Stev. 28.
V Trstu, v
, dni 13, februarja 1OT5,
ietnm n.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
Urednik*©: Lika Sv. Fnnćiška AsiSkega 5L 20, L nadstr. — Vsi dopši naj s t pošiljajo uredništvi lista. Nefrankirana pisma se ne
"sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, zdajatel) In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoretf lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrnee a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AstSkega št. 29. Telefon uredni5t\-a in uprave Stev. 11-57.
Naročnina znaSa: Za celo leto.......K 24—
• • • • 12"— • • « # 6'— .... 5-20 ■ • • • 2"60
za (oi leta...........
za tri mesece........ • • • *
Za nedeljsko Izdajo za celo leio . . za pol leta ........
VEČERNA
• • •
Posamezne Številke se prodajajo po 5 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10vin Osmrbrice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........I\ 5*—
vsaka nadaljna vrsta............. 2"—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnine ln reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančlfici Astifcegl AL 20. — Poštnohranllnlčnl račun St. 841.652.
Bon v Karpatih.
BERLIN 12. (Cenz.) Vojni poročevalec »Berliner Tagblatta" poroča: Ker se je poskus močnih ruskih sil, da bi predrle našo fronto pri prelazu Dukla, ponesrečil, se nahaja sedaj skrajno zapadno krilo ruskih karpatskih sil ob preiaznih višinah. Zdi se, da je ruska ofenzivna sila zlomljena.
V vzhodnih Karpatih je ruski odpor proti ofenzivi nemško-avstrijskih čet vedno sla-bejši. Zavezniki pridobivajo sicer počasi, toda stalno na ozemlju. Za Užoškim prelazom je bilo zopet ujetih več sto Rusov. Pred Duklo se vrsi na obeh straneh pre-lazce višine hud boj. Rusi se trudijo, da obdrže v svoji oblasti prelazno cesto in cesto, ki vodi na sosedne prehode, toda premoč avstrijske artiljerije postaja vedno bolj očividna.
DUNAJ 12. (Cenz.) V zadnjih dneh so došia močna ruska ojačenja za fronto sovražnih linij. Odpošiljajo se tja, kjer jih rabijo. Vse kaže, da je naša ofenziva preko Karpatov Ruse presenetila, vsled česar je dvomiti, da bi zamogli dolgo ovirati napredovanje naših in nemških čet. Računa se tudi, da so Rusi močno oslabili svoje ostale gališke fronte, da preprečijo nevarnost, ki jim grozi v Karpatih.
Važno je zlasti, da je včeraj boj, ki se je vršil med našim in ruskim vodstvom od pr'čeUa naše karpatske ofenzive, končal z našo zmago. Ka ti poskus Rusov, da bi nas z močnim prtiskanjem na fronto pri Dukli odvrni.i od prodiranja v gozdnatih Karpatih, se je popolnoma ponesrečil. Iz dejstva, da pošiljajo Rusi sedaj iz vseh strani oja čenja v Gozdnate Ka'pate, je razvidno, ua se nameravajo zadovoljiti z defenzivo.
AMSTERDAM 12. (Cenz) „Daily News" poroča iz Petrograda: Združene avs'rijsko-ogrske čete so pričele preko prelaza Tu-chclka v dolini reke Opor povsod z močno ofenzivo. Po desetkrat obnovljenem napadu so se Rusi umaknili v severovzhodni smeri v pripravljene pozicije.
Govori se, da se nota Angliji ne opira na slučaj pamika „Lusitania", marveč na
izjavo angleškega vnanjega urada, ki opravičuje rabo nevtralnih zastav od strani an-gležkih ladij.
Nota Nemčiji je pisana prijateljski V državnem departementu menijo, da slučaj s parnikom „Wilhelminau spada pred konfiskacij sko sodišče, ker sklep nemške vlade o zaplembi zalog žita opravičuje pridržanje ladje. Lastniki blaga bodo na razpravi zastopani po svojem zastopniku.
Boj za Sueški prekop.
ROTTERDAM, 12. (Cenz.) Posebni poročevalec I sta „Times-4 v Kairu, opisuje obširno turško pi odiranje proti Sueškemu prekopu. Glavni del je prodira! proti Izmaili in Tussumu, dočim se je os:anek pomikal v smeri proti E1 Kantari. Prvi boj s severno kolono se je vršil dne 27. januarja. Turki so hote!! zavzeti neko pozicijo pri Katiehu. Dne 2. februarja so se pričeli večji boji. Neki turški polk s pontonskim oddelkom in dvema rezervnima baterijama, je napadel angleške pozicije pri Tussumu in sicer o polnoči. Angleži so pustili sovražnika, da se je približal s svojim materijalom do brega prekopa, nakar so ga sprejeli s strojnimi puškami. Mnogo Turkov je padlo in utonilo. Poskusi Turkov, da bi gradnjo mostu krili s topovskim streljanjem, so se istotako ponesrečili. Napadi turških čet pri Tussumu in Serapeumu so bili odbiti z lahkoto; istotako tudi vsi napadi pri Izmaili. Dne 3. februarja se je vršil spopad pri E1 Kantari. Turške sirske čete so se pokazale sicer jako hrabre, vendar pa jim je bilo vsled anglešktga koncentričnega ognja, prodiranje popolnoma o-nemogočeno. Od tega dne Turki niso obnovili več nobenega napada na prekop.
Proti priseljevanja odvetnikov m Dunaj.
DUNAJ 12. (K). Od leta do leta naraščajoče pren a polnjenje advokature zadobiva na nekaterih področjih razsežnost, ki mora v svojih posledicah dovest do nevarnosti za položaj stanu in za interese brebivalstva, ki išče svoje pravo. Vojno stanje je približalo nevarnost nenadnega naglega pomnoženja pravdnikov v območju dunajskega višjega deželnega sodišča po priseljevanju vnanjih odvetn kov. Mnogi odvetniki, ki so radi vojnih dogodkov zapustili svoje bivališče, so naznanili svojo namero za preselitev na Dunaj ali v kak drug sodni kr^j v območju višjega deželnega sodišča. Taka hkratna po-množitev števila odvetnikov na omejenem ozemlju bi cb sedanjih razmerah postala nevarna, ker vojno stanje zmanjšuje pravdni-kom možnost zaslužka.
