OGLAŠAJTE V ' 1D1VT A ni O Al[ 7T%.T/^OnP ADVERTISE IN NAJBOLJŠEM M I^J ZA i i N: Z3^\/ l%J m i THE BEST SLOVENSKEM 1 SLOVENE NEWSPAPER ČASOPISU V OHIJU ^ ^ J v J Ik. ^JL. JL. T JL ^ Jlk. OF OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne EQUALITY ★ « Commercial Printing of tiskovine NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI All Kinds vol. xxxiii.—leto xxxiii CLEVELAND. OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 23, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 15 vol. xxxiii.—leto xxxiii CLEVELAND. OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 23, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 15 NOVI GROBOVI Lawrence krese Nagloma je preminil v soboto zvečer Lawrence Krese, star še-^ 27 let, stanujoč na 3435 E. 1 St. Rojen je bil v Clevelandu je delal kot prodajalec pri ichman Bros. Co. V minuli voj-je služil dve leti v armadi, je član društva "Mir" št. 10 2 in Richman Bros. Post American Legion. v zapušča žalujoče star- ®e Martin in Rose, rojena Mau-P- d. Matišetova, brate Ed-Albert in Carl, sestre ^•^se Marie, Beatrice in Mrs. Litwinowicz ter več so-0 nikov. Pogreb se vrši v sre-L° ob 8:30 uri iz Louis ^J^olia pogrebnega zavoda cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri '^^to na pokopališče Calvary. JOSEPH ZUPANČIČ led zvečer je padel na Joseph Zupančič, 77 Q ' stanujoč na 1118 E. skodh jG tako težke po- bot •' j™ jG podlegel v sole n Doma je bil iz Ma- letiisl?®' Kopanj na Do-A J . odkoder je prišel v dr ^^*0 pred 45 leti. Bil je član '-^venec št. 1 SDZ ja ^ ^a sv. Vida št. 25 KSKJ. hčei^ ^^pušča sina Edwarda, ^uk ^°se Kraemer, pet Več bratranca Franka in ces Soproga Fran- pQ^^^'^rla pred enim tednom olj ^ vrši v torek zjutraj grebnel ^eletovega po- Ave zavoda, 6502 St. Clair Uri '-J ('^^kev sv. Vida ob 9:30 Co v, v družinsko grobni- ^ Pokopališče Calvery. russ star^4Q Frank Russ, Chef , stanujoč na 18710 Pogreb oskrbuje Voj p Svetkov pogrebni za-jutri ° bodo poročane Letalom držav vzhodne Evrope hodo kmalu prepovedani poleti nad jugoslovanskim ozemljem PARIZ, 19. jan.—Jugoslavija je obvestila ameriško vlado, da bo kmalu prepovedala vsem letalom držav vzhodne Evrope polete nad njenim ozemljem. že zadnji teden je bilo poro- rojemce ffoši" so se zglasile Stan/ pri Mr. in Mrs. Ave. ^tokel, 12702 Gruss krepjjg'^ pustile v spomin Dei^ijv^a fantka, prvorojenca. Dofotj, ° matere je bilo Oahgi ^ Prebil. Mati in dete se ter ^ Huron Rd. bolnišnici Postal ° počutita. Tako sta kel i in Mrs. Krist Sto- Richmond Rd. prvič '.'SrandL-- •" "grandma," in i?. ^ » Je tudi Mrs. Prebil Sedni). H oče je pred- . ^^tva Spartans, št. 576 Bonnavets. Čestitamo! C>an 2®kona marljiva in ka ®|avca Joseph in Tonč-iiico J ^5. ceste 45-Iet- zakonskega živ-Hairočila, ^asno potrjujejo, da se je po letu 1944 položaj na Kitajskem razvijal prav v smeri,.ki jo je napovedal bivši podpredsednik. Nekateri senatorji, med njimi posebno senator Homer Ferguson, so pritiskali na Državni oddelek, naj Wallaceovo poročilo v celoti objavi, ker so hoteli dokazati, da je ameriška politika v odnosu na Kitajskem slonela prav na Wallaceovemu poročilu, to je, da se zavrže nacionalističnega diktatorja Ciangkajšeka in to v prid komunistom. To pa vsled tega, ker ]e Wallace menil, da bi Kitajski najbolj odgovarjala koalicijska vlada, v kateri bi bili zastopani tudi komunisti. Takšne obtožbe so seveda absurdne, kajti dobro je znano, da je vlada po letu 1944 potrošila na milijarde dolarjev in poslala ogromne količine orožja in vojaškega materiala Ciangkajšeku, da bi ga podprla v civilni vojni proti komunistom. Znano je tudi, da kljub sedanji "uradni" ameriški neintervenciji v notranje zadeve Kitajske Zedinjene države pošiljajo na otok Formozo nadaljne velike količine orožja, da bi pomagale Ciangkajšeku. Zmaga sil Ljudske osvobodilne armade na Kitajskem pomeni velik poraz ameriške zunanje politike. Jasno je, da sedaj vsi zavračajo krivdo za poraz na druge; najbolj vneto pa seveda republikanci, ki v glavnem še vedno zagovarjajo odprto ameriško intervencijo v civilno vojna na Kitajskem in obtožujejo Trumanovo administracijo, da je v veliki meri soodgovorno za poraz Ciangkajšeka. Pa ne samo Trumanovo administracijo, ampak obtožujejo tudi pokojniega predsednika Roosevelta za vse neuspehe ameriške zunanje politike, ki se je totalno spremenila prav po Rooseveltovi smrti. Wallace je nedvomno že leta 1944 pravilno ocenil položaj na Kitajskem. Nihče mu ne more očitati, da ni podal res vestno in stvarno poročilo, ki pa na žalost ni bilo upoštevano. Ce bi, bi strahotna civilna vojna prizadela manj gorja kitajskemu ljudstvu, kot pa ga je. Toda zastonj je govoriti o ljudstvu in njegovem položaju v zvezi s politiko, ki si samo prizadeva, kako bi ustavila neizogibni razvoj zgodovine. V. Jordanski; PAPIR IN TRSTIKA Popolni vtisi iz Japonske dve leli po zlomu Pobliakujuč s srebrnimi krili na zlatih žarkih vzhodnega sonca se je naše letalo lahno dotaknilo ))oljenega katrana na slovečem letališču Acugi. — Konniova! (Zdravstvujte!) i — smo vzkliknili po japonsko.' V zalogi smo imeli še dve ja-i ponski bcotdi; "Domu arigato"! (velika hvala) in "Sajonara" (nasvidenje). Toda že prvi trenutek našega prihoda v deželo vzhajajočega sonca smo spoznali, da je te čase na .Japonskem najbolj znana beseda "Kmpi". Ampak ta beseda je ameriška, ne japonska. Eirtpi je prva hpjejcla naš- letalo. Takoj so nas (za spomin) fotografirali v profil in obraz. Na belih kamijonih s tulečimi požarnimi sirenami so nas ljubeznivo odpravili v središče Tokija. Kaj pa je prav za prav "Em-pi"? Naglica in prisebnost. Hladnokrvnost in 1'avnodušnost. Krep rast in bele čelade s črnima črkama: "MP". "MP" — Military Police — je vojaška policija, kras in ponos zasebnih sil. Poslej smo bili ves čas vseh sto in dveh dni našega bivanja na japonskih otokih tako ali drugače pod nadzorstvom belih čelad s črnima črkama. — D6mo arigato! . . . Velika hvala! Fudzijania in bonboni Ali je Tokio zelo porušen? Na to vprašanje n i mogoče takoj odgovoriti. Ko smo se odpravljali k počitku, sem razločno videl, da je pod okni