SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predpiačan 15 gld.., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravništvo in ektfpediclja v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeniškik ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 59.
V Ljubljani, v torek 18. marca 1894.
Letnili XXII.
Državni zbor.
Dunaj, 12. marca.
Volilna reforma.
V prilogi pošiljam načrt grofa Hohenvvarta o premembi volilnega reda. Grof Hohenvvart je izrecno povdarjal, da ta načrt izraža njegovo osebno mišljenje, s katerim se konservativni klub še ni bavil. Levičarski listi se vsejedno zaganjajo v ta načrt, kakor da bi bilo ž njim pokopano vse liberalno mišljenje. Vladnega načrta so nečejo posebno dotikati, ker jim veliko bolj ugaja, kako načrt Hohenwartov. Nekateri listi so včeraj tudi še pripovedovali, da je vlada jako nezadovoljna s Hohenwartovim načrtom in so pisali celo o razburjenem razgovoru med Hohen-wartom in ministerskim predsednikom. Iz najzanesljivejšega vira morem poročati, da je vse to zgolj izmišljeno in da omenjenega razgovora medWindisch-Griitzom in Hohenvvartom niti ni bilo. Morda predloži še kdo kak nov načrt, ki se bode z drugimi vred pretresal pri dotičnih razgovorih v raznih klubih in pri ministerstvu.
Nekateri poslanci dobili so danes po pošti listke z napisom: „Heraus mit unserm Wahlrecht! I I"
Načrt grofa Hohenvvarta o volilni reformi se glasi:
Volilne reforme načrt grofa Hohenwarta.
I.	Člane zbornice poslancev volijo v bodoče:
a)	vsi avstrijski državljani, katerim se prizna volilna pravica (l)udske volitve);
b)	velike, stanovskozadružne ali postavne terito-rijalne korporacije (korporacijske volitve).
II.	Kot za volitev opravičene korporacije naj volijo:
1.	Za veleposestvo vsi opravičeni veleposestniki kake dežele, in sicer po različnih deželah v jednem ali več volilnih razredih.
2.	Za trgovski stan trgovske zbornice, vsaka za svoj okoliš.
3.	Za obrtni stan obrtne zbornice, ki se samostojno organizujejo.
4.	Za kmetske in mestne občine pa dež. zbor vsake dežele.
III.	Deželni zbor voli po predpisu po dodatku k obstoječim deželnim redom, kateri se še pregleda; on je v tem slučaju volilni red za državni zbor in je torej po pravočasnem razpisu ravno tako, kakor drugi volilni razredi, sklepčen, naj pride kolikorkoli članov.
IV.	Ljudske volitve za kmetske in mestne občine se vrš^ v to deločenih mestnih in kmetijskih okrajih. Vsi volilni opravičenci volilo neposredno in je v mestnih okrajih vsaka občina ali trg (industrijski kraj) volilni kraj, v kmetskih občinah je pa vsaka občina volilni kraj.
V.	Volilno pravico v mestnih in kmetskih občinah ima vsak avstrijski državljan, ki je spolnil 24. leto in če ni proti njemu nobenega zakonitega zadržka, in
a)	plačuje direktni davek ali
b)	pripada industrijskim delavcem, o čemer se iz-
dado posebne določbe, ali
c)	plačuje letne najemnine v znesku, katerega določi deželni zbor.
VI Razmerje mej poslanci, ki jih voli deželni zbor in ki le volijo po občni ljudski volitvi v kmetskih in mestnik občinah, določi se tako, da bode dve tretjini po-lancev volil deželni zbor, jedna tretjina se jih bodrf volila po ljudski volitvi.
Po taki volitvi bi zbornica bila sestavljena na
pr. iz 85 poslancev veleposestva, 18 poslancev trgovskih zbornic, 12 poslancev obrtnih zbornic, 107 poslancev mest in trgov (obrtnih krajev), katerih bi 72 volil deželni zbor, 35 pa naravnost volilci, in 171 poslancev kmetskih občin, katerih bi 86 volil deželni zbor, 85 pa volilci. Vkupe bi državni zbor imel 353 poslancev, kakor jih ima sedaj. Te številke seveda še niso deiinitivne in naj bi se točno določile še le pri izdeljavi volilnega načrta.
V javni seji
se je zadnjič razpravljal načrt zakona o prodaji premakljivih rečij na obroke, ki se danes nadaljuje. Levičarji bi bili kaj radi reč zavlekli in spravili z dnevnega reda, ali ogromna večina se je izrekla, da naj se že skoraj sklene ta jako potrebni zakcn, ki bode konec naredil sleparijam, ki so se vršile pri prodaji raznoterih rečij na gotove obroke.
Celjske paralelke
so nemškim nacijonalcem v silno spodtiko in pohujšanje. To je čisto naravno; tem ljudem ni prav, ker se javno konštatuje, da na Spodnjem Štajerskem živi narod slovenski, ki hoče tudi imeti svoje šole. Ali čudno je, da tudi nekateri domači listi niso zadovoljni in da o tej reči pišejo tako, kakor da bi bil dr. Gregorec konservativne slovenske poslance s svojo interpelacijo pritisnil na steno. Opozarjati mi je, da je dr. Gregorec svojo interpelacijo izročil zbornici, ko so se poslanci 22. februvarija sošli po večtedenskem prestanku k novemu zasedanju. Obravnave zastran našega šolstva pa so se bile pričele meseca oktobra, ko se dr. Gregorcu o dotični interpelaciji še sanjalo ni. Če bi bilo pa kaj moglo podreti dotične razprave, bi bila to storila Gregorčeva interpelacija, ako bi bili konservativni poslanci tako neprevidni, da bi se ji bili pridružili.
LISTEK
trtica iz potovanja gospoda Podobnika.
Spisal Janko Barle.
Rafael sicer ni bil, nego slikar pa vendar — moj prijatelj gospod Podobnik. Sicer se to ime sedaj že precej zlorablja in slikar se imenuje že vsak mazač, ki zna nekoliko s čopičem vleči gori in doli. Hvala Bogu, da zdaj več ne hodilo po vaseh oui nadarjeni umetniki, kateri so se ovekovečili na mnogih hišnih stenah s čudovitimi slikami sv. Flori-jana. Človek se večkrat nehotč prestraši podobe, katera bi morala predstavljati tega božjega ugod-nika, kako poliva z golido ognjeno morje, katero se vzdiguje iz hišice, katera večkrat ni večja, kot je svetnikova golida.
