tudi svobodno zamenjavo denarja pri članicah ERP. Italijanski strokovnjaki v glavnem prepričujejo javnost, da je bilo doseženo ravnovesje med danimi in sprejetimi koncesijami na poliu carin. Na-glašaio znatne ugodnosti zlasti za italijanske poljedelske proizvode, kakor pomaranče in limone, suho sadje, kostanje, sir, vermut in olje. Poudarjajo zlasti možnost plasiranja tega in drugega blaga v Ameriki' pod neprimerno ugodnejšimi pogoji kot do sedaj. Ugodnosti je dosegla tudi tekstilna stroka zlasti konoplja, rajonska preja, Žida, bombaževi-ne. umetna vlakna. Ugodnosti so deležni tiskarski stroji, stroji za umetna vlakna itd. Ameriške koncesije Italiji zadevajo 65 odst. blaga, ki je bilo predmet medsebojne izmenjave med Italijo in ZDA. Na drugi strani pa je morala dovoliti Italija sorazmerne ugodnosti za uvoz mesa, slanine masla, jajc, kakava, žita, kave itd. Italija visoko ceni velike ugodnosti. ki jih je dosegla od Švedske glede svojega tekstilnega blaga, Skrbi jo paj da ni bilo prilike urediti velikega obsega vprašanj z Nemčijo, zlasti glede že- lezne in jeklene industrije. Prav tako bo morala s. pogajanji še vse urediti s Svico in Španijo, ki nista bili y Annecyju. Bodoča italijanska splošna carinska tarifa je že vezana z dobro tretjino postavk vsled uspeha konference' v Annecyju, ki se nanaša na 1361 tarifnih postavk. Veliki pretresi ja ji v gospodarstvu večine udeleženk konference v Annecyju so neizogibni. Tudi v Italiji. Coppola d’Anna prepušča zgodovini razvoj italijanskega gospodarstva, ki ga bo v znatni meri pognal stroj ustvarjen v Annecyju. Noče biti nikak prorok. V. R. ERP za Italijo ECA je od začetka izvajanja Marshallovega načrta (od 1. a-prila 1948) do 30. septembra nakazala Italiji 791,6 milijona dol. Od tega zneska predstavlja brezplačna pomoč 680,182.000 dol., posojila, ki jih bo Italija morala vrniti pa 98,523.000 dol. S temi dolarji je Italija nabavila 11,4 milijona ton blaga, ki je bilo pripeljano na 1.876 ladjah. V Italijo je prispelo tako 6,9 milijona ton premoga, 2,4 mil. ton petrolejskih proizvodov, 1,4 mil. ton žita, dalje je Italija uvažala moko, bombaž, mast, železo itd. Za nadvlado na’morili GDINJA IN GDANSK KONKURIRATA TRSTU Prevozne tarife, ki so v veljavi med Budimpešto in poljskima lukama Grdini o in Gdanskom, so za pošiljatelja tako ugodne, da so nemške, belgijske in holandske 1'uke že popolnoma izbočene iz konkurence. Ze na podlagi krajevne tarife so prevozni stroški med Budimpešto ib Gdiinjo za 25 odstotkov nižji kakor pri prevozu do Rotterdama in Hamburga. Na' I podlagi neposredne tarife, ki je | bila nedavno uveljavljena med Madžarsko in poljskimi lukami, pa znaša ta razlika kar 50 odstotkov. V prometu z Madžarsko konkurirata Gdinji in Gdansku danes samo še Trst in Reka. MED ROTTERDAMOM IN ANVERSOM »Journal de la Marine Marchan-de« poroča, da se je med Rotter damom in Anversom razvi’a ostra konkurenca glede prevoza banan. Rotterdam je prevzel celo velik del pošiljk, namenjenih Belgiji- V Rotterdamu odgovarjajo, da se druge strani dogaja, da južno holandska industrija uporablja za svoj uvoz in izvoz pristanišče v Anversu, ker so železniške tarife ugodne. Sprožena je bila misel, da bi se pristanišča Anvers, Rotter dam in Amsterdam sporazumela. (ATI) * * Cena kruhu je bila znižana v Italiji za 6—7 lir pri kg. Žitni pridelek se je v Italiji povečal za 13 odst. od 1. 1938—1949. Na račun ERP je Italija prejela 17 milijonov stotov žita. Tuja a mnenja o Trstu MEDNARODNA POSOJILA ZA LESNO INDUSTRIJO Posojila Jugoslaviji in Finski — Pogajanja s Čehoslovaškol Mednarodna banka za obnova, je podelila Jugoslaviji in Finski posojilo, ki ima1 namen pospešita modernizacijo sečnje lesa in pod-Plreti izvoz V države Združenih narodov. Jugoslavija' je prejela1 2 700.000, Finska pa 2,300-000 dolarjev. V začetku tega meseca je Mednarodni denarni sklad stavil na razpoloženje Jugoslaviji 3 milijone dolarjev, medtem ko ji je Izvozna in uvozna banka dovolila kredit 20 milijonov dolarjev. Po-leg tega 'je ameriška vlada odobrila izvoz opreme za postavitev jeklarne v Jugoslaviji, kar bo stalo 3 milijone dolarjev. Mednarodna banka za obnovo je °bjavila, da so v teku pogajanja s češkoslovaško vlado za podobno posojilo (za opremo lesne industrije), kakor je bilo dovolje[no Jugoslaviji in Finski• Prav tako je Avstrija, izrazila željo, da bi se rada udeležila izvajanja načrta1 za modernizacijo lesne industrije. Pogajanja z Avstrijo pa se še niso pričela. Poljska vlada, ki je bila prvotno tudi vključena v načrt za lesno posojilo že od leta 1947 je v zadnjem času obvestila Mednarodno banko, da bo lahko op re- mila svojo lesno industrijo brez njenega posojila. Finska je avgusta prejela od Mednarodne banke posojilo 12 milijonov 500-000 dolarjev za obnovo gozdarstva in elektrifikacijo- Se prej je Izvozna in uvozna banka podelila Finski manjše posojilo za Obnovo gozdarstva. V poročilu Med/naródne banke je rečeno, da sta posojilo Jugoslaviji in Finski- priporočila organizacija za prehrano in rci;e-delstvo ter lesni kom,Ite Gospodarske evropske komisije Združenih narodov. Iz poročila banke je razvidno da je posojilo namenjeno financiranju va'ti.'e opreme i v dolarjih■ Evropske države bode nabavile še dr id opreu.n Za lesno industrijo n približno isti vrednosti, ne la bi za to zahtevale posebno pomoč Mednarodne banke. Lesna posojila so povi ačljiva v roku do 31. septembra 1951; otresti in komisijski stroški znašajo 4 odstotke. Jugoslavija bo dobavljala les Veliki Britaniji, Holandiji, Franciji, Italiji in drugim državam uvozfnicam, ki bodo plačale pošiljke lesa v dolarjih; s tem bo olajšano vračanje pisojila. Obleka v Franciji cenejša In pri nas ? V času od decembra pretekle-1 ga leta do avgusta se je obleka I v Franciji pocenila kljub neustaljenemu gospodarskemu položaju. Podatke, ki jih navajamo, so zbral i na podlagi cen v 90 velikih manufakturnih trgovinah v Parizu in na deželi- Padanje cen ni sicer obsežno, vendar je važno kot znamenje gospodarskega razvoja. Cene so v fr. frankih-Tovarniška Dec. 1948 Apr. 1949 Jv. 1949 del. obleka 3484 3410 3330 Kri'a iz tisk. bombaževine 305 290 199 Srajce sr. viriste 1140 965 950 Srajce iz papetlina 1750 1490 1450 'Saten tiskan 1 m 265 245 230 Saten črn 1 m 235 220 210 iSatinet 1 m 330 305 299 Blago za perilo (vis. 80) 1 m 220 205 199 Vzporedno a padanjem cen tkanin v trgovinah so seveda padali] tudi nabavni stroški za obleko. Ce vzamemo za pod'ago 100 v sept. 1938, dobimo naslednje indekse: Januar 1949 2.688,7 Februar 2.790,1 Avgust 2-560.8 September 2-260 8 Za primerjavo naj navedemo stroške za nabavo obleke v Trstju (za petčlansko družino) v posameznih mesecih. (Prva številka stroški v lirah, druga in? deks na podlagi 100 v 1- 1938.) Lire Indeks 1938 45 100 Avgust 1948 2436 5413 Januar 1949 2354 5231 Februar 1949 2349 5220 Avgust 1949 2400 5333 Nimamo pri rokah povprečnih cen za posamezne vrste oblek v Trstu, vendar že sami čitatelji lahko ugotovijo na podlagi cen v tržaških izložbah, da so cene tkanin v Trstu še zelo visoke tudi v primeri s cenami v Franciji- Pri tem je treba seveda upoštevati razliko y valuti. Od angleških kolonialnih načrtov do Trsta Od angleških kolctnialnin načrtov do Trsta. Angleški listi so zadnje dni priobčili več člankov o Trstu. Najprej se je oglasil konservativni »Daily Telegrapli«, za njim »Manchester Gardian«, nato konservativni »Continental Daily Mail« (pariška izdaja londonskega »Daily Maila«. 30. sept.) in kor.čno še ,neodvisni’ »Observer«. (16 oktobra). Samo »Manchester Guardian« je bil objektiven. Pred organizacijo združenih narodov je na dnevnem redu delitev italijanskih kolonij. Te leže ob angleški poti London______Suez in Indija—Avstralija, ki jo je hotel Mussolini prav s svojimi postojankami v teh kolonijah pre-striči. Da so te kolonije Angležem bolj pri srcu kakor Trst, je pač razumljivo. Očividno bi Trst laže prepustili Italiji kakor kolonije. Gen. T. S. Airey, vrhovni poveljnik angloamenških čet v Trstu, je v »Continental Daily Mai-lu in poleg tega je tam trg, na katerega prihajajo lahkoverne gospodinje; pa tudi moške obide v tem okolju kaj rado posebno razpoloženje za nakup. Ženskam je bolj nevaren tisti južnjak s svežnjem elastik na ramenih, moški pa kaj radi nasedajo njegovemu sosedu, veseljaku z ameriškimi brivskimi rezili in svinčniki. Za 100 lir kupiš v žive ameriške barve Zavito škatlico' s štirimi zavojčki rezil- V vsakem bi moralo biti po deset, rezil. Ko kupec doma, odpira zavojčke, opazi, da so v vsakem samo po 4 rezila. Krošnjarji vzamejo iz vsakega po 6 rezil in nato spretno zalepijo, škatlico s finim prozornim papirjem. Ta se prav tako privlačno blesti v živih ameriških barvah kakor poprej. V začetku so krošnjarji jemali iz zavojčka samo po dve rezili, tako da jih je v vsakem ostalo še po 8. Zdaj, ko so se vpeljali, si lahko bolj privoščijo naivne Tržačane. Značilno za naše razmere je, da nihče ne zaščiti tržaškega potrošnika in se ne zmeni za proteste tržaških trgovcev. 