neza zidano zemljišče med hišami. Tu so svoj čas bile na delu "zaži-galke". — Poglej kako ljubek domek! — mi je zjutraj rekel so sed. Pogledal sem skozi okno. Puščave ni bilo več. Na dvorišču so bile hišice, ki so zrasle res kakor gobe po dežju. Bile so majhne kakor gobe in res tudi gobam podobne. Le malo časa je minilo — in teh hišic ni bilo več. Za eno, dvoje, troje, noči zrastejo dandanes takšne hišice v podobi gob na pepeliščih Tokija. Napravljene so iz prah lahkega gradiva, iz papirja in tr-stike. Z lesenimi palačami ' si prestolnica poražene države celi svoje rane. • Edini, ki ga vojna ni priza dela, je Fudzijama, znameniti japonski ognjenik. S Fudzijamo se najprej seznanite na G^nzi, kakor se ime nuje glavna ulica. Tokija, osrednja starinarnica države. Tu do bite vse, od preprostih igrač do uric. Tu dobite ure vseh vrst in oblik vseh znamk in cen. Izvolite, kupite ui'o, ki stane komaj dvanajst levov. Osem minut vam bo gotovo tekla, ne da bi se ustavila. To vam ne ustreza? Premalo? Zato pa je na urniku zlato narisan prekrasen Fudziama. "Souvenir!" — vpijejo raznovrstne napisane tabele. .— "Prispeli ste na Japonsko, kupite si spominek!" Otroški cuclji so okrašeni s podobo Fudzijame. Nožici — saj ni treba, da bi rezali, toda na ročaju imajo Fudzijamo. Vilice imajo podobo zmaja. — Igrače, čače, steklenice in bog ve kaj še vse, in na vsakemu kosu — B^udzijama. Sklenili smo, da spoznamo Fudzijama pobliže. Potovanje ni bilo kaj prijetno: Vlekel je ostei" veter, oblaki so se nam dotikali nog in nas šumeče obsipali s pepelom lave. Toda mi smo kobacali naprej. Ko smo bili blizu cilja, nas je na vrhu ognjenika presenetila zastava. Bila je stare, zbledela in razcefrana od nev^iht, snega in vetrov. Ne moie biti drugače, kakor da jo je tam zasadil kak romar, iz Kiota ali Nagasakija. Skrbno sem snel z droga raz-cefiano platno. Po rdečem polju so bili raztreseni skrivnostni hieroglifi. Kaj je neki to? Molitev? Prisega kakšnega samuraja? "Vsi kupujejo samo naše bonbone!" je prebral prevajalec, ki je prihitel za nami. "Na svetu ni boljših bonbonov, kakor so bonboni Kjuso!" Malce razočaiani smo se začeli spuščati po strmini in za slovo pogledali Fuzijamo; — Sajonara! Na svidenje! gega kakor Hollywood: "V starem Teksasu" in "Ljubim vas". Imajo pa v Tokiu veliko solidno ustanovo, — na primer parlamet, Demobilizacijska palača kjer se je ob času našega prihoda v polnem sestavu zbral japonski generalni štab. Mednarodni tribunal! Nu, v tribunal nam ni uspelo priti. Optimisti pa so nam zatrjevali, da obramba gotovo ne bo pred jesensko izčrpala zaloge svojih ugovorov, nakar šele se bo lahko sodišče začelo posvetovati. Kajti k sleherni besedi, sleherni listini, k sleherni frazi nacepijo advokati deset svojih kazuističnih besed, dvajset nasprotnih dokumentov, trideset fraz. In tako mineva teden za tednom v nečednem dolgočasnem procesu. Le redki dogodki poživijo pusti tek dneva. Kako je vse oživelo, ko je nekoč vstal obtoženi Okava in dvakrat udaril z roko po obrazu Hidekija Todzija, svojega bivšega premierja, ki je sedel spredaj. Toda taki pripetljaji so le redki. Okave potem ni bilo več videti, v tribunalu — oddali so ga v norišnico. Pogledamo v parlament, tam je neprimerno bolj veselo. Tisti čas so med gorečimi debatami sprejemali novo ustavo. V tokijskem tisku se je pojavilo značilno poročilo o tem parlamentu, s kakršnim so poslanci presojali člene ustave. "Debate," tako je bilo tam zapisano, "so se konec koncev razvile v pravcati pretep" . . . "Boja se je udeležilo petdeset članov doljnega doma in dvanajst policijskih uradnikov." A kdo bi neki obsojal novo "demokratično" ustavo Japonske! Saj je edina, ki je v današnjih časih za vse veke proglasi la cesarja za "simbol države in narodnega edinstva." "Demokracija" — lejte, to je še edina beseda, ki je zdaj Tokiu hudo priljubljena. Kako ljubko je opisal neki navdušeni poročevalec ceremonijo, s katero je bila ustava razglašena : "Naš novi demokratični ce sar je po stopnicah demokra tičnega stopnišča stopil na svoj demokratični prestol . . ." Nevarni tekmeci Na Japonskem imajo mesto Nikko, v mestu Nikku pa znamenit božji hram. Nad vrati tega hrama so v les vrezane podobe treh znamenitih opic. Opice se obnašajo nekoliko nenavadno: prva si je s kosmatima šapama zatisnila ušesa, druga si je s šapama zakrila oči, tretja pa usta. Ničesar ne slišim, ničesar ne vidim, ničesar ne govorim, — to je tisto, kar prikazuje ta sim bolična skupina. Te tri opice iz Nikka poznajo vsi Japonci. Obrtniki in trgovci v tem mestecu so do današnjih dni živeli s prodajo spominkov, na katerih je podoba lojalnih treh ojiic. Izkaza lo se je, da so črte pristnega japonskega značaja resnično upodobljene na tej kosmati trojici: Nikar ničesar slišati, kar se godi okoli tebe, ničesar videti, kar se dogaja naokrog, nikar ne reagirati na dogodke . . . Zdaj pa so obrtniki in trgovci v paniki. Opičja trojica je dobila nevarne tekmece. Ti res da niso z lesa, vendar so prav tako ravnodušni kakor lipov bog. Res, v življenju si ti maliki ne tiščijo ušes, ne zakrivajo oči, ne štedijo ust, in vendar se delajo gluhe, slepe in neme, kakar bi bilo treba ustreči pravičnim zahtevam ljudstva. B. Z d a r s k i, akademik: ČRNA BORZA Polni zapiski iz Francije V Parizu čuješ vsepovsod — na ulici, v kavarni, v trgovini in koder koli besede: "Marche noir, marche noir." Znam francoski. Pred vojno sem večkrat bival v Parizu. Toda takrat ti dve besedi nista bili v rabi ne v metropoli ne na deželi. Lejte, zaradi tega sem skrajno začuden, ko sem že kar prvi dan po svojem pt-ihodu zaslišal ti dve besedi, ki so mi jih znani kakor tudi neznani Pa-rižani več kot desetkrat ponovili : — Marche noir. Ne, to ne pomeni kakršnega novega senzacionalnega filma. Tudi ne poglavja kakšnega napetega romana. Tudi ne klike kakršne koli sveže pečene organizacije fašistovskih pobcev. "Marche noir" pomeni črno borzo. Na vlaku sem bil pokadil vse svoje cigatere. Treba je bilo kupiti novo zalogo. Prejšnje čase, se spominjam, so imeli v Parizu imenitne cigarete. Pa sem se odločil in stopil v trafiko. Tu so mi razložili: "Cigarete izdajamo samo na posebne odrezke." Pa sem rekel: "Lepo, lepo." In so mi odgovorili: nih ulicah. Moj sopotnik je francoski profesor, ki mi pripoveduje: "Poglejte, koliko ljudstva je tukaj. Toda med njimi je malo Francozov. To so sami "dolar-jevci". "Dolarjevce" imenujejo v Pa rizu Američane. Vsa zabavišča, ki jih Pariz toliko premore, vsi znameniti lokali na Montmartru in M on t Parnesseu so polni "dolarjev-cev". To so bodi že ameriški častniki, ki so civilno oblečeni, ali pa vojaki v svojih uniformah. Tisto, kar je Francozom brezumno drago, je Američanom hudo poceni. Stran frank, dolar gre! Ker imajo v svojih zalogah obilo dolarjev, za katere lahko kupijo mnogo razvrednotenih frankov (skoraj trikrat več kakor po uradnem tečaju), si lahko Američani v Parizu vse privoščijo, vse jim je poceni in na ponujo. Američani zalagajo črno borzo s cigaretami, bencinom i n sladkorjem pa z damsko obut-jo (ampak ne z lesenimi, marveč s pravimi usnjenimi podplati) kakor tudi s presnim maslom. Vse to pa po bajnih cenah. Je pa neka stvar, s katero No lepega na tem ni kaj do- i Američani ne zalagajo Pariža- I'otovaii,je |»o inwhi To so voditelji skrajno des Konničval . . Zdravs'.vujte! ničarskih japonskih strank, ki Pogledali smo v japonsko imajo dandanes v parlamentu gledališče — tam je poskakovalo osem in trideset ameriških girlsov. Stopili smo v kino, nič dru- absolutno večino. Naročajte, širite 'Emkopravnost.'" in čitajte sti. Vsak dobi na dan komaj po šest cigaret," Tedaj sem se kar vznemiril: "Kaj pa naj počno kadilci?" Pa so me potolažili: "O, cigaret lahko dobite. Na črni borzi. Seveda, če ima monsieur dovolj denarja." ^ Ko sem jim povedal, da v Moskvi na vsakem vogalu svobodno prodajajo raznovrstne cigarete, so Parižani začudeni vzklikali; "O, monsieur!" Meni se pa je zdelo, da mi mnogi tega ne verjamejo "Propaganda" . . . Rad bi si kupil košček toaletnega mila. Ko sem glasno izrazil tolikanj skromno željo, so me Parižani pogledali kakor človeka, ki jo padel z lune, kakor čudaka, ki je izruvan iz življenja. V domovini najfinejše parfu-merijske umetnosti, v Franciji, nimajo mila! Pa so me spet potolažili : "Marche noir, monsieur, marche noir! Črna borza monsieur! Tam si za lepe denarce lahko kupite košček mila." Bolj gostobesedni Parižani so mi razložili: "Da, monsieur, na črni borzi lahko za debeli denar kupite kar koli. Celo tudi presno maslo, ki ga mi že dolgo nismo videli." "Poglejte monsieur, kolikšen je avtomobilski promet v Parizu! Tri četrtine avtomobilov vozari z bencinom, ki je bil kup Ijen na črni borzi ..." Stopil sem v kavarno. To je ena izmed boljših -kavarn sredi Pariza. Imeniten natakar mi je prinesel na imenitnem pladnju okusno čašico z nekakšno temno vodo. Prave, pristne kave namreč v Parizu ni. Natakar je na pladenj položil drobceno tableto saharina. V Parizu lahko dobite sladkor, čokolado ali bonbone spet le na črni borzi. Domiselni natakar je brž opazil, da sem prišel v Pariz brez )otrebnih pridatkov. Opomnil me, je, da za posebno nadplači-lo lahko proda košček sladkorja. Ko sem mu pokimal, je z gosposko kretnjo potegnil iz žepa svojega naprsnika košček sladkorja, ne prvovrstne kakovosti, in ga vrgel v mojo čašico. # Peljem se z avtom po živah- nov. To je premog. # Ko je bilo še hladno, mi je neki francoski učenjak rekel: "Midva z ženo sva vas nameravala povabiti v goste. Toda tega žal ne moreva. Pri nas doma je zelo hladno. Nimava premoga." Potem mi je razložil: "Američani nam ne dajo premoga. S tem bi radi izvajali pri nas političen pritisk. V mrazu, tako sodijo, je laže ohraniti reakcijo v Franciji." Pri skromnih zalogah premoga morajo Francozi v hladnem času živeti v komaj mlačnih stanovanjih in morajo zelo varčevati z elektriko. Razsvetljava je v Parizu zelo skromna in sleherni dan izključijo elektriko zdaj v tej zdaj v oni četrti mesta. Iz teme in hladu se zbira občinstvo v slovečem vari te ju "Casino de Pariz" in sedi na svojih sedežih v površnikih. Svoje čase si pa tu lahko videl najčudovitejše modele pariške mode. Po vojni jim ni kaj dosti do "šika"; saj ni ne oblačil ne premoga. Ampak Parižani so'veseli ljudje. Parižani se znajo veselo smejati. Tisti večer so dajali na odru nekakšno naivno in prostodušno igrico, v kateri so nastopili glavnih vlogah trije častniki: ameriški, angleški in sovjetski. V teku dogodkov se je angleški častnik znašel v zagati. Občinstvo se je veselo smejalo. Ameriški častnik je ostal "tepček". Nov vihar smeha. Sovjetski častnik pa je izšel kot zmagovalec — in gledalci so hrupno in veselo ploskali in po zdravljali junaka. Francozi so napram sovjet skim ljuden prav prisrčni. Mnogi Francizi se uše ruščine. Kar je ruskega glasba, književnost, znanost, — vzbuja v Parizu veliko zanimanje. Ko je v Francijo prišla naša delegacija na Pasteurjevo konferenco, so nam izkazali vsi francoski učenjaki res velik« pozornost. Vabili so nas k ogledu laboratorijev, dajali so nam ponatise svojih del, seznanjali so nas s svojimi uspehi in željno izpraševali, kakšno je življenje pri nas, kakšni so uspehi naših učenjakov in naše znano-j sti. Skupno z vsemi udeleženci Spremljevalec, ki je bil dodeljen našemu avtomobilu, se nam je komaj utegnil predstavljati in je že sporočil: "Ko bi vi vedeli, kako me zavidajo, ker je bila sovjetska delegacija meni dodeljena!" Enemu izmed naših tovarišev so bili nujno potrebni naočniki posebne vrste. V trgovini so rekli, da mu jih lahko napravijo šele čez poldrugi mesec. Pripomnili pa so: "Poizkusite monsieur, obrnite se na marche noir!" Brž ko so zvedeli, da je to sovjetski držovljsn, so se hitro zbrali vsi prodajalci in po posvetu sklenili, da bodo dali druga naročila ob stran in izdelali naočnike v nekoliko dneh. Pri tem so rekli: "Le kako bi mogli odreči temu predstavniku države, ki je ves svet rešila fašizma!" Društveni koledar JANUARJA — 1950 28. januarja, sobota — Veselica društva Loška dolina v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 29. januarja, nedelja — 22-ob-letnica društva Modem Crusaders št. 45 SDZ v SDD na Waterloo Rd. FEBRUARJA 3. februarja, petek — Central Committee