Večkrat je svetnik na konju, večkrat brez njega. Če ga ima, • jej, to je tudi nadnaravno živinče, pesnički pegaz ne bi mogel bolje sopsti ognja in mahati z repom (kateri večkrat čudovito naliči metli), kot maše ta umetniški konjiček, kateri se vspenja nad gorečim poslopjem.
Ti umetniki zginili so precej sedaj, in če je še kje sv. Florijan, ostarel je že, boje so oslabele, še celo ognjeno morje ni več tako žareče in vem, da zgine povsem, kadar se bode hiša na novo belila. Toda o takem umetniku ne bodem govoril. Moj pri-
jatelj gospod Podobnik bil je zares slikar in napravil je v svojem življenju marsikaj lepega.
Dar za slikanje bil je že nekako v njegovi ro-dovini. Njegov oče bil je slikar, ded mu je bil slikar in stavim, da če bi imel gospod Podobnik kedaj sina, da bi bil tudi slikar. Najpopreje se je naobrazil pri očetu in ko je že precej znal, odšel je za nekoliko časa na Dunaj, kjer se je popolnoma spopolnil v slikanju. Seveda, pravijo, da je grenak umetniški kruhek, in prav pravijo. To je skusil tudi moj prijatelj.
Povrnivši se iz stolnega mesta šel je mesto v slikarsko dvorano v stavbinski urad, kjer si je moral čas kratiti s prerisovanjem raznih načrtov in zemljevidov, kaj hočemo? Njegove slike bile so res razstavljene nekolikokrati v jednej od prvih prodajalnic našega mesta, občinstvo je postajalo pred prodajal-nico, marsikomu, kateri je kaj razumel, bile so po-všeči, a drugi so sodili kot oni kopitar, kateri je presojeval Apelovo podobo. Jednemu so bile barve premalo goreče, drugemu preresni obrazi itd. Časopisi so res prinesli prav laskave ocene in opozorili občinstvo na mladega umetnika, vendar to je bilo vse. Slike so romalo zopet v sobo gospoda Podobnika, kjer naj bi čakale ugodnejših časov. Kdo bi tudi kupoval izvirno sliko, ko dobi za nekoliko ranjč-kov na izbir« raznih tiskanih slik. Saj je slika slika. Kaj to, če je ondi moral umetnik presedeti toliko in toliko lepih u ic in tolikokrat mahniti s čopičem
gori in doli, a tukaj je to stroj napravil v nekoliko trenotkih.
Gospod Podobnik bavil se je od sedaj torej v uradu, a če je slikal kaj, slikal je le v prostih urah sebi v zabavo. Omislil si je tudi fotografski stroj in ob lepih dnevih fotogratoval razne okolice zopet sebi v zabavo. No, večkrat pa tudi nam. Spominjam se še dobro njegovega rojstnega dneva, katerega smo praznovali pri njegovem svaku v prijazni hišici zunaj mesta. Njegov svak, tudi kos umetnika, okrasil je sobo, kar se je najlepše dalo. Bilo je vse v cvetju in vencih, a mnogi lampijoni — bilo je baš zvečer — sipali so čarobno svetlobo na naše malo dru-štvice.
Razgreli smo se že precej, a takrat je vzel gospod Podobnik fotografski stroj in fotografoval celo naše društvo. Seveda bil je prizor dokaj smešen. Cela vrsta praznih, a tudi še polnih steklenic, ostanki gosposke večerje, veseli, zadovoljni obrazi in svetloba magnezije, to je tudi nekaj. In to je bilo veselje g. Podobnika!
Dasi ni imel s prodajo slik moj prijatelj posebne srečo, kakor sem že gori omenil, omislil si je vendar včasih kdo pri njem kakov portret Ej, kaj ni to veselje, imeti se naslikanega v naravni veličini — saj glavo — iu potem obesiti se v svojej sobi — seveda ns sebe, nego sliko — da ne bodejo zanamci saj v zadregi, če bodejo potrebovali našo sliko. Žalibog, da se dajo slikati največkrat oni,
u u s r\\ \
Po deželnih zborih.
vi.
V isterskem deželnem zboru se je letos nadaljeval hud boj mej slovansko manjšino in italijansko večino z nenavadno ostrostjo. Kakor v prejšnjih zasedanjih, se je tudi letos odrekala vsaka pravica slovanšMni v isterski deželnozborski dvorani. Slovanske interpelacije se niso hotele vsprejemati, slovanski govori se niso vsprejemali v stenografični zapisnik, tako da stenografični zapisnik ne daje nobene prave slike o obravnavah v tem deželnem zboru. Najžalostneje je pa to, da vlada ne stori nobenega odločnega koraka proti brezozirnosti italijanske stranke, ko bi vendar morala vedeti, da so baš Slovani najglavnejši steber avstrijstva v Primorju.
Nikakor si ne moremo misliti, da bi se Italijani upali biti tako brezobzirni, da bi vlada porabila proti njim svoj vpliv. Posebno brezozirnosti s strani predsedništva bi se kaj lahko v okom prišlo. Deželni glavar je vendar imenovan na predlog vlade in je torej vlada nekoliko odgovorna za njegovo delovanje. Mi jako dvomimo, da bi sedanji deželni glavar tako breozirno postopal, ako bi se mu namignilo,, da pri takem strankarskem postopanju pri bodočem izbiranju deželnega glavarja njegova oseba ne bi več mogla priti v poštev; da se bode t skrajnem slučaju vzel predsednik deželnemu zboru iz slovanske manjšine, ako večina nima moža, ki bi po svoji objektivnosti bil sposoben za to visoko mesto.
Italijani se tudi ne odlikujejo po svojem pogumu, zato smo pa prepričani, da bi deželnozborska večina mnogo mirnejša in ozirnejša postopala, da ve, da se jej je bati tudi razpusta deželnega zbora in bi bodoče volitve vodili morda še možje, ki bi ji ne bili baš naklonjeni. V Istri tudi italijanska večina v deželnem zboru ni trdna, da pride za namestnika v Trst kak Rodic, bi hitro stvari dobile povse drugačno lice.
Zato so prav imeli isterski slovanski poslanci, da so se v lej stvari obrnili na Dunaj, kajti pre-menjenje razmer je pričakovati jedino z Dunaja. Mi ne vemo, bode li kaj pomagala pritožba, dosti upanja nimamo. Sapa, ki sedaj na Dunaju vleče, ni Slovanom prijazna. Kedar se pa razmere na Dunaju premene, pa se bodo tudi v Istri.
