^ te premikov. (jfurd daily except Saturdays. Sunday» and HolkUja Com Usta )o $S-OS PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl In uprovniiki prostosti Ml South Lawwulo Ato. Offlco ol Publicotk»: • t687 South Lowndalo Ato. Tolophono. Rockwall «KM natter Jaaaary Ml im at Um kr tS« Act Ot CMcna i. im. CHICAGO 29. ILL.. PONEDELJEK. S. NOV. (NOV. 5). 1145 SubocrtptUm K M Yearly stev.—number 215 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In section HOJ. Act of Oct ft, 1MT, authorised on June 4, lil S Revizija ruske politike i balkanskih državah Pojavile so se potežkoče na Poljskem in Balkanu ekonomski problemi v ospredju Washington. D. C.. 3. nov. — Ameriška vlada je dobila poročila. da bo sovjetska Rusija revidirala svojo politiko na Poljskem in v balkanskih državah. Visoki ruski uradniki so baje spoznali, da raztegnitev sovjetskega vpliva na centralno in južnovzhodno Evropo lahko povzroči nove politične in ekonomske komplikacije. Doznava se, da bo britski zunanji minister Ernest Bevin kmalu pozval poljsko vlado v Varšavi, naj poda deklaracijo o svojih namenih in zagotovilu, katero je dala velesilam, glede razpisa svobodnih in tajnih volitev. Druga poročila omenjajo ruske potežkoče na Poljskem in Balkanu. Mnenje prevladuje, da bo prišlo do sporazuma med Sovjetsko unijo in Ameriko ter Veliko Britanijo, ki bo omogočil premagan je. potežkoč, ki so se pojavile v državah, ki spadajo v sfero ruskega vpliva. Ameriški državni tajnik James Jyrnes je v svojem govoru v few Yorku priznal, da ima Ru-jja posebne zaščitne interese v itralni in južnovzho^ni Evro-On je tudi poudaril, da se Amwnka ne bo "pridružil* tmbe-ni sili v intrigah, ki bi ogražale uske interese. Sporazum glede Rumunije, Bolgarije in Ogrske je potreben. Washingtonski uradni' krogi so veseljem pozdravili poročilo • A. Harrimana, ameriškega poslanika v Moskvi, o razgovoru med njim in premierjem Stalinom. Harriman jc obiskal Stain;» v nekem kraju ob Črnem morju. Razgovor med njim sc je nanašal na ekonomske in politične probleme na Poljskem in balkanskih državah. Amerika še ni dobila odgovo-ra protest, katerega je naslo-1'ila Moskvi, ker je Rusija sklenila trgovinske dogovore z Ru-munijo, Bolgarijo in Ogrsko. Amerika in Velika Britanija sla protestirali, ker se Rusija ni posvetovala z njima pred sklenitvijo dogovorov s temi državami. Palestinski komisar resigniral Generalna stavka protižidovskih elementov London. 3. nov. — Resignaci-ja lorda Gorta, vrhovnega komisarja v Palestini, je bila naznanjena v parlamentu. Izbruh nasilstev v Palestini je bil označen za predrzno zatekanje k sili, ki ovira reševanje židovskega problema. Navidezno ni nobene zveze med resignacijo komisarja in na-silstvi v Palestini. George Hali, minister za kolonije, je dejal, da je Gort resigniral zaradi slabega zdravja. Britske avtoritete so razglasile policijsko uro v Palestini zaradi bombnih eksplozij in na- Kitajski komunisti v ofenzivi Ameriške čete pomagajo centralni vladi Čungkiag, Kitajska. 5. nov.— Poročila iz Peipinga pravijo, da komunistična armada je v ofenzivi proti silam centralne vlade. Enote armade, ki šteje čez 120,-000 mož, prodirajo v provinco Suiyuan s treh strani. Ljute bitke med komunisti in vladnimi četami divjajo v provinci Sinkiang in v severnem delu province Honan. Komunisti so oboroženi z orožjem, strelivom in drugim vojnim materialom, ki je bilo nakopičeno v japonskih skladiščih v provinci Kalgan. Komunistične sile so se približale Kvveisuiju, glavnemu mestu province Suiyuan. Glasilo komunistične stranke trdi, da so se ameriške čete vmešale v nenapovedano civilno vojno na Kitajskem in da pomagajo vladnim četam v operacijah proti komunistom v severnih kitaj- padov na železnice. Železniške . proge so bile razbite v več kra. skih pokrajinah. Ameriška trans jih. V Kairu, Egipt, so se pričele poulične bitke, ko so protižidov-ski elementi oklicali generalno stavko. Ti razpečavajo letake s napadi na Žide. Letaki nagla-šajo, naj se židje ne udajajo iluziji in sanjam, da bo Palestina njihova domovina. Vse komunikacije v Kairu so pretrgane zaradi stavke, ki je bila olfcjicana v znak protesta pro-♦j Bfrlfourjevi deklaraciji, izdani" pred 28 leti. Ta vsebuje med drugim zagotovilo, da bo Palestina postala domovina Židov. portna letala dovažajo vladne čete na fronto ob železnici Peiping Tientsin. Poveljniki kitajskih sil so ostro obsodili ameriško intervencijo v prilog centralni vladi ge nerala Kaišeka v Cungkingu. C/o proti obvezni vojaški službi hmgton, D. C., 3. nov. — ""i « ksekutivnega odbora industrijskih organiza-1 voji seji sprejeli reso- ongre tij |Q(,'J" .s katero so se izrekli pro-'' '^«-zni vojaški službi v mir-u. Predsednik Truman noročal obvezno vojaško »n vežbanje v svoji posla-kongnm Resolucija nagla-• bi morala Trumanova ud-;,cija koncentrirati vse ' ' za reševanje ekonom-1 "cialnih problemov, ki •'Jo krvave konflikte, ne Laboriti zmagali pri mestnih volitvah Dobili so večino sedežev v administracijah London. 3. nov. — Delavska stranka je zmagala z ogromno večino pri mestnih volitvah. Zmaga se lahko primerja z ono pri parlamentarnih volitvah, ki ie rezultirala v padcu konservativne vlade. Nepopolna poročila o volilnem izidu kažejo, da so laboriti dobili večino sedežev v mestnih Polom fašistične «ft» čistke v Italiji Večina fašistov se bo izognila kazni Rim, 3. nov. — Dekret, kate rega • je uveljavila Italijanska vlada premierja Parrija, je v bi .stvu priznanje, da se jc čiščenje fašističnih elementov izjalovilo. Na podlagi dekreta je bilo postopanje proti civilnim uradnikom in uslužbencem, ki so bili člani fašistične stranke, ustavljeno. Voditelji levičarskih grup so obsodili dekret, zaeno pa obdolžili vlado, da ni izpolnila svoje obljube, da bodo vsi fašisti vrženi iz uradov in pozicij. Okrog 200,000 fašistov še nl bilo zaslišanih na podlagi protifašističnega zakona, ki je bil sprejet v av- administracijah. Ko— Kandidati liberalne in neod- 101 visne stranke so bili tudi pora ženi pri volitvah. Nekateri vodilni fašisti so bili aretirani in še vedno čakajo na krvavi proti-židovski izgredi v egiptu Veliko itevilo ljudi ubitih in ranjenih ARABSKE DEMONSTRACIJE V JE-RUZAtEMU Kairo. Egipt. 3 nov. — Najmanj deset ljudi je bilo ubitih in 350 ranjenih v protižidovskih izgredih v Kairu, Aleksandrijl, Port Saidu, Suezu, Tantahu, Benhi, Mansuri, Zagazigu in drugih egiptskih mestih, Izgredi so povezani s iplošno stavko, katero so oklicali Arabci v znak protesta proti priseljevanju Židov v Palestino. Izgredniki napadajo židovske trgovine v Kairu in Aleksan driji. V Kairu so zažgali ži dovsko sinagogo in poškodovali katoliško cerkev. Uničevanje židovske laatmne je zavzelo največji obseg v vzhodnih predelih Kaira in v bližini mošeje El-Azhar. Izgredniki so udarili v vseh krajih, v katerih policija ni bila pripravljtna. To je naj večja protižodovska eksplozija v modernem času. B Izgredi so se pričeli v trgov skih predelih in se kmalu raz širili na druge distrikte. Napadi so bili izvršeni skoro na vse židovske trgovine. Sleherni ild, ki je prišel v roke izgrednikov je bil pretepen. Egiptskl premier Nokrashy j« storil korake, da^iatre Izgrede Policija je zastražila glavne ce ste. Spopadi med izgredniki in britskimi ter ameriškimi četami so bili odvrnjeni, ko so vojaške avtoritete uveljavile zaščitne u krepe. Ameriško poslaništvo v Kairu je zastraženo. Arabske organizacije so naslovile proteste diplomatom vseh zunanjih držav v Egiptu. Pro testi zahtevajo od britskih av toritet razorožitev Židov v Pa lestlni in ustavitev dotoka Židov v deželo. Jorusalem, Palestina. 3. nov Britski oklopni avtomobili pa trullrajo ceste tega mesta, do čim arabske grupe demonstrira jo proti priseljevanju Židov Palestino. List Post pravi, da so židje šli iz defenzivne v ofen zivno akcijo. Kakor v Egiptu, so Arabci tu di v Palestini oklicali generalno stavko, da preprečijo prišeljevs | nje Židov, Napetost je velika, ker Arabci prihajalo v Jeruzalem iz drugih krajev. Nov letalski ekord dosežen Iz Hokkaida v Washington v 27 urah Waahtngion. D. C.. 3. nov. — Štiri leteče trdnjave tipa B-29 so dovršile neprestan polet iz lokkaida, Japonska, v Washington v 27 urah in 29 minutah. S tem je bil dosežen nov rekord v letalstvu, Letala so pripeljala 43 ameriških vojakov domov. Polet je vodil general Frank A. Armstrong. poveljnik dvajsetega letalskega zbora. Razdalja med Hokkaido in Washingtonom je (1544 milj. Letala so se držale črte nad Pacifikom, ki gre od Japonske preko otokov gr|ip Agattu, Ko-diak, Aleuti, Sitka, Alaska, Fort St. John, Winnipeg, Kanada, Detroit in Washington. Armstrong je dejal, da je bilo vreme slabo. Letala je zajel snežni vihar, ko so drvela nad Minnea^to in Wis consinom. Atomska tajnost znana Franciji McKellar obsodil atomsko bombo kot orožje Chlcago. 