PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir
Leto XXVn. Št. 262 (8050)
TRST, torek, 9. novembra 1971
"a“0RSKI D=^e v^v^11	s&hsts ^f.^aFp,TSL1i”.sgv^T%r icHoSEirsara	‘sza**5
HiSKUPNEM ZASEDANJU PARLAMENTA
Danes ponovno volitve elana ustavnega sodišča
Pokristjani so potrdili, da bodo ponovno oddali bele glasovnice
o
beg [J,.,.'. ~~ Pričel se je pomem-^^icen teden, saj bo jutri na “_v.r"rfu ponovno volitev u-
so^n'ka, ko vse kaže, da 56 dvet^ft50 i* bo P^ie1 Pctreb-8) s«iotr. ^ske večine poslancev
S tem
'«w	. - ------Pa se priče-
li jo j 'e se ostrejše polemike,
- t*?SnO D0VP7PnP C T-vrvUfi^r>;rr,;
Basso
% v
P°.vezane s političnimi reMHiko	i2.a ,izvolitev predsednika
L (fectrntfr b°do čez mesec dni
Kot 5 v
Nanska r?feno’ bosta senat in •a skiin-,' zborn*ca jutri ponovno staCT* že tretjič volila u-85 sociali-?^1!1*53 Poslanca Bassa, ki Njo	! kandidirajo in ga pod-
Sv dn v?Cne stranke od komuna	tberalcev. Izvolitvi se u-
1 ^e, do seciaJ izvolitev ^aticj j a> tako da so njeni po-s°vnk;0 . 1senatorji oddali belo gla-ttisovoi	pri čemer jih podpirajo
,C	monarhisti-
tvt&ii te v tej zvezi sestal Pine v nn i r demokristjanske sku ^voo RPstanski zbornici, ki je po Jarci trneni ’ cbi bodo parlamenta sklon °^čali bele glasovnice. % jT. * ^poročili vsem poslan-AfligL. ?žnico, ki' jo je podpisal v°<inik riln kateri je priložen u-i11 -n«x>ln!!nS{rcSt'’anskega glasila knein'^,.. °d novembra, v ka-*datura 1J0, da je Bassova kan-Ve kiK neprimerna, češ da ne J* je nstavni sodnik osebnost, JjNni	s skrajnimi poli-
i°Vore hT1sc1- V uvodniku nadalje j Politih ne Sra za žalitev ne-čf ni n,.e °sebnosti, ko se trdi, V ^ren za posredovalno ■
S*™* * tudi demokristjan-«ia senatorjev, ki pa ni nič da jg ^račila, vendar pa ka
J^nejše^ljad senatorjih prišlo do ki skrblienosti zaradi odno-S?*variajo med vladnimi Jjo dejaj j ko je senator Pennac-rdvirtoH '. da ss more za jutri iJkSli, , rzvolitve. da pa se bodo v Prihodnjih dneh ik-čerai v DS,ter Donat Cattin. pa fffšte L, , ogn' opozoril, da ie ^ Dnv^i^, čudno in da “h odnr^6 n° znatnega poslabšaj®105*^ S sodslisti-
ff jutri J**10 0 položaju razprav-Sštvo J“Dolt|n<‘. ko se sestane iiS0 tudij,stranke. Obravnavali Sk ra^^og PSIUP o dvostran-M®* levir„0rih tn o razgovorih ce-
^^edsedrVlade Colombo ie da javnem redu
novembra zasedanje generalnega sveta sindikalne organizacije CISL, ki bo razpravljal o enotnosti sindikatov in o skupnem zasedanju vseh treh sindikalnih generalnih svetov CGIL, CISL in UIL, ki bo prav tako v Firencah od 22. do 24. novembra.
Komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice se bo sestala v petek 12. novembra, ko bo minister Moro poročal o najpomembnejših mednarodnih političnih dogodkih in o sestankih, na katerih je sodeloval.
v Danes sta po krajšem počitniškem razdobju ponovno zasedala senat in poslanska zbornica, ki pa bosta v četrtek prekinila zasedanje v zvezi z vsedržavnim kongresom PRI. Senat razpravlja o zakonskem predlogu, ki ustanavlja deželna upravna sodišča, poslanska zbornica pa o reformi univerz.
Politične volitve v Belgiji
BRUSELJ, 8. — Dopoldne je objavil belgijski notranji minister Her-megnies volilne izide, ki se nanašajo na 5.002.169 preštetih glasov, medtem ko je skupno vseh volivcev okrog 6 milijonov. Izidi so naslednji: valonska skupina 10,56 odst. (v oklepaju odstotek volivcev pri zadnjih volitvah 1968. leta in za to skupino 5,9 odst.), volksunie 11,27 odst. (9,8) krščanski sodalci 30,27 (31,7) socialisti 27,52 (28), komunisti 3.19 (3,3), liberalci 16,57 (20,9), in razni 0,44 (0,4). Manjkajo še predvsem podatki iz Bruslja, kjer je štetje precej zapleteno zaradi številnih preferenčnih glasov, ko so predložili v mestu zelo številne kandidatne liste.	,
Iz podatkov izhaja, da je še vedno možna edino vladna večina v sodelovanju med krščanskimi socialci socialisti in da bo torej kralj alduin poveril sestavo vlade iste-ministrskemu predsedniku Ey-sjcensu, ki je danes že podal for-lno ostavko, je pa podčrtal, da so vladne stranke ohranile svoje giasove. Ni pa nobenega dvoma, da je osrednje vprašanje belgijskih volitev odnos med obema jezikovnima skupinama, saj sta se tako valonska kot flamska skupina o-krepili.
in 5
dale
mu
Sr™ šKrvave volilve “ ”***
Ijjksje yj auster Restivo. načelnik MANILA, 8. — Danes je volilo tf^iev „Cari ln komandant kara-1 okrog 11 milijonov Filipincev po
' tv general	__1, —-—;; L.:	: 1
volilni kampanji, ki je bila izredno krvava, saj je do včeraj zabele-
žila 159 mrtvih in 192 ranjenih. Danes pa se je število smrtnih žrtev povečalo na 171. Politični položaj na Filipinih je zapleten, predvsem pa so otoki v rokah nekaj izredno bogatih družin, ki jih izkoriščajo s pomočjo roparskih tolp in z uporabo najbolj grobega nasilja. Na današnjih volitvah bodo izvolili 24 senatorjev, guvernerje 66 pokrajin in 1.500 županov.
Liberalna opozicijska stranka je svojo predvolilno propagando usmerila na zvišanje cen ter na naraščanje kriminalitete in nasilja, saj je na primer v žadnjih desetih mesecih bilo ubitih na otoku Min-danao 572 oseb med spopadi med muslimani in katoličani. Dosedanji predsednik Marcos, ki je vodil volilno kampanjo za nacionalistično stranko, pa govori o doseženih gospodarskih uspehih
Izročitev nagrade najboljšemu društvu na SŠI. Na sliki od leve proti desni: prof. Aldo Rupel, predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije Tone Florjančič, Aleš Pertot in Vojko Kocman, predstavnika združenega društva Kras-Sokol
V PRAZNIČNEM VZDUŠJU OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI
Z nagrajevanjem v Kulturnem domu zaključene slovenske športne igre
Izročeni pokali in priznanja najboljšim tekmovalcem in društvom Pred nagrajevanjem je SG uprizorilo Štokovo burko «Trije tički»
12. slovenske športne igre so mimo. Zaključile so se sinoči v Kulturnem domu, v prazničnem vzdušju, z nagrajevanjem najboljših športnikov in društev. V veliki dvorani se je zbral oveliko mladine, ki je bila nedvomno protagonist večera, poleg nje pa predstavniki vladnega komisariata, krajevnih ustanov. okoliških občin, strank, slovenskih organizacij in športnih ter prosvetnih društev ter gostje iz matične domovine.
Pred nagrajevanjem ie kratko spregovoril tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Karlo Grgič, ki je pozdravil prisotne in poudaril pomen letošnjih športnih iger, ki so več tednov združevale slovensko mladino iz vseh krajev naše dežele.
«Na 12. slovenskih športnih igrah — je med drugim povedal Karlo Grgič — je sodelovalo 17 društev
v 20 panogah. Igre so trajale dobra dva meseca in so se razvijale od dolinske in tržaške občine preko Nabrežine pa vse tja do Doberdoba in Gorice. Nastopilo je preko 800 športnikov, ki so tudi tokrat pokazali navdušenje in dobro voljo. Iz tega sledi, da sta prav mladina in njena požrtvovalnost temelj naše bodočnosti. Športne igre so ves ta čas združevale množico slovenskih ljudi v slovenskem okolju, s slovensko besedo. S tem so 12. SŠI tudi tokrat dosegle svoj bistven namen.*
Čitateljem se oproščamo zaradi morebitnih pomanjkljivosti zunanjepolitičnih, domačih in športnih vesti, ker je bila sinoči dveurna stavka tiskarskih delavcev.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiriiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOVA MAKEDONIJA) 0 LJUDSKEM ŠTETJU PRI NAS
Poteptane pravice slovenske manjšine
Makedonski dnevnik ugotavlja, da je takšno početje ovira dobrim odnosom med Italijo in Jugoslavijo
(Od našega dopisnika)
Ljubljana, 8. — Glasilo Socialistične zveze Makedonije «Nova Makedonija* prinaša danes obširen komentar o ljudskem štetju v Italiji in diskriminaciji Slovencev pri tem štetju. Komentar, ki nosi naslov «Poteptane pravice manjšine* se sklicuje na nedavno izjavo predstavnika jugoslovanskega zunanje ga ministrstva v zvezi s postopki italijanskih oblasti, pri izdajanju slovenskih popisnic. Časopis ugotavlja, da taki postopki pomenijo kršenje določil londonskega sporazuma in grobo zapostavljanje pravic Slovencev v Tržaški, Goriški in Videmski pokrajini. Ta postopek, pravi «Nova Makedonija*, je tudi v nasprotju z italijansko državno u-stavo, ki jamči enakopravnost narodnostnih skupin v deželi. Članek nadrobno opisuje, kako je potekalo štetje oziroma, kako so oblasti izigravale zahteve Slovencev, da dobe Dopisnice v svojem materinem jeziku.
določenih krogov v Italiji, ki od nekdaj kratijo pravice slovenske manjšine. K temu je treba dodati še shode nekdanjih beguncev v Rimu, ki' so izzveneli v iredentističnem duhu. «Nova Makedonija* do-
Vrnitev predsednika Tita s potovanja v ZDA, Kanado in Veliko Britanijo
Koristni pogovori za utrditev prijateljstva in sodelovanja Jugoslavije z obiskanimi državami
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 8. — Predsednik republike maršal Tito se je nocoj ob IS. uri vrnil z napornega in kot je izjavil, zelo uspešnega obiska v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji, ki je trajal od 28. oktobra. Na letališču so predsednika Tita pričakali in pozdra-
Tako stanje je, kot ugotavlja komentar, izraz namernih prizadevanj
Sangiorgio.
N,,,,	" h0 od 18- do 20-
U||||l""l||||||||,laal|lllll|||||||||||||||||||,|||||1||||m|n||||||||||||||||||||||||m||||||n|||||||||||m||||||||||||||ri|||||||||||||||||||||||||m||I,|f|m||||||a||l||l
AMERIŠKI podzemski atomski poskus
daja, da zavoljo vsega tega jugo-' <^1i.me^ drufinp-»t^predsednik SFRJ slovanska javnost ne more zamolčati svojega zgražanja nad takim ravnanjem. Pričakovati je, pravi dalje pisec članka, da italijanska vlada, v korist dobrih odnosov z Jugoslavijo, ne bo več dovolila, da bi se kaj takega pripetilo. Dobri odnosi namreč vsebujejo tudi1 pripravljenost nuditi narodnostnim manjšinam vse njihove pravice.
Spoštovanje teh pravic je najboljša pot k utrjevanju dosežene stopnje sodelovanja med državama. Vsako drugačno početje pa postaja nujno ovira dobrim prijateljskim odnosom med Italijo in Jugoslavijo, poudarja na koncu «Nova Makedonija*.
DRAGO KOŠMRLJ
Castro obišče Čile
SANTIAGO, 8. — Kubanski predsednik Fidel Castro bo prispel v sredo na napovedani uradni obisk Čila, kot je to danes potrdil zuna-nji minister Almeida.
Castrov obisk bo trajal od 10 do 15 dni in ie to njegovo prvo potovanje v tujino do sedmih letih. Med Kubo in Čilom so obnovili diplomatske odnose lani. takoj ko je bil Allende izvoljen za predsednika republike. Sedaj menijo, da bo v kratkem obnovil odnose tudi Peru in da se bo Castro ustavil v Limii med potovanjem v Čile, kjer se bo sestal s predsednikom Peruja Alva-radom.
Krste Crvenkovski, predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič in predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijelič.
V hali letališča je Tito poudaril, da so bili njegovi razgovori tako v ZDA kot v Kanadi in Veliki Brita niji zelo koristni in vsebinski in da je bila jugoslovanska delegacija povsod zelo prisrčno in toplo sprejeta. Med obiskom v ZDA, je poudaril Tito, je bilo potrjeno soglasje o nadaljnjem vsestranskem razvoju in obojestranskih koristnih odnosih, ki so dejavnik miru in trdnosti v Evropi in na svetu. Skupna izjava, ki je bila podpisana z Nixonom, je po besedah Tita, pomemben dokument, ki potrjuje in obogati načela enakopravnosti medsebojnega spoštovanja, na katerih morajo, kot doslej temeljiti odnosi med obema državama.
Med obiskom v Kanadi, je dejal Tito je prišla do izraza precejšnja enakost v pregledih o mednarodnih vprašanjih. V skupni izjavi o razgovorih v Kanadi so prišli do izraza skupni smotri in napori za mir in odstranitev zaprek, ki ovirajo mednarodno sodelovanje. Tito je nadalje posebno poudaril velik pomen razgovorov v ZDA in Kanadi z zastopniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja ter s poslovnimi ljudmi za nadaljnji razvoj vsestranskega sodelovanja * Jugoslavijo.
Tito je poudaril tudi prisrčno srečanje z državljani jugoslovanskega porekla, ki so, kot je dejal Tito, zares most prijateljstva Jugoslavije med Kanado in ZDA. Predsednik Ju-
(Alaska). 8.

v soboto ob 23. uri razstrelili na otočku
t- at0mSk° Pi rnocl 8 nulijonov me-
^Plozija je vidna na
in so jo znan-
^aaovali v raadalji 37 km
v nalašč zanje zgrajenem bunkerju. Seizmografi po vsem svetu so zabeležili eksplozijo kot močan potres ni sunek od 6,5 do 7,4 Richterjeve stopnje. Za sedaj ni znano, da bi prišlo do resnih posledic, katere so se bali zlasti na Japonskem, vendar pa še niso znam vse
možne posledice močne eksplozije in kot je to ugotovil kanadski zunanji minister Sharp, je treba počakati še nekaj časa, na vsak način pn mora svetovna skupnost narediti vse napore, da se preneha z atomskimi poskusi kakršne koli vrste. Na sliki: znanstvenika si ogledujeta teren na otoku Amčitka.
aiiiimiuiiimHiiiiiiiiiiiimimiinniiiiminniimiiiniiiuiimimiimmimiiiiiiiiimimiMmmiiuuiiimiiiii
Prvi Kitajci prispeli v OZN
Devetčlanska uradna delegacija odpotuje jutri iz Pekinga
PARIZ, 8. — Danes je odpotovala iz Pariza kitajska delegacija proti OZN. Gre za prvo skupino setavljeno iz treh diplomatov, tajnice in dveh diplomatskih kurirjev, ki vrše vlogo nekake izvidnice. V Pekingu pa so uradno sporočili, da bo celotna delegacija odpotovala jutri dn da bo torej pojutrišnjem v Parizu. Delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra čiaokuan hi se sestoji iz devetih oseb.
Iz Tokia poročajo, da je dal predsednik kitajske vlade Čuenlaj japonskemu listu «Asahi» intervju, v katerem pravi, da ni pričakoval, da bo dosegla albanska resolucija dvotretjinsko večino in še manj, da bo večina tako velika. To je povsem presenetilo ameriško vlado, treba pa je tudi povedati, da je presenetilo prav tako tudi Kitajce. Dogodki so se razvijali v nasprotju z voljo ZDA in željami Japonske. Portugalska je podprla Kitajsko pri glasovanju v OZN, vendar pa je Čuenlaj odločno izjavil, da Kitajska podpira
osvobodilni boj narodov Angole in da se Portugalska moti, če meni, da Kitajska ne bo postavila tega vprašanja na dnevni red varnostnega sveta.
Predsednik kitajske vlade je nato izjavil, da podpirajo Japonsko ko zahteva povratek Kurdskih otokov v svojo suverenost. Te otoke je zasedla SZ na osnovi sporazuma iz Jalte in kasneje na osnovi mirovne pogodbe, ki je bila podpisana 1950. leta.
Tri japonske opozicijske stranke so danes vložile v parlamentu skupno resolucijo, s katero zahtevajo obnovitev diplomatskih odnosov med Japonsko in LR Kitajsko na osnovi naslednjih načel: Peking je edini predstavnik kitajskega ljudstva, Formoza je sestavni del ozemlja LR Kitajske in končno treba je odpovedati pogodbo med Japonsko in nacionalistično Kitajsko. Opozicija lahko računa v poslanski zbornici na 183 od skupnih 491 mest, vendar pa predvideva, da jo bodo podprli številni člani | vladne demokratično - liberalne strank«.
goslavije je dejal, da je bil smoter obiska da vladi ZDA in Kanade opozori na pomen politike neuvrščenosti, na vprašanje in težave držav v razvoju in na vprašanje vedno večjega razpona med razvitimi ln nerazvitimi državami. Lahko rečem, je dejal Tito, da so naši sogovorniki temu vprašanju posvetili precejšnjo pozornost.
Na kraju svoje izjave je Tito poudaril tudi koristnost in uspeh kratkega obiska v Veliki Britaniji, ki je potrdil tradicionalno prijateljstvo, ki veže obe deželi. Tito je izrazil prepričanje, da bo ta obisk prispeval k nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Veliko Britanijo.
Predsednika republike Jugoslavije Tita, ki je sinoči okrog 20. ure prispel iz Kanade v London, so na letališču pozdravili predsednik vlade Heath, odposlanec britanske kraljice Ferrers in druge osebnosti. Tito je bil sinoči in danes dopoldne gost predsednika vlade Heatha v njegovi rezidenci 80 kilometrov severno od
Londona, kjer sta obravnavala aktualna mednarodna vprašanja in posebno položaj v Evropi, priprave za konferenco o evropski varnosti, krizo na Bližnjem vzhodu, položaj na indijsko-pakistanski meji, vprašanje držav v razvoju, svetovna gospodarska vprašanja ter vprašanja s področja dvostranskih odnosov. V razgovorih. kot to ugotavlja skupno sporočilo. je prišla do izraza podobnost pogledov o mnogih vprašanjih, ki so bila predmet razprave. V proučevanju dvostranskih odnosov je bilo soglasno ugotovljeno, da se morajo ti še nadalje razvijati na načelih medsebojnega spoštovanja in prijateljskega sodelovanja. Predsednik republike je ponovil svoje vabilo predsedniku britanske vlade, da obišče Jugoslavijo. kar je Heath z zadovoljstvom sprejel. Po končanih razgovorih je Tito s soprogo odpotoval s helikopterjem v London, kjer je bil gost kraljice Elizabete n. Na kosilu pri kraljici sta bila tudi zunanja ministra Tepavac in Home.
B. B.
Zaključnega večera slovenskih športnih iger so se udeležili tudi mnogi predstavniki oblasti in slovenskega javnega življenja. Med drugimi (na sliki) vidimo tudi občinskega odbornika Dušana Hreščaka, predstavnika prefekture dr. Camerlenga, devinsko-nabrežinskega župana dr. Draga Le-gišo, odbornika miljske občine Kiljana, člana predsedstva SKGZ dr. Vita Svetino in predsednika ZTK Slovenije Toneta Florjančiča
Tajnik ZSŠDI je omenil, da so bile v organizaciji iger tudi nekatere pomanjkljivosti, do katerih ie prišlo zlasti zaradi pomanjkanje izkušenj, amaterstva v delu, obveznosti s prvenstvi v nekaterih panogah itd., da pa so doseženi rezultati povsem zadovoljivi.
Ob napovedovanju Livija Valenčiča ie bilo nato na vrsti nagrajevanje najboljših športnikov: najboljša športnica iger Sonja Milič je dobila zlato medaljo občine Re-pentabor, ki ji jo je izročil župan Guštin, najboljši športnik Ivan Peterlin pa plaketo miljske občine, ki mu jo je izročil svetovalec Kil jan Ferluga. Tudi drugi športniki in športnice, kd so se uvrstili na najboljša mesta, so dobili knjižne nagrade ter abonmaje za prireditv« Slovenskega gledališča.
Nato so izročili pokale društvom, ki so dosegla najboljše rezultate v posameznih športnih panogah. Tržaški občutki odbornik Dušan Hreščak je izročil pokal občine društvu Polet za najboljše rezultate v atletiki, prof. Pipan je dal pokal deželne odbojkarske zveze FIPAV društvu Kras - Sokol za najboljšo uvrstitev v odbojki, predstavnik vladnega komisarja dr. Camerlen-go .ie nagradil društvo Polet za košarko. pokrajinski odbornik Lucijan Volk ie izročil pokal pokrajine društvu Kras-Sokol za namizni tenis, Mirko Kapeli je nagradil tabornike RMV s pokalom časopisa «Delo» za orientacijski pohod, pokal SKGZ je tajnik dr. Darij Cupin izročil društvu Gaja za balinanje, direktor SGZ Jurij Kuferzin je nagradil društvo Škamperle za streljanje.
Društvo Kontovel je prejelo pokal ZSŠDI za najboljšo uvrstitev v tur-nirju;-med dvema ognjema, društvo Škamperle je od predsednika Slovenske prosvete dr. Marija Mavra prejelo pokal za kegljanje: društvo Breg si ie priborilo pokal Tržaške hranilnice za šah. taborniki RMV pa ookal Tržaške kreditne banke za veslanje. Pokal tržaške federacije PSI je Danilo Pilat izročil društvu Polet za kota! kan je, za bližan ie je bilo društvo Kras - Sokol nagrajeno s pokalom ZSŠDI. končno pa je pokal občine Dolina svetova'ec Ota izročil društvu Dom iz Gorice za žensko odbojko.