To jc bilo vladi v povod, da je posegla po sredstvih v ođpomoč. Cesarska naredba, ki se razglasi jutri, pooblašča pravosodnega ministra, ua se območje kakega višjega deželnega sodišča začasno zapre za odvetnike iz področij drugih sodišč.
Da se tej prepovedi ne bo možno izogniti, more pravosodni minister odrediti, da se v področju tega višjega deželnega sodišča morajo '.pisati v listo odvetnikov le taki odvetniški kandidati, ki so v določenem najmanjem ča^u službovali v tem območju kot odvetniški kandidati.
Kot enota ozemija se ni vzelo področje odvetniške zbornice, ampak ono višjega de želnt ga sodišča in se je s tem nekoliko ublažila dalekosežnost uvedenega zaoretja. Odvetnikom in odvetniškim kandidatom, naseljenim v dotičnem področju višjega deželnega sodišča je s tem zagotovljena svoboda gibanja ne le na zunaj in v področju svoje zbornice, ampak tudi v vsem področju vi Šjega uežel nega sodišča.
Istočasno razglašena naredba pravosodnega ministra določa uvedeno za^retje za sedaj za področja višjega deželnega sodišča na Dunaju in zahteva, da so odvetniški kan-didatje vsaj dve led vpisani v listo odvetniških kandidatov odvetniških zbornic na Dunaju, v Lincu ali Solnogradu, če hočejo biti vpisani v liste odvetnikov teh zbornic.
Boji v Južni Afriki.
LONDON, 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Lfideritza: Neki naš kavalerijski od-deUk je prodrl do Pomone in Bogenfelsa, 50-7U angleških milj južno od zaliva Liide-ritza, nakar je zazgal oba imenovana kraja in uplenil tamkajšnje zaloge.
To je prvič, da so angleške čete v tej smeri prodrle tako daleč.
Glavni del čet je ostal v Pomoni in rešil večji del zal g, dočim je odjahal ostanek v Bogenfels.
Ko s prispele naše čete v Bogenfels, je mest že gorelo. Nasi so delovali z uničevalnim delom, ti ga je pričel sovražnik. Poprej so te resili, kar seje dalo. Pii vhodu naših čet v Bogenfels, se je nahajal sovražnik v popolnem umikanju.
Za varnost trgovski! Indij.
AMSTERDAM 12. (K). Glasom neke vesti v listih nosijo poštni parni it i paroplovne družbe Zeeland svoja imena v velikih črkah na stranski steni, dimniki so pa pobarvani v hoiandskih barvah.
Uradno prei-kavo o dogodkih angleškega parraka „Laertes" vodi komisija, ki jo je Imenoval poveljnik mornariškega ravnateljstva v Amsterdamu.
LONDON, 12. (Poročilo Reuterjeve pisare.) Pričakuje se, da se noti Zjedinjenih držav Angliji in Nemčiji priobčijo jutri
Angleški parlament — Spodnja zbornica.
LONDON, 12. (Kor.) V spodnji zbornici je izjavil lord Churchill v svojem odgovoru na več vprašanj, da se v pristaniščih združenih kraljestev nahaja 37 zapenejenih in 73 pridržanih ladij. Od teh se v$i za morsk vožnjo sposobni parniki porabijo za vlado, ali za privatno trgovino.
Ob izbruhu vujne je imela Nemčija 28 iz-gotovtjenih podvodnih č Inov. 16 se jih že že gradi, ali pa so do^oljet.i. Eden se gradi za Norvegijo, eden za Av -tro-Ogrsko.
Neil P'imorose je rekel, da misli, da so morali nemški bolniki v Nauheimu, ki so imeli po obs oječem dogovoru piavico v to, zapustiti Nemčijo. Umirovljeni častnici mornarice in vojske se smatrajo za vojne ujetnike. Ne more nikakor reči, k liko bolnikov iz Nauheima se nahaja v Ruhlebenu, ker se ne more dobit popolne liste. Mnogi, ki so se povrnili domov, se niso zglasili v vna-njem uradu. Se nedavno temu je bilo nekaj stotin angleških podanikov odpuščenih iz Ruhleben . Njihova imena pa niso znana. Vlada si nadalje prizadeva, da bodo invalidni in umirovljeni Častniki izpuščeni. Veleposlanik Zjedinjenih držav je naprošen, naj angleški vladi dostavi listo tistih Angležev, ki so na svobodL
V Petrogradu ni kolere.
PETROGRAD, 12. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura dementuje kategorično. da bi razsajala v Petrogradu kolera. -Niti enega slučaja ni bilo.
Sochaczew sem načel ves v strahu in nemiren. Ljudje so izgubili glavo in so zelo razburjeni.
—	Ne gledam tu prvikrat požarja, — mi pripovedujejo — toda doslej ga nismo imeli tako blizu.
Ljudje gledajo z oken in streh. V velikem nemiru povprašujejo drug drugega:
—	Ali je to Lowicz aK kaka vas za Lo-wiczem?
Iz oddaljenosti pozarja so ljudje sklepali, da so Nemci še vedno daleč nekje za Soboto ali Bie4awot in so sedeli mirno v svojih hišah, jedli svoj kruh, zalivajoč ga z vodo. Naenkrat pa se je žar požarja pojavil v bližini, in tedaj je groza obšla večino prebivalstva in mu je napolnila dušo s strahom in trepetom. Sedeli so vsi na kraterju dremajočega vulkana in sedaj, po prvem stresljaju, beže na vse strani, ne vedoč, kaj bi storili.
2ar se vedno močneje kaže na nebesu. Zadaj, za požarjem, je videti obrise gorečih vasi in hiš, zdi se, da njih stene rastejo iz morja plamenov. Rastejo iz ognja, gore, a ne morejo zgoreti. In ljudi navdaja čim dalje tem večji strah.
Okoli polnoči so začeli prihajati v So-chaczew begunci iz Lowicza. Premočeni vsi in omazani z blatom prihajajo v mesto in razburjeno pripovedujejo, kaj so preživeli.
—	Lowicz, Sochaczew, Bielawa, Sobota —
Po nekaj dni so gledali pod imenom časopisov ta imena! Zjutraj so stali Nemci še na črti Sobota, tekom dneva so se. korak za korakom, že približali vasi Zdun-ski, oddaljeni od Lovvicza samo 20 verst. Tu so se jim postavile v bran ruske sile in tvore odločno oviro, ki je Nemci ne morejo premagati. Navadno se tak grozni boj pripravlja z artiljerijskim bojem. Zjutraj na vse zgodaj začenjajo Nemci svoj smrtonosni ogenj. Naše topništvo strelja poredkoma, toda vedno dobro.