29. oktobra 19^ RAZSTAVA V KOPRU pregled gospodarskega napredka istrskega okrožja Razstava gospodarske dejavnosti jugoslovanskega področja STO-ja, ki se zaključi jutri, je dosegla uspehe, ki so jih želeli pobudniki. Prireditev je namenjena predvsem istrskemu delovnemu človeku, ki mu nudi otipljivo dokumentacijo o doseženem delu pa tudi o težavah, ki so jih morali premostiti v preteklem gospodarskem letu. V tem pogledu ima ta gospodarska prireditev svojevrsten značaj in se povsem razlikuje ob običajnih sejmov. i | Letošnja razstava je urejena v komaj dograjenem delu velike zgradbe bodočega istrskega avto-središča v Semedeli, nedaleč od lanske razstavljalne zgradbe, ki jo prav zdaj predelujejo v sodobni turistični obrat. Lahko rečemo, da je iznajdljivost organizatorjev znala ustvariti v omenjenem provizoriju dovršeno prireditev tako v celoti kakor v podrobnostih. Razstavljalni prostor se razteza na okrog 5.000 kv m in je bil v primeri z lanskim več kakor podvojen. Obširnost razstavljanega prostora daje vsem razstavljenim predmetom pravi poudarek. Ni namreč opaziti o-nega oazarskega kopičenja razstavljenih predmetov, ki predstavlja mnogokrat največjo hibo podobnih prireditev. Razstava je razdeljena na 11 paviljonov. Po opremi in dekoraciji je morda najlepši paviljon namenjen turizmu, tolkloru in filateliji, kjer so prikazane turistične in folkloristične posebnosti istrskega področja. Paviljon obnove, gradnja in elektrifikacije nam nazorno prikazuje že znane uspehe cone B na tem področju, pa tudi odlični gradbeni material, s katerim je istrsko področje obdarjeno. Zadružništvo prikazujejo v ločenem paviljonu. Grafikoni pričajo o napredovanju zadružnih ekonomij. (V 1. 1947 je bila ustanovljena 1, obdelovalna zadruga, v 1. 1948 7, v 1. 1949 11). Na temi delu razstave prednjačijo pridelki obdelovalne zadruge v Pučah in zadruge »1 maja«. Omembe vreden je učinkovit reljef iz ilovice. Vina in likerje prikazujejo v velikem paviljonu »D«. Očitno je istrsko okrožje zelo napredovalo zlasti v pogledu tipizacije in raznoličnosti vinskega proizvoda. Veliko napredovanje beleži cona B tudi v proizvodnji kon-serviranega sadja in konservira-ne zelenjave. V paviljonu »F« in »D« razstavljajo svoje proizvode obrtniki in mala industrija. Zanimiva je predvsem razstava serijskih izdelkov istrskega mizarstva. Manjši paviljon je namenjen trgovini in preskrbi, kjer prikazujejo blago široke potrošnje, v glavnem uvoženo iz Jugoslavije. V velikem paviljonu »G«, ki je zelo okusno opremljen, razstavljajo svoje proizvode največji istrski industrijski obrati kot so: Arrigoni, Ampelea, Langlade itd. Proizvodi te industrije so že prodrli v svet. Pestrost izdelkov ter nad vse okusna priprava in embalaža karakterizirajo vse tipične izdelke istrske prehrambene industrije. Največji del razstave je posvečen poljedelstvu, kar je povsem razumljivo če pomislimo, da je prav to temeljna panoga istrskega gospodarstva. Grafiki, slike, napisi in fotografije pojasnjujejo v originalni povezanosti pomen in važnost posameznih predmetov v okviru splošnega gospodarstva. Istra je dežela vinogradništva, sadjarstva in vrtnarstva. Vinogradi krijejo nekaj nad četrtino obdelovalne površine. Lani je področje pridelalo okrog 3.000 vagonov vina (60 hi na ha v povprečni letini). Kmetovalcem, ki v velikih množicah prihajajo na prireditev, kaže razstava pravilne smernice obdelovanja in škodljive posledice zastarelih poljedelskih metod. Oddelek namenjen sadjarstvu prikazuje načrtno uvajanje najprimernejših kultur. Tako bodo v prvi vrsti pospešili gojitev oljke (34%. površine namenjene sadjarstvu), nadalje češnje (21 odst.), hruške (11 odst), breskve (10 odst.), smokve (9 odst.), jabolka (9 odst.) itd. V oddelku za vrtnarstvo je med drugim prikazana gospodarska donosnost posameznih kultur: tako zvemo n. pr., da vrže hektar domačih jagod obdelovalcu kar 700.000 din na leto, hektar melancanov 176.000, paradižnikov 175.000, čebule 120.000 graha 68.000, krompirja pa 42.000 din. Na področju se je površina vrtov povečala od 2.916 na 3.240 ha. (v 1. 1947: 2.262 ha). V ločenem paviljonu prikazu-1 jejo istrsko živinorejo. V grafikonu so strnjeni dosedanji uspehi te važne dopolnilne panoge poljedelske delavnosti. Tako se je od leta 1947 do 1. 1949 inventar goveje živine povečal od 12.112 na 14.859 glav. (V istem obdobju se je pridelovanje mleka zvišalo od 42.000 hi na 60.000 hi letno). Prašiči so se pomnožili od 4.535 na 9.170, število perutnine pa od 49.000 na 73.000. V paviljonu za kmetijstvo so za vse obiskovalce zelo zanimivi primeri sodobni poljedelskih metod, ki so jih že uvedli ali jih u-vajajo v istrskem področju. Naj med njimi navedemo kulturo heterozne koruze, ki je po praktičnih preizkusih povečala „Jugoslavija" - tovarna plastičnega materiala V Kašte-lih med Splitom in Tro-girom je v gradnji ogromen kemijski kombinat »Jugovinil«, ki bo peta tovarna te vrste po velikosti na svetu. Poleg lastne velike električne centrale ima »Jugovimi« v svojem -sklopu: 32 velikih objektov. Kmalu bo dograjena železniška zveza normalnega tira, nakar bo tovarna dobila lastno pristanišče za čezoceanske ladje. Dograjen bo tudi vodovod z odlično vodo iz Jadra, ki leži okrog 10 km daleč- Letos bo dograjenih 42 stanovanjskih hiš s 150 do 160 stanovanji. Za samce gradijo dva velika hotela, v katerih bo tudi zabavno središče za industrijsko naselje. V tovarni »Jugovinil« bodo proizvajali plastični material vseh vrst; iz tega bodo izdelova'i električno izolacijsko opremo in kable, ipodipilate za čevlje, razne kože in lake zlasti lake za barvanje podvodnih de'ov ladij, cevi odportae proti raznim kislinam, ribiške mreže, diežne plašče, razne filtre in druge razne predmete. Tovarna bo pričela z delom 29. novembra na dan proglasitve republike. JUGOSLOVANSKA VOJSKA POMAGA PRI OBNOVI V Jehišniem tretjem planskem-letu je sodelovanje jugoslovanske vojske pri izvrševanju p'anskih nalog zavzelo še večji obseg kakor prejšnja leta- Samo na avtomobilski cesti Beograd—Zagreb, na tem naijvečjem objektu prve petletke, je letos sodelovalo okrog 80.000 vojakov. Po'eg tega nadaljujejo enote: jugoslovanske vojske z gradijo drugega dela želez- Istituto Cotoniero Italiano se bavi v svojem zadnjem poročilu s hudimi posledicami, ki jih bo imelo razvrednotenje funta na izvoz bombažnih tkanin. Sedanji odnos 2,8 dolarjev za funt šterling bi bilo treba opustiti in dopustiti svobodno kvotiranje funta iz valutnih računov 50 odst. Italijansko industrijo je zadel tudi padec belgijskega franka. Morda bo novi tečaj nasproti franku (1:1,81 lire, poprej 1:1,75) pospešil italijanski izvoz v Francijo. Poročilo se bavi posebno z izvozom v Jugoslavijo. Po rajno-vejšem sporazumu je bil kontingent bombažnega prediva, ki ga naj Italija izvozi v Jugoslavijo, znižan skoro za polovico, t. j. od 7 na 4 tisoč ton. Pri tem niso računali na izvozne potrebe italijanske bombažne industrije, pa tudi ne na kupno moč jugoslovanskega trga. Poleg tega so podredili izvoz v Jugoslavijo ministrskemu dovoljenju, medtem ko je izvoz v druge države v kliringu splošno dovoljen proti samemu ocarinjenju. Prenizko je bil določen tudi kontingent v vrednoti 100 milijonov lir za izvoz italijanskih bombažnih, volnenih, svilenih in drugih tkanin v Jugoslavijo, V teku prvega polletja tega leta je izvoz že prekosil vrednost 79 milijonov lir Minister Fella je na sestanku z gospodarskimi pisci izjavil, da bo italijanska vlada odločno brasi! vrednost 79 milijonov lir. Padanje italijanskega izvoza tkanin se je začelo že pred razvrednotenjem funta. V avgustu je izvoz bombažnih tkanin padel na najnižjo stopnjo v tem letu 3,512 ton nasproti 3,114 ton v ju-u-i •— ; x. donos pridelka vsaj za 25 odst.; zanimivi so poizkusi jarovizacije krompirja, ki so omogočili dva pridelka v istem letu; umetno oplojevanje goveje živine bo postalo uspešno sredstvo za dvig istrske živinoreje. Poleg tega lahko obiskovalci razstave verjetno prvič vidijo novo krmilno rastlino, ki ji napovedujejo veliko bodočnost: gre za japonsko stročnico »hudzu«, ki bo ob določenih prilikah lahko nadomeščala lucerno in dajala lemo (s štirimi košnjami) ogromno količino, 1000 stotov krme na hektar. Okusna oprema razstave je v glavnem delo tržaških umetnikov, Spacala, Černigoja, Cesarja, Hlavatiy-ja, Bucika, in Lukežiča ter arh. Kosovela, niške proge ob Drini, in sicer od Banje Koviljače do Zvomika ter sodelujejo pri melioracijskih delih. OBNOVLJENA OBALA NA REKI V pristanišču »10. septembra« na Reki so zdiaj obnovili še drugi del operativne obale v dolžini 210 metrov. Tako je bila obala popolnoma dograjena in Izročena prometu. Obnovljena površina znaša 3200 kvadratnih metrov. PRIDOBIVANJE MANGANA IN VANADIJA V tovarni aluminija v Lozovcu so pridobili prve večje količine vanadija v Jugoslaviji. Poročajo tudi o velikih uspehih, ki jih je dosegel inž. V. Logomerac v železarni v Sisku na pridobivanju mangana in ferovanadija ter predelave železne rude- V železarni so pričeli pridobivati mangan surovega