of the Maccabees Ples v SND. 4. februarja, sobota — France Prešeren št. 17 SDZ — Plesna veselica v SND. 10. februarja, petek — Immaculate Conception Church — Ples v SND. 11. feb., sobota — Društvo Cleveland št. 126 SNPJ — Plesna veselica v SND. 11. februarja — Valentine pk* pev. zbora Triglav v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave. 12» februarja, nedelja — Drain-zbor Ivan Cankar — Predstava v SND. 17. februarja, petek — Golden Gophers Club — Ples v SND 18. februarja sobota — Društvo Sv. Vida št. 25 KSKJ — Plesna veselica v SND. 19. februarja, nedelja — Forest City Park Veterans Club —' Ples v SND, 24. februarja, petek — Merry Makers Club — Ples v SNP- 25. feb., sotrata — Clevelandska federacija SNPJ — Plesna veselica v SND. 26. feb., nedelja — Progresivne Slovenke — Predstava v SNP MARCA 4. marca, sobota — ClairwoodS št. 40 SDZ — Ples v SND 5. marca, nedelja — Slov. Catholic League — Predstava ^ Slov. nar. domu 11. marca, sobota — Cleveland-ski Slovenci štev. 14 SDZ ^ Plesna veselica v SND. 17. marca petek — Sons & Daughters, of Erie — Ples ^ Slov. nar. domu 18. marca, sobota—Progresivni Slovenke št. 2 — Plesna veselica v SND. 25. marca, sobota — Slovenska narodnA čitalnica — Plesna veselica v SND. 25. marca, sobota, — Veselic® Slov. nar. čitalnice v SND, St. Clair Ave. 26. marca, nedelja — Glasbena Matica — Spomladanski koncert v SND 26. inar«i, uwlelja, — OpeieW "Glasbene Matice" v SN^' St. Clair Ave., ob 4. pop. APRILA 2. aprila, nedelja. — Pasionsk' klub — Pasionska predstav^ v SND 8. aprila, solx>ta — DecimC^ klub — Plesna zabava v Slo^* nar. domu 9. aprila, nedelja — Društvo Spartans štev. 576 SNPJ Ples v SND I I. aprila, — Immaculate Conception Church HoWj Name Society — pies v SN# kongresa smo se popeljali v Do-j 15. aprila, sobota—Društvo, le, v Pasteurjevo domovino.' niča št. 11 SDZ—Ples v SNP ! 23. januarja 1950. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Miško Kranjec: NAŠA KNIJGA Dvoje za slovensko ljudstvo 'tako značilnih in bistvenih dejanj stoji na začetku novega veka, v šestnajstem stoletju ; kmečki upori slovenskega ljudstva, in rojstvo slovenske knjige. Čeprav takrat to dvoje ni imelo istega izvira, je vendar kasneje, zlasti pa v poslednjem uporu slovenskega naroda za druge svetovne vojne bilo oboje Neločljivo povezano. Kmečke upore je plemstvo krvavo zatrlo, slovenske knjige pa reakcija kljub vsem napo- ^^om ni mogla: proti knjigi so se 'Norala in mogla boriti samo s knjigo. Toda ne knjiga To- Hrena, ki je vršil inkvi- nad slovensko besedo, Njiga Primoža Trubarja je edi- ^a mogla roditi nadaljevanje. ^1110 ta je bila — vsaj v nekem pogledu revolucionarno dejanje. Ce je že Prešeren v svojih ča-zapel, da je naša zgodovina f "^njena samo v "krvavi punt" 'n ropanje Turčije, je pozneje to Zgodovino dopolnila še — slovenska knjiga: dodala ji je Pre-erna — Levstika — Cankarja, ares, v zgodovini slovenskega ^aroda ni kraljev, ni vojskovo-^'J> ni vojnih pohodov, ni bilo ni bilo velikih politikov, trd^ Levstik, Cankar g stojijo v tej zgodovini s čist° trjno in hkrati Slovensko knjigo je vedno rodila krvava potreba, ne pa želja po razvedrilu. Te svoje posebnosti slovenska knjiga v glavnem ni nikdar izgubila. Slovenska knjiga v preteklosti ni bila nikdar samo literarna temveč tudi političnega pomena. Kamor koli se ozremo v preteklost, vedno se je ta slovenska knjiga bila s politiko, zdaj z avstrijsko zdaj z navadno policijo, zdaj z domačo reakcionarno politiko in usoda naših vidnejših književnikov je dejanski en sam v bistvu politični boj z nazadnjaškim okoljem, nikdar pa kak navaden literarni boj. Boril se je že Zoisov krog s politiko zaradi knjige, boril se je Vodnik, boril se je Prešeren, boril se je Levstik, Stritar, pa Gregorčič, Aškerc, Cankar, ena sama borba slovenske knjige v minulih dneh proti nazadnjaštvu. Pa je ta knjiga morala biti politična, če je to hotela ali ne. Slovenski pesnik in pisatelj, ako naj je hotel biti veren sin svojega tlačenega naroda, ni mogel biti samo umetnik lepe besede, moral je postati glasnik ljudskega narodovega hrepenenja po svobodi, moral je postati tudi borec za to svobodo. V naši slovenski, današnji, ljudski politiki, ne moremo s ponosom kazati na nobenega poklicnega politika preteklih dob, brezkompromisna naprednost v prete- New Refrigerator Door Opens Closes Automatically PRE5.T0E — DOOR OPENS WITHOUT USE OF HANDS PUT FOOD IN REFRIGERATOR-Fill HANDS AGAIN of s® — after years of research — the housewife's problem oi ^opening and closing her refrigerator doors with both hands full J A new refrigerator — just introduced by one of the country's j kitchen appliance manu-Gibson Refrigerator ^ pany of Greenville, Michigan Odp ^ special automatic door jy closer. It works with ® touch of the foot on the of Hew pedal at the base Toe » f^^^'@:Grator. Called "Presto » enables the housewife Vritl, the refrigerator aut full, open the door "lo deposit food and ^oor ^Kain and shut the "Pr T HANDS. With the new ®^t refrigerator trips are the Qn ^ when one counts hoy times a day the average "without the conve-Pres-Toe, opens her l)j 'Kerator door — it's really a in time and energy! PRES-TOE_DOOR CLOSES AUTOMATICAILY AS YOU WAIK AWAY miško kranjec OS ŽIVLJENJA roman klosti ima svoje predstavnike zgolj v tvorcih slovenske knjige, kadar in kolikor so ti bili glasniki in zagovorniki ljudskih teženj po svobodi. Upor slovenskega ljudstva, ki se je začel v šestnajstem stoletju s kmečkimi punti, se-je dopolnil z zmago v drugi svetovni, po celih štirih sto letih. Danes, svoboden, sproščen, slovenski narod stopa k vsestranski izgradnji svojega življenja in svoje domovine. Slovenska knjiga je v dolgi dobi med obema uporoma odigrala svojo veliko, neprecenljivo vlogo v prebujanju slovenskega ljudstva, v politični vzgoji in političnem vodstvu, pa tudi vsaj posredno pripravljala slovensko ljudstvo k poslednjemu uporu in zmagi. Ta slovenska knjiga danes ne more in ne sme pretrgati svoje dobre tradicije, namreč v tem, da bi danes postala nepolitična. Bistvo slovenske knjige ni bilo razvedrilo, ni bil samo užitek