Tak artiljerijski boj traja brez prestanka kakih 40 ur. Noči Nemci niso razsvetljevali z metalci svetlobe, temveč z ročnimi granatami. Taka granata leti po zraku in razliva široko svetlobo. Ko pada to oslepljajoče nočno solnce, meče svoje žarke na zemljo in njegova svetloba ne os-lablja niti za sekundo. Na kraj, kjer sovražnik zagleda vojaštvo, osredotoči grozen ogenj. In iznova poleti nad poljem tako umetno solnce. iznova razsvetle temo prameni svetlobe. Naši vojaki so se čudili temu načinu vojevanja, sedeč mirno v svojih zakopih, čakajoč samo, da se sovražnik približa zadnji zaseki. Tu je! Prikazali so se gosti oddelki pehote, ki prodirajo v ospredje. Prodreti hočejo naše črte. V tem trenotku je omolknilo sovražno topništvo. Tudi naši molče. Ljudje padajo. Nemški odelek, ki se silno in v gostih vrstah poganja naprej, se taja kakor led, ali kur ga ostaja, prodira dalje.
Ubežniki iz Lovvicza, ki so prispeli ponoči, mi pripovedujejo:
—	Nemcem se je posrečilo prodreti do vasi Zdunske. Zelo so se približali Lowi-czu, tudi šrapneli so začeli padati v mesto. V kratkem času je bilo porušenih do 25 hiš.
Veliko vaščauov, ki so iskali rešitve v begu. je zašlo v strelske črte in jih je bilo ubitih po krogljah. Puškine cevi so se v tej tako dolgo trajajoči bitki segrele tako, da je bilo na njih mogoče užgati cigareto. Tako pripovedujejo vojaki.
Zjutraj, ko sem odšel iz Lovvicza, sem naletel na vojaka, ki je prišel iz bojne črte in se je zopet vračal na svojo pozicijo pod Lovviczem. Pripovedoval mi je sledeči dogodek:
—	Ali imaš cigareto? — je vprašal vojak svojega tovariša.
—	Seveda, imam.
—	Daj mi jo, brate, daj. Svoje sem pokadil že vse.
—	Na, vzemi!
Vojak je vzel cigareto in tovariš mu je ponudil tudi užigalice.
—	Užgi si!
—	Ni treba.
Nemci pa v vasi Ostrowi. Konečno so Nemci prodrli do Brzowega, potem do ozadja Suskega, ležečega pod samim Ryb-nim, in odtod so vdrli v Sochaczevv. V mesto je padla prva granata ravno opoldne. Ves dan so prihajali skozi Blonijo ubežniki iz Sochaczevvega, Lovvicza in okoliških vasi. Med njimi so bili celo taki, ki so pobegnili iz Ilowega in Kiernoza. V njihovi okolici so se vršili boji od 28. do 30. novembra.
Iz Varšave je odšel proti Kiernozu mlad žid, ki stalno biva tamkaj. Ima mlado ženo in dva otroka. V Varšavo je prispel po trgovskih opravkih. Vrnivši se v Kiernuz je našel mesto v nevarnem položaju; vseeno pa je obupanec hotel na vsak način v svoj rodni kraj, da bi odvedel ženo in otroke, ali pa pobegnil skupno Ž njimi. Toda ves njegov trud je bil zastonj. Moral se je vrniti. Tako je prišel v Blonie. Sedi na vozu ves obupan, vzdihuje in zmigava z glavo. Vsakega novodošlega ubežnika vprašuje:
—	Odkod prihajaš?
In če rnu oni odgovarja, da iz Kiernoza, tedaj ga Žid z največjo napetostjo obsipa z vprašanji:
—	Ali nisi videl tam moje žene in mojih otrok ?
Ubežnik redno odgovarja, da ni nič videl in da nič ne ve.
Žid po vsakem takem odgovoru iznova lomi roke in vzdiha po tihem . . .
Zjutraj so mi pripovedovali, kako je bilo v Lowiczu: Nemci so začeli streljati, naši tudi, toda streljali so tudi z boka. Ko je bila bitka pripravljena s topovskim ognjem, so Nemci poslali svoje prve vrste v ogenj z boka. Rusi so jih pustili, da so prišli popolnoma blizu, potem pa so začeli tako grozen ogenj, da so bili v dvajsetih minutah uničeni nemški oddelki. Toda Nemci so poslali drugo vrsto, tretjo in tako izvršili sedem naravnost silovitih naskokov. Nemci so se približali vedno bolj, naši topovi jih obsipajo z ognjem.
Oni, ki rni ie pripovedoval to, je rekel:
—	Takih silovitih napadov ni bilo v vsej sedanji vojni.
SOdMCZML
Urednik »Ruskega Slova« je poslal svojemu listu, kakor poroča »Dzennik Poz-nanski«, sledeče poročilo:
V žaru požarja se bližam Sochaczewe-mu. Cesta je blatna in skoraj popolnoma razmočena. Sedaj se je nekoliko razjasnilo in nebo se kakor velik temnikast obok razteza nad zemljo. Zvezde se blišče. Rav no pred menoj se sveti veliki voz —--
Privatna posojanja za spravo mgd Čehi m Nemci.
Polemike, ki jih je iz vala „Neue Freie Presse" se svojo vestjo, da so se med zastopniki Nemcev in Čehov vršila izvenpar-lamentarna pogajanja za dosego -sprave in da so tudi dovedle do principijelnega sporazuma — le nočejo potihniti. Ker smo za-s'edovali te polemike, treba, da omeni j o tudi avtoritivnega pojasnila, ki so je priobčili, v listih češki udeležniki na teh pogajan ih.
Ko so češki udeležniki prejeli od nemške strani povabilo k sodelovanju na tej spravni akciji, so menili, da ne morejo tega povabila enostavno odkloniti, in sicer zato ne, ker ne smejo dopuščati, da bi se jim moglo očitati pomankanje blage volje in pripravljenosti za sporazum I a vzrok pada tem težje na tehnico, ker je bila vlada obveščena o tem poizkusu za dosego privatnega spo razuma. To se je zgodilo od nemške strani celo poprej, nego so češki udeležniki prejeli povabilo.
