*
SkžtaJ« *»a6 tetrteE In rfila» poštnino vred ali » gariboru s pošiljali lom na dom za celo le-ia 13 D, pol leta 1« D, itrt leta 8 D. Izven Ju-giilavije 56 D. Naročit Ma se pošlje na uprav--¿Ivo »Slov. Gospodar-}«» t Mariboru, Koroški cesta 5. List se do-
»lilja do odpovedi. K*M&nina se plačuje v »•■«rej. —Telefon inter-»rban it 113.
PosanuHOBMi Kt«vlOka stan« t"50 din. PoStntna plačana v gotovini.
list ljudstvu v pouk in zabavo
Uredništvo je v Marltab ru, Koroška cesta it 1,
Rokopisi sc ne vračaj», Upravništvo sprejema naročnino, inserate i« reklamacije.
a po (t*-reckratB«!
Cene inseratom govoru. Za ve oglase primeren popust Nezaprte reklamacije t« poštnine proste.
Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.601, Telefon interurb. št. 11B.

43,
dne 8 ©kt©fci«®a
59» letnih

O zahtevah Slovencev v borbi za pravi sporazum.
(Govor dr. Korošca na shodu SLS pri Sv. Marjeti niže Ptuja dne 27. sept. 1925.)
Sedanjo vlado sestavljata srbska radikalna in hrvatska kmetska stranka. Ko sta se sporazumevali za vlado, je hrvatska kmetska stranka izjavila, da sprejme od svoje zaveznice državnopravni program, to se pravi, da prizna bi-rokratični centralizem, a radikalna stranka, da sprejme gospodarski . program hrvatske kmetske stranke. Politični: pravec v 'novi vladii bi torej na podlagi pogodlbe naj dajala ; radikalna stranka, gospodarski pravec pa kmetska stranka. Temu odgovarja tudi, da je radikalna stranka obdržala za sebe vsa politična ministrstva, a kmetska stranka dobila vsa gospodarska ministrstva, razven dveh najvažnejših: financijskega in kar je še bolj čudno, poljedelskega ministrstva. Naravno bi bilo, da bi vsaj poljedelsko ministrstvo imela kmetska stranka v svojih rokah. Spodobilo bi se, da bi tudi ministrstvo za socialno politiko zasedla kmetska stranka.
Sedaj bo tretji mesec, da nam vlada nova vlada. Imela je priložnost, da v parlamentu pokaže svojo zakonodajno sposobnost, a v dobi brez parlamenta, da v upravljanju uveljavlja svoje praktične zmožnosti. Priznati moramioi, da se radikalna stranka zvesto drži svojega starega političnega programa, zapostavljanje Slovencev in Hrvatov ter strankarstvo nad vse, tudi nad državne korislti. Hrvatska kmetska ali seljačka stranka pa ni uvedla drugega pravca v naši gospodarski politiki. Nadaljuje se dosedanja', stara gospodarska politika radikalne stranke. Hrvatska seljačka stranka je torej tudi v gospodarskem oziru kapitulirala pred radikali, in bolj primerno se nam zdi, ako te stranke ne nazivamo po kmetskem stanu, ampak po njenem voditelju: radičevsko stranko.
Kmetski stan se nahaja danes v težki gospodarski krizi.
Posebno velja to za slovenski kmetski stan. S tem, da sttvo Hrvati in Slovenci prišli iz prejšnje Avstro-Ogrske pod novo državo, je bilo že samoposebi umevno, da bode morala državna politika ustvariti nove gospodarske smernice za kmetski stan, primerne novim mejam in novim notranjedržavnim razmeram. Za to preorientacijo pa se ni poskrbelo, in posledica je, da se nahaja kmetski stan med Slovenci in Hrvati na celi črti v veliki gospodarski krizi. Naši glavni kmetski produkti so živina, vinci, les. Za živino smo izgubili prejšnje, stare trge, a v državi, ki je ¡po večini agrarna, si nismo mogli pridobiti novih, preko državnih mej pa nismo mogli zaradi vedno se menjajoče capine, železivične tarifne politike in nestalne domače valu-
te. Zato je trgovina z živino in njenimi pridelki ali ■počivala, ali pa bila v rokah grdih špekulantov. Kmet je imel v vsakem slučaju škodo. Vinska trgovina je bila podvržena istim neugodnostim: v notranjosti so jo ubijali železnični tarifi, v inozemstvo ni moglo radi carine. Lesna trgovina je trpela vsled nestalmosti domače in tuje valute, a v notranjosti zaradi visokih železmičnih tarifov. Za sadje in kmetske pridelke, v kolikor smo jih imeli odvisnih za trgovino, je veljalo isto. Vso poglabljanje in razširjevanje kmetske produkcije pa je stalno zadrževala naša strašna davčna politika, ki je posebno zadnje čase dospela do neznosnosti Pod vsemi temi vplivi je prišla nad slovenskega kmeta ista gospodarska mizerija, kakor joi črne bukve kmetskega stanu zabeležujejo okoli leta 1870. Kmetski stan propada, umira, smrtno pesem mu poje efksekutor.
Ne rečem, da se je vse to že lahko predvidelo in u-ravnalo prva leta po polomu, a sedaj smo že sedmo leto skupaj Slovenci, Hrvati in Srbi, a kmetska gospodarska politika še je vedno tako neurejena in zanemarjena, kakor prva leta po vojni Politične stranke, ki so sedele z majhnimi presledki dosedaj na vladi, radikalna, demokratska in samostojna, sicer neprestano govorijo o številčni moči kmetskega stanu, da znaša' čez 80% vsega prebivalstva, ga slavijo, da je temelj države, a istotako, kakor so ga neprestano hvalile, so ga tudi neprestano zanemarjale. Svoji vladni politiki niso znale dati kmetskega kolorita, ker niso . v srcu temeljile v kmetskem ljudstvu, in niso mogle, ker so imele preveč posla s svojimi strankarskimi posh' in preganjanjem političnih nasprotnikov. Ako pregledamo sedemletno politično zgodovino naših glavnih vladnih strank, tedaj nam vsak list govori samo o tem, kako so živele od države, a ne za državo, kaiko so utrjevale svoje strankarske pozicije, a pozabljale na stanove in državo. In ker je kmet v krizi, je v krizi tudi ves kmetski delavski stan, ker živi s kmetom v delovni in socialni skupnosti, ter je nljih useda vezana druga na drugo. Kriza kmetskega stanu pa naravno vpliva tudi na vse druge stanove, kajti država je organizem, živo telo, ki čuti vsako bolečino, kjer koli se na njem pojavi.
Radičevci na vladi.
Radičevska stranka je vse svoje druge programatične točke vrgla v blato ter samo z vihrajočo kmetsko zastavoi krenila v vladni tabor. Mi jo vidimo sedaj na delu. A kakšno je to delo? Potrdila je stare davke, naklonila nam nove, sprejela za kmeta neugodno novo carinsko tarifo, sklenila istotako neugodne trgovinske pogodbe z Italijo in z Avstrijo. Na vladi je pozabila na svoj kmetski program. Tudi agrarno reformo je spravila na popolnoma nov tir, da namreč prepusti siromaka samemu sebi, ako si hoče •kupiti veleposestnilcovo zemljo. Toda v resnici siromaka, ki si kupuje zemljo, ne prepušča samemu sebi, ampak
bančnemu kapitalu, ker je pač samoumevno, da si pri se-« danjem stanju kmetskih razmer noben nemanič ne mora kupiti posestva, nabaviti vsega inventarja ter pričeti gospodariti. Saj še stari posestniki ne morejo izhajati, tem-* manj je mogoče, da bi siromak-začetnik mogel izhajati brez izdatne pomoči od strani države. Tako se nikjer ne izvršuje agrarna reforma in tudi pri nas na ta način ne ba pomnožila in okrepila kmetskega stanu. Na ta način se edino povečuje vpliv kapitalizma na kmetske vrste. Tudi kmetski program radičevske stranke je že umazan.
Kljub temu hodi Radič po svetu in prepeva pred celim svetom svojo staro pesem o seljački demokraciji, tako da mora biti vsak inostranec prepričan, da se pri nas kmetu cedi samo med in mleko. Radič pravi, da pri nas vladal sedaj seljačka, kmetska demokracija. Seljačka demokracijal pomeni v slovenskem jeziku ljudovlado kmetskega stanu. Kje za božjo voljo pa je ta seljačka demokracija? K nami na Slovensko še ni prišla! Mi o vladi kmetskega stanu še na Slovenskem ničesar ne čutimo, in mi znamo, da tudi na Hrvatskem in Srbskem kmetje o taki vladi nič ne vedo, To je zopet zavajanje inostranSke javnosti na kriva pote* Težko je kje najti državo, v kateri bi se kmetski stan našel v večji krizi, kakor pri nas!
Demokracije, to je Ijudovlsde, v naši državi sploh nL Pri nas ni seljačke, ni delavske, ne kake druge demokrat cije! Ali je morda to demokratično, kako so se izvršilo zadnje volitve v narodno skupščino? Ali je morda ljudo-vlada, da Pašič igra vlogo diktatorja v radikalni, a Radič v svoji stranki? Ali je morda to ljudovlada, da morajo stranke slepo glasovati za to, kar jim vlada predloži, ne da bi jih prej vprašala za svet in mišljenje? Ali je morda to ljudovlada, da se narodom odrekajo njihove pravice do samoupravne svobode?
Pri nas ne vlada ljudstvo, ne kmetsko ne drugo, pri nas ne vlada narod, nimamo ljudoVlade, ampak vlado ne-katemikov! Ti nekaterniki kmeta ne spoštujejo, ampak ga potiskajo ob stran, ga omalovažujejo.
Zahteva naše stranke glede parlamenta.