3. nov. — llarold C. Urey, znanstvenik in prejemnik Nobelove nagrade, fci je igral važno vlogo pri iznajdbi atomske bombe, je dejal, da sta poleg Amerike, Velike Britanije in Kanade dve drugi državi, ki posedujeta vse tajnosti atomske bombe in jo lahko producirata. Ti državi sta Francija in Danska. Urty Je govoril pred člani odbora državljanov Cikaškcga kluba, ki so se sestali v dvorani čl-kaške univerze, On je dejal, da Niels Bohr, danski znanstvenik, ki je bil član britske komisije in se udeležil raziskav atomske angleži razkrili detajle 0 smrti hitlerja Diktator se ustrelil pred rusko okupacijo Berlina EVA BRAUN SE ZASTRUPILA Berlin. 3. nov. — Adolf Hitler in Eva Braun, ki je bila njegova priležnica trinajst let in njegova žena en dan, sta i*-vršlla samomor 30. aprila v podzemskem zavetju pod državno palačo v Berlinu, To so razkrili uradniki britske inteligenčne službe po petmesečni preiskavi. Eden izmed glavnih preiskovalcev je povedal časnikarjem» energije, "ve več 6 atomski da je evidenca o samomoru Hit- Mr m je p r¡u Delavska stranka je postavila obravnavo. Vlada Je priznala, veliko število mladih kandida- je likvidacija fašistov nalete- lov- Izvoljenih je bilo mnogo |a n„ potežkoče. Fašistična stran- kandidatov, ki so stari 21 let. ka je nekoč štela čez štiri mlli- Napovedi, da bodo laboriti po- jone ¿lanov. zmed teh Je bilo le raženi pri mestnih volitvah se okrog 100,000 kaznovanih, ostali niso uresničile. i pa so se kazni izognili Domače vesti Zopet v clvtlu Rauch, Mirni.—Iz armade je _______bil častno odpuščen Charles H . .v, j Nevtralni opazovalci smatrajo j vider, «in družin« Peter Vider, Kritika amertsne j vludn| (1(,kret u priznanje, da kl te bil pr, vojakih od maja politike na Japonskem ne more kaznovati vaeh fašiatov, jm« Bojeval s<• je na zapadni , „ Ki soodgovorni za katastrofo, ki fronti. kjer J« dobil šaržo pod- Sanghaj, Kitajska, J. nov. ^ ^ Je 4|u y VOJ. Mla )n b.l ranjen v Nem- Kitajska izdaja lista Starš and i ■ zavezm4kim „Um. Dej- ,,,, 4. aprila I94S. Domov »e je KS? stvo je. da so mnog, faširtl ob-1 vrnil zdrav. k„t, •Poroča« militarizacije a-! kritiko ameriške dr£aii vj(žnr urad«* In pozicije, i Jg C|#v#Unda M.I«din...kijevkonfIik. politike na Ja^n*em NeM k,, Jlh ni dosegla Za po-, ^^^ bolnišnici ,e po katere naglaša in za so je zgodilo, odkar smo vjir ^ ^ A , ^ iuians/nrnt ' ameriške sile borile «»»di " nravi uvodnik vetovnl vojni. Kolek-'" 1 'ta ni mogoča pod sis-v< like oborožene sile. «'«acije nemških Oonktrjev naznanjene ■ .,v,*in.R Pod lom čistki- so deloma odgovorne ^, , John Urbas madi," pravi uvodm^ Pod ^ ^^ ^^ dal ^ VA„ Marolt- vodstvom .' toritete Nek, ameriški časnikar ^ VeMklh odkod^ ja smo prekoračil, J-lejal, da je videl i^e obraze • ClrveUnd pred 42 go pot in se U.Uvll »00 č^l tV JnkHu ^ phr^„ P dru4tv- m 8N pred palačo ce^rja H roh ta irneri*ki "polkovnik v Ri- ,j m > k]wu -troJn.k Zopu-pred katero se japonsko ljudstvo ^ n- rborava. Zvišanje plače za vladne uslužbence Truman predložil program kongresu Washington. D. cm 3. nov. — Predsednik Truman je predložil kongresu nadaljnji del svojega programa, nanašajočega se na zvišanje plač federalnim uslužbencem in kongresnikom, kl pa ni izzval protestov. Trumajt Je naletel na opozicijo, ko ji v svojem govoru pozval kongres, naj sprejme načrta za zvišanje podpore brezposelnim in polno u-poslenost. Truman je svetoval kongrei-nikom, naj si zvišajo plačo od $10,000 na $20,000 letno, federalnim uslužbencem pa za dvajset odstotkov. Zvišanje plače federalnim uslužbencem Je odobril Arthur S. Flernmlng, član komisije civilne službe. Dejal je, da Je zvišanje plače v soglasju s Trumanovlm programom, Predstavniki Industrij In delavski voditelji so konferlral! s Trumanom. Diskusije so se nanašale na konferenco reprezen-tantov industrij in delavskih organizacij, ki se bo vršila v Wa-shlngtonu. Nekateri sodijo, da konferen-l ca ne bo uspešna. Truman Jo Je sklical z namenom, da se doseže sporazum, ki naj bi preprečil konflikte med unijami in delodajalci in pospešil preureditev industrij za produkcijo civilnih potrebščin. Med delavskimi voditelji, kl so se sestali s Trumanom, je bil R J. Thomas, predsednik unije združenih avtnlh delavcev, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij. On je dejal, ds šibo udeležil konference v zavesti in upanju, da bo rodila dobre sadove. Walter P Reuther, (Mpicd-sednlk avtne unije, je dejal, da bo šla njegova organizacija pred sodišče in zahtevala injunkcijo proti uradu administracije cen, če se bo ta udal pritisku in dovolil zvišanje cen za nove avtomobil« nad onimi, ki so bile postavljene I. 1W42. klanja in moli za človeka, ki je(^- . vod|te|)ev fai|gtl,.ne stran simbol ustanov militarizma. ka-^J......., v4rm#M,i«vHeniem Muh lere bi morali mi uničiti. Nemčija, 3. nov. — "jaške avtoritete so' ----" '♦•tacijo 21 nemških Pošiljanje premoga V na dvajset dru- v £vropo omejeno Washington, D C . S nov 'magali financirati "> maš,no. se nada- ke preii »trmoglavljenjem ' solinijevega režima. ameriškega premoga v eviopske dižave D<*)al Je. da Amerika les ženo, tri »inove, poroten»» hčer, dva vnuka In braU. v sU-rem kraju pa mate r, štiri brat« in sestro.—Umrla je Helen Kra-jačlč, rodom Hrvatica Zapušča moža. štiri sinove (enega na Pacifiku), štiri hčere In brate,—Iz armade jo bila f aotno odpuščena ko ostmi Josephine Jamnik, hči družine Attlee bo kmalu odpotoval v Ameriko . I/mdon, 3, nov. — Premier Attle« Jo naznanil v parlamentu, da bo kmalu «idpotoval v Ameriko. V Wash)ngtonu s« bo mnmoi s predsednikom Truma* nom In kanadskim pr«mi»rj«m Ktn»/orn In razpravljal t njima t problemih, katere Je unajdba U rja in njegove priležnlce pozi-tlvna, čeprav nista bili trupli najdeni. Britske avtoritete so prepričane, da trupli ne boata najdeni, ker sta bili sežgani, kosti pa zlomljene. Neki uradnik je dejal, da nl pozitivnih dokazov o smrti Martina Bormanna, Hitlerjevega deputlja. Britsko p »ročllo, izdano v glavnem «ta-nu zavezniškega sveta za kontrolo Nemčije, pravi: "Razpoložljiva evidenca, bazi-r.ina na Upovedlh prič, neoporečno dokazuje, da sta Hitler in E!va Braun iivršlla samomor ob 2 30 popoldne 30. aprila tega h ta. Trupli obeh sta bili Než«, gani. Prvotno Je Hitler nameraval odletetl v Berchtesgaden 2 >. aprila, ko so se ruske arma-d« bližale Berlinu, da tam nada-lUiJe«borbo. Ko Je ta dan prišel, ja odložil odhod. Dne 22 aprila je sklical konferenco članov generalnega štaba in svojih svetovalcev, Takrat Jim Je po-vedal, da je vojna za Nemčijo Izgubljena in da bo ostal v Her-I nu do konca. Ako bo Berlin pudel, bo on umrl v pnestu. - Hitler Je bil živčno razrvan. Krivdo za polom Je svračal na v o, ne pa nase, ker Nemčija nl zmagala v vojni. Clanl generalnega štaba so piu svetovali, naj zapusti Berlin, a jih nl hotel poslušati, Pri diktatorju so o-stall Goebbels, minister nacij-s!ie propagande, Kva Braun, Martin Hlormann, dr Ludwig Mumpft'gger, Hitlerjev osebni ziravnik, in nekateri svetovalci, dočim so se člani generalnega štaba vrnili v avoje nove glavne stane. Zvečer 2tt aprila, ko so se ru-:.ke čete bližale osrčju Berlina, jo Hitler poročil Kvo Braun. Porodne rotemonlje je Izvršil neki uradnik ministrstva za pro novljen IH avgusta I. IW40 in Jell'-I^o Poroko Je predlagala bil aktiven skozi vso vojno v, Kva. kl Je hotela umreti a Hlt-skupni obrambi obeh dežel, bo l<*Jem vreil Naslednji dan s«. o.tal in še nadalje vršil svoje1 Hitler poslovil od ljudi, ki so delo čeprav Je bila vojna kon , ostali z njim. On In Eva sta čana, pravi naznanilo. I odala loke vsem navzočim. Ne- javne diskuzije u atomski j ur pozneje ae Je diktator u-bombi in obrambnih sredstvih, -trelll. Eva pa ar • zastrupila, katere Je vodil general A, a Trupli obeh >ta bili odnešeni na McNaughton, načelnik ksnad- vrt pri palači, kjer ao ju Hill slet* sekcije obrambnrga odbora, j z fasollnom In za;gall. so spročlle govorice, da bo spre Na 1 maja Je Boimann poalal jeta zakonodaja, da pilde atom- ifilcgiam admiralu Dornitzu, da »ka bortiba v območje «Klbot a j jdlagl dogovo , morom Imenoval Dotnltza /a ra, katerega Je |*>kojni predsrd-i svojega naalodnlka, Gorblielsa nlk Roosevelt sklenil s kanad- kancelarja, Bormanna /a vo-skim premierjem Kingom. Is-lditrlja nacljskr stranke, Seysa-»azeri namen odbora je bila štu j Imjuart« pa za zunanjega ml* dija olxambnlh sieilstev na nistra" kopnem, morju In v zraku. V| /ttključrk poročila se glasi: bombi kot jax." On Je zdaj na Danskem. Francoski snanstvenik Plene Auger, kl je bil tudi član britske komisije, ima tudi vse podatke in informacije o atomski bombi. On se Je