Končno so nagradili še društva, ki so na splošni lestvici iger zasedla prvih šest mest. Na vrhu lestvice se je uvrstilo društvo Kras - Sokol, ki je prejelo pokal ZSŠDI. poleg tega db še kristalno vazo. ki io je izročil v imenu Zveze za telesno kulturo SR Sloven je njen predsednik Tone Florjančič. Ob tej priložnosti je Florjančič izrekel čestitke organizatorjem iger. prav tako tudi športnikom in trenerjem.
Deželni svetovalec Drago Štoka je izročil pokal Slovenske skunnosti drugouvrščenemu društvu Polet, tretjeu vrš čepi Škamperle pa ie prejel pokal KPI iz rok toir-i1'?. tržaške autonomne federacije inž. Anto-nina Cuffara. Kontovelu. ki je zasedel četrto mesto, ie zgor.iški župan Guštin izročil pokal občine Z«o-nvk. Gaja pa ie za uvrstitev na peto mesto prejela od nabrežinskega župana dr. Legiše pokal občine Devin - Nabrežina. Končno ie še društvo Cankar, ki se je uvrsti o na šesto mesto v lestvici, prejelo plaketo tržaške avtonomne pristaniške ustanove.
Nagra.jevanju je sledila zakuska v mali dvorani, ki so se je udeležili tudi člani ansambla SG. Ti so na začetku večera pripravili prisotnim lepo zabavo s predvajanjem Štokove burke «Tri.ie tički*, ki je žela dolg apravz.
Karel Grgič, predstavnik ZSŠD med govorom pred razdelitvijo nagrad v Kulturnem domu
VPRAŠANJE DEŽELNEGA SVETOVALCA ŠTOKE (LSS)
DEŽELNE TELEVIZIJSKE ODDAJE NAJ BODO TUDI V SLOVENŠČINI
Reorganizacija italijanske RTV predvideva namreč deželne oddaje V Furlaniji - Julijski krajini naj bodo tudi v slovenščini, kakor na Juž. Tirolskem - Poudarjena tudi mednarodna vloga takih oddaj
V tržaških političnih krogih se širijo že dalj časa, nekako od tedaj, ko je bil prvič napovedan pri predsedniku vlade Colombu sprejem predstavnikov slovenske manjšine, vesti o tem, da bi lahko bila ena izmed manjših «koncesij» tudi uvedba občasnih televizijskih oddaj v slovenskem jeziku na področju dežele Furlanije - Julijske krajine. Po nepotrjenih poluradnih vesteh naj bi take oddaje bile za vodstvo RAI zadosten «pendant» za italijanske televizijske oddaje iz Kopra.
Sedaj se je vprašanja slovenskih televizijskih oddaj, seveda iz drugačnega zornega kota, dotaknil deželni svetovalec LSS dr. Drago Štoka. Njegovo vprašanje je tembolj pomembno, ker omogoča pristojnim deželnim oblastem, da nanj odgovorijo in v mrežo govoric in domnev nalijejo čistega vina.
Dr. Štoka opozarja predsednika deželnega odbora Berzantija na izjave predsednika italijanske radiotelevizijske ustanove Umberta Delle Fave in delegiranega ravnatelja RAI Paolicchija o nujni reorganizaciji televizijskih oddaj po deželah.
Štoka meni, da bi se moral Ber-zanti zavzeti pri osrednjih oblasteh in doseči, da bi taka reorganizacija veljala tudi za našo deželo, že od samega začetka.
Tudi deželni svetovalec LSS se sklicuje na znane govorice in mnenja, da obstaja možnost prvih poizkusnih oddaj že v začetku prihodnjega leta. Zato pa opozarja dr. Berzantija, da bi taka reorganizacija RTV morala sloneti na istih načelih, kot sama deželna samostojnost, se pravi, da bi morala upoštevati prisotnost močne slovenske manjšine in oddajati tudi v slovenskem jeziku. Podobno so že pred časom izvedli na Južnem Tirolskem.
Štoka v svojem vprašanju poudarja, da bi to le bilo dopolnilo tega, kar je bilo že uveljavljenega na radijskem področju, saj iz Trsta oddajajo v slovenščini na valovih radia Trst A. Štoka pri tem poudarja, da je spored te radijske postaje «mednarodnega, vsedržavnega in deželnega značaja*
Štoka na koncu poudarja, da bi moral televizijski oddajnik že od samega začetka biti v Trstu.
Ni izključeno, da je s tem mislil govorice, po katerih bi RAI nameravala organizirati televizijski oddajnik za vse tri vzhodne dežele v Benetkah.
Ronzulta pri Sv. Ivanu vrnila proračun 1972
Na svoji sinočnji soji je svetoivan-ska konzul ta vrnila občinski upravi osnutek proračuna za leto 1972, ker v njem ni navedbe občinskih posegov v zainteresiranem rajonu in so posamezne postavke zgolj pavšalnega značaja.
O tem vprašanju se je izrekla tudi svetovalska skupina KPI v občinskem svetu, o čemer bomo — po podrobnejši kroniki s seje sveta vanake konzul te — poročali v jutrišnji izdaji.
Komunistični svetovalci proti krčenju ladjevja
V zvezi z domnevnimi ukrepi o krčenju ladjevja Tržaškega Lloyda sta deželna svetovalca komunistične skupine Cuffaro in Baticchi naslovila na predsednika deželnega odbora vprašanje, če je kaj ukrenil proti nevarnosti, da se še poslabša tržaško in sploh deželno gospodarsko stanje. Ukrepi, o katerih se govori, zanikajo namreč verodostojnost sklepov CIPE v juliju lani glede bodočnosti državne mornarice in družb, ki so z pjo povezane.
IZ BAZOVICE
Pritožbe domačinov ob razstavi mleka
Rajonski svetovalec, tajnik zavarovalnice in predsednik društva rejcev živali za Bazovico, Padriče in Gropado, Ivan Mirko Križman-dč je v imenu domačih rejcev
živine in domačinov sploh protestiral pri organizatorjih razstave «Sveže mleko*, ki je bila v tem tednu v Bazovici in ki so jo priredila skupno mlekarska podjetja SALPAT, TOR VIS in VALENTINO v propagandne namene za porabo mleka. Paudaril je, da domačini nimajo nič proti pobudi kot taki, da pa njeni organizatorji ne bi smeli mimo domačinov in da bi se morali zavedati, da prirejajo razstavo v slovenski vasi in da bi zato morali tudi reklamni napisi zanjo biti dvojezični in ne samo italijanski. Preziranje domačinov kot rejcev in pridelovalcev mleka ter preziranje slovenščine, predstavlja za vse Bazovce, Padričar-je in Gropajce žalitev.
Predstavniki prirediteljev so tov. Križmančiču obljubili, da bodo razobesili dvojezične napise, kar pa se naslednjega dne žal ni zgodilo.
Na vsak način pa bodo morali prireditelji razstave domačine upoštevati v bodoče, kolikor naj bi ta razstava bila tradicionalna.
m*
mm
Za tri dni zaprti trije javni lokali
V okviru akcije nadzorstva oen, pri kateri sodelujejo agenti javne varnosti, karabinjerji in mestni redarji, so v prejšnjih dneh zaradi raznih kršitev tudi zdravstvenega značaja, kaznovali z globami 8 lastnikov javnih lokalov in trgovin. Ker trije lastniki niso razstavili blaga v prodajo in tudi zaradi nedovoljenega točenja superalkoholnih pijač, so jim po nalogu kvestorja za tri dni zaprli obrate,, petim trgovcem in gostilničarjem pa so izrekli zadnji opomin.
• Na železniški progi Reka - Zagreb
je včeraj iztirilo pet vagonov tovornega vlaka, ki so porušili dovajalni električni vod v dolžini kakih sto metrov. Zaradi okvare je železniška uprava preusmerila promet na Ljubljano, kar je povzročilo večurne zamude pri prihodih vlakov iz Jugoslavije na tržaško železniško postajo.
Kakor smo pred nekaj dnevi že pisali, predvideva pravilnik o ljudskem štetju, da popisnice, ki jih popisovalec ne bi sprejel do 10. novembra, lahko odpošljemo po pošti popisnemu uradu.
Izpolnjeno slovensko poplsnico skupno z neizpolnjeno italijansko je treba poslati s priporočenim pismom na naslov:	Urad za
štetje (Ufficio censimento) Trst, Ul. Lazzaretto vecchio 24.
Včeraj dopoldne so na sedežu Založništva tržaškega tiska podpisali pogodbo med ZTT in koprsko založbo (Lipa* za skupno sodelovanje pri izdajanju pesniške zbirke (Pesniški listi«. Zbirka bo spremljala prvenstveno dela mlajših slovenskih pesnikov s te in one strani meje, v smislu pač enovite ustvarjalnosti na slovenskih tleh. Za koprsko založbo je pogodbo podpisal njen direktor Črtomir Kolenc, za ZTT pa njen direktor Silvij Tavčar, navzoči pa so bili še Marko Kravos in Filip Fischer od tržaških sodelavcev, ter
glavni urednik koprske založbe Slavko Snšnik
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimmiivuiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiio
VČERAJ POPOLDNE NA PREDSEDSTVU DEŽELNEGA SVETA
Predsednik Ribezzi umestil odbor za ekološke raziskave
Trinajstčlansko deželno telo naj bi posredovalo oblastem nasvete za najučinkovitejšo zaščito naravnega okolja
Včeraj popoldne je predsednik deželnega sveta Ribezzi namestil deželni usmerjevalni odbor za probleme ekologije v deželi Furlanija-Julijska krajina, ki ga je on sam imenoval na podlagi člena 3 deželnega zakona št. 21 v preteklem juniju. S tem zakonom je dežela določila vsoto 50 milijonov lir za vsako finančno leto od 1. 1971 do 1. 1973.
Usmerjevalni odbor, ki se bo ukvarjal z ekološkimi zadevami, je sestavljen od 10 deželnih svetovalcev in od 3 strokovnjakov. Njegovi člani so deželni svetovalci Bertoli (PLI), Bettoli (PSIUP), Boschi (MSI), Co-cianni (KD), Coghetto (KP), Di Ca-poriacco (MF), Dal Mas (PSDI), Miz-zau (KD), Pittoni (PSI) in Štoka (SS). Trije strokovnjaki pa so prof. Mezzena, ravnatelj muzeja prirodoslovnih ved v Trstu ter predsednik ustanove (Pro natura carsica*, prof. Majori, direktor inštituta za higieno na tržaški univerzi, ter arhitekt Pa-scolo, predsednik deželnega sveta ustanove dtaha nostra*.
Novo ustanovljenemu odboru priti-
1ZJAVA DEŽELNEGA VODSTVA
PSDI zahteva zase enega izmed «velikih volivcev«
Gre za odposlance naše dežele, ki bodo sodelovali pri izbiri novega predsednika republike - Poskus izpodriniti socialiste?
V soboto, t. t. m. sta se poročila
VERA ŠTOKA in
ALEKSANDER TENCE P.d. Prosek - Kontovel jima ieli obilo sreče na zakonski poti.
Socialdemokrati menijo, da jim pripada eden izmed (velikih volivcev* predsednika republike, ki bo v Rimu zastopal našo deželo. Kam ta zahteva meri ni težko uganiti, če pomislimo, da bo deželo Furlanijo - Julijsko krajino zastopalo v Rimu troje (velikih volivcev*, dva za večinsko koalicijo, eden pa iz vrst opozicije. Ker je povsem jasno, da bo enega predstavnika imela KD, skušajo socialdemokrati izriniti iz igre socialiste.
Res je socialdemokratsko deželno tajništvo, ki se je zbralo v But-triu pri Vidmu, mnenja, da mora biti predsednik republike tak, da bo zagotovil (stalnost koaliciji levega centra*, medtem ko jo socialisti skušajo rušiti s tezo o (novih političnih ravnotežjih*, kar pa v bistvu pomeni, da skušajo obnoviti, na tak ali drugačen način, propadle (ljudske fronte*.
V izjavi, ki so jo odobrili v But-triu je tudi stavek, da pogojuje izvolitev predsednika republike tudi možnosti nadaljnjega odstoja levosredinske koalicije. Pozitivno so v Buttriu ocenili zaključke zadnjega vsedržavnega sveta KD, negativno za CK PSI. Glede seje osrednjega odbora PSDI pa so bili mnenja, da sta sprejemljivi obe (sicer nasprotujoči) liniji — Ferrijeva in Ta-nassijeva, češ da se dopolnjujeta.
Smrtna nesreča pri Postojni
Včeraj malo po 15. uri se je na križišču Nova Gorica — Postojna —
Trst pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 39-letni Dionisio Brigatti iz Spilim-berga, njegovo ženo, 38-letno Anino Gagiiotto por. Brigatti iz stega kraja pa so z rešilnim avtom jugoslovanskega RK pripeljali v tržaško bolnišnico. Tu so jo s prognozo okrevanja v dveh mesecih sprejeli na ortopedski oddelek.
Po poročilu jugoslovanske milice naj bi Brigatti vozil svoj ford pordenonske registracije, v katerem je sedela žena, proti Trstu, ko je prišlo do trčenja z nasproti vozečim tovornjakom jugoslovanske registracije.
Aretirali so enega od tihotapcev tujih cigaret
Preiskava agentov finančne straže, da bi identificirali tihotapce, ki so v soboto ponoči na pomolu barkovljanskega portiča izkrcali iz motornega čolna 130 kg cigaret tuje proizvodnje, je obrodila sad. Včeraj so namreč aretirali 25-letnega Gior-gia Barbario iz Ul. Bonomo 1, enega od tihotapcev. Prav tako so finančniki izsledili tudi čoln Iz plastične mase, ki je služil tihotapcem za prevoz cigaret.

čejo številne naloge, ki jih lahko vsaj na grobo strnemo v naslednje odstavke: skrbeti za raziskave, po potrebi tudi direktne, glede politike, ki bi jo bilo treba izvajati na področju naravnega okolja; odbor bi moral posredovati deželnemu odboru podatke o naravnih okoliših, ki so primerni za ustanovitev deželnih parkov ali rezervatov za živali in rastlinstvo in tudi kraje, ki so pomembni za splošno znanost, zgodovino, vzgojo itd.; odbor bi moral nadalje svetovati, kakšne ukrepe bi bilo treba sprejeti zato, da bi se znižala zastrupitev ozračja in da bi se zaščitila narava ki naj bi ostala taka kakršna je; nadalje bi moral preučevati tehnično znanstvene zaključke ter upravne in zakonodajne ukrepe na ravni dežele, države in na mednarodni ravni; odbor bi moral skrbeti za čimbolj natančno dokumentacijo o teh vprašanjih, da bi se na deželni ravni lahko čimbolj uspešno borili proti vsem činiteljem, ki bi utegnili spremeniti ravnotežje med človekom in naravnim okoljem; odbor bi moral nadalje preučevati vse ustrezne postopke, ki naj bi omogočili deželnemu svetu, da bi z organično povezano politiko lahko doprinesel k izvajanju ustrezne politike, z zakonodajnimi ukrepi, ki jih bo treba odobriti in s pobudami v bližnji bodočnosti, da bi se uvedla uspešna zaščita spričo nevarnosti poslabšanja razmer v naravnem okolju ter razbitja ravnovesja naravnih sil.
Te so naloge, ki jih je deželni svet poveril novoustanovljenemu odboru. Zdi pa se, da delovanje odbora ne bo preveč lahko ter da bo na vsakem koraku zadevalo na številne težave. Že iz samih besed predsednika deželnega sveta Ribezzija je razvidno, da se bo odbor znašel pred številnimi težavami, ki bodo izvirale od zasebnih interesov in splošnega nerazumevanja nekaterih krogov do teh vprašanj.
V bistvu gre torej za vprašanja, ki zadevajo odločno politiko deželnih oblasti v splošno korist. Pri tem je treba seveda odločno stopiti na prste vsem zasebnim špekulantom, katerim ni mar, če se ugonabljajo naravne dobrine, samo da peščica ljudi žanje pri tem največjo denarno korist.
Deželni svet se bo ponovno sestal jutri zjutraj.
Koncert italijanskega komornega orkestra
Pred več kot mesec dni nas je v jubilejno štirideseto leto delovanja koncertnega društva v Trstu svečano vpeljal nastop berlinske filharmonije. Zato pa je bil sinočnji koncert takorekoč prvi v vrsti rednih koncertov letošnje sezone. *lta-lijanski komorni orkester* nas je izredno lepo presenetil s svojo neverjetno natančnostjo, zrelim muziciranjem in sočno zvočnostjo jih tako do neogibno potrebnega skrčena zasedba lahko doseže le na podlagi tehnične popolnosti individual-i ne in skupinske igre. Koncert je | potekal v znaku baroka in zgodnje I romantike: Boci., Schubert, Vivaldi.
Pri znamenitem Bachovem koncertu za dve violini in godalni orkester je bilo v igri obeh solistov, Accar-da, ki vodi ansambel in prve violine Pellegrina, čutiti tu pa tam poudarjen liričen zanos; Bachovi moralni strogosti bi morda bolj odgovarjala premočrtnejša igra. Imeniten pa je bil Accardo pri Schubertovem Rondoju v a-Duru in v že popularnih Vivaldijevih Letnih časih. Dovolj zanesljivo igro je prikazal tudi pianist Lessona v manj znanem Schubertovem: Adagio e rondo v f-Duru.
Ravel Kodrič
PD (S. Škamperle« priredi enodnevni jesenski izlet dne 21. novembra v Vipavo, Ajdovščino, Cmi vrh, Logatec in Postojno. Kdor se misli udeležiti izleta, naj se javi čimprej na tel. 70-834 od 9. do 13. in od 17.30 do 20. ure.
Včeraj-danes
Danes, torek, 9. novembra
NEVENKA
Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 16.42. — Dolžina dneva 9.47. — Luna vzide ob 23.07 in zatone ob 13.03.
Jutri, sreda, 10. novembra ANDREJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17, najnižja 13,4, ob 19. uri 15,7 stopinje, zračni tlak 1010,3 pada, vlaga 75 odst., padavine 2 mm nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. in 7. novembra 1971 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo je 25 oseb.
Umrli so: 89-letni Giuseppe Manfreda, 82-letna Gioseffa Toncetti, 59-letni Bruno Bacer, 78-letna Emilia Giustarini, 82-letna Teresa Obgar, 80-letni Antonio Germani, 82-letni Silvio Bortolini, 79-letna Anna Lazar por. Bordon, 52-letni Gnido Degras-si, 58-letni Aldo Not, 57-letna Čarobna Gregoretti por. Brajnik, 77-letni Giovanni Škabar, 82-letni Giovanni Tanasco, 52-letni Vincenzo Frontino, 67-letni Ermanno Dreos, 72-letna Carla Marzotti por. Pitacco, 81-letni Car-lo Morpurgo, 90-letna Maria Filippi vd. Urbani, 69-letni Andrea Pastore, 88-letni Ferdinando Ragusin, 79-letni Carlo Petrini, 81-letna Maria Parovel por. Sergas, 57-letna Ferdinanda Pe-terin vd. Sicur, 84-letna Giuseppina Margon vd. Rutar. 83-letna Regina Colonnello vd. Pollon.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzo ni, Largo Sonnino 4; INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2: Ai Gemelb, Ul. Zorutti 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AH'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai Due Lucci, Ul. Ginnastlca 44; Miani, Ml-ramarski drevored 117 (Barkovlje).
.................................................................................................................... ■IIIMIIIM ■■11111111 lili..........lllllltll......I1IIIIIMII11II lili lil Ml III IM III MIHI i  ...................... ■ I ■ ■ ■ ■ 1111 ■ I ■  .M ■MIMI.II111| tim 11||||| || ■ |I|||i,||| |M | M | mmj
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DANES, 9. t. m. ob 20.30
v kinodvorani v ŠKEDNJU JAKA ŠTOKA
TRIJE TIČKI
burka v dveh dejanjih
Scena: Demetrij Cej	Kostumi: Marija Vidauova
Pesem: Miroslav Košuta	Godbo vodi: Svetko Grgič
Režija ADRIJAN RUSTJA
osebe:
Jarm, gostilničar Špela, njegova žena Iglač, krojač
Jožko Štrmencelj, piskrovez
Zajec, urar
Sodnik
Peter, sodni sluga
Stane Starešinič Zlata Rodoškova Livij Bogateč Alojz Milič Adrijan Rustja Dušan Jazbec Danilo Turk
KULTUR NI DOM
V petek, 12. t. m. ob 21. uri v soboto. 13. t m. ob 20.30 v nedeljo, 14. t. m. ob 16. uri v sredo, 17. t. m. ob 20.30
v četrtek, 18. t. m. ob 20.30
Premiera (Abonma red A) (Abonma red B)
(Abonma red C)
(Abonma red D — mladinski v sredo
(Abonma red E — mladinski v četrtek)
JOVAN STERIJA POPOVIČ
SKOPUH Ali KIR JANJA
komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini
Prevod: Vasja Predan in Borut Trekman Scena: Dorian Sokohč Kostumi: Ružiča Nenadovič - Sokobč Režija: VLADIMIR VUKMIROVIC
Osebe:
Kir Janja
Juca, njegova soproga Katica, Janjeva hči s prvo ženo Mišič, notar Kir Dima
Petar, domači hlapec
Jožko Lukeš Bogdana Bratuževa Miranda Caharijeva Anton Petje Stane Raztresen Silvij Kobal
Vstopnice so na razpolago v Kulturnem domu, tel. 734265, vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav: ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav.
Danes,
9. novembra ob 20.30.
Prof. Branko Marušič, direktor arheološkega muzeja v Pulju, bo predaval o temi
NASELJEVANJE SLOVANOV
V	ISTRI
V	LUČI ARHEOLOŠKEGA GRADIVA
Predavanje spremljajo številni diapozitivi.
Vljudno vabljeni.
V petek, 12. novembra ob 20.30 bo prof. France Habš predaval v prosvetnem društvu (Slavko Škamperle«.
Tema predavanja
«Slo venski Kras in n/egov razvoj»
Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi.
Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva, zlasti dijaki.
PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC IZ SKEDNJA
vabi člane in prijatelje društva na
MARTINOVANJE
ki bo v četrtek, dne 11. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
priredi v soboto, 13. in v nedeljo, 14. t. m.
SEMINAR
0 ODRSKEM GIBANJU
Vodila ga bosta sodelavca Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije, režiserja Jože Vozny m Marjan Belina. Program seminarja je naslednji:
V	soboto v dvorani p. d. «Ivan Cankar«, Ul. Montecchi 6, od 18. do 21. ure:
osnove odrskega gibanja;
V	nedeljo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, od 8. do 13. ure:
razčlemba, bralna in lektorska vaja ob nekem delu.
Seminar je namenjen vsem ljubiteljem gledališke umetnosti. Nečlani SAG morajo ob vpisu plačati 500 lir. Vpisovanje v Tržaški knjigami.