Priznati pa moramo, da kakor je parlament danes sestavljen, iz političnih strank, tudi ni zmožen in sposoben, da bi mogel dovdljno, pravično in vsestransko ustrezati vsem gospodarskim stanovom. Zato. naša stranka zahteva,, da se poleg politično-kulturnega parlamenta še ustanovi! tudi socialno-političen, gospodarski parlament. Tega bi naj ne sestavljale politične stranke, ampak stanovi. Samo ta-» ko bi bilo mogoče, da bi kmetski stan prišel do svoje ve-» Ijave. Tako pa bi bilo omogočeno, da bi tudi vsi drugi stanovi prišli, primerno svoji moči, do besede, kadar se grel za njihove življenske gospodarske interese. Tak parlament, sestavljen iz vseh stanov, bi predstavljal socialna zgradbo naših narodov in cele države. Bit bi potrebno do*

Diangla I. del se dobi v ponatisu v prodajalni Cirilove tiskarne. Cena 18 D, s poštnino 19.50 D.
LISTEK. Džungla.
Rom&n iz afriških pragozdov.
Angleški spisat E. R. Burroughs. — Prevedel Paolus.
2
Arnot se je odkritosrčno razveselil. Brž je nadalje-'¡ral ves radoveden:
»Torej ni mrtva? Kje je bila? Kdo jo je ugrabil? Kdo jo je rešil?«
»Ni mrtva, črnci rorlu Mbonge so jo ugrabili in Trzan jo je rešil. Trzan se ne boji črncev, Trzan se ne boji nikogar. Jaz sem Trzan, velik lovec in silen borec.«
»Zelo me veseli, da je rešena. Pisanje me je izmučilo. Počil si bom.«
»Počivaj! Ko ozdraviš, te popelje Trzan nazaj k belim ljudem.«
Trzan je zlezel izpod vejevja in pocenil pred vhodom.
Arnot je zatisnil oči, truden je bil in rane so ga hudo skelele. Nekaj časa je še razmišljal o Ini, ugibal zagonetno uganko gozdnega moža-belokožca, pa bolj in bolj meglene so prihajale njegove misli, zaspal je.
Seveda ni šlo vse tako gladko s pismenim pogovorom, kakor smo zapisali. Trzanu je manjkalo izrazov in pnarsikak stavek je zapisal, ki ga je Arnot šele po dolgem razmišljanju razvozlal. Pa tudi Arnot je rabil be-č®de, ki jih Trzan še nikdar ni bral v svojih knjigah in ki je njihov pomen moral šele iz zveze uganiti.
Pa končno — razumela sla se in Trzan je bilo zelo ponosen na ta svoj prvi »pogovore z belim človekom
Drugi dan je stresla Arnota mrzlica.
Vedel je, kaj pomeni mrzlica v zvezi z ranami v vroči in vlažni džungli. Evropejec ji navadno podleže, tudi pri dobri negi in vkljub zdravniški pomoči. On pa je ležal v divjini, zapuščen in brez zdravniške po^ moči —.
Umrl bo —.
Tedaj mu je prišlo nekaj na misel. Čudil se je, da se je tega domislil tako pozno, morebiti prepozno.
Poklical je Trzana, ki je bil vedno kje blizu šatora zunaj na trati, in mu kazal z znamenji, da hoče pisati.
Trzan je prinesel lubja in svinčnik in Arnot je napisal:
»Pojdi k belim ljudem in pripelji jih sem! Dam ti seboj pismo, prišli bodo.«
Trzan je odmajal, vzel lubje ter zapisal:
»Trzan je že mislil na to. Pa si ni upal. Gozd je poln divjih živali, našle bi te, samega in ranjenega, braniti se ne moreš, raztrgale bi te.«
Arnot je obrnil glavo na stran in zaprl oči. Ni si želel umreti, mlad je še bil.
Pa pomoči ni bilo. Čutil je, da prihaja smrt. Mrzlica ga je vse huje tresla.
Tisto noč je izgubil zavest.
Tri dni ga je mučila mrzlica, ni se več zavedel, bledlo se mu je.
Boril se je s črnci in gorilami in klical na pomoč bele ljudi. Trzan pa je čepel poleg njega, mu hladil razbeljeno čelo in vroče roke ter mu izpiral rane.
Četrti dan ga je mrzlica zapustila prav tako naglo kakor se je pokazala, pa Arnot je bil komaj senca prejšnjega krepkega in svežega ladijskega poročnika. Tako je bil slab, da ga je moral Trzan v naročje dvigniti, kadar je pil. Tudi rane se mu še niso zacelile, pa veliko srečo je imel, da se mu sploh prisadile niso.
Arnot je zahvalil Boga za rešitev. Niso pogosti taki slučaji v afriški džungli, izmed desetih Evropejcev jiHi devet gotovo podleže mrzlici.
Še dva dni in Arnot, mlad, žilav človek, je toliko» okreval, da se je postavil na noge in poskusil prve korake po trati. Seveda ga je moral Trzan držati pocE pazduho, da ni padel. Slab je še bil.
Sedla sta v senco džungelskega orjaka in Trza« je poiskal lubja, da bi si spet dopisovala.
Arnot je napisal:
»S čim ti naj pokažem svojo hvaležnost, dobri ne-« znanec? Toliko dobrega si mi storil!«
In Trzan mu je odgovoril:
»Uči Trzana govoriti kakor govorijo beli ljudje!«
In tako se je začel Trzan učiti človeške govorice, dobrih dvajset let je štel tistikrat.
Učila sta se seve brez vsake knjige. Arnot je po-» kazal n. pr. na drevo in zanj povedal francosko bfesedo„ Trzan jo je ponovil in ponavljal tolikokrat, da mu jej ostala v spominu. Enako ga je naučil francoskih be-« sed za vse druge reči, ki so bile pri roki, in za naji navadnejše, vsakdanje opravke.
Ko sta znala kopico besed, ste je vezala v kratke stavke in že v dveh dneh sta znala toliko, da sta si n. pr. povedala: Drevo je veliko — gozd je zelen —. Pojdi sem! — Daj mi piti!
Učil pa ga je Arnot francoski, ker je bila francoščina njegov materni jezik in ker jo je najbolje znal. Za Trzana je bilo seve vseeno, ali se je učil francoski ali angleški, ker sploh ni razločeval človeških jezikov.
Ko sta prišla do pisanja, je seve Arnot opazil usodni pogrešek. Trzan je n. pr. zapisal »drevo« po angleško, bral pa ga je po francosko.
Zmešnjavo je bilo težko popraviti, posebno pri Trzanu, ker mu je manjkalo vseh potrebnih pojmov o
polnilo sedanjemu parlamentu, v narodnogospodarskih ki socialnih stvareh pa hi bil vodilen, bi stal na prvem mestu.
Srbski glasovi o spremembi parlamenta.
Govori se sicer, in to že dolgo časa, da se tudi v sib-skih krogih misli na ustvaritev drugega parlamenta. Toda kolikor čujemo, hoče to biti kopija fevdalnih senatov ali gosposkih zbornic, z imenovanci, virilisti in odlionijaki. V nefeudalni državi ustvarjati feudalne parlamente, je že to •velika nezmisel. Nevarnost pa je, ako se stanovom glede njihovih gospodarskih in socialnih potreb ne da zakonodajnega torišča in prilike, da si svobodno po lastni uvidevnosti krojijo svojo usodo. To bi ne bilo ne v smislu selja-cke demokracije, a tudi ne v smislu delavske in druge stanovske demokracije.
Sedanja šola proti želji naroda.
Da pri nas ne vlada ljudstvo in da se ne vlada po želji ljudstva, to vidimo tudi v tem, kako se postopa s šolo, od ljudske do visoke šole. Izkušeni šolniki nam zatrjujejo, da novi učni načrti višino naših dosedanjih šol zelo ponižujejo. Naše ljudstvo pa nima želje, da se balkanizira, da nazaduje v omiki. V srednjih šolah se je začelo v Sloveniji odpravljati paralelke, da je v prenapolnjenih razredih vsak večji uspeh nemogoč. Kaj se dela z veronaukom, kaj s kateheti in kako se v materijalnem oziru postopa z duhovniki, tega danes nočem ponavljati. Vse toi ni seljačka demokracija, kajti kmetsko ljudstvo si želi verske in dobre šole.
Zakaj Slovenci nismo zastopani v vladi?
Tudi ni demokracija, ako se en cel narod, kakor n. pr. naš slovenski, izključuje od vlade. Pravijo, opustite svojo slovensko avtonomijo in svoj slovenski jezik, pa lahko greste v Vlado. To je zopet samovolja nekaternikov! Mi vsi dobro znamo, da srbski narod ni nestrpen in odklonilen < nasproti slovenskim zahtevam, da je srbskemu kmetu vseno, ali imajo Slovenci avtonomijo ali dve oblasti, mi dobro znamo, da ves hrvatski narod želi isto samoupravo, kakor mi. Today ne! Ne volja celih narodov, ampak samovolja in trmoglavost nekaternikov se mora zgoditi. Tako daleč smo pri nas z ljudovlado.
V boj za borbo za sporazum!
Mi pa ne oibupamo, ne, mi smo bolj kot kedaj odločeni, da nadaljujemo veliko borbo za sporazum med narodi in za pravo demokracijo, za ljudovlado vseh stanov. Četudi so nas hrvatski zavezniki zapustili, nas to ni oma-lodušEo, nasprotno, mi smo prepričani, da je nadaljevati boj za svobodo in sporazum in demokracijo sedaj še večja dolžnost za nas. In mi bomo to dovršiti ter zbirali okoli sebe vse, ki hočejo dobro slovenskemu narodu, slovenskemu kmetu in delavcu!
Josip Blaževič.
Poročilo o fir^rskem po-
učntm potovanju po Nemčiji in Avstriji.
Namen, spoznavati nemške in avstrijske vinogradske razmere, mi je dal povod k poučnemu potovanju po Nemčiji in Avstriji, posebej pa še frankovsko vinarstvo, ki je še precej podobno našim razmeram. Vprašanje glede vse-
To U srasefe taka pena!