nedavno vrnil v Francijo. Urey je naglasil, da Bohr in Auger nista več pod a-merlškim nadzorstvom. To pomeni, da lahko razkrijeta tajnosti atomske bombe svojima vladama. "Ako ne bo atomska bomba prišla pod mednarodno kontrolo, bo Amerika dobila diktaturo," je rekel Ursy. "Ona ne bo mogla obdržati demokratične oblike vlade, Če bodo vse države imele atomske bombe. Most do mednarodne zaščite morajo tvoriti Združeni narodi" Waahington. D. C.. 3. nov. — Senator McKellar, demokrat Iz Tennesseja, je predlagal, naj Amerika pozove vse države, naj se odpovedo tujski bombi kot vojnemu 6rolju. Amerika naj kljub temu obdrži tajnosti atomske bombe. * / "Vae države naj postavijo a-tomsko bombo izven zakona na Isti način kot so (»»stavilo strupene pline," je rekel senator. "Amerika naj stori prvi korak v tej smeri in pozove ostale države, naj se jI pridružijo." Ameriško-kanadski odbor ostane Atomska bomba pride v njegovo območje ' Washlngloo. D. C.. 3. nov,— Skupni ameriško-kanadski odbor za obrambo, kl je bil usta teku vojne »o se člarii odbora bavili s problemi obrambe severne polovice zafiodne hefnl* sfere- Zdi učenih držav In Kanade Načelnik ameriške sekcijo odbora |r i.ewyortki župon Flo-rollo l,a Guardia. Drugi člani »o podadmltsl David W Bag- "Evidenca o Hitlerjevi amrti Ji po/itivna Nolienega dokaza nl, ki bi |iotrdil teorije In p<»ro-člla, da Hltlor šr »Ivi Vaa po ročila so bila lernrljito prrlaka-na in ugotovili smo, da so braz podlage " I tu generala McNaughtona le- OKi so bili direk- Notranji tajnik Harold Ickra.Jki i tr dr-1 John Jsmnlk i» Euclkla, v ihiibl vršjr velikih nemških je tudi administrator M kurivo, ^ ^^ ' tri leta ........ je naznanil omejitev pobijanja dve leti v Italiji. ley, xenrral fíuv V. Ilrnrv. |jol- kovnik Charles Deer wester, ge-itühki podmaršal W. A Curtías, at(>mskr böm br pi'dla'nllana po-| '«»I Thomas P Jeter In John podad m ira I O C. Jone« In gr- D. Hlckrrson. ; I nerala M A Pope in R. M Mac- Clanl kanadokc sekcije ao po-1 Donnell. Attire bo zapuatil I/m-don 9 all 10 novembra, PONEDELJEK. 5. wnvrw^ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLAgILO IW LA5TNIHA SLOVEWSKE WARODIVE PODPOBM* JEOROfl Or§mm «f u4 publkbed _ II ai o¿ nina se Zdruiene driave (isren Chleege) aa teto. $3.00 ta pol Uta. SISO xa ¿etrl la tai aa Cook Ce« §7.50 se calo lato. M.7» a« pal leéar si ftubacription rata«: fot Iba United Hatea (eKoepi Chicago) Casada ff.00 par fear. Chicago and Caok Ceanty 97M pee * (acelga eeuairiee N N per ree». ; r^.. ealasov pe dogo*oru— Rokcpial dopVsov ia tlankoe «a na era¿aJo. Rokopiai literaxne vsebinelfcrtice. peres* ¿ame. peami lüL) «a ernejo poéUJaielJu le r sluiaju. le pdUAi AdvertUiea ralea on agreement—Manuacrtpia of eotnmnniratloa« «d uJSd article» «rill not be '^t^LZÄ •ueh aa «torte«, playa, poem«, etc- win be senm« ®e senoer Xit^empaniad by saUaddre^ and stamped aovalepe Heeler n un tor ta« iUk i PROSVETA 2167-59 8o. Lawndale Are« Chicago 23, Illlnol» MEMBER Of THE FEDERATED PREM iz naselbin Revolucije v latinski Ameriki Pučistične revolucije pri naših južnih sosedih, širom latinske Amerike, niso nič novega. V večini republik so sploh priznana metoda spreminjanja fevdalistlčnih diktatorskih vlad. Povsod, kjer je demokratični proces na šibkih nogah, ali pa sploh ne obstoji. Krmarji teh pučističnih revolucij so navadno vojaške junte, ki jih tvorijo oficirske klike; včasih nastopajo samostojno, včasih pa so povezane z majhno skupino ambicioznih politikov, ki se žele polastiti vlade. • Skoraj ne mine leta, da bi ne bilo kakšne pučisticne revolucije v latinski Ameriki. Skozi dolgo dobo so se tudi vladarji Mehike posluževali te metode spreminjanja vlade. Šele v zadnjih dvajsetih letih se je tam demokratičen proces toliko utrdil, da je bila armada potisnjena na stran kot odločujoč politični faktor in je zdaj v službi države, ne v službi katoliških fevdalcev. Tudi nekaj drugih držav v Centralni in Južni Ameriki, pet ali šest po številu, se je zadnjih par desetlet toliko demokratiziralo, da vlad več ne spreminjajo s puči, marveč z glasovnico. Po prelomu zadnjega stoletja, ko se je Amerika vrgla v imperializem in dolarsko diplomacijo, se je v Centralni Ameriki posluževala istih metod. Katerakoli vlada se je upirala naši dolarski diplomaciji, je bila čez noč strmoglavljena po ameriških marinih. Saj se še spominjate, kako so lovili "bandita" Sandina po Nika-ragvi in "bandita" Villa po Mehiki. Odkar se je naša vlada oklenila politike dobrega sosedstva, se pri južnih sosedih več ne poslužuje tega frontirskega imperializma, marveč bolj polikane diplomacije, Zadnje dni smo zopet čitaii o dveh pučih pri na*ih latinskih sosedih. V Venezueli je bila strmoglavljena vlada generala Medine, v Braziliji pa diktator Vargas. V Venezueli je revolucija trajala dva dni in zahtevala okrog 300 življenj, čez tisoč pa ranjenih. V Braziliji pa je bil Vargas po svoji večerji odstavljen z dobro insce-nirano dvorno revolucijo, ki ni sprožila niti enega strela. Venezuela je zelo bogata na olju, od katerega pa ljudstvo nima nobene koiisti. V produkciji olja je na tretjem mestu na tem kontinentu—takoj za Mehiko. Vsled tega je zadnjih 40 let tudi pod dominacijo tujega kapitala, predvsem angleškega in ameriškega. Ti interesi so si takoj od začetka zagotovili svobodno eksplotacijo tega naiavnega zaklada s tem. da so na vlado postavili generala Gomeza. ki je vladal deželo več kot 25 let z železno pestjo. Po njegovi smrti sta ga nasledila izmenoma generala Lopez in Medina in dežela se je toliko demokratiziralg^da je opozidja dobila več ali manj tiskovne svobode, toda njeni voditelji so morali sem in tam zbežati iz dežele ali se skrivati doma pred policijskim teiorjem, Med temi je b'l tudi Romulo Betancourt, voditelj zadnje ¡evolucije in načelnik sedanje provizorične vlade. Revoluciji) je izvedla demokratična akcijska stranka s pomočjo skupine mlajših oficirjev, ki so bUi trenirani v West Pointu, N. Y. Ta stranka, ki ima zelo dinamično vodstvo in program ljudske demokracije, ima oporo pri vseh liberalnih in radikalnih elemen tih z Izjemo komunistov. Ti so se v tej dvodnevni revoluciji iz opoitunističnih razlogov borili na strani Medinovega režima in z nJim vred izgubili bitko. ★ Vzrokov za to revolucijo je bilo več. Skozi več tednov pred is bruhom je akcijska stranka zahtevala volilno reformo, po kateri naj bi bil predsednik republike izvoljen direktno po ljudstvu, ne več po kongresu. Medinov termin se je namreč bližal svojemu koucu, toda-ker je njegov režim popolnoma kontroliral volilni ustroj, ni mogla opozicija računati na nikak uspeh, kajti v taki "demokraciji" zmaga vedno le oni, ki je na krmilu. Akcijska stianka ima na primer le enega knngresnlka kljub temu, da Ima široko oporo med ljudstvom. Kot prej omenjeno, ljudstvo in država kot taka ni od bogatih oljnih koncesij imela nobenih koristi, kakor pravi Betancourt, ker •o si ves denar pobaaali visoki vladni uradniki. Radi goljufije in tatvine na debelo bodo zda) vsi postavljeni pred sodišče. Provi-zoiična vlada je takoj, po Uvedbi revolucije naznanila, da oljnih koncesij sicer ne bo preklicala, zahtevala pa bo večja plačila, kakor tudi izvedla agrarno reformo in i/.l>oljšala šolstvo. Da v Venezueli ni prej prišlo do revolucije, je bil glavni vzrok vojna, kajti revolucionarji bi b«ll takoj proglašeni za—fašiste, kakor so bili v Boliviji. In zdajl. ko bodo prenehala velika ameAška vojna naročila, zna priti do revolucije še v marstkaki drugi latinski republiki, kjer Imajo fevdalci vso oblast. # * V Braziliji pa je prišlo do dvotnega puea, ker je opozicija prišla na sled. da se Vargas ne misli umakniti iz predsedniške palače, marveč namuava deželo ogcdlati z obnovo svoje 15-letne diktature. Zadnjo pomlad se je opozicija proti njegovemu fašističnemu ležimu toliko razvila, da je bil prisiljen nekoliko popustiti s svojim policijskim terorjem in obljubiti predsedniško volitve. Pozneje je naznanil, da on ne misli kandidirati. Vargas si je nato izbra .svojega kandidata, opozicija pa svojega v osebi generala Gomeza, ki je obljub'! demokratiriranje dežele. Ko je Vargas zadnjič zoprt postavil »vojega brata na čelo poli cije v Rio d« Junci u. kar je opozicij« smatrala kot znamenje za nov puč, je Vargusa s tem roitn.i prehitela, dobila na svojo stran vojaštvo, obkolila predsednikovo palačo, i/ailila Vargasovo reaig ' nanjo in poatavila predsedniki» vrhovnega sodišča za začasnega predsednika. V vsej tej politični igri igrajo celo čudno vlogo brazilski komu niatl. Kljub temu, da tn bili i«»d Vargasom najbolj^reganjanl, so zadnje meneče oostali njegov« zavezniki. V tekoči vblilni kampanji eo ae postavili proti obrtna on-dardniAklma kandidatoma in argumentu ali. da bi bilo za Bia/iltjo najbolje, ako Vargaa še na prej ostane na čalu t «publike . • raznoterosti We»t Middl«eex, Pa.