ZADRUGA <NAŠ KRAS« vabi člane Zadruge in njihove znance na običajno domačo večerjo, ki bo v soboto, 13. novembra 1971 ob 20.30 na Opčinah v gostilni (Veto. Prosimo, da se večerje polnoštevilno udeležite, ker se bomo ob tej priložnosti pogovorili o nadaljnjih problemih Zadruge. Osebnih vabil ne bomo pošiljali.
Prijavimo se kot po navadi na tel. 36005. Na svidenje.
Razstave
Jedrsko eksplozijo, Id so Jo ZDA sprožile T soboto na Aleutskih otokih je zabeležil tudi tržaški geofizikalni observatorij, ki Je kot znano v Jami pri Brlščikih. Prve tresi.....
so zabeležili ob 22.12 ln so potem trajali še 22 minut.
V	umetniški galeriji (La Lanterna«,
UJ, S. Nicolč 6 a, je odprta še da-I nes razstava del Oresta Dequela.
V	Tržaški knjigarni Je slikarska razstava nagrajenih del na ex tempo re KASTA pri Piščancih.
1 V galeriji Rossoni razstavlja svoja dela tržaški slikar in kipar Emil Primožič - Primosi, ki je za svojo 23. samostojno razstavo pripravil kakih 25, pretežno novih del.
1 V tržaški galeriji (Russo« v Pasaži Rossoni razstavlja svoja dela tržaški slikar Robert Faganel.
V	galeriji Tergeste razstavlja do
15. t.m. Armando Cucchi.
I V galeriji (Alia Quercia» v Ronkah
razstavlja do 28. nov. Demetrij Cej iz Trsta.
Ljudska prosveta
VABILO
NA OBČNI ZBOR PD BARKOVLJE
ki bo v nedeljo, 14. novembra 1971 ob 17, uri v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev
2.	Volitev volilne komisije
3.	Poročilo nadzornega odbora
4.	Razprava
5.	Čitanje in odobritev pravil
6.	Volitve novega odbora
7.	Slučajnosti
Na ta važni občni zbor so vabljeni tako dosedanji člani, kakor tudi nečlani društva, predvsem pa vsa barkovljanska mladina, ki je voljna delati in prispevati k poživitvi prosvetno-kultumega delovanja v Barkovljah!
Nadzorni odbor PDB
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. čoka Andreja-Slavka in čoka Emila iz Lo-njerja daruje ing. Andrej čok 2.000 lir za prosvetno društvo Lonjer-Ka-tinara.
Ob veselem praznovanju 60-letnice tovariša Danila Pilata so pevci in prijatelji nabrali 8.500 lir za PD (Ivan Cankar« in 8.500 lir za SZ (BOR«.
Namesto cvetja na grob pok. Meri Ferluga daruje družina Jerič-Perosa 5.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah ln 5.000 lir za Dijaško matico.
Za nagrobni spomenik pok. msgr. dr. Jakobu Ukmarju daruje Franc Brus 1000 lir.
V	počastitev spomina drage tete Terezine Pečar darujeta 5.000 Ur za Dijaško matico, 5.000 lir za prosvetno društvo (Slavko Škamperle« Mirella in Peter Merku. V isti namen darujeta 3.000 lir za Dobrodelno društvo Zofija in Albert Urdih.
V	počastitev spomina pok. Karla čoka daruje sestra Amalija čok od Sv. Ivana 2.000 lir za Dijaško matico.
Gledaljšča
GLEDALIŠČE VERDI
Kot že večkrat javljeno, se bo na sezona gledališča Verdi zace" četrtek, 11. t. m. ob 20.30 z * predstavo Verdijeve opere Boccanegra« pod vodstvom dinž Giannadrea Gavazzenija. Pre“s bo za abonente reda A za P®1*® lože in B za galerije in balkon-V glavnih vlogah bodo nastopili * ro CappuccilU (Simon BoccaneŽ^ Ueana Meriggioli (Amelia), 1™ co (Fiosco), Gianfranco ^ (Gabriele Adomo) in Alessandro sis (Paolo Albiani), v stranska J* Vito Susca in Raimondo BotteP^j Pri gledališki blagajni (tel- ^ nadaljujejo s prodajo vstopnic » proste sedeže. Blagajna je bi® ^ razpolago za dvig abonmajev ® , informacije o letošnji operni se®*"’
POLITEAMA ROSSETTI
Danes, v torek bo na spotedpjjSJ abonmajska predstava. Teatro b iz Catanie se bo predstavil s g dellovim (Beretto a sonagl1*- y ga bodo ponavljali do 21. 'I® glavni vlogi bo nastopil Tun v stranskih pa Carla Calč, tat. rara, Shara Di Nepi, Franca ti, Giuseppe Pattavina, Umbertoi daro in Maria Tolu. Delo j®
Romano Bernardi, scene bi pa je pripravil Maurizio Mo— Pri blagajni v Pasaži 36372, 38547) so še na «izp0 abonmaji.
Nazionale 15.30—22.10 (Le 24 Mans*. Steve McQueen, dersen. Barvni film .
Fenice 15.30, zadnja Pjg va ob 22.10. (Sole rosso«. ~ ^ Bronson, Uršula Andress. Mifune in Alain Delon — wes*~\j Eden 15.30 (II Decamerone«. fUm Strogo prepovedan ni pod 18. letom.	. -
Grattacielo 16.00 «Homo Producent in režiser Mario ^ Lando Buzzanca. S. Košč®*^ Podestš, L Salce. L Furste B. Blier. Barvni film. Prepo
mladini pod 14 '.etom.
Excelsior 15.30, zadnja 22.10	^
bene», Nino Manfredi, Virna ^ Senta Berger, Franco Fabrin- , —i *-•*	t-»	* - -jadiJ« ^
vni film. Prepovedan m 14. letom.
di?*
Ritz 16.00 (Detenuto in attesa ^ dizio«. Alberto Sordi. Bari®1 ^ Alabarda 16.30 (Sei gendarmi ® ^ ga*. Barvni film. Louis De i Filodrammatico 16.30 (Ufi®* quanto rompi*. Barvni f>bn. Gardner.	^
Aurora 16.00 (II merlo technicolor, prepovedano pod 14. letom.	.	,1-
Impero 16.30 (Anonimo Veneri* jp, Bolkan, T. Musante. Barij® ^ Prepovedano mladini pod Cristallo 16.30 (Er piu* zgodba, technicolor.	(f»H
Capitol 16.30 »Paperino Stori*-Disney. technicolor.	tirrrff'
Moderno 16.30 (n falso test' J Barvni film. G. Kennedy Wallach.
Vitlorio Veneto 16.15 dl g'ar“ Finzi Contini*. Barvni fbm-nique Sande, Lino CapoUccb* ^ Ideale 16.00 (Mediterraneo >s it me*. Barvni film. Costas Olga Palitou.	.	[#
Asira 16.30 (5 bambole Per d’agosto». Barvni film. Pft^r no mladini pod 18. letom- gj* Abbazia 16.00 (Violenza al s0*®*' (lit* vni film. Gitiliano Gemm*^ Andersen in Rosemary ®e*'
KINO «IR!S» pRJ^
TUTTO SUL ROSSO
j ran1*
kinemaskop technicolor. ° jr tična zgodba. Bret Hal*" Barbara Zimmermann.
Danes ob 19 30, vstop b1'* pod 14. letom prepovedan-
ZAHVALA	j
Vsem, ki so sočustvovali ob smrti sestre in svakinje
Terezine Pečar
se najlepše zahvaljujemo. pjjik Družine Pečar 1"
Trst. Erlangen, Montevid*0,
9. novembra 1971
ZAHVALA
-
Ganjeni zaradi prejetih žalja ob smrti našega neP0**
Karla Čok* ,
SO 1
se zahvaljujemo vsem, ki 80 ^ v kakršen koli način bili °b lečem trenutku ob strani- ^ pfv zahvala delovnim tovarišem ^ teljem sina Karla.
Družbi*
Trst, 9. novembra 1971
Predsednik in Člani izvr» bora, direktor in vsi 08 ^ Avtonomne pristaniške ust*11® čustvujejo z družino ob š"1
odv. . Giovannija Tan*sC
bivšega zaslužnega predsedP**J^ staniškega podjetja Javnih v Trstu.
Trst, B. novembra 1971
GORIŠKI DNEVNIK
V NEDEUO PROTI VEČERU V UL. 2ANETTI
Po sedmih dneh so odkrili razpadajoči trupli zakoncev
Priletna zakonca naj bi umrla zaradi pomanjkanja kisika ■ Devetintrideset letni moški se je zadušil v gostem dimu, ki je uhajal iz goreče slamnjače
nedeljo proti večeru so tržaški prihod gasilcev in bolničarjev RK. -C* in agenti letečega oddelka O zadevi so obvestili tudi namestnika državnega pravdnika dr. Bren-cija, ki je izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice.
Za blazino na slamnjači so preiskovalci našli napol izpraznjeno steklenico vina. Sklepajo, da se je Luis napil na postelji, nato pa s prižgano cigareto zaspal.
esture po prijavi 52-letne Lotte ansig s silo odprli vrata stano-Iii 1 v m. nadstropju poslopja v kje1, v spalnici •»gledali že razpadajoči trupli za-^v. 84-letnega Federica Flaun-pnrja .kletne Anite Weissenfeld.
ronenju dežurnega zdravnika RK l ' ^oscianija, naj bi priletna za-umrla pred tednom dni iz še Spesnjenih vzrokov. Zdi se, da ni nastopila zaradi zastrupitve Punom, kot je kazalo prvi trenu-,.5' enmnk zaradi' pomanjkanja ki-**a' Preiskovalci potrjujejo to dom-s tem, da je v trenutku groz-v7?a odkritja plamen v pečici še euno plapolal. Kisik v zatohlem , Neprezračenem prostoru naj bi v ajJ'ad°st°val le za gorenje ognja Pečici, ne pa za ohranitev živ-dveh oseb.
oliciste in gasilce je poklicala omenjena Lotte Klansig, ^°valka v spodnjem nadstropju oncev Flaunder. Ta se je v i^tio okrog 19.30 vrnila domov in zavohala čuden, neopredeljiv sb ad' H1110 je pogledala po vseh T^anjskih prostorih in v eni 1^k® gledala očmel strop, skozi »rega so pronicale črnkaste I^PlJice, la so pomazale pohištvo
2?°^'
^ nekaj minut sta se pred ™.l0Wem št. 1 v Ul. Zanetti pri-
kijidi podčastnik Dellia ki sta takoj
Costa, aico. 2*
in agent zaslutila res-iah; “ Sasilci, ki so s silo odprli stooiT 110 vt1°dnih vratih, so nato Jr?0 v stanovanje, vendad zaradi DJ?PSa smrada so si morali nadeti ^Plinske maske, pg . °kna so bila zaprta, toplota le bila neznosna. Gasilci so jf-.l.odprli okna in vrata in pre-Snal. stanovanje. Nato so šli v daliniC0’ kjer so na postelji zagle-in Mrtvega Federica Flaunder ja ojegovo ženo Anito.
^Zakonca Flaunder sta bila avstrij-kljuh ,r°du- Federico Flaunder je
v ^temij, da je bil že dalj časa av«w°i*u’ vedno služboval na Riškem konzulatu v Trstu.
» a®iJa vest o jgjjojjcih ^3 v
oit^PPod enim tednom, ko je 30. Flaundrova poklicala bol-^7* RK, ker se je počutila slabo.
hJ^^jaka
- ■ 8 še en skrhljiv dogodek. V
viti pridelek vina.
Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici.
Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe).
Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 27. novembra. Ni torej moč računati na mož nost prijave po tem roku.
Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim izpolni in Kmečka zveza opozarja svoje čla-. vloži prijavo, ne-vinogradnike, da je treba prija-1	Tajništvo KZ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitniii
NA COLU ZIDAJO NOVO ŠOLO
r. - _ - •
«*.. vw w	-s-. «■:■/	% ',r^>
M v -t,. a, M t	-P ,: itel
Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom

.	• •• NM :• -:•••
r ;
■
PORAST OSEBNEGA PROMETA
Na Goriškem v oktobru 1.359.710 ljudi preko meje
Preobremenjen promet pri Rdeči hiši narekuje odprje prehoda v Škabrjelovi ulici
! P, % ■ i§tf%
»*« V J
P


•mir::
' ” w ■?
■
Po podatkih urada obmejne policije za goriško obmejno področje smo imeli na Goriškem v preteklem oktobru 1.359.710 prehodov oseb v obeh smereh s potnimi listi in prepustnicami. Prejšnji1 mesec so našteli za nad 100 tisoč oseb manj ah točneje 1.245.311. Lani v istem mesecu pa je bila razlika še večja, saj je oktobra 1970 prešlo mejo na tem področju 1.137.M4 ljudi.
Podrobneje je v preteklem oktobru šlo na drugo stran meje s potnimi listi v obeh smereh 434.439 italijanskih in 210.413 jugoslovanskih in drugih tujih državljanov pri Rdeči hiši in deloma po železnici. S prepustnicami in dvoJastniškirni dovoljenji pa je šlo čez mejo 472.173 italijanskih in 242.685 jugoslovanskih državljanov, ali skupaj 714.858.
Glavna težina prometa je bila na prehodu pri Rdeči hiši, kjer je šlo preko meje v obeh smereh s potnimi listi 434.377 italijanskih in 210 tisoč 369 tujih državljanov; s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji pa na istem prehodu še 132 tisoč 843 italijanskih in 90.068 jugoslovanskih državljanov. Avtomobilov je šlo pri Rdeči hiši čez mejo v obeh smereh 281.542. To je ponoven dokaz, da je potreben še vsaj en prehod prve kategorije za potne liste in za avtomobilski promet; delno bi razbremenil lahko, vsaj promet s prepustnicami, tudi prehod v Škabrijelovi ulioi, o katerem se že toliko časa govori, pa še sedaj ni prišlo do njegovega odprtja če izvzamemo izjemo za nekaj ur ob priliki lanskega prehoda kolesarjev na italijanski krožni dirki, ki je šla v eni svoji etapi tudi deloma po Sloveniji in Koroški.
11 t

škj bodo znašali skupno 63 milijonov lir. Nova šolska stavba bi morala biti dograjena do prihodnjega poletja.
črna en
kronika je za-
Rosk_T	en samijiv aogoorat. v
®n*i, ki je uhajal iz goreče pajace — borne postelje v vr)™ni hišici v UL Civrani 25, v
se je v nedeljo zadu-TVa L?? Giglio Luis.
P aJe«J° je odkril 78-letni Egidio
k. A lZ T Tl T onrir ofrt 1 T*a io
** Ul. Lovisato 1. Ta je šel -	, mirno omenjene hišice, ko je
gost, črn dim, ki
5 * °'
*-	•. Iver sam ni mogel v hišo.
se je
okna in se dvigal proti
isil^kel v bližnjo cerkev k cerkov-Hco	sta "ato z leseno pa-
p>risuaz^la šipo na oknu in skezenj .................... ” ‘11
gasiti
v stanovanje. V sobici sta Koi-Pla 2 ^orno slamnjačo, ki je ^ vrči vode sta skušala po-
Lui^ ??eni'
Na Colu, blizu županstva in občinskega vrtca, gradijo zdaj novo poslopje za osnovno šolo, ki bo imela 4 učilnice, ambulanto, sanitarne naprave, prhe in klet. Stro-
»iiiiuiiHiiiiimiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiimHiiiinniimiiiiiiiiiuiiHiiiimimmiiuiniimimiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
«V Nemčiji razpolagam celo z mitraljezom...«
Nekako tako se je sodnikom opravičil bolgar. ski begunec, ki je imel pri sebi samokres
Posvet o občinskem proračunu v Tržiču
Odbor za načrtovanje pri občinski upravi v Tržiču Vertovese je imel posvet s sindikalnimi predstavniki v zvezi s postavkami za občinski proračun v Tržiču. Sindikalni predstavniki so dali vrsto pripomb in nasvetov v zvezi z zdravstvenimi problemi, s prevozi, z urbanistiko, davčno odmero in dviganjem cen. Podoben posvet bo imel odbornik tudi z gospodarskimi organizacijami na področ ju občine.
- „. toda za nesrečnega Vpz ,** ie ležal na njej, ni bilo iC^ne Pomoči.
letini-r?na reševalca sta nato te-kvtet, a a osebju letečega oddelka ^ Ufe. to pa je poskrbelo za
............................m......
♦Pazite se, kajti jaz pripadam armadi ZDA». S temi besedami se je 27-letni bolgarski begunec, Gior-gi Surtschevv, zdaj zaposlen kot čuvaj v nekem ameriškem oporišču v Zahodni Nemčiji, spravil na podčastnika Dellio in druge agente letečega oddelka kvesture, ki so ga povabili, naj jim izroči samokres
Dogodek se je pripetil nekaj čez polnoč 30. septembra letos v nočnem lokalu «Mexico» v Ul. XXX. oktobra, ko je Surtschew razkazoval nekaterim gostom svojo komaj kup-
SOCIALNA VPRAŠANJA
ClJDNl POSREDOVALCI
k>^avnavali bomo vprašanje, ki joče*' t ^ase »ostalo zaskrblju-trej'. , ® našim družinam se ai> pj^jato ♦ čudni posredovalca iim u1 obljubljajo liudjem, njo -j1 .P*^0 rešdi to ali ono proš-^giede pokojnine.
aašitv,Se,, * Pripetilo že številnim ten, i. ^anom. ki so tudi plačali Vočkr, em Po 10.000 lir in več. Sili. .f° Prošnjo tudi ugodno re-PosfpHPC ,at oa o tem »čudnem ‘Ha valcu» bilo ne duha ne tik«!,' K° oa ti »posredovalci*, ki da * ,r .niso poob’aščeni od INPS; k0^a>o te prošnje, preskrbijo tad^koinino. zahtevajo še nak Se^ DIaoilo: »Sai veste, moral tfavii raaali leča in oneca. Na-8a z. ^ni sto poti. Bencin, izgu-jeneej®.' .Dark'ranie itd.* Upokojeno ,ai 'e ravnokar dobil Dokoi-'ir ,„za. nazaj (morda borih 200.000 skoraj sramežljivo da lif vmu posredovalcu* še 10.000
Taki ^
Hio J^neri postajajo na žalost 56 je « • i Pogosti. In tak primer Je da£riDetil ‘udi S.K. iz Trsta, ki 5° l0onntaH' »»dni osebi dvakrat duha iir. O pokojnini pa ne e sluha, kot pravi ona.
t)a .	* * *
>JaniePni t° zgolj le primer naše j nrnam Driča deistvo. da je VsDre.lšnii mesec ostro naDa-i - tiste, ki se predstavljate ki ..^ovih kot posredovalci INPS
del v.Dre-išnji mesec ostro napa-\ Se tis k, ^ttovih
v9 faču^9 zas*uiiio obilne vsote ttfti Ai,n ubogih upokojencev. Na-kh, n.tateljem seveda priporoča-s^asteh ,alt0' iaviio pri pristoinih llvt1o n * sleparie. ki enostavno
5° tsJ ,ramenih upokolencev. Ti JJlsJu^č cei0 življenje plačevati Jabih iL,08. W nekdaj upravičeno
-
Ske^tnino. Ni
j>"ia
potreba torei , Posredovalca, nikakeaa bod\LsDri INPS Vsak prekršek >ie K1/'.?0 strogi kazni. Za reše apiašČpTj18 Prošeni so trenutno do ^	Poleg seveda INPS. sa
{Ja ^Jfonati, ki vršijo to službo »t. ^>agi zakona 29. julija 1947, ^ ore2pia^no
v4riij J t^ztte. da vas ne bi pre-
POVIŠEK POKOJNIN
D. A. (Nabrežina); »Dobivam kmečko pokojnino. Slišal sem. da bodo naše pokojnine povišali. Nekdo pravi, da bomo celo dobili toliko kot delavci. Koliko bomo dobili in kdaj?*
** •
Z ministrskim dekretom, dne 20. septembra 1971, ki je bdi objavljen v Uradnem listu dne 27.10.1971. št. 272, se določa, da bodo povišali minimalne pokojnine v zvezi s členom 19. zakona z dne 30 aprila 1969. št. 153 o pokojninah. Pokojnine bodo povišali avtomatično od 1. januarja 1972 in sicer za 4.7 od sto. Tega poviška ne bodo deležni upokojenci, katerih pokojnine so lik vidirali leta 1971.
Minimalne pokojnine bodo oavi šali za 886 Ur. kot sledi: Upokojenci posebnih uprav (kmetje, obrtniki itd.) bodo od 1.1.1972 dobili mesečno lir 19.750.
Upokojenci splošnega obveznega zavarovanja, ki imajo več kot 65 let bodo dobili minimalno pokoinino lir 27.431 mesečno. Upokojenci splošnega obveznega zavarovanja, ki i-majo mani kot 65 let, bodo dobili minimalno pokrajino lir 25.232 me-sečno
UPOKOJENEC IN DELO
Več ljudi, in sicer; A.S. (Trst), K.D. (trst). A.T. (Dolina). M.S. (Opčine), so ravnokar dobdU pokojnino. Ne vedo pa. če lahko še de
lajo naprej ali ne?
• • •
Gotovo, da lahko delajo! O tem smo že pisali. Sicer nič slabega, če o tej zadevi ponovno pišemo. Primer upokojenec 60 letnik dobi 120.000 pokojnine mesečno. Hoče naprej delati. Ne bo dobil celotne pokoin ne. temveč 120.000 — minimalna pokoj nina 211.000. kar je 97.000 Od tega zneska na bo dobil le polovico, in sicer 48.500 + minimaino 23.000. Skupno torej 71.500 lir, mesečno. U pokojenec bo seveda dobil tudi 13. pokojnno.
• Za vsa pojasnila glede socialne ga zavarovanja lahko pišete na na slednji naslov: »Socialna vprašanja — Primorski dnevnik - Ulica Man tecchi 6 - 34132 Trst*, ali pa se kar neposredno posvetujete pri patronatu Kmečke zveze INAC. UMca Gep pa 9, tel. 35-458».	*•
ljeno »bemardelli* k sil. 7,65. Ker je lastnik Ideala, navajen takih »razkazovanj*, zaslutil nevarnost, ki jo Bolgar utegne povzročiti s samokresom, je obvestil agente letečega oddelka kvesture. Ti so se po prihodu v lokal približali Surtsche-wu in na lej način zahtevaU od njega, naj jim izroči samokres. Vendar lepe besede niso nič zalegle. Moški je vstal in se napadalno postavil pred može postave. Podčastnik Dellia je tedaj izvlekel iz opaža samokres in ga naperil proti Bolgaru, ki je pri tem vzkipel. Agenti so bili seveda hitrejši in kljub temu, da jih je Surtschew pričel wu in na lep način zahtevali od vzeti vročekrvnežu samokres.