lepote, bistvo te knjige je bila političnost. Pri izgradnji domovine, pri ljudskem kulturnem dvigu, ki je vedno povezan s politiko, taka knjiga danes lahko opravi prav tako svojo veliko vlogo, kakor je to nekoč pri političnem in kulturnem prebujanju, in kakor jo je nekoč pri političnem vodstvu. Če bi postala nepolitična, bi s tem odmaknila od vsega sodobnega dogajanja, od vsega presnavljanja, od želje po dviganju ljudstva. Tudi za slovensko tiskano besedo, za slovensko knjigo, so ljudje v štirih letih umirali, ali pa trpeli p o koncentracijskih taboriščih. Klavrno vlogo bi si izbrala, ko bi danes bila ustvarjena samo zato, da bo brana v zimskih dneh pri topli peči. Slovenska knjiga je bila v preteklosti vedno svojevrsten, lep, prazničen dogodek, slovenski človek je to knjigo vedno jemal v roke z neko toplo pobož-nostjo, zato, ker je bila njego- JAN.gl6-3r 1 1 4 5-" '4 7 mm 9 10 - 11 14 15 m um 1 1 1 J. THE NATIONAL FOUNDATION FDR INFANIIIE PARALYSIS THE NATIONAL FOUNDATION FDR INFANIIIE PARALYSIS va, pisana iz njegovega srca. Tako mora biti tudi danes. Ko je danes politična oblast prešla na ljudstvo in ni več v rokah le nekaterih posameznikov ali skupin, se preneša tudi kultura na vse ljudstvo. Lastnik kulture ne more biti samo neka plast, skupina, stranka, lastnik slovenske kulture je lah ko in more biti samo slovensko delovno ljudstvo v celoti. Kakor si danes ne moremo misliti človeka, ki bi se sploh ne zanimal za razvoj političnih dogodkov, ki bi ne bral časnikov, tako ne sme biti človeka, ki bi šel mimo slovenske knjige. V naših kmečkih hišah so poleg vsega drugega hranili tudi slovensko knjigo, vendar spravljeno nekje v omari, včasih pa kar na podstrešju. V slovenski hiši mora biti v bodočnosti tudi prostora za družinsko knjižnico. Imeli bomo krajevne knjižnice, toda poleg teh mora biti po naših domovih odmerjen kotiček z a slovensko knjigo. Iz te knjižnice bo odsevala kultura in zavest tega doma, te družine. Ni treba morda celih stojnic knjig, navlake, pač pa mora biti tam vse tisto, kar je bilo v usodi slovenskega naroda, v njegovi zgodovini in v njegovi kulturi najpomembnejše, tiste dragocene stvari, ki ne bodo šle nikdar v pozablje-nje; za vse to se mora najti povsod prostor. So bili časi po naših vaseh, ko so se nekateri ljudje zmrdovali, če so koga videli ob knjigi, ali so mu vsaj očitali, da trati čas. Tu je čas, ko mora postati sram tistega, ki bi šel mimo knjige. So bili časi, ko so ljudje ob dolgih zimskih večerih ali ob nedeljskih popoldnevih, če že ne v gostilni, pa doma v dolgočasju posedali, tratili ure z navadnim klepetanjem, opravljanjem, le cesto pa s še slabšimi stvarmi. Tu je čas, ko se bodo ljudje, koder bo dp le otegnili, zbirali zdaj tu, zdaj tam, sedeli bodo zatopljeni okrog mize, med njimi pa bo ležala odprta — knjiga. In ta knjiga bo resnični odraz našega življenja, odraz življenja v preteklosti, odraz življenja v sedanjosti in vodilo v bodočnost. vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega pro$i revmatizmu. Vprašajte nas. . MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611 TEKOM ČASA. ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko i. vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62rtd SI.; vhod samo na E. 62 SI. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 Prve fotografije zemeljske oble Prve barvaste fotografske posnetke zemeljske oble so napravili s pomočjo stratosferne rakete, ki so jo poslali v zrak z leta- lišča Almagordo v Zedinjenih državah. Raketa je dosegla višino 95,000 metrov. Raketa je ostala v zraku dobrih 15 minut in se je gibala s hitrostjo 7,000 kilometrov na uro. N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC, predsednik are likely to When parents regularly buy these: ......... ........................ Auhomatk saving is sure saving— lis. Savings Bonds ENAKOPRAVNOST This is an official U. S. Treasury advertisement— prepared under auspices of Treasury Department and Advertising CounciL je bil slab (Nadaljevanje) da bi bil nier, slari prikimal, k vedenje do aina se jgV trenutek spremenilo, do njega odpor ka-^^\'il He mu je po- Zda"- nepravem ča- ^ to spremenilo. vendar njegov sin, l"'vi dvignil go-»1-* ^ kakšnim zanosom Vi'Je kako je delal, ka-. "^kaj ustvaril. Zdaj l"ed desetimi leti Plu ust vat.,.________ ^šen, molčeč. NjegoVa postava je bila sicer še enako široka, obraz nekoliko starejši, kazoč na trideset let, a oči so bile še iste. Mirne in dobrodušne. "A zakaj nisi prišel že prej?" je rekel naposled oče. "Kaj bi pri vas," je dejal fant. "Kruha ti ne bi manjkalo." "Kruha, mislim ne. To s tem mi še ne bi bilo pomagano. Najbolje je, da je človek na svojem, dokler more. Nadlogo delati ni prijetno." Taka je bila vrnitev Matije Magdiča. Oče je mnogo mislil nanj, predvsem zdaj, ko je bil doma. Jaz sem kriv, si je dejal ne- koč. Vsaj malo se je hotel opravičiti s tem. Prvi je bil, ki mi je pomagal, pa sem ga odpustil. Njega bi bil moral pridržati. On je bil rojen za kmetijo. Oženil bi se bil in bi imeli pomoč, tako pa se Ana muči, pravega gospodarja pa nikdar ne bo. Matija zdaj ni delal na ])olju. Sel je samo tako kaj pogledat. Kadar so drugi delali, je bil vedno zraven. Toda k delu se ni sklonil in mu tudi niso pustili. Vsako jutro je vstal zgodaj, s prvim soncem in odšel ven, kakor bi iskal med njivami zraka. Pri njihovem se je vedno ustavljal. Tu je mislil, bi moral jaz delati in ne bi bil nikdar zbolel. Tu, v zemlji je zdravje. Naj pametneje je storila Ana. Toliko časa je ostala, da je ne bodo mogli pregnati. Vendar ji zdaj ni ničesar zavidal in ni bil jezen na njo, da ga je tedaj spoc^rinila. Zdaj je bilo to vendar docela brez pomena. "Marko je bogat," je rekel Matija očetu, ko se je vrnil od brata, kjer si je ogledal gospodarstvo. "On je bil tudi pameten." "Bogat," je pritrdil oče na prvo. "To je bilo njegovo: biti bogat. Dosegel je to. A vsakdo vendar ne doseže . . ." je pristavil. "In čeprav je pameten." "Jaz na priliko?" se je nasmehnil Matija. "Ne, vsakdo tega ne sme doseči." Molčala sta, tako poredko se je kateremu utrgal stavek, ki ga je povedal. "A doma