Kdor uporablja .GAZELA"-milo, ime prijetno delo in je hitro gotov. Jaz ne perem oikder z drugim kakor z .GAZELA"- miiom.
i
bine apnenca ni prikladnosti je ob Reni in Maini še v začetnem štadiju, ker so tamošnje gorice še zasajene z ev-ropejskimi trtami.
Potovanje iz Maribora v Geisenheim ob Reni.
16. in 17. julija 1925.
Obisk višje vinarske, sadjarske in vrtnarske šole. Pod vodstvom g. kmetijskega svetnika Fr. Zweiflerja v p., ki se je slučajno mudil na potovanju iz Švice v Geisenheimu, kjer je dejstvoval svojčas 14 let kot strokovni učitelj za vinarstvo in kletarstvo na tem zavodu, sva si ogledala še-.tališčne, sadne in vrtne nasade zavoda; rastlinskofiziolo-gično poskusališče (vladni svetnik ravnatelj dr. Muth in profesor dr. Kroemer). Poizkusi z izklitjem mošta in vina s precejanjem z izklitnim cedilnikom (E. F. — Enitkei-mungsfilter) tovarne Seiitz v Kreuznachu. Izkazalo se je, da ta cedilnik pri filtriranju razkrojne glivice v velikosti teh bakterij popolnoma zadržuje.
Rastlinskopatologična postaja (profesor dr. Lüstner), jabolčna plesen se je leta 1923 prvokrat opažala na Bau-mannovi reneti, rumeni žlahltni jabolki, alantovki, belični-ku» rumenem Rihardu, ananasovi reneti L dr. Začetkom julija so se pokazale na teh jabolkah perthecije. Iste sedijio v večji množini okoli pecljeve in čaševe jamice in se razlikujejo po temnorumenkasti barvi od belega oidiuma.
Po sivi gnilobi (Botrytis cinerea) povzročene oljnate pege na trsnih listih ki se naredijo koncem maja ali začetku junija, so slične peronospori.
Popoldan istega dne sem si ogledal pod vodstvom prihod a rja g. Laponteja gorice kneza pl. Metternicha na Jo-hannisbergu. 27 ha obsegajoči vinogradi so zasajeni samo z evropejskimi trtami v razdalju 1.2 krat 0.65 m. Radi malih padavin — 545 mm povprečno — leta 1921 samo 245.5 mm — je rast slabejša in zadostuje samo dvakratno škropljenje, žveplanje in 2—3kratno kopanje. V ravnih legah se vinogradi preorjejo, med tem ko se isti v višjih legah obdelujejo z ročnim orodjem. Te kopi se dajo v akord in sicer: za 1. kop 29 mark, za 2. kop 25 mark, za 3. kop 24 mark za 1 Morgen ali Yk ha. Veže se s slamo katera se tudi da v akordno delo. Za I. vez se plača IS mark, za 2. vez se plača 10 mark, na brajdah se plača 7.bO uiaik za 1 Morgen. Trgatev od 108 Morgen (27 ha) je znašala v letu: -^21 26 Halbstiick, 600 litrov, 1902 80 Halbstiick, 1923 o Halbstiick (slabo odcvetelo).
Končno se je ogledala prešnica, kipilna in ob enem' vinska Met ter klet za buteljčna vina. Oprema je prav primitivna. Vino se pretaka v prvem trikrat, v drugem dvakrat, v tretjem letu enkrat in po potrebi se še goji viha do buteljčne zrelosti I do 2 leti v sodu.
Pred pretakanjem v buteljke se vino čisti z ribjim Ide-jem, da dobi potrebno bistrost. Mlado vino, katero kaže porjavenje, se čisti z želatino. Končno sem pokušal vina letnika 1924 in sicer rizling; bil je rožast, imel pa je okus po dr ožji, kateri bo pa sčasom izginil. Kakor sem izvedel od strokovnjakov, ni graščina v zadnjem času glede gospodarstva več na nekdajnem dobrem glasu. Ni čuda, ker se je že od nekdaj prakticirala protekcija pri nastavljanju pri»
razliki med francoščino in angleščino. Pa tudi Arnotu se ni hotelo popravljanja. V par dneh, je upal, bi se že lahko .precej gladko pogovarjala.
Ostal je torej pri francoščini in upal, da bo Trza ti že sam spravil v red svojo jezikovno mešanico, koj ko pride med ljudi.
Četrti dan po mrzlici je napisal Trzan Arnotu vprašanje, ali se čuti močnega dovolj, da ga ponese h koči. Pisal mu je, ker še ni znal toliko besed, da bi mu svoje vprašanje ustmeno povedal.
Le prerad bi bil Arnot odpotoval k svojim ljudem. Pa zdelo se mu je nemogoče.
»Saj me vendar« — tako mu je odpisal — »ne moreš vso dolgo pot nesti!«
Trzan je prebral in se nasmejal.
»Pa da!« je vzkliknil po francosko in Arnot je bil ves vesel, ko je čul iz ust svojega učenca pristno francosko rečenico, ki je njemu le prerada ušla med poukom.
Sklenila sta torej da odpotujeta.
Drugo jutro navsezgodaj sta se odpravila. Z zamišljenim pa hvaležnim pogledom se je poslovil Arnot od ljubke samotne gozdne livade, kjer je preživel deset dni in ki bi bila njegov zgodnji grob, da ga ni rešil čudni beli neznanec.
Oklenil se je Trzana krog vratu in kakor se je pred nekaterimi dnevi Ina čudila, tako je tudi Arnot ves nem občudoval njegovo silno moč in neverjetno gibčnost.
V poznem popoldnevu sta prišla do obali in zagledala kočo.
Žive duše ni bilo videti in prazno je bilo morje. Kriiarka in jadrnica sta izginili.
Samota in zapuščenost ju je objela, ko sta stopala proti koči, io jima težko legla na dufio. Molčala sta,
vsak je imel obilo posla s svojimi mislimi, čutila sta, slutila, kaj bodeta našla —.
Trzan je stopil naprej, potegnil klin in odprl vrata.
Slutnja ju ni varala, — koča je bila prazna.
Trzan se je obrnil in molče sta se gledala nekaj časa.
Za Arnota je bila resnica sicer bridka, pa končno umljiva. Saj si njegovi ljudje niso mogli druga misliti, ko da je mrtev in zato so odšli, morebiti šele po dolgem, brezuspešnem čakanju.
Drugače pa je bilo s Trzanom.
Da so beli ljudje odšli in ga pustili samega, to zanj ni pomenilo nič hudega. Saj je bil že toliko let sam v džungli. Njegova žalost in pobitost je imela drug vzrok.
Vse dni sem ko je čuval pri Arnotu, ga je gnalo h koči. Tako zelo si je želel spet videti belo lepo dekle, ki jo je rešil iz rok črncev in pripeljal nazaj k njenim ljudem! Kako rad bi bil tistikrat šel z njo in ostal pri njej in pri belokožih ljudeh! Toda moral je nazaj, čul je streljanje, vedel je, da bo treba pomagati.
Tistikrat pri slovesu je bral v njenih očeh, kako rada bi ga bila imela seboj, saj ga je prijela za roko in silila, naj gre z njo!
Prišel je —.
Ona pa je pobegnila. Medtem ko je on stregel enemu njenih ljudi —.
Bridka grenkoba mu je silila v grlo.
Šel bo nazaj v džunglo h Kršakovemu rodu. Nikdar več noče videti belih ljudi. Ne, niti h koči se ne povrne več! Saj ne more več gledati kraja, ki ga je tako zelo spominjal na belo dekle, šla je in z njo je šlo njegovo veliko upanje, da bi se vrnil v svet in postal človek, kakor so drugi njegovega rodu —.
In Arnot? Kaj bo z njim?
Naj si sam pomaga, si je mislil Trzan, kakor si je on sam pomagal vsa leta sem! Tudi njega ni hotel veS videti. Sploh nobenega belega človeka več ne. Nikogar, ki bi ga spominjal na belo dekle.
Tako je Trzan premišljeval pred kočo, Arnot pa je vstopil.
Koj je opazil marsikaj, česar prej ni bilo v koči, stvari, ki jih je dobro poznal s križarke, železno peč, kuhinjsko posodo, puško, veliko zalogo streljiva, konzerv, posteljnino, celo knjig in časopise.
»Morebiti se mislijo vrniti —,« je zasodil.
Stopil je k mizi. Pismo je ležalo na njej, nanj je bilo naslovljeno. Ves se je razveselil in koj je poklical Trzana, da bi skupaj prebrala sporočilo prijateljev.
Pa nihče se mu ni oglasil.
Začudil se je in stopil pred prag.
O Trzanu ni bilo sledu —.
Glasno je zaklical v gozd. Pa le odmev mu je govarjal.
»Moj Bogi« si je dejal ves nesrečen. »Zapustil me je —. Seveda! Vrnil se je v džunglo. Kaj bi si pa počel tukaj!«
In tedaj se je spomnil.
Kake čudne so bile Trzanove oči, ko sta iznašla, da je koča prazna! Čudenje, razočaranje, žalost, — vse to je stalo v njih. Tako gleda ustreljena žival lovca, ki jo je iz same objestnosti do smrti preganjal —.
Moža je nekaj hudo ranilo —. Pa kaj —?
Zamišljen je zrl Arnot po samotnem obrežju. Sam je bil. Edini človek, ki ga je razumel, ki se je z njim mogel pogovarjati, ki bi mu bil v pomoč, še ta ga jo zapustil —.
(Dalje prihodnjič.) ■
hodarja te graščine ne glede na njegovo strokovno «možnosti.
Cene buteljčnih vin so: Letnik 1922 z svetlozelenim lakom 5 maik, letnik 1921 z vijolčastim lakom 10 mark, letnik 1921 z belim lakom 12 mark, letnik 1921 z lila lakom 20 mark. Od graščine napolnjene buteljke nosijo originalno etiketo s podpisom prihodarja, pečat in žig za-maškov.