Na včerajšnji razpravi pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Ligabue, tož. D’Onofrio, zapis. Fe-derici) se je Surtschew zagovarjal, da je samokres kupil v orožarni »Giannella* v Ul. CeUini 2/D In ga tudi prijavil. Povedal je še, da v Zahodni Nemčiji ga ne preganjajo zaradi posesti bornega samokresa, ko pa svobodno razpolaga celo z mitraljezom...
Podčastnik DeUia, ki so ga zaslišali kot pričo, pa je povedal, da je bilo v samokresu sedem nabojev, medtem ko so v Bolgaroven avtomobilu »mercedes*, parkiranem v bližini znanega nočnega lokala, našli še nadaljnih 18 nabojev.
Javni tožilec dr. D'Onofrio je predlagal za obtoženca 1 mesec zapora in 3 mesece pripora, branilec odv. Kervin pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so ga pogojno in brez vpisa v kazenski list obsodili na 2 meseca pripora in 4 mesece zapora
Generalova žena
žrtev hotelske miši
Hotelske miši se ne bojijo ne vraga ne . .. generalov, no, pravzaprav generalovih žena. Ena taka spretna miš zmikavka je izrabUa priložnost prihoda v naše mesto generala Daniela in njegove žene lo-lande Confalonieri, ki bi se v nedeljo dopoldne morala udeležiti slovesnosti ob odkritju spomenika aoškemu vojvodi Amedeu v Mira-marskem parku.
General m njegova tena ki sta dospela v Trst v soboto popoldne, sta se naseUla v hotelu »de la Ville*, okrog 17,30 pa stopUa za trenutek iz sobe in se zadržala v hotelski hali. 2e čez nekaj minut sta se spet podala v sobo, da bi shranila skrinjipo z dragulji v železno blagajno hotela, toda prepozno. Vrata v sobo so bila odprta na stežaj, žabica na skrinjici pa odprta s silo. Neznani zmikavt je izmaknil par uhanov z briljanti ter zlato zapestnico z dragulji, vse za več kot pol milijona lir vrednosti.
Agenti letečega oddelka so ugotovili, da so skoraj d) istem času ukradli natakarici hotelo 10 tisoč lir, težaku pa univerzalni ključ.
Vesti iz Doberdoba
Z županstva v Doberdobu nam sporočajo, da bo občinski odbor v petek, 12. in v torek. 16. t.m. od 18.30 do 20. ure na razpolago občanom za Doiasnila v zvezi z razni-sorn občinskih davkov in ori tožbami. Kot znano je razpis davkov na vpogled do 15. t.m. pri občinskem tajništvu.
Odborniki so na svoji zadnji seji odobrili tudi občinski gradbeni pravilnih in občinski gradbeni program: oba sta prav tako na vpogled na občinskem tajništvu.
Pokojnine INPS, zapadle obroke, plačujejo na pošti v Doberdobu in sicer v soboto. 13. t.m. kat. VR-PS ter v ponedeljek, 15. t.m.
mm
Sindikalne vesti
Jutri, v sredo, 10. t.m. bo na sedežu zveze industrijcev v Gorici sestanek sindikalnih predstavnikov delavcev podjetja ADAMI iz Gorice z vodstvom podjetja. Obravnavali bodo več zahtev prizadetih delavcev.
Na uradu za delo bo v četrtek ob 9.30 na pobudo goriškega prefekta sestanek v zvezi s sporom podjetja SNIA v Zdravščini. Prisotni bodo predstavniki tovarne in sindikalni zastopniki delavcev treh sindikalnih organizacij.
oiiiuiiiiimiiiiuuiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimmiHiiiiiHliiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiumimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiu
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Domačini in predstavniki iz SRS so se poklonili padlim borcem
L venci to prekrili grobove partizanov v Sv. Lenartu, Podutani, Matajurju in po drugih krajih
Prejšnji teden smo se tudi po raznih krajih Beneške Slovenije spomnili padlih junakov, cbiskali partizanske grobove na naših pokopališčih ter se poklonili tudi spominu padlih borcev iz Slovenije, ki so se berili in umrli; v naših krajih, pa pokopani zlasti v Sv. Lenartu in v vasi Matajur.
Zelo ugoden odmev je našla med domačini delegacija iz Trsta, v kateri je bil generalni konzul SFRJ dr. Trampuž, konzul Drago Žvab in druge osebnosti’ iz Trsta.
Grobove v Sv. Lenartu so obiskali tudi Brici iz Dobrove, delegacija je bila zelo številna: položili so na grobove padlih lep venec, vodja skupine pa je v len^m spominskem govoru omenil njihovo žrtev. Prišle so še druge delegacije, med katerimi naj omenimo ANPI iz Vidma in Čedada, ki sta jih vodila tov. Arrigo iz Vidma in Mario Kont, ki sta tudi v svojih nagovorih govorila o žrtvi padlih za veliko stvar. V videmski so bili med drugimi tudi prof. Bront, prof. Rieppd, tov. Blažičeva. Že omenjena delegacija te Trsta je položila venec tudi na grobove v Podutani; tudi pri tej komemoraciji sta sodelovali delegaciji ANPI iz Vidma in Čedada.
Svoje vence na grobnici v Sv. Lenartu so potožili tudi ZB te Dobrove, ZB te Tolmina, društvo »Beneških izseljencev* ter še druge delegacije in posamezniki. Omenimo naj prisotnost domačih partizanov ter predstavnike beneških partizanov, ki živijo sedaj v Jugoslaviji, med katerimi je bila tudi Marija Pavletič iz Nove Gorice ter družina Mihe Kocjančiča, ki živi sedaj v Ravnah na Koroškem, pa domačega skladatelja Antona Bšrta-
C3
Iz Sv. Lenarta so se domači partizani, ki' jih je vodil prof. Luigi Bront, odpravili tudi v vas Matajur na tamkajšnje grobišče padlih junakov. Tamkajšnji skupni grob še m popolnoma urejen; kljub te-
mu pa so našli obiskovalci ta skupni grob lepo očiščen: očistili so ga domačini, ki so tako počastili spomin nadi h borcev v tej vasi, v neenakem boju proti nemškemu okupatorju. Tam smo našli tudi venec ZB iz Tolmina ter 11 sveč, pripravljenih za prižig pri komemoraciji.
M. K.
Zimski urnik javnih lokalov
Zveza goriških trgovcev javlja, i je stopil v veljavo 1. t. m. zimski urnik za vse javne lokale (kavarne, bari, restavracije, gostilne, krčme), to na podlagi odloka goriškega kvestorja.
Odpiranje:
kavarne in bari ob 6. uri;
k&t« VO,
.....................m................"..»•"n"."'"""«
VČERAJ PONOČI V TRŽIČU
Ponoven poskus vloma v Černigojevo zlatarno
Policija je presenetila vlomilce, ko so pobegnili
Prejšnjo noč nekaj pred tretjo uro so neznanci poskušali vlomiti v zlatarno Antona Černigoja v Ul. Aosta 80 v Tržiču. Kot znano, jim je uspel vlom v to zlatarno 10. februarja letos, ko so odnesli za 20 milijonov Ur vrednosti.
Pred zlatarno so se tokrat pripeljali z avtom giuUa bele barve z registracijo (verjetno potvorjeno) iz Vidma, še prej so v Vila Raspi odpeljali poltovornjak last Visentina ter ga postaviti pred zlatarno obrnjenega proti Trgu republike. Ko so skušati vlomiti jekleno zapornico pri izložbi. pa je prišel policijski avto giulia in jih prisilil k begu. Policija je vozila za njimi in čeprav z veliko naglico so biti vlomilci še hitrejši ter so za njimi izgubili sled pri mostu v Pierisu. Nekateri sosedje so opaziti nekaj sumljivega pred trgovino ter vedo povedati, da so videli dva človeka v puloverjih in s temno čepico na glavi. Tretji pa je bil ver jetno pri krmilu vozila. Baje so med seboj govoriti v krajevnem narečju
Trčenje avtov pri Mošl
Včeraj dopoldne ob 9. uri sta trčila pri Moši1, na križišču Ulic Mar-tiri redenti in Alla stesa dva avtomobila fiat 500, pri čemur so bd ti trije potniki ranjeni.
S fiatom 500 B se je peljal te Gorice proti Mošt 51-letni Arrigo Blasom te Šlovrenca, ki je na križišču zavil na levo. V tistem trenutku je privozil s fiatom 500 z registracijo te Vidma, 52-letmi Giuseppe Martelossi te Campofarrruda blizu Vidma ter bočno trčil v Blasonov avto. V drugem avtomobilu je bila tudi šoferjeva žena Roma neti a. Vse tri1 so odpeljali v goriško bolnišni-
co, kjer so Blasona pridržali za 20' dni na zdravljenju zaradi poškodb na nogah. Martelossiju so u-gotovili le nekaj manjših poškodb. Po prvi pomoči so ga odslovili. Okreval bo v 8 dneh, njegova že-Romanella pa bo ostala na zdravljenju 10 dni. Cestna policija je ugotovila precejšno škodo na Blasomovem vozilu in nekaj manj na drugem avtu.
Avto je podrl kolesarja
Včeraj dopoldne okrog 11. ure je na križišču Ulic Placuta, Ospitale in Orzoni v Gorici avto podrl kolesarja, 27-letnega Borisa Venico te Gorice, Ul. della Bona, ki se je peljal iz Ul. Don Bosco proti Pla-cuti. Pri tem je bil Vernica ranjen in v goriški bolnišnici so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju za radi poškodbe na desnem sencu desnem mezincu.
Avto fiat 1500, ki ga je vozil 22 letni Silvano Bignolimi te Gorice, Ul. Levada 41, je prihajal te Ul Ospitale proti Ul. Orzoni in ni dal prednosti kolesarju. Zapisnik so na praivili orožniki te Ul. Sauro.
Prispevajte ta
DIJAŠKO MATICO!
Pri reševanju medvedka je bil sam ranjen
Uslužbenec goriške ustanove zaščito živali (ENPA) Gino Bran-dolin je bil pred dnevi v gostilni Šterk protagonist nenavadne dogo-ddščine. Ko je bila Šterkova gostilna pod Ajševico zaprta, je bil s svojimi otroki pri kletki medvedka Poldeta. Opazil ie. da se ie žival zapletla v žice in se bi zadušila, če .ji ne bo kdo pomagal. Poklical je na pomoč in s kleščami pretrgal nevarno žico ter stopil celo v klet ko in rešil medvedka.
Gospodar Šterk se mu le lepo za hvalil za njegov poseg, pri katerem pa ie bil Brandotin ranjen in se je moral zateči za 30 dni na zdravljenje v goriško bolnišnico.
restavracije, gostilne, krčme ob 6.30;
osmice ob delavnikih ob 10. uri, ob praznikih ob 11. uri. Zapiranje:
restavracije, kavarne, bari v Gorici, Gradežu in Tržiču ob 24. uri; iste v goriškem predmestju in v ostalih občinah ob 24. uri; krčme ob 23. uri; osmice ob 21. uri.
Razni klubi1, kjer lahko prodajajo pijače, bodo v Gorici, Tržiču in Gradežu zapirali ob 24. uri, v vseh ostalih krajih pa ob 23. uri.
Prizadeti trgovci lahko zjutraj Odprejo svoje lokale uro pozneje, zvečer pa jih lahko zaprejo uro pred zgoraj navedenimi umiki. Kavarne in bari lahko zaprejo v popoldanskih urah od 13.30 do 15.30, restavracije in gostilne pa od 15.30 do 17.30. Gostje morajo biti o lem obveščeni z javnim napisom.
V Doberdobu je Slovensko gledališče iz Trsta priredilo v soboto zvečer, v sodelovanju z domačima prosvetnima društvoma »Hrast* in »Jezero* premiero ljudske igre Jake Štoke »Trije tički*. S tem in tudi z drugimi podobnimi deli1 bo tržaška gledališka skupina gostovala na okoliških odrih.
Na doberdobski premieri v soboto zvečer smo opazili veliko do. mačinov pa tudi ljudi iz drugih krajev. Prisotni so bili slovenski predstavniki v krajevnih organih o-blasti, zastopniki prosvetnih zvez in društev, domače učiteljstvo, zastopniki Slovenskega gledališča pa tudi' gledališki kritiki in aktivni gledališki delavci iz Nove Gorice, Ljubljane in te Trsta. Otvoritveno predstavo je posnela tudi ekipa ljubljanske televizije.
Tudi v nedeljo pcpoldne je bila župnijska dvorana v Doberdobu polna zadovoljnih gledalcev.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča vinogradnike Goriških Brd, da morajo do 29. novembra prijaviti letošnji pridelek grozdja na pristojni občinski urad.
Istega dne zapade tudi rok za prijavo letošnjega pridelka vina,
Za pisanje prijav in vsa druga pojasnila se lahko prizadeti vinogradniki obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2.
NOČNI VLOM V ŠOLO V GORICI
Šolski sluga hudo ranil vlomilca ki se je ie pripravl/al na odhod
Tatu Brassu so s transfuzijo rešili življenje - V zadnjih tednih je zagrešil vrsto vlomov • Mosettig je odgovoril s pištolo v silobranu
Giampaolo Brass, 27-letni vlomilec, ki ima na vesti že več tovrstnih podvigov v Gorici, bo moral sedaj končno odgovarjati pred sodniki in bo dobil primemo kazen za svoje prestopke
Namestnik državnega tožilca v Gorici dr. Laudisio bo danes v splošni goriški boirušnici, kjer leži ranjen in zastražen od policije, zaslišal 28-letnega Giampaola Bras-sa iz Gorice, ki je bil ponoči od sobote na nedeljo protagonist vloma v pritlične prostore italijanske šole za računovodje in geometre »Fermi* v Gorici. Njegove načrte je prekrižal šolski sluga, 33-letni Peter Mozetič (ali uradno Mosettig), ki ga je okrog 2.30 presenetil pri njegovem delu ter izstrelil nanj štiri strele iz pištole kalibra 22 ter ga ranil pri ključnici v nogo. Ranjenca so takoj odpeljali v splošno goriško bolnišnico, kjer pa bi med operacijo skoro izkrvavel, da mu niso pravočasno preskrbeti iz Trsta s pomočjo izvidnice cestne policije krvno plazmo ORH, ki je v Gorici niso imeli, ker je ta krvna skupina precej redka. Operacija je u-spela in zdravniki so izjavili, da bo Brass okreval v 20 dneh ter se mu je že takoj po operaciji stanje precej izboljšalo.
Kot rečeno sta šolski sluga, ki stanuje v zadnjem delu šolske stavbe in njegova žena Roza, zaslišala sumljiv šum. Zato je Mozetič vstal in se odpravil po stopnicah, ki peljejo z dvorišča v šolsko vežo. Njegova žena je med tem o-pazila v šolski veži temno senco in je moža opozorila naj bo previden Ta je imel s seboj samo kres, ki ga je nabavil pred nekaj leti po nekem drugem vlomu v urade šole in je imel zanj tudi predpisan orožni list Kot je Mozetič povedal, je opazil tatu v svoji kontrolni kabini, ko mu je ta kazal hrbet. Naenkrat pa se je tat obrnil in je Mozetič opazil, da ima v rokah nekaj svetlega (pozneje se je izkazalo, da je imel angleški ključ, nož in še en svetel predmet), je mislil da je to orožje, naperjeno proti njemu. Zato je sluga kar skozi šipo sprožil
štiri strele, od katerih so trije zadeli vlomilca, ter ga ranili med ključnico in na nogi.
V takem stanju ga je našla policija, ki je prišla na mesto s komisarjem dr. Manfrejem na čelu in so ga z rešilcem Rdečega križa odpremili v bolnišnico.
Brass je bil na delu že precej časa pred prihodom Mozetiča. Vdrl je v šolsko pisarno, pobral nekaj denarja v odprtih predalih (vsfega nekaj nad 17 tisoč tir), iz izložb v veži je vzel nekaj desetin pokalov in drugih športnih trofejev, ki pa materialno niso veliko vredni, ter že pripravil vse skupaj v treh svežnjih, v katere je pospravil tudi nekaj učnih pripomočkov, ki jih je pripravil pri izhodu iz veže v Ul. Diaz. Šele nato je krenil v klet, kjer je očividno nameraval odkleniti avtomate za razdeljevanje sendvičev in toplih in mrzlih pijač, da bi tudi tam odnesel denar, o katerem je menil da je v njih. Mozetič ga je presenetil, ko je fant iskal na steni ključe za avtomate.
Peter Mozetič je služil pred 11 leti vojaški rok pri mornarici in po odpustu preko natečaja dobil službo šolskega sluge (verjetno je takrat postal Mosettig, kakor se sedaj uradno imenuje). Od takrat živi z družino v prostorih za šolskega slugo v omenjeni šoli.
Kar pa se vlomilca Brassa tiče smo pred nekaj dnevi pisali o njegovem vlomu v urad avtomobilskega kluba in v prodajalno Shell v Ul. Oberdan. Takrat je izgubil gumb pri plašču in so ga odkrili, pa ga niso aretirali, ker je že potekel rok. Sumijo, da je vlomil tudi v stanovanje nekega industrij-ca dne 6. t. m. in še ob drugih prilikah drugod. Vsekakor bodo skušali pri zasliševanjih zvedeti kaj več o njegovih podvigih. Pa že sedaj je njegova obtožnica tako obremenjena, da se mu obeta daljše prebivanje za zapahi in verjet-
no potem še prisilna delavnica, tipati je tudi, da bo po njegovi a-retariji v Gorici, kar se vlomov tiče, bolj mimo.
Omenimo naj še, da policija sumi, da je imel tudi »sotrudnika*. ki naj bi z avtom čakal v Ul. Diaz, da bi ga odpeljal skupaj s plenom. To potrjuje tudi dejstvo, da je nek neznanec kmalu po dogodku oprezoval pri bolnišnici in skušal izvedeti, če je bil kdo ranjen.
Danes ali jutri bo policija tudi vrnila samokres šolskemu slugi, ker protj njemu ne bo nobenega postopka, saj je odgovoril v silobranu proti nevarnemu vlomilcu.
Šolski sluga na šoli »Fermi* v Gorici Pietro Mosetti, ki je ranil vlomilca Giampaola Brassa ter mu tako preprečil tatvino
CORSO 17.00—22.00: »Roma bene», N. Manfredi. V. Usi in S. Berger; film v barvah, mladini pod 14. latom prepovedan.
MODERNISSIMO 16.30-22.00:	»La
tortura delle frecce dei Siou», R. Steiger in C. Brownson. Barvni film
VERDI 17.15—22.00: «11 dittatore delto Stato di Banana*. W. Alton, U Lasser, ameriški kinemaskop film v barvah.
CENTRALE 17.15—21.30: »Riprendia-moci forte Alamo!*, P. Ustinov in P. Tiffin; kinemaskopski film v barvah.
V1TTORIA 17.15-21.30: «Billy Jack*, T. Laughlin in D. Taylor: film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
/ ržifi
AZZURRO: Danes zaprto. EXCELSIOR ob 16.00:	»I re della
risata*. Stan Laurel in Oliver Har-dy.
PRINCIPE ob 16.30: »I cospiratori*. S. Connery in B. Harris. Kinemaskop v barvah.
(.urieu
SOČA (N. Gorica): »Rekrut*, francoski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter pri N. Gorici); »Beži človek, beži*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: Prosto.
RENČE: »Sužnja svojih želja*, nemški čmobeli film — ob 20. DESKLE:	»Revolveraši*. francoski
barvni film — ob 19.30.
Ai/MPAŠ: »Vohuri z zelenim klobukom*, ameriški barvni film — ob 19.3°.; • ; ; •
KANAL: »Vohun z zelenim klobukom*, ameriški barvni film — ob 20.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna BALDINI, Kor-zo Verdi 57, tel. 2879.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči Je odprte v Tržiču lekarna S. Nicolo — dr. Olivetti, Ul. 1. maggio 94, tel 73328.
OB LETOŠNJEM DISKRIMINACIJSKEM SPLOŠNEM LJUDSKEM ŠTETJU
Kje prebivamo in koliko nas je
(Nadaljevanje in konec)
Pripominjamo, da je treba k navedenemu seznamu, ki je objavljen v letošnji knjigi »Cerkev na Slovenskem*, dodati pod naslovom »Videmska nadškofija* — v odstavku »Tarčentski dekanat (Vicariato di Tarcento) — iz že omenjene knjige Frana Barbaliča (Zagreb, 1931) ki je izšla 40 let pred strokovno knjigo »Cerkev na Slovenskem*, še tri slovenske podružnice, t.j. tri cerkve in tri slov. duhovnike, in sicer: Sedigla (Sedilis, p. Tarcento) (št. 1 duhovnik — 1.355 duš; Štela (Stella, p. Tarcento) (1 duh. — 625 duš); Smardeča (Sammarden-chia, p. Tarcento) (št. 1 duh. — 650 duš). (Vse tri cerkve so v sedanji občini Centa (Tarcento). Barbalič pripominja med oklepaji, da je bila v teh slovenskih podružnicah furlanska služba božja.
K špetrskemu dekanatu pa je treba dodati prav tako iz Barba-ličevega seznama še tri cerkve, in sicer: Klinja (Clegna, p. S. Pietro al Natisone) (1 duh. — 322 duš); Pet jak (Ponteacco, p. S. Pitro al Nat.) (št. 1 duh. — 557 duš); Sarcenta (Sorzento, p. S. Pietro al Nat.) (1 duh. — 279 duš). (Vse tri cerkve so v sedanji občini Špeter Slovenov.)
S temi dopolnili se torej število cerkev v videmski nadškofiji zviša na 65, njihovo število v vseh treh škofijah pa na 121 (in ne 114 kot je bilo navedeno).
LETA 1954
Po podatkih glasila ital. vlade «DocumentL»
V svojem glasilu «Documenii di vita italiana« je rimski ministrski svet objavil v marcu leta 1954 sledeče številke o Slovencih v Italiji: pokr. Trst (ali biv. cona A): 32.403, pokr. Gorica 10.984, pokr. Videm 22.936 ali skupaj v deželi F.-J. k. 66.323, kar pomeni, da je od leta 1921 pa do 1954 t. j. v 33 letih »burja vzela* več kot 30 tisoč Slovencev
mejo države meja pokrajine meja občine
1. Brdo .••••••<
2 Tipana ............
3. Neme................ “J
5.	Fojda............... »0
6.	Tavorjana...........J-™
8.	Sovodnje............}
9.	Grmek ..............} j™
10. Dreka
1.330
11.	Špeter Slovenov..............2.340
12.	Sv. Lenart...................2.038
13.	Srednje......................E650
14.	Praprotno.................
Ital.