—Zadnje čase je precej deževalo, tako da se je zemlja dobro napojila In pašniki so ozeleneli. Nekateri farmarji so radi dežja zaostali s sejanjem pšenice, sedaj pa hi--te, da jih ne prehiti sneg. Imamo obilo dela s kopanjem krompirja, kateri pa je letos radi velike suše bolj pičlo obrodil. Drug drugemu se pritožujemo, da ga bomo imeli komaj za seme. Koruza pa ni prenapačna. Tudi koruzo bi radi pospravili pred snegom, posebno pred lovom, kateri se prične 1. novembra, kajti v lovski sezoni lovci rajši gredo na lov kot lička j o koruzo. . i { No, kako pa kaj naši stari fantje lovci? Ali ste že namazali puike in zravnali cevi, da bodo bolj 'ravno nesle? Letos bo treba previdnosti pri streljanju zajčkov in prav tako fazanov. Te živalce je bolj malo. Druga leta mi je uničila vrt, letos pa imamo pred njo mir. Sicer pa se temu ni čuditi, kajti mnogim farmarjem je letos primanjkovalo "po in tov," povrhu pa je bilo treba še vse drago )lačati, za so si privoščili te dobre živalce. Veste, pečen zajček ali fazan v omaki, je vselej dober. Ne lažem, kajti vsako jutro sem cul streljanje, zdaj pri tem, zdaj pri drugem farmarju, in tako so padali zajčki in fazani, ko so se približali farmarjeve-mu poslopju. In tako bo res naše prvo ime: jagam, iščem, kar nisem izgubil. Vem, da s tem ne bom prestrašil naših starih lovcev. Puško na ramo in hajd v šumo ali na planjavo! Želim veliko sreče vsem lovcem! Dne L novembra je praznik vseh svetih. Tukaj rečemo "ha-jovin." V tej deželi imajo neolikano navado, da mladina in tudi odraščeni, delajo škodo, podirajo stranišča in mažejo šipe p« oknih in avtomobilih. Zadnjič se je moj zet peljal z dela. Okno je imel odprto in nekdo mu je iz drugega avtomobila zalučal paradižnik prav v obraz, ako da ima sedaj črno podplud-x> pod očesom. Malo je manjkalo, da ni izgubil kontrole nad avtomobilom. Ako bi jo, bi ahko bila še hujša nesreča. Saj pravim, to so presneto slabe navade! Nepridipravi so tudi meni zagodli neslano šalo, il bi lahko koga stala življenje, če bi vozil avtomobil neprevidno. Preko ceste imam tudi nekaj sveta, na katerem stoji poslopje za poljedelsko orodje n stroje. Pred tednom sva s sinom pospravila orodje in stro-_e. Toda v noči 18. oktobra so prišli nepridipravi in zvlekli iz poslopja vso orodje In stroje in vse skupaj nastavili na cesto. Tam Imam tudi velike kolače Žice. Tudi vse to so zlikovcl zvlekli ns cesto in pustili odprta vrata pri ograji. Drugi dan je prišel k meni neki mož in le vprašal. Če je moje orodje nastavljeno na cesti. Hitro se napotim tja in vidim vso stvar. Najprvo sem mislil, da je kdo nameraval stvari pokrssti, potem pa sem so spomnil, da je to ameriška "na-gajivost/' Nato sem šel po sina in zvekla sva vse skupaj s traktorjem domov. K sreči sem prignal krave tri dni poprej domov. Na pašniku sem pustil samo konja, ker pa «o zlikovci pustili odprto ograjo, je šel ven in dobil sem ga nazaj šele drugi dan. Da, take neumnosti uganjajo ti ameriški neolikanci. Človek že ne bi zameril, ko bi bili otroci, toda mnogi med njimi so že odraščeni. V časopisu je bilo sicer naznanjeno, da bo vsakdo kaznovan, ki bi delal škodo ob tem času, toda vse skupaj nič ne pomaga. Anion Valonilnčič. PISMO IZ ifiKE VASI PRI IGU Sharon, Pa—Prejel aem drugo pismo iz stare domovine, ki ga je pisala moja sestra Angela Kramar, poročena Kozin. Pismo priča, kako strašno je trpelo prebivalstvo v Iški vasi pri Igu. Dragi brat France! • Po dolgem in težkem pričakovanju je priromalo Tvoje prve pismo v našo vas. Do sedaj šc ni nihče pisal in ne vem, kaj jt temu vzrok. Preživeli smo strašno vojno. Toda to ni bila vojna, ampak strašno klanje in razdejanje! Nekaj je nas, ki sme preživeli, mnogi pa so mrtvi. To klanje je tirjalo v naši va si 65 žrtev. Med njimi je tud moj mož Kozin, moj brat in Tvoj brat Jakob. Moj mož jc bil odpeljan v internacijo na o-tok Rab dne 27. julija L 1942, kjer je umrl od lakote 1. decem bra istega leta. Takrat so odpeljali iz naši vasi vse moške do 60. leta in 2 njimi tudi žene in dekleta. Nekatere izmed nas so preselili na Ig, ostale pa v grob. Naša vas je gprela dva dni in dve noči; zgorelo je vse do ta in rešili smo samo tisto, kar sm( imeli na sebi, ter nekaj živine ki se je pasla zunaj in smo jo pognali v gozdove. Ne morem Ti popisati, kake je bilo hudo, ko smo čakali bo si, lačni in skoraj nagi, kdaj pri dejo po nas ter nas postrele ali pa odženejo v internacijo. Nt morem Ti popisati, kako je te kla kri v naših gozdovih; nepre stano streljanje in čuli smo vse dneve in noči kričanje in tuljenje. Na tisoče grobov je po naših gozdovih! Brat Jakob je bil odpeljan in sedaj ne vemo, kje počivajo njegove kosti. Ujeli so ga 27. julija 1944 in od tedaj ni nobenega glasu o njem. Kar je nas ostalo, smo sedaj zopet v vasi, oziroma na pogoriščih. Za silo smo skupaj znesli kamenje in I les in si postavili začasna stanovanja. Nimamo ne vrat in ne oken. Poleti smo se že nekako prebili, ne vem pa, kako bo pozimi. Sestra Pepca se je zglasila, ( da je še živa. Sporoči sestrični ¡Alojziji Zupec v Barberton, da so Vrenkovi še živi. Brat Janez pa je bil ustreljen. Sprejmi najlepše pozdrave od Tvoje sestre Angele Kramar, poročene Kozin. Frank Kramar, iz spodnje slivnice pri obosuplju , Cleraland. O—-Naslednje pismo je prejel moj brat Jakob Okoren, živeč v Milwaukeeju, Wis. Pisal mu ga je njegov brat Anton iz Spodnje Slivnice pri Grosuplju na Dolenjskem, ¿rat Jakob je nato pismo poslal meni. Naj omenim, da je ta trojna prizadela globoke rane o-ttema bratoma in mjeni. Jaz jem izgubila edinega sina 23. a-prila 1943 v aeroplanski nesreči v Texasu. Moj hrat J. Okoren je bil obveščen od vojnega oddelka, da je pogrešan njegov sin že od februarja meseca, ko je bil na zračnem poletu nad Nemčijo. Sedaj pa poroča tudi brat Anton iz stare domovine, da je tudi on izgubil edinega jina, in sicer po krivdi domačih izdajalcev. Pismo od brata Antona je datirano 1. septembra 1945 in se glasi: "Dragi moj brat! Najprej se Ti najlepše zahvaljujem, ker si se tako hitro potrudil in mi pisal, kakor hitro je bil odprt poštni promet. Jaz lem prejel prvi v naši vasi pi-tmo iz Amerike, odkar se je začela vojna. Sedaj pa Ti moram malo popisati naše doživljaje v tej voj-iii. Leta 1041 sem jugoslovan-jko vojno kar dobro prestal, na-ie gorje pa se je pričelo s prihodom Italijanov v naše kraje. Dne 6. julija 1942 smo morali /si bežati iz vasi in nismo sme-i domov dva meseca. Požgali so 72 poslopij, tako da so nekateri gospodarji čistp uničeni. Pri nas ni vse *>ogorelo, ker je bilo z opeko pokrito. Pogorelo je notri vse, kar je bilo le seneg« in polovico enega pod itrešja. Drugo poslopje pa so mi razbili s topovi. Pogorela «v) (ff J** W*T .....* nam je vsa obleka in obutev tako da bo vzelo Se precej časa, predno si bomo opomogli in vse uredili. Kar ni zgorelo, so pa pokradli. Sedaj so ocenili našo škodo la 30,000 dinarjev predvojne vrednosti. Škodo so napravili Italijani. Ko pa^so oni odšli, so prišli pa Nemci. Kar ni .prvi sovražnik uničil z ognjem, je drugi z bombami. Meseca marca 1944 so trikrat bombardirali, tako da jso še zidovja porušili oobili precej Živine in ranili ne-'caj oseb. Pišeš, da si najbrže ob sina Jožeta. Tudi jaz sem ob Polde-a. Njega so ustrelili Italijani 5. avgusta 1942. Nekaj časa je -jil v narodni osvobodilni vojski, potem pa je bil zaradi slabega zdravja odpuščen in poslan lomov za delo na terenu. Tp-ia domači izdajalci so ga naznanili Italijanom. Tako sva o-ba nesrečna, pa kaj hočemo, mora že tako biti. Drugi smo vsi .živi. Oče in mati se kar dobro držita; mati je stara 80 let, oče pa dve leti manj. Revčka sta veliko prestala v tej vojni, žalost in strah, tako da Ti ne morem vsega popisati. Kaj pa sebtra Ana? Ali Ti kaj piše? Ali ima ona še vso družino skupaj? Do sedaj še nismo prejeli njenega pisma. Sporoči ji, da jo pustimo lepo pozdravit in da smo še vsi živi razen Poldeta. Vprašuješ, kako je v Zagori-ci. Sedaj že dolgo časa nisem bil doli; toliko vem. da so vsi pomrli; za Janeza pa ne vem, kje je. Vem, da ga ni doma. ker on je zmeraj potoval po svetu. Kje ga je doletela vojna ne vem. Doma je samo Ančka mmOYMW COMMSAT/M TfiTAi CIA/MS ^ 111 i HI lí¡lili T ßf H it 4- x—JULY-- «- n m is -Au o. —- 8 /s ju ti s t Pf.