Posebnih vspehov isterski deželni zbor ni dosegel in jih tudi pri tacih nepovoljnih razmerah, Tednih strankarskih bojih doseči ni mogel. Delovanje tega deželnega zbora bi skoro lahko imenovali negativno, dasi od slovanske strani ni manjkalo dobre volje podpirati zlasti v narodnogospodarskem oziru vsako koristno delo. Rekli bi pa, da je bil ta deželni zbor pravi protest proti vladnemu programu, da se politična vprašanja naj odstavijo z dnevnega reda. Od začetka do konca so v njem bile politične debate.
Sicer pa ni le v isterskem, temveč tudi v drugih deželnih zborih se je politika letos razpravljala na
po katerih po smrti nikdo ne povpraša, a oni, po katere se svet potem zanima, ne zapusti nikakove slike.
No, bilo, kakor mu drago, da je jedenkrat pri gospodu Podobniku naročil nekakov umirovljeni stotnik svojo sliko. Gospod Podobnik lotil se je precej z vso gorečnostjo tega dela in ga res mojsterski dovršil. Na licu stotnikovem odsevala je neka junaška odločnost, dolgi brki rili so se mu čarobno izpod radečega nosa, uniformi ne bi mogel niti najboljši krojač ničesar prigevoriti, a šest zvezd pod vratom in pa svetinja na stotnikovih prsih svetila se je kot čisto zlato. Pravi umotvor! Stotnik hodil je vsak dan umetnika gledat — slikal je namreč po fotografiji — in z nekakovo mrzličavo nestrplji-Tostjo pričakoTal, da bode slika dovršena. Ko je bila slika dovršena, prfčakoval je umetnik, da jo stotnik seboj vzame in ga gosposko nadari za njegov trud, ali ne bode dalo. Stotnik je rekel, da naj slika počaka, da pride on druzega dne s svojo soprogo, češ', da se ona izrazi, če je slika njemu slična, ali ne.
In res je pripeljal druzega dne stotnik svojo spoštovano soprogo, gospo s tremi nadepolnimi hčerkami, da vidijo njegovo sliko. Slika vzbudila je splošno občudovanje in priznanje. Vendar je stotnik potem ni vzel in prosil umetnika, da počaka do Božiča, ko pride njegov sin domov, da tudi on svojo reče. Med tem prihajal je večkrat sliko gledat in pripeljal včasih seboj tudi katerega od svojih tova-
dolgo in široko. V Dalmaciji in na češkem so v deželnem zboru priSla državnopravna vprašanja na dnevni red in je zanje bilo treba precej časa. Na Češkem so veleposestniki z Nemci nekoliko odrivali taka rprašanja, ali videlo se je pa, da so mej češkim narodom še tako živa, da jih ne bode moč kar prezreti, naj ministerski predsednik še tako odklanja izraz „češko vprašanje". Obe narodni stranki, mlado- in staročeška sta naglašali državnopravno stališče. V Dalmaciji bi pa bilo prišlo do sklepa, da naj se Dalmacija priklopi Hrvatski, da ni vlada poprej deželnega zbora zaključila.
V	češkem deželnem zboru se je govorilo tudi o jezikovnem vprašanju, in ravno tako je tudi t moravskem deželnem zboru bilo večkrat narodno vpr»šanje na dnevnem redu. Ravno tako tudi v Šleziji ni miroval političen boj, in so Nemci kazali proti Slovanom vso svojo brezozirnost.
Na Gorenjem Avstrijskem in na Predarelskem so v deželnem zboru prišla verska vprašanja na vrsto. V gorenje-a\strijskem deželnem zboru se je ponovila zahteva po verski šoli, predarelski deželni zbor se je pa celo zaključil, predno je dovršil svo;e delo, ker je z vlado bil prišel preveč v navzkrižje in so poslanci naglašali s tako odločnostjo katoliško stališče, da vladnim krogom to ni bilo več po volji, ker se boj4 zamere pri liberalcih.
V	dolenje-avstrijskem deželnem zboru je pa razsajal boj mej židovsko-liberalno in krščansko-socijalno stranko. Semtertja so dogodki v tem deželnem zboru precej spominjali na tou, ki vlada v deželni zbornici v Poreču. Nemški liberalci so tedaj kazali tudi skrajno predrznost. Seveda na Dunaju se tudi liberalci prav pred očmi centralne vlade še ne morejo posluževati prav taeih sredstev, nego so se jih Italijani v Istri. Splošno je pa tudi v tem deželnem zboru hudo razsajal političen boj. Zaradi hudega političnega nasprotja seje onemogočila premena volilnega reda, ki je po osnovi velicega Dunaja postala neizogibno potrebna.
Kdor je gojil kako nado, da bode moč odložiti za nekaj časa politična vprašanja, tega so morale prepričati razprave letošnjih deželnih zborov, da se jako moti. Naj vlada še tako odriva politična vprašanja, vedno bodo prihajala na dnevni red. Rada ali nerada se bode morala lotiti njih rešitve, ali pa narediti prostor kaki drugi, ki bode za to sposobnejša.	'
V	češkem deželnem zboru so se letos konservativni veleposestniki precej približali levičarjem. Za Cehe ni to veselo znamenje, ali je čisto naravna posledica miadočeške politike. Dr. Gregor in tovariši so z vednimi napadi odrivali plemstvo od sebe in tako po sili porivali veleposestnike t nemški tabor. Popolnoma v nemškem taboru še sedaj veleposestniki niso, in v nekaterih vprašanjih so celo glasovali s Cehi, ali bati se je, če Mladočehi ne popuste svoje sedanje politike, da se veleposestniki popolnoma spojč z Nemci. Nemška večina v po večini
rišev v pokoju. Vsem, kakor tudi sinu njegovemu bila je slika povšeči, in tedaj je on še 1« povprašal gospoda Podobnika, koliko bode slika veljala. Moj prijatelj povedal je ceno, umerjeno in majhno, kar se je dalo, vendar stotniku zdela se je cena ogromna in ni vzel slike. Prišel jo je pač še nekolikokrati pogledat, vendar slika še sedaj krasi stanovanje mojega prijatelja, katero je že itak prenapolnjeno 8 slikami. Vidite, takovo je umetniško življenje.