250
200
4.261
2.602
3.470
1.750
570
167
362
55
743
246
189
1040
V	teh 14 občinah videmske pokrajine je bilo torej v letu 1953 po podatkih italijanske vlade več kot 58 odst. Slovencev.
(Zanimivo je pri tem, da vladni raziskovalci v letu 1950 oziroma 1953 niso našli nobenega Slovenca ne v občini Trbiž ne v občini Naborjet — Ovčja ves in ne v občini Pontabelj, čeprav je bilo pod fašizmom v teh treh občinah nič manj kot 8 župnij s slovenskimi duhovniki in so tam še danes najmanj trije slovenski duhovniki, kot smo videli v prejšnjem poglavju. Prav tako ni vlada našla nobenega Slovenca v občini Rezija, medtem ko so jih med splošnim ljudskim štetjem leta 1921 ugotovili kar 2.796, 20 let prej (1911) pa 4.671; poleg tega so bile tam pred fašizmom kar tri župnije s slovenskimi duhovniki. Tudi v občini Gorjani niso ugotovili nobenega Slovenca, čeprav je bila pred fašizmom tam vsaj ena župnija s slovenskim duhovnikom, poleg tega pa so v njej našteli še leta 1921 320 Slovencev. — In niti v občini Centa (Tarcento) niso vladni raziskovalci leta 1953 našli nobenega Slovenca več, čeprav so bile tam kar to slovenske župnijske podružnice, kot je ugotovil že leta 1931 v svoji že omenjeni knjigi Fran Barbalič).
POKRAJINA GORICA
V	tej pokrajini so vladni raziskovalci iskali Slovence v sledečih 20 občinah, od katerih jih je na naši risbi označenih (po pomoti) samo 15 (od 15 do 29):
Občina 15. Dolenje				Slovenci .	176 .							Ital. 996
16. Krmin				396 .							8.509
17. Števerjan ....			931 .							87
18. Kopriva				59 .							4.865
19. Gorica 				.	5.571 .							37.285
20. Fara				37 .							1.955
21. Zagraj 				29 .							2.412
22. Sovodnje ob Soči . .			.	1.737 .							122
23. Foljan				. 10 .							2.763
24. Doberdob ....			1.325 .							208
25. Ronke				338 .							2.045
26. Tržič				215 .							24.417
27. štarancan ....			94 .							3.042
28. Škocjan				9 .							5.426
29. Gradež 				35 .							9.032
Gradišče (neoznač.)			18 .							5.230
Turjak (neoznač.) .			4 .							2.365
Mariano (neoznač.) .			— .							1.737
Romans (neoznač.) .			— .							4.524
S. Pier dlsonzo (neoznač).	— .										1.916
Skupaj	•	•	. 10.984 .							124.936
To pomeni, da je vlada na ta način ugotov goriške pokrajine samo 8.08 odst. Slovencev
ila v teh 20 občinah (in če bf dodala še
ostale občine goriške pokrajina, bi bil odstotek Slovencev še manjši).
KOLIKO NAS JE V RESNICI
Izvedenec italijanske vlade je — kot smo videli — leta 1946 igotovil za mirovna pogajanja o novih mejah med Italijo in Jugo-ilavijo, da je bilo v krajih zahodno od današnje nove meje leta 1421 >krog 96.000 Slovencev. Svoje ugotovitve je opravil tako je zapisal
-	»na podlagi podatkov popisa iz leta 1921. izpopolnjenih z onimi
z leta 1910 in drugih uradnih virov*. Kot je znano, opravljajo v ; tali ji splošno štetje ali popis (censimento) prebivalstva vsakih 10 et; zato	je	bilo naslednje	štetje leta 1931, ki pa	ni več upoštevalo
le štetja	po	narodnosti ne	po	občevalnem jeziku,	tako da izidi tega
itetja ne priznajo prebivalstva druge narodnosti in jezika razen talijanskega. Naslednjega štetja, ki bi moralo biti leta 1941, zaraui
,ojne sploh ni bilo.	...	m
Prvo povojno štetje je bilo torej šele 4. novembra leta 1951. To itetje je bilo opravljeno tudi v vseh šestih občinah sedanje pokra-jne Trst	ali tedanje cone	A	STO. Najvažnejše	izide tega prvega
»vojnega štetja smo Slovenci dobili tudi v slovenščini, in sicer šele eta 1958	—	v italijanščini	so	bili objavljeni namreč šele leta 1956
-	v knjigi dr. L. Čermelja: ^Tržaško ozemlje ter goriška in videm-ika pokrajina — Po ljudskem štetju 4. novembra 1951 (s slovenskimi n italijanskimi krajevnimi imeni)*; izdal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani 1958. Knjiga je upoštevala 34 občin: v pokr. rrst 6 občin, v pokr. Gorica 8 občin, (v vseh teh 14 občinah so nam-•eč obstajale takrat slovenske šole), v pokr. Videm pa 20 občin (v caterih so pri štetju leta 1921 ugotovili rabo slovenskega jezika). Ta injiga seveda ni mogla vsebovati podatkov po nadodnosti.
Toda štiri leta pred izidom te knjige m skoraj tn leta P°^ «etju (leta 1951), je mesečna revija tDocumenti dt vita italiana* (™o^0 .954, No. 28. anno IV). Roma - Centro di documentazione deUa Presidenza del Consiglio dei Ministri della Repubbhca Italiana -Direttore Responsabile dott. G. Silvano Spinetti, objavila v člankih (Vltalia e il T.L.T. in »I gruppi Itnpuuttd sloveni tn Ita to») sledeče podatke o Slovencih za kraje zahodno od današnje Italijan »ko-jugoslovanske meje:
Pokr. Trot	32.403
pokr. Gorica	10.984
pokr. Videm .................. 22.936
Skupaj v F.-J.k. . . . 65.323
V omenjenem glasilu predsedstva italijanske vlade se poudarja, da so podatke za 6 sedanjih občin pokrajine Trst (bivše cone A STO) vzeli iz rezultatov štetja 1. 1921, podatke (za 20 sedanjih občin) v pokrajini Gorica in (14 sedanjih občin pokrajine Videm dobili z raziskavo, opravljeno ob začetku 1950 In spravili na tekoče 1953 — talla scorta dl dati ottenuti da unlndagine effetuata aU inlzio del 1950 e aggiornali al 1953».
Revija ne navaja podrobnih podatkov o posameznih občinah pokrajine Trst, temveč samo za pokrajini Gorica in Videm. Zato navedemo lahko podatke po občinah za 29 občin videmske in gonske pokrajine, označenih na gornji risbi od 1 do 29 ter za nekatere občine, ki (pomotoma) niso označene z nobeno številko.
Število Slovencev in Italijanov je bilo 1953 po podatkih glasila ital. vlade v omenjenih občinah sledeče:
POKRAJINA VIDEM Občina	Slovencev
................ 1.976 ................
....	2.624 ...............
Podatki iz znane knjige Lava Čermelja
V tej knjigi je avtor dokazal, da prebiva v 34 občinah dežele Furlanije - Julijske krajine 125.000 Slovencev
Končno je po vseh doslej navedenih podatkih potrebno navesti še tiste podatke, ki po objektivni presoji v največji meri odgovarjajo dejanskemu stanju, t.j. tiste podatke, ki nam povedo, koliko nas je Slovencev v resnici še v Italiji. Te podatke vsebujejo znane publikacije našega tržaškega rojaka in mednarodno priznanega strokovnjaka za vprašanja naše narodne skupnosti v Italiji prof. dr. Lava Čermelja:
1.	«Slovenci pod Italijo*, izd. Institut za medjunarodnu politiku i privredu, Beograd 1953.
2.	«Slovenci u zoni A Slobodne teritorije Trsta*, izd. isti, Beograd 1953.
3.	tSlovenci in Hrvatje pod Italijo*, zal. Slovenska matica, Ljubljana 1965. (Ta knjiga, ki je pred vojno izšla že v francoščini in angleščini, bo izšla v kratkem, primerno izpopolnjena, tudi v italijanščini).
Iz te najnovejše Čermeljeve knjige objavljamo s str. 346 do 348 tiste odstavke, ki dovolj prepričljivo dokazujejo, da je bilo Slovencev v Italiji ob ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine v, na risbi, označenih 34 občinah — 125.0000. Sodimo, da se od teh 125.000 v sedmih letih nikakor ni za stalno odselilo in raznaro-dilo več kot 5.000, tako da nas je v Italiji danes okrog 120.000. Omenjeni odstavki iz Čermeljeve knjige se glasijo:
»Z mirovnim dogovorom, ki so ga podpisali zavezniki v Parizu dne 10. februarja 1947 in ki je stopil v veljavo dne 13. septembra istega leta, je bila določena nova meja med Jugoslavijo in Italijo. Po novi razmejitvi je ostala še nadalje pod Italijo vsa prejšnja videmska pokrajina ter s tem Beneška Slovenija in Kanalska dolina, kjer prebivajo Slovenci. Gre za 20 občin, kjer so po uradnem štetju iz leta 1921 ugotovili rabo slovenskega jezika:
Aliten, Brdo, Centa, Dreka, Fojda, Grmek, Naborjet — Ovčja ves, Neme, Podbonesec, Pontabelj. Praprotno, Ratenj, Rezija, So-vodnje, Srednje, Sv. Lenart, Špeter Slovenov, Tavorjana, Tipana in Trbiž.
(Leta 1953 se je zopet osamosvojila občina Gorjani, ki je bila pod fašističnim režimom priključena občini Ratenj).
Vse te občine so ostale v videmski pokrajini. Njihova površina znaša okoli 107.000 ha. Po štetju iz leta 1951 je bilo na tem ozemlju 58.356 prebivalcev. O narodnosti ali jeziku takrat niso zbirali podati
Skupaj
22.936 ................... 15.885
meja države meja pokrajine meja občine
kov. Na osnovi prejšnjih štetij cenimo število Slovencev v videmski pokrajini na najmanj 40.01)0.
Poleg videmske pokrajine je ostal pod Italijo tudi del prejšnje goriške pokrajine, in sicer v celoti občine Fara, Gradišče, Kopriva, Krmin, Marijan, Romans in Zagraj ter deloma obmejne občine Dobrovo, Dolenje, Gorica, Kojsko, Miren in Opatje selo.
Italiji so z mirovnim dogovorom prisodili tudi del prejšnje tržaške pokrajine, in sicer občine Št. Peter ob Soči in Turjak ter od občine Devin-Nabrežina frakcijo Jamlje. Te občine so bile vključene v go-riško pokrajino.
Slovenci bivajo v vseh obmejnih občinah:
Doberdob, Dolenje, Gorica, Krmin, Ronke, Sovodnje, Števerjan in Tržič.
(V teh občinah so pri štetju leta 1951 obstajale šole s slovenskim učnim jezikom).
Te občine obsegajo 18.700 ha in so po štetju iz leta 1951 štele 84.305 prebivalcev. Sklepajoč po prejšnjih štetjih, ko so zbirali tudi podatke o občevalnem jeziku, bi bilo na tem ozemlju 20.000 Slovencev.
S členom 21 mirovnega dogovora je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, ki je obsegalo okoli 738 kv. km in se je raztezalo od Timave na severu do Tarskega zaliva na jugu. Proti zahodu je mejilo na morje, proti vzhodu in jugu na Jugoslavijo. Le prav kratka črta na severu ga je ločila od Italijanske republike.
Do predvidenega imenovanja guvernerja je bila uprava tega ozemlja v severnem delu poverjena anglo-ameriškemu, v južnem pa jugoslovanskem* vojaškemu poveljstvu. Meja med obema conama (pravili so jima tudi coni A in B) je bila tako imenovana
PROSIMO BRALCE
Prosimo bralce, naj nam čimprej sporočijo pripombe - zlasti glede morebitnih netočnosti nastalih zaradi naglice sestavljanja - k pričujočemu informativnemu sestavku o številu in o krajih bivanja Slovencev v Italiji. Zelo verjetno je, da se bomo odločili, da sestavek ponatisnemo v posebni knjižici in bi zaradi tega radi, da bi bili podatki v tej knjižici čim bolj točni. Svoje morebitne pripombe naslovite na našega gl. urednika.
UREDNIŠTVO
Morganova črta, ki je bila določena z beograjskim sporazumom leta 1945.
Nerešeno vprašanje guvernerja je povzročalo stalno trenje in je pripeljalo celo do kritičnih mednarodnih zapletljajev.
Vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja je bilo rešeno z memorandumom o sporazumu, ki so ga dne 5. oktobra 1954 v Londonu podpisale Italija, Jugoslavija, Velika Britanija in Združene države Amerike, Svobodno tržaško ozemlje je prenehalo obstajati kot tako; razdeljeno je bilo na dve območji — severna prejšnja anglo-ameriska cona (ah cona A) je prišlo pod italijansko, južna (cona B) pa pod jugoslovansko upravo. Hkrati se je popravila tudi meja med obema območjema, tako da je Jugoslaviji pripadel se del občine Milje (kakih 1200 ha in okoli 3.500 prebivalcev).
Italijanski upravi izročeno ozemlje nosi sedaj ime Tržaško o-zemlje. Obsega šest občin:
Devin-Nabrežina, Dolina, Milje, Repentabor, Trst in Zgonik
s površino 22.300 ha in z 285.000 prebivalci po štetju iz leta 1951.
Tudi za to ozemlje ni nobenih uradnih podatkov o etniški strukturi prebivalstva iz povojne dobe. Pač pa je leta 1950 tedanja angleško-ameriška vojna uprava ocenila število Slovencev in Hrvatov na osnovi rezultatov prvih občinskih volitev na Svobodnem tržaškem ozemlju iz leta 1949 in objavila podatke v «Trieste Hana-book 1950». Po tej ocenitvi naj bi bilo tedaj na vsem ozemlju 63 tisoč Slov«ncev. Število je bilo vsekakor prenizko ocenjeno. Ako odbijemo Slovence iz prejšnje cone A, ki so bili priključeni Jugoslaviji, smemo število Slovencev na Tržaškem ozemlju ceniti na
65.000.
Spomladi 1964 je oživela dežela‘s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina, ki je bila ustanovljena že z novo italijansko ustav j decembra 1947. Dežela zajema vse področje, kjer bivajo Slovenci pod Italijo (tržaško ozemlje, goriško in videmsko pokrajino). Njihovo število znaša po gornjih cenitvah 125.000, t. j. okroglo eno četrtino števila Slovencev in Hrvatov, ki so bili pod Italijo med ODema svetovnima vojnama.*
Za zaključek naštevanja vseh teh suhih podatkov naj izrazimo še mnenje, da bi bilo vsekakor v skladu z določili ustave republike, v kateri živimo posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine, kakor tudi z mednarodnimi obveznostmi Italije, če bi imeli vsi Slovenci, ki prebivajo v teh 34 občinah, med vsakim splošnim ljudskim štetjem možnost, da bi na popisnicah lahko zapisali, da so Slovenci in da bi zato imeli na razpolago — po možnosti — take dvojezične popisr.ice, kakršne imajo na razpolago ne samo Italijani v Jugoslaviji, temveč tudi Nemci v avtonomni deželi Trentino - Južni Tirol. Le na ta način bi oblasti dokazale, da ravnajo s svojimi državljani slovenske narodnosti pravično vsaj v tem pogledu, če že Slovencem videmske pokrajine niti po 105 letih ni omogočen pouk v njih materinem jeziku — niti eno uro na teden!
Zaradi vsega, kar se je v teh povojnih desetletjih godilo in dogaja, moramo, žal reči, da je tudi povojna zgodovina Slovencev v Italiji, zgodovina te naše manjšine — po moderno rečeno — nekakšna «minority story», žalostna; žalostna tem bolj zato, ker moramo vedno znova navajati ne samo tistih podatkov o svojem obstoju, ki so objektiimi, temveč tudi podatke tistih, ki še vedno tako neprijazno, nedemokratično, nelepo in grdo ravnajo z nami. Zares: vsaj ignorirati nas ne bi smeli več.
S. R. in S. Z.
(Prvi del tega sestavka je bil objavljen v nedeljo, 7. t. m.)
(Konec)
ČEPRAV SMO IZRAZITO OBMORSKA DEŽELA...
Pod oznako svežih dobimo zamrzle ribe
Iz izkušnje vemo, da nam riba izven vode kaj kmalu pogine. Angleškemu strokovnjaku za ribe T. Ravensdaleu pa je po dveletnem neumornem delu (v laboratoriju se je zadrževal tudi po 20 ur dnevno) uspelo ohraniti pri življenju ribico kar 48 ur, potem ko jo je bil potegnil iz njenega naravnega elementa! Kako je to storil, ni sicer razkril, toda njegovo odkritje je nesporno, saj je znanemu londonskemu založniku poslal drugo ribico... po pošti, namreč v navadni pisemski ovojnici, z navodilom, naj jo čez 48 ur spusti v vodo, da preveri, ali je živalica res še živa. No, založnik se je ravnal natanko po Ravensdaleovih navodilih:	poteg-
nil je ribico iz ovojnice, jo pustil v vodo in p-esenečeno spoznal, da ribica ni le živa, ampak tudi dokaj živahna. Pa tudi teka ii ni manjkalo...
Kakor rečeno, ni Ravensdale še obrazložil, kako mu je to uspelo. Če pa bo prišlo do širšega izkoriščanja postopka, ki se ga je pri tem poslužil, tedaj morda ne bo več potrebno rib že takoj po ulovu zamrzovati, vsaj za določen čas ne, a to bi imelo sila blagodejne učinke na trgovino z ribami ter njih rabo. Nedvomno bodo ljudje tudi rajši uživali ribe tako še posebno pri nas. Za poprečnega Italijana je npr. znano. da ni velik ljubitelj ribjih specialitet, ker je pač nezaupljiv glede njih svežosti. Žal se moramo z njim strinjati. Pa poglejmo, zakaj:
Ako izvzamemo gorati, alpski predel, Italijo morje povsem obkroža in poprečnež bi dejal, da skrivajo njene vode veliko ribje bogastvo v veselje in radost sladokuscev. V resnici je večina rib v italijanskih in sredozemskih vodah sploh le bolj navadnih vrst razen tega je celoten ulov (upoštevajoč tudi jezera in reke) razmeroma skromen, saj ne doseže niti 3 milijone stotov rib letno. Spričo tega mora Italija kakovostnejše ribe uvažati. In to pravzaprav z vseh st-ani sveta, tako npr. iz Nizozemske, Norveške in Danske, iz Francije, Maroka, Portugalske in Južne Afrike ter iz Japonske.
Seveda gre izključno za zamrznjene ribe kajti vsaka riba se že nekaj ur po ulovu prične kvariti. Zamrzovanje rib je danes že industrija zase, ustrezni razdelitveni mreži pa pravijo «veriga hladu*, podobno torej kot razdelitvenemu sistemu na področju sla-doledarstva, le da so namesto vsakovrstnih sladoledov v celuloznih in drugačnih ovojčkih brancini, morski Usti in druge ribe — trde kot kamen, toda sveže! Gre za popolnoma konservirane ribe: zamrznejo jih namreč že kar na ribiški ladji, torej dejansko še žive, to se pravi, preden se začne njih tkivo razkrajati (razkrojitveni proces se sproži le nekaj ur po ulovu).
Po tednu in še več dni trajajoči vožnji dospe torej riba k nam res v svežem stanju, za kar gre zasluga nenehnemu napredku tehnologije. Kako je to"ej mogoče, da je v ribarnici (tembolj pa v restavraciji) tako draga? Pripomniti je seveda treba, da so ribe »ob izvoru*, torej neposredno po ulovu, pa še kasneje, ko jih namreč prevzamejo tr-
■ iiMiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiii|l||,iiil||,||||||||||||,|||||,a|l||||||||»l,,„,,,,,,,iiiiiiiiiiii,,,|,||,|,iai,,|,,ii,iiiiiiii)iiiiiniiii
OVEN (od 21.3 do 20.4.) Preučite predloge s podatki, ki ste si jih že poprej nabrali. Zadoščenja za tistega, ki se bavi s hobbyjem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Lahko z zaupanjem iščete sodelovanje med poštenimi kolegi. V družini majhen spor.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nepredviden položaj bo treba rešiti s trdo roko. Kolegi vas bodo vzeli za zgled.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Načrtno pripravite podlago, ki vam bo pripomogla k boljšemu položaju. V družini in izven nje popolno soglasje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izogibaj-
HOROSKOP
te se velikim izdatkom. Ne smete s preveliko lahkoto prevzeti novih nalog.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preveč truda, da bi dokončali vso nalogo. Prisiljeni boste, da si jo sami uredite.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ker imate dobre možnosti za u-speh, ne premišljujte predolgo. V družini bodite bolj prizanesljivi.
ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Bodite potrpežljivi tudi če boste
morali dolgo čakati na rešitev obljube. Z zdravjem nekaj ni v redu.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pozor na napake, ki bodo posledica prenagljenosti. Ne predajte se pesimizmu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne prenaglite se: zadeva se bo uredila sama od sebe. Predali se boste zanimivemu čitanju.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Boljši položaj v stikih z važnimi osebami’. Majhna nesoglasja med pre več vznemirljivimi prijatelji.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Današnji uspeh vas ne sme premamiti. Imeli boste priložnost, da izkažete svojo resnost. Večer boste prebili zanimivi družbi.
govci, poceni; kilogram zamranje nih rib stane trgovca samo do 600 lir! — Preprosto: zam» njeno ribo da trgovec zvecerlM. mrzlo vodo in gre spat, nas nje jutro je riba mehka in s' ža, kot bi bila komaj UP* (Brez) vestni trgovec pa prodal3, _ ribe po 2500 — 3000 lir za kot »sveže*, kot «pravkar u ljene*... Priznati moramo, da J, takšna «osvežitev» zamrznjene be za trgovca silno privlačna--
Najhuje pa je, da včasih P dajajo tako »prerojene* ribe t že pokvarjene. Zamrznjeno je treba namreč takoj P° kupu spraviti iz zamrznjenega nja in zaužiti, kajti v običaj gospodinjskem hladilniku se P” kvari. Za takšno hranjenje so trebne posebne hladilne naPfaV7a. zelo nizkimi temperaturami, to taka riba ne sme dolgo o5 ti niti v ribarnici. Pogosto P" mine dan in tudi dva, Pr trgovec ribo proda. Tedaj !0 ni v hladilniku, kjer prične rf no tkivo polagoma razpadati ■ ba torej ni več užitna in v P° bo začela sproščati duh po niaku (v restavracijah ga kako udušijo z vonjavami cniaK ■ mi, začimbami in dišavami, .“®J stvo pa je, da gre za nei® jed, ki ti ostane na želodcu lahko povzroči marsikatero n šečnost).	.g
V	bistvu gre pri vsem tem
že neodgovorno početje ki Pa . ^ spričo neučinkovitih zaH(?nSsa, predpisov žal ni moč do iivej. Pristojni organi Ji morali vS ^ kor stopiti na prste krivcem-pa si sami ne znajo pomag ^ naj se zgledujejo po tem, kar w. glede tega storili drugod. N3 jem morajo npr. trgovci obve prodajati neposredno °d sveže ribe ločeno od zamrzni® pa tudi proces zamrzovanja ^ strogo discipliniran, namreč smislu, da se posamezne "L rib morajo zamrzovati na ®*1 ,a. nih temperaturah. Tudi doba s diščevanja takšnih rib je st omejena, kajti ob predolgem njenju rib se te kljub nizki. -e peraturi začno kvariti. Dalj® . na zavojčkih, ki vsebujejo za ^ njene ribe,/ natisnjen datum, določa rok užitnosti, a tudi ^ od ulova do zamrznjenja ie ločen.	. ^|i
V	inozemstvu so celo poseben tehnični postopek tester*, s katerim lahko octR jo, ali je riba sveža ali ne- .g. stopek temelji na brzini, s 158 ro se električni tok pretak3 j ribjem tkivu. V Italiji pa še ^ no velja, da riba ni sveža 1 ;e daj, ko že smrdi..., tedaj P ^ v resnici tudi že prepozno. M
bo italijanskim zakonodaja^ priskočil na pomoč Anglež ^ Ravensdale, seveda le. če ne^ poprej zaradi zastrupljanja ^ s petrolejskimi in drugimi oW kami že povsem izumrlo ** nje v morskih globinah.
