jtev. M« V Trsta« v Hl mi. Letnik I. Ifhsji vsak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Vređnfftvo: Ulica Sv. PnntUka Asi&ega it 20. L nadstr. — Vd iopiM uj m povijajo urednl4tv x liata. Nefranklrana pisma se nt sprejemalo ta rokopisi se ne vračajo. lidTages-post«). Francoska letita nad letarinikimi mesti, SAARBURG v Lotaringiji. 18. (Kor.) — Tekom pretekle noči, okoli 12 ponoči sta letala nad mestom dva sovražna letalca, ki sta vrgla v mesto skupno 10 bomb. Pri tem sta bila neki tilanski podčastnik in neki ulanec na odprti cesti ubita, neka služ-kina pa tako težko ranjena, da je izključeno. da bi zamogla ozdraviti Napravljena materijalna škoda je precej znatna. Tudi v Hemingu sta vrgla letalca dve bomb«, istotako tudi na železniško postajo Rtedlng. Angleži Izkrafl v Udi wjoifw. CARIGRAD, 18. orti neznana, urejeno v toliko, da je porta v principu sprejela od italijanske vlade zahtevano satisfakcijo in je s posredovanjem Rima že poslala valiju v Jemenu vse potrebne instrukcije v svrho izpolnitve satisfakcije. Cesarjeva sožalna brzojavka povodom smrti vojaškega vikarja Belopotockega. BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Njegovo Veličanstvo je poslalo povodom smrti vojaškega vikarja Belopotockega, velikovarar-dinskemu škofu grofu Szechenyju sožalno brzojavko, v kateri poudarja vlada zasluge vojaškega vikarja in obžaluje izgubo pokojnika, ki mu ohrani časten spomin. 1 OdUkov 1 DUNAJ, 19. (Kor.) »Wiener Zeitung poroča: Nadvojvoda Franc Salvator j podelil častno znamenje II. razreda Rdečega križa sledečim osebam: konstrukcijskemu slikarju Francu Janošu v Puli, Okrajnemu višjemu živinozdravniku Ra-miru Cella v Puli, strojnemu obratnemu voditelju v pok. Francu Davidku v Puli, vojaškemu računskemu nadoficijalu Ignaciju Dinstiu v Podgradu in mornariškemu višjemu komisarju III. razreda, Francu Webru v Puli. Pogreb Ivani pL Zola se je vršil v Zagrebu dne 17. t. m. ob časteh, ki jih je narod dolžan takemu velikemu duševnemu velikanu. Vsa veličina Zajčeva za narod in domovino se je izražala že v dejstvu, da se je po nalogu bana samega pogreb vršil na deželne stroške. To je bilo nekako oficijelno počeščenje velikega pokojnika. Ali veliko višje po svoji vrednosti je bilo počeščenje Zajče-vega spomina po javnosti, po narodu samem. Na tisoče in tisoče Hrvatov je prihitelo k pokojnikovemu odru, da se še enkrat poklonijo velikemu geniju, ki jih je se svojimi plodovi naslajal, dvigal, vzgajal k plemenitemu, idealnemu vzletu. Tudi nadškof dr. Ante Bauer je prišel v spremstvu svojega tajnika in je klečeč izmolil molitev za mir velike duše Zajčeve. Ob odru je stala častna straža, sestavljena po članih deželnega gledališča. Pred zgradbo gledališča se je poslovil od pokojnika ravnatelj opere Srečko Albini s krasnim pretresljivim govorom, v katerem je slavil pokojnika kot uzor, kot svečenika božanske glasbe, večne lepote, kot ustvarite! ja hrvatske opere, nje organizatorja in vodjo in uajplodovitejšega nje; skladatelja. Citiral jc verze iz slavnega zbora »U bol!«: 1" k>j — u boj ! Mhč i/, ioita braćo! Nek fhi^tnan zna. K:iV:o mromo mi! In pa besede Zrinjskega, s katerimi je dal narodu tolažbe in nade: Da rodu «. -'-e sinut, rav.prt.it robstva dim. Slava Ivanu Zajcu se je razlegala po vsem trgu, ki ga je polnila velika množica. Solisti in zbor hrvatske opere so zapeli žalostinko, na kar se je s pesmijo poslovila od pokojnika »Zveza hrvatskih pevskih društev«, (»Kolo«, »Sloga« in »Sloboda«). Sprevod je bil impozanten. Zastopan je bil v njem oficijalni svet, hrvatska umetnost vseh gran, korporacije, vse, kar ima hrvatski narod umstveno odličnega, in pa, po tisočih, on, ki ie pokojnik deloval in živel zanj: narod! Na grobu je govoril prof. F. Z. Miler, proslavljajoč veličino pokojnikovega dela. »Ali more biti to smrt?« je vskliknil govornik. »Od kje neki smrt onemu, ki je kot umetnik-stvaritelj v duši naroda, kot umetnik-učitelj v dušah narodnega naraščaja ustvaril sam sebi dve večni brez-sinrtni življenji? Vse te solze žalostinke, ki rosite na oltar človeške minljivosti, ste svete, kakor tudi plamen, ki se z oltarja človeških src dviga do neba za rajsko dušo miljenca svojega. To plamen-zlato, te biser-solze se poljubljajo v venec, ki Ti ga rod. Tvoj po duši in krvi, ineče na grob, a spomenik Ti je že od davna in bo skozi veke hvaležnost vsega naroda hrvatskega«. Zadoneli so slava-klici, a »Zveza hrvatskih pevskih društev« se je še enkrat poslovila s pesmijo od največjega hrvatskega Klasbenika. Ogrski Usti o Izpraznitvi BeKradn. Skoro vsi budimpeštanski listi se pečajo na uvodnem mestu z dogodki na južnem bojišču in hvalijo odkritosrčnost ar-madnega vodstva, ki je pokazalo svojo resnicoljubnost tudi v neugodnih epizodah vojne, naglašajo pa, da dogodkom na južnem bojišču ni pripisovati nobenega odločilnega pomena, ker pade odločitev v sedanji svetovni vojni na ruskih bojiščih. : Budapesti Hirlap« piše