Sreča je sicer jako gizdava, večkrat se pa Tendar komu nasmeje. Tako 3e je nasmejala nekega dne tudi mojemu prijateliu gospodu Podobniku. Dolgo slikal je nekakovo pokrajinsko sliko in jo res mojsterski dovršil. Zapadajoče solnce zlatilo je srebrne valčke potoka, kateri je žuborel izpod pripro-stega mostička, a zeleno grmovje spuščalo je dolge, odločne sence. Namenil jo je nekemu od eesarske rodovine. Po nekem prijatelju iz stolnega mesta prispela je slika na pravo mesto, a čez nekaj časa prispelo je tudi jako laskavo pismo, v katerem se umetnik bodri, da nadaljuje svoje delovanje, a pismu priloženo je bilo 200 gld., reci: dvesto goldinarjev. To ni kar si bodi, kaj bi tisto. Veselja ni bilo ni konca ni kraia, a umetnik je bil dolgo v zadregi, kaj naj začeuja s to s Ino svoto. Umetniško navdu šenje je naposled zmagalo v njegovi duši in odločil se je na umetniško potovanje na deželo. Nekega jutra odpeljal ga je vlak v pokrajinsko mesto, kjer mu je bilo začeti pravo potovanje.
(Dalje sledi.)
slovanski deželi bi bila potem sad miadočeške „ra-dikalne" politike.
Z zborovanjem letošnjih deželnih zborov ne more biti nikdo prav zadovoljen. Pokazali so le, kako velika nasprotja vladajo mej avstrijskimi narodi in strankami, da še ni kmalu upanja, da se poravnajo in to gotovo ni veselo ob času, ko soci-jalno vpraš.nje trka na vrata.
Politični pregled.
V Lju bij a ni, 13. marca.
Posvetovanje o volilni reformi. Včeraj se v telegramu oporeka neka vest časopisov, po kateri se grof Hobenwart ne bi bil hotel udeležiti nekega posvetovanja. Da bodo čitatelii stvar razumeli, moramo povedati, da so dunajski časopisi trdili, da je bilo v državnozborski palači ministersko posvetovanje o volilni reformi, zlasti o Hohenvvartovem predlogu. K temu posvetovanju so povabili tudi načelnike klubov, ali je Hohenwart udeKžitev odklonil. Vsa stvar je pa menda izmišljena s kakim gotovim namenom. Liberalci bi radi vso odgovornost če se vol lna reforma ne posreči, izvalili na konservativce, zato pa izmišljujejo take stvari. V resnici pa sami ne marajo za razširjenje volilne pravice. Treba jih je le poznati I
Volitev dunajskega župana. Jutri volijo na Dunaju župana. Liberalna večina mestnega zastopa hoče voliti dosedanjega podžupana Richterja. Richter je pa brezverec. Da se je mogel oženiti z neko Židinjo, je izstopil iz katoliške vere. Ce pojde po liberalni želji, dobi torej prestolnica katoliške Avstrije brezverca za župana. To je pač žalostno znamenje časa. Celo liberalni časopisi spoznajo, da skoro ne gre, da bi brezverec županoval na Dunaju, zato pa skušajo svet preslepiti, da je Richter katolik. Pa tudi sam Richter čuti, da bode njegovo stališče jako čudno, in je nedavno pri neki sodnji obravnavi se izjavil, da je katoliške vere. To je pa seveda le liberalno slepenje ljudi. Richter še ni pristopil zopet h katoliški veri in tudi ne more, ako ne pristopi tudi žena njegova, da bi zakon njegov mogel dobiti veljavo po katoliških določbah. Naj liberalci stvar še tako zavijajo, Dunaj bode imel brezverca za župana, ako bode Richter izvoljen.
Makedonskim Bolgarom priporoča bolgarski časopis „Plovdiv", da naj priznajo papeža kakor drugi zjedinjenci. Mi nimamo še dotičnega članka pred seboj, torej ne vemo, zakaj da ta list makedonskim Bolgarom priporoča zjedinjenje s katoliško cerkvijo. Iz dogodkov poslednjega časa pa sklepamo, da se nadeja bolgarski časopis, da bodo Bolgari v Makedoniji imeli boljše varstvo, ako postanejo katoliki. V Turčiji sedaj katoliki imajo veliko svobodo, dočim pravoslavne Bolgare precčj pritiskajo, odkar se Rusija zanje ne briga. Želeti je pač, da bi makedonski Bolgari pristopili katolic-an-stvu, kajti potem bi gotovo ne bilo dolgo, da prestopijo še drugi Bolgari. Bolgarska cerkev že tako sedaj ni v najboljših razmerah z drugimi pravoslavnimi cerkvami. Posebno grški patrijarhat vedno ruje proti bolgarskemu eksarhatu in bo'garski cerkvi sploh.
Slovanstvo in Rusija. Ruski časopis BNovosti" je poslednji čas prinesel več člankov, v katerih trdi, da so ruski odločilni krogi spoznali, da slovanska politika ni v korist Rusiji. S tem, da so se Rusi brigali za druge Slovane, so le zanemarjali domače stvari. Odslej se Rusija ne bode več brigala za Srbe in Bolgare. Mi ne vemo, je li ta časopis dobro poučen, ali verojetno pa je to. Rusi so se nadejali, da se kdaj vsi Slovani potope v ruskem morju, ali sedaj pa vidijo, da se Srbi in Bolgari postavljajo na lastne noge. To pa vzbuja nevoljo v ruskih vladuih krogih. Da se pa pripravlja neki prevrat v ruski politiki, kaže to, da se toliko poganjajo za trgovsko pogodbo z Nemčijo in je car pokazal svojo naklonjenost Nemčiji s tem, da je šel na ples k nemškemu veleposlaniku, če tudi navadno ne hodi dosti na veselice.
Nihilisti. Ruska policija če nikakor ni naredila konca nihilizmu. Te dni je varšavska policija izvedela, da se pri nekem dijaku zbirajo nihilisti. Prišla je policija in našla pet moških in tri ženske, ko so ravno imeli neko posvetovanje. Dijak, katerega je bilo stanovanje, je z revolverjem ustrelil na došle policiste in jednega ubil. Po hudem uporu so polieisti le odpeljali nihiliste. V drugi hiši dobili so skrivno nihilistično tiskarno in so tudi več oseb zaprli. Našli so več papirjev, iz katerih se razvidi, da
je več visocih oseb zamotanih v to zaroto. Policija vsak dan več ljudij zapre. Največ jih zapira pozno zvečer, da se tako ne izve. Seveda bodo po stari ruski navadi vse skušali zopet utajiti, dokler se ne bode izvedelo, da so več ljudij obesili ali pa jih odpeljali na kaki vojni ladiji v prognanstvo na otok Sahalin v vzhodni Aziji. Vsa policijska moč je torej preslaba, da bi mogla ugonobiti nihilizem.
Cerkveni letopis.
Cudeii V Lurdu in angleiki protestanti.