železa- Inž. Logomerac je surovemu železu v tekočem stanju dodal snovi, ki oksidirajo mangan. Na ta način je dobil žlindro, ki vsebuje 40 do 50 odstotkov mangana. Vanadij potrebujejo za izdelovabje posebnih vrst jekla- PRVI DOMACI KROGLIČNI LEŽAJI V »Industriji motorjev« v Rakovici pri Beogradu so že maja meseca izdelali prve va'jčne in kroglične ležaje, ki so jih preizkusili nai domačih kamionih. Poizkusi so se popolnoma obnesli ih na »Zagrebškem velesejmu« so bili že razstavljeni prvi kroglični ležaji, izdelani v Jugoslaviji-Pred vojno je Jugoslavija uva^ žalai kroglične ležaje iz Švedske in Nemčije. liju. V teku osmih mesecev tega leta so izvozili iz Italije 40.2201. bombažnih tkanin, lansko leto v tem času pa 28.119 ton. Te številke nas ne smejo motiti. V zadnjih štirih mesecih lanskega leta se je namreč izvoz pričel naglo dvigati, medtem ko je prav zdaj, t. j. približno v istem času začel izvoz naglo padati. Izvozniki bodo zadovoljni, ako letos dosežejo lansko količino 52.461 t. RIBOLOV NA JADRANU C. Focarile (»II Globo« 21.X.) se hvali, da je prvi kritiziral ita-lijansko-jugoslovanski sporazum o ribolovu v jugoslovanskih vodah, češ, da je Italija pristala na previsoko odškodnino (750 milijonov lir na leto). Pisec dodaja, da italijanska ribiška podjetja težko zmagujejo visoke pristojbine, ki jih italijanska vlada zahteval za obrtna dovoljenja za ribolov v jugoslovanskih vodah. Na koncu vendar prihaja do zaključka, da je treba sporazum, ki je stopil v veljavo 1. sept., izvesti, 1. oktobra bi bila morala italijanska vlada že vplačati 375 milijonov v smislu sporazuma z Jugoslavijo. Italijanska ribiška podjetja so ponudila italijanski vladi 1.000 lir od vsake konjske sile, tako- da bi za motorno ladjo s 150 HP plačala 150.000 lir na leto- RAZVREDNOTENJE Neki izvedenec v valutnih vprašanjih je v gospodarskem listu »II Sole« (19.X.) označil razvrednotenje angleškega funta za »napadalno«. Angleško vrednotenje lahko spravi Italijo ob sadove vsega dosedanjega dveletnega truda pri delu za ustalitev 11- Industrializacija Jugoslavije Iz italijanskega gospodarstva RAZVREDNOTENJE OVIRA izvoz italijanskih surovin re. Pisec je proti nadaljnjemu I razvrednotenju lire, ki naj osta-1 ne pri tečaju 632 za dolar. Italijanski devizni urad (Ufficio Italiano Cambi) je z okrožnico 15.X. pooblastil svoja predstavništva pri Italijanski banki, da lahko sprejemajo izpolnjene obrazce in izdajajo uvozna dovoljenja za nakupe v šterlingih. ITALIJA—ZSSR Zunanji minister Sforza je predložil senatu sporazum, ki ga je sklenil La Malfa v Moskvi glede poravnave italijanske vojne odškodnine. Italijanska vlada je dolžna plačati ZSSR 100 milijonov dol. V ta namen bo- izročila ZSSR italijansko premoženje v Romuniji, na Madžarskem in v Bolgariji. Ce ne bo to -zadostovalo, bo razliko plačala z dobavami v teku 5 let.Italija bo dobavljala Sovjetski zvezi tovorne in potniške motorne ladje, ribiške ladje, ladje-hladilnice, električne lokomotive, krogljične ležaje, jeklo, pirit in živo srebro. Sovjetska vlada bo dobavila material za gradnjo omenjenih ladij in vozil. Italijanska vlada se pogaja z ZSSR o podrobnostih za izvedbo tega sporazuma. Sovjetsko naročilo. Iz Taranta poročajo: ZSSR je naročila v italijanskih ladjedelnicah 12 motornih petrolejskih ladij po 12.0001. Trst - vir deviz za „Cambital" Kje se končujejo devize od izvoza petroleja in Lloydove plovbe. Poročila, ki jih je sestavil a Z VU za upravo Marshallovega plana E.C-A. o gospodarskem razvoju v tržaški coni, prinašajo nekaj zanimivih podatkov o prilivu tujih valut. Podatki glede dolarjev, funtov in švicarskih frankov so tako podrobni, da tvorijo pravcato plačilno bilanco- Seveda nepopolno, ker manjkajo prejemki in izdatki, izhajajoči iz prometa z Italijo in z onimi državami, s katerimi obstoje kompenzacijski, klirinški ali recipročni sistemi zunanje trgovine in plačil. Na prvi pogled opazimo, da uvoz (naft'e in izvoz očiščenih proizvodov ni upoštevan- ECA ga je svojčas uvrstila brez pojasnila v svoj program za Italijo. Komisija štirih velesil je bila ocenila tal promet na 7 milijonov dolarjev pri uvozu in 9 milijonov pri izvozu. Druga značilnost je zelo slab in nestalen priliv deviz od pomorskih prevoznin- Funti pritekajo v večji meri in vsak mesec dolarjev pa je bilo z izjemo v decembru preteklega leta (96-000) le malo ali tudi nič- To je po eni strani polsledica prevažanja ERP-blaga stoodstotno z ameriškimi ladjami (in ne 50 , kakor je do- ločeno), po drugi pa dejstvo, da odvaja »Tržaški Lloyd, odnosno njegova podružnica v Genovi itd. vse devize od prevoznin naravnost Italijanskemu deviznemu tirad« (Cambital). Ta plovna družba je namreč »tržaška« in neodvisna le na papirju. Iz istega vzroka tudi priliv funtov v Trst ni tolikšen, kakršen bi lahko bil- Tretjič je treba podčrtati da so bile velilc vir deviz tržaške ladjedelnice, čeprav je njih delovanje v tem času precej skromno- Končno je pri sedanjem stanju precejšen tudi priliv deviz od zasedbenih čet, zlasti dolarjev, ki jih »Trust« veliko potroši, mnogo več, kakor je računala Komisija štirih (750.000 dolarjev na leto). Od prvotnih okrog četrt milijona dolarjev na mesec se je trn znesek dvignil sedaj na povprečno nad 600-000 dolarjev mesečno. »Betfor« t- j. britanska’ vojska je, kakor kaže, pričela oddajati devize Trstu šele z marcem t. I-, okrog 100.000 fufrtov na mesec. Ves priliv »svobodnih« deviz je bil v treh trimesečjih odi 1. oktobra 1948 do 30- junija t. 1-: dolarjev 10,944.989, funtov šterlingov 1,548.925 švic. frankov 148.598. Izplačano pa je bilo v istem času za razne potrebe 5,065-809 dolarjev, 747-484 funtov šterlingov in 97.359 švic. frankov- Čisti prebitek znaša- torej v devetih mesecih okroglo 5-88 milijona dolar- jev, 800-000 funtov in 50-000 švic. frankov. Pač precejšnja vsota, ako ne upoštevamo petrolejskega prometa in Lloydove plovbe ter računamo s komaj polovično zaposlenostjo ladjedelnic, Ta devizno-valutni promet, zabeležen pri tržaških dejiarnih za- Švica na Renu Pred vojno je Švica uvozil8 skoro tretjino svojega skupnega uvoza po Renu; danes je uvoz P° Renu dosegel že 2.6 milijona ton in se je s tem približal -predvoj' nemu- Pred vojno le tudi izV°z po Renu dosegel približno ero tretjino, lansko -leto na se je P?1" bližal dni četrtini. Švica 'e lan" sko leto uvozila po Renu v glaV' nem naslednje blago (v tisočih ton): premog 604, kok-s 300 bencin 164, kurilno olje 173, Dieselo-vo olje 94, petr. izdelki 30, celuloza 61 železo 56, pšenica 235, oves 703, ječmen 56, koruza 36, slad' kor 158, kava- 23, mast, o'je 22> bombaž 33, les: 21. Danes obsega švicarsko ladjev' je na Renu (registrirano v Baz*11 in Zuerichu) 292 ladij z nosil' nostjo 230.567 t (pired vojno 13' ladij z nosilnostjo 104 000 toni- Na Renu plovejo v švicarski!1 vodah tudi druge zastave. Pr°' met v Bazlu je bil lansko let0 vodih, je razdeljen takole: V-p-lačila po zastavah razdeljen takole: _ Tonaza milil -1 štev. ladi-j Švica 2617 1.53 Ho’andija 2440 1.68 Belgija 1175 • 0-58 Francija 1648 0-62 Nemčija 1 0,001 od izvoza blaga dolarjev funtov št. šv. frank a) domačega (STO) b) izdelkov STO iz suro- 19.726 4.621 — vine ital. izvora 88.779 21.515 c) ital. izvora Tranzitna trgovina, oskrba ladij, pomorska 835.283 146.980 5.605 špedicija 1,086.735 360.815 36-524 Brodnine 108.829 61.301 Izdatki vojske Turizem, izseljenci, tuja predstavništva, agencije, 5,616.265 419.534 komisije Posebni račun Združenih 408.749 165.108 106.463 jadr. ladijedlelnic 2,772.587 368.052 Predelava tujih surovih 25.036 1.000 — Druge pomorske gradnje 48.000 — —■ Zaslužek plovbe je neverjetno nizek: Komisija štirih ga je cenila že za 1947/1948 na 2.5 milijona dol. (odrt. na 4 milijone vključno prejemke v lirah in iz klirinških sporazumov), ECA pa ga predvideva za 1952/53 celo na 54 milijonov dolarjev. Z dosedanjo prakso seveda ne bomo prišli do tega. Tudi proizvodnja ladjedelnic je upoštevana zgoraj le s splov-Ijenjem ene ladje; vse ostalo odpade na razna popravila. Izplačila so razdeljena na: 1. nakazila po uradnem tečaju za »bistvene stroške«, 2. nakazila 50 odst. izvozne valute za nakup in uvoz blaga 3. plačila za uvoz blaga »frenico valuta«, t- j. iz valute v Zasebni lasti, 4. plačila za po- sebni račun Združenih ladjede\ nic. Med izplačili odpade najve^ na postavko pod 2., ki je bi!» _ januarju izredno visoka V' d0^. jih zaradi uvoza premoga, iz ■od’ cembra preteklega leta pa za velikega nakazila za čisti i«lC^ »Aquila«. Pri nakazilih pod-prevladujejo izdatki v fa^1 šterlingih. IZVOZNA PALAČA V HAMBURGU Hamburg namerava zgra°^, »Izvozno palačo« v obliki nplil'vC. nika- Tu naj bi se nasa'i'*6 ’ i-ike mednarodne izvozne tvvu obenem bi bil v palači prost»1 izvozni sejem. Tržaška mestna posojilnic01 in „Narodni dom11 Tržaška mestna posojilnica I (Cassa di Risparmio Triestina) je | odprla v Battistijevi ulici novo podružnico, ki je zelo moderno urejena. Napovedala je da bo v kratkem odprla še drugo. Palačo »Narodnega doma«, kjer je bilo nekoč osredotočeno