glede našega umikanja na jugu, da je taka stvar v vojni navaden slučaj, četudi je žalosten in neprijeten. Mi se moramo naučiti, da prenesemo tudi take slučaje, brez pretiravanja stvari, brez maloduinosti in plašljivo-sti »Pesti Hirlap« izvaja: Ogrska javnost je navadno napram dogodkom na bojiščih skrajno hladnokrvna. V trdni zavesti v končni uspeh lahko mirno opazujemo u-mikanja in prodiranja naše armade. Noben trenotek nas ne smejo premotiti dogodki, kojih učinki so za veliko vojno le trenot-nega pomena. Na nemško-francoskih in nemško-ruskih bojiščih je prišlo do mnogo pomembnejšega umikanja, toda nemško mnenje je bilo napram teinu popolnoma indiferentno. Vera in zaupanje ogrskega občinstva v hrabrost naših čet je neomajna. Sedaj uvidi lahko naše občinstvo, da se imamo boriti z veliko premočjo. Pripraviti moramo občinstvo na to, da je pričakovati hudih in dolgih bojev. Zinagp se ne morejo delati kar ne termine, kakor bi si morda kdo mislil. Dober vojskovodja ne dela na termine. »Budapest« smatra kot pomirljivo dejstvo. da je objavilo armadno vodstvo tako resnicoljuben komunike in pravi, da se prično pri Belgradu nove operacije, ki bodo imele za posledico potisnenje Srbov v notranjost. Končno vpliva pomirjevalno, da je srbsko bojišče le podrejenega pomena in da prihajajo z ruskega bojišča razveseljiva poročila in vesti. Krto je ino vri Mira. Neki četovodja 47. pešpolka pripoveduje o bitki pri Orodku tako-le: Zvečer pred bitko pri Grodku (8. sept.), so nam naznanili častniki, da moramo napasti prihodnje jutro na vse zgodaj sovražnika. Da ga iznenadimo, smo korakali skoro celo noč do 3. ure zjutraj ter smo se mu priplazili zelo blizu. Nato smo se za malo časa vlegli na golo zemljo, ker slama streh bližnjega hleva, s katero smo si postljali, ni zadostovala za vse. Kljub temu smo prav dobro zaspali. Ob prvem svitu so nas že zbudili. Začudeno smo se pogledali, ko smo zapazili, da nas krije bela odeja — padla je na nas prva slana. Povzročila je, da so se naši udje le s težavo začeli gibati. A pozneje jih je solnce ogrelo. Ko smo korakali pol ure, smo se takoj razvrstili v bojno črto ter hajdi naprej proti sovražniku, kjer so nas že iz daljave 2000 korakov pozdravljale prve kroglje, za katere smo se pa le malo zmenili. Da se obvarujemo prevelikih izgub. smo se že od tu naprej morali le skokoma pomikati naprej. Poveljnik na-šega voda, rezervni poročnik, me pokliče prijazno, rekoč: »Ostanite vedno pri meni in mi pomagajte, kar morete, ker vedno nimam glasu, pa tudi kratkoviden sem!« Z veseljem sem poslušal te besede, ki so pomenjale toliko, kot da bi mi bil izročil poveljstvo. Ko smo ležali 1500 korakov oddaljeni od sovražnika, kar naenkrat zazveni na moji puški tik roke; bila je kroglja, ki se je razbila ob puškini cevi. Ne dolgo po tein zopet druga, tako da je bila puška pokvarjena. V jarku že precej blizu bojne črte nam šrapnel podere stotnijskega poveljnika ter ž njim še par mož. Klicali smo starejšega poročnika, kateri bi naj prevzel poveljstvo stotnije; a ni ga bilo! Mogoče so ga ujeli. Imeli smo le še že poprej omenjenega. kratkovidnega poročnika brez glasu. A to nam ni vzelo poguma! Naprej smo drveli po strmini skokoma ter se naposled ustavili, ležeči na trebuhu, za malim jarkom, Id ie bil oddaljen krog 600 korakov od sovražne postojanke, v kateri je bilo Rusov kakor čebel v panju. Tu bi bila zadela skoraj žalostna usoda. V Up« nas je začet obstreljevati sovražaflc a strojnih puiek tako silnog da so na levo ta desno kar zaporedoma pa- dali dragi mi tovariši. Nato pribiti ena stotnija naših iz sprednje vrste proti nam vpijoč: »Umaknite se z nami nazaj, sovražnika je kot listja in trave, preslabi smo!« Takoj sem pogledal na vse strani in res, tudi na naši desni strani so se naši že umikalh Kaj storiti? Za nami v sredini veliko in nedostopno močvirje, na desni strani, odkoder smo prišli, gola ledina, v katero so zaporedoma udarjale granate, da se je trgala zemlja in metala v zrak do 20 m visoko stolpe zemlje. Grozen položaj! če jo uberemo po ledini, nas gotovo raztrgajo granate, če po močvirju, bi pa gotovo obtičali, kjer bi nas ali ujeli, ali pa uničili. Preostajalo nam ni nič drugega, ali zmagati in pregnati Ruse s hriba, ali pa junaško umreti. Zakričal sem tovarišem: »Kričimo le vsi, kar se da, nam nasproti bežečim našim oddelkom: »Stojte, z nami naprej, zadaj je gotova smrt in Ie spredaj je rešitev!« Ubogali so nas in se pri nas ustavili. Strahovito so nas obdelovale strojne puške Rusov. Precej na gosto je že bilo posuto bojno polje z ranjenci in mrtvimi, ko so nam prišle na pomoč naše strojne puške. Spravili so jih na neko z opeko krito hišo, katera še ni gorela. Strojne puške so grozno kosile v vrstah Rusov, njihovo streljanje je postajalo vedno slabejše. Pogledal sem za trenutek kvišku, ali v tem trenutku udari kroglja ravno na mesto, kjer sem poprej držal glavo. Drobec se mi je zaril pod desno oko. Ostali izstrelek zemlje mi je udaril v glavo, da sem na pol omamljen rekel poročniku: »Ne morem več!