Ker so češki udeležniki izrazili dvome, ali so ligitimirani v tem vprašanju, so Nemci zagotovili, da se vspeh te privatne spravne : kcije — ako se sploh doseže — predloži poslancem obeh narodov v odločitev.
Nada do pozitivnega vspeha te akcije je bila pa med češkimi udeležniki že močno omajana, koso se jim od nemške strani predložila .vodilna načela nemško-češke sprave." Češki udeležniki so prišli soglasno do uverjenia, da je vzlic pripoznanju nerazdeljiv sti kraljestva Češkega in popolne enakopravnosti Čehov v vsej deželi v teh načelih marsikaj, kar se s Češkega stališča ne more sprej- ti in kar bi bilo v praktičnem življenju neizvedljivo. To svoje uverjenje so Češki udeležniki ustmeno sporočili inicijatorju te akcije.
načelih" le
ki bi ga mogli sprejeti.1 Po skrbnem razmišlja-so se češki udeležniki odločili za to poslednje postopanje, pri čemer jih je vodila ta-le presoja:
Nimajo vzroka, da bi dvomili na odkritosrčnosti prizadevanj na nemški strani. Nemški govornik je ponovno naglašal svoje stremljenje po piavični uredbi skupnega Življenja obeh narodnosti. Po mnenju čeških udeležnikov ni bila torej izključena možnost, da Čehi s svojimi predlogi in s podrobno in stvarno razpravo o nemških predlogih prepričajo nemške udeležnike, da so ti predlogi ali neizvedljivi, ali pa vsaj nepripravni, da bi dovedli do miru med obema narodoma, kakor tudi o tem, da češki predlogi bolj odgovarjajo misli pravičnosti. Razun tega se niso hoteli češki udeležniki izpostaviti očitanju, da ne morejo proti nemškim predlogom navesti nič stvarnega ter da jih vodi le narodni šovenizem.
Ta sklep so zopet ustmeno priobčili dru. Skedlu, opozarjajoč, da se Češki predlog omeje le na jezikovno vprašanje in deželn. red. Temu so Nemci v juliju pritrdili, dodavši željo, da se razun jezikovnega vprašanji in deželnega reda vzame v pretres tudi narodna razdtlitev oblasti.
Kmalo na to nastopivši vojni dogodki so napravili konec vsakemu nadaljevanju spravne akcije.
Pojasnilo čeških udeležnikov zaključuje, da so se češki udeležniki akcije za sporazum omejili na to( da prouče predloge Nemcev. Do kakega pozitivnega koraka od češke strani sploh ni prišlo posebno pa ne velja nazor, kakor da bi se vršile skupne seje obeh strank in kakor da bi bili Čeki pritrdili kakim načelom spora uma.
Stvar je sedaj pojasnjena na način, ki ;e vzvišen nad vsak dvom. To pojasnilo so podpisali trezni, resni in pošteni možje — naj imenujemo le dra. Kaila Matuša —, ki jim tuili na nemški strani ne morejo odrekati spoštovanja. Sedaj je povs: m jasno, da je dunajska „Neue Freie Presse" Bog ve, s kakim namenom spravila neresničnosti v svet, kajti pojašnjeno je, da so Čehi le prejeli nemške predloge, da niso stav li nikakih protipredlogov, da so se na to izmenjale le misli o obsegu in vsebini sporazuma, da se niso vršile nikake skupne seje, in da tor j tudi ni moglo priti do nikakt^a sporazuma, ne načelnega, ne specializiranega. Na češki strani so bili celo ozlovu-Ijeni že zato, da se je tako težavna in delikatna stvar, ko je bila šele v začetnem in pripravljalnem stadiju, brez potrebe spravila v javnost in izpostavila nevarnim vplivom.
Ker pa so bile v omenjenih „načelih" le o-značene posamezne točke brez nadaljnjih izje odgovoril, se nagnil Vajanj, in ker je dvorni svetnih dr. Skedl na top in si užgal cigareto ob cevi, ki je (Nemec) izjavil, da dela na podrobni izvedbi bila razbeljena, da je bila rdeča.	ter da predloži natančno stilizirane in v po-
— Vidiš, užgal sem. Skoda je tratiti uži- ! drobnosti izdelane predloge, je bilo češkim galice. Stedi, časi so hudi.	udeležnikom v dolžnost, da čakajo na te
Ali je to resnica ali ne, ne vem, pišem predloge. Prišli so sredi meseca junija 1914 pač tako, kakor mi je pripovedoval vo- • Zopet so češki udeležniki s o -jak. Toda iz njegovega pripovedovanja je glašaltvtem, da so ti predlogi bilo videti vendar eno: bitka je bila stra- za češki narod nesprejemljivi sna.	ter da na njihovi podlagi celo
Po dveh dnefa Je vojna dosegla Socha- tudi po kakih eventuelnih iz-czew. Tedaj sem bil v Bloniji, toda odme- premembah ni možno dalje gra-
vi bitke pod Sochaczewim so prihajali do mene po ves dan vse do večera. Skozi 35
d iti. Češki udeležniki so stali torej pred alternativo: ali naj vso akcijo absolutno
dni je bil Sochaczew obstreljevan in pre-4 prekinejo in se zadovolje z absolutno nega-bivaJci so se že popolnoma privadili to-Javnim stališčem, ali naj se lotijo težavnega povskega grmenja, ki ni hotelo omolknitL J dela, da nasproti nemškim predlogom sta-Bitke so se vršile pri vasi Rybnem. Rusifvijo svoje predloge, ki naj uveljavijo to, kar so §tali na strani pod vasio Autoniievem. Ve s češkega stališča minimum sporazuma.
Sličice iz volne.