-«i Oornla riaba ponskem prijavil! ta slika, kar mUlJ rani. pokssuja število breapoaalnlh delavcev, ki eo ee po smagi r Evropi in n« J,-brespoealnoatno podpora ftterilo breepoeelnth Je reliko račje kot pokasuje delarcev nI uprartčeaih do t« podpora, kakor tudi ne brespoeelni vojni rele 9aMe> Sejalci rasnega sorraštva. in mis^m, da ima štiri otr.oke. Šel bom tja in Ti bom drugič kaj več pisal. Vem le, da radi okupatorjev Zagorica ni trpela., Slivnica pa je bila najbolj prizadeta. Tudi. sosedne vasi niso dosti občutile okupatorjeve roke, sem pa kje kakšno malenkost. Franca je še zmeraj v Polju, stric in teta sta pa umrla. Slavka je s svojo družino še zmeraj v Slivnici; sta si naredila lepo hišo. Prosim, piši mi, kako si Ti preživel to vojno; in če si kaj vedel, kako je bilo tukaj. Sedaj pa končam in Ti bom prihodnjič kaj več pisal. Vse skupaj prav lepo pozdravljam — Tvoj brat Anton Okoren." Ta strašna vojna je prizadela ves svet, posebno pa slovenski narod, zato mu moramo pomagati po svojih močeh! Anna Zale. GLAS IZ SLIJEVCE PRI KOSTANJEVICI Sharon. P«—Tudi jaz sem dobil pismo iz vasi Slijevce pri Kostanjevici na Dolenjskem. Pisala ga je moja-sestra Ana Krištof. "Dragi brat Joseph! Prejeli smo Tvoje pismo z dne 7. februarja, v katerem sporočaš, da ste vsi živi in zdravi. V Kostanjevico se dostikrat pripeljejo Američani, zato kar k njim prisedli in pridi pogledat k nam. Prostora boš imel dovolj in tudi hrane in pijače. Pšenica in koruza je dobro obrodila; tudi ajda lepo kaže, jabolk bo bolj malo in prav tako breskev, sliv pa veliko. Sedaj pridno Luh-mo. Tudi grozdja imamo veliko. Vojna je končana, uničila pa je tudi mojo družino. Ko so Italijani okupixali naše kraje, so prišli in vzeli lepe, velike vole, kar je bil velik udarec za nas, kajti nismo imeli s kom voziti. Potem pa so prišli Nemci. Dne 13. marca 1944 so bombardirali Kostanjevico in okolico. Razbili so tudi naš dom in vsa gospodarska poslopja. V svinjakih je bilo 12 prašičev, pa je vse šlo. Opeka je letela s strehe hiše, jaz pa sem se tiščala v kuhinji in čakala svoje uso-He. K sreči pa me ni nič zajelo. Nemci so mi umorili tudi dva moja sinova v Kostanjevici, in sicer Antona in Alojzija. Prvi je živel dve .uri več kot drugi. To je bil najstrašnejši dan v mojem življenju. Nekaj časa smo živeli pri hčeri Ani, potem pa smo vse uredili in popravili hišo, tako da smo spet doma. Spomladi bomo postavili še pod in svinjake. V prvi svetovni vojni sem izgubila moža. ki mi je zapustil osem mladoletnih otrok, zdaj pa so mi ubili dva sinova. Koliko žalosti in bolečin sem prestala, vedo samo iistt; ki so bili tudi orizadeti. Zaključujem in Te pozdravljam—'Tvoja sestra Ana Krištof." Jaz in moja sestra, ki je pisala zgornje pismo, prihajamo iz družine Bratkovič. Gornje Vrhpolje pri Št. Jerneju. 23 let a: sem bil Bratkovich, 45 pa Smitl Od 1. julija 1945 sem v pokoji Joe Smith. KONFERENCA VODITELJEV SLOVANSKEGA POREKLA Pittsburgh, Pa. — Ameriš vseslovanski kongres zapadj Pennsylvanije sklicuje kohl renco vseh voditeljev slov skih organizacij, katera se vršila v petek, 9. novembr pričetek ob pol ogmih zvečer hotelu Fort Pitt, Pittsburgh, Pi Na tej konferenci bomo rai pravi j ali o pomoči našim zave nikom, ki jo naj bi nudila Ami rika, zaeno pa pomagamo ustvi riti mir in blagostanje po v svetu. Na tej konferenci bo poroi o razmerah v Evropi kongn nik Weiss, ki se je pred kritk vrnil iz Evrope. John Sobosak. predsednik, Anita Priča, tajnica. IZ KOLOVIVATA PRI MOTNIKU Library, Pa.—Zopet se ogl šam v naši Prosveti. Tudi sem prejel dolgo pricakov; pismo od sestre iz stare dom vine. Kakor po vsej Slovene tako so zverinski Nemci in iijani tudi v vasi Kolovrat pol jali ljudi in požirali, pri tet delu pa so jim pomagali domi či izdajalci. Sestrino pismo je datirano i septembra in se glasi: "Dragi brat! Najprej Te vsi skupaj p« zdravijamo in se Ti zahvaljuj« mo za Tvoje pismo, ki smo { pričakovali dolga štiri Idi Dragi brat, tukaj smo imeli a lo hude čase in že smo mislil da ne bo nikoli konec te strain vojne. Končno pa je le priil tista srečna ura in dočakali s® osvoboditev in novo Ju^os^ jo. Pregnali smo zverinske < kupatorje, toda mnogo naj ljudi je moralo umreti za nü svobodo in boljšo Jugoslav Nemci so stiel jali naše na levo in desno, pri tem pa < jim pomagali domači izdaji« Tudi Tvojega Soseda so Ne» ustrelili, namreč Jarhčoga JoN na in Bohača in mnogo druj Tudi mojega moža so ustrel nemški krvoločni ki. To * J zgodilo 2. julija 1944. PonjJ prišli na nedeljo zjutraj, ko ^ te vsi spali. Vzeli so ga P* ur' Domov jih ne bo v« umrli. V Dmo lačni. Odšli smo proti Postojni na večerjo. Po končani večerji se je predvajal na športnem igrišču ruski film, vsa manifestacija pa se je zaključila s olesom na teniškem igrišču. Svarun. in povedo vala kne oči pa so sijale od "»nosa. Po govorici J0 sl*>/.nal, da je doma ne-•nosa. Vsa sreena z ''ila mimoidočega par-t Ali si bil tudi v bor- "' im pripoveduj!" — In |is te -hočeš, nočeš moral BjedovatiB ■"1 "M in mili r-.f S', rtu k Polagoma je u-l»o čudih jame rala. Prišli smo 1 dvorano. P0 par od-l':,'»nih komadih se je / Podala naprej pro-kiJ ''> Kalvariji. Po-' '" koliko raztegnila ■ki m kapniku je Judi in «a z zani-/ovala. Komaj smo r,lih naprej. Hod-'••»«■ so ostajale za ' se odpirali no-neizmeren je ta ' Ponovno na Kal-1 d« roco reko IJu-''roti orkesterski ' *»*m za njim. ' glasove, našo •ko pesem. Koso- NA OBISKU V TITOVEM SELU Gremo! Že gremo, pa zapoj-mo kaj! No, ti Hugo pa nategni svojo harmoniko in zaigraj tisto udarno partizansko pesmico. Tudi mi bomo pritisnili, da bo korak kar rezal pod nogami. Hej brigade ... in cesta se že izgublja za nami. Skozi vasi se čuje pesem mladih delavcev šišenskega bataljona, ki kraljuje na Bizeljskem gradu in privablja vaščane na vrata. Njihovi obrazi so suhi, bledi, toda ve-jeli—saj po triletnem taboriščnem življenju prvikrat čujejo tako veselje. Že eno uro korakamo in stopili smo na hrvaško zemljo. Nekaj minut še, pa smo v vasi. Z veselimi lici prikorakamo na-.proti povorki hrvatske mladi-le. Zastavonoše si trdno poda-»ta roki v znak bratstva in iskrene ljubezni. Parole in pesmi 30 kipele iz grla, saj je to prvikrat, da naša mladina manifestira škupno s sosedno bratsko mladino, da izlije to, kar čuti v'J* , a ■ ^Hrvatska' mladina na. Je l^Spodarske vabila na otvoritev mladinskega1 doma. Pripravili so kratek pro- razmere na gram. V pozdravnem nagovoru' so poudaril* naš prihod. Gani-' MnJžnrchAi* le so nas tople besede starejše-,IfI UUZUTSRCM bratstvu^' * Spre«°Voril 0 Budimpešta. \>NA-G o s p o-Titova rokinu U Idarske razmere na Madžar- majhnimi ffi. , * v'a" sena s cvetjem. Za hišo pa so se pravkar pripravljali, da se nadaljuje započeti miting. Prvi del mitinga, ki ga je pripravila hrvaška mladina, se je zaključil z valom navdušenja. Mi smo težko pričakovali, kdaj bomo lahko nastopili in pokazali, kaj smo pripravili zu nastop v Titovi vasi. Miting je uspel. Hrvatske žene, starci, pionirji in mladina »o nas prisrčno pozdravljali, ko smo v povorki odhajali nazaj proti Bizeljske-mu gradu. Bili smo srečni, saj smo bili tako lepo sprejeti. MLADINA V ROVINJU TEKMUJE PRI ŽETVI Da bi čim boljše pospravila letošnjo žetev, je mladina Rovi-nja organizirala tekmovanje pri žetvi, v katerem je zmagala mladina mesteca Soriči, Naredila je skupno 3785 delovnih ur, mladina vsega okrožja pa je na- da odredila več nujnih dekretov da prepreči stradanje in lakoto. Ti dekreti določajo, du so mezde in pluee podvoj» ne, da ima ministrstvo za dobavo rekvirira-ti vsa transportna sredstva iu da se sme posluževatijpolicijskih sil v svrho pravične delitve živeža in drugih kritičnih predmetov vsukdunjegu življenja. Poročilo iz Kasablanke Kusablunku. — ONA — Največ govoric v tukajšnjih bazarjih povzroča navzočnost ameriških čet v tej koloniji. Bivši francoski koluboracionisti si prizadevajo dokazovati, da ima ameriška vlada neke namene glede tega pristanišča v francoskem Maro- ku. Nekatere teh govoric so za-redila skupno 22,007 delovnih | vzele tako velik obseg, du so ur. Razen teua je mladina iz .celo pariški časopisi razpravljali Rovinja napravila 5450 delovnih o njih. ur, ko je pomagala borcem 111. j Nedavno so ameriške oblasti bataljona III. brigade. Ko so izdule dovoljenje domučinom, da borci odhajali, jim je mladina obiščejo ameriško vojaško taborišče v jugozapudnem delu Kasablanke. Naprave so ogromne- podarila lepo izvezeno zastavo. MLADINA LIKE GRADI POŽGANE VASI Delovna brigada "Evica De- ga obsega—primerne za 100,000 mož—in opremljene z vsem po- lič" se neumorno trudi, da bi trebnim. Ni čud#, du preprosti, spet zgradila vasi, ki so jih po- Arabci kimajo z glavo in si go-žgali fašisti. 