19.	7. 1925:
Ogledovanje vinogradov v okolici Rudesheima z Nie-derwald-spomenikom in Geisenheim. Pod obema mestecema je nasajen poleg rizlinga tudi silvanec, v Riidesheimu pa tudi nekaj črnega burgundca.
20.	7. 1925
sem se peljal z ladijo po Reni od Geisenheima do Bin-gena, od Bingenbriicke pa zopet po železnici v Kreuznacb. Obisk nižje vinarske in sadjarske šole. Pod vodstvom gg. višjega vinarskega nadzornika Villigga in tajnika Kollari-tscha sem si ogledal 30 ha velike vinograde s preko 2000 selekoijoniranimi plemeni rizlinga, mnogo umetno vzgojenih semenskih rastlink različnih evropejsko-amerikanskih križank, med temi tudi semencev pratrsa iz Kavkaza, ki so zadnji lahko rečeno za vinarstvo brezpomembni.
V drugem poizkusu so napeljane mladice silvanca in traminca v 10—40 cm narejen razpete žice, zapete na kon čnih stebrih, na koji hiso pritrjeni kavelji ali spone, ki se po potrebi premikajo od tal navzgor (privez, Selbstbinder). Delajo se tudi poskusi gojiti trto brez opore. V ta namen se obreze trs na reznike z 2—3 očesi. Mladice se vršičijo, neozirajo se na njene cvete. Zalistniki se čez poletje ponovno prikrajšujejo. Da je kakovost vina teh trsov slaba, se razume. Rasti je 'bujne, posebno ker je tu več padavin, nego na desnem bregu Rene. Dnina znaša od ure za moške 45, in za ženske 24—26 pfenigov v zlati valuti.
Zanimiva je priprava škropiva. Ta se napravi v 3—4 m visoko pod streho postavljenih kadeh ali čebrih in s pomočjo cevi se ista nalije v vozne čehre, ki se zapeljejo v vinograd. Iz teh se z motornim pogonom avtomatično napolnijo škropilnice. Napolnjenje ene škropilnice po 15 1 traja eno minuto in škropi do porabe zadnje kapljice brez pumpanja.
Poskusi s kolitvijo so se izvršili v toliko, da se kollj postavi okoli 40 cm od trsa za privezanje ločna in s tem se prihrani pomožni kolec. Tudi ta način kolitve nima za nas nobene prednosti, ker odpade pri kolitvi dosti prakolja, ki nam služi pri koditvi brez stroškov za vezanje locnov.
Trgatev silvanca na I Morgen da v dobrih letih VA Halbstiick po 600 litrov, rizlinga 1 Halbstiick ali strtinjak; v slabih letih da silvanec na 1 Morgen 1 Halbstiick in rizling A Halfastiicka vinskega mošta. Cena: 1 Halbstiick mla dega vina v dobrem letu je 6—800 mark, a v slabem letu pa 4—500 mark. Buteljčna vina se sedaj zaenkrat ne vzgo jujejo.
Leta 1924—25 je bila tu zgrajena moderna klet s preš nico. Tla prešnice so asfaltirana. V isti so hidravlične pre-še z električnim pogonom in teleskopom. Stene so do višine 3 m obložene z belo počrnjenimi lončenimi ploščicami (kahle), kar daje prednost za vzdrževanje snage. Ta nova zgradba da mično sliko novočasno opremljenega kle-taTskega podjetja.
Končno se je pokušal rizling iz let 1921—1924. Vina so harmonična vendar so kvalitativno za onimi na desnem bregu Rene.
Popoldan se mi je nudila prilika za poset tovarne za cedilnike in asbest (Iheo Seifez, Kreuznach). Pod vodstvom g. sošefa in v spremstvu g. tajnika Kollaritscha so se razkazal i nama vsi prostori tovarne in nazadnje še skladišče, napolnjeno od najnavadnejših do najmodernejših za kletarstvo porabljivih predmetov in strojev. Od novejših priprav bi bilo omeniti: Seitzev točni pretočevalec (Uitv-fiillbock) »Halley«, dela s pritiskom oglenčeve kisline ali zrdka. Kammer-Komet-Filter s tremi sitami, čigar delo pre kaša 5—6krat Kometa 1910.
Zelo /praktičen za velika Metarska podjetja je omivai-nik za steklenice z električnim pogonom. Namočene steklenice se avtomatično, v obliki kolesa vizdigujejo, nekaka naprava potika v nje posebne ščetke, s katerimi se steklenice znotraj in zunaj očistijo in operejo, nakar se nato zopet nataknejo na zraven stoječe izplakovalce, da se tu še temeljito izplahnejo. Pri drugem vhodu stoji veliki filter »Heikules«, ki ima to prednost, da ni potreba snemati pokrova, ker je površina sit za 50% povečana, kar je posledica, da se pri tem količina vina pri filtriranju znatno poviša in olajšuje postransko odpiranje vrat, sestavljanje in razdiranje sit, kakor tudi izimivanje aparata.
Kot posebna novost in velikega .pomena je tudi izklitni filter (E. F. — Entkeimungsfilter) firme Seitz. Ta filter konzervira mrzlim potom brez dodatka sredstev za konzerviranje vse pijače; bolana vina ozdravijo in postanejo u-litna.
Na večer istega dne sem se peljal nazaj v šolo v Geisenheim, kjer se je pod vodstvom vinarskega nadučite-Ija g. Biermanna obhajala vinska pokušnja. Pokušnja se je vršila pri vinski toploti 11° C, ker se pri tej stopnji bela vina najbolje okušajo. Postreglo se nam je z rizlingom in sicer iz let:
1917 — starikavost,
1919	— dober,
1920	— prav dober, me spominja na naš burgundec (Mo-riilon) od leta 1900 naprej,
1921	— izbor, nebeška kapljica,
1922	— lahko, tenko vino,
1923	— močno in harmonično,
1924	— istotako.
Tukajšnja vina so tipična in jako harmonična, vsebujejo med drugimi snovi pravo razmerje med alkoholom in !rio#no. Pre*^jogoj pa je tudi skrbnost pri trgatvi in pravi
čas trgatve in odlično Metarjenje. Tudi pri nas bi se dalo ' doseči marsikaj v tem oziru, seveda če že ne taka kvaliteta, vendar bi se lahko vzgojila pod zigoraj imenovanimi i pogoji prav dobra buteljčna vina. Navadna vina se proda-j jajo po krčmah po 2 marki liter, kvalitetna vina se vzgo-jujejo v buteljkah in kot taka ragprodajajo.
21. 7. 1925:
Ogled vinogradov, trsnice in matičnjakov zavoda. — VinogTad: Razdalja trsja je 1.2 krat 0.6—0.8 m; v mlajših nasadih 1 trs, med tem ko sta v starejših nasadih dva tTsa posajena na mesto .Rast mladja je v nižjih legah nekaj močnejša, v višjih legah slabejša vsled premalih padavin. Zemlja je iz preperelega prakamna in sivnika ali opoke. Glivične bolezni nisem našel, zato se v teh krajih škropi samo dvakrat, pač pa jim dela .pokončevanje senskega črva in kiseljaka preglavico.
Kot sredstvo za pokončevanje tega škodljivca pride v poštev:
1.	Dr. Sturm, sredstvo od kemične tvornice E. Merk, Darmstadt.
2.	Arsen-preparat 1922 od Otto Hinsberg, Nacken-heim.
3.	Uraniagriin v zvezi z galico-apneno-Martini-Nospe-ral brozgo.
4.	Samosestavljena nikotinbrozga in mazno milo.
Pod točko 1 so se v teh krajih dosegli dobri uspehi.
Proti perone spori:
1.	Kurtakol; pri prvem (13. 6.) in drugem (5. 7.) in za tretje škropljenje (18. 7.) 1%. Uspeh je bil dober.
2.	Nosperal: prvo in drugo škropljenje 1%, tretje škrop Ijenje VA%. Učinek je dober.
3.	Martini-brozga: prvo in drugo škropljenje A % ga-lice in ravno toliko galuna in apna. Pri tretejem škropljenju ''/<.% galice, ravno toliko galuna in apna. Vrhi obžgani. Proti pronospori tudi dobro učinkovalo.
4.	Galica: 1—IA. Uspeh dober.
5.	Kusisa brez arzena: trikratno prašenje (žveplanje). Učinek proti peronospori ni bil tako dober, kakor zgoraj imenovana sredstva. Četrto žvepljanje bi bilo potrebno. Priporoča se s poskusi tega sredstva nadaljevati; akoravno se mora večkrat prašiti je kusisa mnogo cenejša od drugih navedenih škropil.
Proti plesni (Oidium):
Plesen tukaj koncem julija malo nastopi, ne da bi občutno škodovala. Trikratno žvepljanje trsja je zadostovalo za pokončevanje oidiuma. Iz mnogoletnih poskusov moram pritrditi, da sta modra galica in dobro zdrobljeno in ventilirano žveplo sigurni sredstvi, ako se pravočasno vporabljujeta proti peronospori in oidiumu.
Kot praha zapuščenih parcel se naseje deteljnega semena lucerne v oves, da se zeml|ja odpočije in v dogled-nem času zopet zasadi nov vinograd.
V Porenju se v splošnem pri vzgoji trte na. kol postavlja isto v vrsti nekaj nagneno proti zapadli^ kar ima namen, da kole ne morejo tako lahko podreti zapadni vetrovi.
Delavne moči so na tem zavodu plačane: Moški ože-njen na dan 5 mark (zaključno draginjska doklada), moški neožnjen na dan 3.50 mark, ženske sploh na dan 2.52 mark.