bo ostala Ana?" je vprašal Matija. Oče se je ozrl po njem. "Ne vem," je odvrnil negotovo, "nisem še premislil'. To moram premisliti." "Saj zdaj menda ne mislite več na tiste načrte, ki ste jih nekoč imeli." Matija se je nasmehljal in ga gledal. Oče je malce zardel kakor otrok, ki ga ujamejo pri nepo-dobnem dejanju; odkašljal se je. "Ne, tisto sem moral opustiti .. . Ni bilo ljudi za to. Za tako stvar je treba ljudi, treba je takih ljudi, ki bi sami to hoteli. Potlej se da nekaj napraviti. —Jaz nisem imel nikogar, bil sem sam. Kakor bi v voz zapre-gli štiri konje, a ne naprej, temveč vsakega na svojo stran, potlej pa jih pognali. Kam naj bi se premaknil voz, ha? Nikamor ne more. Konji pretrgajo, voznik pa ostane sam in gleda, kako dirjajo vsak na svojo stran. Morda samo eden ostane, ki ni mogel pretrgati vrvi ali pa ni hotel vleči. No, da, tudi to je prav. Jaz sem mislil, da bo drugače bolje. Svet je pretežak za eno samo osebo, da bi ga ta prestavila iz tečajev." "Pretežak," je prikimal Matija. "Na tehtnico," je razlagal, "če hočemo, da se premakne in prevesi na drugo stran, je treba za spoznanje več snovi. Potlej, naj bo že količina manjša, samo kakovost mora biti težja." "Nj,en mož, Anin," je dejal po premolku obe, "mi je o tem nekoč razlagal. Morda ni bil neumen človek, a jaz mu vendar nisem vsega verjel. Ni bil trden, stalen. Vetrnjak prav za prav.— Dejal je, da po svetu že delajo nekaj podobnega." "Da," je prikimal Matija. '^V svetu gradijo velike stvari. Vi ste hoteli v majhnem obsegu, tam pa delajo na veliko. Vi ste šli od spodaj navzgor, tam gredo od zgoraj navzdol." Oče je poslušal, to so bile zanj zanimive stvari. Kadar mu je kdo govoril o svetu, ki ga je zanimal, bi mu dal vse, kar bi imel takega. On sveta ni poznal, samo slutil ga je nekje daleč. "On, Anin mož," je pripovedoval oče, "je bil v takem društvu, da so o tem govorili." "V takem društvu ni težko biti," je dejal Matija, "vsaj včasih ni bilo težko. Danes je to drugače." Ta dan pa vendar nista več govorila o tem. Toda oče ni še^ nikdar tako mislil na te stvari, kakor prav zdaj. Vse to, kar je že zdavnaj v njem zamrlo, se je nanovo obujalo. Morda, je mislil, sem imel prav, a sem preprosto mislil. Natančno nisem vsega premislil. In to bi vendar moral storiti. Tako sem se pa zbal, da ne bi postalo smešno, in sem se vdal. Potlej sta o tem mnogo govorila. Matija je imel dovolj časa, da se je pomenkoval z njim. Včasih je po cele ure sedel v delavnici, in medtem ko sta oče in Ti-nek delala, je on pripovedoval. Vedel je mnogo zanimivega povedati. Oče je vse to naravnost požiral. ^ (Dalje prihodnjič) STRAN 4 mAKOPRAVNOgr 23. januarja France Bevk REBEKOlVI se selijo (Nadaljevanje) Snaha ga je prišla klicat. "Oče, stopite v izbo! Ali ne čutite, da dežuje?" Med njima nikoli ni bilo neprijazne besede. Še spočetka, ko ta "dolin k a" rajni ženi ni bila po volji, jo je raje zagovarjal kot grajal. Iz težkih dni med vojno, ko se je trudila za žive in mrtve in tudi zanj skrbela, pa je čutil do nje tiho spoštovanje. Tudi zdaj mu kljub neprijaznemu odgovoru beseda ni pretrdo zvenela. "Bom že vedel, kdaj je zadosti," je rekel. "Le nič ne skrbi!" Ulila se je taka ploha, da je voda kar v slapu tekla po šipah. Tedaj šele je Matija stopil v izbo, si slekel premočeni jopič in ga s klobukom vred vrgel na klop za vrati. Sedel je in se z nejevoljnim pogledom o« i r a 1 skozi okna. Težko mu je bilo v brezdelju, ko so ga kot lačni psi popadale misli in občutki. Tu pa — kakor da se je še nebo zarotilo proti njemu. Vso noč je bolj kot po navadi krehal v svojem kotu. Vstal je šele k zajtrku, del je nekaj za-logarjev v usta in položil na mizo. Zunaj je še vedno deževalo, ne več z nalivom, a umerjeno, brez prestanka. Tonca je opazila v njegovih očeh troho otož-nosti in obupa. Noge ga niso prav ubogale, vse telo mu je bilo nekam hlapavo. Zopet je legel. K obedu ga ni- bilo. Tonci je rekel, da ničesar ne potrebuje. Bo že povedal, kadar bo lačen, naj ga nikar ne nadleguje. Tudi k večerji ni vstal. Ko je Tonca vstopila s svetilko v rokah, jo je podil s pogledom. Napol slečen je ležal v znak, zagrnjen do brade, oči so se mu motno svetile. "Kaj naj vam prinesem?" ga je vprašala. "Kaj naj vam pripravim?" "Nič.* Saj sem že rekel, da nič." Snaha mu je položila dlan na čelo. Tast se je ob tem dotiku zdrznil, kakor da ga je speklo. "Bolni ste," je dejala. "Saj imate vročino. Ali naj pošljem po zdravnika?" "Nobenega zdravnika mi ni treba. Le prehladi! sem se nekoliko in pregnal ... Se bom že pocajtal. Tega nikomur ne pravi!" "Vsaj čaja vam skuham, čaja z žganjem, da se prepotite." Ni se več upiral. Največ zaradi tega, ker ga je govorjenje dražilo in utrujalo. In tudi sam je pomislil, da bi bilo morda to dobro. Saj ga je strahotno mučila žeja. Tonca mu je prinesla čaja. Z eno roko ga je objemala okoli vratu, z drugo pa mu je pomagala držati skodelico. Tako ga je že nekoč negovala, ko je bil zbolel . . . Kljub upornosti do vseh in do vsega mu je ta nežna skrb dobro dela. Ko je zopet legel, je opazil, da snaha joče. Nekam zavzet in zadet je uprl vanjo pogled. "Kaj pa je? No!" "Tako radi smo se imeli . . " je Tonca hlipala v pretrganih besedah. "Med nami nikoli ni bilo zle besede . . . zdaj pa..'' Matija je za hip zamižal. Sna hine besede so ga zadele kot očitek. Kaj naj ji reče? Tončine solze niso bile iz tistega vira, da bi se moral zaradi njih jeziti, kvečjemu bi se lahko zamislil nad njimi. "Ali sem tebi rekel kako ža besedo?" jo je vprašal, ko je odhajala . . . Tiste noči ni hotelo biti konca in tema se mu še nikoli ni zdela tako neprodima. Potil se je, kuhala ga je vročina. Zdaj pa zdaj se je izgubil, a ne v spanje ali v sanje, ampak v neke bolestne privide ... V blodnji je podoživljal požar skladišča za municijo iz prve vojne . . Znašel se je visoko nad vasjo, v gozdu, ves sključen od bolečine gledal, kako njegov dom gi-ne v zubljih ... Že je bil na gmajni nad cesto, z njim teče polovica vasi in kot blazna beži pred izstrelki nemških tankov. Včasih se je prebudil iz blodenj in bilo mu je, kakor da mu je duša skozi ozko lino pogledala v resničnost. Da, tu je, v svoji kamrici, bolan, v curkih znoja . . . Šele naslednji dan Husband Turns Chef 3a%g • I *" ^ *. V"" J When the man of the house take# # h*nd in the kitchen, chance« are something pretty special will be turned out. For there are moments when every man sees himself as a chef without a peer, one whose culinary creations unquestionably match the %Mt. When he enters the kitchen ht plays this role with enthusiasm. "Aren't all the great chefs men?" he asks, with a twinkle that say# what you already know — he'll gladly tand the kitchen back to you when he's done with the masterpiece of the moment! So, when next there's to be a dinner for intimate friends, or you're needing a dessert for a crowd, merely introduce your "chef" to a new packaged rice pudding— a recent addition to a famous family of desserts. Armed with the complete directions on the package, hell take over, and the rice pudding he'll turn out — using this outstanding convenience product — really will be the kind his mother used to make, creamy and soft and grain-textured. Juicy with fat, plump raisins, this pudding will take only about 15 minutes of his time, and he'll return to his reading with an imperishable smile. Here are the simple directions for making a delicious, old-fashioned raisin rice pudding the quick modem way. Creamy Raiiin Rie* Pofldinf 1 package prepared rice pudding cups milk % cup raisins Combine puflding mixture with milk in saucepan. Add raisins. Bring to a full boil, stirring constantly. Then reduce heat and boil gently 10 minutes, stirring occasionally. Cool. Stir once after 15 minutes. Serve warm or cold. Makes 4 or 5 servings. proti večeru je popustila vročina in so prenehale blodnje. V dveh dneh, ko se ni ganil s postelje, je imel dovolj časa za razmišljanje. Zopet in zopet je kot živ trak teklo mimo njega življenje. Kot vešča okoli plamena se je največ vrtel okoli sina in selitve. Zdaj je končno razumel, zakaj se je Filip vse mesece izogibal jasni besedi. Vedel je, da se je okoli njega in v svetu marsikaj spremenilo, a da bi te spremembe utegnile seči tako globoko, mu je bilo šele tedaj jasno. Pusti dom, vetr-njak, in gre pod tujo streho, danes tu, jutri tam kot cigan. Saj, saj... Filipu je bilo lahko, stokrat lažje kot njemu. Zmla-da ga je vleklo od doma, vso mladost je preživel v svetu, le potreba ga je bila zopet prignala v Prilesje. In še tedaj je bi le z eno nogo doma in le z eno četrtino svojega srca. Domaea vas ga ni priklepala, njegov je bil ves svet . . . Matija ni mogel tako čutiti kot sin, ne tako misliti. Ni bil tak čustveni zanesenjak, ki bi poljubljal zemljo aU se ljubeče dotikal dreves, ki naj jih zapusti. Če bi kaj takega vidčl, bi se na glas smejal. A tudi ni mogel biti ravnodušen ako je le pogledal senožet, ki sta jo z očetom iztrebila; ali hruško, ki jo je on vcepil, zdaj pa že vnuki plezajo v njenoj ro-govilo. Vse je bilo tesno povezano s težkimi in veselimi urami njegovega življenja. Ko se je po vojni vrnil, ga je tisti gric čakal kot zvesta žena. Tu je imel tla pod nogami, a tam zunaj v svetu — se mu je zdelo — ga čaka sama negotovost. Oh! V mislih je vzdihnil, kakor da mu je gora legla na prsi. Brskal je za novimi, utemeljenimi ugovori zoper selitev, iskal trdne opore za svojo upornost. Tu ostane! Toda pogosteje kot je ponavljal ta sklep, bolj medlo in negotovo se je oglaša v njem. Razmišljanje ni utrdi lo njegove svojeglave odločitve, razmajalo jo je. Otročja, iz trme porojena misel, da bo sam zidal hišo. Marjeta je imela prav, ko je rekla, da bo nekoč umrl sam samcat, brez nege in pomoči v bolezni. Slabost, ki mu je prevzemala vse ude, mu je mehčala dušo in mu vračala trezno razsodnost . . . Saj vendar Filip ve, kaj dela. Mar ne? Morda niti ne misli toliko nase kot na svoje otroke. Ali naj veže svoje življenje nanj, na starca, ki je z eno nogo že v grobu? Tudi on je bil očetu ušel po svetu ... Prevrgel se je na postelji in se zagledal v edino okno, skozi katero je znova, sijalo sonce. Nebo je bilo jasno, z majhnimi oblački na obzorju, pokrajina kakor umita . . . Iznenada se je prestrašil in skesal svojih zaključnih misli. Kaj pa je to z njim? Ljudje se mu bodo sme jali. Ostane, pa četudi pogine. Iz dna duše pa so mu rasli novi ugovori in se mu množili. Bilo ga je končno le groza samote in popolne zapuščenosti. Bojeval se je v sebi, ne da bi prišel do jasnega zaključka. Noč ga je uspavala v prijetno pozabljen je, a z dnem se je znova začelo • . . Vstal je šele četrti dan in pri-drsal v izbo. Rahel nasmeh tihe zadrege mu je sijal v očeh. "Ali boste jedli?" ga je vprašala Tonca. "Daj!" Postelja ga je vzela, da mu je bil nos ves izlizan kot sklen-ka. Bile so ga zgolj oči in sivi lasje nad senci. Podrtije se je poslej izogibal še v mislih in s pogledom. Ves nemiren se je vrtel okrog, prihajal in odhajal, izpod čela pogledoval Tonco, ki je pospravljala za, selitev. Otroci so v pričakovanju novih doživljajev, ki so se jih veselili, s smehom in krikom skakali okoli nje. Seveda, otroci! Ti se niti spominjali ne bodo, kje so bili rojeni. Sedel je na kupu kamenja in zamišljen, s trdim čelom strmeli MARCH OF DIMES & FIGHT INFANTILE PARALYSIS JANUARY 16-31 nekam v dolino. Tam ga je našla Slavka, plavolaska, in se mu prikupno nasmehnila z velikimi, modrimi očmi kot jih je imela njena babica. "Preselimo se," mu je gosto-lela. "Vse bomo odpeljali. In tudi mi se bomo peljali na avtomobilu." Ded jo je gledal in molčal. "In vi, stari očka? Vi ne poj-dete z nami?" "Ne," je dejal nekam zateglo, negotovo. "Zakaj ne?" je vpraševala Slavka s prizvokom obžalovanja v glasu. "Stari očka, pojdite z nami! Stanovali bomo v lepi, zidani hiši ob cesti. Tam je tudi velika šola. Res. Ko bom še bolj zrasla, bom hodila v gimnazijo, a nato na univerzo." Staremu tlebeku se je čelo nehote nekoliko zjasnilo, na licu mu je leglo za iskro smeha. Glej, glej! On je v njenih letih komaj vedel za ljudsko šolo, tu pa mu čivka o gimnaziji in o univerzi. Saj še on komaj ve, kaj je univerza. Ni več strpel v molku. "Kdo ti je to rekel?" "Mama. A nji je rekel ata." (Dalje prihodnjič) Veliko sobo in kuhinjo se odda v najem dvema fantoma ali dekletoma. Vse najboljše urejeno. Zglasite se pri lastniku 1376 E. 49 St. Sedaj je čas, da si dasfe nanovo cementirati klet. Nanovo preložimo odvodovodne cevi in izvrši mo druga taka dela ali popravila. Pokličite A. MALNAR 1001 E. 74 St. — EN 4371 Pri nas radevolje PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO Mandel Drug Co. 15702 WATERLOO RD. 4 jobe med E. 55 in E. 62 St, želita dobiti v najem mati in sin. Oba zaposlena. Pokličite po 4. uri popoldne. EX 4778 ŽELIMO DOBITI HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI ČE IMATE NAPRODAJ, Dokličite IV 7646 REALTOR August F. Svetek Javni notar 478 EAST 152nd ST. Pole la dohodniniki davek (Income Tax) izpolnjujem že od leta 1922, ter tem javnotli v poslugo tudi letos. Pokličite telefonično IVANHOE 2016 za dogovor. Ako slučajno nisem tedaj doma, prosim, da pustite vašo telefonsko številko s osebo, ki odgovori na telefonu. Ali ste Diabetic? Vi bi morali vedeti če ste Prihranite si stroške zdravnika in bolnišnice. To je vaše zdravje-^Obvarujte ga. Vi lahko preiskusite za SLADKOR V SEČU v privatnosti vašega doma. Pošljite ($1.00) en dolar za popolno DIA-TEST opremo. Pišite danes na The Dia-Test Co. Dept. 15—6ff~W. Washington St. Chicago 2, 111. Naznanilo in zahvala Globoko potrti In žalostnega srca naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni soprog in brat 1886 54. 1949 Joseph Zupančič Zatisnil je svoje mile oči dne 22. decembra 1949. Pogreb se je vršil dne 24. decembra 1949 iz Joseph Želetovih pogrebnih prostorov v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Rd. ter od tam po opravljeni maši-zadušnici in opravljenih cerkvenih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. ^ Blagopokojnik je bil rojen 17. maja 1886 leta v vasi Zlato polje pri Lukavcu na Gorenjskem.' V dolžnost si štejemo, da se tem polom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja napram njemu, nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti. Zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. Anton in Agnes Urankar in družini, Mr. in Mrs. Frank in Paulina Hribar in družini, Mr. Luka Gerbec, Mr. in Mrs. Frank Zagorc, Mr. in Mrs. George Hribar in družini, Mrs. Mary Romich, Mr. Ed Shally, Mr. in Mrs. John Kuchta, Dr. in Mrs. Albin Urankar, Mr. in Mrs. Leo Lukek, Mr. in Mrs. Max Urankar, Mr. in Mrs. Jack Logar in Terry. Mr. in Mrs. John Barlich, Mr. in Mrs. Joseph Sluger, Mr. in Mrs. Tony Miklič, Mr. in Mrs. Andy Mirtich in družini, Mr. in Mrs. Mike Dreniek, Mr. in Mrs. John Kozlevčar in družini, Mr. in Mrs. John Pižem ml. in družini, Mr. in Mrs. John Burja in Mary, Mr. John Urankar, Mr. in Mrs. Mihelich in družini, Mr. in Mrs. Frank Urankar in družini, Mr. in Mrs. John Pižem, E. 237 St., Mr. in Mrs. Klopčič, Mr. in Mrs. Joseph Mestek, Mr. in Mrs. Louis Oražem, Mr. in Mrs. Karl Kokal iz Oaks, Cal., Mr. in Mrs. Mike Velikonja, Mr. in Mrs. Louis Starman, Mr. in Mrs. Harry Geige-rich, Mr. Jack Pakich, Mr. in Mrs. Frank Sajn in sinu, Mr. in Mrs. James Kusar St., Mr. in Mrs. Joseph Kusar, Mr. in Mrs. John Koncilja in družini, Mr. Joseph Zele in družini, Mr. in Mrs. Louis Slapnik, Atlas Bolt & Screw Co. Employees, U. S. Steel Workers of America Local 3120 C. L O., Browning Crane & Shovel Co., društvu Carniola Tent št. 1288 TM. Dalje iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, in sicer sledečim; Mr. in Mrs. Frank Zagorc, Mrs. Margaret Mestek, Mr. in Mrs. Anthony Beck in družini, Mr. in Mrs. J. Mestek, Mr. in Mrs. L. Orazem, Mr. in Mrs. Frank Hribar, Mr. in Mrs. Andy Urankar, Mr. in Mrs. Fi Straus, Mr. in Mrs. F. Homer, Mr. in Mrs. A. Mullec, Mr. in Mrs. F. Pizem, Mr. in Mrs. Rudy Piccoli, Mrs. Ana Stariha, Mr. in Mrs. J. Stare, Mr. in Mrs. Mack Kasunec, Mr. J. Pižem st., Mrs. H. Wolkont in Gust, Mr. in Mrs. Sutton C. Girod, Mr. in Mrs. Wm. Mestek, Mr. in Mrs. J. Zust, Mr. in Mrs. F. Matko, Mr. in Mrs. Tony Spelko, Mr. in Mrs. J. Kusar, Mr. A. Zorko. Zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za dobrodelne namene, in sicer: Mr. Frank Krnc, Mr. in Mrs. Peter Lustrik, Mr. in Mrs. Chas. Wick, Mr. in Mrs. Anton Kuhel iz Los Angeles, Cal., Mr. in Mrs. Louis Rolih. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno za spremstvo pri pogrebu, in to sledečim prijateljem: Mr. F. Hribar, Mr. Ed Shally, Mr. F. Stražar, Mr. M. Velikonja, Mr. Louis Starman, Mr. J. Mihelich, Mr. L. Orazem, Mr. J. Mestek, Mr. J. Pizem, Mr. F. Segulin, Mr. R. Piccoli, Mr. Leo Lukek, Mr. F. Matko, Mr. F. Hribar, Mr. M. Drensek, Mr. F. Tegel, Mr. J. Slugar, Mr. F. Sajn, Mr. A. Verbanek, Mr. A. Mirtich, Mr. Kusanič, Mr. J. Hrovat, Mr. T. Miklich. Lepa hvala pogrebcem-sobratom od društva Carniola Tent št. 1288 TM, ki so nosili krsto: Mr. John Tavčar, Mr. Frank Krnc, Mr. John Doljak, Mr. Frank Zagorc, Mr. Paul Praust, Mr. John Pole. Najlepša hvala vsem, ki so prišli kropit pokojnika in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na zadnji poti na pokopališče. Hvala Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Lepa hvala tudi čst. g. duhovniku pri cerkvi Our Lady of Perpetual Help za opravljene obrede in molitve. Prav posebno zahvalo pa izrekamo Mr. in Mrs. Frank Zagorc iz Kewanee Ave. za vso veliko pomoč v bolezni, kakor tudi vsem sosedom in prijateljem za obiske in tolažbo v času bolezni in smrti. Ako se je izpustilo ime katerega, ki je pomagal ali prispeval, ga prosimo oproičenja in naj isto sprejme našo zahvalo. Ti ljubljeni soprog in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Odnesli so Te tja. odkoder ni povratka, a naša srca so polna bolesti in oči polne grenkih solz, vsaj smo To vsi ljubili. Tolaži nas zavest, da se snidemo enkrat tam, kjer ni solz in ne trpljenja, tam, kjer vlada večni mir. Spominjali pa se Te bomo z ljubeznijo za vedno. Spavaj mirno—snivaj sladko! ŽALUJOČI OSTALI: JENNIE, soproga ANTONIA, hčerka ^ FRANK KOSTREVEC, zet AGNES URANKAR in PAULINE HRIBAR, sestri v stari domovini zapušča dva brata BLAŽA in JANEZA ter dve sestri MARIJO in HELENO ter več sorodnikov. Euclid, Ohio, dne 23. januarja 1950.