-'Sp
PKKJKIJ SM<>
visf:
FuHa^,
seP1-
PREVODI URADNEGA KA avtonomne dežele Julijske Benečije. Trst, l°-1971, št. 34.	ufll,
NOTIZIE IRI n. 144. Settembre Edindustria, Roma.	.gjif
INDICATORE GRAFICO. Rff'% bibliografica mensile. Ottotri r |a a cura delPEnte nazionale cellulosa e per la carta e p Associazone nazionale italia” e dustrie grafiche, cartoteciu trasformatrici.	,, 'AiH
URSS OGGI. Bollettino deli A basciata dell'Unione Sovič” cura dell Agenzia Novosti.
21 ottobre 1971.	-jile-
IL CAVOUR. Pubblicazione me“ Roma, 1 nov. 1971.	n$p
MEDJUNARODNA POLITIKA- ^ vač: Savez novima ra Beograd, 1. XI. 1971, broj al°pij-PLANINSKI VESTNIK. Glasuj ninske zveze Slovenije, LjUP” 1971 št. 11.	y/r
REVUE. Mensuelle yougoslave-grad, V 1971, VII. VIII. 1971'
TONE $ V ETINA
231.
V K ANA
— namesto naprej so konji zavili po poti, ki Je d.ržala ravnost pred utrdbe na progi. V jarku so ležali Prestfgj Nemci in beli. Vnel se je spopad za top. Karel je P
od Jeze in napodil vse reševat neprecenljivi plen. Ob so se tolkli s kopiti in se rvali z rokami. Keča je
rned)-
vimi planil kakor velik medved h konjem in jih z&0'0.,
Spopad jih je stal osem ranjenih, toda top so odvleč Zmotil Ju je izvidnik in sporočil, da se bliža k1

0RUGA KNJIGA
Sicer je imel krasno priložnost, da se ga iznebi in sam zagospoduje v bataljonu, toda nd maral sam botrovati Gorazdovemu pogubljenju. Zato Je grobo nastopil:
«Izgini, Fazan! Tu jaz poveljujem. Ce ti ni kaj prav, napiši poročilo in ga pošlji na brigado.«
Fazan se je zaničljivo namrdnil in povesil cev orožja.
«Dobro. Ce Je tako, pojdeta oba pred vojno sodišče. Vem, da vrana vrani še ni izikljuvala očd.»
Obrnil se je in se vrnil na položaje svojega bataljona. Takoj je sedel pod drevo in napisal poročilo brigadnemu ter za vsak primer še divizijskemu štabu. Zapečatil je pismi ln ju takoj odposlal po kurirju.
Kmalu potem so Nemci nehali streljati na greben. Iz dveh bližnjih postojank so streljali čez brigadne položaje na obod napada v okolici Črnega vrha. Vojko ln Keča sta ležala na vzpetini tik nad križiščem cest in se menila. V kotanji takoj za njima Je sedela Ana ln previjala obveze, ki jih Je bila oprala še pred pohodom. Nad njimi so švlstele granate, kot bi rezale zrak ptičje peruti. Bolj kot granate so jih vznemirjale eksplozije v Črnem vrhu. Kadar Je močneje usekalo, Je dejal Keča Vojku: «To Je naš top.«
Brigada Je bila staknila na Notranjskem težko havbico ln Jo privlekla s tremi pari konj čez progo — po kolovozu nad predorom. Takrat Je četa varovala prehod z napadom na utrdbe. Med streljanjem je ruska četa pretrgala zvezo
Nemcev z mulami. Borut	je zaukazal	strogo pripravlJ®*^^
Nemudoma so	polegli po	zaklonih, ki	so bili zakanu1*1	j.
z vejevjem in	praprotjo.	Goščava Je	izumrla. Ana J®
lezla k Vojku ln mu stisnila roko. Njegova puška z gledom Je zrla kot Jastrebovo oko na belino ceste. ”®ji je najavilo škripanje peska pod nakovankami. Sprf^Ljil stopali trije z zavihanimi rokavi, s policijskimi gorskih lovcev	na glavah	in z orožjem v rokah.	jjet
Vojko Je pomeril na prvega, velikana s ploskih" kjer je zaznal izraz tesnobnega pričakovanja. V zrklu “pogleda Je postajal obraz večji in bolj razločen. Konica ^ šice je rahlo plesala po prsih. Korald prvega so bili nekako okorni, kot bi stopal v praznino. Oziral se J®-jo in tja po goščavi, kot previdna žival preden Izstopi «8 Nekajkrat si je otrl znoj, ki mu Je brazdal lice in oči pod tankimi, belimi obrvmi. V Vojku se Je preliv8".^ šasten	občutek moči	in strahu, ko	Je spremljal s P1"*^
na petelinu vsak njegov gib. Ko bo skrčil prst, se h°. ^ življenje zgrudilo v	prah, ln nekaj	usod se bo pre°D	.
tako surovo in nenadoma, kot bi reke spremenile srT1. Obraz Je počasi napolnil daljnogled — bil je že tekoma da so noge izginile in Je zgornji del telesa lebdel v Pra2> ji Vojko Je globoko zajel sapo ln pridržal dih. Mislil J®’^ ga bo	od napetosti	razneslo. Nemci	so bili že tako	j«
da bd	Jih v nekaj skokih dosegli z	bombami. Tedaj “
obraz prvega spačil v grozi.	1
«Achtung... Nach links!« To so bile zadnje be#0 njegovem življenju...	jff'
Po rezkem strelu se Je lebdeče telo pognalo kviškit
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
9. novembra 1971
IZIDI 5. KOLA Cagliari - Napoli Catanzaro - Varese Mrentina - Bologna Inter - Torino Juventus - Roma Vicema - Verona Mantova - Atalanta - Sampdoria LESTVICA
uiter, Juventus in Milan Jonno
® Fiorentana Bologna in Napoli' ■Mamta, Sampdoria in Verona
Mantova in Catanzaro Varese in Vicenza
Atalanti
prihodnje kolo
2:1
1:1
2:1
2:0
2:1
2:1
1:0
2:0
8
7
6
5
4
3
2
a - Vicenza; Bologna -
m.Ve?^S’ fantova - Catanza-■ Milan - Cagliari; Napoli -v .*■ Torino - Sampdoria; - Roma; Verona - Fio-
itmm
V D LIGI
Triestina zgubila stik z vrhom lestvice
13
Aipeezio
IZIDI 7. KOLA
Lazio	2:2
»vara	2:1
■ Reggiana	0:0
Brescia	0:0
■ Temana	0:0
- Monza	2:0
- Genoa	2:0
- Cesena	0:0
- Como	2:0
- Sorrento LESTVICA	2:0
foggia -
Livorno
Modena
Palermo
Perugia
j^Sia in Taranto ’	10
Reggina in Cesena 8
in Catania Novara, Foggia in

Številni navijači, ki so sledili Triestini na zelo važnem potovanju v Mestre, res niso pričakovali poraza, s katerim je tržaško moštvo zgubilo stik z vodečimi. Ni ga bilo pričakovati po lepi zmagi proti Valdagnu, ko so Tržačani prvič prikazali duhovito ter učinkovito igro, še manj pa so ga navijači pričakovali po uvodnih potezah nedeljske tekme, saj je Triestina z izmerjeno obrambno igro in številnimi lepimi protinapadi zaigrala precej bolje kot nasprotniki. Ustvarila je vtis, da bo prej ali slej odločila tekmo v svojo korist. Petagna je izbral taktiko, ki se letošnji Triestini najbolj prilega: pobudo je prepustil nasprotnikom, ki pa niso imeli orožja, s katerim bi ustavili Vastinija in Brusadellija. Žal pa so Tržačani v zaključkih pešali, v 42. min. pa so poleg tega še zagrešili z De Gasperijem povsem nepotrebno napako v obrambi in so prejeli gol. Izenačili bi lahko takoj, toda vratar Gallina je z odlično parado ustavil Vastiniiev strel.
V drugem polčasu se je stanje precej spremenilo. Tokrat je namreč Mestrina uporabila taktiko protinapadov, gostje pa so zopet pokazali s kakšno težavo se prebijajo skozi gosto obrambo. Slab dan Bertolija, ki je edini res prodoren napadalec ob takih priložnostih, je negativno vplival na celotno moštvo. Obramba se je večkrat znašla v škripcih, ko je Mestrina presenetila Frigerija m Schichiloneja v napadu in se je prikazala pred Cantagallovimi vrati z več nezavarovanimi napadalci. Tako se je zgodilo, da je Triestina kljub svoji stalni pobudi le malokdaj sprožila kak nevaren prodor, nasprotno pa je celo s težavo obdržala minimalen poraz.
Sedaj torej poznamo Mestrino in njene sposobnosti, kakovostno e-kipa ne doseže ravni Triestine. Igra pa bolj sproščeno in je predvsem telesno dobro pripravljena. Tudi taktično ji je trener Bonafin določil primerno razporeditev, tako da bj bilo zelo napačno podcenjevati njene ambicije za končno zmago, predvsem zdaj, ko je njen naskok nad Triestino že precej velik.
Če je tekma v Mestrah začasno razčistua položaj na vrhu lestvice, pa je v borbi za prvo mesto prišlo vseeno do zapletov. Bolzano je namreč znova zmagat na tujem (v Valdagnu) in tako prevzel drugo mesto kljub temu, da je samo trikrat nastopil na domačem igrišču. Napredovala pa sta tudi ostala dva favorita, Clodia-sottomarina, ki je odpravila nevarni Portogruaro, in Monfalcone, ki je po nezanimivi tekmi le premagal Schio. V družbi najboljših je tudi prihodnji nasprotnik Triestine, Malo, ki je odpravil Arco in ima sedaj samo točko manj kot Petagneva četa. Na isti razpredelnici pa je končno še Torvis Snia, ki je kot Triestina prejšnjo nedeljo, šele pri četrtem poskusu zmagala na lastnem igrišču.
Na spodnjem delu lestvice pa se še vedno opletajo Lignano, ki je tudi že nastopil petkrat pred svojimi navijači, ter Arco in Val-dagno. Presenečajo predvsem ne-

Monza
ciT”	»
??oa in Modena	4
in Sorrento	3
PRIHODNJE KOLO
tanf2? ' Modena; Brescia - Ca-Cesena - Livorno; Co-,	- Taranto; Genoa - Sorren-
p' Lazio - Palermo; Menza -EianSla' Novara - Foggia; Reg-rp3 ' Reggina; Temana - Ba-
DLIGA
a IZIDI 8. KOLA H^iisott. . Portogruaro j7®nano . gassano M®1? - Arco tooJjP?3 * Triestina ŠS**06 - Schio S r^00 ‘ Montebelluna "> Uon“ - Pordenone
2:0
1:1
1:0
1:0
1:0
0:0
3:1
2:0
2:0
zgode slednjega, ki sicer razpolaga s precej močnim napadom.
uk
KOŠARKA
BOR — FERROVIARIO 65:58 ( 30:24)
Borova postava: Zavadlal 18, Šare 12, Barazutti 4, Kapic 5, Koren 6, Valter Hrvatič 6, Francia 4, Stojan Hrvatič 10.
Prosti meti: 9:16.
Sodnik: Pregellio.
Borovci nadaljujejo svoje priprave za prvenstvo mladincev. V okviru teh priprav so odigrali že več trening tekem, ki so pokazale, da ekipa zadovoljivo napreduje. V petek pa so se spoprijeli s peterko Ferroviaria. Tokrat so naši košarkarji igrali enostavno in zato učinkovito. Zmagali so zasluženo, predvsem po zaslugi Danijela Zavadlala, Šareta in Stojana Hrvatiča.
Prvenstvo mladincev se bo začelo v nedeljo, 14. novembra.
V PRVENSTVU DRUGE AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Po nedeljskem remiju Zarja ob prvo mezlo
Naše enajsterice so iztržile iz štirih tekem le dve točki
Zarja - S. Anna
0:0
OSTALE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI
ZARJA: Babuder. Križmančdč S., Marc, Primožič. Metlika, Križman-čič V., Pittioni. Bon, Bose, Žagar, Kalc (Grgič, Turko).
Kotov 4:2 za Zarjo.
Zarja je v letošnjem prvenstvu prvič igrala neodločeno in sicer na svojem igrišču. Vse je kazaio, da bo Zarji uspelo osvojiti obe točki proti enajsterici S. Anne, eno -- je prav po nepotrebnem zapravila. Ba zovci so začeli zelo slabo in jim ni nikakor uspelo, da bi prevzeli vajeti igre v svoje roke. kot so navajeni. Akcije so bile po večini sad improviziranja posameznikov, ne pa zrele in učinkovite skupne igre. V prvi polovici prvega polčasa je bilo stanie na igrišču dokaj izenačeno, obe ekipi pa sta igrali skoraj izključno na sredini igrišča, le tu in tam sta z redkimi protinapadi ogrožali nasprotna vrata. Sedem minut pred počitkom je Zarja zapravila izredno priložnost: Bose je bil sam pred vrati in streljal preko prečke.
V nadaljevanju je Zarja napadala nekoliko več in skušala na vsak i-.ačin preiti v vodstvo, kar pa ji to uspelo. Igra je postajala vse bolj
živčna in sodnik je moral izključiti dva igrilca gostov. To je Zarjo podžgalo, da je napadala še ostreje. Kljub temu pa ji :ii uspelo povesti m se je tako n.orals zadovoljiti z eno iamo cučko. kar pa ie pravičen izid tt tekme, ki nikakor ni navdušila občinstva. Tudi sodnik je bil dokaj slab.
Raal
Muggesana napada ves čas z lepo i (Zocchi), Mikuš. Gašperut. Kaus, igro, čeprav so njeni igralci včasih Grahonja.
Jugoslovansko nogometna prvenstva
Muggesana
(1:1)
- Juventina 1:1
«pretrdi» v akciji. Njena moč so ziasti polkrila in glavni napadalec Cadagnone.
štandreška enajsterica je pa izvedla drugačno taktično igro, držala se je z večino igralcev v obrambnem položaju in je izvajala hitre protinapade. Ta način igranja, ki ga Juventina uveljavlja na tujih igriščih, ji je do sedaj prinesel vse točke, kar jih ima. Na domačem polju pa ima ekipa preveč odprto igro, morda zaradi učinka na gledalce, a to ji je do sedaj prineslo le poraz. Tudi v tekmi z Mug-gesano smo zaradi dobre igre v sredini polja opazili Edija Tabaja. ki je bil pravi režiser tekme Z golom Perica, ki je padel po akciji celotnega napada, je Juventina prva prišla v vodstvo. Codagnone je še v istem polčasu pripeljal svojo ekipo do izenačenja s strelom, ki bi ga vratar Juventine verjetno ubranil, če bi imel prost pogled na žogo.
D. R.
Breg-S. Mihele 2:4	(0:2)
BREG: Favento. Possega. Čermelj, Race, Vatta. Glavna. Krmec
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MED NAŠIMI EKIPAMI V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
SAMO PRIMORJE POBRALO VES IZKUPIČEK
JUVENTINA: Spontan, Feliciano, Zin. Montico, Rupil, Tabaj, Mar-vin. Peric, Sirk (Klaučič), Tabaj H., Ferletič.
MUGGESANA: Soave, Bisel, Ca fueri, Restelli, Dudine, Borroni, Donnini, Derossi, Codagnone. Stra-di, Brumat.
STRELCA: v 5. min. Peric, v 29. min. Codagnone.
SODNIK: Ravisani iz Vidma.
Izenačenje v Križu med Mugge-sano in Juventino je popolnoma pošten izid za to srečanje, ki je pokazalo igro dveh enakovrednih ekip, vsaj kar se tiče realiziranja, ker je Juventina imela nekaj več priložnosti v prvem polčasu in v zadnjih 10 minutah.
Alense Valdagno LESTVICA
Sjp®	11
^“asottamarina, Malo Tor-
10
9
in San Doni Oltrosaroo no in Alense
Mestrina
fcu? Snia in Monfalcone
iP^gniaro
fcetoeUuna
£*der,one in
Schi°
Valdagno
^ PRIHODNJE KOLO co .	‘ Clodiasottomarina; .
Vaja Torvis Snia; Bassano Montu5’ P0'23110 - Mestrin-, - San Doni; Por-
8
7
6
5
4
3
Ar-
Mont3?00’ Po'23110 - Mestrina; -t^Uuna - San Doni; Por-«, e • Lignano; Portogruaro
"MJTMcone; Schio _ 0)trisar.
• JriJestina - Malo.
S?iari - Napoli • Varese
jetrna - Bologna
JuvL' Torkl°
Vw!s ' Roma
Mam28 ' Verona &a. - Atalant tw£doria - Milan
■1 Brescia $otw° ' Gen°3 - Taranto
Parma
6Ssina - Lecce KVOTE;
1
X
1
1
1
1
1
2
X
1
2
2
X
13 »’ 12 _
7.583.100 lir
211.000 lir
2. —
3.	-
4.	-
5.	-
6. -
1.
2.
L
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
Ortovero
Baltimora
Stelvio
Alato
Ritomo
Frammario
Ieffren
Bolero
Metz
Portobuffole
Fiordiligi
Gibson
2
1
1
2
1
X
X
2
X
X
X
2
KVOTE:
12 - 1.373.807 lir 11 —	58.282	lir
10 —	7.542	lir
Primorje - COOP 4:2	(3:1)
PRIMORJE: Kante. Visintin, Su-ber, Bukavec V., Trampuš, Del Bene. Barnaba, Barbiani, Rustja, Pra-šelj, Pertot (55. nun. Lipott). 12 L. Bukavec.
Strelci za Primorje: 7. min. Visintin. 13. min. Barnaba. 28 min. Rustja, 66. min. Barnaba.
Koti: 10:2 za Primorje.
Sodnik: Parisano (TS).
Primorje je v nezanimivi in grdi tekmi premagalo COOP. ki je že v začetku pokazal, da nasprotnikom ne bo povzročal preglavic. Tržačani so igrali zaprto in so le razbijali naoade Primorja. Tudi domačini so igrali raztrgano in nepovezano. Kljub temu so že Po 13 minutah vodili z 2:0. Tržačani so tedaj začeli igrati ostreje in so domačine s tem nekoliko presenetili. Toda igra ie kmalu postala dolgočasna in obe elpto sta io zavlačevali. Primor je ie bi o v obrambi negotovo in to je bil vzrok, da so gostje povsem do nepotrebnem prišli do dveh' zadetkov. Del Bene ie vztrajal na sredini igrišča v nekoristnem preigravanju in kratkih podajah. Pertot ie bil utrujen (slaba kondicija?), Barbiani pa ie občutil posledice poškodbe. Napadalna trojica (Barnaba. Rustja. Prašelj) .ie zadovol.rla le delno. Res ie sicer, da siabo igro moštva najbolj občutijo napadalci. Kljub temu pa Drva vrsta nekaj ugodnih priložnosti ne bi smela zapraviti. Zlasti zato. ker je tudi obramba gostov pešala. U-pajmo. da tako slabe igre na Proseku ne bomo več videli
Prvi gol ie dosegel Visintin iz razdalje 40 metrov. Šest minut kasneje .ie Barnaba (zaradi nad njim storjenega prekrška v kazenskem prostoru) dosegel gol iz enajstmetrovke. COOP je nato izkoristil napako Primorja. Rustja pa je dosegel še tretii gol za slovensko ekipo. V drueem polčasu • COOP zopet izkoristil ne^rorazum med Proseča ni. Barnaba pa ie nato postavil končni izid.
B. R.
Lib. Rocol - Union 0:0
Postava UNIONA: Pavatič; Mu iesan, Liessi; Vidal, Boico, Poro-pat; Nadlišek, Fontanot, Delzio, Vicini, čok.
V nezanimivi in tehnično skromni igri sta se ekipi Libertasa iz Rocola in Uniona ločili pri remiju brez gola. Tekma je potekala vseskozi v znaku izenačenosti. resnih priložnosti pa res ni bilo ne na eni. niti na drugi stra^ ni. Pri Unionu je prišla tako tudi v tej tekmi na dan neučinkovitost
napada. Igralci si namreč z veliko težavo priborijo žogo na sredini igrišča, nato pa podajo prvi vrsti, ki pa žal ne zna izkoristiti ugodnih priložnosti.
Poleg tega je bilo še igrišče dokaj trdo, tako da ie postalo za igralce tudi enostavno obvladanje žoge dokaj težko. Skratka, u-veljavili sta se nasprotni obrambi in remi je bil pravilno plačilo za obe ekipi.
b. 1.
Sovodnje - Isonzo 1:2 (0:2)
SOVODNJE:	Tomasin, Batistič,
Kuzmin, Paskulin, b eriolja, Gruden, Tomšič, Fioremn, Vižintin, Marson, Peric (Kovič).