kulturno življenje tržaških Slovencev in ki so jo fašisti požgali leta 1920, obnavljajo. (Gre samo za mala popravila, ker je bila Palača obnovljena kmalu po požigu.) Začasno so v njej nastanjene družine angleških častnikov in Paroplan mesto avtomobila Ameriški graditelj letal Edward M. Lanier, predsednik upravnega odbora družbe Lanier Aircraft Cor p., je zgradil novo letalo, imenovano paraplan, kv bo postalo prevozno sredstva za navadnega potnika. Stalo, ne bo namreč nič več kakor cenejši avtomobil in bo imelo tudi to prednost, dal se bo potnik v njem po- 300 m v; minuti in doseglo brzino tudi 120 milj nai viro- Peruti se lahko pirt tem letalu snamejo. Na ta način se da spraviti v navadno garažo. Pri letalu so nenavadna krila, ki so votla in imajo 6 prostorov, skozi katere lahko letalec spušča zrak po volji in tako regulira letalo- Ze oče graditelja Edwarda čutil varnega. Pristalo bo lahka ali pa- se dvignilo na prostoru 30 m*. Pristajanje bo poleg tega tako udobno, da bo imel potnik občutek, kakor da Se spuščal s padalom. Obdržalo se bo lahko v zraku. tudi pri brzini 30 milj na uro. Dvigaloi se bo s hfltirostjo Laniera je s sinom leta in leta študiral, kako bi zgradila praktično in varno letalo. Med preučevanjem sta opazovala tudi, kako pada kapljica iz kozarca. Prav tako sta opazovala, kako žongler izvaja razne »trike« s klobukom, . tako da mu vselej- pade na glavo- siljena prodati stavbo Italija^ „ za smešno ceno (okoli yil» vojakov. »Narodni dom« Je j£r. lastnina slovefiske Tržaške P° -, jilnice- Ta je bila po požigu P - iA50S lir). Ti so jo obnovili in oaL,jlc v njej hotel »Regina«-, Last jj stavbe je danes menda istituì0 Credito fondiario delle Ve«®* -j, Na podlagi ukaza fašisti^ r oblastnikov je Tržaška Pos01\eSt ca prišla avgusta 1940 v mestne »Cassa di Risparmio " . stina«, ki je pobrala tudi vse ^ no premoženje- Poslej niso 3 venci utegnili ustanoviti n°V :^i večjega znanega zavoda, ker J. tržaška občina, oziroma ameriška VU ni dala’ potreb?1^. douoljehja. Tako so prisiljent e lagati svoj denar v itfcdija^p kreditne zavode, ki se nepi'eS širijo; pri tem ne zaposlijo enega našega človeka. ?rZ 0g0 mestna posojilnica ima 'jci slovenskih vlog, ne samo tlSt' ’gSc/ jih je prevzela od Tržaške P -fr jilnice, temveč tudi mnogo n Na Goldonijevem trgu ie co di Sicilia odprla novo P°a nico. ^ Slovencem ne vrnejo ne b;i0 nega premoženja, ki jim ie epi; ugrabljeno s fašističnimi u\ršiie p, av tako jim ne dajo rnk®". so odškodnine za premoženje, jii jim ga fašisti uničili z °9n^egva# mečem- Kako naj se poten1 vi gospodarstvo tržaških $ cev? »LLOYDOVE« LADJE PRISTAJAJO V BARUu ^ V italijanskem senatu j® JgjU0 ni tajnik za mornarico b - pe odgovoril na vprašanje, za ^ jjr pristajajo ladje na progah dijo tudi v Bariju. Izvoz del jev iz Barija v vzhodne je-le je doseglo od lanskega v0ra tošnjega julija 5.000 ton. Cibi torej bilo dovolj v Baru Salemo je odgovoril, da žaški Lloyd« ugodil želji 1 ja(jje ske vlade, naj bi njegb'L pj-k na omenjenih progah red stajale tudi v Bariju. Od kolinske vode do najfinejših dišav Razvoj domače industrije eteričnih olj in esenc V Barkovljah so tik nad Mira-marsko cesto poslopja svojevrstne trždške industrije, ki se bavi z izdelovanjem dišav in sadnih esenc. Gre za tvrdko Janoušek. Oglejmo si malo podrobneje delavnost in preteklost te tvrdke. Podjetje Janoušek je že stara in v svetu dobro znana speciali-lizirana tvrdka kemijsko-hranil-ne stroke; saj je bila ustanovljena že 1. 1883. V samem Trstu obratuje od 1. 1918. V tem času je podjetje znatno razširilo krog svojih odjemalcev. Vsekakor je zanimivo, da je tvrdka Janoušek eno prvih evropskih podjetij, ki izdelujejo v industrijskem obsegu eterična olja in esence. PRIDOBIVANJE OLJ IN Esenc iz rastlin in živali Da bi bolje spoznali delavnost industrije, ki se bavi z izdelovanjem dišav, moramo spregovoriti nekaj besed o tej industrijski Panogi sploh. 2e v najstarejših časih človeške zgodovine so spoznali lastnosti značilnih sestavin nekaterih rastlin in živali. Tako tudi zdravilne učinke, svojevrstni duh in okus. Nekatere rastline izločajo namreč eterična) olja, ki se odlikujejo po značilnem duhu in okusu. Ta olja dobimo iz cvetov rastlin, nadalje iz listov, sadov, korenin in gomoljev. Kakor smo že zgoraj omenili, izločujejo tudi nekatere živali dišeče snovi. To predvsem neka vrsta srnjakov, ki živi na gorah vzhodne Azije. Ti nam dajo mošek. Nekateri kiti pa izločajo sivo ambro, izredno drago snov, ki jo nabirajo na obalah Jave, Japonske, Madagaskarja, Somalije. Glavna naloga industrije dišav je predelovanje rastlinskih eteričnih olj. Iz rastlin pridobivamo eterična olja na naj-raznovrstnejše načine. Vsaka vrsta rastlin zahteva svoj način obdelave. S stiskanjem olupkov pomaranč, mandarinov, limon ter sadov bergamota dobimo pomarančno, mandarinovo, citronsko ter bergamotovo olje. Nadaljnji način pridobivanja eteričnih olj je destilacija z vodno paro. Na -ta način dobimo dišeča olja vrtnic, nagljev, rožmarina, sivke ter drugih cvetov. Seveda moramo Predelati izredno velike količine cvetov, da dobimo le malo množino eteričnega olja. Iz 3000 do 4000 kg cvetov vrtnic dobimo Približno 1 kg rožnega olja. Zato so pa seveda ta olja izredno draga. Enflaraža ter maceriranje sta tudi dva zelo uporabljana načina. Oba obstojita, v tem, da obdelujemo cvetje oranž, vrtnic, vijolic, jasmina, šmarnic z maščobami . Pri; tem postopku preide eterično olje iz cveta v maščobo.. Nato izločimo s topili dišeče olje, ki se je nakopičilo v maščobi. Rastlinska eterična olja lahko dobimo tudi na ta način, da namakamo v hladnih topilih Rastlinske dele, ki vsebujejo di- šeče snovi. V teh se dišave raz-tope. Z destiliranjem izločimo, nato dišavo iz topila. Na ta način dobimo dišeča olja, ki imajo poleg osnovnih dišečih snovi še vrsto drugih sestavin. Zato industrija dišav še nadalje obdeluje proizvode, ki jih dobe po enem izmed opisanih načinov. Izdelajo namreč tako zva-ne koncentrirane esence, ki sestoje samo iz »aktivnih« sestavin. | Raznovrstne smolne snovi in druge primesi odstranijo iz eteričnih olj po rektificiranju, de-terpeniranju in drugih postopkov. Na ta način dobljeno koncentrirano eterično olje ima mnogo lepši in značilnejši duh, poleg tega se pa lažje topi v alkoholu. KEMIČNO PRIDOBIVANJE DIŠAV Kemijska znanost je že toliko napredovala, da se je kemikom posrečilo, ugotoviti kemijsko sestavo naravnin dišav kakor tudi izdelovati dišave na umeten način. V kemijskih tovarnah izdelujejo tudi take dišave, ki jih doslej še niso odkrili v naravi. Kljub vsemu pa že niso dosegle umetne dišave onega finega vonja, ki ga imajo naravna eterična olja. V kakšne namene uporabljamo dišave? V največji meri jih uporabljajo za izdelovanje kolonj-skih vod, kozmetičnih krem in mil. V vseh teh proizvodih je mešanice različnih eteričnih olj, z dodatki umetnih dišav ter posebnih snovi, »fiksirjev«, s katerimi dosežemo, da je duh trajnejši. Nekatera eterična olja so tudi v zobnih kremah ter razku-ževalnih snoveh. Sadne esence, ki jih izločimo iz sadnih sokov, uporabljamo za izdelovanje raznih brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Tako pridejo v poštev za izdelovanje likerjev, sirupov, bonbonov ter peciva. S pravilnim druženjem rastlinskih izvlečkov dobimo iste okuse in isti aroma, kakršnega imajo destilacijski proizvodi raznih rastlin. To pa seveda zato, ker vsebujejo ekstrakti iste značilne sestavine Kakor rastline, s katerimi izdelujemo destilate. Z ekstrakti vsekakor pripravimo raznovrstne pijače hitreje in udobnejše. Danes so na trg u esence, ki ustrezajo skoro vsem aromatskim rastlinam., drogam ter sadju. Esence pa oporabljajo v veliki meri tudi v lekarništvu. NOTRANJA UREDITEV S to zanimivo panogo se peča tvrdka Janoušek. Mnogim delavnost tega podjetja ni znana, ker kupujejo njegove proizvode v glavnem le kozmetična podjetja ter tvornice dišav, destilarne likerjev) in lekarne; tako; ne pridejo neposredno v potrošnjo. V glavnem ima tvrdka Janoušek dva velika oddelka. V prvem izdelujejo sadne esence, v drugem pa pripravljajo eterična olja za dišave (parfeme). Oba oddelka sta med seboj ločena. To predvsem zato, da se ne bi esence, ki jih rabi jedilna industrija, navzele duha eteričnih olj. Delo ni lahko ter zahteva od kemika dobro spoznavanje surovin, predvsem pa čut za pravilno sestavljanje mešanic. Rastlinske esence pridobiva tvrdka v velikem destilacijskem kotlu. V tem kotlu lahko pridobe do 300 kg esence dnevno. Destilacijski kotel je združen z def-legmatorjem in rektificirnim sto -pom, v katerem se ločijo voda in tuje primesi od destilata. Nadaljnja obdelava esenc se vrši v treh manjših napravah za ekstrakcijo, rektificiranje in destilacijo z vodno paro. Primemo koncentrirane esence in šoke obdelujejo tudi v skladu s centrifugiranjem, emulgiranjem, namakanjem v alkoholu (izdelovanje tinktur), in filtriranjem. Tvrdka Janoušek ima nadalje posebno napravo za izdelovanje sintetičnih aromatskih etrov. Te snovi uporabljamo za