« Z žalostjo sem moral ostati na mestu, ker se mi je stemnilo pred očmi. Rusi so bili kmalu potem pregnani iz jarkov. Zasledovali in podili so jih potem še tri dni, dokler niso bili nazaj poklicani naši oddelki zaradi nove razvrstitve. V srSIsIRI!: strelskih jarkih. Londonske „Times" objavljajo par interesantnih vojaških pisem, ki opisujejo življenje v angleških strelnih jarkih. Neki oficir nekega indijskega polka piše koncem novembra: „Že devet dni se nahajamo v ognju Živimo v globokem in ozkem strelnem jarku, v katerem so izsekane stopnjice, da se za-morejo vojaki odpočiti. Hrane imamo dovolj; kuhamo sami m tudi pomijemo potem sami sklede in krožnike, kolikor je pač mogoče. Za pijačo dobivamo francosko vino ali rum. Ugajata mi seveda bolj čaj in kakao, ki ju istotako dobivamo , v izobitici. Iz porušenih hiš okol ce smo znesli skupaj vse mogoče zaklade: nože, vilice, les, premog in slične stvari, kar je potrebno za komodno življenje. V splošnem nam ne gre slabo. Imam spalno odejo in plašč, ki me dobro grejeta in tudi varujeta mokrote. V strelskem jarku, v katerem smo se nahajali poprej, je bilo dosti slabše. Ni ga bilo suhega prostora, kjer bi se zamogli usesti. Deževalo je neprestano, nikakor hi bilo mogoče napraviti ognja, da bi si segreli mrzle noge. Ponoči smo se včasih splazili iz strelnih jarkov in tekali naokoli, da smo se nekoliko ogreli. Nemci žive pod podobnimi pogoji v svojih strelskih jarkih kakor mi. V naši zadnji poziciji so bili njihovi Jarki oddaljeni komaj 50 metrov od nas, tako da smo se naha- Nasprotno pa vam ne morem opisati, s kakim navdušenjem in veseljem sprejmem vsako pismo od vas. Takih občutkov ni-em imel več, odkar sem stal kot otrok pod božičnim drevescem. Menim, da napravi tukajšnje naporno življenje živce tako občutljive, da postane vsak malo otročji in smatra za Življensko srečo skledico dobre kave ali pa pismo z doma .. V lazaretu. Ob '/»IO dopoldne smo zopet zajahali konje. Ekscelenca F. je hotel nadzirati novo ustanovljeni krajni lazaret in neke nove vodovodne naprave. Spremljali smo ga tjakaj. Lazaret je bil oskrbljen z vsemi najmodernejšimi pripravami. Vsak dospeli ranjenec ali bolnik je imel na prsih tablico iz trdega papirja. Če je tablica polna, pomeni to, da je mož težko ranjen, da ni sposoben za transport. Na obeh robovih tablice so pritrjene belordeče niti. Če je nit odtrgana, pomeni to: težko ranjen, a sposoben za transport. Če manjkate obe niti, pomeni to, da je vojak le lahko ranjen ali pa, da je zbolel. Kakor čujemo, je baje število obolelih razmeroma zela majhno. Epidemične bolezni se pojavljajo le tu pa tam. Da se preprečijo črevesne bolezni, je ekscelenca F. strogo prepovedal moštvu in oficirjem vsako zavživanje surovega sadja, menda z dobrim uspehom. Na neko vprašanje, je prosil zdravnik za kakao za ranjence in pa za petrolej. Ordonanca si to zapiše, da se potem takoj vse pošlje. Na dvorišču je dolga vrsta sanitetnih vozov, v enem se nahaja popolna lekarna. Zdravnik je izjavil, da je treba po izkušnjah vojne marsikatero zdravilo popolnoma izločiti. Za trajne obveze se vporablja le še mastisol, ki se je obnesel jako dobro. Šli smo k vodovodu in si pripravili pitne vode. V dveh poljskih kuhinjah se je kuhala juha s svinjskim mesom. V četrt ure naj bo jed gotova. Krepak mož z gorjačo v roki se nam predstavi kot občinski župan. Ko mu je ekscelenca rekel, da se v občini mnogo rekvivira, čemer pa ni mogoče opo-moči, je župan odgovoril, da je to bolje, kakor pa če pridejo Rusi. Skozi velik skedenj, kjer so vojaki mlatili žito. smo prišli k stroju, ki pripravlja pitno vodo. Stroj prt-na dan po (300 litrov pime vode in to nikakor ne slabe. Ko smo se vračali, smo zajuukovaii pri poljski kuhinji, Id nam je pripravila jako izborno jed. Rusi imajo n. pr. za oficirje posebne kuhinje, česar pri nas ni. ___ Sličice iz vojne. Iz flandrskih džungel. Indijske pomožne čete na zapadnem francoskem bojišču silno mnogo trpe vsled mraza in je Indijce jako zanimivo giedati, kako šklepetajo z zobmi od mraza. »Pogled nanje,« piše neki poročevalec v »Giornale d' italia«, »me je spomnil na nekega leoparda, ki sein ga nekega mrzlega meglenega dne opazoval v zoološkem vrtu v Londonu več ur skupaj. Pripovedovali so mi, da se Indijci zelo pogosto plazijo okoli avtornobilnih parkov. Prvotno se je domnevalo, da so tako radovedni in da si hočejo ogledati te vozove, ki jih še nikdar niso videli. Pozneje so se prepričali, da so hoteli krasti In-jali vedno na precej vročih tleh. Nekaj naših dijci bencin in kolomaz s katerimi so si mož je neprestano na straži, da požene^ nadrgniii potem svojo kozo, da je manj .,cob.m„ cM,M*r,;ir,. ,, občutljiva za mraz. / takoj vsakemu sovražniku krogljo v glavo, kdor bi se pokazal. Drugi med tem kuhajo, jedo in spijo. Nemci delajo seveda