Za očeti na bojišče. Vojno navdušenje je tako prevzelo štiri dijake v Hanovru, katerih očetje se nahajajo na bojišču pri Hindenburgovi armadi, da so sklenili pobegniti na bojišče. Posrečilo se jim je skriti se, ne da bi jih opazil kdo, v zavi-ralčevi kolibici na nekem vojaškem vlaku. Sključeno sta sedela dva na klopici v kolibici, ostala dva pa njima na kolenih. Na kolodvoru v Tempelhofu so izvlekli ubežnike napol zmrzle iz njihovega skrivališča. Na policijskem uradu v Schone-bergu so okrepili dečke s toplo pijačo in jedili, kar jih je toliko poživilo, da so kmalu pozabili muke dolge vožnje in so razveseljevali uradnike s petjem narodnih pesmi. Dečki so pripovedovali, da so čitali v časopisih, da je neka gališka deklica njihovih let nosila avstrijskim vojakom v bojno vrsto pitno vodo in pa vodo za ohlajevanje strojnih pušek. Bila je pri tem težko ranjena in cesar Franc Josip jo ^e odlikoval za to s hrabrostno svetinjo. Le je zmožna tega gališka deklica, so tem zmožnejši za to nemški dečki. V svojo veliko žalost pa so morali vsi štirje dečki, sinovi odličnih rodbin, zopet nazaj v
Hannover.	. '
Potegnjeni cenzor. Angleški list » I lie Argonaut« priobčuje sledečo šaljivo do-godbico, ki se je pripetila nekemu silno strogemu angleškemu cenzorju, ki ima mnogo svojih bratov tudi pri nas. Vsa pisma. ki jih pišejo angleški vojaki domov, gredo skozi cenzorjeve roke. Neki vojak, ki mu je cenzor razmesaril že več pisem, je hotel, da se maščuje, pošteno potegniti cenzorja za nos in zato je napisal na koncu svojega preprostega in popolnoma nedolžnega pisma pripombo: »Poglejte pod znamko!« Cenzor je seveda odprl pismo, kakor vsa druga, in ga tudi prečital. Končna pripomba mu je seveda padla v oči, in mislil si je: »Aha, tu ga u-jamem tičkaU S pomočjo para je cenzor nato odlepil znamko. Lahko si je misliti, kak obraz je napravil, ko je pod znamko čital besede: »Ali se je dala težko odle-
piti?« „ vf. .
Se se Um dobro eodl. Z Nizozemskega
Stran II.
.VEČERNA EDINOST« Št. 28.
v 1'rstu, dne februvar)* i^kt.
r-rUiaia vest da se je trgovina z deman-; Ijedelskem ministrstvu. V Ustju nad Labo je
* ----1 izgotovljenega mnogo bakrenega vitrijola, katerega pa je vojaška uprava zaradi dobave bakra zajela. Posredovanje poljedelskega ministrstva pri vojaški upravi je bilo težavnej-še doseči, ker je poročevalec za vinogradništvo dvorni svetnik Portele zagovornik pe-rocida, o katerem pa drugi pravijo, da ni mnogo vreden. Kakor slišimo, je vojna uprava voljna ugoditi željam vinogradništva.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je zaprosila pred nekaj časa za vpis nekega kupljenega zemljišča v zemljiško knjigo. Ker so prestavili pri vpisu ime društva kot „Her-magoras - Verein" in ne kot „Geselischaft vom hI. HermagorasM je družba protestirala proti temu in zah'eala vpis slovenskega i-mena ali vsaj pravilne prestave. Sodišče v Celovcu in višije deželno sodišče v Gradcu je to zahtevo odklonilo. Najvišji sodni dvor in justično ministrstvo sta odklonila odločitev v tej zadevi, ker je bilo od višjega deželnega sodišča v Gradcu pravomočno odločeno. Nato je vložila družba proti justične-mu erarju sindikatno tožbo na 224 K, kateri stroški so družbi narastli vsled nepravilne
ti. ki je zaradi vojne skoraj popolnoma zaspala v zadnjem času, zopet začela o-zivljati. Skoraj za dva milijona kron de-mentov se je poslalo iz Evrope v Ameriko. toda tudi na evropskem trgu se precej povprašuje po demantih v ceni od sto-inpetdeset do stopetinsedemdeset kron, in to ne samo iz nevtralnih držav, temveč tudi iz Nemčije. Brusilnice demantov so zopet dobro zaposlene. Se pač še vedno dobro godi nekaterim ljudem v Evropi k I tub vojni.
Razne politične vesti.
Vojna in velemesto. Razprave, gov reče o vojnem stanju, se še nikdar niso s tako natančnostjo beležile po časopisju in podavale javnosti, kakor sedaj. V sledečem naj navedemo nekaj takih podrobnosti iz Berolina. Kakor je razvidno iz pravkar izdane uradne statistike, se v Berolinu kažejo vojne razmere v padanju števila prebivalstva. Leta 1914. v me-
'ecu9	vBe^1etkume"- prestave imena. Delegirano višje deželno
no 2,0,9.1:>6 prebivalcev, v začetku me p^ ^ ^^ j JjiIo tožb, glede nižjih
----K. Sicer je
pre,b'V^V-	r^r" dT^' ! stvu ni bila potrebna. Družba in finančna
na lMpl moških proti	^cem- kuratura £ v,oži!a iziv ti t • razsodbi
bra 1 1913 na drugVčeraj se je pred na^im sodnim dvorom ga deceirVa pr»pejo vBervršila razprava. Zastopnik finančne proku-
sk proti 124 istega meseca prejšnjega	h	f nnnnlno odklonitev
zen5K prou isicjtjt	.	-. zavzemal za popolno odklonitev
leta. Zanimivo je	sindikalne tožbe, ker družba vsled napačne
znatno padlo število poz,ar,ev. D^nie | tave imena, kar ne more dati povoda
bilo meseca decembra ^ nn^riet ie ™ kako pomoto, ni trpela škode. Najvišji
mil gasilskim pu&taiam 684 P°^rjev je,	h	pridružil temu n ziranju in
P^/T*0 -Tirn/rT 'je tožbo družbe pomolnoma zavrnil, ker je 1 1914. skoraj na	z vpisom v zemljiško knjigo tudi v tej obliki
dejstvo razlaga uradna s atis ka v na,ve- j t	'zadostno zajamčena.