pripravljanje rumai ter raznih pijač posebnega okusa. ODKOD NABAVLJA SUROVINE Nekatere surovine kupuje tvrdka Janouvšek v bližnjem zaledju Trsta. To predvsem aromatske rastline ter sadne sokove. Nekaj vrst sadnih sokov uvaža iz Jugoslavije. Iz južne Italije prihajajo oranžno, citronovo, bergamotovo olje ter eterična olja drugih sredozemskih rastlin. Bolgarija dobavlja znamenito rožno olje iz Kazanlika. Mnoga eterična olja prejema tvrdka iz čezmorskih dežel, predvsem iz angleških, nizozemskih in francoskih kolonij, Ceylona, Jave, Madagaskarja, Reuniona. KAM PRODAJA SVOJE IZDELKE Svoje izdelke prodaja tvrdka predvsem v Italijo. Pred vojno je imelo podjetje odjemalce po vsem svetu. Danes že počasi obnavlja stare trgovinske zveze in to predvsem z Jugoslavijo, Avstrijo, Srednjim vzhodom ter Južno Ameriko. Tvrdka Janoušek ne trguje samo s svojimi izdelki (eteričnimi olji ter sadnimi esencami), temveč tudi z drugimi proizvodi kemijske industrije, ki jih uporabljamo v kozmetiki in pripravljanju pijač. To so predvsem umetne dišave, proizvodi za kozmetiko in lekarništvo ter zdravju neškodljiva barvila. M.P. Kozmetika ,v Trsta Italijanske dišave izgubljajo tla Med drugo svetovno vojno so | Američani s svojimi dišavami in i drugimi kozmetičnimi izdelki osvojili velik del svetovnega trga. Ta trgovina jim donasa o-gromne zaslužke. Tu pa tam se pojavi kak njihov izdelek tudi v Trstu, po kakšni poti, ni lahko ugotoviti. Te dni so Tržačani opazili v neki izložbi v Rimski ulici ameriško kolinsko vodo znamke »Dry« (iz mesta Cincinnatija v državi Ohio). Vrsta steklenic te vode je s svojimi cenami zbujala pozornost: liter 2.700 lir, pol litra 1.350 lir, četrt 635 lir. Ze več mesecev prihajajo v Trst tudi razna ameriška mila, kakor »Ivory«, ki konkurira s svojo ceno (220—240 lir) tudi finejšim italijanskim milom. V razpravo o kakovosti kozmetičnih izdelkov raznih držav, ki si ostro konkurirajo, se ne bomo spuščali. Poleg vsega je to zadeva okusa in preizkušnje. Dejstvo je, da francoski, angleški in ameriški izdelki izpodrivajo italijanske. Ti ne obvladajo več trga, kakor n. pr. pred vojno. Ne gre samo za velike mednarodne tvrdke, ki imajo tudi v Italiji svoja podjetja, temveč za izdelke, ki prihajajo v Trst in Italijo naravnost iz inozemstva, zlasti iz Francije. Italijanski izdelki so v Trstu prav tako dragi kakor drugi inozemski in celo dražji. Kolinska voda se v Trstu prodaja povprečno po 4.000 lir liter. Liter omenjene ameriške kolinske vode »Dry« (80 odst. alk.) stane 2.700 lir. Finejše francoske kolinske vode so dražje. »Coty« (90 odst.) in aruge vode približno) enake kakovosti (»Quai d’Orseyu, »Pre- stige«, »Lubin«, »Lentheric« itd.) se prodajajo na drobno po naslednjih cenah: 1 5000 lir, 1/2 1 2.700, 1/4 1 1.450, 1/8 I 800 in 1/16 1.500 lir. Kolinska voda znamke »Chanel« je precej dražja: 1/16 litra stane 960 lir. Voda pariške tvrdke »Rogeret Gallett« stane celo 6.200 lir liter, pol litra 3.400, četrtina 1.800, 100 gr. 1000 in 50 gr. 550 lir. Italijanski proizvajalci in trgovci se pritožujejo zlasti pad francosko konkurenco. Pri zadnjih trgovinskih pogajanjih so Francozi vztrajali pri zahtevi, da Italija dovoli uvoz določenih kontingentov francoskih dišav. Italija je morala popustiti, ne da bi bila izposlovala pristanka za izvoz italijanskih kozmetičnih izdelkov v Francijo. Italijanski proizvajalci navajajo, da si njihovi proizvodi silno težko utirajo pot na trge, ki so jih imeli pred vojno, čeprav so se njihovi izdelki zboljšali. Neko italijansko podjetje, ki bi rado odprlo pot svojim izdelkom v južno Ameriko in na Srednji vzhod, bi si bilo rado zagotovilo 10 strani reklame pri nekem a-meriškem založništvu. Po poročilu nekega rimskega lista je a-meriško založništvo zahtevalo 3,5 milijona lir za vsako stran. Podjetje ni zmoglo tako visoke cene. Prodajalci dišav ugotavljajo, da kupujejo potrošniki dandanes majhne količine dišav, čeprav so te v manjših dozah razmeroma dražje. Značilna pa je okolnost, da se je potrošnja dišav razširila tudi na sloje z manjšimi dohodki. Z. VLADNI OBISK PODEŽELSKIM OBČINAM Glavni ravnatelj za civilne zadeve ZVU gen. Eddlleman je v spremstvu gen- Robertsona, ravnatelja za notranje zadeve, in conskega predsednika Palutana vrnil obisk županom v Nabrežini, Repentabru, Zgoniku, Dolini in Miljah. General se je zanimal za upravne in gospodarske razmere v omenjenih občihah in zagotovil podporo ZVU. KREDITI ERP Za finančno leto 1949-50 je bil STOju odobren kredit 13,400.000 dol., kakor je izjavil načelnik misije ECA v Trstu g- R. Ga’lo-way. GORIVO ZA TRŽAŠKO OBČINO Mestni odbor je izročil dobavo premoga za 1. 1950 v skupni vrednosti okoli 57 milijonov lir dosedanjim dobaviteljem brez vsake dražbe; edino za drva (5950 q v vrednosti okoli 7 mil.) je bila razpisana dražba- GIBANJE MED TRŽAŠKIMI OBRTNIKI? Po mestu se je razširil glas, da nameravajo tržaški obrtniki stopiti v akcijo (v znak protesta bi zaprli svoje delavfiice), ker so preveč obremenjeni z davki- AVSTRIJA IN TRST »Deir oesterreichische Oekono-mist« (22. okt.) prinaša poročilo tržaškega predstavnika avstrijskega ministrstva za zunanjo trgovino V- Pacea o avstrijskem; prometu skozi Trsi. Iz poslovanja delavskih zadrug Iz zadnje številke »Zadrugarja«, vestlnika Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo, smo posneli naslednje vesti; Preteklega julija je umrl dr. Ivan Timeus, član nadzorstva Delavskih zadrug. Ze prej je bilo s smrtjo dr. Jakoba Stefania izpraznjeno drugo mesto v odboru nadzorništva Delavskih zadrug. Z odlokom conskega predsednika, sta bila imenovana za nadzornika dr. Franzi! Marija in odv. Miani Mihael. Povračilo šolskih pristojbin-Delavske zadruge bodo tudi v šolskem letu 1949-50 povrnile pristojbine za vpis in obiskovanje raznih višjih srednjih šol gojencem iz družin člahov, ki so vpisani najmanj 5 let in so stalni obiskovalci poslovalnic ter v slabeml gmotnem položaju. Zadružno pekarno (šetališče Sv. Andreja št. 68), ki sodi medi naj moderne j e urejene pekarne v Evropi, lahko obiščejo člani in potrošniki med 10. in 11. uro- Obseg obmejnega promela na Goriškem Brez dvoma so s'abi uspehi goriške proste cone v pristojnih italijanskih krogih pospešile uresničenje sporazuma o obmejnem trgovinskem prometu med Goriško pokrajino pod Italijo in sosednim slovenskim ozemljem- Na jugoslovanski strani se je to vprašanje stvarno reševalo in se je praktična izvedba sporazuma zadržala baš iz nekih italijanskih prestižnih razlogov, ki jih celo 'italijanski gospodarski tisk ni odobraval. Italijansko trgovinsko ministrstvo je pravkar izdalo pravilnik za izvajanje tega sporazuma, ki zadeva na italijanski strani italijanski del Goriške in del videmske pokrajine ter na jugoslovanski strani okrajev Gorice, Tolmina, Sežane in Postojne. .Sporazum velja za eno leto in poteče s 4. avgustom 1950. Po tem sporazumu bosta obe strani proti kompenzaciji dobavili druga drugi blaga za 60Q milijonov lir. Italijanska; cona bo dobavila po seznamu B jugoslovanski coni naslednje blago: bombažnih tkanin za 100 milijonov lir, bombažne preje za 158, farmacevtskih izdelkov za 7, električnega in elektrotehničnega materiala za 35 nadomestnih delov za avtovozila za 30, strojev za javna dela Za 20, raznega blaga (oblačil, obrtnih izdelkov za gospodinjstvo koles in .sestavnih delov ter raznih predmetov za splošno uporabo) za 200 milijonov lir. Za popravilo strojev in avtovozil je predvidenih 50 milijolnov lir. Jugoslovanska cona pa bo po seznamu A dobavila naslednje blago (v milijonih lir): bukovih hlodov za žaganje za 12, bukovih hlodov za luščenje za 12, lipovih in češnjevih hlodov za 7, kostanjevih hlodov za 6, jamborskih (bordonalov) za 5, žaganega mehkega lesa za 120, žagane bukovine za 60, drv za 40, tramov za 20, žaganih odpadkov za 4-5, oglja za 5, vezanih plošč za 5 furnirjev za 2, »panelov« za 4, panketov za 3.5, sadja in zelenjave za 15, mleka in mlečnih izdelkov za 20 soljenih črev za 15, zdravilnih zelišč za 5, vprežnih konj za 15, zaklane goveje živine za 25, lesne proizvodnje krajevnega tipa (sodi, čebri ročaji za poljedelsko orodje, upognjen les za pohištvo) za 30 in različnega blaga (vino, pivo, marmelade, sušene gobe, sušene višnje, sadni šoki, usnjeni izdelki, ajda za seme) za 170 milijonov- Uvoz in izvoz blaga obeh con se bo vršil glede Italije na temelju dovoljenj Pokrajinskega urada za industrijo in trgovino v Gorici, ki se bodo predlagala carinarnicam v Gorici in Vidmu, Fakture za b ago in usluge, ki so predmet kompenzacije, bosta obe coni izdajali v italijanskih lirah. Glede plačilnega prometa je v sporazumu določeno, da se poravnave vzajemnih dobav vršijo v lirah na avtonomnem računu splošnih kompenzacij pri goriški podružhici Italijanske banke kot predstavnice UIC-a (Ital. deviznega urada) v korist Ljubljanske podružnice Narodne banke FLRJ. Proti koncu preteklega stoletja ie začelo gospodarsty0 prehajati iz rok posameznikov v posest ustanov1 raznovrstnih družbenih) oblik. (Posamezni primeri, ko so bdi za