ravno-tako in tako gre dan za dnevom. Najhujša stvar so letala, ki letajo nad našimi glavami in poizvedujejo o naših po:|mrmrajo poklasn() svoje svete pesmi. Ce ztcijah. V naš, zadnji poziciji smo zapustit, - ^j Sumljivega, poskačeio vsi v jarek ponočii in preiskali vse razrušene hiše * k k 'k imiCkc iz jarkov in -oje tovariše z lahkim žviz- občutljiva za mraz. Mnogo Indijcev je prineslo s seboj v strelne jarke nargileese, domače vodne pipe, ki hodijo od ust do ust. Skoro vsi imajo s seboj tudi najpotrebnejše priprave za pripravljanje čaja in si tratijo čas s kajenjem in pitjem in stelje in raztrgane knjige in papirje na tleh. V vsaki hiši je bil enak melanholični pribor, na katerega je žalostno gledalo kako razpelo ali pa podoba matere božje". Neki drugi oficir poroča o posetu kralja Jurija na fronti: „Kralj je bil tu pri nas. Pomislite le I V najhujši plohi je šel skozi vse strelne jarke UUUI V l UUIUI 1)1 Oi VUI • ----*------- da se nahaja v indijskih džunglah, kakor jih imamo še iz mladostnih knjig v živem spominu. Vojna je indijskim vojakom ravno to, kakor da bi šli na lov na tigre. Razvnamejo se namreč pri vsakem šumu in sumu vsi njihovi živalski nagoni. Pijani krvi, drve vedno naprej, pomoreč pred seboj vse, kar jim pride pod roko. Se pred i___i.Lmi io nrinnvpfliM/al naL-i QncrIi>£V! in je imel za vsakega od nas prijazno be- j kratkim mi je pripovedoval neki angleški --------I/a I a X.l M.Zmn MaLi 1 r- rt Kili \r I ll VmivirlM«, *rtLr/-irri sedo ali nasmehljaj. Ko je šel mimo cele stotnije, smo se odkrili in zaklicali trikratni hura! Nihče od nas ne pozabi nikdar tega slovesnega trenotka. Izkazal se Je jako hrabrega, da je prišel semkaj, tako blizu svinčenih krogelj in v vednl nevarnosti pred letali in granatami. Če nas je hotel s tem nekoliko poiiviti v naši utrujenosti, potem se mu je to bogato posrečilo. Hotel bi odgovarjati na vsa vaSa ljuba pisma, toda, če Je človek vet dan na straži in $1 mora pomagati pooočl brez vsake umetne luči, potem preostala vsekakor jako malo časa za tako dfMilran posel kakor je pfeaaje pisem. oficir, da so bili v Dixmuidnu tekom nekega nočnega boja Belgijci in Angleži napadeni od Indijcev, ki so poklali vse pred seboj, ker v razburjenosti in vsled teme kljub prigovarjanju niso hoteli verjeti, da imajo opraviti s prijatelji. Angleži se poslužujejo Indijcev tudi kot pokopovalcev mrličev oz. grobarjev. Z jataganom 9 skrivljenim rezilom med zobmi, se dvignejo iz jarkov in plazijo potem kakor kače k truplom, ki pokrivajo bojišče. Molče dvignejo svoje mrtve tovariše na rame in nesejo potem svoje žalostne tovore v taborišče. stran IL .VEČERNA EDINOST- št. 96. V Trstu, dne 19. decembra 1914. Pohvala majhnih vojakov. »Bntish Medi a' Journal rravi: Majhni vojaki zavzamejo malo prostora pri transportih. Oni se lažje skrijejo, nudijo težavnejšc car: » za sovražne topove, potrebujejo nanj blaga za uniiorme in manj usnja za škornje- Zavijejo se bolje v topla odevala in potrebujejo za vzdrževanje telesne toplote in za potrebno energijo pri korakanju in večjih pohodih inani hrane kakor pa veliki vojaki. Torej vsa čast majhnim vojakom in klobuk z glave pred njimi! Za 40 kg shujšal. Iz Ženeve se poroča: V pondeljek je zopet prispel semkaj vlak z nemškimi civilnimi interniranci. Med njimi sta se nahajala dva nemška velikana. Eden je tehtal 2b0, drugi pa 18(1 kg. Pred izbruhom vojne sta se producirala po francoskih mestih, potem pa sta bila internirana pri Biarritzu. Njiju potovanje po Franciji je bilo jako težavno radi ozkih vrat pri vagonih. Prvi izmed velikanov se je pritožil, da je tekom interniranja shujšal za nič manj kakor 40 kg. Ostalo mu jih je torej še 240, kar še vedno ni nobena šala. Sla sovražnika. Neki nemški vojaški zdravnik pripoveduje: Bilo je v neki francoski vasi na pobočju Vogezov. Moja naloga je bila ureditev obvezovališča za artiljerijo. Okoli vasi so stale naše baterije in streljale v dolino na sovražne pozicije. Nad strehami so grmeli naši topovi z zamolklim pokom, a čez strešna slemena so frčale sovražne granate ter padale nekako počasi, kakor bi v zadnjem trenutku iskale cilje, ter so potem eksplodirale z močnim pokom. Ob 9 dopoldne sem bil poklican k mladi ženi, ki je pričakovala poroda. Hišica je stala zunaj ob cesti, popolnoma blizu baterij, ki so streljale in ki jih je obstreljeval sovražnik. Okna so šklepetala in siromašno posodje na polici je rožljalo, hišica se je tresla v vseh svojih delih. S stokanjem žene se je mešal neprestani žvižg krogelj. Porod se je končal srečno ob grmenju topov. Okopal sem otroka in ga povil. Okoli mene so stale razredčene ženske in nova stara mati je jokala od veselja. Na postelji je ležala v prvi materinski sreči mlada žena. Tedaj je počilo tako močno, kakor da se hoče vsa hišica razleteti na kose. Ženske so se prestrašeno stisnile po kotih. Okenski okvir se je razpočil, stene so se tresle in pohištvo se je z ropotom