čii meri z dejstvom, da je bilo po vplivu,	j	__
vojne veliko manjše število božičnih dre- Vpliv maksimalnih cen zlta na apro-vesec ki so bila druga leta navadno, vacijo. „Slovenec- pise: Avstrija in ogrska vzrok mnogoštevilnim večjim ali manj- vlada je početkom meseca decembra spo-šim ognjem. Zelo je bilo po vojni priza-, znala, da so se cene žita dan za dnem dvi-deto stav bništvo. Dočim je bilo v decem- gale brez pravega vzoka Zaloge žita v de-fcru 1 1913 podanih 519 prošenj za do-' cembru so bile že pnčetkom vojne v rokah volkiiie raznih stavb, je v pravkar potek- irgovcev in ni bilo tedaj nikak.ga zunanje-lein decembru padlo to število na 230. — i ga faktorja, ki bi bodisi s stroški ali kakor-Med njimi se ni nahajala niti ena nova , k-H drugače vplival na podraženje. Ed n stavba dočim jih je bilo v prejšnjem de-; vzrok podrazenja je bila okolnost, da ni cembru 30 Na tretjino je padlo število bilo več možnosti za uvažanje žva iz mo-izpremeirib bivanja; znašalo je le 59 proti zemslva. Nemška država je uvidela takoj 140 meseca deccinbra L 1913. Nezazida- spočetka mobilizacije in je določila najvisie na stavbišča se tekom prošlega meseca e ne, avstrijska vlada pa je čakala, da so decembra sploh niso prodaiala.	, cene ze močno dvignile in je bilo žito v
Slučaji otrpnenja tilnika v francoski rokah trgovcev katero so morah ze prime-armadi. Po najnovejših porodih se slučaji roma visoko plačevati .Slovenec-je imel oupnjenja ti.nika v francoski armadi vedno '"serat tvrd« Vnko Majdič v katerem je boH množe. Dr. Nigay iz Vichvja je kon- ponujal kmetu 45 K za 100 kg pšenice. Ta
"	-	• • 3 ------'--------- cena ni dolgo ostala. Vsak trgovec je rad
plačeval pšenico po 47 do 48 V,. Na Reki
stažiral tekom zadnjega mececa 21 smrtnih slučajev. Henry Varigny, ki je bil nrjprej mecicinec, dočim izvršuje sedaj študijsko potovanje po raznih bolnišnicah, poroča o svojih opazovanjih sledeče: Že tri dni se nahajam v neki bol išnici v bližini Dijona; ker je bil naš šef radi nujnih operacij odpoklican v drugo mesto, je sestra Marthe takoj odredila pregled vseh ranjenjih. »No, s daj je dobro ?", je rekla sestra, ko je pregledala rano nekega vojaka. »Da, da . . . samo da občutim neke čudne bolečine". In pokazal je na svoj tilnik. Obraz sestre po-
pa je stala istočasno pšenica že 50 K. Do-ločiiev maksimalnih etn je bila torej zamujena. Vendar je vlada cene določila, na pr. za pšenico za uranjsko deželo 41 K, to za 100 kg. Umevno je, da je ta določba vznemirila ves trgovski svet. Pšenico je bilo že možno dobiti z Ogrskega po 47 in 48 K, a po maksimalni ceni nikakor ne, tem manj, ker bi pšenica, kupljena po ogrskih maksimalnih cenah 40 K 50 vin. do 42 K, slala v Ljubljano pripeljana 44 do 45 kron. Pod
je nadaljeval
n ka, češ da so to le nevralgične bolečine, vsled česar ga je prestavi'a v posebni paviljon. Nihče izmed nas se nI ganil, ker nismo tej odredbi pripisovali nobenega pomena, toda vedeli smo, da je ta korak čisto na-va ua smrtna obsodba. Sestra Marihe je uvidela, da gre za slučaj otrpnjenja tilnika in je radi naiezljivosti bolezni takoj izolirala. 48 ur pozneje je bil nesrečnež že mrtev. 80—90 procentov teh slučajev je smrtnih. Eden izmed zadnjih bulletinov kmštatira med 358 slučaji le 20 slučajev ozdravljenja. Smrt nastopa hitro, včasih že po, 12 minutah, večinoma pa po 2—3 dneh. Cim dalje traja bolezen, tem večja je nada za okrevanje. Inkubacija, to je. čas med ranjenjem in prvimi znaki te nove bolezni, znaša 6—12 dni. Bolnik, pri katerem nastopi otipnj^nje tilnika šele deseti dan in ki vzlrž« še 8 dni je navadno rešen. Smrt nastopi vsled zaduše-nja, ker se skrčijo dihalne mišice, potem vsled izm Jčenja živcev, kar je posledica mišičnih krčev, pri čemer ostane bolnik žalibog vedno pri polni zavesti.
Domote «estl.
Tržaško posojilo. „Wiener Zeitung" je priobčila cesarsko naredbo od 7. t m. o porabi i ivosti delnih zadolžnic, ki jih izda mestna občina tržaška do nominalnega zneska desetih milijonov kron, za plodonosno nalaganje ustanovnih pupilarnih in sličnih glavnic.
Važno za črnovojnike, ki morajo sedaj pod orožje. Ministrstvo za deželno Drambo, je določilo, da tisti črnovojniški obvezana, j ki so predlagani za oproščenje — ako do dneva, ko morajo pod orožje, ni prišla ni-kaka rešitev — ne smejo čakati na to rešitev, marveč morajo oditi podorožjeob terminih, ki so določeni za njihove rojstvene letnike. Izvzeti so le delavci in drugi nameščenci pri obratih, ki delujejo za vojaške namene in glede katerih je že ministrstvo za deželno brambo izdalo drugačno naredbo ter o priobčilo dotičnikom, glasom katere jim ni treba pod orožje, dokler ne pride rešitev.
Zaradi galice. Ker nimamo v Avstriji dovolj bakra in ga moramo uvažati, za to se je bilo bati, da bo letos zmanjkalo bakrenega vitrijola. Vsled mnogoštevilnih vpr šanj odgovarjamo, da so naši poslanci pravočasno opozorili vlado na to pomanjkanje. Ze \ meseca januarja sta poslanca dr. K< rošec in dr. K, Verstovšek bila radi te nadeve v po-
veda pa je imel trgovec nevarnost, da pride v — zapor, ako bi ga zasačili pri proda i nad maksimalno cen^. Posledica je bila, i?a *e je le malokari trgovec upal nakupovati in prodajati, in nadaljna posledica, da je nastopilo momanjkanje žita, moke in kruha. Ako bi bila vlada določila cene tedaj, ko je stala pšenica 24 K ali pozneje 30 K, bi bilo danes morda dovolj zalog v deželi, tako pa smo prazni. Te dni je vlada kon-tro irala zalogo žita ?n moke v Ljubljani. Dognala je, da ima Ljubljana žiia le še za par tednov. In potem? Trgovec ne more in ne sme nakupovati; edino upanje je, kar nam odstopi Ogrska, ki 2a lenjuje po vsej deželi žitne zaloge. Z zapienitvijo bi morda tudi naša vlada pričela, a prava kontrola zadnjih dni je pokazala, da nima pomena. K i r pa ima naš kmet, bo rab I zase in za seme, in bi bilo nezaslišano, če bi hotel kdo poseči po njegovih pičlih nalogah, tem bolj, ker se ga je ob izbruhu vojne od vseh strani svarilo pred prodajo poljskih pridelkov
belH, Trst, Vinko Majdrč, Kranj in občinski urad v Cerkniči po 20 K, županstvo Ocizia-Klanec 15 K, Fran Matejtič, dež. šolski nadzornik, Fran Žagar, Staritrg, Kristjan Dejak, Trst, Anton Stare, Mengeš, Ema Campa, Greta-Trst,,Hranilnica in posojilnica v Na-brežini, Dr. Josip Stare, Ljubljana, županstvo v Lokvi na Krasu, Ferdo Pečenko, Trst, Josip Budin, Gorica, K. Zadnik, Trst, Jakob Perhavec, Trst, Anton Fabčič, Opčina in Anton Cijak, Trst po 10 K. — Fran K. Goli, Idrija, Ivan Možina, nadučitelj, Krčevina, Ivan Vrhnik, župnik, Ljubljana, Mikiau-čič Peter, Kočevje, Oton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju, Ivan Ogrin, Lavrina, Anton Ho-man, Škofjaloka, Ivan. Notburga Žitnik Trst, dr Fran Kos, prof. v p., Gorica, Kolinska tovarna v Ljubljani, Marija Ivane, Mlekarna Hrušica, Trst po 5 K. — Alojz Guter, Dol pri Ljubljani 6 K, dr. Juro Kraševec, Celje, Ev. pl. Terbukovič, Vel. Loka, Peter Maj-dič, Jarše-Mengeš, Matija Zidanik Brioni, Resič Fran, Trst, Anton Mladič, sod. sv. Šmarje pri Jelšah, Alojz Reggi, post. načel. Dutovlje-Skopo 4 K. - Vodopivec Marija, dr. Anton Žižek, Ormož, dr. Fran Rosina, Maribor. Helena Lenasi, Podgrad, Antonija Sapla, Ajdovščina, Vydrova tovarna, Praga, Mira Prole, St. Peter po 3 krone. — Gantar Anica, Maša mesto cvetk za god gospej dr. Lamutovi, Seško Konrad, kaplan, Hoče, M. Žgane, Škedenj, Anton JurkiČ, Škofjaloka, Fran Douršek, kaplan, Žalec, Blaž Grča, župnik, Šempas, Uršič & Lipej, Brežice, Jakob Purkart, Trst, Karla Godina, sv. Ivan-Vrdelca, Anton Trobec, sv. Ivan, Fran Berlec, Kandija, Luka Svetec, c. kr. notar, Litija, Ivan Juretič, fin. paz. Chiopris, Anton Šantelj, Gorica, Josip Macarol, župnik v Škednju, Jane & Pengov, Šmarje, Anton Kolar, župnik, Velenje, Fran Sever, St. Peter, Vladko Ternovec, Trst, Alojz Poljšak, vikar, sv. Tomaž, Martin Med.ed, LapoFje, Ljud. Kumar, žup., Biljana, Ks. Meško, Marija na Lili, Albin Slavec, Braslavče, J. Weisl, žup. sv. Križ, Josip Kolarič, Šmartno ob Paki, Josip Kožuh, prof., Celje, Pravdosiav Rebek, Pazin, Anton Dobravec, Šoštanj, J. Haupt-man, žup., Beljak, Josip Zelnik, žup., Ausiše-Podnart, Jagodič Ivan, Kranj, Dr. Ivan Rudolf, Konjice, Jak. Hribernik dekan, Brastav če, R. Vaclavik, žup., Sv. Jedert po 2 K. -Ivan Črnologar, Trst 1 K 60 vin., Urek Ivan c. kr. fin. nadp., Barkovlje, Fran Berlec, Kandi a, po 1 K 20 vin. — Fran Vrabič, Celje/Ig. Tratnik, trg sv. Lucija ob Soči, Ivanka Mahnič, Dekane, Jos. Kos{č, c. kr. uradnik, Celje, Alojz Hofbauer, uč., Hrastnik, Schrey Oskar, Trst, Orel Fr., naduč., Korte, Lori Kranjc, Črnomelj, Valentin Cernivkii, Polzela, A. Kokalj, žup., VVurmberg, Fran Natek, c. kr. ur?d., Celje, Aleksand. Orožen, Šmarje pri Jelšah, Andtej Zdolšek, Josip Stiebler, Sv. Anton na P., Ivan Lenart, žup. Šmartno, Emil Orožen, c. kr. notar, Kamnik, Laurin Ferdo, Begunje in Fran Stempihar, Trnovo po 1 K.
Najlepša, najsrčnejša, in globoka zahvala bodi izrečena tu vsem blagim dobrotnikom. Tudi naš zavod je sedaj prizadet vsled svetovnih zmešnjav. Omejil se je na vse stroške, le stanarina je glavni izdatek. Prosimo pomagajte nam še drugi, ki ste bili z okrož nico naprošeni, da prenesemo in speljemo tudi mi srečno iz denarnih stisk naš skr -men, a na delu za blaginjo ubogih služkinj bogat zavod. Hvala, hvala vsem, ter | resimo ne pozabite v bodoče našega d kli-škegi zavetišča.	ODBOR
Zavoda sv. Nikolaja v Trstu.
:: MBkU OdlJIS!
■ n
□□
M računajo po 4 sto t. besedo-Mastno tiskane bes&ue se računao enkrat reč. — Najmanjša : pristojbina znaSa 40 Btotink. :
□□ □□
Meblorana sobo
T ulici Commerciale št v. LLL. nadst.
zračna, se odda takoj ▼ najem gospodu ali gospici
se odda takoj gospodični ali priletni ženi. — V lica Alfieri 17, vrata 5, prvo nadstropje.	4015
Mebltano sobo
Odda
■H solnčna soba z dvema posteljama v SC nlici Belvedere 12, vrata 15. 4016
Sobo
prazna se odda takoj v nlici Tiziano Ve-cellio Št. t n. nad.	104
DtCVlfPIIA mebliranc ali prazne sobe, za eno ali Kaziltne dve osebi, kakor tudi meblirano ali prazno stanovanje se oddajo takoj v najem v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 9 pritličje.	_100
Postrežnlco
za pisarno ali pri mali družini išče službo od 9 in pol zjutraj
do 2 popoldne. Prijazne ponudbe pod na Ins. odd. Edinosti.
Štefanija"
103
fillfflnf str°j Singer, skoraj nov, zadnji modeli jlvUaRl spremenljiv v mizico, proda Marija, Via liisorta 5. vrata 12.	105
1 Iv. Camau li
= s«. Ivan - Trst - blizo Har. dama
i Velik izbor barv = = pefeiak ftd.=
fji Zaloga za Trst in okolico redilnega
1 A^S SLAD3H
ter fosforacp ipsi m tičHg« puta u lmtf. - Tehfsa 81
Spccijalist za sifilfstične in kožne bolezni
♦ Ima svoj ambulaftorij J
v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J
■	(Palazso Diana)	= ♦
Za cerkvijo Sv. Antona novega. *
Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Knrol Pernitič
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Dr. P
Dr. PETSCHNKiG
TRST. Clfl S. CATEFJHA ŠTEV. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in špecijallst za kožne in vodne (spolne) bole^- *f""-o—1 in 7—7^4
i b ■ a mn-ga & a cai
r, IIHBBB BI
T©cna ure pr©dajja 1 »■<
i Ka- | stav- j— K.— L
najuglednejša in najstarejša prodajal ni ca ur v Trstu, ulica S. Antonio « (vogal ulice S. Nicol6) =
Velika izbera|
verižic, zlatih, srebrnih, |i kakor tudi stenskih ur « vsake vrste I. t. d.
Us2ar.ovlicna t. 18£9
BS lis3T3S»»B BI
Darovi
Zavodu sv. Nikolaja v Trstu so od 1.
junija 1914. do 1. februarja 1915. doposlali sledeči č. gg. dobrotniki in slavne korporacije tele zneske:
Oblasti 498 K 12 v., Jnžao-*ta|erska hranilnica 50 K, mestno županstvo Kranj 30 K, dr. Schmiermaul M., Reihenberg, županstvo Kanal glavarstvo občine Kastav, B. Mim-
UMETNI Z©BJS
PLOMBIRANJE * ZOSOV.
IZDIRANJU Z01©¥ : BREZ BOLEČINE :
Dr. J.ČERMflK V.TUSCHEfl
ZOEOZOMV- Wl)f» KOMC ZOUFJI
mk TKSi TmHt,,K UUCA CASERMA, 13 IL nad.
Dnr^niK „Edinost14 v Trstu
je iz Jal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K i.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OtfRE-
r
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprosiem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO- Oglase, poslana, osmrtnice in vsa na/.na-SLOVANIH«. (Malo odgovora na ško- ni|a je 00šiliati »Inseratnemu oddelku«
fa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7. »IGRALEC«. i#jman iz spominov i__
mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-1 jevskij. Poslovenil R. K. — Cena | K 1.60.
»Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20
MIUAVAC AlKOH
zoloso vini na Pnseka fteo.131
priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsko tim domačega pridelka iz Vrsara (Or»era).
Cena po dogo?om izven vsake konkurence.
Prod«je se od V« hektolitra aaprej.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii a8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil šteian Klavš. Cena K 1.60.
10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choclioluušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—-
■?RS?s €®&SQ S?- 17
Specijalist za KOŽME in SPOLNE BOLE ZN SBBKOST I n NERVCZNOST za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 po?, in 3 - 6 zveisr*
OD nedetiah od 10 - 1.
it.
„ e , , .HjMMgaiHBjaian_
taf" de'ZM^Wo™eSf • Ron.?^ ' MirOdHniCU iH M JOSIP PETORl
časov francoske revolucije. Spisal
Trst: Centrala V. JUnueMo 19, tal. 23-69
Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo , podTfl2njcg. fia ^^ v2C[jlio jt. 32i ^ ftpjari J|. 4 in Via
Perhavec. — Cena K 2.50.
Karel D@lami
p« visokem c. kr. namostnlitvu
k incesijoniranl zobotehnik
Trst« ulica Belvedere St. 4. IH. n.
ORDINACIJA od 9 do 1 In od 3 do 6.
Kcntorcino (Rojan) 2. - Zaloga na Mo V. Laziaretto vecdiis 32
iledicinalno in tehnične iekarije. Specijaiiteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobo
(direiktTd.V02) Jf 4- Gum i 4"
Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Frerea. Specijaliteta higijeniCnih potrebščin. Dva-najs-erica K. 1.80, 2.20 in 2.40. (Proti poSiljatvi tudi v znamkah - 80 stot. pošljem poštnine prosto 3 u torce . 1 ajne pošilj v v ••
i
sprejema od vsakega tudi če ni ud z* druge, £ ^ in jih obre- J 1| 0| večje z< eske pc do ^ o stuje po	p |e govoru.Trgeiree* ♦
♦	otvaija čekovne račune z dnevnim ubresto- ♦ I ^ ranjem.
J	Vlaga s« lahko po eno krono.
♦	PritH-feraiiliftu raten 75.17!. TTLEFOR1H4.
s neomejenim Jamstvom
j ulica S. Francesco Stev. 2, I. nadst.!
I♦♦♦♦♦♦»♦♦•♦♦♦»♦ X	Posojila	♦
|U daje na osebni Uredit in na zastave ♦
proti plačilu po dogovoru.	^
Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 J X dopoldne in od 3 do 5 popoldne. X
X Priporoča male hranilne skrinjice, ki ♦ X so posebno primerne za družine. ♦
Tržaška posojilnica in hranilnica
IIUMI .......... ■■!■!■■ g g lUgfigimfiL1111' ' ".JL.I1 ■ _ll£Jf.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/, % na menice po 6*/« na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
4 °lo
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
B(.|.i iutk iUtalc uvod sam. - Vlaga m lahko *o eno krono. - ODDAJA boMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSlCE).
TRST - Piazza della Caserma Stv. 2, I. nad. - TRST! (v lastni palaO) vhod po glavnih stopnjicah.
Poštno hranilnićni račun lh 0U4.	TBGEFON št. 9u2
Imi varnostno celico (safe deposits) za slirambo vrednostnih listio, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem naftinu ter jo oddaja strankam v najem po na|nli|lh cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Brata m: U 9 do 12 topoli s ad 3 h 5 ppthLtiphfrie » ra* itlmft ob mtob arah