izredno velika gospodarja podjetja potrebni tudi veliki Rapitali, so se Sicer začela pojav-Uati že v začetku prejšnjega sto-letja; slovanske kmečke zadruge, ki so poznej^ izgjnile, so nany Znane že iz globoke davnine-) To ®lttematično prehajanje gospodar-slva od posameznikov k družbam, ali 'iz individualizma v kolektivi-2em, se je začelo in se še vedfyid V-ndaljuje v dveh vzporednih oblikah, v delniški in zadružni. Delniške družbe so nastale in j vedno bolj razvijajo, ker po-rebujejo vedno bolj razširjajoča se __ gospodarska podjetja vedno Večj'e kapitale, s katerimi posamezniki ne razpolagajo ali jih Pa iz previdnosti ne marajo vlo-Zl}i vi eno samo podjetje. Začet-mki zadružništva1 pa so' hoteli s Pomočjo zadrug osvoboditi Ijud-'Tv° izpod kapitalistične gospo-barske nadvlade ip, ga nekako po mirni gospodarsko-razvojni poti 0°vesti v socializem. Delniško ka-°r tudi zadružno združevanje od-Pj^ta pot proti novi, kolektivi-tlcni organizaciji svetovnega go-"SPoctarstta. Položaj naših družbeno-gospo-o^skih ustanov vi dobi pred ita-Dansko zafsedbo nam priča, da; mo se tržaški Slovenci mnogo °‘j zanimali za zadružno nego n delniško gospodarsko združe-°nie, kar je sicer popolnoma v kiadu z našim splošnim gospo-arskim položajem- Delpvške usta-n°ve so biie \e Tiskarna »Edinost«, Gospodarska organizacija tržaških Slovencev na tleh Fašistični zakoni še vedno v veljavi »Jadranska banka«, podružnice, »Zivnostenske banke«, »Prve češke zavarovalnice na življenje« in zavarovalnice »Banke Slavije« v; Pragi. Tržaško podružnico »Osrednje banke čeških hranilnic«,, čeprav na delnice, ni mogoče prištevati k delniškim družbam, ker je bila ustanovljena s kapitalom zadružnih in občinskih gospodarskih organizacij. Ostanejo torej le štiri delniška podjetja poleg 47 zadružnih, ki so pred italijansko zasedbo delovala med težaškimi Slovenci. Od teh 47 je bilo 8 denarnih zadrug, in sicer: 1. Najmočnejša med njimi »Tr žaška posojilnica in hranilnica«, ustanovljena leta 1891 (s 4289 člani), ki je imela svoje urade v »Narodnem domu«, ki ga je salma zgradila in ki so ga fašisti požgali za časa »liberalnih« vlad- 2. Najstarejša tržaška zadruga »Gospodarsko društvo v Sčedni«, (ust. 1. 1888), ki se je v zadnjih! letih svojega obstanka preosno-valo v posojilnico in hranilnico. Glede postanka te zadruge je zanimivo, da je bila ustanovljena zato, da bi si ščedenjski zemljiški posestniki zavarovali lastnino dela morskega obrežja, ki leži poa gričem Sv- Pamtalecma, blizu bivših žaveljskih solin. To zemljišče je Gospodarsko društvo v prvem| desetletju tega stoletja prodalo petrolejski čistilnici Un si je z dobljenim denarjem kupilo prav v sredi vasi lepo posestvo s poslopji, v katerih so imela potenj svoje sedeže vsa ščedenjska društva in kjer so se po zadnji vojni zopet nastanile ljudske organizacije. 3., 4- in 5. Hranilnice in posojilnice: pri Sv. Ivanu, ust. 1- 1905 (253 članov'); v Trebčah, ust. letni 1907; Proiseško^kontoveijska; ust-1.1906 (215 članov). 6. Ze zgoraj navedena »Osrednja banka čeških hranilnic«. 7. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu, ust. I- 1906 (436 čl-). Ta zadruga je najbolj zanimiv pojav v tržaškem zadružnem gibanju, keir so se tipični predstavniki zasebnega (individualnega) gospodarstva, trgovci, zatekli k zadružništvu, v katerem so ti spoznali najboljše sredstvo za zaščito svojih koristi. Skoda, da je italijanska zasedba zadušila tudi to našo gospodarsko organizacijo, ki bi bila v svojem nadaljnjem razvoju vsaj pokazala praktično gospodar-sko-razvojno pot iz starega v novo gospodarstvo. 8- Zadružna zveza- v Trstu, ust. I, 1905. V tej zvezi je bilo l. 1907 včlanjenih 21, l- 1924 pa Že 127 zadrug, in sicer 85 denarnih, 32 konzumnih, 6 mlekarskih, 1 vino-pridelovalna, 2 stanovanjski ih 1 mlinarska- Od teh je bilo v tedanjih italijanskih pokrajinah: v tržaški 40, v furlanski 19 in v istrski 68. Število pri teh zadrugah včlanjenih vdov je prekoračilo 47 tisoč in denarni promet članic je znašal 110 milijonov lir; to bi ustrezalo skoro 10 milijardam lir današnje vrednosti. I Denarni promet Zadružne zveze v Trstu je znašal v 1- 1921: 9 milijonov in pol, v 1. 1922: 14 milijonov in pol, a v prvi polovici 1923. leta; 16 milijonov Ur. V tej zvezi pa je bil včlanjen le en del slovenskih in hrvatskih zadrug vi tedanji Julijski krajini- Druge (148 zadrug z okroglo 47.000 člani) so bile včlanjene pri Zadružni zvezi v Gorici, ki je imela leta 1922 okroglo 52 mHijo/nov lir prometa. Slovenskih proizvajalnih zadrug je l. 1907 delovalo v Trstu T- Obrt-ntijsko društvo v Bafrkovljah, ust. 1- 1881 (70 članov); Obrtnijsko društvo pri SV. Magdaleni Spodnji, ust. I. 1897 (47 čl.); Mlekarna v Hrušici (z dvema' podružnicama) ust. I. 1902 (281 čl.); Katoliško tiskovno društvo v Trstu, ust. 1.1907, Zadruga opravičenih posestnikov na Opčinah, ust. leta 1906 (180 Čl.) ; Zadruga 9praviu čenih posestnikov v Padiričah, ust. I. 1907 (50 čl-); podružnica Mizarske zadruge v Solkanu (poleg podružnic na Reki in v Splitu). Zavarovalnih zadrug, h katerim spadajo tudi pogrebna društva je bilo 16: 1. Arimatejsko pogrebno društvo na Proseku, ust. I. 1897 (48 čl-); 2. Amairitejsko društvo v Barkovljah, ust. 1877 (230 čl.); 3. podružnica, Vzajejnne mestne zavarovalnice v Zagrebu »Cr.oatia«; 4- Pogrebno društvo v Rocolu, | ust. 1. 1864 (130 čl:); 5- Pogrebno društvo pri Sv- M. Magdaleni Spodnji, ust. I. 1877 (227 čl.); 6-Pogrebno društvo na Opčinah, ust. I. 1878 (289 čl.); 7. Vzajemno, društvo v Sčedpii za zavarovanje, goveje živine ust- 1.1906 (75 čl.); 8- Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine na Opčinah, ust. I. 1899 (178 čl.); 9-, 10- in 11 Pogrebna društva pri Sv- Jakobu, v Rojanu in na Vrdeli; 12. Zavarovalnica goveje živine v Bazovici; 13. Pogrebno društvo v Lo-njerju; 14. Delavsko podporno društvo v Trstu, ust. I- 1881 (1355 članov); 16- Zavod sv. Nikolaja v Trstu, ust. 1898 (247 čl-). Konzumna društva: 1- Delavsko konzumno društvo pri Sv- Jako: bu v Trstu ust. I- 1898 (126 čl.). To društvo si je pridobilo velike zasluge za razvoj slovenskega družbenega življenja pri Sv- Jakobu. Kupilo je obširno zemljišče na trgu nasproti cerkve, kjer je zgradilo veliko hišo s prostori zat svojo gostilno in obširno dvorano; Za gledališke predstave, kjer je imelo slovensko gledališče svoje zadnje predstave po požigu »Narodnega doma« v mestu. 2. Delavsko in obrtnijsko konzumno in, gospodarsko društvo »Jadran« (pri Sv. Jakobu), ust. I. 1906 (40 članov). 3. Gospodarsko' društvo v Robanu, u(st. L 1903 (25 čil.); 4\ Gospodarsko društvo pri Sv- M. Magdaleni zgornji, ust. I- 1903 (61 članov); 5. Obrtno in konzumno društvo Sv. Ivan pri Trstu, ust. U 1903 (48 članov); 6. Posojilno in konzumno društvo na Opčinah, ust. I. 1900 (60 članov); 7. Konzumno društvo v Rojanu; 8. Kon- zumno društvo pri Sv. M. Magdaleni spodnji; 9. Gospodarsko društvo na Vrdeli (Frnettč); 10. Gospodarsko padiporno društvo Vt Trebčah; 11. Gospodarsko društva ,na Kontovelu; 12. Konzumno in posojilno društvo v Barkovljah ter 13. 14. in 15. Konzumna društva v Banah, na Kontovelu in v, Lonjerju; 16. Kmetijska družba zal Trst in okolico, ust. 1.1894 (149 članov). Izmed vseh naštetih konzumnih zadrug, ki so se pečale skoraj izključno s krčmarsko obrtjo, je bila v gospodarskem pogledu Kmetijska družba gotovo najkoristnejša zadružna ustanova; bavila se jej Z nabavo vseh potrebščin za obdelovanje zemlje. O zadrugah, ki so bile ustanovljene po 1907. letu nimamo pri rokah podrobnejših podatkov. Naj med njimi omenimo samo »Posojilnico in hranilnico na Opčinah) (1908) Hranilnico in posojilnica) v Sv. Križu (1908), Narodno posojilnico in hranilnico v Trstu (1911) in Hrvatsko centralno šte-dionico v Trstu (1909). v prvih letih fašistične dobe je bila ustanovljena v Trstu Menjalna in konzumna zadruga na povsem novih zadružnih načelih) Vso to ogromno gospodarsko stavbo tržaških Slovencev so zrušili italijanski oblastniki, da bi nam izpodkopali temelje za življenjski obstanek. In še danes, po štirih letih po osvoboditvi, ležet razvaline te stavbe pod. fašističnimi zakoni. —od— Od konca oktobra ZansPcegal I Zeta je poteklo eno leto, odkar se je tržna konjunktura nenado- \ ma spremenila- tendenca napredovanja cen se je nenadoma, spremenila v tendenco nazadovanja- Bilanca te pocenitve v' enem letu prikazuje za glavne proizvode široke potrošnje naslednjo sliko: v južni Italiji cena olja padla povprečno 50 do 70 lir pri kg- Ta pojav, ki je iznenadil mnoge trgovce, pripisujejo dobrim poročilom o novem pridelku, kakor tudi izvoznim težkočam na šterlin-sko področje ter ugodnim pogojem, za nakup semenskega olja- na tem; področju- Kljub pocenitvi vlada na tržiščih olivnega olja skoraj Pocenitev popolno mrtvilo. V Bariju ponu- Pšenica 30 odstotkov jajo olje po naslednjih cenah na Koruza 23 odstotkov debelo: blago 1 stop. kisline 450 Riž 7 odstotkov do 460 lir za kg 1—1.5 stop. ki- Voli 20 odstotkov sline 420—430, do 2 stop. kisline Krave 25 odstotkov 400—405; od 5—8 stop. kisline 