premeknilo. Zunaj po cesti navzgor sem videl, kako se ruši zid in se dviga oblak gostega prahu. Skozi razbita okna je puhnil silen veter. Držal sem otroka v rokah, da bi ga obvaroval prahu in gledal sem v dolino, kjer so na drugem koncu stali naši sovražniki. Tedaj smo začuli nov strel v dolini. V tridesetih sekundah bo granata tu. Kaj bo tokrat njen cilj in njena žrtev? Da bi prekinil mučno tišino, sem vprašal: — A kie je oče? — Vojak je. — V katerem polku? — Pri artiljeriji- — Pa kje je sedaj? — Starka je pokazala z roko v dolino: — Tam-Ie doli! — Obrnil sem se in tesneje pritisnil otročiča k sebi. Dobro kosilo. Neki ranjen lovec lovskega batajona štev. 20, ki se je udeležil prvih bojev na severnem b- iišču, pripoveduje: Prišli smo v neko vas, zapuščeno od prebivalcev, kajti v njo so že padali ruski šrapneli in granate. Ali je bila vas ruska ali naša, tega vojaki nismo vedeli In tudi ne povpraševali, ker so nas že veliko bolj zanimali lepo rejeni pujski, s kateremi smo prav po vojnem paragrafu obračunavali: seveda smo si te paragrafe delali sami. Bajonet skoz vrat, ali skoz rebra, da je le kri dobila prost izhod. Opomniti moram, da nam je vojaška kuhinja zaradi ogromnih težkoč včasih zelo neredno dostavljala našo hrano in torej ni čuda, da so se nam po-cedile sline po mastni pečenki, ki se nam kar sama ob sebi nudila; prebivalci so namr č iivino kar je niso mogli vzeti seboj, Izpustili na prosto. Seveda se nam je, nevajenim takšnega rokodelstva, večkrat pri-peti'a neljuba nezgoda, pa nam je pujsek vkljub ranjenim rebrom odnesel pete in mi smo s praznimi želodci in vendar na ves glns kroh >taje, gledali za njim. Iz tega in raznih drugih vzrokov sem imel pa jaz, kot pristen lovec, vetje veselje s perutnino in gorje kokoši, ki jo je moje oko ocenilo kot naj'epšo. V malo trenutkih se je tudi že valjala v krvi glavica na smrt obsojene živa-lice. Da ne bi tratil predragocenega časa s skubljen;em, sem prerezi kožo na trebuhu in jo kar po lovsko olupil. Stopil sem kar v prvo hišo in kmalu je vrel velik lonec vode z mojo piško; skrbel sem namreč v enakih slučajih vedno tudi za svoje tovariše, četudi ne popolnoma nesebično; pridjal sem vselej piški tudi precej krompirja, korenja ali drugega sočivja in to — sem z juho vred prepustil tovarišem. Zaskrbelo pa me je še nekaj: kako okusna jed bo brez soli. Pre-Iskal sem vse shrambe in končno sem res našel v kleti precej soli. Založil sem se z njo dokaj dobro, ostalo pa prepustil tovarišem, ki so mi bili zato nemalo hvaležni. Vas je gorela že na več mestih in vnela se je tudi že poleg nas stoječa hisa. Ker je bila nevarnost, da se vname tudi ta, v kateri se nas je nahajalo precej vojakov, dobimo povelje, jo zapustiti! „Le počasi, lačen se ne bom bil, rečem. Hajdi, preljuba moja kokoš! Pograbim lonec in 2 njim na piano, tovariši pa seveda za menoj; a ne vem, li bolj sledeč povelju ali prijetnemu vonju, ki je prihajal iz mojega nemalega lonca. Ko smo bili oddaljeni od hiše kakih 30 korakov, sem potegnil piško iz juhe, od katere ne bi rad bratski delil, a za juho, katero sem jim popolnoma prepustil, so se kar pulil L. V tem trenutku pa se Je zaslišal grozen pok in tresk, kakor bi udarila »trela fz neba, in hiše, katero smo pred malo trenutki zapustili, ni bilo več — le tramovje je frčalo po zraku, tako včinkuje taka granata. Vajeni še vetjih grozot, smo ohranili mirno kri in se gostili dalje. Rczns politične vesli. Barthoujev sin padel. Po pariških poro-, i č lih je padel na alzaškem bojišču pri Thannu tudi IBletni sin bivšega francoskega ministrskega predsedn ka Bartouja. Glavni stan Joffrcja. Iz Berlina se poroča: „Vossische Zeftiing" javlja Iz Stock-holma: Joffrejev glavni stan je pravi vzor špartanske priprostostL Nahaja te navadno v kakem šolskem poslopju, le redkokdaj v kakem gradu. Tam delajo ofidrji pri navadnih lesenih mizah. Joffrejeva soba je hladna, brez preprog in brez vsake gizda-vosti, križajo pa se mnogoštevilne telefonske žice. Na lesenih tablah so prilepljeni veliki zemljevidi, iz katerih vodi Joffre velike bitke. Pred glavnim stanom se nahaja nekaj avtomobilov in nekaj stražnikov. Poslanska 251etnica. Dne 15. t m. je minolo 25 let, odkar je bi dalmatinski poslanec prof. I. Vlrgll Perlć izvoljen poslancem v državnem zboru. Najprej ga je 1. 