Časnik Pall Mali Gazette posvečuje znamenit članek lurškemu božjemu potu. Dasi je pisatelj protestant, pripoveduje s prelepimi besedami vse tisto, kar je sam videl na lastne oči v Lurdu. Noče se dotakniti vprašanja o čudežih; pa videl in slišal je, pravi, nenavadne reči. Videl je osemnajstletno devico, ki je imela od svojega trinajstega leta eno nogo krajšo od druge in je šepala grozno. Ko se je skopala dvakrat v kopeli, bila je ozdravljena popolnoma.
Neka druga deklica je imela suŠico v najvišji stopinji; njena slabost je bila tolika, da ubožica ni mogla zapustiti postelje. Medpotoma je pala v omed-levico, ki je trajali deset ur. Prosila je, da bi jo dejali v kopel, in dve uri pozneje se predstavi zdrav-uikom popolnoma zdrava.
Dopisnik časnika Pall Mali Gazette pravi, da je videl bolnike, ki so ozdraveli pred njegovimi očmi. Navaja druga ozdravljanja, in potem stavi le to vprašanje : „Ali ima domišljija moč ozdravljati bolezni, kakeršne so: rak, otekline, tuberkulje itd.?„
Imenuje se vsega srečnega, da more staviti svojim angleškim branem to dilemo: „Ali je Lurd res to, kar pravijo katoličanje: stanoviten dokaz o moči molitve, dokaz o resničnosti in pogostnosti božjega posredovanja na zemlji, ali je pa najčudovitejši slučaj obmane, neumnosti in sleparstva, ka-keršnega še ni bilo na svetu."
Angleški pisatelj nadaljuje razpravo o tem predmetu, in več mest je v njegovem članku takih, da ne bi delali sramote katoliškemu pereBU. (Journal de Lourdes, 1894, Štev. 7.)_
Slovstvo.
Slovanska knjižnica. Snopič 12 Odiseja, povest. Prosto po Homerju spisal Andrej Kragelj. V 11. zvezku pričeta povest se v tem zvezku nadaljuje od str. 65—128.
Šolstvo.
f Nadučitelj Marko Kovica.
Iz Krope, 12. marca.
Porodil se je rajni 25. snšca leta 1838. v Colu pri Vipavi. Po dovršenih študijah je deloval kot pomožni učitelj 2 leti v Meugišu, 6l/i leta kot učitelj na Zaspem, 6 let in 5 mesecev kot učitelj v Selcah, in od začetka meseca oktobra 1874. leti kot stalni učitelj, pozneje od 29. svečana 1888. leta kot nadučitelj v Kropi. 24. svečana 1894. leta pa je izdihnil svojo blago dušo ob polu ene popoludne. Deloval je neumorno celih 35 let na polju učiteljstva. Marsikedo se mora zahvaliti pokojnemu gosp. nad-učitelju na svoji izobraženosti. Več gospodov je že v stalnih in spoštovanih službah, katerim je pokojnik prve temeljne nauke delil. Bil je delaven človek. Pozno v noči je brlela v njegovi pisarni luč pri njegovih opravilih. Bil je v šoli natančen v poduku, vesten v spolnovauju šolskih ur. Poznal je vsacega učenca glavo in srce. Značaja je bil jeklenega. Vžival je obilno spoštovanja pri otrocih in pri njihovih sta-riših, pri svojih tovariših in predpostavljenih. Priča, tega spoštovanja je bil njegov lepi pogreb, katerega so se vdeležili: visokorodni gospod c. kr. okrajni glavar radovljiški, bl8gorodna gg. c. kr. nadzornika Leveč in Zumer, 6 gospodov župnikov, 19 učiteljev, občinski zastop, požarna bramba in veliko druzega spoštovanega občinstva. V znak spoštovanja je kin-čilo 6 vencev njegovo krsto, domačih in tujih spo-štovateljev. Bog mu daj večni mir iu nebeški raj, kličemo žalujoči za njim 1
Koncert Glasbene Matice.
Sijajno se je izvršil sinoči koncert Gl. Matice, pri katerem se je izvajal Hajdnov oratorij „Stvar-jenje." Stopivši v redutno dvorano, bil si presenečen, zagledavši na odru 230 pevk, pe\cov iu glasbarjev, ki so čakali migljeja svojega priljubljenega dirigenta g. prof. II u b a d a.
Že v nedeljo pri generalni skušnji se je oratorij izvajal tako lepo, da smo včeraj nekako brez skrbi pričakovali izvršetka.
Solisti so bili svojim nalogam popolnoma kos. Gospica Leščinska je pokazala včeraj vso milobo, a tudi živahnost in ustrajnost svojega lepega organa.
V	št. 8. je z dovršeno umetnostjo slikala lepoto božje narave, a v št. 15. je kar tekmovala sč škrjanci in slavci in tako nežno in topeče opisovala ljubezen grulečih golobčkov, da se je človek čutil premeščenega v senčnati gaj, poln krilatih pevčkov, ki vsak po svoje slavi božjega Stvarnika. Vmes je flavta tako lepo in fino prikladala, posnemajoč zdaj krilatega slavčka, zdaj drobečega škrjanca, da je bil na-toren kras v resnici popolen. Naloga gospice je bila jako težavna; povem namreč, da je ta partija po velikih mestih vedno v rokah najboljše pevke.
Gospod Vašiček nas je popolnoma zadovoljil se svojim polnim, moškim, krenienitim in zdravim glasom. Bilo mu je odmerjeno tudi zelo odlično mesto v št. 6., št. 22. in v 3. delu v duetih. Glas njegov, dasi kremenit, je vendar blagoglasen in okrogel.
Posebno očaral nas je g. Eazinger s svojo dovršeno deklamacijo, katera je in ostane pri nas za enkrat nedosežna. Plastično so se glasili njegovi reci-tativi, kakor vsekani v kamen. Divna je bila arija št. 24, v kateri opisuje čast iu lepoto moža-žene. Kako blago vpliva cerkvena glasba na pevca, vidi se na g. Bazingerju. Ova jasna vokalizacija. občutno nijansiranje, kdo ga je izobrazil? Nihče drugi ko „Musica sacra". V tej zadevi smo opazili v tercetu št. 27. razna svojstva dramatičnih in cerkvenih pevcev, ki so v e n s e m b 1 e paznemu opaževalcu posebno stopila pred oči. — Vse tri soliste je občinstvo odlikovalo z glasno pohvalo, in to po zasluženju.