320 Teleta 15 odstotkov do 330 lir za kg. Prašiči 45 odstotkov Na krajevnem trgu so posili ze- Prašički 70 odstotkov lo omejeni. Večje zanimanje in Olivno olje 10 odstotkov' krepkejše cene je opaziti vsekakor Vino 40 odstotkov na trgu vin boljših kakovosti sta- Kljub nazadovanju cen na debelo se cene na drobno kakor smo že večkrat poudarili, niso prilagodile v zadostni meri novim prilikam proizvodnih cen. Temu činitelju pripisujejo opazovalci glavni vzrok omenjene tržne delavnosti in nenormalne poj iv e, ki ovirajo v sedanjem obdobju normalno kroženje blaga' velike potrošnje. V zadnjih dveh tednih m kažejo tukajšnja in bližnja tržišča bistvenih sprememb glede obsega poslovanja in cen. Poudariti je le nepričakovano pocenitev olivnega olja- ŽIVINA Ponudba živine v glavnih proizvodnih središčih prekaša še vedno povpraševanje, kar je povsem v skladu s se z insko konjunkturo. Glede trga prašičev in maščob menijo opazovalci, ia so cene dosegle najnižjo možno stopnjo. Ceniki živinskih trg-'V so vsekakor ostali zazdaj skoraj ne-izpremenjeni, kar je razvidno iz nas' ednjih primerov: Rovigo: Voli 230—245 lir: za kg žive teže; krave I 230—245 II 210—230; biki 210—230; teleta 360 —390 za kg žive teže; pitani prašiči 220—240; prašiči 200—210; prašički 170—190; kokoši 400—420; gosi 250—260; race 200—230; zajci 170—180. Reggio Emilia; Voli I 230—270, Il 200—220; krave I 200—240, Il 170—200, III 130—150; teleta od 50 do 70 kg 360—390, od 70 do 90 kg 420—440; pitani prašiči od, 120 do 150 kg 230—240, od 150 do 180 kg 240—250 nad 180 kg 250— 270; prašički od 18 do 20 kg 130 —150, od 20 do 25 kg 150—160; konji 110—140, žrebeta 140—170; ovce 110—140, jagnjeta 250—270 lir za kg- ŽITARICE Nedavna pocenitev žitaric ni povzročila nikakšne tržne oživitve- Prekupčevalci se očitno ne zanimajo za pravočasno dopolnitev zalog, ker ne pričakujejo bitnih izprememb na tržišču v bližnji bodočnosti. Cene koruze so še nazadovale čeprav bo letošnji pridelek slabši od lanskega zaradi neugodnih vremenskih p, 'lik v času dozorevanja. ___Zadnji ceniki so naslednji: Verona: pšenica I, nov proizvod, 6550 do 6650 lir za stot, II 6450 do 6500; oves 4100 do 4300; rž 4200 do 4400; ječmen 4200 do 4400; koruza 4600 do 4700 lir- Na trgih Benečije so cene naslednje: pšenica I 6600 do 6700, II 6500 do 6600, III 6400 do 6500; bela koruza 4000 do 4100 običajna 4700 do 4800; oves 4600 do 4800; rž 4100 do 4300; iečmen 3900 do 4200- MLEČNI IZDELKI Cene masla so zopet v zmernem nazadovanju, medtem ko so sc kvotacije sirov ustalile na splošno na stari podlagi. V Lombardiji so zadnje cene naslednje: maslo 780—800; par- mezan 1.1948 1080—1120, 1.1947 1400—1450 lir za kg- OLIVNO OLJE Med vsemi poljedelskimi proizvodi je značilna odločna pocenitev olivnega o-lja. Tako je n. pr. re proizvodnje. Zadnje kvotacije na nekaterih trgih so naslednje: Verona: soave 450 do 485, bardolino 4” do 500, »Verona« 450 do 465 lir za stop. hi. Firenze: običajna: vina 9 do 10 stop. 2500 do 4000 za hi; 12 do 13 stop- 4000 do 4500, nad 12 stop. 5000 do 5500, fina vina 11 do 12 stop. 5500 do 5600 12 do 13 stop-6500 do 7500, 13 do 14 stop. 7500 do 9000 lir. LES Na domačem lesnem tržišču še vedno traja poslovno mrtvilo- Kakor poročajo, se ie povečalo povpraševanje po gradbenem lesu s strani odjemalcev južne Italije-Opazovalci ne izključujejo zaradi tega zmerne podražitve. Na bližnjih trgih Benečije (Benetke, Padova, Videm) veljajo trenutno na-s'ednji ceniki f.co kraj proizvodnje: mehki les: tramovi u. Trst 10 do 11 tisoč lir za kub. meter; konične deske »monte« 18 do 19 tisoč, iste prvi sorliment 30 do 32 tisoč II 23 do 24 tisoč. II B 19 do 20 tisoč, III 15-000 do 15.500, slavonska parjena bukovina 43 do 45 tisoč; italijanska parjena bukovina 28 do 30 tisoč; žagana bukovina »monte« 19 do 21 tisoč lir za kub. meter. KRMA Oskrba krme za zimo povzroča tukajšnjim živinorejcem resne tež-koče- Trenutno potekajo tržišča kirme precej mirno, opaziti pa je že znamenja krepkejše tende-nce cen. Cene močne krme kažejo nazadovanje. Za primerjavo navajamo cene, ki veljajo na nekaterih italijanskih tržiščih krme, na katere je tržaško področje, ki nima v tem pogledu lastnega tržišča, posredno ali neposredno navezano: Videm: v zadnjih časih so cene nekoliko nazadovale: nižinsko seno 1600 do 1900 lir za stot, višinsko seno 1400 do 1500; lucerna 2100 do 2400; stisnjena slama 800 do 850 lir ža stot. Verona: seno 2400 do 2700; lucerna nov pridelek 2300 do 2500; stisnjena slama 700 do 750 lir za stot. = MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel)...... 206.25 Koruza „ „ „ „ ............ NEW YORK Baker ,, „ » ...........- • • • - Cin „ tt it - -............ Svinec „ „ „ .................... Cink u ji a ....................... Aluminij „ „ „ .................... Nikel „ „ „ ............... Krom (dol. za tono) ............... Ž. srebro dol. za steklenico ...... LONDON Baker (f. šter. za d. tono)........ Baker blister „ ................ Svinec „ „ „ „ ............. Antimon „ „ „ -, ............. ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar)- „ „Zagora“ I. „ „ )--- SANTOS Kava Santos C (kruzarjev za 10 kg). 109.— 26/IX 9/X 24/X 205.25 214 — 215.25 128.— 118.— 117.75 17.75 17.75 17.75 15.12 103,— 98.— 17,— 17.75 13.— 10.- 10.— 9.25 40.— 17.— 17,— 40,— 40,— 40.— 40.— 40.— 40.— 76.— 74,— 74 — 140.— 140,— 140,- 136.50 135.50 136.50 123.50 116.50 106.50 160.— 185.— 185.— 90.75 87.50 84.40 65.— 68.50 68.35 109.— 131.50 149.20 Posledice razvrednotenja funta šterlihga in ostalih evropskih valut so postale na mednarodnem, tržišču, precej jastie- Cene blaga izražene v razvrednotenih valutah so se deloma ali popolnoma prilagodile novim tečajem. Tako se je povprečno blago na šter-linskem področju podražilo 15— 20 odstotkov napram razvrednotenju, ki znaša, kakor znano, okrog 30 odstotkov. Podražitev bi dosegla brez dvoma še višje točke, če bi obenem kvotacije v dolarjih ne zaznamovale zmerno tendenco k nazadovanju (10—15 odstotkov). Prejšnja znatna razlika v. cenah dolarskega področja in področja ostalih valut se polagoma ublažuje. Na ameriških tržiščih je značilna predvsem pocenitev neže* leznih kovin, ki so jo beležili sredi oktobra. Stvar pojasnjujejo z dejstvom, da številbi svetovni proizvajalci kovin ponujajo ZDA svoje blago za nabavo močne valute. Poljedelski proizvodi svetovne važnosti niso nasprotno zabeležili velikih izprememb na mednarodnih trgih, kar pa je pripisati politiki umetnega podpiranja tržnih cen z državnimi sredstvi. To velja predvsem za žitarice in za bombaž, medtem ko so cene ma- ščob in sploh živalskih proizuo-dov še nazadovale. KOVINE Na ameriških tržiščih se je pocenil cink (od 10 na 9-20 stotink dolarja za funt), svinec (od 15 na 13) ter antimon (od 38.50 na 32 stotink dolarja za funt). Angleška tržišča so v tem pogledu sledila ameriškim: kvotacije svinca so na primer nazadovale od 111 na 105 funtov šterlingov za dolgo tono. Na londonskem trgu je značilna podražitev živega srebra (od 18.50 na 26-50 funtov šterlingov za tono). Kljub temu pa se precej živahno, povpraševanje po tej kovini ni bistveno zmanjšalo- Na belgijskem trgu so hai.no-vejše cene kovin naslednje: baker 17.50 b- fr. za kg, cink 9.70, svinec 15-07, cin. 101.50 b. fr- za kg. V zapadni Nemčiji so zadnji ceniki naslednji: baker 177 mark za stot, cin 930 svinec 116, cink 109, aluminij 173. Po mnenju mnogih opazovalcev bodo, tudi cene železa in jekla na ameriškem tržišču prej a'i slej nazadovale- Ze mnogo časa obstaja namreč med notranjimi in zunanjimi cenami zlasti piri jeklu znatna razlika. Zdaj pa se je v vedno večjem obsegu pojavila na VALUTE V MILANU borza VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Funt šterling Napoleon Dolar Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šilin Zlato 13. X. 27. X. Min. Maks. Min. Maks. 8.970 8.900 8.900 9.100 13. X. 27. X. 7.400 7.400 7.300 7.500 Jnžna žefeznica 2 315 2.235 2.215 2.238 670 662 650 677 Splošne zavarov. 6.320 6.190 6150 6 430 164 166 164 168 Assicuratrice 845 830 830 845 156 153 153 158 Riun. Adr. Sic. 1900 1.860 1.810 1.950 1.750 1 680 1.650 1.750 Jerolimič 1,980 1.980 1.980 1.980 24 22 22 24 «Istra-Trst» 580 580 580 580 1.150 1.100 1.100 1.150 «Lošinj» Martinolié 8.000 1.450 8.000 1.450 8.000 1.450 8.000 1.450 BANKOVCI V CURICHU dne 25 ZDA (1 dol. 4,34 Anglija (1. f: št.) 11.25 Francija (100 fr.) 1,13 Italija (100 lir) 0,65 A vstrija (100 šil.) 14,20 Čehoslov. (100 kr.) 1,20 X. 1949 Belgija (100 fr.) Holand. (100 tl.) Švedska (100 kr.) Izrael 1 f, št.) Španija (100 pez.( Argent. (100 pez.) 8,65 101.- 70,- 9.25 10,— 36,— Premuda 3.565 Tripkovič 6.910 Tržaški tramvaj 580 Openski tramvaj 1.010 Terni 251 1LVA 249 Zdr. jadr, ladjedel. 