12. avgusta je od-|vore, da Zedinjene države py šlo 900 mladincev in mladink iz niso gradile takjh Ogromnih nate brigade podirat drevesa, ker prav brez dalekose/.nih name-rabijo les za zgraditev novih hiš nov. , za tiste, ki nimajo strehe. V ~ Jugoslavija na konferenci v Queta Napisal Herbert Scligmann dveh dneh ie brigada napravi- mržnju med Hrvati in Srbi, med la 2000 metrov |esa. Mladina iz rimakimi katoličkni ln pravoslav-vasi Kutarevo je bila najmur- n,mi verniki, spori, na katerih ljivejša In je saTna napravila je zidala svojo oblašt najprej av-500 metrov lesa. —Po "Mladini" «troograka monarhiju in pozneje _ Hitlerjev tretji k*ajh, vse to je izginilo v veliki meri Načelo deli in vludaj, ne vetji več. Hrvati in Srbi, katoličani in pravoslavni svečeniki so se borili ra- Prlsor is političnih damonairacij v Buanoa Alreau. Is poslopij padajo na ulico letaki > naalovom "Poslanica ljudstvu." Take de-monsiracije so ae vršila pred saiaanlm sirmoglavljenjem diktatorja Perona. Tri dni po aretaciji ae Je na valu aplolne atavke Peron sopat vrnil na prestol in upoatavll svojo prejšnjo vlado. Poli* tlčna situacija v Argentini J« iaredno koniuana ln nima glava ne repa. Perona Je miallla nadomeaiiil reakcionarna buršvaslja, toda Ji Je nairt zaenkrat ispodletel. Obnovilna dela v Sloveniji Ljubljana, 11. julija —Ni ga mendu med nami človeku, ki bi se ne zavedni važnosti gozdov v okviru nušega gospodarstvu. Strokovnjaki so ugotovili, du je 43 odstotkov ali skoraj polovico površine Slovenije porasle z gozdovi. V sedanji obnovi bodo gozdovi med najvažnejšimi viri, ki bodo omogočili čim prejšnji prehod na redne razmere,—Zato jt tre-1 bu problemom našega gozdurstvu prvi vrsti dobivali za obnovo po-posvečati največjo pažnjo. jtrubni tehnični les. Prav tako Žul so naše zaloge lesu danea nam bodo nudili potrebna drva, daleč pod normalo. Letni prira-1 Kmetijski gozdovi pu so v zelo stek lesa znaša le okrog 3 mili- slabem stanju. Večinoma no jone kubičnih metrov, medtem' preveč izsekani, premalo nego-ko je v normalnih razmerah zna-. vuni in slabo upravljuni. V njih šal 4 milijone kubičnih metrov.'J* le malo tehničnega lesu, veči-Normulno bi moralo biti v na-'»« Je manjvrednega drevja in Ših gozdovih okoli 200 milijonov ' grmovja. Izkoriščanje kmečkih kubičnih metrov lesa Strokov-' gozdov in gospodurjenje z njimi njuki pa cenijo, da gu je le 100 ho morulo biti zelo previdno. milijonov kubičnih metrov, to se pravi, okoli 20 odstotkov manj. I Primanjkljaj 40 milijonov kubičnih metrov predstavlja pri mn ob rami v vojski maršala Ti- Eden jugoslovanskih delegatov je z nirsl^dnjtml kratkimi bese- tfl jn v skuprtih naporih, dami povedal, kaj pričakuje od mednarodne poljedelske organi- žrtVah, trpljenju ln preizkušnjah zacije nova Jugoslavija: I j(. to starodavno sovraštvo v ve- "Mi smo mala država, katero je 4 leta trajajoča vojna strahovito j^j meri „kopnelo ln izginilo." opustošila. Ne moremo drugače kot obrniti se do velikih sil in Glede razmerja med RumIJo ln upati, da bomo našli v tej.itit-, Jugoslavijo je poudaril, da ob- ganizaciji, v kateri'so velike si- je povzročila vojnu, znušu naj- ftoja Kkupnowl ^ro^tvu jeziku le udeležene, tehnična navodilu j manj 61 tisoč miljonov dolarjev. Jn hvaieinost na,Mdg napram in sredstva, ki so potrebna za ob- se nudamo dobiti preko ki g(J gkupttJ z ZttVezniki novo našega gospodarstva, naše- mednarodnega sodelovanja, je ( premagah hitlerizem. Naglasil ga poljedelstva in ribolova " pojasnil, "je to, da nam bo mo- ^ du ^ ..Hu,er mnogo prj. Želeč nam dopovedati, koliko »P™^1 v splošno rabo v p()rnogd k utjtVMrltvi te skupno- je trpela Jugoslavija v vojni, nas j Jugoslaviji naprave kol na pri- tj k|,r y SV()ji jU)ogi nttpiw4ji m - ■ mer ledenice—kar bi nam orno-1 Zaloge majhne, potrebe velike Zaloge poflékanega lectin predelanega lesu ha laguh oziroma v skladiščih so majhne, potrebe ceni 100 din za 1 kub. meter na pt /t,lo vt.uke v vrMti panju vrednost 4 milijutde din. lM,mo puln>boval1 les za obnovo Z lesom se zelo razsipava. Za | na4lh prümHnih napri,v. žeJw. don.ačo potrošnjo ve porabi lljotreliuje-ogromnu množina, dve tretjini mo že u.tow 120,000. vn^a akuiiui letnegu prlrustku, tako du ostane j pa okoU ao^MM), se stnlaj izdelu-za industrijo oziromu za izvoz le i«,j0 pü vt>óini jy mi,|lkl.Kil u,WMi mulo lesu. Naše glavne dreves- ¡§e|# jt,w.nl Mogoče začeti v ne vrste jelka, hinreka, bukev ta namen , |)ljkovlm, T„. potrebujejo okrog 100 let, da do zore za sečnjo. Ker se predeluje varna za Impregnlranje v Hočah pri Mariboru je ostala nepoško jo v novodobnih tovurnah v vi- dovana in se je ruto takoj lahko sokovredne proizvode celo lesni |,(t(|a »vojegu dela, Na obron- ¡ odpudki, je naša dolžnost, da po- k„, pohorJtt pr|prav|jujo pilotu rubo lesa do skrujmmti omejimo. /u obnovo mostov na Donavi, Naši qo»dovi pod okupatorjem Prevažajo jih po Dravi s spluvi. Pod okupatorjem so naši g»»z-1 v dogovoru z ministrstvom za dovi, zlasti tisti, ki so v bliilni trgovino ae je organialraJ izvpz j" —j..........- — --.- , . . . . ^ A. ---------------- ......... važnejših prometnih naprav, /«• ,tt/nlh v,wt l«'aa v Vojvodino v ingtona, porušenih nič" manj kot menanicnin '«aen»- AKO ji, je-dejal, ne moremo in ne j0 trpeli. Bolj oddaljenih gozduv ^'"eno za živila. V tu numenj 4«;n mnsiinv Zda i ko ,meli. bi nam bilo mogoče osKi- snu.mo pi iniei jati z razmerami,1 okupator m mogel toliko uniče 0 «'""'ej nutovorill 111 odpravili je opozoril, da je bilo na poti iz •du morajo postati vsi Slovani IC UUUÍ.UIII, «JCl J*. U..V, .... ^V. „miHju Belgrada v Zagreb, ki odgovar- ¡ «oeilo razviti naš ribolov. Trt- tu-KfM-Avni sužnji." ja razdalji New Yorka od Wash- n,n,a"lt¡ sk«»ro nobenih | S(.danjo „iluacij0 v jugo«lavi. 450 železniških mostov. Zdaj so -------- r..... _ ------------- Jugoslovani nadomestili te mo- ^>vuti dober del jugovzhodne k| vlud4|jo dgr|ef y Zt.dinJenih stove s preprostimi lesimimi mo- tvr°Pe Iudl mno«° TJa 01 državah-čisto ne glede na razii-stički za enotirno železnico, ki konzervirati, pred vsem ke ob-(}gl jn vflK.mf; Ako na. obratuje zdaj na tej progi mesto jabolk in (« špelj. | kd() na vgak na^n primer- dvotirne prejšnje železnice. | je prešel razgoVor na poli- jati, mora upoštevati razmere v Prve tri mesece leta 1945 so t«čna vprašanja, je naglasil ju- Ameriki po osvobodilnih vojnah morali delavci opravljati svoje goslovanski delegat, du je po-' ameriške revolutdje. P« »ne, delo takorekoč z golimi rokami, polnoma nemogoče, du bi Ijud- ki so «e razvile po ameriških me-brez primernega orodja, in niso «tvo, ki živi v dražvi tako neiz- W.tnakl Vojni. -----------mernega bi»guKtva kot Zedinje- -s težavami ustvurjamo svojo ne države, razumelo razmere, lobodo in enoto, želimo si katere je v Jugoslaviji napravilo «ploinega in «talnega miru, ki neizogibno »edanje siromaštvo in; pa zahteva tudi splošen gosjio-pomanjkanje. Sedanje omejitve daraki progrum; ravno radi tega narekujejo ustroju go«pi»darstva veliko pričakuje«! od medzrfvez-mere, ki podrejujejo zajffno niških grganjzacij lu. »a d.Uvco. £ vejei .op., .naid. v veliki .elnl dala vel I» njih drušin. *> "J^^^^JT^ bTpodV^I. dal.kW.ik yo.podar.kih kronični bretpoa.lnoatl. kar J. n.lsogibao. aao viaoa vm korakov, t Mlaj bo tudi sa tarmarsk. prid.Ik. i.lo slab trg. nudili važnu zavetju našim bor-| eem Ob železniških progah, cestah in v bližini vaai ao jih mnogo kje tuko opustoŠili, da bo po gozdovanje zelo težko uspelo ! Na primorskem Krasu ao požgali , mnogo z velikim trudom vzgnje-; nih borovih nasadov.- Ker m* gozdovi niso fistill, se j« zelo razmnožil lubudui. — Obnova {gozdov je bila le v mali meri . mogoča, v drevesnicah pa je propadlo na milijone gozdnih sadik Ker pu okupator po zaslugi naših pai tizunov ni mogel s svojim uničevanjem seči globlje v naše gozdove, nam je iz minulih let ostal važen prihranek. Strokovnjaki cenijo, du je v čaau naši osvobodilne borbe ostal v na-1 ših gozdovih ohranjen najmanj triletni posek lena v približni množini tt milijonov kubn nili metrov lima, kar predstavlja vrednost okrog (100 milijonov I din. V.I«gosdovl ao dokaj dobro ohranjeni Ko je naša nacajna oblast prevzela svoje dolžnosti, JU bila njena glavna skrb, da čimprej uredi gozdno go«per*l len, ki le bil posekan v letih 1040 44 Zu grudnje fseh vrst pa borno irotiehovall samo zdrav les Z dodeljevanjem lesu za obnovo nufcelij pu moramo biti zelo previdni, Obnovu mora biti smotre-na, načrtna in mora ustrezati sodobnim zahtevam. Ministrstvo zu gradnje izdeluje take načrte, zato ae dodeljevanje lesu opravlja sporazumno t njim, Oskrba s drvml In oglj.m Vprašanje oskrbe z drvmi in ogljem Je zelo pereče Vsa Slovenija |>otiebuje„letno najmanj 1,200,000 kub. metrov drv Od tega gre najbariJ 500,000 kub metrov /a mestu in javne ustunove. Starih zulog je zelo malo ln se zaradi |>ornunjkunJu premogu hitro trošijo. Nova proizvodnja drv in drugega leaa pa mora premagovati velike t e ž k o č d Primanjkuje strokovnega osobfa danes Je za-poslenth v naših gozdovih le 15 do 20 odstotkov izvežbanih delavcem mirnodobskegu staleža prirnunjkuje vprežne živine, prevoznih in pogotiklh sredstev, oiodja in živil. fVprav sij težave velike, »e vendlar t marljivim delorn |io-va»d naglo premagujejo. Za pra-vočaano proizvodnjo drv In oglja mor urno napeti vae sile Oblast orgurilzira vzajerpno pomoč ln tekmovanje Svojo dolžnost Zuto smo prepričani, da pozimi nihče ne bo prezebal. Že iz teh podatkov je razvidno, da so problemi našega gozdnega gospodarstva izredno važni, Naša pristojna oblaatva se tega v polni meri zavedajo in posvečajo našim gozdovom vso svojo skrb. Aktualni pa ao še drugi problemi, o katerih bomo poročali v naslednjem gospodarstvu poavečenem članku. —(Slovenski Poročevalec.) Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s S. stranit centraefjskih taboriščih. Domov sta se vrnila numo dva otroka. Dragi brat, nimam denarja, da bi kaj kupilu ali postavila novo hišo, Prosim Te. če bi mi mogel kaj pomagati, da bi si po-stavila streho in bi bila zopet enkrat na svojem." To je tragična zgodbu moje sestre. V stari domovini so se godile strašne reči. Tam imam še pet sealer in dva brata, toda ne vem, če ao šivi ali ne, kajti v tem piamu jih sestra ni nič omenila. Sedaj čakam drugega pismu, da bom natančneje izve-dyl, kaj se je zgodilo z njimi. Sledeče pismo pa je pisala hči od moje sestre moji nečakinji. "Ljuba Minku! Zuhvaljujem al Ti za pismo, ki ui ga pikulu moji mami. Tudi moji bratje in mož so bili pri purtizunih. Vsi so prišli srečno domov, gumo eden izmed bratov je bil težko ranjen in najbrže ne bo niktdl več zdrav, Po-sdravlja Vas vse skupaj Minku ftevrkar, Kolovrat 4." Iz tega pismu je razvidno, da so bili tudi moji nečuki pri partizanih. Jakob Zupančič. ' . 1 ■■ a * PISMO Z DOLENJSKEGA Imperial. Pa.—Spodaj podpisana sem prejela pismo iz stare domovine, I11 sicer iz vasi Kavne, Št. 7, pošta Al. Jtupert pri Mokronogu na Dolenjskem. Pismo je bilo s črnim obrobljeno in naznunilo >u lost no novico. Pismo je pisula moja edina sestra Muri Ju (Irčar. Onu se Je s svojo družino vrnila po štirih letih iz Nemčije. V vas Ravne je dospelu A, septembra, meni |)a je pisulu 7. septembra. Dom je našla malone uničen, okna in vrata odtrgune, brez pohištva in drugih stvari, Pobrali so tu-du druge stvari: deske od podu itd. Dalje piše, da je naš travnik v Slutnlku In prav tako host* popolnoma uničena, in sicer tja do potoku. Piše, du bo težko začeti znova, ker nimajt) popolnoma nič kot nekiro, ki so jo s aeboj prinesli iz Nemčije; družina pa je zdravu in bo že kuko šlo, samo da so domu Murna je umrlu, prav tuko sestra Fruncku Pod-lesnik in Anžule, Slednji se Je pisal Jhiw/ Kovač In sem I. IUI4 potovulu z njim v Ameriko. On Je bil trikrat v Ameriki. Torej j» plačal zu šest voznin, Ko pa j. bila končana prva svetovna vojnu, je zopet odšel v staro domovino, kjer Je imel veliko družino, (ilag mu spomin, kakor tudi moji sestri. Sestra Kruneka je umrla pred enim mesecem, jaz pa seru pisal« v staro domovino 4 Julija 1V4.V ,Težko sem pričakovala «algovoru Sestra Marička mi je obljubila, da mi bo v drugem pismu riutunčneje pisala o razmerah v stari domovini. Anna Oorenc. IU i» rt Uril»*» ara (mwSU*IU too mmmfe'm mi imvm k•»*•<• 1 atéis, lu wuNMli «hi nava. m«, hfMiitnlM a* m« 9 h t 4 1» 111 m* _ M A I' K »♦r AS t m i*vn» n« pimmUMu Tu )• milu ltfll«lU Mi IM'»»U»M OHKJK vat httmi imvi4iim krvni m p— Mm na*««»**« M «itej*» IM4*'IM OO« ho IU..I«»«»' 4«li m»»S'»«a» m •40**o« miw 4»b MaUM *mm%*é »«0«MWI !•»«»•» fNO S»< «•tm—m a rv vati n«M'U>)i Miimi BACK PIA ' nI in ao tespo |iovezarti z našo«io gotovo izpolnili tudi gozd-lesno industrijo. Lz njih bomo v (ni poarstruki in naši aktiviali V Pro«v.li ae dnevne «valov n« in dravske vaeM. All J Ik ¿itel. vsak da«? '' pkosveta PONEDELJEK, 5. IZZA KONGRESA Zgodovinski roman ; Spisal dr. Iran Tartar Vrhnja plast r^rs*. IK1 (Nadaljevanje) "Malo bo kratkočasja!" je zastokal sam pri si bi. "Govoriti se ne sme in morda se ie jesti ne bo moglo. Pri jedi imam rad mir in čas. Vse pa kaže, da ne bo tu ne rfiiru ne časa. In z Andrejem, ki ume francoski, naj ne govorim! Tukaj bo dosti jesti, pa kaj mi pomaga, ko je na jedilniku vse francosko povedano! Mislifi, da jeS bog ve kaj imenitnega, pa ješ navadno sočiv-je z imenitnim francoskim imenom. Andrej bl mi lahko to in ono pojasnil!" Ker se med tem premišljevanjem ni dotaknil svoje juhe, je vzel lakaj krožnik ter ga odnesel. Starega moža je to zjezilo in kričal je za njim: "He, prijatelj, stoj no! Vendar vidiš, da še nisem jedel!" Nič mu ni pomagalo. Lakaj je gravitetno odnesel krožnik, a ustni mu je obdal smehljaj usmiljenja ali pa zaničevanja. Krožnik z juho je ostal Češku terra incognita, kar ga je tem bolj peklo, ker mu je bila ženica posebno k duši privezala, naj pazi v prvi vrsti na juho, kaka bo In kaj bo v nji za kuhanega. Tedanji ljubljanski županje imel slabost, da je od lojalnosti takorekoČ umiral. Absolutizem mu je bil najpopolnejši vladni sistem in cesar Franc, ki je bil reprezentant tega absolutizma, se mu je videl nekako višje bitje. Prav tako, kakor spoštuje ruski kmetič nekaj nedotakljivega, nekaj božjega v svojem carju! Komaj je bil posrebal juho, se je obrnil z velikim navdušenjem h Galetu, ki mu je bil sosed pri obedu. "Dobro de očem, ko se nam veličanstvo kaže v podobi svetlega solnca! V teh viharnih časih, v katerih bl lahko peli: quare fremuerunt gen-tes et populi meditati sunt inania, stoji naš Franc kot hrast na gozdnem vrhu: Nam zvestim podložnikom je to nemajhna uteha!" "Cesarja hvali!" Tu se je Gale previdno ozrl okrog sebe, da bi ga kdo ne čul. "Jaz ne vidim nič posebnega na njem. Nasprotno, vidi se mi z dolgim svojim obrazom precej dolgočasna prikazen!" "Kak red je to, ki ga no^okrog vratu?" , ' "Kak red naj bo!" ga zavrne Gale. "Saj vendar vidli, da mu visi pod podbradkom zlata ovca!" Nato Bernbacherja redovi niso več zanimali: "Juha ni bila slaba! Za moj okus skoraj premalo slana!" "Kaj boš zabavljal: vse svoje življenje ne boš več užil take! Ti mali cmoki v nji so bili nekaj posebnega!" "Morda so bila to pribja jajca? tujem, du so v navadi pri dvoru." "Ej," se začudi Gale, "kje dobiš pribo, ki naj ti leže jajca v tem času?" „ , "Čemu bl jih med letom ne Imeli spravljenih vlpnu? Gotovo «o bila v juhi taka jajc« meni veruj!" "Pustiva to," je del Gale ošabno, "in govoriva kaj drugega! Si videl, kako so odnesli Češku juho?" "Videl! In obVaz, ki ga je zvijal! Že ta obraz je bil vreden košarico pribjih jajc! No, gospa Kliza bo lepo godrujala, kadar zve o tej nesreči!" Oba poštenjaka sta bila vesela tuje nesreče. Mladi Andrej Smole se je kakor v sanjah udeleževal cesarskega obeda. Ni mogel krotiti svojih misli, da bl se ne vračale k dekletu, s katerim se je danes zaročil. Je li jo bo mogel ljubiti v bodoče! Bo li srečno živel z njo v zakonu? Je li pametno postopal, da se je v mladih letih vezal za celo življenje? In kako bo to življenje, ko bo moral tičati pri ženici ter opuščati družbo prijateljev, s katerimi je prijetno preživel mnogo prelepih večerov! Večerov in noči! In še nekaj drugega mu je rojilo po glavi: kako mora človeku pač težko biti, v življenju i zadovoljiti se z eno samo žensko! Kamor se je * ozrl, povsod so mu zrle nasproti kostanjeve oči mlade Židanove matere. Gledal jih je v plamenih debelih voščenih sveč, bleščahe so mu nasproti iz žarenja bogate srebrne oprave, pod katero se je upogibala cesarska miza. Nasproti so mu švigale še celo iz črne paličice, katero je ob strani stoječi obedničar dvigal, kadar je dajal znamenja, da naj se pobero krožniki ali pa prineso nova Jedila. Menil je, da se mu vse to sanja, a če je pogledal na zlatoopravljenega cesarja, se mu je zazdelo, da je zašel v pravljico, na dvor kakega zakletega kraljiča. Ni se brigal za jedi, ne za pijačo, kar se ni po vsem ujemalo z njegovo naravo; še celo svojih sosedov si ni ogledal in pozabil je tudi na ono odlikovanje, ki se mu je bilo obetalo poprej v cercle-sobi. Probudil ga je glas, ki se mu je poznalo, da navadno zapoveduje. "Andrej Francevič!" Ker ni bil vajet) takega tujega ogovora, se v hipu ni zavedel, da velja njemu. "Andrej Francevič!