Sovodenjci so tudi v nedeljo zabeležili neuspeh: na domačih tleh so doživeli poraz, pa čeprav s tesnim izidom. V ekipi je preveč vrzeli v napadu in negotovosti v obrambni da bi lahko kljubovala gostom, ki so se izkazali kot solidno, vendar ne izredno moštvo. Po dveh golih, ki so jih gostje dosegli v prvih minutah igre, predvsem zaradi napak domače obrambe, so Sovodenjci popolnoma odpovedali. Na sredini igrišča se je le Vižintin trudil, da bi vsaj delno organiziral domače vrste. Napad, ki je sicer dosegel pred koncem tekme gol, je bil vse premalo gibčen in točen ter je s tem olajšal delo nasprotnikovi obrambi.
Gledalci, ki so se tudi v nedeljo v lepem številu zbrali okrog igrišča, pričakujejo od svojega moštva več borbenosti in odločnosti, saj so Sovodenjci v letošnjem prvenstvu zadovoljivo odigrali le srečanje z ekipo S. Lorenza.
— jo —
Primorec - Devin	1:1
PRIMOREC: Kralj Vladimir, Pa-patico, Sluga, Sosič Livio, Sosič Stanislav, Milkovič, Kralj Paolo, Možina Teodor, Čuk, Možina Valdi, Saina, 12 Kante, 13 Štracat.
KOTOV: 4:3 za Primorca.
Na padriškem igrišču sta se Primorec in Devin razšla pri neodločenem rezultatu 1:1. Devin je tako ohranil mesto na vrhu lestvice, Primorec pa se je zasidral nekje na polovici, ima pa tekmo manj od svojih nasprotnikov. Trebenci so v nedeljo nastopili z okrnjeno postavo, občutiti je bilo posebno odsotnost Maura Kralja na sredini igrišča, treba pa je reči, da so vsi domači igralci opravili dobro svojo nalogo. Devin je izenačil v dokajšnjo mero sreče. Njegovo desno krilo se je v kazenskem prostoru zaletelo v Livia Sosiča, ki se je
pri padcu dotaknil žoge z roko. Sod-1 je izkazal Metelko, vsaj dokler mu ndk je dosodil enajstmetrovko, pro- nj zmanjkalo sape: bil je dober ti kateri so Trebenci energično pro tudi v strelih v vrata, vratar pa
'	----J---------" mu je dvakrat prestregel žogo, ki
je bila že skoraj v mreži. V napadu je zaigral na zadovoljivi ravni samo živec, ki je bil vedno trn v peti nasprotni obrambi. Naj omenimo še dober nastop vratarja Furlana, ki je rešil nekaj nevarnih žog, pri prejetem golu pa ni bil kriv.
Iz začetnih potez je bilo takoj razvidno, da pri Olimpiji nekaj ne gre. Njeni igralci so sicer napadali, a zelo neorganizirano, tako da se je nasprotnik z lahkoto in uspešno branil. Prvi nevarni strel je bil v 16. min.: izvedel ga je Metelko, vratar pa je z akrobatskim skokom rešil svoja vrata.
Olimpija preide v vodstvo v 35. min.: Černjava izkoristi zelo lepo podajo živca in zatrese mrežo In: dde. Pet minut kasneje, po vrsti' protinapadov, nasprotniki izenačijo. Sodnik dosodi kazenski strel nekje na sredini igrišča. Dolg strel, ki se konča v kazenskem prostoru Olimpije, kjer Starcu ne uspe, da bi žogo ustavil, Furlan pa, ki je bil gotov, da bo posredoval njegov branilec, pri tem ne more nič in žo ga se zakotali počasi v mrežo.
V nadaljevanju se rezultat ne spremeni. Sodnik je v tem polčasu izključil strelca edinega Olimpijinega gola Čemjavo, zaradi ugovarjanja.
Izid je v glavnem pravilen in bo služil igralcem Olimpije v nauk, da v bodoče ne bodo podcenjevali nasprotnikov.
U. D.
testirali, seveda zaman in tako je prosti branilec Devina zatresel mrežo domačinov.
Kratka kronika: Primorec je takoj prešel v napad, Devinčani pa so se uspešno branili in večkrat sprožili' nevarne potinapade. Njihove nevarne strele pa je Vladimir Kralj z gotovostjo prestrezal. V 24. min. je Papatico podal žogo Paolu Kralju, ki je z glavo poslal žogo proti vratom. Kralj pa ni imel sreče: žoga se je odbila od vratnice in stanje je ostalo nespremenjeno pri 0:0.
V 4. min. drugega polčasa je Primorec prešel v vodstvo. Saina je podal Paolu Kralju, ta pa je iz levega kota poslal žogo na sredo proti1 prostemu Čuku, ki je brez težav zatresel mežo Devina. Gostje so izenačili v 33. min.’ 'to Že omenjeno enajstmetrovko. Po tem dogodku so postali Trebenci precej živčni, tako da je sodnik v 38. min. izključil Paola Kralja. Devin je do konca tekme napadal, Vladimir Kralj pa je zelo dobro branil svoja vrata in stanje je ostalo nespremenjeno.
BRK
Bar India - Olimpija 1:1
OLIMPIJA: Furlan, Štoka, Trampuš, Bezdn, Starc, Blazina, Husu, živec, Černjava, Metelko, Daneu, 12 Štoka, 13 Roncelli1.
INDIA: Del Pieno, Gregori, Cher-maz, Piaia, Clarot, Sancin, Comi-giio. Sivec, Palmiotti, Rapagna, Grazioli, 12 Dazzi, 13 Udovicich.
STRELCI: Černjava v 35. min p.p.. Sivec v 40. min p.p.
Olimpija je v nedeljski tekmi popolnoma razočarala, saj je odigrala svojo najslabšo tekmo v tem prvenstvu. Njen nasprotnik je bila novoustanovljena ekipa Bar India, ki ima v svojih vrstah starejše in izkušene igralce, ki pa ne bi smeli povzročati moštvu iz Gabrovi-ce posebnih težav. Bar India se je izkazala kot solidna ekipa, točko pa je odnesla samo zaradi igre Olimpije, ki ni bila niti senca tiste ekipe, ki smo jo videli na igrišču v prejšnjih tekmah. Z druge strani pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da so Kraševci med drugim zastreljali enajstmetrovko, ter da so ves drugi polčas igrali z igralcem manj.
Največja napaka Olimpije v prvem polčasu so bile kratke podaje, s katerimi ni mogla prodreti pred nasprotnikova vrata. Lepo se
SMUČANJE
MONCHEN, 8. — Trem zahodno-nemškim smučarjem je Zahodnonem-ška smučarska zveza prepovedala trenirati vse do začetka tekmovanj letošnje sezone, ker so kršili mednarodna pravila o amaterstvu. Kazen, ki so jo prejeli Rosi Mittermayer, Max Rieger in Hans Joerg velja predvsem kot opozorilo in predstavlja prvi ukrep take vrste, odkar je predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Brundage omenil, da namerava strogo ukrepati proti smučarjem, ki bi ta pravila kršili.
ŠAH
športno društvo Kontovel nadaljuje prekinjeni šahovski turnir v sredah in petkih ob 20.30 od 10. t.m. dalje.
S. MICHELE: Bonaldo Suligoi, Trevisan, Predonzani, Baccari. Gestrin. Trombone (Zorba). Morganzi. Suligoi, Ceglia. Neri.
STRELCI: 28. min. Neri, 37. min. Pestrin. v d.p. 18. min Grahonja, 23. min Suligoi. 28. min. Grahonja, 41. Zorba.
V zelo zanimivem in napetem srečanju ie Breg klonil vodeči enajsterici te lige. S. Micheleju Gostje so zmagaii predvsem zaradi svoje izkušenosti in izredne tehnične ravni vseh igralcev (pa tudi zaradi res dobre taktične razporeditve na igrišču). Brežani so občutili odsotnost dveh ključnih igralcev, kot sta Petaros in Zonta. Prvega ie nadomestil obetajoči Glavina. ki pa ie imel z izkušenimi nasprotniki težave. medtem ko sta Krmec in nato Zocchi zaigrala namesto Zonte Mikuš. ki je v dvoboju s Pestrinom vsekakor zmagal, ie na sredini igrišča, kot vedno, odlično režiral. Dobro je gradil igro tudi Grahonia. ki ie kar dvakrat s krasnima goloma potresel mrežo doslej nepremaganega Bonalda.
Gostje so prve tri gole dosegli iz kazenskih strelov, katere ie (neposredno aii pa posredno) streljal veteran Pestrin. V odgovor na prva dva zadetka so Brežani (predvsem drugem polčasu) silovito napadli in so potresli mrežo z Grahonjo. ki je po Glavinovem strelu iz kota premagal nasprotnega vratarja. Brežani so še dalje pritiskali, toda gostje so v protinapadu izsilili kazenski strel in dosegli gol s Šuligojem Pet minut kasneje je Grahonja na nov predložek Glavine neubranljivo poslal žogo v mrežo.
Vse je kazalo, da bo Brežanom uspelo priti do izenačenja, ko so gostje v protinapadu četrtič potresli mrežo »plavih*. S tem pa so tudi postavili končni izid.
Pri Brežanih maramo pohvaliti brez razlike vse igralce, saj so dali od sebe res vse svoje sile.
IST
Aurisina — Vesna 3:2 (1:1)
STRELCI: p. p. v 16. min. Viez-zoli (A), v 17. min. Caharija (V), d. p. v 9. min. Tomizza (A),
16. min. Braico (A), v 42. min. Germani (V).
Postavi:
AURISINA:	Ciacchi; Madalen,
Morgera; Braico, Di Mauro, Tomizza; Toffoli, Zaccaria, Viezzo-li, Grozic, Perisutti. 12 Canciani, 13 Cerqueni.
VESNA:	Potasso; Verzier, Zu-
dini; Graniero, Skrem, Nicolli; Ra-busin, Kelemenic, Mitič (k) (Bot-ti), Germani, ^Caharija. '12 Kozlovič.
SODNIK: Spangher (Tržič).
V	kraškem derbiju je morala Vesna v Nabrežini kloniti proti ekipi Aurisine, in to s tesnim izi dom 2:3. Srečanje, ki tehnično ni bilo na visoki ravni, je postajalo polagoma vedno bolj grobo. Obe ekipi sta namreč merili na zadovoljiv izid in obe sta tudi imeli zanj pogoje. Nabrežinci so morda bili na boljšem, ker so nastopili na domačem igrišču. To je doka. ozko, toda tudi Križani so se kaj kmalu prilagodili okoliščinam in so bili že od vsega začetka enakovredni domačinom. Ti so sicer prvi prišli v vodstvo s srednjim napadalcem Viezzolijem Kriški gralci pa so že minuto kasneje rezultat izenačili s Caharijo, ki tako ponovno potrdil svoj prirojen čut za gol. Caharija je namreč prisebno izkoristil zmedo domači obrambi.
V	drugem polčasu so domačini napadali odločneje in so večkrat spravili v težave kriško obrambo Že v 9. minuti je Tomizza povedel svojo ekipo, sedem minut kasneje pa je Braico odvzel še zadnje upe Križanom, ki so medtem z Miličem zamudili edinstveno priložnost. »Specialist* za streljanje najstmetrovk, Boris Milič, je tokrat zgrešil cilj. Tri minute pred koncem je sicer Germani zmanjšal razliko v golih, Nabrežinci pa so že trdno držali tekmo v svojih rokah in so tako osvojili zmago in s tem dragoceni točki.
b. 1.
1:2
0:0
0:0
0:0
1:0
0:0
1:0
2:0
1:0
18
17
16
14
12
11
10
9
8
7
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 12. KOLA Partizan - Beograd Radnički (K) - Vardar Maribor - C. zvezda Sioboda - Dinamo Radnički (N) - Sarajevo Čelik - Hajduk Željezničar - Sutjeska Vojvodina - Velež Borac - Olimpija
LESTVICA Crvena zvezda Željezničar
Beograd in Vojvodina Partizan
Velež in Radnički (N)
Sarajevo, Dinamo, Sioboda, Hajduk. Čelik, Borac in Maribor Vardar Radnički (K)
Olimpija Sutjeska
PRIHODNJE KOLO Sutjeska - Partizan; Beograd -Radnički (K); Vardar - Maribor: C. Zvezda - Sioboda; Dinamo - Radnički (N); Sarajevo - Čelik; Hajduk - Borac; Velež - Željezničar; Olimpija -Vojvodina.
2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD
IZIDI 12. KOLA Ljubljana - Karlo v ac K ozara - Zg. plavi Istra - Orijent Zagreb - Jedinstvo Šibenik - Rudar Mura - Junak Železničar - Varteks Rijeka - Split Trešnjevka - Mercator LESTVICA
Orijent, Varteks in Rijeka Jedinstvo Rudar
Šibenik, Istra, Split in Koza ra Trešnjevka
Mura, Zagreb in Karlovac Zg. plavi
Junak in Mercator Ljubljana Železničar
PRIHODNJE KOLO K ozara - Karlovac; Istra -Ljubljana: Zagreb - Zg. plavi; Šibenik - Orijent; Mura - Jedinstvo; Železničar - Rudar; Rijeka - Junak; Trešnjevka -Varteks: Mercator • Split.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI 10. KOLA
1:0
2:0
3:2
1:2
1:1
5:1
1:2
2:2
1:0
17
16
14
13
12
11
10
9
7
1
Nafta - Drava	2:1
Rudar (V) - Branik	2:0
Izola - Kladivar	1:0
Ilirija - Koper	3:0
Slavija - Slivnica	10:0
Rudar (T) - Aluminij LESTVICA	2:0
Ilirija	16
Slavija	14
Rudair (T) in Izola	13
Drava-in Koper	11
Nafta in Rudar (V)	9
Aluminij in Kladivar	8
Branik	7
Slivnica	1
PRIHODNJE KOLO Aluminij - Nafta; Slivnica -Rudar (T); Koper Slavija; Kladivar • Ilirija; Branik - I-zola; Drava - Rudar (V). ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI 10. KOLA Usnjar - Vozila	0:0
Triglav - LTH	3:0
Jesenice - Hrastnik	5:2
Piran - Tolmin	4:0
Zagorje - Litija	1:0
Primorje - Adria	1:1
LESTVICA
Litija	17
Vozila	15
Triglav in Primorje	14
Tolmin, Jesenice, Zagorje 10 Usnjar	9
Piran	8
Adria	6
LTH	3
Hrastnik	3
PRIHODNJE KOLO Adria - Usnjar ; Litija - Primorje: Tolmin - Zagorje; Hrastnik - Piran: LTH - Jesenice; Vozila - Triglav.
NOGOMET
Argentinski nogometaši so začeli včeraj stavkati. To so storili iz protesta proti odlašanju Argentinske nogometne zveze, ki še vedno ni odobrila sklenitve novih pogodb, ki vežejo nogometaše na posamezna društva.
—
—


se
i, . bameravalo rešiti v nebo, potem pa Je scela padlo na j3 kolono se je usula toča krogel. Po četnih zaklonih kTrtropotali rafali dum-dumk. Nemci so se razpršili med
n m'
Cro borbo so podžigali kriki in povelja. Po položajih ^kale tromblonke. Ena Je padla na cev težkega mitrar na robu in obrizgala strelca in oba pomočnika. Med svinčenk se Je Ana plazila k Pajku, nato sta odplazila na pomoč. Mitraljezec je imel obraz
s Črnimi ranami, ki jih Je zalivala kri. Venomer
0	^ bil z obema rokama po očeh in živalsko tulil, da Je
skozi kosU.
>Ve2a? 111 Paik sta ga odviekla v bližnjo globel, da bi ga liu^“a Oba ranjena pomočnika sta se sama plazila za
1	Šestih strojnic Je prisilil nemško kolono k umiku, Ju hoJem Je Vojko zavpil Keči:
na 06811 leže tv°J! Cevlji.o
°s4rJ,8ami! SaJ res. 2e nekaj časa ga gledam,« je zavpil
potem so videli samo še strgane podplate ogrom-11 nih &krpetov, ki so izginjali v grmovju. Sem in tja H tudl njegovo	zadnjico, kako se je dvignila	iz
'irbei 1 in izginila proU cesti. Odkar mu je Svarun pri-®®vlje, se ni nihče več spomnil nanj. Z velikega po-s	ijP«	Se je spet vmdl	skoraj boe. Na razcefrane podplate
I	2 žico privezano	gumo, zgoraj pa so mu prsU	na
to v*traneh molili Iz usnja. Ko tiger se Je pognal čez ce-4 t Jarek in se za nekaj minut časa potuhnil. Ščitili so |hge ,0Rbjem. Nenadoma je spet skočil, zgrabil velikana za V?, odvlekel s ceste v globel, kjer je bil varen pred
Uto kotn-
6	žar	nJeno obuvalo Je	bilo kot naročeno. Zadovoljno	«e
9 bila6*®!' odvrgel denarnico ln odpel pas z naboji. Bluza Ok,,.^^rvavljena. Iz srca je vrela kri.
11 njega so tromblonke klestile grmovje, pa se ni aahje. Pognal se Je čez cesto in mimogrede zgrabil
puško, ki jo prej ni bil utegnil vzeti.
Spodbujeni z njegovim zgledom so boroi čete težkih mitraljezov sezuli še druga dva mrliča, preostale pa so Nemci vzeli s seboj.
Keča se je prismejal k Vojku in vzel nekaj iz žepa.
«To je za tvoj arhiv in četni kolektiv. Zadel sd ga prima, kot se spodobi.»
V roke mu Je potisnil listnico in se zadovoljno prestopal z novimi, okovanimi čevlji gorskega lovca - policista.
«No, pa sem dobil, za kar se borimo, čeprav sem čakal sto let.»
«Rešil je svoj problem revolucije,)) je pomislil Vojko. »Pravzaprav ni majhna reč skočiti iz raztrganih opank v mojstrsko izdelane čevlje!«
Sovražnik Je napadel sosednji bataljon in osvajal koto Pil, ki je gospodovala tudi njihovim položajem. Pokalo je vse globlje v gozdu in bali so se, da je sovražnik prodrl skozi brigadno obrambo.
Ana se je vrnila in brisala okrvavljene roke ob travo, dokler Ji ni Vojko zlil na prste nekaj vode iz čutarice. Potem Je naglo prelistal listnico. Za šop mark se ni zmenil. Bežno je pogledal nekaj fotografij in prepognjenih pisem. Zelo rad Je proučeval stvari, ki so jih zaplenili pri ubitih. Odgrinjale so mu	skrivnost	tujega življenja,	civilizacije, ki
jo je skušal razumeti in sestaviti po zaplenjenih drobcih. Ker je pokalo čedalje bliže, je sklenil, da bo to opravil drugič, in vtaknil zaplenjene dokumente v torbico.
Pridrvel Je Orlov in povedal, da so Nemci prebili obrambo Na njegov ukaz se je bataljon premaknil globlje v gozd. Medtem so srečali brigadnega komandanta Karla, Id je z rezervno	četo in	brigadnim	štabom pravkar	udaril po sovražniku	— ta Je	zdaj imel	prosto pot. Ena	sama nemška
četa bi z napadom v hrbet lahko razbila napad na Črni vrh. Priključili so se njegovim in strnili razbite položaje. Vpitje, pokanje	bomb in	regljanje	mitraljezov je naznanjalo nov
spopad.
Tudi v daljavah iz smeri Idrije in Notranjske Je čedalje
bolj grmelo. Vedeli so, da se napadenim bliža pomoč: beli udarni bataljon, idrijski gorski lovci in policijski odred. Spopad je dobival vse bolj dramatično obeležje.
Sonce je neusmiljeno pripekalo. Skozi zavese dima in prahu Je bilo videti vijoličasto. V prebliskih eksplozij plastičnih min pa je postajalo bledo in veliko kot izumrl planet, ki bo strmoglavil na zemljo in jo spremenil v vesoljski prah.
Valjhun je odtrgal pogled od vznemirjajoče sončne oble in se krčevito oprijel kopita strojnice. S kratkimi rafali je tolkel po postavah, ki so preskakovale žične ovire in z boka napadale velik bunker, ki je branil dohod do glavnih postojank. Pod oknom so ležala tri tupla, ki so jih pokosile krogle napadalcev. Soba je bila polna prahu in kiselkastega vonja po mrtvaškem znoju in krvi. Ranjence in mrliče so sproti nosili na hodnik in od tod v klet. Zdaj so se držali samo še v močno utrjeni šoli in župnišču ter v globoko vkopanih, močno utrjenih bunkerjih. Vas je gorela, številna oporišča so bila že izgubljena in njihove posadke pobite. Toda čim bolj drzno in ogorčeno so partizani naskakovali, tem bolj ogorčeno so se napadeni branili. To je bil odpor obupancev, ki so zaman klicali na pomoč boga in čakali nemško pomoč.
«Razočaran sem nad temi prekletimi Švabi,« Je zavpil poveljnik Jakoš Vaijhunu. Sedel Je v kotu, bled, prepaden, z vročičnimi očmi. Bolničar mu Je prevezoval močno krvavečo roko — oplazil ga Je drobec granate.
»Pustili nas bodo umreti, preklete svinje,« je preklinjal bogoslovec in si brisal z obraza srage smrtnega strahu.
Trdno so se odločili, da se bodo borili do zadnjega; preden pa bodo končali, naj crknejo vsi partizanski pomagači. Poročnik je zaukazal pripeljati zvezane jetnike iz kleti. Vod obupancev je privlekel nekaj deklet ta mož v sobe prvega nadstropja, od koder so odbijali napad. Zgrabili so jih in jih privezali k linam.
Bogoslovec je besno zatulil:
«Tako, kurbe partizanske!... Zdaj vpijte svojim, naj le streljajo, če hočejo pobiti vas. če ne boste vpili, vas bomo poklali vse od kraja.«
Potegnil je bajonet, stopil za hrbet dekletu, JI porinil glavo k lini ta jo zabodel v rebra. Nekateri partizani so slišali obupne krike žrtev ob linah in nehali streljati. Tisti, ki so bili dlje ta niso vedeli, za Kaj gre, pa so nabijali dalje. Vsi belogardistični mitraljezci so imeli — kot je odredil poveljnik — žive zaklone. Kmalu sta zdrsnili na tla dve dekleti, ranjeni v glavo. Odvlekli so ju na hodnik in ju pustili.
Boj se Je nadaljeval Valjhun je porinil strojnico v roke enemu izmed vojakov m utrujen odtaval k poveljniku Predlagal mu je takojšen preboj. Bili so v brezupnem položaju.
Z jugovzhodne strani poslopja je pritekel narednik Grm, prepaden ta krvav po rokah. Poročal je, da partizani vlečejo havbico v vas. Če jim to uspe, da bo kmalu vse drobno! Poveljnik je predlagal Vaijhunu. naj povpraša župnika z* svet ta ga povabi, da bi se prebijal z njimi Ne smejo ga pustiti na milost ta nemilost sovražniku.