1889, izvolil imotski okoliš svojim deželnim poslancem, a dne 26. decembra istega leta tedaj združeni volilni okraji Sinj, Imotski, Opuzen, Makarska državnozborskim poslancem. V četrtstoletju svojega poslanskega delovanja je profesor Perič vrsto rodoljubnih govorov, zavzemajoč se za politične in gospodarske interese naroda. Neumorno se je zavzemal na konpetentn&i mestih za gospodarske potrebe svojega okraja, ki mu je ohranil neomajno hvaležnost in udanost. Med vsemi dosedanjimi dalmatinskimi poslanci v državnem zboru je Perič prvi, ki slavi 251etnico poslanskega delovanja. Čestitamo mu ob tem jubileju in mu želimo, da ga Bog ohrani še mnogo let čilega in zdravega za delo na korist in napredek hrvatskega naroda v Dalmaciji. Opomin k varčnosti. Ogrski minister za poljedelstvo je izdal na prebivalstvo oglas, v katerem je pozivlje, naj štedi z žitom. Minister pravi v Mn proglasu: Ker iz inozemstva ne moremo dobavljati živeža, računajo naši sovražniki s tem, da naši vredni vojaki zato ne bodo mogli dolgo vzdržati vojne, ker da zmanjka kruha. Ta nada našega sovražnika se ne izpolni, ker bomo imeli toliko kruha, kolikor ga bomo potrebovali. Seveda nam veleva treznost, da šte-dimo s kruhom, oziroma s pšenico, ker to leto žetev ni bila tolika, kakor v minolem. Vlada je izdala mlinom in trgovcem nalog, naj prodajajo t bčinstvu samo moko, pomešano z ječmenovo, krompirjevo in drugo moko. Pri tem pa je potrebno, da tudi oni, ki ne prodajajo moke. postopajo istotako, pak je zato potrebno, da se vsak človek v deželi pokori temu nalogu. Tisti, ki pečejo kruh doma, naj mešajo pšenično moko z dtugo, a kar preostaja pšenice, naj jo prodajajo, da pride tako v roke onih, ki je po trebujejo. Tisti, ki je danes kruh iz Čiste pšenice, ali skriva pšenico ali drugo žito za-se, da-si mu ni potrebno v gospodarstvu, greši proti domovini. Angleški zdravnik o psihologiji poguma. V „Times" razpravlja neki angleški zdravnik o temi psihologije poguma. Imel je ponovno priliko, kakor poroča, da je govoril z ranjenimi vojaki in nabiral v belgijskih, francoskih in angleških bolnišnicah materijal za to temo Po izkušnjah je prišel do prepričanja, da niti dva moška nimata istih občutkov, če prideta prvič v ogenj. Eni in isti vojak zamore celo tekom enega dne opazovati na sebi popolnoma različne občutke, če tudi se okolščine njegove okolice morda niso čisto nič izpremenile. Neki vojak, ki je bil prvikrat v bližini Airasa v ognju, je priznal, da ga je prijela predvsem radovednost, ki je bila njegov prvi občutek. Sele, ko se je razpočila v njegovi bližini prva granata in so se dvignili v zrak celi oblaki dima, si je bil v svesti, da je bila pozicija, v kateri se je nahajal, faktično silno nevarna. „V tem trenotku sem imel približno občutek človeka, ki nenadoma zagleda, da stoji nasproti razjarjenemu biku". Neki drug vojak je priznal, da je bil njegov prvi občutek podoben onemu silne gr ze. Toda ta občutek je polagoma izginil in zapustil bolj sledove utrujenosti kakor pa bojazni. Tretji zopet je izjavil, da je bila njegova nervoz-nost, ko je šel v ogenj, tako veliko, da dogodki niso izzvali v njem sploh nobenih občutkov. Smatral se je že kot mrtvega človeka in je šele v ognju spoznal, da njegova pozicija ni ravno posebno nevarna. Vsi ti vojaki, kakor zagotovlja zdravnik, so se izkazali v bojih silno hrabre, kar dokazuje, da kljub prvotni človeški instinktivni bojazni končno vendarle zmagata morala in vzgoja. Pojavi se nov pogum, ki spozna nevarnost z odprtimi očmi in Id ga ne uniči nobena stvar. V ognju najde človek samega sebe in spozna strmeč v sebi novo lastnost, ki se da pač najbolje označiti z možatostjo. Švica in Anglija. »Franfurter Zeituug < je priobčila nedavno senzacijonelne podrobnosti o poskusih angleškega poslanika Granta Duffa zavesti Švico h kršenju nevtranosti. Napram tozadevnim dementi-jem se je skilcevala »F. Z.\ na izjave ame-ga, vojnega poročevalca »Newyork World«. Švicarska vlada sedaj znova u-radno kenštatira: 1. »Angleški poslanik ni nikdar zahteval, da naj bi prevzeli angleški nastavljenci brezžično postajo na Sv. Gotthardu za dobo sedanje vojne. 2. O tem vprašanju se ni vršil nikdar kak razgovor med angleškim poslanikom in katerimkoli članom švicarskega zveznega sveta. Zato so neresnične tudi vse vesti o kakem burnem prizoru, ki bi se bil pri tem razgovoru odigral. 3. Samo po sebi umevno je, da zvezni svetnik Motta ni mogel o tem incidentu, ki se nikdar ni vršil, informirati g. Emer-sona ali kateregakoli drugega gospoda. Zvezni svetnik Motta g. Emersona sploh | ne pozna, ga ni videl in ni nikdar ž njim i govorila. V švicarskih političnih krogih se dom-i j neva, da je poročevalec Emerson zlorabil »Frkf. Ztg.« za intrigo, naperjeno proti kandidaturi svetnika Motte za zvezno predsedništvo. DomaČe vesti. Proti ttsranMVMju hi omtovaževanfci sovražnikov. Velik del madžarskega časopisja naglaša sedaj,po izpraznjenju Belgra- da — kako škodljvo in nevarno je tisto lahkomišljeno zasmehovanje in podcenjevanje sovražnih narodov in njihovih vojska. »Vilag« se n. pr. srdito obrača proti tisti kazinski in kavarniški gospodi, ki so srbsko vojsko vedno opisovali kot razsuto, sestradano, demoralizirano in strahopetno. Citira, kar so nemški vojaki poročali s francoskega bojišča svojim neslanim karikaturistom, ki so francoskega vojaka predstavljali kakor balerino v krilih, v resnici pa se tudi francoski vojak bori junaški, vredno hrabrosti svojega nemškega nasprotnika. »Nemški ranjenci — pravi »Vilag« — in posebno mrtveci so zaklicali z meje na porogljivo zasmehovanje sovražnikov: »Spoštujte sovražnika! Slepci pri zdravih očeh morajo biti ljudje, ki v podcenjevanju sovražnika ne vidijo žaljenja svojih lastnih otrok, lastnih naših vojakov! Sedaj se ta dobra gospoda udu-še v kazinskem dimu svoje lastne cigare. Sedaj gledajo ta gospoda z debelimi očmi pred-se, ali še sedaj nočejo verovati, da se naši hrabri vojaki — in to jim priznava vsa Evropa — že skoraj pet mesecev bore s spremenljivo srečo na srbski zemlji od neopisnih težavah, napajajoč s solzami, krvjo in znojem vsako ped srbske zemlje, kajti proti njim stoji sovražnik, ki junaški, drzno in hrabro odbija napade. Ni to 'sovražnik »sestradan, razcapan in demoraliziran capin«, a tudi njegova država ni »država, izdihujoča v ob-nemoglosti, ki jej je kralj že propadel, Gjorgje znorel, a vojvoda Putnik bolan in nesposoben za vsako akcijo«. Ta gospoda niso do kraja razmislili stvari na srbskem bojišču, ker druga polovica izreka glasi: »In vendar,koliko moramo krvaveti v borbi s temi raztrganimi in sestradanimi četami!« — Potem prehaja »Vilag« k vernemu opisovanju srbske vojske, dežele in moralne sile, ki stoji za njo, pak zaključuje tako-le: »Vse to bi morali vedeti gospoda, a oni, ki niso vedeli, se morajo naučiti, ker je potrebno, da se nauče! Ko bodo vedeli vse to, potem ne bomo padali doma v malodušje, ako nam vesti z bojišča javljajo o herojskem odporu Srbov Pomen glasbe v malih narodih. V svojem nekrologu o pokojnem skladatelju Ivanu pl. Zajcu piše »Hrvatski Pokret« rned drugim: Ob njegovem odru moramo osvežiti spomine, morajo dospeti do nas zvoki neštevilnih njegovih rodoljubnih in sladkih davorij, da občutimo, kako veliko nalogo je izvršil v našem narodnem življenju, koliko praznino pri nas je izpolnil se svojim glasbenim, od boga danim mu darom pokojni Zaje. V malem narodu, na bujenju njegove nacijonalne misli, igra glasba eno največjih vlog. Zaje je vglasbil vsa narodna čustva, vse težnje in stremljenja. Vsak vz-trepet narodne duše je našel odmeva v Zajeevi glasbi in se more po njegovih skladbah konstatirati naš narodni razvoj. Z Zajčeviin imenom in delom smo mogli preko mej, a to je v veliki meri povzdi-galo ponos in narodno samozavest. Zaje pomenja za nas kos nedavne naše zgodovine, našega preporoda, zato pa tudi žalost na njegovi smrti mora biti splošna, inera biti narodna. Društveni sestanek »Nar. soc. mladinske organizacije«. Prejeli smo: Predvčerajšnji sestanek N. s. m. o. se je vršil ob prav lepi udeležbi, dasi je moralo precejšnje število članov društva oditi v volno. Podpredsednik brat B r a n d n e r je poročal, da so se vrste N. s. m. o. od začetka vojne sem nekoliko skrčile, ker je bilo več bratov poklicanih pod orožje. Od letošnjega občnega zbora naprej, je dejal govornik, je N. s. m. o. lepo napredovala in povsod je bilo opažati zanimanje zanjo. Med našo mladino je našla ume-vanje in v doglednem času bi se bila gotovo razvila v močno, po vseh naših zemljah se raztezajočo mladinsko udruženje. Prebili smo ravno led in imeli smo lepe načrte. Posebno pa smo imeli vse potrebno pripravljeno za zimsko društveno delovanje, predavanja, tečaje i. t. d. Toda nenadoma je izbruhnila vojna in vsi naši naklepi so morali biti zaenkrat položeni v grob. Na svoji seji, ki se je vršila takoj po nastanku vojne, je odbor N. s. m. o. sklenil, za nedoločen čas prekiniti društveno delovanje. Iz tega razloga nismo več pobirali Članarine in prirejali zborovanj. Vsekakor pa namerava društvo zopet pričeti delovati in sicer po novem letu. To pa zato, ker se je izjalovilo naše prvotno mnenje, da bo vojna trajala samo par mesecev. Kakor vse kaže, se vojna zavleče precej na dolgo in potrebno je zato, da pričnemo polagoma zopet z normalnim življenjem. Osobito pa je potrebno mirno izobraževalno delo med člani, česar se bo odbor tudi držal. Današnje zborovanje, pravi govornik, ie prvo, odkar so nastopile izredne razmere. Marsikaterega brata, ki je marljivo posečal naše shode in druge društvene prireditve in se trudil za društvo, danes ne vidimo več med nami. Po raznih bojnih poljanah so razkropljeni in se bojujejo in trpijo naši bratje. Mi se jih hočemo spomniti s tem, da jim pošljemo za božične praznike po-j 'leg slike naših $e v Trstu ostalih članov,■ ki jo damo nalašč v ta namen napraviti, še kak majhen dar, ki ga med seboj zberemo. Pokazali bomo s tem. da smo bratje ne samo po besedi, ampak tudi v dejanju, in to zlasti takrat, kadar kdo izmed nas zabrede v nesrečo. Po pozivu, da naj vsi člani s svojo agilnostjo pripomorejo v to, da bo N. s. m. o. vzlic vojnim razmeram, četudi s težavami, nadaljevala začrtano si pot, je bilo poročilo brata Brandnerja enoglasno in z odobravanjem vzeto na-znanje. Člani so s tem pokazali, da se popolnoma strinjajo z ukrepi društvtnega vodstva. Govorila sta na to še brata Kravos in Širok, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Meškova drama »Mati« je sedaj izšla in vzbudi kot literarno delo veliko zanimanje. Nekateri boljši odri so uprizorili dramo pred natiskom na podlagi rokopisa s sijajnimi uspehi. Neutrudni gospod pisatelj je po učinku vsake uprizoritve vedel marsikaj dobrega še zboljšati in upamo, da ta knjiga ne najde samo v vsaki zasebni in javni knjižnici odlično mesto, temveč da bo tudi uprizorjena na odrih nudila redek užitek in dosezala bogat uspeh. Založnica Katoliška Bukvama v Ljubljani polaga to literarno novost na božično mizo. Cena za broširan izvod znaša 1 K 80 vin., za elegantno vezan 3 K. Karel Delaml gtm vfstkm c. hr. ■■■tttwWvu koncesijonirani zobotehnik Trsi, ulica Belvedcf« i«. 4. Hfl. n« ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do dvokoles .TRIBUNA* Gorica, TrUiki hI. 2S prej pivovarna Ooriup). Zalogi dvokoles, Hvalnlh In kmetijskih »trojev^ra-moionov, orkestn>n. Itd. F. BATJEL Gorica. Stolna nI. 9—4 Plačuje s« na obroke. Ceniki Iranko. MILJAVAC AHCOH zaloga oba na Preseka ste«. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem tvojo nujizbornejšo istrsko vino domaČega pridelka iz Vrsara (Oreera). Gena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od V« hektolitra naprej. Svoji k svojimi Svoji k stojim! Dolžnost vsakega Slovana, ki stanuje na Greti, Roianu ali kje drugje je, da se poslužuje v edini narodni trgovini iesivin Anton Požar = Trtt-Rolan št. 2 = Velika zaloga testenin iz 1!. Bistrice ter likerjev, finega oUa, namiznega vina, rlža, kave Itd. — Dobi se vsakovrstno Ciril-Metodovo blago po najnižjih cenah. Točna postrežba na dom In po poštnem povzetju od 5 kg. naprej. Velika zaloga Ml! (Tvrđka u trst, ulico Mm\ 9eo. 1 (Tvrđka ustanovljena leta 1874). r^ncesoc Buda, ziami Trat, ulica ftcaiinata St. 1. Prodaj« srebrnih in loTin&fttlli ar, od 4 kron dalje, uhani, pratar.i,»*«ri£iea Is •nierikiceiega double dat* Uključe o po prjloincalnih cenub. Prodna, ku-_ peje in ficnlUjje alato, arebro in drago e Tvrdka BUDA mere proasjati po neverjetno niskih cenah, ker ne Izdaja velikanskih avot ca lukaut^jeroe prostore, razsvetljavo itd. itd., ker mora končno vae ......plačevati kupovale«, Skladišče oglja in drv za itrin M in stavfe. Biieijaii Josip Miceu f Meriti UM 2.(Sv. fvaH) Tel. 2832 gaggODnnnonopoonoĐonoononnoi "Nlcolft Coscioncich ■v«. soboUVinlk TRST - ulica Naova itev. IS, IL nal sprejema na novo II9-1 ll rt n - TflEFIH »I«. 25-13. oSaaoDoaaaopoaaoociaoDoaaaoDOOcI ARTURO M0DRKKV trgov. manafaMdr in drobnih predmetov Trsi, ul. Belvedere 33U Šivane odeje od kron 6 40 do kron 18, volnene kron 3'— do 3-20, beli in pisani fuštanj, bombaževi in volneni tri-koji za moške, žensko in otroke, volnene in svilene šaipe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjnho, limnica, srajce, ovratnice, zaprstnice, detniki lta. VELIKANSKA IZBERA. - Zmerne cene 3 V™—__-____ □□□□□□□□□□□iDDaoaapanD t 9 t^^eHSffitS Prva tržaška tovarna fimsniss Ksm srairka in „coraniSum" G. Piliti-Trst Plsarss: Riva tantal 14, Tel. tS-25 eeasESEo csrs^secaprs esrmrgsse J Trst Canr«gM> S. 6Iac©m© 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo, trgovino pisarniških In ioisKin r»oa Prodaja razglednic fn Igrač vseh vrst* Pr^slelo se tudi moIlt^enlK! v slov. Jezita, Zo££? se je edprS o _____E___B„S. (Flazza Resarlo-PaSafe Mofenj?). Via Gd Ro«s£n3 2, vc^al ul. Pacta Moderna zobna delavnica. Umetni zobje po k 4*—. Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po K 2. izdiranje zobov brez vsake boleCinc po K 2. - Jamstvo za vsako delo. - URNIK : od 9 do 1 in od 5 do 12. - Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 opoldne. »joBamicgB s a < Sidrs-Syrap. Sarsaparllja lonpoi. čiatile krvi. StekUntca K 2 63 In 7 W. V Sidro-Liniment. cc;C. Nadomestilo la sldro-Paln-Expe!ler. BoUiUfte otaj'uloio matil* ca prefcl*ie"je. rtuntUiem, trganj« po u4ib, itd. Steklenica K - K> «40. 2 — Sidro - žveplano - mazilo. S«!o olajiujoče pri litiju, «olneiD taku. Itd. Loo&tli K «.—. Dobi M skoro v vsaki apoteki oii po dtrektoo Sr. Iiektir-j«vl apoteki „pri zlitin toa", Praga I, Elliebethetreeee ft HIrodDnica In dKavarnlca JOSIP PET0RIĆ Tnt: Cntnli I. JMotti 1), M. 23-69 NMMa: Ha Lazzntt« vicdiio tt. 32, lia Apiari št. 4 io Via IntmiM (lijai) 2. - Zaloga n Mi!. Lazzarctto vecchis 32 Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta diiav in mila, — Toiletne potrebščine za gospe, gooe (dhirtji rz) sf + G u m * ■f2 Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Frfres. Specijaliteta higijeničnih potrebščin. Dra-najsterica K 1.80, 2.20 in 2.40. (Proti pošiljatvi tudi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto d — Tajne pošiljat ve, Odlikovani čevljarski mojater Viktor Schenk p mlacateJJ »bavaJa ». ta. 40. f n »rotulik««* yn«UfltTa u J.J priporoča svojo zalogo razno-vrstnega obuvala za gospo, gospodo kakor tudi xa otroka. Prodaja najbcij&ega voščila Fredin, Globin, cavalicr in Clr. Metodovo mazilo. Trst, BeMrs 32 uzorce).