Ali — težišče oratorijajevzborih,' ki so tako veličastni in mogočni, da je človek popolnoma iznenaden, četudi je čul že marsikaj lepega. Fuge so nedosežne; nismo pisali zaman, da so vzor pevskih fug. Ta odločnost motivov, ta krepost in sigurnost v glasih, blesk sopranov, lepota ostalih treh glasov, točnost v nastavku, omamljivo nijansiranje od najskrajnejšega pianissimo do mogočnih navalov crescendo a: vse to je sad marljivega, vstrajnega in enakomernega učenja. Gl. Matica si je vzgojila svoj lasten zbor; ta je njena lastnina, njen ponos, njen kras. Vse drugo je dvorljivo sodelovanje, o zboru pa lahko rečemo: To je subjektiviiana Glasbena Matica. Je pa Matični zbor ves navdušen za stvar, a tudi navdušen za svojega dirigenta. To se je pokazalo zlasti v nedeljo pri glavni skušnji.
V	odmoru med 1. in 2. delom stopi dr. M. H u d u i k pred g. Hubada, srčno ga zahvaljuje za njegov trud iu požrtvovalnost, ter mu izroči v znak priznanja in hvaležnosti dragocen spomin pevskega zbora, med živahnim odobravanjem pevcev. G. Hubadse srčno zahvali in izjavi, da on deluje in hoče delovati le za ideal, ki je prospeh divne glasbe med slovenskim narodom, ne oziraje se na nobene druge odnošaje. Ako ima dirigent tako navdušen zbor pred seboj, potem ga lahko vodi do najvišje stopinje glasbene izobraženosti; in le tako je mogoče na dan spraviti tako velikanske glasbene umotvore, kakor lani „Stabat Mater", letos oratorij „Stvarjenje".
Pohvalno moramo omenjati vojaškega orkestra. Vijoline svirajo jako lepo in nežno, flavta čisto in milo; nastop pozaven in trobil veličasten, nastop siguren, dasi je spremljevanje recitativov jako težavna stvar. Posebno krasno je orkester slikal idilo v št. 21.
Dvorana je bila razprodana. Občinstvo odlično iz svetnega in duhovskega stanu. Počastil je koncert med drugimi odličnjaki tudi dež. predseduik, baron Hein in mnogo gostov z dežele.
Krasen je bil duševen vžitek ta večer. Koncert se bo ponavljal v sredo 14. t. m. Upamo, da bo vdeležba enaka. Saj je pa tudi zanimanje od strani občinstva največje zadostilo g. dirigentu, čegar geniju se včeraj klanjala Slovenija.	P. H.
Dnevne novice.
V L j u b 11 a n i, 13. marca.
(Nemška cesarica) se je danes dopoludne peljala s posebnim dvornim vlakom skozi Liubljano v Opatijo. Na kolodvoru se |e zbralo nekaj radovednega občinstva, ki pa ni videlo bolehue cesarice, pač pa njene otroke, ki so p-tlni življenja skakali po salonu ter z robci odzdravljali gledajoče občinstvo.
(Častnim občanom) izvolila je občina Pod-gorica v seji dne 18. februvarija t. 1. c. kr. vladnega svetnika in okrajnega glavarja gosp. Janeza M ah ko t a v hvaležno priznanje zaslug, katere si je pridobil za ljubliansko okolico sploh, osobito še za podgoriško občino. Lično diplomo izročil je gospodu glavarju danes podgoriški župan Lovrenc Cedilnik.
(Iz pisarne dramatičnega društva.) V četrtek, dne 15. t. m. se bode predstavljala opera „čaro-strelec" kot benefica za prvo pevko dramatičnega društva, gospico Leščinsko. Imenovana pevka je res izborna sodelovalka slovenske opere; njej se imamo v prvi vrsti zahvaliti za lepe vspehe letošnje sezije. Zato je pač pričakovati, da bode občinstvo to priliko porabilo in naši prvi pevki z obilnim obiskom skazalo priznanje, katerega zasluži v obilni meri.
(Tiskovna pravda.) Iz Celovca, dne 12. t. m.: V soboto dne 10. in v nedeljo (!) dne 11. marca se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem tiskovna pravda, katero je državni poslanec dr. Steinvvender 8 tovariši vložil proti vredni-koma BDeutsche allg. Ztg." v Beljaku radi žaljenja časti. Vrednika sta obsojena, in sicer Adolf Graf v trimesečno ječo, Miha Ottitsch v dvamesečno ječo. Plačati morata i sodnijske troške in od kavcije izgubita 150 gld.
(Iz Maribora) 12. marca: Nemški časniki prinašajo strahovito vest, da se snuje v Mariboru čitalnica za delavce in za priprosto ljudstvo iz okolice. Tolikokrat je že namignila naša mestna gospoda, da ne mara, ako se slovenski živelj pojavlja v Mariboru. Se ni dolgo tega, kar je odločno zaprečila sloven. otroški vrtec. In sedaj prihajajo Slovenci z novo čitalnico . . ..? Kaka predrznost! Quos ego! Gospoda si bo morala počasi navaditi svoje živce na razmere, kakor se ji v bodočnosti obetajo; Slovenci ji pri najboljši volji ne vemo druge pomoči. Naša dolžnost je, da branimo svojo „uarodno posest." — Na našem gimnaziju se goji lepa navada, da se učenci pripravljajo na velikonočno spoved vsako leto s kratkimi duhovnimi vajami. Ker pa v gimnazijski kapelici ni dovolj prostora, da bi se mogli vsi gimnazijci naenkrat v njej zbrati, prepušča se jim za te vaje bo-goslovska cerkev sv. Alojzija. Propovedoval je letos profesor veronauka č. g. dr. Ant. Medved ter une-mal mladeniče s krasnimi in gorko čutenimi besedami, da se odpovedo popolnoma grešnemu življenju, da se krepko oklenejo, v spravo jim ponujane roke božje, in da živč za naprej vedno v milosti božji, ker ie tako bodo resnično spolnili nado, ki jo stavi v nje cerkev in država. Koristno bi bilo, da se tudi na drugih gimnazijah vpeljejo take duhovne vaje! — Ker se sedaj mnogo govori o uspešnem eksperimentu slovenskih paralelk na našem gimnaziju, bodi nam dovoljeno omeniti, da nobeden učenec-pa-ralelčan ni dobil letos na višji gimnaziji nepovolj-nega napredovalnega reda, in da so odlikaši v 5. razredu, izvzemši jednega, jedino le bivši paralelČani. Čast jim !
(Slovenski klub na Dunaju) ima v sobote dne 17. marca t. 1. v L. Mitzkovi restavraciji BZum alten Schottenthor" I. Schottengasse 7. v tej sezoni šesti svoj večer z berilom prof. Jos. Stritar-j a pod naslovom: »Literaren pogovor". Začetek točno ob 8. uri.
(Semenj v Sodražici) dne 8 t. m. je bil dobro obiskan. Lepo vreme je privabilo mnogo ljudij in tudi živiue se je prignalo prav veliko. Vkljub temu ni bila posebno živahna kupčija; cena živini je bila srednja. Ta dan je tudi nastal ogenj v Sodražici pri nekem gospodarju v sobi, ker so pa ljudje hitro pritisnili, so ogenj precej udušili. Zgorela je postelja v sobi.
(Pobožnost sv. Glave.) Slovesno se je obhajala minoli tedeu (od 4. do 12. t. m.) po vsem Koroškem pobožnost sv Glave. V premnogih cerkvah po mestih in vaseh so se praznovale več ali manj slovesne devetdnevuice. Posebno svečano pa se je obhajala ta na Koroškem jako priljubljena pobožnost v mestni cerkvi sv. Ilja v Celovcu. Vsak dan sta bili dve pridigi: ob V,5. uri zjutraj in ob 5. uri popoldne. Propovedovala sta dva čč. oo. dominikana, in sicer zjutraj o. Ludovik Bohm, zvečer pa o. Norbert Gegerle. Pridige so bile vseskozi jako dobro obiskane in cerkev navadno natlačeno polna. — V nemškem St. Vidu so devetdnevnico praznovali z misijonom, katerega so vodili trije oo. dominikani. —m—.
(Prepovedan dovoz tolarjev Marije Terezije.) Iz Trsta se javlja, da je turška vlida brez predbež-
sega obvestila prepovedala dovos Marije Terezije tolarjev v Hodeidab, in niti ne dovoli, da bi se na poti nahajajoče pošiljatve mogle vročiti. 8 tem je živa tržaška trgovina i levantiškimi tolarji, ki se izključno v to svrho kujejo na Onnaju, jako oškodovana, ker se je od leta, ko se je pošiljanje teh pe-nezov v Djedah prepovedal, odvajala vsa ta gotovina v Hodeidah, in po ustavljenju slobodnega kovanja rnpij v Indiji se je jako pomnožila tržaška trgovina s tolarji, ker se je vse blago, osobito pa kava, izključno plačevala s tolarji Marije Terezije.
(Dunajsko c. kr. založništvo šolskih knjig) je tisti delež, pripadajoč gledd na šolske knjige za uboge učence z leta 1894/95 po kranjskih ljudskih in meščanskih šolah določilo z vsoto 1975 gld. 92 kr. Od te vsote spada po razmerju za šolo obveznih otrok na šolski okraj: Postojina 161 gld. 46 kr., Kočevje 173 gld. 21 kr., Krško 231 gld. 82 kr., Kranj 196 gld. 69 kr., mesto Ljubljana 81 gld. 26 kr., ljubljanska okolica 204 gld. 31 kr., Litija 159 gld. 99 kr., Logatec 171 gld. 55 kr., Radovljica 106 gld. 12 kr., Novo Mesto 204 gld. 62 kr., Kamnik 159 gld. 23 kr., Črnomelj 125 gld. 66 kr.
(Koroški »bauernbund") bode prihodnjič zopet rogovilil v slovenskem kraju. Dne 8. aprila napravi .bauerntag" v Grebinju blizu Velikovca.
(Brada kardinala Lavigerie.) Algeriški časopisi pripovedujejo sledečo dogodbico o bradi kardi-nalovi. Ko je Lavigerie prišel kakor nadškof v Algier, je bil zelo nevoljen, ker je videl, da imajo vsi duhovniki dolge patrijarhalne brade. Takoj pri sprejemu je duhovnikom zapovedal, naj se obrijejo. — Jeden izmed njih, P. Girard, kateri je imel najdaljšo brado, pa je svetoval svojim tovarišem, naj le nikar ne hodijo prehitro k brivcem, ker bode mnenje kardinal v kratkem spremenil. Drugi dan je P. Girard spremljal nadškofa na prvi vizitaciji. Ko sta prišla v vas, v kateri so prebivali Afrikanci, prišli so starešine in pozdravili Girarda. Skrivnostno pa so šepetali med seboj, ko so videli čisto obritega kardinala. „Kaj govore", vpraša Lavigerie svojega spremljevalca. — „To so pač veliki otroci", mu Girard odgovori, »kdo se bo oziral na njihove neslanosti". — Le povejte mi, kaj govore". — »No", pravi Girard, »oni ne morejo pojmitj, da se mož brije, zato mislijo, da je ž e n a , in pravijo, da ste prav lepi". — Samo ob sebi se razume, da Lavigerie potem svojih duhovnikov ni več k brivcem silil, in da je tudi sam nosil lepo dolgo brado, katero so dobro poznali po vsi severni Afriki.
MiiiiiiiiuiiiimiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimimiiiuuniiHininmumiminniin
Spominjajte se
.katoliškega sklada1
4
ob raznih prilikah!
MiiurmuiimiiiTiiiiim!MiiinniiHiw^
Društva.
Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaju) so v novič darovali: Vč. g. Jurij Bezenšek, knezoškofijski duhovni svetovalec in župnik v Cadramu. 2 gld.; g. dr. J. Babnik, c. kr. pristav pri dež. sodišču v Ljubljani, 5 gld.; g. Tomaž Jamnik, uradnik južne železnice na Dunaju, 5 gld.; g. Andrej Pavlič, inženir pri drž. železnici v Brnu, 3 gld.; g. dr. Aleksij Rojic, zdravnik, deželni poslanec itd. v Gorici (z zahvalo Vavpotičeve pesni), 3 gld.; g. Miba Pesjak, trgovec
v Kamnigorici, 3 gld.; g. Fran Muhič, pravnik, nabral je v St. Jerneju 7 gld., koje so darovali: gospiei Ana in Josipina Majzelj, vsaka po 1 gld., g. Aleksander Wutscher 1 gld., g. Jožef Sever 1 gld., g. Dragotin Trost, učitelj, 1 gld., g. J. Tavčar 1 gld., g. Jožef Bučar 50 kr., gospica A. Zemljak 50 kr. Vsem rodoljubnim darovalkam in darovalcem bodi izrečena iskrena hvala.
Telegrami.
Dunaj, 13. marca. Napredna stranka je postavila kot kandidata za dunajsko županstvo druzega podžupana dr. Griibla, ker se je dr. Rickter izjavil, da ne prevzame.
Dunaj, 13. marca. Na progi novega tramvaja s konjsko vožnjo je občen strajk, nasproti se pa parna vožnja na novem tramvaju in vsa vožnja na starem tramvaju redno vrši.
Trst, 12. marca. Namestnik vitez Rinal-dini se je odpeljal s svojim prezidijalnim tajnikom dr. Pipicem v Opatijo, da pozdravi nemško cesarico.
Opat^a, 12. marca. Po poslednjih poročilih semkaj pride nemški cesar dne 20. t. m.
Praga, 13. marca. Pravda radi umora Mrve se je pričela. Oitanje zatožnice se je izvršilo. Na predlog državnega pravdnika bode obravnava nekoliko tajna. Poslušalcev je bilo malo.
Budimpešta, 12. marca. V popravljeni komitatski hiši se je danes v navzočnosti ministrov in načelnikov oblastev ter drugih dostojanstvenikov razkrila slika cesarjeva, katero je slikal Benczur. Veliki župan Be-niczky in podžupan Foldvary sta imela slavnostne govore.
Rim, 13. marca. Kakor poročajo jutranji listi, so provzročitelja bombnega atentata pred parlamentom že zaprli ali ga pa vsak čas zapro. Policija vso stvar prikriva.
Amsterdam, 12. marca. Blizu Rotter-dama trčila sta vkupe parnika „Lining" in „Lincoln". Prvi se je potopil. Tri osebe so utonile.
Rio de Janeiro, 12. marca. Vladni parniki „Nictheroy", „Aurora" in „Destroyer" in tri torpedovke prišli so v pristanišče rio-dejaneirsko in se zakrcali pri trdnjavi Sao Paolo. Vladna parnika „Amerika" in „Pa-magyba" stražita zunaj pristanišča. Vse la-dije so pripravljene za boj.
Želodee se ohrani zdrav z rabo premovane tinkture za želodeo. Naročila sprejema lekarna Piccolijeva v Ljubljani.
1 steklenica velja 10 kr.	584 1 10-8
a rt O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	£ <- " 3 b -k 8
opazovanja		zrakomerm t mm	toplomera po Celaiju			s sg
12	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. it. zveč.	734 1 734-4 735-9	8-8 13-4 7-8	si. vzh. si. jzap. zm. jzap.	oblačno n del. oblač.	000
Umrli so:
10. marca. Terezija Šerek, krojačeva žena, 44 let, sv. Petra cesta 38, sušica.
12. marca. Jakob Breskvar, umirovljeni c. kr. major, 70 let, sv. Jakoba trg 11, bronchial catarh.
V bolnišnici:
10.	marca. Jožef Grum, gostač, 73 let, ostarelost. — Janez Peterka, steklar, 70 let, naduha.
11.	marca. Peter Neme, gostač, 41 let, jetika. — Jožef Merhar, delavec, 44 let, plučnica.
Tujci.
11. marca.
Pri Malidu: Dorner, OreSnik, Wille, Frank z Dunaja. — Winterhalter iz Maribora. — Laurič iz Trsta. — Casper iz Koievja. — Kramer iz Škofje Loke. — Gaberščik it To-mina. — Burni iz Celovca.
Pri Hlanu: Knoll, Strauss, Dillinger, Neuroth z Dunaja. — Briški iz Delnic. — Haas iz Mlade Boleslave. — Schreiber, Wachs iz Lundenburga. — Likarž iz Gradca. — Schneider s Kočevske Reke. — Maly iz Tržiča. — Friderik Sonnleitner iz lnomosta. — Wutscher iz Št. Jerneja. — Bolka iz Gorice. — Gustav pl. Pelzl iz Trsta. — dr. M. Gstettenhofer s soprogo iz Kranja.
Pri avstrijskem caru: Detma, Brun, prodajalca premoga, iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru: Krall, kuharica, iz Žužemberka.
Pri Juitiem kolodvoru: Žerovnik s soprogo iz Šiške.
Vremensko sporočilo.
Srednja temperatura 1-0 . za 7*2 nad normalom
Zahvala.
Slavna „Kmetska posojilnica ljubljanske okoliceJ blagovolila je podariti za revne učence na šolah v Studencu in Tomišlju znesek 15 gld. Za to darilo izreka se najtoplejša zahvala.
Studenec, dne 12. marca 1894.
Fr. Ka. Troit,
voditelj obeh šol.
200.000 litrov naravnega vina
belega in rudečega, kakor dolenjskega (največ lastnega pridelka), istrijanskega, tirolskega, dalje izvrstnega terana, burgundca, riesslinga, sistijanca itd. iz občeznanih vinskih kletij kneginje Hohenlnhe, prodaja po nizki ceni ter jamči za pristno in naravno blago
Jos. Paulin
143 3—3	v Ljubljani, Marijin trg 1.
Kot primerno darilce ob vsaki priliki pripo-ročamo osob to preč. gg. kalehetom:
pominske podobice
petdesetletnice škofovanja
sv.OMa LEONA IIO.
Dobivajo se v Katoliški TIskarni in Bukvami
100 komadov gld. 1*50.
S

Zaloga krojnega in drobnega blaga iz A. Vičič-eve kon-kurza se od 14- t. m. počenši popolnem razproda po cenilni vrednosti.
149 2-1
Ki Dunajska I> o r z a.
Dne 13. marcija.
Papirna renta 5%,	davka , , .
Srebrna renta 5%, 16% d&vka . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 1% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cssarski cekini ...... . ■
Nemških mark 100 .
98 gld 15 kr.
98 ,	05 ,
120 „	— „
97 „	70 „
1030 ,	
366 „	60 ,
124 r	75 .
9 n	91'/,.
5 ,	84 ,
60 „	97'/,,
Dne 12. marcija.
Ogerska zlata renta 4% . .	117	gld.	85
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . ,	95	r	15
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. .	149	,	—
5% državna srečke 1. 1860.. 100 gld. .	159	.	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197	„	—
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4%	98	„	50
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	60
Kreditne srečke, 100 gld. . , . . ,	197	,	70
8t. Gendis srečke. 40 gld. .....	70	,	50
kr.
4 °jo srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld.
143 18 23 74
VValdsteinove srečke, 20 gld......49
Ljubljanske srečke...... .	24
Akcije anglo-avstrijske banke, "200 gld.	154
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. at. v	2950
Akcije južne železnice. 200 gld. sr.	108
Papirnih rubeljev 100 ...	134
gld. -„ 76 . 50
. 75
kr.
75 02
aUT Nakup ln prodaja ~£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
EBCII K"
Nollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Sf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekolacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti [HT naloženih glavnic. 'VO