Medtem ko sta poveljnik in narednik zbirala najboljše za preboj — v kleteh so se oskrbeli z oombami in polnimi šaržerji — se je Valjhun spustil po podzemskem hodniku v gorečo cerkev, župnika je našel v posebnem zaklonišču Siv v obraz Je sedel na surovo tesanih deskah, zamaknjeno gledal v strop ta na glas molil s sklenjenimi rokami Poleg njega Je bolestno utripala sveča.
Valjhun je prisluhnil njegovim mrmrajočim besedam. Razumel ga Je, ko je molil: «Vojske, lakote, kuge, reši nas, o Gospod.«
«Prečastdti,» ga je nagovoril Valjhun. «Ali slišite, prečastiti?«
župnik je sklonil glavo ta se odsotno zazrl vanj.
»Kaj Je novega na zemlji? žalostne vesti ti berem ■ obraza.«
_ (Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	v SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
i
Stran 6	novembra 1971
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon UM
Oglati	Za vsak mm v višini enega ttolpca: trgovski 200.
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali °9 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P, upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubblicita *
G,lavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaia In tiska ZTT-M
PORT ŠPORT ŠPORT
V MOŠKI NAMIZNOTENIŠKI B LIGI
Kot predvideno: zmaga Sokola
Naslednji nasprotnik Nabrežincev bo nevarnejši
SOKOL — S. MARCO BM VERONA 5:0
SOKOL: Ukmar (in/2), Bole (n/ 4). Košuta (II/0-1)
S. MARCO BM: Bellinzona (m/ 3), Vigna (n/5), Molfese E. (m/ 3). Mo.fese R. (HI/5)
SODNIK: Martinolli (Trst)
Pripombe: Gledalcev pribl. 50.
Posamezni izidi:
Ukmar — Bellinzona	2:0
(15, 22)
Bele —- Vigna	2:0
15,	14)
Košuta — Molfese E.	2:0
18, 15)
Ukmar - Vigna	2:0
(18, 20)
Košuta — Bellinzona	2:1
(-13, 5, 16)
Bole — Molfese E.	2:0
(16, 18)
Košuta — Vigna	2:0
(11, 16)
Ukmar — Molfese E,
(20, 17)
Bole — Molfese R.
(7, 12)
V tretjem kolu italijanske namiznoteniške B lige je v nedeljo na-brežinski Sokol gladko odpravil ekipo S. Marco BM iz Verone. Gladek izid nazorno prikazuje vrednost obeh ekip. Verončani so namreč zelo poprečna ekipa; razpolaga z večjim številom standardnih igralcev, ki jih pripravlja starejši igra lec Vigna. Ta pa ima zastarel način igre, kar seveda vpliva na celotno ekipo. Dobro se je odrezal tretjekategomik Bellinzona, ki je spravil v težave svoja nasprotnika, tretji predstavnik veronske ekipe, E. Molfese, pa je preveč živčen, da bi dosegel večje uspehe v namiznem tenisu.
Igralcem Sokola se tako ni bilo treba posebno truditi. V devetih j srečanjih so zgubili le en set. Bo-
ris Košuta se v nedeljo ni najbolje počutil in je zato moral prepustiti set živahnemu Bellinzoni. To pa je bil tudi edini uspeh Veron-čanov, saj o srečanju ni mogoče kaj več povedati. Bole in Ukmar sta zaigrMa brez treme, ki bi bila pri takih nasprotnikih nepotrebna.
V nedeljo bo Sokol nastopil v Vi-cenzi, kjer se bo srečal z ekipo ARS. Nabrežinska ekipa je seveda favorit, vendar pa smo mnenja, da zmaga ne bo tako gladka kot v tej tekmi.
S. J.
NOGOMET
V Bergamu bo jutri mednarodno nogometno srečanje «under 21» med Italijo in Francijo. Italijansko reprezentanco sestavljajo: Magistrelli, Moro in Vavassori (Atalanta)
Copparom (Cagliari)
Ghedin in Pellecrini (Fiorentina) Bellugi, Bordon in Oriali (Inter) Bettega, Marchetti in Viola (Ju-ventus)
Zazzaro, Magherini in Villa (Milan)
Mačehi (Napoli)
Casone (Sampdoria)
Bergamaschi in Orazi (Verona).
KOŠARKA
V Imoli bo v prihodnjih dneh skupini trening italijapske ženske mladinske košarkarske reprezentance. Med sklicanimi je tudi An-tonella Cecatto od goriškega FARI, poleg nje pa tudi Armamaria Boz-zi od Italcantieri iz Tržiča.
Bole v bitki s svojim mladim nasprotnikom med nedeljskim srečanjem v Nabrežini
■iiiuniniiiiiunmiiiinniiiiiiim!iiimiiiiiiiiiniiiimniiiiniiiiiiiniiiiituiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHini*nBiiiiiMiHiiiniHiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiii«niiiiiiiiiiiiiiiiiiu
OOBOIKA
MOŠKA B LIGA
Razmeroma lahek uspeh Bora na gostovanju pri Ferroniju
«Plavi» so pokazali zelo dobro telesno pripravljenost ■ Bor ohranil stik z vodečimi na lestvici
Just Fabjan, član Sokola
BOKS
Venezuelski boksar Alfredo Mar-cana je ohranil naslov svetovnega prvaka lahke junior kategorije. V Caracasu je premagal s k. o. v četrtem krogu Japonca Kanja I-wato.
V NARAŠCAJNIŠKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU
Klobas pod košem neustavljiv
■sr
Pri Boru sta se izkazala tudi Košuta m Terjal, pri Poletu (prvenstvo «Pomlad») pa Guštin in Gantar
NARAŠČAJNIKI
80:64
BOR — LLOYD ADRIATICO
(40:20)
BOR: Ervin Žerjal (k), Klobas 4), Košuta 27. Ražem 2. Peter Žerjal 8. Kaic, Bertok, Vatovec 2.
Prosti meti 4:18.
V prvem kolu naraščajniškega prvenstva so Borovi košarkarii prepričljivo premagali Lloyd Adriatico, ki pa je nekoliko razočaral. Borovci so predvsem v prvem polčasu igrali enostavno in učinkovito tako v obrambi kot v napadu.
Tudi tokrat ie Robert Klobas žel levji delež v napadu. Za domačine je bil Borov strelec neustavljiv. Klobas je namreč dosegel kar 41 točk. Preseneti j'vo dobro pa sta tudi igrala Edi Košuta, ki je bil v protinapadu zanesljiv, in m i Peter Žerjal, ki je navdušil obč nstvo z duhovit’ koši. Vsekakor dober start ne " h košarkarjev in dve dragoceni točki na tujem igrišču.
PRVENSTVO «POMLAD*
LLOYD - POLET 78:58 (40:28)
POLET: Marko Sosič. Guštin 20. Gantar (k) 15, Kraus 10, Starc 9, Dolenc 4.
Prosti meti: 6:12.
V drugem kolu prvenstva »Pomla-di» so poletoved na lastnem igrišču klonih proti tehnično močni ekipi Lloyd Adriatico, ki ie obenem favorit za končno zmago v tem prvenstvu. Poletovci so bili kos razigranim nasprotnikom le v prvem delu tekme, ko so se dobro branili in so bili. zlasti z Guštinom in Gantarjem. učinkoviti tudi v napadu. V drugem polčasu pa se je »oranžnim* zataknilo, kar so seveda izkoristili gostje, ki so si nabrali tako razliko, da je bila za poletovce nedosegljiva. V končnih minutah so sicer naši košarkarji zmanjšali razliko, več pa res niso mogli. Nai omenimo. da se je v Poletovih vrstah občutno poznala odsotnost (pred-
vsem) Edija Sosiča in Larisa Tavčarja, ki zaradi bolezni nista nastopila.
b. 1.
NAMIZNI TENIS
V	finalu afro-azijskega namiznoteniškega turnirja v Pekingu je med ekipami Japonska premagala Kitajsko s 5:2.
# • *
V	Pariz je prispela skupina namiznoteniških igralcev LR Kitajske (5 moških in 4 ženske). Mladi kitajski igralci se bodo v francoski prestolnici udeležili nekega mednarodnega turnirja.
AVTOMOBILIZEM
JOHANNESBURG, 8. - Anglež Reedman in Švicar Regazzoni sta na avtomobilu ferrari zmagal na deveturni avtomobilski tekmi v Ky-iiami. Na drugo mesto sta se uvrstila Ickx in Andreotti, prav tako na Ferrarijevem vozilu. Od dveh posadk, ki sta tekmovali z nemškimi avtomobili porsche, je le ena prispela na cilj.
FERRONI — BOR	1:3
(12:15, 15:12, 8:15, 11:15) FERRONI:	DalTOra, Lorenzi,
Portioli, Gozzi, Giacomelli, Pr/i, Mazzoni, Meggiolaro.
BOR:	Orel, Fučka, Plesničar.
Neubauer, Može, Grmek, Veljak S. in K., Starc, Vodopivec. SODNIK: Bertoldin.
Borovci so v soboto v Veroni dosegli cilj, ki so si ga zastavili: osvojili so obe točki. Pripomniti pa moramo, da njihova igra ni bila tako blesteča, kot v tekmi s SPEM, vendar smo to v glavnem pričakovali. Bali smo se namreč, da bo borovce zajela utrujenost,
Polet - Lloyd Adriatico: čigava bo žoga pod košem?
m,|l||IIUIISIIIIInllllllllllnllln||lllllll|tn||lllllmmllllll,lllll|||,minil
V ŽENSK! ODBOJKARSKI TEKMI
Izenačen nastop Sokola v Ljubljani
saj so v zadnjem tednu odigrali kar tri tekme, se pravi petnajst setov (Kanal, Čelana in SPEM). Poleg tega bi lahko negativno vplival na sobotno tekmo neugoden zaključek četrtkovega srečanja s SPEM. K sreči pa so «plavi» ponovno pokazali, da tvorijo zrelo ekipo, ki zna z voljo in požrtvovalnostjo marsikaj doseči.
Še nekaj besed o nasprotniku. Šesterka Ferronija je v četrtek zabeležila svojo prvo zmago v Cuneu in razpoloženje igralcev je bilo na višku! Po tekmi je bilo vid A', da njihov optimizem ni bil povsem neupravičen. Glede na to, da so Verončani zgubili na domačem i-grišču tekmo z neposrednim tekmecem za izpad smo menili, da bodo borovcem nudili kaj skromen odpor. Nasprotno, tekma je bil ponoven dokaz o tem, kako je letošnje prvenstvo uravnovešeno in da predstavlja vsako srečanje poglavje zase. Domačini so bili tehnično dokaj šibkejši od «plavih», imeli pa so v napadu nekaj igralcev, ki so spravljali Borovo obrambo v težave in to predvsem v prvih dveh setih.
V	prvem nizu smo bili priča vseskozi enakovredni igri in moštvi sta se stalno menjali v vodstu. Napada sta odločno prevladovala in tako je bilo izredno mnogo menjav. Ta izenačenost je trajala do 11. točke, ko so «plavi» izkoristili trenutek zmede pri nasprotniku in Si s težavo priborili set.
V	drugem nizu je Ferroni odločno reagiral in igra je pridobila tudi na tempu. Akcije so postale hitrejše in zato tudi zanimivejše ter za številno občinstvo dokaj razburljive. Tudi tu je prišla do izraza boljša pripravljenost slovenskih igralcev, ki so se znali prilagoditi tudi taki igri. Povedli so 5:3, toda domačini so kmalu izenačili na 6:6. V neki obrambni akciji se je tedaj lažje poškodoval Neubauer, ki je moral za nekaj časa zapustiti igrišče in se je lahko vrnil v igro komaj v zadnjem setu. Ta nepričakovan dogodek je nekoliko zmedel borovce in Ferroni je dosegel štiri zaporedne točke. Sledil je time-out, v preostalem delu igre pa so domačini izenačili stanje v setih.
Bali smo se, da borovci ne bodo zdržali napora, saj se je tekma nepredvideno podaljšala. Prav v zadnjih dveh setih pa so «plavi» zaigrali najbolje. Blok je začel delovati in temu vzponu v igri Bora nasprotnik ni bil več kos. Zmaga Bora je bila tako razmeroma lahka.
V	četrtem setu je Bor stalno vodil, nasprotnik pa je skušal s številnimi menjavami zmanjšati tempo igre, vendar pa mu to ni uspelo. Pri stanju 13:11 se je nekaj zataknilo in Ferroni je nudil močnejši odpor ob bučnem navijanju občinstva. Po sedmih menjavah servisa pa so »plavi* končno strli odpor Ferronija in osvojili zmago ter tako obdržali stik z vo-
dečimi na lestvici. V soboto bo Bor nastopil na domačem igrišču proti šesterki La Torre iz Reggio Emilie.
MIG
LETOS OD 5. DO 23. DECEMBRA
Jugoslovansko šahovsko prvenstvo v Portorožu
Na turnirju bodo nastopili nekateri najmočnejši šahovski igralci Jugoslavije - Srečanja bodo v hotelu Rivier8
Predstavniki Šahovske zveze Jugoslavije in portoroškega šahovskega društva so se dogovorili, da bo letošnje šahovsko prvenstvo Jugoslavije za posameznike v Portorožu od 5. do 23. decembra. Igrali bodo po švicarskem sistemu. Pravico nastopa ima okrog 60 igralcev, vendar računajo prireditelji, da se ne bodo vsi prijavili1 in da se bo turnirja udeležilo okrog 45 do 50 igralcev. Vprašanje je tudi, če bodo nastopili vsi najmočnejši jugoslovanski šahisti, ker imajo posamezniki razne druge obveznosti. 0-sem prvouvrščenih si' bo pridobilo pravico neposrednega nastopa na prihodnjem, to je 27. državnem šahovskem prvenstvu.
Turnir bo v prostorih hotela Riviera v Portorožu. Igralni čas bo popoldne med 16. in 21. uro, prekinjene partije pa bodo igrali v dopoldanskih urah. Tehnično vodstvo je prevzelo portoroško šahovsko društvo, pokroviteljstvo pa Zavod za pospeševanje turizma v Piranu, ki je tudi1 prispeval osem nagrad v skupnem znesku 20 tisoč novih dinarjev.
BEZBOL
Od 21. novembra do 5. decembra bo na Kubi svetovno bezbolsko prvenstvo. Udeležila se ga bo tudi italijanska reprezentanca. Prva polovica reprezentance je že prispe-
la v Havano, druga pa bo odP0' tovala čez teden dni.
Mladinski nogomet
Na splošno je bilo to ^ ugodno za naše mlade nogofflf , še. Vsi so bili namreč P°raze^ razen začetnikov Brega.
MLADINCI
Breg — San Giovanni Falco — Mladost Giarizzole — Primorje Gaja - počitek
ZAČETNIKI Inter SS — Breg Muggesana — Zarja Primorje — Zaule
NARAŠČAJNIKI . Sovodnje - Lib. Kopriva «•*
OBVESTILA
SPDT sporoča, da bo sejem Ijene smučarske opreme, v P* j' 12. novembra in v soboto, novembra od 18. do 20.30 v P* štorih p.d. Cankar (Ulica M tecchi, 6/4.)
Prodajalci naj prineso °Pretvj sami določijo ceno in prodaj®- ^ razpolago bodo člani SPDT, , bodo posredovali tehnične pod8**
• • •
SPDT sporoča, da se bo daP*
začel tečaj predsmučarske 1 .
vadbe v Nabrežini. Tečaj bo v torek, od 16. do 17. ure v Prir štorih PD Igo Gruden.
OK Ljubljana - Sokol 3:1 (15:13, 15:10, 14:16, 15:10)
OK Ljubljana: Grum, Hudoklin, Rauber, Zupan, Guštin, Škrbec, Draškovič, Žmavc.
Sokol: Pertot, Škerk, Petelin, Colja, Ban, Ukmar.
V nedeljo je v svoji drugi pred-prvemtveni tekmi ženska odbojkarska ekipa Sokola nastopila v Ljubljani. Nabrežinska ekipa se je predstavila na igrišče v okrnjeni [»stavi, saj so zaradi nesporazuma manjkale Zidaričeva, Furlanova in Rebulova. Ekipi so tako manjkale tri standardne igralke in trener Pertot je bil prisiljen poslati na igrišče novinki Ukmarjevo ter Banovo. Kljub temu pa je šesterka zaigrala zelo dobro. Odlična je bila predvsem obramba, medtem ko je zaradi odsotnosti Zidaričeve napad deloval samo tedaj, ko je bila Škerkova na mreži. Tekma je bila stalno izenačena in samo m izkušenost in utrujenost sta preprečila Sokolu zmago.
S. J.



Primorec (na sliki) jc Devinu v nedeljo iztrgal točko
Breg - S. iViicUcie: tako so Brežani dosegli svoj drugi gol
ivivi=pps8
TRST A
7.15, 8.15, 11.40, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 in 23.15 Poročila;
7.30	Jutranje pesmi; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Sax z Michellovim orkestrom;
12.10	Bednarik: »Pratika*; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Lavrenčičev kvartet; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Veliki mojstri jazza;
19.10	Kosovelove ljubezenske pesmi; 19.30 Nekoč je bilo...; 19.45 Ameriške ljudske pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Opera v 3. dejanjih: «Didona»; 21.25 «Pogled za kulise*.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Kot juke box; 16.00 Deželni skladatelji; 16.20 Zgodovinska oddaja; 16.30 Mali koncert.
KOPER
6.30,	7.00, 10.00,	12.30,	14.30,
17.00,	19.15,	22.30 Poročila; 6.40
Glasba za dobro jutro; 8.15 Glasbena galerija; 8.45 Oddaja za o-troke; 9.15 Mali juke box; 10.05 Glasbena medigra; 10.30 Poslušajmo	jih skupaj;	11.00	Znane
melodije; 11.15 Simfonični koncert;	11.45	Glasba	in	pesmi;
12.00,	12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija po svetu; 14.15 Puljski zbor »Mariani*;
14.40	Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Melodije za vsakogar; 17.30 Svet plošče; 18.00 Operne strani;
18.30	Ritmi za mlade; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.30, 22.30, 24.00 Poroči-
la; 7.40 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Blue jeans ;	14.00 Veselo popoldne ;
16.00	Paganinijeve violine; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Solisti lahke glasbe; 18.45 Gospodarsko-sindikalni pregled; 19.30 TV glasba; 20.20 Verdijeva opera: »Ples v maskah*; 22.30 Lahka glasba;
TOREK, 9. NOVEMBRA 1971
II.	PROGRAM
7.30	8.40,	9.30,	10.30,	12.30,
13.30,	15.30,	19.30, 22.30, 24.00
Poročila; 7.40 Jutranje pesmi;
8.40	Bar«e in zvoki orkestra; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.00 Pesmi za vse; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradimen-to»; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Nove italijanske pesmi;
15.40	Enotni razred; 16.05 Popoldanski glasbeni spored; 18.15 Plošče; 18.45 Glasbene novosti; 19.02 Zabavni spored; 20.10 Najbolj poslušane plošče; 21.20 Ping-pong;
22.00	Večerna glasba; 22.40 Radijska nadaljevanka: «Kdo je Jo-nathan*; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Italijanska sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operne poti; 13.05 Medigra; 14.05 Komorna glasba; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 Simfonični koncert z dirigentom Haitingom; 17.20 Strani z albuma; 17.30 Jazz danes:
18.30	Lahka glasba; 18.45 O verskih vprašanjih; 19.15 Vsakove-čemi koncert; 20.15 Franckove skladbe za orgije; 21.30 Igra pianist Michele Campanella.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 8.35 Mahnerjeve simfonije; 9.45 Ital. sodobna glasba; 10.20 Arhiv plošče; 11.00 Medigra; 12.00 Lideri-stika ; 12.20 Lisztova skladba ;
12.30	Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.30 Odlomek Wagner-jeve opere «Siegfrid»; 14.45 Mozartova sonata; 15.30 Lahka glasba - stereo.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00,
14.00,	17.00, 18.00, 19.30, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 8.10 Operna
matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne v priredbi Tončke Maroltove; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Melodije, domače in umetne; 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Vedri zvoki * domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...;	14.10 Glasbena tribuna
cjjva
mladih; 14.30 Z ansamblom^ ,; Štingla; 14.40 »Na poti s ^ j5,40
15.30	Glasbeni intermezzo! Odskočna deska; 16.00 ‘V^.-anai
16.40	Z orkestrom RTV Ljub*
svide^oil
an;
/. orKestrom m v 17.10 Popoldanski simfonični .e;; cert; 18.10 V torek na svid® 18.45 Pota sodobne medicine', Lahko noč, otroci.; 19-15 1 samblom Henčka Burkata! rijjj-Prodajalna melodij; 20.30	^
ska igra; 21.10 Koncert
be; 22.15 Današnji trenutek glasbe; 23.05 Literarni n0^L,cev 23.15 Revija jugoslovanskih I* zabavne glasbe.	.
ITAL TELEVIZIJA „0
12.30	Kulturna oddaja ! Jg; »Nebeški jezdeci*; 13.30 Dn®.je|i
14.00	Francoščina; 17.00 za najmlajše «Morsko d00*;**^ Dnevnik; 17.45 TV za Pustolovščine treh dečkov*, dimiro in Placido*; 18.45 f* -j. na oddaja; 19.15 Kultur« J)0 red; 19.45 Šport in kronike! r Dnevnik; 21.00 TV nadalJ^O ka:	«Posvečeno otroku*• m
«Ženska dobrih lastnosti*! Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Člov®* , okolje; 22.10 Glasbena oddaj Edmondo Aldinijevo.
JUG. TELEVIZIJA j 9.35 TV v šoli: TV vrtec, ^ kot. Osnove gospodarstva. */ no'l£ tura: 10.40 Ruščina; 11 00 " splošne izobrazbe:	Afgfl^.e.35
14.45 TV v šoli - ponovitev! 1 ^ Ruščina — ponovitev; 15>L f. vrtec; 16.10 Angleščina; H' Jansson: Čarodejev klobuk, “■ aji; 18.05 Risanke; 18.25 ObžOrp-
18.40	Srečanje v studiu * ,jVlj? mily Dogg; 19.05 Vzgoja za nje v dvoje; Rojstvo; 19-3V_ današnjega moškega: ^O-• njj dnevnik; 20.35 Odporniška P® v filmski upodobitvi: Dnevni* Frank, ameriški film; 23.0® ročila.	ru
KOPRSKA BARVNA
20.00	Kotiček za otroke:,^
pinski otoki*; 20.15 Dnevnik. .; TV film : »Baročno ogle« ■ .p 21.20 Glasbeni spored »Blu® sody».	>
Nogometaša Brega Mikuš (levo) In Rodella