Trsnica:
Rizling na različne podlage cepljen, se je dobro prijel in je dosegel do A m dolge mladice. Poleg cepljenk so tudi vloženi ključi rizlinga, ki pa kažejo jako slabo rast, dokaz, da bodo imele cepljene trte v višje ležečih vinogradih močnejšo rast, kakor pa necepljene trte v starih goricah j istotako bi se dala doseči v cepljenih nasadih večja trgatev.
Matičnjaki:
Zastopane so različne geisenheimske bihride, kakor: rizling, tirolan in žlahtnina križane z riparijo, aramon rup. G. I in 143 B, mourvedre rup. 1202, rip. rup. 13, 101 14, 3309, solonis rip, 1616 i. dr. Vsi ti nasadi so vzorno obdelani. Omeniti pa moram glede teh poskusov, da ne zadostuje iste izvajati samo v ravnici, nego — kar je glavno — v vinogradu samem, ker se s tem šele dožene, katere podloge bodo sposobne za dotične brege.
Celokupni utis tega zavoda v svoji celoti in opremi, •kakor svoji prvovrstni, bogati zbirka in svoji znanstveni in tehnični strokovni moči je naredil na me kar najboljši utis.
22. 7. 1925:
Potovanje iz Geisenheima v Kablenc. Celo pot do Ass mannshausena se razprostirajo na desnem in levem bregu Rene dalekosežni vinogradi, ki se odlikujejo po svoji precej bujni rasti in živim zelenjem. Med njimi se dvigajo mo gočni gradi in razvaline nekdanjih graščin, mnogo je pa še dobro ohranjenih.
Proti St. Goarshausenu na levem bregu Rene pa so razsežni gozdovi, dočim je na desni strani bolj skalovito. Med tem skalovjem je izrabljen vsak prostorček in posajen s trsjem. Gledalcem se nudi celi vrsta takih malih trs-nih parcel.
V Koblencu sem obiskal svetovno znano vinsko in šampanjsko klet firme Deinhard in Co. Kakor je razvidno iz tukaj se nahajajoče glavne knjige, obstoji to podjetje že od 1. maja 1794. Ivan Friderik Deinhard, doma iz Wellen-berga pri Wimpfenu ob Neckarju, je prvi ustanovil to podjetje, ki leži ravno ob izlivu reke Mozel v Reno, torej nekako v središču obeh važnih vinogradrah pokrajin KoMen-ca. Podjetje je tekom časa že večkrat menjalo svojega še- j fa. Ko je vsled vedno večjega obrata postajalo stavbišče ; premajhno, se je leta 1865 odločilo razširiti isto še glo- |
bokejše e nadstropji pod zemljo. Dne 18. novembra 1875 še je vršila otvoritev od nemške cesarice Avguste.
Pri podjetju je nastanjena tudi lastna tiskarna, kjer ee tiskajo razni etiketi, ceniki itd. Leta 1905 se je z dozidavo teh prostorov dokončalo. Kleti obstoje iz treh nadstropij v zemljo, nad istimi so zgrajene iz železnega betona ra» novrstne delavnice, kakor polnilni in obratni prostori, k» pilnice in mešalnice, tresilne in vinske kleti za več milijonov steklenic itd.
Tu se mi je ponudil pristni šanpanec, ki se odlikuje po svojem finem in prikupljivem okusu in gibčnem šumenju — speriljaliteta ali posebnost, kojo svetovno slovesa mu je ustvarila firma Deinhard
Firma poseduje tudi lastne dobro obdelane vinograde v Riidesheimu, Oestrichu, Bernkasteki z Doktorbergom.
To podjetje je napravilo na me v vsem svojem modernem obratu in obsegu utis kot veleindustrija na polju vino trštva.	(Dalje sledi.)
[Politični ogled«
DRŽAVA SHS.
Ko vse čaka na Pašičevo vrnitev, se najrazličnejše ugiblje o razvoju političnih dogodkov med jesenskim zasedanjem skupščine. Po raznih vesteh bo skupščino otvoril sam kralj prvič po sprejetju ustave. S tem bi bil posebno povdarjen velik pomen in važnost tokratnega skupščinskega zasedanja.
Sicer pišejo tudi nekateri radikalni listi, radičevski so pa trdni nadi, da se bo izvršila vladna sprememba in da bo prišel v vlado tudi Stjepan Radič. Ali ga bodo spravili najprej v parlament, kjer mu je bivša PP vladna večina protiustavno uničila vse tri mandate, ali bo pa kot neparlamentarec prišel naravnost v vlado, o tem se še mnogo razmišlja in razpravlja. Po obnašanju ene radikalske skupine in samega Pašiča se da sklepali, da ne bo ne eno, ne drugo, ampak da bo RR vlada ostala nekaj časa, kakor je sedaj, do bodo radikali radi-čevcem naprtili še precej odgovornosti in potem ob ugodnem trenutku izvršili razid ter si poskusili pridobiti mandat za samostojno radikalno volilno vlado.
Samostojni demokrati so začeli tako močno huj-skati Srbe — prečane proti onim iz Srbije ter napadati vlado, da del radikalov po svojih listih odločno zahteva, naj tudi samostojni demokrati okusijo obznano, ker s svojim hujskanjem tako močno ovirajo razvoj notranjih državnih razmer in ureditve.
Razni vladni listi napovedujejo, da je že pripravljen državni proračun in da pride pri otvoritvi skupščine prav kmalu na vrsto. Ne povedo pa, kaj je z računskimi zaključki in tako se da sklepati, da parlament zopet ne bo imel kontrole nad izdatki in dohodki države. Finančni minister je sporočil vladi, da ima pripravljene razne kredite na temelju starega finančnega zakona. Med temi je v prvi vrsti posojilo beograjski občini v višini od 12 milijonov dinarjev.
-— -	v.
GENERALSKA DIKTATURA V GRČIJI.
Vlada generala Pangalosa je proglasila nad celo državo obsedno stanje in uvedla cenzuro. Več ministrov; je odstopilo. Pričakujejo viharne in kritične dneve. —• Bivša ministra Papanastaziju in Kafandaris sta v zaporu, ker sta na javnih shodih kritizirala vladino politiko. Zadnji trenutek je bila odložena razprava proti Papanastaziju, ker je položaj za vlado zelo neugoden. Predsednik republike admiral Konduriotis ne odobrava sedanje politike Pangalasove vlade. Načelnik republikanske unije Papanastaziju, ki je od nedavnega časa podpiral sedanjo vlado Pangalosa, je po svojem po-vratku iz inozemstva na Grško obtožil vlado protizakonitega delovanja. Radi razpusta narodne skupščine je ostro napadel vlado ter očital Pangalosu, da skuša vzpostaviti na Grškem vojaško diktaturo.
KONFERENCA V LOCARNU.
V Locarnu, malem švicarskem mestu zaseda že od pondeljka varnostna konferenca. Pravni odbor je sestavljen iz francoskih, angleških, belgijskih in nemških strokovnjakov, ki je skupno delal že v Londonu, je pričel takoj z delom. Z ozirom na program konference so bila vprašanja razdeljena na tri dele. O vprašanjih o katerih se je odbor že sporazumel, se ne bo razpravljalo. V drugi skupini se bodo razpravljala vprašanja, ki so v zvezi z varnostnim paktom in ki jih bo treba šele rešiti, v tretji skupini pa vprašanja, od katerih zavisi možnost sklepa vzhodnega varnostnega pakta. Če bo konferenca uspešna, pride po izjavi češkega zunanjega ministra do olajšanja in rešitve v sledečih točkah:
1. Na Renu, to je med Francijo in Nemčijo, je zagotovljen mir. S tem je tudi srednja Evropa v veliki meri urejena in obvarovana možnosti sporov. 2. Naši dosedanji dogovori in sklenjene garancijske pogodbe tako s Francijo, kakor tudi f. državami Male antante, ostanejo neizpremenjene v veljavi. 3. Dobimo pa še nova jamstva v obliki varnostnih in razsodbenih dogovorov, ki bodo stvarno in moralno novo obrambno sredstvo za vse one, ki bi mogli biti ogroženi.
■■■■■«•»»«■«■■■«"•«"•«•««•■■«■«■■■»«BBII«■MnamaH" w
Naši poslanci med ljudstvom.
Dr. Hohnjec je imel v nedeljo, 4. oktobra, politično zborovanje za zaupnike in pr is ta 5 s SLS v Čadramu. Obiafr
je bil prav dober. Zborovanje je otvoril in vodil Franc Flor, član okrožnega odbora SLS za mariborsko okrožje. Poslanec dr. Hohnjec je poročal o političnih razmerah v naši državi, o sedainji vladi in njenih delih ter o pravilnih smernicah, v katerih se mora izvršiti preureditev notranjih razmer v državi. Zborovala so vzeli poročilo z velikim odo bravanjem na znanje ter so izrazili politiki poslancev SLS v narodni skupščini popolno zaupanje. Glasno so tudi pritrdili besedam, s katerimi je g. poslanec zavrnil laži, ¡ki jih žirijo lažnjivi klijukoi v demokratski in socialnodemokratski stranici proti SLS. Protestirali so zoper visoke, od leta do teta naraščajoče davke, ki Sloveniji v naši državi odločajo izjemno stališče ter jo tirajo v gospodarski propad. Ob enem so izrazili protest zoper to, da vlada ne izplača Sloveniji dolžnih prispevkov za vzdrževanje cest, mesto tega pa vsiljuje občinam in okrajem kuluk.