228 Ampelea 800 Arrigoni 1000 3.565 6.910 580 1.010 254 235 215 800 1000 3 565 6.910 580 1.010 250 229 215 800 1000 3.565 6.910 580 1.010 263 252 228 800 1000 svetovnih trgih železnih kovin, predvsem angleška, belgijska in francoska konkurenca. ZTTARICE Računajo, da so glavni svetovni joroizvajalci pšenice (ZDA, SZ Kanada, Argentina, Avstralija) razpolagali v preteklem letu 1948-49 z 32-7 milijona ton pšenice, namenjene izvozu. Dejanski izvoz pa je znašal le 25-3 milijona ton. V zalogah ie po vsem tem ostalo ob pričetku novega pridelka okrog 7.4 mil ton blaga- Vse kaže, da bodo letos svetovna tržišča žitaric dobro založena. Po najnovejših cenitvah računajo n- pr. da bodo ZDA letos pridelale 1126 milijonov bušlov pšenice (lani 1288) ter 3477 milijonov bušlov koruze (lani 3650). Neznatno znižanje pridelka v primerjavi z lanskim letom bo imelo svojo protiutež v večji razpoložljivosti starih zalog. Na mednarodnih tržiščih žitaric je značilna pocenitev argentinske pšenice in koruze. Se v letu 1947 'je Argentina prodajala bušel pšenice po 5 dol-; tudi pred1 razvrednotenjem valut se ■ ie cena bušla pšenice znižala na 2-9 dol-, zdaj pa je ta cena že dosegla 2.2 dol. (27 pezov). Bušel argentinske koruze k v otira 1,29 stotink dol. S tem je argentinsko tržišče žitaric posta o konkurent severnoameriškim trgom- BOMBAŽ Indijski in egiptski trg . bombaža se v zadnjih časih nista bistveno' spremenila. Po najnovejših cenitvah bo znašala letošnja ameriška proizvodnja bombaža 15.5 milijona bal, medlem ko -o še do nedavnega cenili pridelek na 14.9 mil- bal Lani je pridelek znašal 14.88 mil. bal, predlanskim pa 11.8; povprečni pridelek ameriškega bombaža v desetletju 1937-46 cenijo na 20 milijonov bai. Tehnične novosti KENAE NAMESTO JUTE Na otoku Kubi so v teku poizkusi z novo rastlino, ki jo imenujejo kenaf in ki bo po mnenju; izvedencev dobro nadomestovala juto- Gre za rastlino, ki je po karakteristikah precej sorodna bombažu in ki lahko uspeva v raznih toplih prede'ih sveta. Na Kubi gojijo rastlino že od leta 1942; sedaj pa računajo, da j o bodo kmalu pričeli proizvajati na industrijski način. Težkoče imajo le še v predelovanju rastline v v'akno-Rastlina raste od aprila do avgusta, t. j. prav v obdobju, ko počivajo opravki v, sladkornih na-sadih- Pravijo, da znaša pridelek vlakna 3500 funtov na aker. Razgled po pristanišču Ce se bodo nasadi kenafa posrečili tudi v industrijskem mer fu bo to predstavljalo pravo revolucijo v mednarodni trgovini jute. Doslej imajo monopol v pridelavi V preteklih štirinajstih dlneh so prispele v naše pristanišče, oziroma odplule iz njega naslednje ladje: Grška ladja »Kehrea« (7200 t Pirej) je prispe'a iz Turčije prazna in je vkrcala 9306 t mag-nezita, namenjenega v Avstralijo in Jokohamo- — Grška ladja »Pavlos G.« (12001, Pirej) je priplula prazna iz Krfa in je ob pomolu V vkrcala tovor lesa za Grčijo. Italijanska ladja »Tergeste« (7200 t, Trst) je iztovorila 1000 t premoga belgijskega izvora. Italijanska ladja »Chioggia« (30001, Benetke) je iztovorila 3500 t ter naložila 3000 t raznega blaga, nakar je odplula, v Aleksandrijo. Ital. ladja »Campidoglio« (3700 t Benetke) je prispela iz Haife s b tonami raznega blaga in je po večdnevnem bivanju odplula v Haifo z manjšo količino raznega blaga. Danska motorna ladja »Hugo Nielsen« (1600 t, Koebenhavn) je prispela s Cipra s 1200 t pirita, nakar je naložila tovor lesa, namenjen v Palestino- Angleška ladja »Walter Scott« (6200 t, London) je iztovorila 8200 t premoga, belgijskega izvora. Ital. motorna ladja »Barletta« (2000 t, Benetke) je priplula iz Turčije s 400 tonami raznega blaga nakar je odplula v Istanbul z manjšo količimo raznega blaga. Ameriška ladja »Eugene Ly kes« (8200 t, New York) je izkrcala manjšo količino raznega blaga, nakar je odplula na Reko z ostalim tovorom. Ameriška ladja »Examiner« (6800 t, New York) je iztovorila 1500 i raznega blaga. Nato je vkrcalla med drugim, večjo količino celuloze, namenjene v Boston. Jugoslovanska ladja »Saba c« (2700 t, Reka) je prispela iz Aleksandrije z rainim blagom, ki ga je deloma iztovorila v našem pristanišču, nakar je odplula na Reko z oistalim tovorom. Jugoslov. motorna ladja »Skoplje« (3200 t, Reka) je prispela z Reke prazna. Italijanska ladja »Sarga« (1500 ton, Genova) je priplula iz Turčije z manjšo količino raznega) blaga; vkrcala je tovor lesa za Grčijo in Turčijo. Ital. ladja »Elba« (2500 t, Ravenna) je iztovorila v Stari luki 3400 t železne rude- Norveška ladja »Be)igas« (3000 1, Oslo) je razložila večjo količino fosfata. Španska ladja »Castillo Bell-ver« (5000 1 Cadiz) je iztovorila železno rudo, in odplula prazna v Mellilo- — Ital. motorna ladja »Salvare« (16001, Benetke) je odplula v Haifo z raznim blagom. Ameriška ladja »Golden City« (6200 1, New York) je izkrcala razno blago nakar je odplula prazna v Združene države. Ameriška ladja »Edgar F. Lucken-fach« (70001, New York) je iztovorila večjo kdličino moke ameriškega izvora, namenjeno v Avstrijo. Amer- ladja »Carolinian« (7000 t, New York) je ob hangarju 61 vkrcala manjšo količino raznega blaga. Na\ tej| ladji je kmalu po prihodu zadela srčna kap I- strojnika. Ameriška ladja »Murray M-Blum« (6500 t Brunswick G. A.) je izkrcala tovor žita. Amer. ladja »Diddo« (7000 t, New York) je izkrcala žito v si-Idsu. Motorna ladja »Stadium« (950 ton, Trst) je prispela prazna iz Brindisija: — Ital. ladja »Belluno« (1900 1, Benetke) je prispela iz Smirne z manjšo količino raznega blaga. Jugoslovanska ladja »Užice« (6000 t, Reka) je prispela iz Haife in se usidrala ob pomolu V v luki pri Sv. Andreju. Ital. ladja »Belluno« (2000 t, Benetke) je priplula iz Smirne Z manjšo količino raznega blaga-Ital. ladja »Triton Ma ris« (4000 t Ravenna) je naložila v luki pri Sv. Andreju tovor lesa, namenjenega v Palestino. Ital. ladja »Alessandro C-« (20001, Genova) je raztovorila v Stari luki manjšo količino železne rude. Ital. ladja, »Ernesta S.« (1900 t, Genova) je( prispela prazna iz Tržiča in se usidrala v Stari luki: Ameriška vojaška ladja »PVT JOE. E. MANN« (7000 1, U. S. Army Transport) je v: luki pri Sv- Andreju izkrcala razno blago, namenje'no vojaškim silam. V lesno luko pod Skednjem je prispela iz Port Saida angleška 10.000- tonska ladja »Dundalk Bay« na kateroi se je vkrcalo 472 raz-seljencev (iz raznih taborišč Mednarodne organizacije Za begunce 1RO), namenjenih v Avstralijo- Na to ladjo so vkrcali 16 domačih mornarjev, da bi izpopolnili skrčeno posadko; povelj-ništvo ladje je namreč še prt u prihodom v Trst odpustilo nekaj mornarjev', ki so grozili s stavko. Jugosl. ladja »Gorica« (8900 t, Reka) je vkrcala velik, tovor avstrijskih umetnih gnojil in odplula v Aleksandrijo. Iz ladjedelnice v Tržiču je prispela v našo luko prenovljena 24.000- tonska ladja »Conte Bian-camano«, last Tržaškega Lloyda, ki bo začasno vršila' službo na progi Italija {Genova)—Južna Amerika. Američani so med vojno ladjo zaplenili in jo uporabljali Za prevoz čet. Po vojni so jo vrnili Italiji. Proti vsemu pričakovanju in navzlic živahnemu ladijskemu prometu se delavnost v obeh lukah ni Zboljšala niti v drugi polovici tega meseca; brezposelnost večjega števila raznih pristaniških delavcev traja še dalje. Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tiska jute Indija in Pakistan, ki pridelajo 98 odstotkov vse razpel ož-Ij'irve jute na svetu. Same ZDA potrosijo letno od 160 do 170 milijonov funtov jute, medtem ko n- pr- Južna Amerika porabi vsako leto 300 milijonov vreč jute v glavnem za embalažo kave. Svetovna proizvodnja jute znaša okrog 1.7 milijona ton. Poleg Indije ih Pakistana proiizvajjao juto tudi na kitajskem otoku Formoza (tisoč ton letno), na Japonskem (1500 ton) ter v Belgijskem Kongu (okrog 5000 ton letno). SOVJETSKO BLAGO' IZ BARVANEGA BOMBAŽA Po poročilu angleških listov so-se v zadnjem času poj a- '> v Kairu večje količine sovjetskih tkanin ' naravno pobarvanega bombaža. Tkanine so napravljene iz bombaža raznih bamv, ki j e že zraste! v različnih barvah. Td barvanje so sovjetski znanstveniki dosegli si tajnim postopkom-Tako pridobivajo naravno pobarvani bombaž, ki je lahko modre, zelene, rdeče ali rumene barve. Stroški za nabavno barvanje so1 mnogo nižji; po’eg tega so naravne barve bolj odporne. Avtopodjetje S. T. A. R. - D. D. Trst, Ulica Moreri 7 • tel. 56-08 - Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljatemica št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi : PROGA TRST—PIRAN Od 1. 7. 1949 Odhod iz Trsta (Autobusna postaja)! 6.—, 12.45, 16.30, 20.— (ob delavnikih) Prihod v Trst: 7.45, 9.45, 19.- 20.— (ob delavnikih) Nedeljski urnik ; odhod iz Trsta 8,— ; prihod v Trst : 19.30. JAKOB PERHAUC trgovina vin, žganja, likerjev in sirupov Ustanovljena leta 1881 Trst — Ulica Xidias 6 — Trst Telefon štev. 96=332 Prodaja n a drobno In debelo TELEFON 54-20 SOC. AN. FABBRICA ACCUMULATORI - MILANO 0. D. TOVARNA AKUMULATORJEV - MILAN Baterija vseh prednosti R. E. D. L T. A. m. viGiNi KOVINSKI USMERJEVALCI WESnUGHOCSB ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TRST, UL. FABIO SEVERO 5 Avtopodjetje S.TJLR. družb a z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 56-08 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ Cene zmerne » ♦ ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO