Največji slovenski dnenuk v Združenih državah • Vetfa za m leto - • . $6 00 I Za pol ieta.....$3 00 I Za New York celo leto - $7.00 J Za inozemstvo celo leto %ti»Tili M— II— GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki, TELEFON: CORTULBTDT 3876 NO. 142. — STEV. 142. Entered as Second Clan Matter, September 21. 1903, 1 the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congre* of March 3, 1879 NEW YORK, FRIDAY, JUNE 18, 1296. — ČETRTEK, 18. JUNUA 1926. rThe largest Slovenian Daily ta'l the United States. Issued every day except Sundays 3 and legal Hobdays. 75,000 Readers* TELEFON: C0RTLANDT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXTV PRED JAVNIM GLASOVANJEM V NEMŠKI REPUBLIKI Voditelji nemških reakcijonarjev so se zbrali in njih cilj je združiti vse fakcije nemških reakcijonarjev in nacijonalistev v eno skupino.—Tekom kampanje se je izkazalo, da je živel kajzer v razkošju, doc i m je nemški narod stradal. — Oster napad na Hindenburga. Velika železniška nesreča v Penni. BERLIN, Nemčija, I 7. junija. — Med tem ko si evropski politiki in industrijalci na vse mogoče načine prizadevajo, da porušijo mednarodne meje ter ustvarijo Združene države Evrope, skušajo odstavljene nemške vladarske rodbine zakrpati diference z ultrareakcijonarnirni strankami. Prva teh konferenc se je završila na gradu Oels v Sleziji pod predsedstvom prejšnjega nemškega kronprinca. Na tej konferenci se je predlagalo sporazum med generalom Ludendorffom ter prejšnjim bavarskim prestolonaslednkom Rupprech-tom. • Na povabilo nemškega kronprinca sta prišla v Oels kot poblaščenca generala Ludendorffa ter načelnika hiše Wittelsbach Adolf Hitler, ki je postal reko noči slaven vsled svoje vloge kot voditelj bavarskega puča leta 1923, in kapitan Ehrhart, ki je bil voditelj čet v vsakem reakcijonarnem puču, kar so jih vprizorili iza ustanovitve nemške republike. Ob istem času so izražali upanje, da bodo doved-la pogajanja do boljših odnošajev in prijaznejšega razpoloženja med družinama Hohenzollern in Wittelsbach. Neglede na izid nedeljskega ljudskega glasovanja, če naj se zapleni lastnino odstavljenih vladarskih hiš ali ne, napovedujejo monarhisti izpremem-be v vladi. V prvi vrsti pravijo, da bo resigniral predsednik Hindenburg s celim svojim kabinetom in da bodo vprizorili nacijonalisti velik napor, da zlomijo koalicijsko vlado srednjih strank in da iz-posiujejo pripust vs^j treh svojih članov v kabinet. Voditelji stranke so prepričani, da je skrajno važno imeti solidno reakcijonarno fronto, da bo mogoče nastopiti proti bodočim dogodkom. BERLIN, Nemčija, 1 7. junija. — \/se grehe Ho-henzollerncev je spravila na dnevno luč sedaj vršeča se kampanja za zaplenjenje lastnine prejšnih vladarjev. Delavski listi so naslovili na prebivalstvo vprašanje, če se more katera družina v Nemčiji, ki je imela šest krepkih sinov, kot prejšnji kajzer, postavljati s tem, da so prišli vsi nepoškodovani iz vojne in da lahko žive, ne da bi jim treba delati. — Naši sinovi so bili ubiti, — piše neki list, — mi smo morali doprinesti krvavo žrtev in sedaj se zahteva od nas, da spravimo iz javnih davkov skupaj tri milijarde, da odškodujemo te krvnike. Statistiki so sestavili podatke glede obsega živil, katera je završila tekom vojne cesarska gosposka, dočim so žene in otroci delavcev umirali od glada. Med drugimi stvarmi navaja tudi ekstravangaco kajzerja, ki si je dal poslati leta 1918, tekom bivanja v Spa, vodo z enega svojih gradov, Jcer mu ni u-gajal okus belgijske vode. Objavili so penzijske listine, iz katerih je razvidno, da se plačuje vsako leto 80,000 mark devetnajstim princem. Kot argument navajajo tudi inozemska posestva prejšnjih vladarjev. Republikanski statistiki so do kazali, da je imel prejšnji kajzer pred vojno 100,000,000 mark v neki londonski banki, da je posestvo v Doornu vredno 50-60 milijonov mark in da je bilo leta 1920 obdačeno na dohodek 2,500,000 mark. Kronprinc ima baje večji del akcij Hochster barvilnic. Osvežili eo stare spomine glede osebnosti onih, ki se zavzemajo za odškodovanje prejšnih vladarjev. Osemnajst ljudi je bilo na mestu ubitih, ko se jp zaletel v New York namenjeni Cincinnati Limited v washingtonski ekspresni vlak. PITTSBURGH, Pa., 17. junija. Malo pred dvanajsto uro v pretekli iKK'i se je zale.tel v polnem diru nahajajoči se, v New Yortk namenjt-ni \iak 40, znan kot Cincinnati Limited. v 'bližini Blair.svile na križišču v tam stoječi f wa.sfoinjKoinski • ekspresiji vlak. Se predjio je napočil dan, je bi JugosL delegacija močno zastražena. S pamikem Olympic je dospelo sedem prelatov iz Madžarske, Poljske Jugoslavije, da se udeleže Evharističnega kongresa. — Detekt i v i bombnega oddelka so stražili slovenske delegate. Princu Karlu so znižali "zaslužek Nekdanji rumunski prestolonaslednik Karol je izgubil svoje dohodke v znesku $60,000 na leto. . Zadovoljiti se bo moral z bornimi $30,000. BRIAND BO POSKUSIL IZBRATI NARODNI KABINET Ministrskega predsednika Brianda je sicer okrcal Herriot, a bo kljub temu skušal pridobiti Poin-careja, da prevzame mesto finančnega ministra. . Resnično delo se bo pričelo danes. — Ministrstvo bo obstajalo iz najbolj odličnih mož Francije. črte je dosipel iz Southampton a in (-harbourga z 1G2 delegat i iz Jugoslavije. Madžarske, Avstrije, Romunske, Nemčije Skupini je načeloval BUKAREŠTA, Romunska, 17. junija. — Ime prejšnjega romun- lo mogoče ugotoviti, da je našlo iv družbi sta 'oje{?a z madamo Lu- bQ posvečeno izključno le tej nalogi ^ __1 C.___.1____• pešcu je vabudila noaomost vs«crn o l L- i - ® S kabinetom levice ter večine desnice in centru- . Avstrije * — —------------- ma Je P°stal° stališče Brianda nemogoče. Sedaj in Poljske. ske 1-kraljev,ske Ni^ova že-! lahko stvori kabinet desnice ali centruma ali mo- ikof JagKčj™' kat™ * ™ n goče celo kabinet vseh strank, če bodo soreieli r?- , . . i ska Di-meeciiniA Hfl«nn t^r nw>n ! ... . . _ _ uuuu »prejeli ra- Mgr. Ivan Gnidovie in Mgr Ivan Rodič iz .T ugasla, vrirje. N^a pomolu so Ttits-tražila družbo trije detektivi bombnega oddelka. Slovenski delegat je so se odpeljali v avtomobilih v župujušče cerkve sv. Cirila in Metoda na št. 62 St. Mark's PJace. Na spomoki niso podali ni.ka.ktfi nih odredb. Neki čiiata sprejemnega komiteja Evharfet Lčnga kongresa je rekel, da se je agodilo to radi možnosti, da bi imela trpkost, ki obstaja med (klerikalno stranko v J:tngov, ker ne ščiti Liga v" zadostni meri in te nese Kitajrfce. To poro- na zadnje imenovanem vlaku osemnajst ljudi svojo smrt. Trinajst nadaJjnih potnikov je bilo več ali ma;nj ipoakodovanih in prenesli so jih v Latrotbe bolnico. Ko j<» konečno napočil dan, so pr'če>i mrz.lično iz odstranjevanjem razvad in. RaizivaJine so nudile strašen prkaor ter celi dolžini potisnjena drug v drugega. Oba velika vozova sta izgledala 'kot dfci sta bila od pri-četka voida-na drug v drugega. Nada 1 pni spa1 ni vagon moli z (zadnjim d<>k>m visoko -v zrak. M. G. Smith, voditelj oddelka za odpremo potnikov, je izjavil, da je bil vlak št. 50 ustavljen na oni toeki, ker se je pokvarila zračna cev Westinghonse ®avor ter jo j«e bilo treba popraviti. Smith je izjavil nadalje, da j»-storil signalist vlaka »t. 50 v polni meri svojo dolžnojhmgtoi«ke>ga vlaka potisnjen v pred njixn stoječi sipalni voz in da je porušen tudi predpredizadnji I Pullman vaz. OI>e lokomotivi sta ■ bili v razvalinah in za obema na-I ha ja joči se t-akoevani klnlbni voz je bil tudi močno j>oškodovan. Tekom noči ui bilo mogoče na-prarviti skoro ničesar, a ko je o-svetlilo solnee sedaj mirno pokrajino je bilo že na liou meta močno dvigalo. *DvigniLi so spalni voz iz drugega, v katerega je foil potisnjen in kmaJu se je nudil nav-izočim prtresujoč pogletl. Med razvalinami £e8anažo, ki znaša nekako $"60.000 na leto. Karol živi še vedno z madamo Lupescu v Parizu. Nicholas Nano, prejšnji diplo-matjiemi pooblaščenec v Washing-tono, je rekel da se je princ Ln- -------sprejeli dikalci sodelovanje z desnico. Danes bo pričel Briand iskati svoje sodelavce ter se glasi, da se bo najprvo obrnil na Edvarda Herri-ota in Raymonda Poincareja. Ce bosta odklonila — in včeraj zvečer se je izjavljalo pozitivno da bosta, — bo moral poiskati druge. Včeraj zvečer je izjav*! Briand: oficijelnih pojasnil ge izvršil samomor. Po! ieiia domneva, da se je pre-v budil BkuževSki iz hudih sanj, prijel sdkiro ter uhil ž domaievanvda ni sicer lahko, a mogoče, če bi .bila ustanovljena taka žveza kot jo imam v mislih. — Pričakujem da H>om dobil neobhodno potrebno pomoč pri sestavi velikega niTcnistrstva. ki bo dobival svojo moč in avtoriteto i/, avtoritete osebnosti, ki ga bodo tvorile, — ministrovo, ki bo zagotovilo solidno večino, brez katere ni mogoče storiti ničesar resnega da se od pomore finančnemu položaju. — Brez takega grupiranja in premirje vseh političnih razprav tekom boja za frank ter izročitev vse sile v roke vlade. Roman milijonarjeve hčerke. . . . , , . . | brez solidne večine za njim, ne zeno, tri otroke, nekega pri njem , ... ^ l . , « , mo-re biti noibenega zaupanja v, stanujočega moza m neko žensko, j - »• i , . V v. x t i . . dežela, ker ne more biti nobene mater sedmih otrok, kate.no . je__, , ^ , , , , .varnosti vlade. ,«reeai na nodniku nakar .si je z r.ožem prereza! vrat. m onstran to v ter cest. Češki nai V Pragi je izbruhnila protestna stavka proti carini na žito. — Velika policijska sila je zadržala demonstrante od „ HL __ — parlamenta _Narodni' narodlli socii0listli' kateri: obotavljal poslužiti se ^e a^tori- r J.* • J | strank i pripada tudi izunanji mi- tete in wJe. s katero razpolagam. SOCljalisti zahtevajo od- niser Benes. fV> pojevali slednjega,1 da premagam ovire, ki so bile Se — Ce ,pa l)oni u^peiien v svojem prizadevanju, liodo postale stvari, ki ko se mi zdele še včeraj ne-jih pregnala s | mogoče, čepra v bi jih rad dosegel, takoj izvedljiv in ne bom =e stop Benesa. PRAGA, Čehoslovaška, 17. jun. Dela^*stVo .glavnega mesta ('e.ho-slovaške je odložilo \"čeraj za štiri ure delo, v protest proti novim carinam na žito in sočivja. Vse tvornice so 'počivale in vse profltajalne t'a izaprle svoja vra'ta. V sklenjenih -vrstah so korakali de law i različnih strok po ulicah. Vila da je spravila na 'lice mesta orožnike in velike mase policije. Orožniki z naisajenimi bajtonefci iii policisti peš in ma konjih so pa-tulirali po mestu. Posebno močan oddelek oborožene sale je ibil postavljen v bližini parlamenta ter je tzasttaMil vkc dohode. Oaividno jT imela vlada iftrah, da bi prišle mase v preveliko bližino "ljudskih zar^opni-kov", ki skušajo pomagati a-«bno*t,. Zahteval bom abshitno "SV 1LM ING TON, Del., 17. jun. Po\isod so izjeme. Vse ameriške milijonarke ne love inozemskih knezov ali grofov. Miss Elizabeth Francis Du Pont, ena najbogatejših deklet dežele se je zaročila' z Richardom Dorsay Morgianom, uslužbencem Bell Telephone Go., ki prejema sijajno plačo $150 na mesec. On je sin nekega zavarovalnega agenta ter ponosni la.-f-n i k Forda, s katerim se vo«i vsak dan od tukaj v Pthiladelphijo. kjer staj>aje. Star je 21 let. Mis-t I)u Pont je -stara dvajset let ter hčerka Mr. in Mns. Philip Du Pont iz Fair vil le. V sorodu je s štirimi velikimi Du Ponti, ki so izaslužili tekom svetovne vojne neštete milijone z izdelovanjem smodnika. Mladi par se je seznanil pred več leti, ko je stanovaia družina Morgan v ponižni hišici na na-rprotni st.rani ceate, kjer stoji palača Pontov. Preplava v Burgenlandu. DlTNAJ, AvKhrija, 16. junija. — St:.rinaji>t olbčin v Buirgenlandu je bilo preplavljenih vsfted silnih nalivov. Mostovi so bili porušeni in številne hiše so zgorele, potem ko jih je zanetila strela. Tudi v Gonnji Avstriji -rijalna škoda je velika. Vodovje Donave je vded številnih preplav pri Dunaja narahlo za deset čevljev. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, l>odLsi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Dig. .. 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... .. $ 4.35 Din. ... . 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $ 8.40 Din. .. . 2,500 ____ % 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $12.30 Din. .. . 5,000 ____ $ 92.00 Lir .. ... 500 .... . . $20.00 Din. .. . 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $39.00 Za posiljatve, ki presegajo Desettisoč Dinarjev ali pa DvatlsoC Lir dovoljujemo i »oseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem pisma izvršujemo v najkrajšem čara ter računamo za stroške $L—. Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila ameriških dtlar. jev ▼ Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manj 1 znesek 75 centov; od $25. naprej do $390. po S cente od Tsakega dolarja. Za večje svote po pismenem dogovoru. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandfc Street Phone: COBTLANDT 4687 NeW York, N. Y. je edino ilovčnsko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital za izvrševanje poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo za m ore imenovati banka. Promet v letu 1925 je znašal $3,992,673.47, v besedah: — trimilijnse - devifNiuJstittmUiiU. sol flftrtmedcmdcssttri dolarjev in 47 centov. GLAS NARODA, 18. JTJN. 1926 GLAS NARODA , . _ (SLOVENE DMLY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHINQ COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of boadneM 82 Cortland t Borough of Manhattan, New York City, N. Y. šiljem nefcag kamel itd. Je vendarle .skrajno nepreviden ta moj prijatelj, se- na tak način hoče pošaliti >*s starim "krokodilom na kamnu!" Saj bi se mu dalo zyrielo v glavi. Italijanska vlada mu je poleg tega poklonila vsa najvišja odlikovanja. Tudi to je nekoliko pripomoglo k njegovemu sedanjemu duševnemu stanju. Listi poročajo naslednjo značilno dogodbieo: Neka oboževalka mu jj? hotela izraziti svoje občudovanje. Pisala mu je pismo ter napisala tale naslov: — »cd^vontl takole: "Ce-44Pesniku Italije" niU »mportiral afrikanske ka- Pošta je instinktivno poslala piSM1o D'Annunziu. 'ZL ^Tv^a* . ___ . .. _ . „ . Ko je predtal D Amiuzio naslov, se je strasno razja-j,.,,, Talio dob ,,a bj rfas1j of the corporation and addresses of above officers: ril in rekel- - , - " v ni, ki so primonam. bre-sti po onem — Kdor boee meni pisati, mora nasloviti: "Največje- -blatnem jeeeru. ju je vrglo Press IZ Bruselj*. j dekle «oho sv. Antona skozi okno — Belgijska kraljica Elizabeta nima pristriženih — ravnotako kakor g. Krilca svo-las. (irof P. de Lanoy, veliki mojster belgijskega dvora, jc<"a.saio 'ta debelega škraberja" je oficijelno dementiral razširjajočo se vest, tla si je dala — 'n sicer ravno na glavo neke lepa belgijska kraljica pristriči lase. Grofje izjavil- nrimognedoeega vdovca. Raz- "Clovefcii. ki vidi Njeno Veličanstvo kraljico, se zdi, ^"a('en ie t(AkeI ,z razbitim kfobu-da ima pristrižene lase. Pa jih nima. Ima pa na razpolago izbornega izvedenca, ki ji zna lase tako počesati, da se zdi človeku kot da bi bili pristriženi." prijiateljev v daljni Ameriki ir. pili na njih zdravje. Obiskali smo tudi g. Rieglerja, nadučitel^a v Semiču. Njegova go>pa je .sestra žaliJbog prerano umrlega Rev. Rabindranath Tagore pri Mnsso-f,ki smatrajo, da bo i>o,vo jeklo iz- liniju. Benoralski pesnik Rabindranath Tagore, o katerem se je nedavno pisalo a leži -na smrtni pc.vtelji je toliko okreval, da je laihko na- Blaznika ter ra\da 1« velikim spremstvom in hčerki umrlega nad uči tel j a Bar- je kmalu po svojem prihodu po- Prce. mati", sera začul v ozadju glas žene, "repa bo »otovo de- rikanke pripravljene dati za ta dragoceni spominek par tisoč dolarjev.'' » v- TUDI OBLETNICA Te dni je minilo dvanajst lc>t izza časa, ko je bil v Sarajevu ustreljen avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Spomin na ta žalostni dogodek je že precej zablede! Avstrije se narodi ne spominjajo več. Le včasi, ko jim huda prede, pravijo posamezniki: 4,Ej, v stari Avstriji je bilo boljše. Je bilo to in to." Pa tudi Avstrija bo kmalu popolnoma pozabljena. Raj je prav, ker ni drugega zaslužila. Naj v miru počiva. Nekateri domnevajo, da je imel pokojni Fran Ferdinand dobre cilje in namene. Velika zgodovinska laž je pa, da je dogodek v Sarajevu povzročil svetovno vojno. Tisti dogodek ni bil povzročitelj. Bil je kvečjem signal. I11 če bi ne bil signal oddan v Sarajevu, bi bil oddan v Parizu, Londonu, Berlinu, Petrogradu, na Dima ju ali kod drugod. Vsa Evropa je bila pripravljena na vojno. Čakala je edinole znamenja — signala. Signal je dal študent Princip. Povsem slučajno in nehote. Edinole nekaj bi bilo treba pripomniti v zvezi s tem: Atentatorju Principu skoro ni bilo potreba postavljati spomenika v Sarajevu. S tistim spomenikom je postavila Jugoslavija ža-^ lost en spomenik svojemu napačnemu pojmovanja velike dobe. : : ' Kaj ne, da je to poročilo in polt Ali bi bilo kaj čudnega, če bi časopisje natisnilo 7. debelimi črkami: — "Mladi si am ski kralj je kupil nov cilinder. Londonska tvrdka, ki mu ga je prodala, dela ogromne dobičke. Vkratkem bo osnovala svojo podružnico v Ameriki. Ameriškega elegana si ni mogoče predstavljati brez cilindra, kakoršnega nosi Njegovo siamsko veličanstvo." Ali pa: — "Angleški prestolonaslednik je izgubil na I lovu svilen robec. Pošteni najditelj 11111 ga je hotel vr-|moje niti, toda Njegovo kraljevo Visočanstvo mu je milostno t,e\-r-poklonilo robec v spomin. Poštenega najditelja je ta iz- , s^nt.ja obiščem !juMj*mski redna cast tako pretresla, da ga je zadela kap. Ker pošte-hrg. kjer *toii spomenik našega ni najditelj nima sorodnikov, bo robec prodan na javni :»rvepa perunika Vo*lnrka Po mo-dražbi. Iz zanesljivega vira se čuje, da so nekatere Ame-|>m skromnem mnenju je ta kra j.«ko neprijazen ter bi se spominek, kakor »o že na-ši časniki namigovali pred Namdnim TVomom mnofro bofjr ti velja vil. Toda no četn govoriti o spomnrkih. ampal^ o trpu. Trjpr se ne more primerjati z newyorMkim Wa-=$wigtor. marke4om. vendar pa lafoko rečem. da je vsaka stvar, katera je ■naprdraj, bol^j «\-eža. kakor tam ' T^t.vine -sieer nko razstavljene a mramomatih mrzah. tudi ne 'a ledu. so pa, kakor že omenje-o. sveiže in hwli snažne, nakar >olieija .strogo pai^i ter posebno -1ed rib ne poema nrtbene šale. N«i reru se tudi lahko vidi, da <*> ' jobljans;ki mesarji pravzaprav — ' esariee. pridne okrotrle rdeče-:čne ženiee, Ikaitere Trvafcjo svoj«4 'lago in v1j4i(lno vpra?u;^ jo: 'Gfpud, k a; j naj jibi pa danes do-regia mlsekam?" (Jaz jo vseiei »•tro ori dobri pivi. ali so pa na deželi n kupujejo živino, kar je seveda 'lavna stvar. Na trtru prodajn.io tudi "tfau-'errtrože" m tako!Zvano "cordn '»enedieta". Pravijo e. brojoce 4^000 trt, katere je pred štirimi leti nasadil. V njeigOvi fii-^ ie -vse aanerikasiako nrejeno, povsod je videfti, da vlada tam spretna r«0ka njegove gospe Ivanke, rojene KoSir s Vrfm&e. Spomnili smo pn rajnem vfa-seraiSlafc gora vo/mu. tola. T>a smo .bili povsod gosto- jSptil Mussolinija. Pesnik ostane v Ljubno sprejeti, pač ni treba o- Rinm št'ininaM tlni. Njemu na čast menja-ta. se bo vj«šilo veC» priredilten*. Ta»o- Pri odhodu iz Kemiča imel sem ro ^ je ,izra,7li «aprani doipiwii-vmolo, da sem vlak zamudil, če- koin italijanski.h 'listov baje ^elo tudi sta Ogulmova belca jako PohvH^no 0 Italiji. Rimu in o fa-krepko -voja lcr^ita v liriib ^nai-^ila. Ker sem imel na ta naifvm i*, ženo do prihodnjega vlaka «e C, ur časa, šel som v vared 49 leti v ljudsko šolo v Semiču. Ni ga bilo doma toda nge^ov sin na ju je peljal v izidanico, kjer smo odarst v o ter da bo seri a j zTasti rešemo vprašanje tainbin na plin. Kaznovana predrznost. V berlinivkem zoološkem vrtu se je te dni odigrala ra^uirljiva scena. Neki pek iz province si je ool(-(loval »zveri. Od alkohola o-mamljen se je naposled začel Mzpenjat.i po železnih rešetkah kletke, v kateri je bila zapita le-vinja. Jamica je preo tež-r-ik Robert. Parinacci je zlliral in naporu 4 i ca daljnih zvezkih izidejo nepomir-j l.ar ne pride iz velikih senzaeij. ljivi Farrnaccijevi čHanki. Z njim.? j Te dni se ,>e vršil obnovi jeni pro--si hoče ta ineusrnani fašistovski proti Mici Lederjevi. soude- radikalec 7.opet priboriti ui^led. katerega je iizgubil, ko je bil odrinjen s svojega važnega mesta. Teženki v morilski aferi porotnika Ledererja. Sodišče je ovrglo smrtno rbsod-i • •• Pi*^'J "Z a use-'! bo m ji določilo le 'petnajst let ječe. Vse hoče stradati V TJuklimpesfri i^raila že 45 dni nemški stradalee Lindeneck. Nje-, Politični jetniki ubili policijske-prov prvotni namen je hil, stradati i ga ravnatelja. 4 3 dni, ker je mislil, da ga ne bo, Jx Kalbute podajo: Komisar nihče prekosit Zg(,dlho pa se je indijske polici je j- bil te dni ob drugače. Med tem je potolkel ragi Jože: Hvala lepa ea pozdrave, ki mi jih je danes urednik izročil. Po-praviei Ti povem, da sem jih bil vesel. Rad bi t.i naravnost pisal, v slavno selo Mos*e pri Ljubljani, pa aaivs ne vem natančnega na-slo\-n. Toroj kako se počutiš tam doli? Ali si že član jugoslovanske armadne cul i nice, ki ima v (bližini s-voj glavni stan in sleherni tlan proste vaje. Pri nas v New Yorku in v Brooklynu je vse ponavadi. Vsako nedeljo !>o piknik. In na vabilih bo natiskano, da je sveta dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da se piknika ludeJeži. Če se ga •je udeležiš, si očiten grešnik in narodni odpadnik. Na piknikih ni tistega kot nje-jra dni. ke.r <:njega" ni, že vki -Tnn <-7. ima vedno orlprito. Verivo Ti l>nm hvailežeri. ker si me se-znanal ž ngim. 7>rt>?t.va doJ>ro naipredujej«. Po- ni. kadar pridejo k meni, siamo Sej^radčan Dllcrn, in radi tega .je š.-l ip;) hodniku,'medtem ko še je1*' 'mr> nP'kl(1''m^i Tv°ii ^biištvi nristavijo .da sem glavo v moko (I^indeneck sklenil ri ''delavskem" 'Š.tenrbnr je namreč čisto .siv). za vsako ceno priboriti pr- j napadli, d očim so drugi držati | 7 »J^vo Vztrajnost^.jo in V • , I'.ieTOvem duhn "Orel" ima pa m •<<> iiii mnnri-l i D* ANNUNZIO ... B Annuzia poznate. Svoje dni je bil dober lažki p ^nik in dramatik. Med vojno ga je domoljubje tako pr vzelo in podžgalo, da je sklenil igrati vlogo narodnega j 'Haka. E dovoljenjem italijanske vlaAe je zasedel Tieko. Ta'dogodek je raznesel njegovo ime po vsem s, '. VuLMn«t _ ____________.. niso mogli razcesti. " mu; nevarno • • .' • " ■■• j** •:; • Naš prijatelj Ivan se je odpe-jal 21. t. m. iz bele Ljubljane; ip^m in želim, da je med tem Ča-! "om »rečno in wlrav prišel v svoj venstvo v stradanju. Oim L and e neck zaključi svojo ■' radaIno produkcijo, pa čakata na slično stvar še dva. en moški jetnišike«a ]-.a«nika. da se .ni mo£<-l i _ ganiti. Kljub temu je paznik ?a-žvižsrafl ter priklical s tem <*vo.r.» tov«*fcr>še. ki pa prišli šele. ko *>rilj.iAljeni New Vork. Kolikor n ona Tu'(li ona ^ ho-1 že ležal policijski komi-ar v mla- bolj je mu je .bližal čas odhoda, ('Cta P«t«lča svetovni stradafhia re-j ki krvi mrtev na itleh. ♦oliko bolj se mu je pril»ubila. Ju-j,i0l(1' | crodavija. .Ta7 ga l>om pogrešal,' M(>rki kmiknirent Re Al-Ver ?va vsak dan kovala načrte o '1'' že Z'1^. botlo 'ponrre^šali njego\~i «oroidniki.| nri kadrih je mar^ikaterc-ro reč N°Va ^^ Jekla- jizborncsra tajnika. Menda naj-bo'jše-^a in najbolj točnegra. kar jih premore .Tugo lovau^ka .Ted-nota. 'lalad«!? in se jim izkazal kot dobrohotnega -orodnika. Večja sJovensfea družba se ie udeležila izleta po Sredozemskem morju na jugoslovanskem par>ni-ku "Karadsžordžu". Metniki bi'i o tudi v ALžirn in Tunisu v Afriki. Znani dvomi svetnik g. Suk-lje popisoval je celo potovanje in končal s sle Ječim epilogom, vred nam, da se ponatisne: Z rijprtimi očmi po .svetu potovati je skraymo hvaležno delo. V kratkem času se veliko naučiš 'n na najprijetnejši način, zlasti ko potuje« po morji) v lepi ladj" >n prijetni drsužbi. In baš nam Slovencem so potrebni taki nauki -»osebno nam Kranjcem. Često-krat pozajbljamo one velike resnice. da je - "spoznanje samega sebe" eajčetek modrosti, velikokrat se ablaslttio trkamo na pr^a češ "mi smo mi!" in rati ne vemo kako smo anajhni in zaostali in ponašamo se, da smo bOgvekaj ter se nam niiti >ne sainja ne. kako daleč smo v premnogem pogledu! Zastonj hodi po svetu in — uči se! To je vsaj moje mnenje, prepričanje »terega moža, ki ga nil i ne omajejo — slabi dovtipi o-blastnega aoseda z zelene Krke Saljiveu Stemburju ni ugajal moj nasvet, na-j bi se tudi načelniki našfh cestnih Odborov enkrat podali v severno Afriko, ogledat si, kako Franco« akarfbe iza breeihiinie ceste .Temu naapnoti me je "za-naQ ura ir Afrike po- lž Londona javljajo, da se jc •1 osi-oči!o tvrdki Iladfiekl & Sheffield -izumiti novo sestavino jekla, ki bo prihranila mnogo denarja pri uporabi energije. Turbine in kompreiorlji, ki bodo narejeni iz tega jekla, se bodo lah-Uo obračali 5&tisočkrat na minu-v> ^er bodo tako odporni proti vroči. d!a bodo lahko obvladoval: ob temperaturi 900 stopinj Cetei-ia. Aingleški tehnični strokovnja- Odvedena iz piesne dvorane. Neki znani danski industrijalec se je nvudil te dr.i s soprogo in •hčerko v Parizu. Zvečer .je obiskal :Miani rei>tavrant. v katerem 1 'eše. Elegantno bleeen gospod je prosil roditelje za dovoljenje, da me. plesati s hčerko. Mod nlc-pom a se zadiižavala plt\saJca V/.-prva v (bližini mize rediteljev. — kmalu ipa sta se pomešala med druge plesalce. Od teda j pa sta izginila brez slediu. Industrijalec se je obsnil na policijo, kjer je izvedel da je misterijozni zapeljive« poklicen plesalec, -čigar ime je pa ntvnano. Policija domneva, da je postala deklica žrtev trgovca z dekleti. Le malo j"e tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. • Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — ~ "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% Obresti vam prično teči že od prvega julija naprej. Frank Sakser State Bank 8Ž Cortlandt Street, New York, N. Y. '^mmmmmmmt r "S'avec" j»o.pc po potrebi. Včasi več in bolj fkot. je treba, včasi, kadar je ro»leizen skoro \*wt naša ku.ltuma društva v Ameriki). 4 Da bi s<> človek v Xew Yorku resnično mbaval, ni mogoče. Prej se je .še kdo moji koloni nasmehnil. sedaj sem pa še jatako suhoparen. da ne smem kaj takega pričakovati. Le ftempala-m se -vsi naglas in od src« zakroho-4ci čiidež. No, Tobi. se zaenkrat we ni kaj takega bati, keV Ti manjka najmanj trideset lel do p t opise msk e starosta. 'Zaito-r^j: »dffoeli se, rasti in procvitaj se! Edinole za nalrod ti ni treba trpeti. Za narod T>aj trpe tisti, ki so s pomočjo narodovih žuljev poslati bolj obilni kot ti. Te pozdravlja Tvoj Peter. GLAS NARODA. 18. JTTN. 1926 Laike intrige na Balkanu. "Berliner Tageblatt" razpravlja o od noša j di med Italijo in Jugoslavijo ter objavlja kratko informacijo iz Aten, ki omenja : iija ji* v tem vprašanju zavzela Bolgarski naklonjeno stališče. Potrebno je tudi pripomniti, da'obmejni konflikt, ki je bil te dni ob nertdna Mfravka za ameriško delavsko gibanje živo dejstvo šele tedaj, ko ne bodo gospodovali nad" ameriškimi organizirauimi delavci možje kot so sedanji vladarji Ameriške delavske federacije. GOZDNI KRALJ Dolgočasna moderna Evropa je že davno izgubila romantične roparje. Izjemo tvorita samo še Balkan in francoski otok Korzika. * Hladni odnošaji, ki xo zopet na- bolgar.sko-grški meji, ni izval ve-stopili med Jugoslavijo in Italijo, lik diplomatičen spor, se je ta post- dnevno odražajo v balkanskem polnoma na tihem ]»oraviial, če-tisku. Z ozirom na pariška poga- j prav .so bolgarski koiniti umorili janja o varnostni pogodbi med Ju- j dva grška državljana in enega gr-goslavijo in Francijo podčrtavajd škega generalnega štaba je sam at»nski listi zmago Pariza nad Ri-; povdaril, da je V" obmejni slučaj mam, ki je preteklo leto poskušal, I brez vsakega političnega značaja, da Jugoslavijo pridobi zase proti | Musolini pritiska na Pangalo-' Iavno *e J*e posrečilo franco-Franciji in da jo popolnoma spra- >a. da Grčija spremeni svoje sta-, sli"n orožnikom po lSletnem za-vi pod MusoHnrjrv vpliv. Ni še lišče napram Bolgarski in da svo-; sletlovj*nju ustrelili korzikanske-ja-sno, ali g. Nineič, ki se je prej'jo politiko a k orno. lira napram So- "gozdnega kralja", razbojni-ek.-poniral za zbližanje Italije in 1 fiji tako. da ostane Jugoslavija ,ka Homanettija. ki je dolgo odgo-Jugo>lavije, »pustil to politično izolirana. Diplomatski zastopnik varajl iz svojega gozdnega skriva, smer radi pritiska hrvatskih in g. Musolinija v Atenah je opozo- 'na vsako prigovarjanje ob-sloveriskih krogov, ali pa iz drugih j ril grško vlado na možnost, da bo lasti: "Le pridite pome! Sam se razlogov. V nobenem slučaju se ne beogradska vlada mnogo bolj po-ino "flam-' more prikriti dejstvo, da je Italija ipustljiva in bo zmanjšala svoje I Romanetti je bil svoje dni me-zaso- sar v obmorski vasi Cinarki in je ski |H)litiki v Albaniji, na Bolgar- linijeva vlada poskuša z vsemi in- nekoč zaklal sosedovega vola. ker skem in v Parizu. Zanimiva je iz- triganii v Sofiji in v Atenah, da mu je zmanjkalo govedine na pra-java italija n-kega državnega pod- oslabi položaj Jugoslavije." iznični dan. Plačal je sicer vola. a tajnika g. Grandija, da bo Italija i Xovega "Ber. Tageblatta" s soseda umoril in pobegnil. Par podpirala Bolgarsko v vprašanju tem svojimi člankom ne pove do-inozem*kega posojila za begunce, 'sti, zanimivo pa je dejstvo, da spo-Ta izjava prihaja baš v trenutku, j znava jo dvorezno italijansko p oliko g. dr. Nineič zahteva v Ženevi . t iko napram nam že tudi v inozern-popoino razorožitev Bolgarske. Ita- stvu. Greene in generalna stavka. Rotary Clubs so organizacija V interesu l.osov, — tako nekako tr Kineme po-s*" pravi ortganksaeya '"bolj^Ji" služiti orožja, ki nas sili k boju. bolj uglednih, namreč bolj iboga-1 da pustimo Mklenjene obveznosti tih trgovcev. Ti kiui>i. ki so raz- ne'zpohijeno. Kaj -e brigamo mi. sirjeni po vseli deflih dežele, ima- kaj >e bitiga Ameriška delavska jo seda j v lepem Dwiverjil kon federacija, če trrpe vsled tega de-vencijo, na kateri je imel kot i lavci. čc se vprlaarja že davno ne-eden govornikov nagovor tudi u-pešne dcilne stavke, a .se ne spra- pred*edmk American Federation of Labor, William Green. Seveda jc že samo-posebi skrajno čudno, da nastopi zastopnik organiziranega delavstva pred forumom odločnih nasprotnikov delavskega gibanja ter navdušenih prwta«ev "open Miopia" kot re- vi v gibanje mas, — dokler le ne kršimo sklenjenih dogovorov. Grecn pa je navedel še nadalj-ni vzrok proti generalni utavki. Generalna stavka, je rekel, iz-premeni takoj enačaj hoja. Iz in-dustitijabiega konflikta se razvije takoj političen boj, ki se ne izbere ta zastopnik ameriških strokovnih organizacij predmet kot je stonjl to Mr. Green, ko je gr m< 1 proti generalni stavki ter se pred teini sovražniki luiijskega gibanja zaobljubil, da ne bodo ameriški strokovni delavci nikdar vledili svpjlm angleškim bratom proglasitvijo gi-neralne stavke. Mi bi .seveda boljwe raizumeli, če bi se posluži! predani k Ameriške delavske federacije prilike, ki mu je nudila ter povedal industrijskim in trjrovrfkim gospodom v ot»raz golo resnico glede njih re-akcijonannega stališča. Dejanski pa je storil nekaj navno nasprotnega. Zakaj pa je generalna stavka v očeh gospoda Greeua tako slaba f Ker je treba v takem l>oju nasilno zlomiti vse dogovore in sklenjene kontrakte in ker nočejo o tem ničesar vedeti strokovno organizirani delavci Združenih držav. Torej ne raditega, ker se je izkazala generabna *«avka kot breizkoristno in mogoče celo škodljivo orožje, temveč ker je potrebno »♦aizveljavljenje dogovorov. ferent. Še bolj čudno pa je, če si obrača več proti podjetnikom, tem več proti vladi. To il>o seveda v glavnem odvisno od tega. za kaj so vojn je boj. Ce postaaie vlada, kot pred k rti tik im v Angliji, direktni pomagač in pokonni sluga industrijskega kapitala. je treba voditi boj tudi proti vladi, ker je 'o orodje kapitala ter je je kot tako poseglo v boj. Zločin Thomaro. Tlendersona. MacDonalda je abntajal navno v tem. r m rok in dvanajst čevljev dolg, so post a vi-Camp" g-drž*yj.€guo. mesecev pozneje ga je sicer izdala ljubica, pri kateri je prenočeval. A Romanetti je zagrabil-dekle in ga vrgel proti vratom, skozi katera so vstopili orožniki. Dekle je padlo prestreljeno s šestorico krogelj, d očim je Romanetti ute-kel. V hribih je postal Romanetti premožen človek in celo vpliven politik. Ubil je sicer celo vrsto ljudi, a revno prebivalstvo ga je vendarle smatralo za junaka in dobrotnika. Volilci .so nnf nesli glasove in pred vojno je postal ■/. Romanetijevo pomočjo neki bogati pariški tovarnar poslanec otoka Korzike v francoskem parlamentu. Oblasti so sicer razveljavile volitve, a Romanetti je vendar večkrat obiskal poslanca v Ajaeijtt. Policijski nadzornik, ki ga je zasledoval je bil takoj ustreljen. S hribovja je vodil Romanetti .svoje gospodarstvo, na katerem je ostala njegova sestra in med vojno je pričel rediti številno živino; Isto so storili na njegovo povelje kmetje. Zaslužil je v teku petih let vojne pet milijonov frankov, pričel je živeti kot bogataš in je dal hčerki bogato doto. Vzlic romantiki pa je bilo življenje dolgočasno. Petični gozdni kralj ni smel niti. v Monte-Carlo, ki je oddaljen samo 3 ure. Družbo so mu delali samo turisti Angleži in Amerikanei, ki so trumo-ma prihajali obiskovat "velikega razbojnika". Romanettijevi, do zob oboroženi vodniki, so skrbeli za romantičnost potovanja: gostje so vedno morali plezati, "da ne bi streljali orožniki", skakati čez skalovje. Romanetti sam je naredil vtis pametnega in oblastnega človeka in je torej zaslužil plačane mu funte in dolarje. Ljudstvo ga je vzljubilo vedno bolj, ker ni bil skop in je razdal marsikateri frank. Romanetti je imel izborno organizirano vohunstvo, da mu orožni-štvo ni moglo do živega. Mnogokrat se je ob belem dnevu pojavil v Ajacciu. Vedno se je spretno izmikal zasedam, a izmed prebivalcev se ni nihče upal roke položiti nanj, dasi je na njegovo glavo bilo razpisanih 25,000 frankov. Končno je eden izmed njegovih političnih nasprotnikov pripeljal orožnike na stezo, po kateri je prijezdil gozdni kralj, da ogleda svojo novo zidanico. Salva krogel je preluknjala mehki klobuk in baržu-nasto suknjo. Romanetti se je branil do zadnjega in pomagal mu je njegov zvesti pes. Obležala sta. skupaj v mlaki krvi. Bomanetti-jev pogreb je bil veličasten. Od blizu in daleč se je zbralo prebivalstvo in ženske so glasno objo-kavale smrt romantičnega roparskega junaka. Če ste se naveličali navadnih... Kriza v Avstraliji. 'i DUNAJ. Avstrija. 16. junija. — Avstriji preti kriza, >ki bo imela najbrž za posledico paSec Rame-kovega kabineta ter racspk; novih volitev 7A parlament. Kancler Ramek izjavlja., da skušajo socijalisti, njegovi nasprotniki, popolnoma odpraviti iz šol vpislfi iwvnlr _ — J^OT dobro staro vino, je n ELM AR bolj > priljubljena zastran njene starosti. Ivajti čas ne more izbrisati... niti navada u-ničiti. . . brezpuimerne kakovosti teb izvan-redno finih cigaret. ( Seznanite se s Helmar Kraljico izrednih cigaret. Grška politika. r ASTROLOGIJA IN ZAKONI Dunajski astrolog Karel Brau.l-ler-Pracht se peča# že dalj časa s horoskopi zakonskih parov, da bi iz njih s primerjanjem zvezdnih konstelacij sklepal o harmoniji in sknpnem življenju zakonskih parov. Kakor je izkušenim astrologom mogoče, pri čisto neznani o_ sebi samo po zunanjosti uganiti a-strološko znamenje, ki je bilo na nebu ob času njenega rojstva, tako je baje tudi možno s primerjanjem horoskopov dveh oseb uganiti, ali bi jima bilo svetovati medsebojno zakonsko zvezo ali ne. Astrolog Brandler je v tem pogledu prelskal že veliko število horoskopov zakonskih parov in si sestavil celo neke vrste statistiko. Bilo bi gotovo zelo lepo, če bi se lahko s primerjanjem zvezdnih konstelacij obojestranskih horoskopov ugolavljalo ali sta fant iu dekle drug drugemu "namenje- Evropa -se preobrazuje. Vrši se' borba za nOvo formo :političnega ixk'j-stvovanja, borba, v kateri prihaja parlamentarizem v opa-sen položaj, da ga odrine v stran volja 'premočnih posameznikov a-li struj. Ti poisamezniki se čutijo poklicane -nastopati v imenu celotnega narodu, dejstvo vat i kot tolmač ljudskega naiziranja in izvajati kritiko nad delom političnih strank. Ta ikritika pa je zelo o t-a m po-kaže ipoiitike parlamentarne dabe kot (škodljivce, ki naj se jiih narod čimprej otrese. ^ To je glavna vsebina procesa, ki se vrši že v več evropskih državah v več ali manj i'zra-ziti obliki. Za ta proces gre tudi na Grškem. kjer se smatra general Pan-galos iza onega moža. ki je poklican. da ozdravi politični organizem od zastrupi je vanja. ki so ga povzročili politiki in reformira državo. (»kar lso generala Paitugalosa izvolili za predsednika republike, se ni zgodilo na Grškem nič posebnega novega. Država se nahaja še vedno v precej izrednem stanju. Valuta je postala dokaj nestanovitna, kar je znak, da v inozemstvu eaupanje v Gnčijo ni tlako veliko kljub temu. da poudarjajo vladni krogi, kako tesno zavezništvo veže državo z Anglijo. —-Pnngnlos je vedno na glasil, dr, sr mora uvesti največja varčnost v državni proračun, tudi v praksi se ravna «po tem. toda štedijo le mrnistrvtvw, 'ki nimajo opraviti z voj-sko. iza armado in mornarico pa tso izdajajo ogromne svoto. Slednja gr« tedaj le na korist o-boroževanja. zakaj Grčija mora po Pangalosovih načrtih vbodoče igrati odlično vlogo na vzhodnem Sredozemskem trjorju. Xoti'anjcvpolitičuia situacija seveda še ni ustaljena. Najbolj jc j značilno, da |opravlja Pa«ngalos. pri teh številnih horoskopičnrli odkar je .bil izvol jen za predsed-preizkovanjih tudi že našli zakon-'nika republike, hkrati s tem do-ski pari, iz očjih obojestranske' stojan«tvom tudi metsto ministr-zvezdne konstelacije bi se dalo s]-r,7a predsednika. To se seveda sklepati z astrološkega stališča na trajno ne da držati. Toda kako popolnoma harmonično skupno urediti zadevo? Pangalos lio^e o-ži^lj»;nje. I stfi-ti gospodar položni ja. ine mara Zalibog nam pripoveduje mla- ostati na poln pota. zato hoče izda astrološka statistika, da se do V,.*; svoje načrte v vs.akem slu-sedaj šc ni našla absolutna1 harmo- čaju. Ne more mu tedaj biti vse-nična zakonska zveza. Je-li temu' (.no. kdo prevzame ministrstvo, vzrok, da astrologi šc niso imeli 'saj je s tom z»di užcn odgovor na prilike, spoznavati popolnoma har. vprašanje, kaj bo s parlamentom, monično zakonsko zvezo in horo- /a.kaj moderni diktatorji hoče ju. skope obeh partnerjev, ali pa res ' vladati parlamentarno; to je nji-ni mogoče najti nobene popolno-'hova časovna označba, ma harmonične zakonske zveze, o j x0 ?enprai Pangalos ima tudi tem naj po svoje razmišlja in sodi v tem pogledu svoje precizne nn-čitatelj. črte. Brž po izvolitvi je izpusti! iz internacije vse opocucijonaJne politike, civilne in vojaške, t je bil prišlo te dni do pravcate bitke, j zelo pameten, ker je izcfttno pt i-Srelja'M so iz možnarjev in pu3k! pomogel k jwmirjenju i političnih ter metali ročne granate in kam-V-tiai-ti in je napravšl dosti dober na". Žalibog zamore to celo astro- ;ne. tekla je kri in ibiTo je ninogo vtis. Ali zelo bi se .molil, kdor bi log ugotoviti le v zelo reJkih slu-j ranjencev. O vzroku Lzbrulha voj- j skltepal. da misli Pangalos po svo-čajih z absolutno sigurnostjo. ! ne poročajo: Kuničani so posta- ji iz.voJitvi pričeti v. drugačno Astrolog lahko preteče "nevarno- vili sredi vasi lep mlaj, ki pa je j politiko. Nasprotno, Pangalos sti" zazna in zasluti, ne more jih j naslednjega dne izginil in krasil p o ni ar,/a pni vsaki prilvki, da mn-pa precizno opisati. Tudi pri pri- vhod v sosednjo vat* Ilolešin. Ker ra Grčijo očuvati pred njenimi merjanju horoskopov pri zaročen-j je oistala intervencija župana vasi politiki, in čeprav jim je dal zo-cih lahko spozna preteče konflik- Kuniee brez uspeha, so se odlo- pet svobodo, grškega naroda jim te, nesoglasja in nevarnostne mo- j čili vrli Kuničani. dn s«i prfbore pn noče prepustiitii. mente, ne da bi mogel povedati, S mlaj nazaj k orožjem v roki. Po-| Zato snuje general Pamgalos ali je smatrati eventualno zakon-; kiiea-lj so pod orožje narodno stra- svojo posebno stranko, v katero /o. Ponoči fo se podali na pohod vabi »*Lu Itnike fln ganeta te' \-^eh proti Ilolešinu. Postopali so po- naziranj. Ta vojaška stranka naj polnoma vojaški kaBko zvezo za pogrešno ali ne. V negativnem pogledu se da le v redkih primerih absolutno ne- uiačin pomagali stvori t i zanesljivo večino v parlamentu. Vojaška stranka naj nastopi aoper politike in mjrhove stare stranke in izbojuje protii njim neizprosen boj ter jih uniči. Pangalos se 'prav nič nc straši političnih strank, ki vztrajajo v odločni opoziciji ter so se celo združile v skupno fronto zoper diktatorja: c^ nekdaj tako nepremostljive razlike med venizelisti in antiveuizeli-ti danes ne štejejo lfinogo. jna parola mora biti le pi-oti breizobziniemu Pa nga losu. General Pangalos pripravlja torej volitve v parlament, iz katerih misli s is* voj o novo vojaško stranko iziti kot zmagovalec. — Bodoča parlamentarna večina mora biti njegovo poslušno orodje. Našel je tedaj generala Par ask e-vonulosa. ki je bil doslej venize-list, pridobi! ga za vojaškopoli-tične načrte ter mu poveril ministrsko predsedstvo z nalogo, da pripravi volitve, ki se bodo vršile čez mesec dni. ** S tem je pojasnjeno bistvo sedanje grške notranje politike. Po uspehu, ki ga je 'dosegel" general Panagalos. v volitvah za predsedniško mesto, -koro da se ne more dvomiti o zmagi njegove stranke v bodočih volitvah. General Pa-laskevopulos jih bo imel priliko organizirati in general Pangsilos Ost a ne diktator v lepi jiailainen-tami obleki. MATERINSKI POKLIC V upniških deželah se že doVjo čtijejo. protesti zoper ženski štu-dij. češ, da akademično »naobra-žena ženska naarvnost ugonablja č.love>ki rod. Te trditve so podkrepljene s statistikami, ki jim >ni mogoče ovreči vsaj delne avtoritete. v Zatlnja leta se čedalje bolj kaže, da sC ženske z akademično na-obra; bo umikajo materinskemu poklicu. Večinoma ostajajo sploh neomožcsie. če se -pa može, skrbe za to, da ne postanejo matere.. — Neki .zavod je izdal statistični pregled, v katerem navaja celo vrsto slučajev, ki govore zoper* žensko visoko naolbrazbo. Že v desetletjih pred svetovno vojno so bile te razmere malo razveseljive. Po vojni se je stanje še bolj po-slabšaJo. G<1 leta 1890 dale dosledno prevladluje ipri akademično na-obražeuih ženskah samstvo. V t i --tih redkih primerih pa, ko najdejo žensl:» priliko za možitev, se branijo materinstva. Iz tega sklepajo, da višja naolirazba školvirale visoke šole. samo šest otrok, dočim r-)-di isto število žeusik povprečno naf.ibražeinib okoii štirideset po tom cev. RaizJika je torej naravnost ogromma in nobeno čudo ni. da se zdravniki, higijeniki in tiudi mno-gi javni delavci, ki jim Je pri sr-"U 'zarod in bodočnost, upirajo ženskemu študiju, ker ta študij krade narodu matere in zmanjšuje število porodov. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. ORŽAVAH. mora v astrološkem oziru označiti kot jako nesrečna. V pozitivnem pogleJu pa je primerjanje horoskopov zakonskih parov po astrologovem mnenju zelo dragoceno, ker nam proži možnost, izogniti se s pravočasnim spoznanjem pretečih nevarnostnih momentov težkim neprilikam sku-nega življenja. Tudi navidezno čisto neugodni obojestranski aspek-ti se dajo osfcbiti ali vsaj omiliti s tem, da se upoštevajo iz zvezdne konstelacije razvidne razmere. Dunajski astrologi so sestavili veliko število horoskopov, (zakonskih parov), ki naj b< se shranili KI su lahko ugotovi uresničenje astro-loflub prerokovanj. Čisto upravi- vasi in posrečilo se jim je. da so prodrli sredi Kot win a Pri na-kofcu so trobili, bobnali in streljali iz pniš-k. Kljub temu so jim ni posrečil^ iloJwti mlaj nr.^aj. zokaj bolečinska narodna straža jih je vrgla nazaj. Končno sta sklenila sovražnika s posredovanjem orož/nišrtva premirje. O zadevi -bo izpregovorilo zadnjo besedo sodišče v DlaiVfVtu. Vsega skupaj je bilo pri nočnem napadu ranjenih nad 40 oseb, delima težko, deloma lahko. IZBORNO SREDSTVO ŽA SHUJŠAN^ Zaklal hlapca. : t.Ji. »ILIM. 1,11 Tz Ttviča na Dolenjskem poro-v astrološki kartoteki, da se ob ča-Vajo. da je dne 38. m«ja poselstnik Neki nemški profesor je iznašel novo sredstvo za shu^anje. Žen/" Dominik Jerman* zaklal Fatko- j ve ga hlapca iz Dola pri TržkKu. i ska, ki je predebeln, se porita vi v kolo kot ga vidite na sliki ter se vsak dan po par ur vali A njem. .. -__________- - ____ ^___.... ________ ____:____________^________ ... _______ . .. GLAS NAHODA, 18. JUN. 1926 HVALEŽNI M0HLC1 V London se je povrnila Mrs. EM<-nor Mordea-ont, ki je pogumno prepotovala nepdtsnane pragozdove Nove Gvineje. 20 vodnikov, ki jih je potrebovala, je dobila samo v meAni jefi. Noben beloko-žec ie ni bil v notranjosti otoka in oblasti no ji poioudile kateregakoli ob*o£enph domačinov. Oo*pa >fondeaunt je pričela izbirali : etiulov ni marala, ker se je bala za in kot 2ena tu- di ni hotela vzeti onih, ki so pre-Teč pretepel i svdje zakonske polovice. Vzela je torej dvajset radi umora obsojenih divjakov. Jetniki <*> bili zelo vesel!, da postatnejo nosrtči in zapuste zapore. Okrasili so takoj s cvetjem zapestnice na svojih rokah in nogah (to je bila njih obleka) in so w pogumno odpravili v pragozd. Tam je vsak ujel par orjaških metuljev, in jih privezal z nitjo za 'ase: to je moralo pomagati lahki hoj!. Okrašena karavana je potovala skozi gozdove in pomiloŠčeni morilci so brli vzorni rioKači. Zvečer *o se vpdno zbirali okoli šotora ftvoje voditeljice in jo zabavali z bahaškimi pripovedovanji o svojih umorih. Svoje udarce so kajzali s kretnjami, ker niso mali angleško in to ponawrrovfLnje je končno izmučilo živce pogumne potovalke. Neki noftač je naprimer zaupali go-spej Mordeaunt, da je umoril pet ljudi in da bo umrl, če ji ne rafc-loži svojih jupaštev. Uboga poppa je morala poslušati štiri prve poveati, ker je bila sama med divjaki in se .ni malso začudila, ko se je pripovedovalec izgubil, ne da bi pokazal peti umor. I>olgo ni vedela, kje je in se je kommo v mraku vlegla v svojo vojaško posteljo. Nenadoma se je razlegalo divje vpitji: morilec je skočil izpod postelje in z drvtfiin plesom razložil obupani poslušalki, kako je premagal tfudi »petega sovražnika. . . Take reči je torej prestala go-«pa Mordeauntova. Toda nji se od strani zločincev - spremljevalcev ni zgodilo n»Č žalega. Spremljali so jo KveSto in hvaležno do kraja. Afera romanskega prestolonaslednika Karla. Po tritedenskem tajnem brva-njn v Parizu se je vrnil v Bukarešto romunski general Oondeseu. General, ki je v činu maršaal, je skušal lojalno Lzgladiti vsa sporna vprašanja med Karlokn in njegovim očetom, glavni namen pa mu je btl spraviti s tapeta škandalni proces, ki ga je naperila proti Ka-rohi njeigova raavedena zena Zlzi Laimbrino. Ta zadeva je zelo neugodno vplivala v inozemstvu. Pariški tisk je stvar hlastno .pograbil in je pisal o nji, ne da bi Strtdrl romunski dvor.- Zizi Lamibrino je namreč tožil-i nevernega princa in pariški tribunal je sta! v tetn jfrUčaju pred zelo nehvalemo nalogo. A ker polagajo na Romunskem vetfkio važnost na to, kako sodijo o Romuniji in njeni dinastiji bas v francoskih krogih, je poslal kralj Ferdinand v Paniz poisebn&ga od po slamca, da spravi zadevo z dnevnega reda. Condescu je storil vse, kar je bilo mogoče, da se stvar pokrije in da ne pride do ponovne razprave pred sodiščem. Sporazum je dosežen v toliko, £a je spraVa med Očetom in sinom na potu m da ima romanski kralj Ferdinand namen pripeljeta se osebno v Pariz, da se •estane s svojim sinom. Od tega sest«nfea med obema pričakujejo romunski dvorni pro-H« popolno poravnavo in reakti-Vacijo princa glede prestoflona-sledst.va. ^Zadeva pa se bo kljub vsemu še nekoliko vlekla in utegne trajati do konca tega leta. ALI VESTE — dm je neki jugoslovanski inženir aerobian, s katerim je mo-tudi voziti po cesti in po volt Ali veste, da 20 Hefcnar ei-nekohko vež kot 20 h fsret ter da imate z = POUČNE KNJIG MOLITVENIH KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. : : IGRE : s RAZNE POVESTI IN ROMANI i MOLITVENIH: Duša popolna ................... j.—. Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platno ................1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vesano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ..............1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano.......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez. .............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje veeano................1.50 v fino usnje veeano ..........1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost be* a ..... 1 20 Oče naš, slonokosrt rjava.......... 1.20* ANGLE&KI MOLITVENIH: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook: v belo kost vezano.......... Key of Heaven: v usnje vezano ............ Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.. .30 ..1.10 . .70 . 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.80 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 mmmm POUČNE KNJKGME: Abecednik ...................... Prva čitanka, trdo vez........... Angeljska služba ali nauk kako se naj atreže k sv. masi.......... Angleško-slov. in slov.-angl. slovar Boj nalezljivim boleznim .......... Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano ' in narisano .... Domači vrt, trdo vez............. Domači zdravnik po Knaipu...... Domači žirinozdravnik ........... Govedoreja Gospodinjstvo .................. Jugoslavija, MeMk 1 zvezek ...... 2. zvezek 1—2 snopič Kubična računica, — po meterski meri........................ Katekizem, vezan ................ Kratka srbska gramatika ........ Knjiga o lepem vedenju, ' Trdo vezano ................ Kako se postane ameriški državljan Knjiga o dostojnem vedenju....... Ljubavna in snubilna pisma ...... Mlekarstvo s črticami za živinorejo Nemško - angleški tolmač ...... Največji spiaovnik ljubavnih pisem Nauk pomagati živini ............ Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. Naše gobe, a slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ...................... Nasveti za hišo in dom; trdo vezana broširano .................... Nemška slovnica Nemščina brez učitelja — 1 • ^cl 2 del ........................ Pravila za oliko................... Psihične motnje na alkoholski podlagi ......................... Praktični računar....... ..... Praktični sadjar trd. rez. ........ Pand kotel; pouk za rabo pare .... Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk.................. Računar t kronski in ve- IjSCVi ........ >it (,a,..a>.(f. Darovana. Zgodovinka povest........................50 3. zv. Jernač Zmagovae. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .60 12. z v. Iz dnevnika malega pored- nentls, trdo vezano ...........60 14. z v. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15 z v. Ju an Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 IG. z v. Ne v Ameriko. Po resnič- kih dogodkih .................60 MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .......... Igračke, trda vez. broš......... . .60 I.— .80 .80 Mali lord, trdo vezan .......... Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikemežov lastni životopis .75 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev .60 Musolino .........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ........................... .301 Mirko Poštenjakovič.............. .30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. l.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ...... . .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............. .25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira.................. .40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ..............50 Na Preriji ...................... jjo Nihilist ......................... '40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 črtice iz življenja na kmetih...... .36 Babica ..................:.......1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovcev sin...............35 Spis je .......................... .35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mtčem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen .....................3b Napoleon I. .................... .78 Obiski. (Cankar). Trdo vesano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogonj tr. v.....................................1.30 Pesmi v prosi, trdo vem........... .70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 Pariški slatar.................... .35 Pingvinsld otok tr. v............. M Čod svobodnim solncem 1. zv. .... 1.0G Plebanuš Joanes tr. ves. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest is časov Bo-kovnjačev na Kranjskem ..... JO Poslednji Mehikanec ............. JO Pravljice H. Majar............... JO Povest o sedmih obešenih...........70 Poveett Berač s stopnjie pri sv. Koka .35 o stemni klobuk, trdo ves......... JO ffififV-1 Afrirtiriff Praprečanove zgodbe ............. 55 Patria, povesti is irske juna&e dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Ptice selivke, trda ves..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda ves.................. .75 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem .........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska .......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, humoreske, trda ves . .......90 Strahote vojne ....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje ....................75 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914:—1918 ................ l._ Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrncev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 8veta Notburga...................35 Sv. Genovefa....................50 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRI&TOFA iMEDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brate ................ 30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 fct. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest' 181 strr, broš......50 St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno kla-sje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 St. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 strM br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, reseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broi. .........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113 .......01...... Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broi............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogrie , 236 strM br. .80 Št. 16. Janko Sameo: Življenje, pesmi, 112 str., broi.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, preval Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. JarosL VrchHcky: Oporo-ka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Pr. Bradač, 47 str., broi. .... .25 Št. 19. Gerhart Hadptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., broi..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačš in Komurasafct, japonski roman, is češčine preval dr. Fran Bradač, 154 str., broi................. .45 Št. 21. Fridottn Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, XL, 73 str., broi. ........................ .25 Št. 23. 8ophokles: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 §t. 24. E. L. Buhrer: Poslednji dnevi Pompejev, L deL 855 str., broi.. >.....ll,,,,,,I,,,,.(tt.l .80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompoja .. .80 $t 26. * '—- j- *—n -iirlii. > v. poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. J5 Št. Št. št. št. št. št. št. št. Št. št. št. št. Št. št. št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva sa brezposelne, 80 atr., broi..........35 31. Roka roko.................25 32. Živeti .....................25 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str.......................65 37. Domače živali .............30 39. La Boheme................l.__ 46. Magola ...................40 47. Misterij duše..............l._ 4S.Tarzanove živali.............90 49. Tarzanov sin...............90 50. Slika De Graye.......!.!!! 1,20 51. Slov. balade in romance.....80 52. Sanin .................... 15( 54. V metežu . i 00. Namišljeni bolnik...........50 56. To in onkraj Sotle.........30 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zt. Maron, krčanski deček iz LL banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskegs__________ .80 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jenov v Koreji...............80 13 zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .80 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest....................... j2B 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci sli vožnja v Nikaraguo............. JO 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev....................... ,30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto.......................70 Tnnel ...........................1._ Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti (Flaubert), trd. ves. .. .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem .............. .60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor................ 1._ Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) rez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore 1rdo vezano................ .75 broš.......................... .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk Bpokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......80 Vodnik svojemu narodu ...........23 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato .................. 90 Za miljoni,- , .....WW".' JO Ženini naše Koprnele . ...........35 Zmote in konoc gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti ............. jo Zločin v Orsevaln 246 str....... " ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......80 2. z v. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................39 4. zv. Povesti in slike ............ jo 5. zv. Študent naj bo. Nai vsakdanji kruh .........................9 ZBRANI SPISI ZA MLADINO (GANGL): 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pea- mi ...........................60 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- ** .......................... .50 4. zv. trdo vezano. Vsebujte 8. pove- .......................... .50 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj .. 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja ... .60 ... .60 Naročilom je priložiti denar, Bodisi t gotovini, Money Order ali poitne znamka po 1 ali 2 centa. Če poSjote gotovino, rt* komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku, Knjige pošiljamo pottmmo prosto. "6LAS NARODA" SLOVENIC PUBXJBHXKG OO. 82 mAittast, r ~ j" ' • t:- -"t"-- ' * GLAS NARODA, 18. JUN. 1926 ARKAD1J AVERČENKO: Usodni dobitek. Najbolj me jezi to, da poreče ta ali oni nerpavi eitatelj, ki bo fital mojo povest, z zoprnim kategoričnim glasom: — Tak slučaj v življenju »ploh ni mogoč! Jaz pa vam pravim, da je tak »lučaj v življenju mogoč. Čitatelji bi seveda lahko vpraS*!: — Kako pa morete dokazati! kako naj dokažem, da je tak slučaj mogoč? O, Bože moj ! čisto enmtavno: tak slnčaj je mogoč zato, ker se je res pripetil. Upam, da drugega dokaza ne bo treba. Kaj pa je tn nenavadnega ? Saj prirejajo društva javne tombole. In kdo pravi, da ni med dobitki včasih tudi glavne vaibe v dbliki krave T Vsak človek, ki kirpi srečko, lahko zadene to kravo. Zdaj se menda razumemo. V meiitnem parku nad široko reko se je vršila povodom žegnanja velika ljudska veselica z raznimi atrakcijami. Med njimi je bila živa krava, gramofon in samovar. Veselica je dosegla sijajen u-apeh, in vse je kupovalo srečke, rdužbenec tovarne za škrob Enja Plintusov in ideala njegovega mi-zernega življenja Nastja Semerih sta prišla na veselico v trenutku, ko je bilo veselje na višku. Ogledala sta si že vse privlačnosti, polovica srečk je bila že razprodana ko je Nastja naenkrat potegnila svojega spremljevalca za komolec, rekoč: — Kaj praviš, Enja, ali bi ne kazalo poizkusiti srečo s tombolo? Kdo ve, morda pa zadeneva. Vitez Enja ni ugovarjal. — Nastja! — je dejal svečano. — Vaša želja mi je ukaz: In že se je prerival k tomboli. Liki Rotschili je vrgel predzadnjo kronco, nato se je obrnil in ponmlil svoji spremljevalki dve srečki, rekofc: — Izbirajte! Ena je moja, druga pa vaAa. Nastja je dolgo razmišljala. Naposled je vzela prvo srečko, jo pogledala in zamrmrala razočarano: "Prazna!" Nasprotno je pa Enja Plintusov radostno vzkliknil: "Zadel sem!" Zaljubljeno jo je pogleda! in zacepetal: — Ce je ogledalo ali parfum— ga podarim vam. Nato se je obrnil k paviljonu in vprašal: — Gospodična! Kaj je zadela ftt. 14T — 14! Trenutek, prosim.. To je krava! Kravo ste zadeli. In vsi so čestitali srečnemu Enji in Enja je takoj spoznal, da so v življenju vsakega človeka trenutki, ki jih ni mogoče nikoli pozabiti. Vpliv bogastva in slave je tako strašen, da je celo Nastja izgubila v Rnjintfi očeh prejšnjo veljavo. Prišlo mu je na misel, da bi mu slajšati življenje drugo dekle — ne Nastja. — Povejte mi — je vprašal Enja, ko se je vihar navdušenja in splošne zavisti nekoliko polegel.— Ali smem takoj vzeti svojo kravo? — Prosim. Morda jo hočete prodati? Za 25 rutoljev jo vzamemo nazaj. Enja se je od srca zasmejal. — Tako, tako. Sami pišete, da je krava vredna najmanj 150 rub-ljev, meni pa ponujate 25? Ne, iz te moke ne bo kruha... Dajte mi mojo kravo in konec besedi. V eno reko je vzel vrv, s katero je bila krava privezana za roge, z drugo roko je potegnil Nastjo za komolec in dejal ves navdušen: — Pojdiva domov. Nastenjka, tu sva ie opravila. Družba zamišljene krave je Nastjo nekoliko ženirala in zato je vprašala plaho.- — Kaj res mislite z njo takole. .. capljati? — Zakaj p« ne? Žival je žival. Sicer pa tudi nimam nikogar, da bi mu jo zaupal. *tva so mu stopili pred oči, a Nastjin obraz se je vedno bolj izgubljal v teh načrtih in nadah. Nastja je na mršila obrvi. Vprašujoče se je ozrla na Enjo in spodnja ustnica ji je zadrhtela. — Cilj te, Enja... Vi me torej nočete spremiti domov? — Rade volje. Zakaj bi vas ne spremil? — Kaj pa... krava ? — Krava vas vendar nič ne o-vira. — Kaj res mislite, da pojdem po mestu s takim žalnim sprevodom? Saj se mi bodo prijateljice rogale, paglavci bodo kazali s prsti za menoj. — Pa naj bo... — je dejal Enja po daljšem premisleku, — vzemiva izvoščka. Trideset kopejk mi je Se ostalo. — Kaj pa... krava ? — Kravo priveževa zadaj. Na>tji je šinila kri v glavo. — Zdaj pa res ne vem, za ko-Hha" je takorekoč I kompromis med ladjo in hidro-I planom. Pri brzini 60 km na uro 1 vozi kot navaden partiik. pri 80-k M omete irski bnzini se povzpne že j pL»ecej visoko iz xode, pri brzini i 100 ktn deda do 20 metro-v doJge . skoke kakor kaka leteča riba, ra-| ui česar imenujejo Francozi to ! novo izna.jdeno vozilo puce de i mer ("povodna bolha"). Izumitelj. inežnir k1x. Gasenko je prepričan, da ima njegova iznajdba veli'ko prihodnjoist. Da je dal "povodni bolhi" njeno sedanjo obliko, je stalo izumi-vtelja dve leti intenzivnega studi [ja. Dr. Gasenko je začel s tem. | da je analiziral principe premika-■ nja raznih povodnih insektov ter i.i" dal končno svojemu vozilu o-iblil co navadnega povodnega hroš-jča. "Povodna bolha" je dolga 11 'metrov, visoka pa 6 ter t&btn 1200 __kg. Na vsaki strani moli iz nje j, . y členih pregibljdvo krilo, stafoi- v.ij .se Pia-, ii2ator. katerega površina znaša samo 485 'kvadratnih centimetrov - Zelo enostavno. Jutri pa lali- j Mehanizem krmila je podoben o-ko proilaste meso mesarjem. UNOEftWOOD * UMDMWOOOl N. V. — Kako mislite, vi zakoljite jo Enja debelo pogledal soseda in odgovoril: — Kakšen zmlsel bi imelo to zame ? — Seveda bi era imelo. Krava i-ma kakih dvajset pudov mesa. Ce prodaste pud po pet rubljev — vam vrže samo sto rubljev. Poleg tega vam ostane še koža in druga ropotija. .. Za živo pa itak ne dobite več. — Res? S čim jo pa naj zako-ljem? Imam samo kn-hinjski nož, pa še ta je skrhan. Edino orodje, ki mi še preostaja, so škarje. — Pa poskusite z njimi. Ce ji zasadite škarje v oko, da pridejo do možganov... :— Kaj pa če se začne braniti— če bo tulila. » — V tem utegnette imeti prav. Dala bi se tudi zastrupiti... ce. — Ideja ni napačna. Morda bi nemn aeroplanov. Za obratovanje vodi seboj tank za 300 litrov ben eina. Gaaenko si je pridolbil tehnično izobrazbo v Mannheimu na Nemškem. Po izbruhu vo.itne je bil dve leti v Nemčiji interniran. Pozneje so ga (zamenjali, nakar se je boril na kavkaški fronti zoper Tu rke. Vojaško kariero je »zapustil kot generalstabni ritmošter. Nato je bil dalje časa v diplomatski pilm^bi ukrajinske reptobiikc-. Bil je eden od treh delegatov pri sklepaiju bnest-litovsikega inirw. Po sklenjenemu miru se je posvetil popolnoma delovanju kot tehnični izumitelj. Raizven "po-Aodne Polhe" je iznašel aparat za kartografiene posnetke morskega dna pred paroikom in novo mero brzine. Materija! za zgradbo "povodne bolhe" mu je daJo na razpolago francosko zračno mini-s-trst vo, tudi kapital so mu dali jo potolažil tudi z morfijem, da bi Francozi. • Izumitelj meni. da glede velikosti za nadaljni razvoj "povodne bolethe" m meje. "Povodna 'bol- zaspala, toda kje naj ga zdaj dobim ? — Mu-u-uu! — je zamukala ( krava in pogledala m svojimi be- ha" se zgnadi prav tako lahko za dastimi okroglimi očmi v strop. oseb. kot za 3. Za steno so se zaslišali koraki! ,)r' mi^-i, da bodo po bosih nog, vrata v Enjino sobo principu ragraijena vozi- se odprla na stežaj in pred Enjo i,a ^»kega pomena za brzi pošt-je stopil gospodar. Ozrl se je na iPPf>met- Rad« svoje neranljivo-kravo in na Enjo, nato je zaškri- bi bila "povodna i"-----*---- ----- - rt C J, t OSKd, JC : stopal ob strani, kakor da s kravo i _ Krave venda sploh nima ničesar opraviti. meti v sobi, _ i< j -»— Ali ste vi. Ivan Nazarič? krava je pa stopicala zelo počasi. ,_ j(1 vprafial Enja hitro _ Kar Sredi Dvorjanske ulice Enja ni , vstopite, nič se ne bojte: Kravo i-mogcl več gledati neštetih zijal. * mam v sobi. Zato si je hotel pomagati na ta | __ Enja kaj ste ZT10reij* Kje način, da je izpustil vrv, brcnil ste j0 kravo in jo pognal pred seboj. I _ Na tomboli sem jo zadel. Krava se je zamajala in Enja je v^ka, je! endar ne morete i-je pripomnil na-Toda krava ni bila zadovoljna.' jemnik in sedel na posteljo. — Kmalu se je ustavila pod nekim Gospodar vas spodi, če izve. oknom. Enja jo je znova skrivaj J — Saj ostane pri meni samo čez brcnil in krava je stopicala na- j noč, jutri jo pa že spravim dru-pre j. gam. Naposled se je pokazala ulica, i — M-m_mu-u! — je zamukala kjer je Enja stanoval. Naenkrat krava, kakor da potrjuje gospo-je pa Sinila Enji v glavo strašna dar ju. misel: I — Vidiš vraga, kako se repen- — Kam pa naj denem kravo se- Kui- D*jte mi odejo, Ivan Na-f zarič, da ji ovijem glavo. Hej ča- Hleva pri hiši ni bilo. Privezati ^ no! Nu> zlodei! naJ P°" jo na dvorišče — saj jo lahko kdo cnem z Uh, Enja Plintusov o duhovitosti ni Zato ae sploh ni zave-i je bil prizor, ko parfca on, , A.; . • if Takojšnji čokoladno-mlečni mešanec doma! Vam. kar vam J* atoriU, i« to: Zdrobite wa&ur kn*ttat Gocm C*to* v ko^-eu. pridenito rarslo mleko tor pretr*-v HakoOatoko In ----r T^tSWB^^CBb*. / njo ? Odejo žveči! vrag te vzemi! j Enja je vrgel odejo na tla in udaril kravo na vso moč po čelu. — M-mmu-u-u! — Bogme, — je dejal sosed, — zdaj pride hišiji ilastnČk in vas spodi s kravo vred. | — Kaj pa naj počnem? — je zastokal Enja ves obupan. — Nu, svetujte mi! — Kaj bi vam svetoval? /Kaj pa če bo vso noč mukala ? Veste iafj? ŽakoIjite jo. pal z zobmi in spregovoril kratko.: — Marš ven! In Enja je odšel s kravo, eulico in odejo v temno poletno noč. Na travniku za mestom se je ustavil, ovil vrv okrog zapestja in sladko zaspal. Ko se je zjutraj zbudil, je bil drugi konec vrvi privezan k nizkemu, grčastemu drevesu, o kravi pa ni bilo duha ne slurta. Ponoči mu jo je nekdo ukradel. In tako je izgubil ubogi Enja kravo, stanovanje in ljubljeno dekle. Slovensko- Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolico, ink. —GLAVNI ODBOR ZA 1927.— Predsednik: FRANK HOTKO 525 W. 133 St.. New York City Podpredsednik: IGNACIJ MUŠ1Č 560 Grant St.. Brooklyn, N. T. Tajnik: JOSEPH POGACHNIK. B6 Ten Kyck Street. Brooklyn. N. T. Blagajnik: PETETt RODE. 323 Alpha Place, Gletidale, L. I. Zapisnikar: MARTIN COREL, 265 Staeg St., Brooklyn, N. V. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIRNIK. 10121 - 85th Rd.. Richmond Hill. ANTON CVETKO VIC H, 1912 Linden Street. Brooklyn, BOLTER DERGANC, 72 Winfield St.. Brooklyn, Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči ae spozna kaj to poneni. To društvo je sicer najMajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro deset tisoč bolniške in skoro šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $12,000.—. Lk I si. N. Y. N Y. Društvo zboruje vsalro tretjo soboto v svojih druStvenlh prostorih t Beethoven Hali. 5. Rt. med drugo in tretjo Ave.. New York. CESKI ZNANSTVENIK V P0-!rVer mu pojasnil svoj • .Lansko izamo sem se pogajal z LARN1H KRAJIH I>r. F. Behounek. ki je nanie-avai poleteti z Amundsenom na oreč se mož, katerega se poverilo njegovi oskrbi in katerega mora rešiti če noče dii poslane že dnugič izdajalec svojega poklica. Stoječa poleg njega je zrla Vera s (strahom v njegov obraz. Prikimal ji je pomiirjcvalno. — Ali mi h«*'.se papobioma poveriti bolnika? Potem bom iskrici ra to, da tiiui primertio .|<*Jtre2bo ter vam bom pošiljaj vsaki dan }>oročila. S komaj vidno, a zelo odlocoio kretnjo je srtopdAa Vera bližje k postelji. — Jaz ga ne zapustim, — jaz ostanem pri njem, — je rekla ko-neeno mimo, kot da o<' ta skle\p sa mapo sebi umeven. — Te«ia m iboste storila, — je rekei dr. Šrart. — Le pomklite... Položila mu je svojo roko na ramo in neskončno žalocsteai usmev se je prikazal krog njenih uvtnie. — O, doktor, ■vu nikdar niste ljuJbili nobenega človeka, ker hi drugače vedeJi, da ne morem ničesar dnugega. Ali res mislite, da bi mogla ovtati doma, daleč od-njega, s paJcchn *t/radioni v svojem M-eu.' Ko bi se zasedel in odprl oči, bi iskal mene, a tujka bi sedela poleg njega. Te bi bilo naravnost neznosno in že enkrat sem vam ]K*veda-la. da nisem junakinja. — Xe veste kiij delate. — je .ugovarjal, kajti mučila ga je strastna ualanost, ki ni raiala ničesar (prikrivati. — Da. vem. Molilo je, da bodo vsi kričali, a kaj me briga to! še malo časa in potem bodo morali molčati, — a če umre, doktor, ,'Ofem je tudi konec mojega življenja. Zakaj bi se torej obsodila na lako nezaslišano l>ole>>t * • * \ i^tem trenutku je pozrronil zunaj zrvo-nee, bolnik se je liko zganil, a dr. Sunt je namilil čelo. — Nobene pravice nimam vsiljevati vam svoje mnenje ali za btvati, da — Vero? Nemogoče! To je pomota. — Nikakor ne. Sam sem jo videl s mojimi La^tiniini oonii in vedla se je kot da je to povsem razumljivo*. — Misrtim, da bi ne fcane'i trpeti kaj takega. "Tako kašo skuha ti, da ti trebuh razleti!" Smejali so se, & ta smeh je bil O>tro se je osrla vanj. Bil je ocrvidno raabui-jen ter je ner^z-jne^el' bojeC' in neza»Pen-no mrcvau-il svoje redke brke. | "Da se sami ne nalezlji- — Kaj me briga to, ali sem njena varuitinya f — je rekla po VOSti — kako je to ^Uivo?" kratkem odmoru zaničdjivo, ker jo je očivkkno velo jeallo ^imanje J€ W"*1 eden lzmed množice z pijinca za a var. mnogoobetajočim pogledom in raz- - Vaša sorod niča je ter veste, kako bo sodil svet, če bo izve- burJenhn Sla*om- Pod tP?a del za to nepremišljeno ravnanje. Še je čas in jaz vam dam *vojo vPrasMnJ» *> P0***11 vs> °*>razi zo- pet temni, in pogovarjali so se zopet s tihim šepetom. "Zdaj ga nesejo!" "Orlov ga nosi — glejte, tak preJrzen človek!" "Ta ima pogum, kaj!?" "Kaj se mu more zgoditi, ta- be>edo da bom molčal. Skomignila je z ramama. T — KivpoNfcna. Vera naj sama pazi na to, kar dela ter .skre. Zelo .site sočuten, draigi pri/nc. Ln če bo res radi Ter Ve«psa (naii-či.!a .sA*oj sloves, je doe>ti bogata, da pokttije svoj primanjkljaj. — Mislil !sem,—da je vaša sorodnica, — vaša prijateljica. Georgina se ^je zasmejala. — Gotovo. Ali pa mislite, da*ji bom izkazala kako usfugo ?e kemu pijancu! jo odtngam s Nt rani Ijirfx-cka? Sploh pa je Vara zadnja, ki pusti vc-1 "Previdneje previdneje Or Ijati zdravi človeški razum.-Gotovo ga ljubi, - je dostavila porog lov! Vzdignite'noge višje..', tako „ je prav! Dobro!... Naprej, Pe- najbrz, — je rekel pmc zamejeno ter udaril večkrat ter!» je zapovedoval dijak. "Re- fi'/n*/»A coKl Vrt T.' ^ 1__i f__i _ r» ___ ci zdravniku, da pridem takoj za vami. No, sedaj vas pa prosim, — Dž v pe**ek z nožnico sablje. — Najbnž. Kako čudno. Ravno on.. — Vasi izreki so zagonetni zame visokost, — je odvrnila Geor- 1 gina poredno. - O tem bom morala še razmišljata. TuJca j prihaja !mojster Orlov, da mi pomagate še voz. Z Bogom! (Dalje prihodnjič.) Kreianje parnikov - Shipping News 23. Junija: Majestic, Cherbourg1: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg; i5tutt*art, Cherbourg. Bremen. 26. Junija: Frajice, Havre; Belgenland, Cherbourg, Antwerp. 29. junija: Reaolute, Cherbourg, Hamburg. Thuringia. Hamburg: lir«m«n, Cherbourg, Bremen. 30. Junija: M aureta.nl a. Cherbourg: Pr«» Harding, Cherbourg, Bremen. i. Julija: Homeric. Cherbourg: Luetzow, Bremen; Berlin, Cherbourg, Bremen. 3. Julija: Paris. Hnvre: Leviathan, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg, Antwerp. 6. Ju'iJa: PURS IDE N'T K WILSON' TRST- _ SKLT.N'l IZLET.; Columbus Cherbourg. Bremen. 7. Julija: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg. Bremen. 8. Julija: Olympic, Cherbourg; Deutsehland, Cherbourg, Hamburg. Maksim Gorki: Orlov in njegova žena ( Nadaljevanje.) Z boječo radovednostjo je opazoval Kizljakova, ki ga ni več spoznal. Harmonikarjev obraz je postal rezek, oglat. Kosti so mu štrlele v ozkih kotih naprej. Globoko upadle, od zelenkastih kolo-barčkov obrobljene oči so zrle ču- neko motno Jekleno. Koža je pe- ! stala takšna kot ona mrličev o poletnem času. Bilo je strašno lice mu -selite, mdloNlijiva go.spa, - je rekel na kratko — nm,raJ°^a' ki Je & Orlov. A.»oluten mir za [^u; i je nt a pa moram imeti in to-blagovolite vpošte- Le Vwa*no premikanje čeljustij je \ ati v v »a k eni slučaju. kazalo, da je to telo še živo. Dolgo Vera je Mopila k vratom skoro neslišno. Otl Kimaj je prtiiajal ?ledal KizlJakov z nepremični-šnm, kat. ie-a je hotela zariušrti. Mrmramje je takoj umolknilo steklen,mi Grigoriju v o-t lovek. ki .i je dal pripovedovati od klepetave gOHP(x!inje to kar braZ' in ta nasmrtno trudni P°?led s,, je (zgodilo, je stopil v velikanskem .pret>enečetiju nazaj ter se hi- f 0rlova soln<> Pr^^ašil. Bilo mu tro umaknil, sir da bi ga Vera -spoznala. kot bi mokra mrzla roka za goltanec in ga počasi davi- Dvajseto pog-lavje. Po širokih ce-atah parka se je vozila napol /..win,, ol^.-čena, v precej čednem .najetem voku. Že več let jo jazna in ki je sedaj napolnjena z je grizlo, da m imela lastne ekvipaže, kajti napram tej želji svoj*1 nenavadnim mrakom in morečim z.ne je Os!;»i državni svelmk neiapremcnjein. Ukazala je q>oča.si vo-'vzduhom po gnjilobi. Žiti ler s,, skrbno ozirala naokrog. Bilo je še precej zgo^laj ter manj i "No..." je siknil, hotoc zapusti-v », e kot pcuiava.li. Konečno pa je našla, kar je iskala. Po neki n sobo. Naenkrat pa se je pričelo Ntraiula p« ti je pi -šel princ Filip s svojim pribočnikom, oči vidno ^ bledo harmonikarjevo lice premikati. Ustnice, otl temne sence obdane. la. In čutil je, da ga nekaj sili, zapustiti prej ko mogoče to sobico, ki osipa Ilenslvot, pnvikrat'je bila popre je tako svetla in pri- so se odprle, in z brezzvočnim glasom je dejal: "U... mreti... moram.. Te bftsede, ki jih je izgovoril s .slu-oe, kajti olja sta bila zaprašena. Georgiiia je nagiibila Pelo — Vedno ta dolgočasna prismoda, ta Ekov, —si je mislila razdraženo. — Za-lcaj pride Filip Kam? I);tld je znamenje vozniku, naj iLstavi in čakala je, doMer ni-Kla Kle ozrl nanjo kot človek, ki je zaposlen z ju ko drugo stvarjo. Na vsak način je podala pozorna. Sklonila se jc iz voza naprej. — Kaj pa bi rekla, gospoda, če bi čutila veselje do promenade iti ce bi vaju prjosila, da me spremljata? IVine je sal utiral, a je izgledal preje ozloivoljen kot rajzvese-Ijen. — Z največjim veseljem. (»eorrtna je zapa^.la vse to ter se čutila vanemirjeno. Hitro je 5 tn*',la ,n ko J** odslovila koČijaiaf je rekla princu priJajeno: li, » — Ali je kaj zgodilo? ' — Ah prihajfcta gaspoila iz službe T — je vprašala Jjubeznjivo, liOt V«w|lUO. ~ — -Ie odvrnil princ, — s privatne poti, ki je vsaj mene d.'bro razgrela. Al, >.te že čuli o nesreči, ki je zadtda Ter Vel?)sa ? — Jaz? Niti besedice ne! — No, danes ponoči je bil zavratmo napadeni. Bil je zaboden >n zjutraj so ga jia.jKd mrtvega prinesli v njegovo stanovanje. Ko sem izvedel to sem odšel takoj k njemu da se prepričam o resnično^ i govorice. — No in? — je vprašala Georgina in na njenem obrazai se je -hkaj pri>4tm strah. — Kakega «te ga na«di? — Ni o me ^>u-4ili noter. Zdravniki Ae boje najliujšega. — Ubožec, — je rekla Georgina sočutno. — Pustita me neko-l.*o }>Osedcti tukaj, kajtg strah mi je prišel v nde, čeprav ne gledam rada na teh klopeh. Sedla je in oba gospoda sta obstala pred njo. Zroea na ij^ inca jc živahno nadaljevala : — A!i je obdajal kak razlog za ta atentat? Mogoče ljubosumnost Taki umetniki niso ponavadi iefcirčui. Princ pa je nkooiignil z ramama. Ne > bila zamena osebe. Z
  • voj;m as-tr}m takoj, da ji nekaj prikriva. — Ali jc to v*\ kar veste, visokont * 4- Vse. t V-"4ala je. — Ne morem iti naprej, — je rekla ter se opri a na svoj sotač-mk. _ Popo*M>tnc bedno se počutim, če mwlim bi le imeia voz, da se odii^ljem domov. — Ekov. _ se je obrnil pritic proti svojemu pribočniku uo*'ele biti tako prijazen ter . . . Ekov je izginil in Georgina jc stopila tik poleg princa. — Kaj mi prikrivate, visokost? 1 — SišcKar, kar bi se tikalo Ter Ve4paa, - je rekel obota^jajje. Ona pa je nestrpno udarila z nogo ob tia. Vdled tega je nada- Ah koga sem uašel kot njegovo strežnico T Gosp» raizumom je vedela na podrobnosti. 02 ali glavi in v srcu Orlova kakor votli udarci. Popolnoma zmeden se je obrnil proti durim, tedaj pa mu je že prišel č'išik, čisto izmučen in poten, s kozarcem vode v roki nasproti. Tu je voda... iz Spiridionove-studenca... dovoliti niso hote-sodrga!" Postavil je kozarec na tla. skočil urno v kot in prihitel zopet s kozarcem, ki ga je ponudil Orlovu Nato je blebetal dalje: "Pri vas je kolera, so dejali. No, sem menil jaz, kaj pa potem? — Tudi k vam bo prišla. .. sedaj o-biskuje vse mesto.. . Tedaj pa sem dobil eno po glavi..." Orlov je vzel kozarec, ga napolnil z vodo in ga izpraznil v dušku. V njegovih ušesih so vedno donele bolnikove besede: "U— mreti____ moram___** Čišik se je sukal kakor v kolobarju po sobi in bil je popolnoma v svojem elementu. "Dajte mi... pijače..." je rekel harmonikar, ter premakni! za-jedno s svojim telesom tudi mizo naprej. Čišik je priskakljal k njemu in mu držal kozarec vode k črnim, zabreklim ustnicam. Grigorij je stal kakor prevzet od hudih sanj in se naslonil na zid proti durim; slišal je, kako bolnik glasno požira vodo in kako je potem predlagal Čišik. da bi slekla Kizljakova in ga položila na posteljo. In nato je naenkrat zaslišal glas sli-karjeve kuharice. Njen široki o-braz je zrl z izrazom bojazni in usmiljenja iz dvorišča skozi okno in z jokajočim glasom je govorila: 4'Saje bi se mu morale dati, saje z rumom! V kozarec dve žlički aaj, in potem ruma do vrha!" Nekdo, ki je stal za njo, je pri. poročal drevesno olje s sokom kumaric in solitarno kislino. Naenkrat je začutil Orlov, kako je razsvetil svetel blisk težko, motno razpoloženje njegove duše. Da bi ta žar še bolj razplamtil, si je pričel z vso silo drgniti čelo — potem je urno odšel, hitel preko dvorišča in izginil na ulico. "Usmiljeni Bog... tudi čevljarja se je lotilo! V bolnišnico je hitel!" je stokala na ves glas kuharica. Matrona je stala poleg nje, jo zrla s široko odprtimi očmi in se stresla na vsem telesu. "Lažeš!" je rekla hripavo, s težavo premikajoč .blede ustnice "Mojemu Griški ne more ta pa-ganska bolezen nič hudega.. . Ta ji ne podleže.. " A kuharica je ni več si'šala. Glasno tuleč je že nekam izginila in pet minut pozneje se je že nabrala kopa sosedov in pasa nt ov pred hišo Petunikovo. Tiho šepetajoč so .stali tam, in na njihovih obrazih so bila zapisana ista čuvstva: nervozno razburjenje in brezupna žalost — in poleg tega skriven srd, družeč se z umetnim pogumom. Na dvorišču je hitel med radovedno množico in bolnikovo sobico Čišik sem in tja in prinašal vsakokrat novo novico o' stanju har-monikarjevem. Drug drugega so se tiščali in napolnjevali prašni, slabo dišeči cestni zrak s svojim motnim šepetom. Od časa do časa se je zaslišala tudi robata kletev, ki je veljala kakemu neznancu — kletev, baš tako brezmiselna kakor hudobna. "Glejte, Orlov prihaja!" Orlov se je pripeljal na vozu, pokritim z belim platnom, pred hišo. Sedel je poleg kočijaža, temno zročega človeka, ki je bil tudi oblečen v belo obleko. • : - / "Stran tukaj, s pota!" je vpil kočijaž nad ljudmi. Zavozil je naravnost med množico, ki se je razkropila na vse strani. Pogled na rešilni .voz in surovi klic kočijaža sta nekako pomirljivo vplivala na razburjene gledalce. Naenkrait so izgledali vsi mirnejši, nekateri so zapustili celo svoje prostore. Takoj za vozom se je prikazal dijak, ki je prejšnji dan obiskal Orlova in njegovo ženo. Čepico je *imel potisnjeno globoko nazaj. Na čelu so mu stale velike potne srage. Oblečen je bil v dolgo, svetlobelo haljo, na kateri je bila spredaj velika luknja, ki jo je najbrže ravnokar povzročila kakšna kislina. "No, Orlov, kje pa je bolnik?" je vprašal dijak glasno, pazno o-pazujoč obdajajoče ga ljudi. Sprejem, ki so mu ga priredili, ni bil baš prijazen, dasiravno so ga večinoma motrili le z neko gotovo radovednostjo. "Glejte vendar... tu prihaja kuhar!' je zavpil nekdo na ves glas. "Pazi, ta ti bo lopo postregel!" je pripomnil tiho in hudobno dru-gi- Kakor vedno, se je našel takoj tudi šaljivec med množico: (iztrebiti kužne kali... Pri tej pri-jložnosti se lahko naučite, kako se to napravi, če bo slučajno še kdaj ,tacega potreba. S*te zadovoljni? — Kaj?" "To se lahko zgo^i", je rekel Orlov z očivklnim ponosom, bistro zroč po množici. "Tudi jaz bom pomagal!" je dejal Čišik. Spremil je rešilni voz tja do vrat in se zopet povrnil, da bi bil dijaku na razpolago. Ta ga je o-pazoyal izpod svojih naočnikov. "Kdo pa si mali, kaj?" "Jaz sem tukaj pri ^sJikarjih za učenca", je rekel Čišik. "Ali se nič ne bojiš kolere?" "Jaz — da bi se bal?" je rekel Senka začuden. "Jaz se ničesar na svetu ne bojim!" "Res? No, to je prav. Torej poslušajte me, ljubi moji..." Dijak se je vsedel na "bližnji sod ki je ležal na dvorišču, in premikajoč se ž njim sem in tja, je pričel razlagati Orlovu in Čišiku, da j morata predvsem paziti na največ- j ;o čednost svojega lastnega telesa.; Med sku-pino, ki so jo tvorili iredi dvorišča, je stopila kmalu 7. boječim smehljajem Matrona. Njej je sledila kuharica, ki si je brisala z umazanim predpasnikom svoje mokre oči. Polagoma 1 so pristopili še nekateri izmed občinstva, bližajoči se skupini, na- ' brani okrog dijaka, oprezno, ka-kor mačke, ki zasledujejo vrabce.: Gotovo dvanajst ljudi je obdajalo dijaka, ki je vsled pozornosti svo- ! jih poslušalcev pričel navdušeno j govoriti. — Stoječ sredi med ljud-; mi in krepko gestikulujoč, je imel nekako predavanje, s katerim je izvabljal na obrazih svojih poslušalcev sedaj smehljanje, sedaj napeto pozornost, sedaj skeptičen izraz nezaupnosti. "Glavna stvar, gospoda, pri vseh boleznih je snažnost lastnega telesa in dober, svež zrak", je pod učeval svoje poslušalce. "Ah, moj Bog", je vzdihovala kuharica na ves glas. "Molimo raje k sveti mučenici Barbari, da nas obvaruje pred nenadno smrtjo!" Orlov je stal poleg svoje žene in zri, očividno nekaj posebnega premišljujoč, na dijaka. Naenkrat je začutil, da ga je nekdo potegnil za rokav. "Striček Grigorij", mu je šepetal Čišik na uho, vspenjajoč se k njemu in gledajoč ga s svojimi malimi, kakor oglje žarečimi očmi — "ubogi Mitrij Pavlovič bo gotovo umrl. Sorodnikov nima. . kaj bo z njegovo harmoniko?" "Tiho, satan mali!", je vskipel Orlov in ga sunil vstran. Senka se je spazd k oknu sobice, iz katere so ravnokar odnesli harmonikarja, in iskal je v nji nekaj s poželjivimi pogledi___ "Torej še enkrat, ljubi moji, le mnogo apna rabite!" je donel dijakov glas..." IV. Ko sta na večer tega nemirnega dne sedela Orlov in njegova žena pri čaju, je vprašala Matrona radovedno svojega moža. "Kam si pa poprej še šel z dijakom?" Grigorij jo je pogledal megleno, in prelil čaj, ne da bi bil odgovoril, iz kozarca na podstavek. (Dalje prihodnjič.) 10. julija: ' Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Yorck. Bremen. 13. Julija: Relance, Cherbourg. Hamburg. 14. julija: Berengaria, Cherbourg: Prea. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 17. julija: Majestic. Cherbourg; France, Havre; I'ennland, Cherbourg. Antwerp. 21. julija: Mauritania, Cherbourg. 22. Julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland Cherbourg. Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. julija: Pres. Harding, CherbdUrg, Bremen. 29. Julija: Westphalia, Hamburg. 31. Julija: Zeelund, Cherbourg, Antwerp; Br«- m»-n, Bremen. 45 Broadway ^Putujtc pod ameriško zastavo" Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo $198.00 in več preko Cherbourga \7ESELITE se varnosti in u-▼ dobnosti na parnikih, katere lastuje in upravlja vlada Združenih držav. Poslužite se posebnih izletov, neprekosljivih u-dobnosti na kateremkoli pamiku brodovja United States Lines— parniki, ki plujejo pod ameriško zastavo. ^ Veličastno brodovje United -■»tates Lines sestoji iz: S. S. LEVIATHAN S.S.GEORGE WASHINGTON S. S. AMERICA S. S. REPUBLIC S. S. PRES. HARDING S. S. PRES. ROOSEVELT Xa vseh teh parnikih so prostorne kabine, obširen prostor na krovu ter dovolj dobre hrane. Za natančne informacije glede odplutja parnikov United States Lines vprašajte še danes svojega lokalnega agenta ali pa pišite na States L (Aone, Whitehall 2800) New York City SAMO 6 DNI PREKO * ogromnimi parallel na olj* FRANCE, 26. jun.; 17. fjul. PARIS 3. julija. _ 24. julija. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretJegR razreda x umivalniki In tekočo voda za 2. 4 ali t oaeb. Francoska kuhinja In pljafia. Sreoeh j&ia 1» STATE ST.. NEW YORK alt lokalni agentj«. NAZNANILO. Vsem našim naročnikom v Chicago, IH, naznanjamo, da jili bo v kratkem obiskal Daš tamoš-nji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BLISH, • katerega^ toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gTedo nn roko, ter pri njem obnove naroe nino. Upravništvo. IŠČE SE izveubane može za likanje podov. Stalno delo. Pridite oseibno ali pa pišite. — Wisconsin Chair Company, Port Washington, Wis. (4x 17,18,24.25) POZOR ROJAKU Prosti poiik; glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli štv. 62 Hester Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. SLOVENSKO -AMERIKANSK1 KOLEDAR za leto 1926 Cena 60c a poštnino vred. t naročilom pošljite znamke ali money order lia: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI 'v "Glas Naroda". J Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled naSe dolgoletne IzkuSnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnlke, ki Imajo kabine tudi ▼ III. razreda. Glasom nove naselnl£ke postave ki Je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedričavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja iztfaja generalni naselniSkl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, ter se po&lje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti aorodnlke, ali svojce lz starega kraja, naj nam prtj piše za pojasnila. Iz Jngosla-vije bo pripuSCenlh v prihodnjih treh letlb, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 071 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem lene in otroke do 18. leta brez, da bi blU Iteti v kvoto. StarlSl in otroci od 18. do ZL leta amerifiklh državljanov pa Imajo prednost ▼ kvoti. Plate po pojasnila. Prodajamo v orne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Ju-goslovanl sedaj potovati. FRANK SA.KSER STATE BANK « COBTLANDT SI. NEW * ■£dg.it,. A- - L..-. • r'____... S'iti ■i., -.j.