V	šoštanjskem okraju sta se vršila v nedeljo, dne 4. t. m., dva prav dobro obiskana shoda v Št. Janžu in Št. Ilju pri Velenju. Poslanec Vlad. Pušenjak je razpravljal o politiki Radičeve stranke, o davčni politiki in o raznih kmeis-Jh"h vprašanjih. Po zborovanjih so zborovalci stavili svoje eahteve in izražali svoje želje. Protestirali so proti nameravani uvedbi kuluka, proti novemu šolske-mu zakonu, proti previsoki dohodnini, zahtevali, da se zopet uvedejo stare jesenske počitnice. — V okraju so kmetje zelo ogorčeni, ker živinozdravnik v Šoštanju, velik demokrat, ne gre na poziv k bolni živini, akoravno ima državno plačo in še itak lahko za vsak obisk računa. Ljudstvo začudeno vprašuje, -čemu so nastavljeni živinozdravniki, ako nočejo v slučaju bolezni pomagati kmetu. — Društveni dom v Šoštanju se že zida, že precej visok zid se dviguje od tal. Dom bode eden najlepših in najbolj praktičnih. V njem bodo dobile streho naše gospodarske in izobraževalne organizacije, majhna bolnica in gospodinjski tečaj. Dom bo velikanskega pomena za cel okraj, zato vse nestrpno pričakuje otvoritev te ljudski prosveti, gospodarski povzdigi in dobrodelnosti namenjene stavbe. —ak.
V	slovenjegraškem okraju sta se v nedeljo, dne 27. m. m., vršila dva dobro obiskana shoda v Šmartnu pri Slo-venjgradcu in v Št. Ilju pod Turjakom. Na obeh shodih je poročal poslanec Vlad. Pušenjak o političnem položaju, o neznosljivi obremenitvi Slovenije in o zakonodajnem delu narodne skupščine. Po shodih so se zborovalci bridko pritoževali radi neznosno visoke dohodnine, katero nalaga davčna oblast v Slovenjgradcu. Toliko rubežen in cenitev kot letos ni bilo radi davka še nikdar v našem okraju, vsi davkoplačevalci se spominjajo nazaj na čase, ko je bil vodja davčne oblasti g. dr. Sattler, ki je upošteval gospodarske razmere prebivalstva, ki se je zavedal tega, da je v največjo škodo države same, ako se s pretiranimi davki u-ničuje eksistenca davkoplačevalcev, ako se jemlje veselje do dela, do napredka, ako se ubija podjetnost državljanov. Kedaj bodo pri delegacija v Ljubljani uvideli, da treba vod stvo davčne oblasti poveriti sposobnejši osebi? —ak
Shod SLS v Vojniku. V nedeljo, 4. t. m. se je vršil v posojilniški dvorani shod SLS, ki je ponovno dokazal, da odobrava slovensko ljudstvo načelno politiko SLS. Skoro v dveurnem lepem govoru je narodni poslanec dr. Hodžar podrobno orisal politični položaj in delovanje Jugoslovanskega kluba v parlamentu, slabo ■gospodarsko politiko, ki gre na rovaš kmetskega in delavskega ljudstva v Sloveniji. Zlasti so zborovalci obsojali obstoječi davčni sistem, ki Slovenijo obremenjuje in ki grozi v doglednem času upropastiti kmečke domove. Z vidno ogorčenostjo so zborovalci obsojali Ra-dičevo brezglavo in vetrnjaško politiko. Na predlog «. g. dekana Tomana se je enodušno izrekla zahvala domačemu poslancu, neomejeno zaupnico pa Jugoslovanskemu klubu in njega neumornemu voditelju dr. Korošcu. Zborovalci so tudi soglasno pozivali naše poslance, naj vstrajajo v borbi za slovenski narod in njega pravice v vsem javnem življenju, zlasti pa v borbi proti davčni preobremenitvi. Poslanec dr. Hodžar je črez poletje v okraju Celje—Vransko priredil številne ¡shode; povsod so volilci enoglasno odobravali načelni I boj SLS, nikjer pa niso hoteli slišati ničesar o Radičevi , demagogiji. V Savinjski dolini ni mesta za veternjaško i politiko kogarkoli in naj si bo tudi raznih slovenskih • ■strančic, ki iz strankarskih koristi prestopajo enkrat | k Radiču, drugič zopet k kakemu drugemu, s tem pa j zatajujejo slovensko narodnost in prodajajo koristi slo- ; venskega ljudstva. Na mestu je edino pravičen in vstra-jen boj do končne zmage.
Prireditve.
»Koroški dan« pri Šmarje ti ob Pesnici. Tukajšnji učenci in pevski ¿bor skupno pod okriljem domače podružnice Jugoslovanske Matice priredijo v nedeljo, dne 11. t. m., ob pol 8. uri predpoldne v šoli manifestacijo za »Koroški dan.« Prvi, proslavni del prireditve obsega sledeče točke: 1. Proslavni govor. 2. Petje: »Lepa naša domovina.« 3. Tri dekfamacije učencev. 4. Petje: »Slovenski smo fantje, pri Žili doma.« 5. Prizor: »Ustoličenje koroških vojvod na Gos-posvetskem polju.« 6. Petje: »Gor čez jezero« in »Oj hišica očetova.« Nato sledi odmor, med katerim poje domači pevski zbor. Po odmoru se prične poučni del proslave in sicer predava zdravnik g. dr. Vilko Marin »Kako ostanemo zdravi ter tako krepki jugoslovanski domoljubi?« Proslavo sklenemo z himno »Hej Slovani!« Vstopnina je prosta. Vsi člani in članice naše podružnice Jugoslovanske Matice, pa tudi vsi drug bližnji in dalnji sosedi ste vabljeni k tej prireditvi, da manifestiramo za našo neodrešeno Koroško. Ne mirujmo, dokler se ne izpolnijo besede Simon Gre gorčica: »Bog živi vse Slov ene, pod strebo hiše enei« — Mirko Vauda, kot predsednik podružnice Jugoslovanske Matice.
Središče. Tukajšnje Slov. kat. izobraževalno društvo ponovi v nedeljo, dne 11. t. m., ganljivo krasno petdejan-sko žaloigro »Raz Marijino srce.« Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 6 din., stojišča 3 din. Sosedje in domačini prijazno vabljeni! — Odbor.
Tedenske notrsce.
Okrožni odbor SLS za mariboisko volilno okrožje —
Štajersko, Koroško, Prekmurje — izvoljen na zboru delegatov SLS v Mariboru dne 20. septembra 1925, tvorijo: I. Načelnik: dr. Josip Leskovar, župan in odvetnik v Mariboru. II. Izvršilni odbor: razven načelnika (dr. Leskovarja) naslednji člani: 1. Dr. Anton Jerovšek, ravnatelji Cirilove tiskarne; 2. Ivan Vesenjak, narodni poslanec; 3. dr. Anton Korošec, minister n. r. in narodni poslanec; 4. dr. Alojzij Juvan, odvetnik; 5. dr. Josip Hohnjec, narodni poslanec; 6 Vlado Pušenjak, narodni poslanec; 7. Januš Goleč, ured mik; 8. dr. Andrej Veble, odvetnik; 9. Marico Kranjc, tajnik SLS; 10. Franjo Žebot, narodni poslanec, vsi bivajoči v Mariboru. III. Okrajni načelniki SLS. IV. Narodni poslanci mariborskega volilnega okrožja, v kolikor niso že v izvršilnem odboru. V. Zastopniki okrajev (srezov) in stanov, na podlagi zadnjega volilnega izida: Okraj Brežice:
1.	Franc Podvinski, posestnik, Globoko pri Brežicah. 2. M. Kozinc, posestnik, Prešnaloka pri Sevnici ob Savi. Okraj Celje: 1. Davorin Kranjc, posestnik, Galicija pri Celju. 3. Peter Kuder, čevljar, Griže. 4. Bogumiil Burnik, posestnik, Teharje. 5. Blaž Koren, delavec, Celje. 6. Avgust Ma-rovt, posestnik, Braslovče. Okraj Dolnja Lendava: 1. Ivan Baša, župnik, Bogojina. 2. Jožef Škafar, posestnik in trgovec, Beltinci. 3. Horvat Szabo Ignac, posestnik, G. Bistrica pri Črensovcib. 4. Jožef Zerden, posestnik, Dolnja Lendava. Okraj Konjice: 1. Anton Toman, župan, Konjice. 2. Franc Flor, mizar in župan, Zlagonagora, Čadram. Okraj Laško: 1. Mihael Hrastnik, kmet, Brstnik, Laško. 2. Stanko Keše, strojnik, Trbovlje. 3. Matevž Deželak, posestnik, Lože, Šmiklavž nad Laškim. Okraj Gornjigrad: 1. Marko Ble-kač, posestnik in župan, Sv. Frančišek v Savinjski dolini.
2.	Martin Steblovnik, župan, Šmartno na Paki. Okraj Ljuto mer: 1. Jakob Rajh, tržan, Ljutomer. 2. Anton Slavič, posestnik, Bučečovri. 3. Alojz Neudauer, posojilniški tajnik, Gornja Radgona. 4. Franc Cobelj, posestnik, Kapela pri Radencih. Okraj Maribor desni breg: 1. Alojzij Saga j, dekan, Hoče. 2. Rudolf Slatinek, posestnik, Laznioa pri Lim-bušu. 3. Tone Poharc, župan, Pečke pri Makolah. 4. Dr. B. Schaubach, odvetnik, Slov. Bistrica. Okraj Maribor levi breg: 1. Alojiz Supanič, veleposestnik, Jarenina. 2. Ivo lirbas, župan, Slemen, Selnica ob Dravi. 3. Evald Vračko, župnik, Št. IIj v Slov. gor. 4. Andrej Semenič, strojnik, Maribor. 5. Josip Kajnih, župan, Sv. Barbara v Slov. gor. 6 Franc Gomilšek, župnik. Sv. Benedikt v Slov. gor. 7. Ljudevit Poljanec, župan, Sv. Anton v Slov. gor. Okraj Murska Sdbota: 1. Mihael Cipot, posestnik, Murska Sobota. 2. Ivan Panker, posestnik, Pečarovci. 3. Jožef Pavlinjek, posestnik in župan, Skakovci, Cankova. Okraj Prevalje: 1. Jurij Kugovnik, posestnik, Prevalje. 2. Luka Držečnik, župan, Orlica, Ribnica na Pohorju. Okraj Ptuj: 1. Mihael Brenčič, veleposestnik, Ptuj. 2. Franc Prelog, posestnik, Zagajiči, Moškanjci. 3. Jakob Felicijan, posestnik, Grajen-šak, Vurberg. 4. Josip Krajnc kmet, Soveče, Št. Vid pri Ptuja 5. Martin Napast, Spodnje Pleterje, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. 6. Robert Košar, veleposestnik, Sv. Bol-fenk na Kogu. 7. Peter Rozman, viničar, Hermanci, pošta Sv. Miklavž pri Ormožu. 8. Ivan Posavec, posestnik in ko-lar, Trgovišče, pošta Velika Nedelja. Okraj Slovenjgradec: 1. Jakob Jaš, posestnik, št. Bj pod Turjakom. 2. Josip Spešny poslovodja, Staritrg pri Slovenjgradou. 3. Valentin Mevc, posestnik, Ravne pri Šoštanju. Okraj Šmarje: 1. Franc Zličar, župan, Ponikva ob južni žel. 2. Ivan Turk, posestnik, Stranje pri Šmarju. 3. Janez Roškar, župan, Rajnkovec pri Rogaški Slatini. 4. Jožef Tovornik, župan, Št. Vid na Planini. 5. Franc Vimpelšek, posestnik, Gradiče, Podsreda. Preglednika: 1. Ivo Sojč, kipar, in Martin Ko-res, ključavničar, Maribor. — Razsodišče. 1. Dr. Fran Jan-kovič, zdravnik, Maribor. 2. Dr. Fran Kotnik, profesor, Ptuj. 3. Dr. Anton Ogrizek, odvetnik, Celje.