* Šele sedaj se je obrnil mladenič proti svojemu sosedu na levi. Tam je sedel mož, ki ni nosil vojaške uniforme, pa se mu je itak na vsem poznalo, da je vojak. Iz resnega, še precej mladega obraza ga je opazovalo dvoje jastrebovih oči. Naš Andrej je bil v stiski. Ogovor moža, ki mu je bil tuj kakor po rojstvu tako po mišljenju, ga je osupnil, presenetil. Izpregovo-ril je po francosko; "Knez Volkonskij, Če se ne motim." "Da, knez Volkonskij! A ljubše mi je, če me kličete: Sergej Semjonovič!" Smole si je mislil, česa išče ta Sergej Semjonovič pri meni? Oni pa je nadaljeval: "O vašem imenu mi je govoril škofov dvorni kaplan Kutnar. Ta mi je tudi povedal, da boste pri današnjem obedu. In tako se mi je nudila prilika, da se seznanim z vami, Andrej Francevič!" "Čemu, Sergej Semjonovič?" "Umejem, da se vam to čudno vidi, Andrej Francevič! In v istini je čudno! Ali v svoje opravičenje bi vam vedel navesti nebroj razlogov. Prvič je pač ta, da se silno dolgočasim, in vi ste brez dvojbe take vere, da se ruski ka-valir itak vedno dolgočasi, ker pri ljubem Bogu ni prav čisto za nič na svetu!" "Delate mi krivico, Sergej Semjonovič, ko mi podtikate tako sodbo!" (Dalje prihodnjič.) Y Črtice in povesti Spisal F. 8. Floiger (Nadaljevanje) GOVORI. ALOAI (DOM I* SVET IM»I Na vrtu itanake gratttnr je I. I »Oft po sto letih vzcveti*!*» aloa, katero so hoditi ljudje ti umoma gledat. ske cerkve, kjer je slišal lepo pridigo. Aloa cvete! Napotil sem se tiho in sam do nje. Aloa—stoletni cvet! RaŠ bi te poslušal; drugačen bo tvoj govor—govor starke, ki je molčala stoletje, pred grobom je pa Kadar hodim po gozdu sam in zamišljen pa se oglasi stopinja izpregovorila . . . človeka, se vselej prestrašim. . T , \V ■ I «n ... mor,-m. /I,.' Hud»,v" "c >e '«rnllu "" ?eh Ce le še utegnem zem za grm, skrijem se v goščo, da gre popotnik mimo mene. Bojim se, da ne bl po.stai ob meni, me ogovoril in z dvema besedama ubil, kar mi je ta hip v duši. Zato hodim rad sam in |>ogo-sto po temnih gozdih. Vse je resnica, vae govori brez laži. vse je nedotaknjeno, brez mode, pa vendar najbolj moderno, brez pisanih problemov, brez učenih hipotez, ki shirajo v desetletjih —vse leto za letom železni zakon. ki ne odneha nikdar za las . . . In kadar šepeta baleta-hm mogočnih bukev, kadat sanjajo nad mano temne jelke, kadar mi veverica vrže orobkan stoi ž z vrha smreke pred no^r, tedaj ml klone glava truden (m». stanem, poličem si mehkega le-Jriiča in premišljam, kako m«j. hen Je človek, pa kako oh«»l . . Ko »e vračam, «em zamišljen kakor romar ki prihaja od r«>r- štirih vetrov in se zaverovalo v starko. Ljudstvo je gledalo stoletno rožo in se smejalo. Od daleč so prišli ti romarji, pozna se jim na prašnih čevljih. Zakaj se smejejo? Sel sem mednje. Sinejell so se glasneje Pogledal je ta in oni v nje cvete, na njeno steblo—pa so odšli po vrtu in govorili puste vsakdanjosti, menili se o dobrem vinu. ozrli se na novega prišleca. izpogledavall se. j mi se /asmejali njegovi suknji. Bila je poštena in trdna »uknja pa so se jI smejali, bog-ve /akaj. Tedaj sem se umek-ml od njih, da sem bil bliže mIoi Sto korakov daleč sem moral, in tam sem šele zagledal aloo, zaduhal njen cvet, slišal njen govor—govor stoletne neme Ktarke,-ki lega v grob . . "Čudno ljudstvo, da se mi ču diš Sto let se mi ni nihče čudil, sto let ste hodili mimo mene In ae niste ozrli drugače name nego s pogledom, v katerem je doma zaničevanje. V kotu sem stala, za tisti grmič sem se ponižno skrivala. Krog mene je dehtel jasmin, rože so se dvigale vsako pomlad, In vsako poletje so se sklanjali k njim; bele roke so segale po-nje, počivale so na vročih srcih, pozdrave so izročale, skrivnostne in tajne pozdrave ... V laseh so se zibale—ponosne kraljice. Zame ni bilo prostora, ne na srcih ne v laseh, zame je bil samo tih kotiček, oholi pogledT. V meni je pa kipelo. Presnav ljala sem se skrivaj in v tiho-tl, in tlelo je življenje kakor iskra pod pepelom. Slutila sem ne, vedela sem, da pride moj dan, dan zaničevane, ki ni vre dna pogleda . . . In zgodilo se je sredi mojega življenja—svet se je začudil in vztrepetal—jaz se nisem čudila nisem trepetala, ker sem vedela da je to dan vseh onih, ki so zaničevani in prezirani. Pride nenadoma, čez noč. kakor bi buknil plamen skozi streho . Zgodilo se je pomladi 1. lH4fi Svoboda—je zadonel klic. Jarmi so se stresli, verige so za pokale, nekdo, ki je bil vprežen je dvigal glavo. Njegovo mesto je bilo dotlej v kot«, njegova pravica—vdano trpljenje hodih »o mimo njega z mrkim pogledom. On pa se je sklanja s čelom, s čelom do rjave grude.—Ali prišel je njegov dan Tedaj so zastrmell, ki so hodi li mimo in preko njega Zapo» kal o jq «d vzhoda do zah se zapahi Kdor Je htl g napad, je trepetal kdoi Razni vnali oglasi MEN to receive and ship mediciiu* and drugs; no experience needed; steady work; automatic wage increases. Paid holidays, vacations, sick leaves. Wyeth, Inc., 251 E. Grand. Del. 4101 GIRLS Work in your own neighborhood-cutting, sewing and general light-work in small factory. Good working conditions. No Sunday work. Good pay. Pittsburgh Waterproof Co., 57 W. Grand. Delaware 7605. WOMEN & GIRLS Experienced for sausage link & packing depts. Excellent working conditions.. Plenty of overtime. Apply RICHTER'S FOOD PRODUCTS, Inc. 1040 West Randolph St. GENERAL WORKER Experienced cooking - Stay Current wages No heavy cleaning; other help. SUPERIOR 0718 __ Razni mali OPPORTUNITY or friend» for home, maid. bath provided ,I°R 2 We need a c.jok'ln^ && ! m for reliable person pleasant working condui^f transportation ! "SLOVENE MEN. WE NEED^ AS; Paint Sprayeri Spot Welder. Punch Press Opera STEADY JOBS TOP WAGES CLARIN MFG. C 4640 W. HARRISON EXPERIENCED Factory Jforfe H II I* U Kaj pa misliš—Jaz naj odgovorim 1 (unljskl) odbor? 1" Kaj pa če kliče tovarniški je bil hlapec, je divje gospodaril .. . V kotu je bil moj stan. Vse se je čudilo, vse je klicalo na pomoč. V meni ni bilo vzklika, v mojen srcu nič začudenja ... Prišel je njihov dan. Ognjenik je dogorel do vrha—gora se je stresla in lava se je ulila uničujoč po bregovih . . . Orkan je uničil in ponižal one, ki so odprli zatvornice, pa nad njihovimi grobovi so vzklile rože, katerih prej niso poznali . . . In danes je prišel moj dan— dan rojstva in dan pogreba—vse hkrati. V meni je zakipelo. Do vrha se je napolnilo srce, zapahi so odnehali, in ven in kvišku sem morala jaz. Zatrepetal je jasmin, zadrhtele so rože, giz-dave in .mehkužne cvetlice so me zavidale. Pa se je dvignilo moje steblo z neukrotljivo silo mimo njih in preko njih. Gledam nanje in se ne čudim in jih ne zaničujem, .ker vem in sem vedela v zibelki, da pride1 nekoč moj dan. In na moj dan —dan rojstva in pogreba—gledajo moje oči daleč", moje cvetje posluša glasove, ki plovejo po zraku. Kakor vzdihi so in kakor bojna pesem. Od izhoda prihajajo in od zapada, od severa in juga. Oči vidim, ki se čudijo tem vzdihujočim. Uše#a poslušajo, pa ne razločijo zmagoslavnih pesmi, ki se že glase, kakor bi kdo ubiral strune . . . Jaz pa vem, da pride njihov dan; jarmi se bodo stresli, verige zapokale. Vstal bo on, preko katerega hodijo, ki ima svoj dom v prahu, ki ga prodajajo in kupujejo, če žeja mogotca po njem . . . Pride njegov dan . . . Ne vidim ga, ne dočakam ga. Moje vstajenje—je moj pogreb. Toda tlačenemu rodu želim: Vstajenje mu bodi življenje!" Aloa je utihnila. Z vonjem je plul Sibilin glas po vrhovih dreves. Zeleni listi so ga culi »in od veselja zatrepetali . . . • (Dalje prihodnjič) Razni mali oglati PORTERS 8 A. M. tô 4 P. M. 70c per Hour Steady ♦CHICAGO ROTOPßINT 4601 Belmont A#:* MEN WANTED VETERANS PREFERRED Die Setter - Punch Press and Break Operators - Shear Operators - Spot Welders - Laborers.—CLAUDE E. CANNING, ijjieet Metal Fabricators, 1809 Webster. BOYS & MEN Needed as SHOE WORKERS Steady work Good Pay J. P. Smith Shoe Co. 617 NO. SANGAMON wire forming articles. BOYS Assembling and household Steady work - Good pay QUEENS MFG. CO. 4223 Lake St. CLEANING WOMAN ) Part time. Good working conditions. Near 'transportation. Good day's pay. See MRS. WAGNER, Garfield Arms Hotel, 3256 W. Maypole. WOMAN General housework Stay or go Good working conditions Pleasant home - Good salary GRACELAND 3899 OPERATORS SINGLE NEEDLE seaming and hemming curtains STEADY WORK Satisfactory wages by the hour Fabriyated 345 W. Hubbard Razni mali oglati WOMAN to take cart of a 24 year boy. Light housework.. Employed other help. Stay Good working conditions and pleasant home. RefWenCes Squired. Miss Strr merman—Hemlock 0996 WOMAN for genet al housework and plain .cooking. 5 room apartment Care of 2 lovely children. Go nights Good home and pleasant working conditions «.AUSTIN 2268 mr Im* *•■ | • tMtrj Shipping Room Help (CONTACT WILLIAM B. BUCKLEY) J. P. Smitt Shoe Co. 671 No. Sangamon JANITRESSES M0PPERS Michigan Avenue Offic* Building Fine working conditions STEADY WORK GOOD PAY Vacations with Pay Short Hours 2> SLOVENE - MEN! MEN! - SLOVEi Here is an excellent opportunity for employment established manufacturing company now on civi • with i n pf d Our Reconversion Is No Problem )V>d GOOD PAY - FREE INSURANCE - STEADY EMPL< « EXPERIENCE NOT NECESSARY APPLY Bell Fibre Products Corporation Ä n'rl««ck IUI E. MANUFACTURERS OF 83rd Street CORRtT<;ATK