Samostojnežem in republikancem! Lepo kašo so Vam skuhali Vaši poslanci Pucetj, Kelemina in pa ne izvoljeni poslanec socijalist, avtonomist, napol klerikalec, republikanec, sedaj radičevec Prepeluh. V Št. Vidu nad Ljubljano je dne 22. t. m. davčni eksekutor v spremstvu orožnikov izterjeval davke, zarubil kravo, vzel listnico z večjo svoto, kaikor je bil davkoplačevalec dolžan itd. Povejte, ali se je to kedaj pri nas godilo? Ali se je to godilo letni, ko je bila SLS na vladi? Tri mesece že podpira Pucelj vlado, raz- j pravljalo in glasovalo se je za dvanajstine za 4 mesece, on , je s Kelemino vred glasoval za ta pToračun, mesto olajšav | dan za dnevom hujše pritiska davčni vijak. Tudi kuluk zo- j pet zahteva ministrstvo gradevina, katerega je SLS poprej ' obranila Slovenijo. Le tako naprej, upajmo, da še bo ona j mala peščica gostilničarjev, mesarjev in lesnih trgovcev, j ki podpirajo Puceljna in vsi oni, ki pričakujejo od Radiča republike, spregledala in obrnila hrbet strankam, katerih | vodstvo želi Puclju pripomoči do ministrske penzije, Pre- j peluhu pa do poslanskega mandata, ljudstvo-volilci pa naj le pridno plačujejo vedno hujše davke in delajo — kuluk! -ak.
Pozor vsem članom katoliških organizacij v Mariboru in okolici! Kakor je znano, se je zadnji čas ustanovilo v Krčevini pri Mariboru nepotrebno pogrebno društvo. Vse člane katoliških organizacij opozarjamo, da to pogrebno društvo ni odsek Kat. izobraževalnega društva v Kičevmi in da bo vsak izbrisan iz katoliških društev, ako pristopi v nasprotno. Tako so sklenili vsi odbori treh prosvetnih društev župnije Matere Milosti
Sanatorij v Mariboru. Kakor slišimo, je prevzel mariborski sanatorij zdravnik dr. Benjamin Ipavic Vsestransko
podpira to akcijo njegov ljubljanski prijatelj za splošno humanitarne naprave vneti, vodilni finančnik na Kranjskem g. Karel Kavšek. Pred teti sta že mislila graditi skupaj nov sanatorij v Ljubljani, kar pa je zabranila vojna. Baje bodo cene v sanatoriju tako nizke in deloma nižje od bolnice (I. razred 90 din., II. 60 din., III. 30 din. na dan). Gospodinjstvo je v tako spretnih rokah, da bo garantirana tudi s te strani zadovoljnost pacijentov sanatorija. Iz omenjenih cen se da sklepati, da je nova akcija s sanatorijem zamišljena bolj idealistično in se dozdevno ne vodi iz pohlepa po dobičku, nego v prvi« vrsti, da se ohrani lepi zavod tako zdravnikom kakor pacijentom. To potezo je tem bolj pozdravljati, ker je ravnokar nameraval nakupiti nek tuj zdrav nik samo inventar sanatorija ter ga odpeljati odtod, s čim bi bil ta za Maribor tako važen zavod pokopan. Ako vsi zdravniki, ki pošiljajo svoje pacijente v sanatorij, potisnejo svoje zdravniške honorarje doli na skrajni minimum, tedaj in le tedaj se more pri današnji denarni krizi tudi širša publika posluževati sanatorija in garantirati obstoj te koristne in tudi za Maribor prepotrebne zdravstvene naprave.
Blagoslovlenje nove župnijske cerkve na G. Ponikvi bo v nedeljo, dne 18 .t. m., ob 10. uri.
Somišljenikom brežiškega, kozjanskega in šmarskega okraja! Tajništvo SLS uraduje: za brežiški okraj vsak pon-deljek v tednu v Brežicah pri g. Jožefu Kruljc v Št. Lenartu; za šmarski okraj vsak petek v tednu v Šmarju v novem Katoliškem domu ter za kozjanski okraj vsak petek v tednu v Kozjem v prostorih tajništva SLS. Tajništvo SLS daje članom SLS pojasnila v raznih vojaških, davčnih, obrtnih, trgovskih, pravnih, sodnih, zapuščinskih, občinskih, pokojninskih in drugih zadevah. Nudi posredovanje in pomaga vlagati prošnje, pritožbe in prizive, kakor prošnje za odpust, oziroma skrajšanje vojaške službe, prošnje za potne liste, državljansko pravico, prošnje za povrnitev stroškov, odpust, odnosno zmanjšanje globe, za razne podpore, penzije, nadalje posreduje v vseh društvenih in organizacijskih zadevah. Ob pondeljkih v Brežicah, ob torkih v Šmarju in ob petkih v tednu v Kozjem. — Tajništvo SLS v Mariboru.
Drzni roparji na delu. Pri Rajhenburgu ob Savi se je zgodil dne 1. t. m. roparski napad. Rudniški inženjer Por-ges je nesel, kakor običajno vsako soboto, iz pisarne v Senovem denar za izplačilo delavcev. On sam je imel v žepu same tisočdinarske bankovce, njegov spremljevalec, rudniški uradnik Jernej Peterca, pa je nesel v nahrbtniku 'bankovce druge vrste in precejšnjo množino kovanega denarja. Skupno sta imela Oba 350.000 dinarja. Nič hudega sluteč sta šla proti Raštajnu. Na potu med Senovem in Raštajnom so stopili nenadoma štirje s samokresi oboroženi moški pred inž. Porgesa in Peterco, jima nastavili samokrese na prša in zahtevali denar. Roparji so najprej odvzeli, Peterci nahrbtnik z denarjem, preiskali nato še inž.. Porgesa ter tudi njemu pobrali vse bankovce. Napadenca sta bila brez moči, v bližini pa tudi ni bilo nikogar, ki bi jima mogel priskočiti na pomoč. Roparji so nato bliskoma | izginili v gozdove in ni o njih do sedaj nobenega sledu.
Priporočamo vsem našim naročnikom in čitateljem srečke Kat. prosvetnega društva v Št. Petru pod Sv. gor. Šentpeterska loterija obsega 250 dobitkov v skupni vrednosti 50.000 dinarjev. Srečke so po 5 dinarjev in se dobijo pri župnemu uradu v Št Petru pod Sv. gorami, pri j Prosvetni zvezi v Mariboru Aleksandrova cesta 6 I, v gla-; vni zalogi tobaka gdč. Jožefi Vahčič v Kozjem, v trgovini g. Trauna na Ptujski gori, dobite pa tudi lahko srečke pri vlč. župnih uradih, na katere so se srečke odposlale. Samo ne zamudite ugodne prilike!
Srečke efektne loterije Dijaškega podpornega društva v Ljubljani se dobijo vsaki dan med uradnimi surami (od
9.	do 12. in od 3. do 7. ure) v tajništvu JSZ in v tajništvu SLS v Celju; dobijo pa se tudi po trafikah v Aleksandrovi cesti in v Gosposki ulici v Mariboru.
U VH 706 25 14
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Obtoženec Januš Goleč je kriv, daje kot odgovorni urednik v Mariboru izhajajočega peri-jodionegta lista »Slovenskega Gospodarja« zanemaril ono pazljivost ob kateri bi objava spodaj navedenih člankov, katerih vsebina se označuje, ker potom tiska, kot pregre-šek proti varnost časti po § 491 k. z., ker se očita zasebnim obtožiteljem, ne da bi se navajalo določenih dejstev, nečastnih lastnosti ter jih izroča javnemu sramotenju in sicer
1)	v številki 18 z dne 16. 4. 1925 a) dr. Ljudevitu Piv-ku pod zaglavjem »Tedenske novice.« »Iz Dr. Pivkovega protljudskega delovanja . . . .«, kateri članek se končuje z: ». . . . naroda in njegove duhovščine v Beograjski skup ščini«; b) Karlu Golobu v članku pod naslovom: »Sv. Križ pri Laškem. Da je naša občina . . .«, ki se končuje z: »... je ustregla demokratom ter odstavila župana.«
2)	v št. 19 z dne 23. 4. 1925 Jošku Velikonja z člankom z naslovom: »Poizela s posebno vnemo smo letos hiteli na goro Oljko . . .«, ki se končuje ». . . tudi slavni oproda in pomagač učitelj V« —
S tem je zakrivil prestopek po 81. 1H. zak. z dne 15.
10.	1868 št. 142 drž. zakonika in se kaznuje po oit. SI. L 3 z denarno kaznijo na
500 (petsto) Din., v slučaju neiztirljivosti na 5 dni zapora.
V	smislu §§ 20 in 30 tisk. zak., se ima obsodba po pravomočnosti objaviti na obtoženčeve stroške v eni prihodnjih dveh številk Slovenskega gospodarja na istem mestu, z enakima črkami ter pod istim naslovom, kakor so bili objavljeni inkriminirani članki,
V	smislu § 389 kpr. plača obtoženec stroške kazenske ga postopanja in izvršitve kamii.
U VI 373-25 12
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Obtoženec Januš Goleč je kriv, da je kot odgovorni urednik spodaj navedenih, v Mariboru izhajajočih perijodničnih listov zanemaril ono dolžnost pazljivosti, vsled katere bi izostala objava spodaj navedenih člankov 1. V Naši Straži št. 4 z dne 25. 1. 1925 na tretji strani pod naslovom: »Aretirali so v soboto«, kateri članek se končuje ». . . eden član zašel v tabor, ki ni bil nikdar pošten, v katerem se s pripovedovanjem izmišljenih dejstev lažnjivo dolži nečastnega dejanja zas. obtožitelja dr. Frana Janžekoviča in Jakoba Novaka, ki ju zamore v javnosti ponižati in se jim obenem očita, ne da bi bila navedena določna dejstva, nečastne lastnosti ter se ju izroča javnemu sramotenju, 2. v Slovenskem gospodarju« št 10 z dne 19. 2. 1925 v rubriki »Tedenske novice« pod naslovom: »Smola nadučitelja Robnika«, ki se skončuje »to je bil preklicano drag špas«, v katerem se zas. cbtoži-telja Ivana Robnika, ne da bi se navajala določna dejstva, dolži nečednih lastnosti in ga izroča javnemu posmehu.
Ker vsebujeta omenjena članka v objektivnem oziru pregrešek ad 1) po par. 488 in par. 491 k. z. ad 2) po par. 491 k. z., je zakrivil obtoženec prestopek po čl. III. zak. z dne 15. 10. 1868 in se kaznuje po cit. čl. t. 5 na 900 din. denarne kazni, a slučaju neiztirljivosti pa na 9 dni zapora.
V smislu par. 20 in 39 tisk. zak. se ima sodba po pravomočnosti objaviti na obtoženčeve stroške v eni izmed prvih dveh številk Slovenskega gospodarja in Naše Straže in sicer ina isti strani in s podobnimi črkami ter pod istim naslovom, kakor sta bila objavljena inkriminirana članka.
/Po par. 389 kpr. mora obtoženec plačati stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
Jože Nunčič, cerkovnik v Petrovčah, naznanja romarjem kot vsem častilcem Matere božje v Petrovčah, da ima v samozaložbi knjigo »Petrovška Mati' božja« z vsebino: molitvice in dve pesmi, za ceno 4 dinarjev. Ker se vsled velikih poštnih stroškov ne splača pošiljati posamezne izvode te knjižice, se uljudno priporoča za večja naročila — Jože Nunčič, cerkovnik, Petrovče.
Je vendar res, da se sedaj že skoro polovico ceneje kupi, kakor pa minulo leto. To se prav posebno pozna pri suknu, volni za ženske obleke, hlačevini, barhentu, platnu itd. Tako bi še lahko našteli veliko vrst blaga za oblačilo in gospodarske, t. j. domače potrebščine, kar bo marsikdo rabil za jesen in za zimo, ter gledal, da čim ceneje, pa tudi trpežno kupi. Da pa dosežete te ugodnosti, mora prav vsak bralec postati odjemalec (če še ni) nižje omenjene tvrdke, katera se sedaj najbolj priporoča. Da se res tako ceno in dobro kupi, o tem se lahko prav sak uveri z enkratnim nakupom, kar pa že tudi zadostuje, da postanete stalni odjemalec tvrdke Franc Mastek v Mariboru, Glavni trg 16.
Pravo gospodinjsko milo je naše milo »Gazela«! Zakaj? Zato, ker je sestavljeno iz takih snovi, ki ne kvarijo perila, ampak ga res temeljito čistijo in belijo.
Dopisi.
Krčevina pri Mariboru. Izobraževalno društvo v Krče-vini priredi v nedeljo popoldne v dvorani Kat. Omladine, Splavarska ulica 4, vinsko trgatev z najrazličnejšim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo novega Doma, odlbor uljudno vabi k najdbilnejši udeležbi!
Sv. Trije Kralji v Slov. gor. V nedeljo, dne 18. t. m., bomo v naši romarski cerkvi slovesno obhajali god sv. Marjete Marije Alakok, velike služabnice presv. Srca Jezusovega in ob enem praznik božjemu Srcu posvečenih družin. V predvečer 'bo ob pol petih pridiga in spovedovamje, v nedeljo pa pri obeh službah božjih skupno obhajilo vseh članov presv. Srcu posvečenih družin iz domače in sosednih župnij ter slovesna ponovitev posvetitve. Častilci, ča-stiike božjega Srca, ki ste se mu že posvetili s svojimi družinami, ali ki se še nameravate posvetiti, na veselo svidenje pri Sv. Treh Kraljih iz bližine in daljine Slovenskih goric!
Boračova pri Kapeli. V naši prijazni vasici se je vršila v nedeljo, dne 4. t. m., lepa slovesnost. Za našo kapelico smo oskrbeli nov zvon, ker nam je prejšnjega vojska oropala, in ta dan je bil slovesno blagoslovljen. Pri tej priliki smo se v veseli družbi spomnili tudi naših ubogih pa nadebudnih dijakov ter zbrali za Dijaško večerjo 165 dinarjev. Vsem darovalcem: Bog plati!
Šmartno pri Celju. Komaj se je ustanovil v lepi Rožni dolini Orel, že je okrog in okrog vse polno takih nebodi-jihtreba, ki napadajo ter bi radi vse dobre cilje, do katerih hočemo priti, izpodbili. Kot taki so nas napadli na potu od srenjske prireditev v Petrovčah dne 8. m. m. se vrača-čajočih bratov ter visokošolca g. Černija, našega voditelja ter nas obmetavali z nedostojnimi psovkami. A vkljub temu, če nas tako napadajo in sramotijo, mi ostanemo to, za kar delamo, ter kličemo z dna duše: Bog živi Orla!
Loka pri Zidanem mostu. Pri nas dobi farna cerkev v nedeljo, dine 11. t. m., dva težka bronasta zvonova, katera se bosta takoj zjutraj okrog 7. ure na kolodvoru v Zidanem mostu naložila in potem peljala v dostojnem sprevodu z zidanmoško godbo ter konjeniki na čelu v Loko. Pri kapeli Žalostne Matere božje jih bode slovesno sprejela čč. duhovščina ter razna društva s pričakovanim ogromnim številom ljudstva. Potem se bode sprevod pomikal proti cerkvi, nakar bo iste domači č. g. župnik blagoslovil. V zvonik se bodo potegnili popoldan od enih do dveh. K tej slavnosti ste vabljeni tudi iz sosednjih župnij, kakor tudi vsi, ki se zanimate za take svečanosti!
•Jurklošter. Občinski odbor je v svoji zadnji seji izvolil šolskega upravitelja g. Mateja Kavčiča ob priliki njegove upokojitve častnim občanom. Imenovani je služil tam 29
let ter si je s svojim vestnim delom v šoli in miroljubnim, vzornim vedenjem pridobil spoštovanje vseh. Veliki župan ljubljanske oblasti pa mu je za njegovo 44'letno požrtvovalno službovanje izrekel pohvalo.
Kozje. Za okrajnega zdravnika, v Kozjem je imenovan g. dr. Kraser, katerega kot dobrega zdravnika vsem toplo priporočamo!
Gospodarstvo.
PODBIRANJE IN IZBIRANJE GROZDJA, POZNA TRGATEV IN SLADKANJE VINSKEGA MOŠTA V LETU 1925.
Robert Košar.
Danes, ko to pišem v soboto, dne 3. t. m. je ljubko solnce zopet ves dan gledalo s prijaznim očesom na naše gorice in naši starodavni klopotci so peli veselo pesem v vročem dihu južnih vetrov. Morda bo tako ostalo in prosimo Vsemogočnega za to! Ako bo današnje vreme trajalo naprej, bomo s trgatvijo čakali ne samo do Terezije, ampak celo do Uršule. Vsako leto imamo v naših krajih daljši ali krajši niz lepih dni, ki se pojavi prej ali slej v oktobru ali v novembru. Kakor špekulira trgovec s cenami, mora špekulirati tudi vinogradnik z vremenom. Vsak solnčni dan je v njegovo korist.
Kdor ima že sedaj vse grozdje gnilo, je izključen iz špekulacije. Kdor pa še lahko ohrani na trsu vsaj nekaj zdravega grozdja, naj podbira. Gnilo grozdje se naj. spreša in porabi za domače potrebe četudi skupaj z ja-bolčnico, (sadjevcem). Samo da ne bo zgube. Ostalo zdravo grozdje pa se bo slajšalo iz površine trsnih listov tembolj, ker bo trsna sladkorna fabrika hranila manj odjemalcev.
V slučaju lepega vremena in pozne trgatve se bo večjim posestnikom izplačalo tudi izbiranje (sortiranje) grozdja. Kdor lahko spravi eden ali dva polovnjaka sortiranega šipona ali rizlinga, traminca, burgundca, muškata, silvanca itd., se naj ne boji stroškov za to delo. Naj to žlahtno in izbrano vino tudi sladka. Na podlagi vinske postave z dne 12. aprila 1907, par. 5 drž. zak. št. 210 je to dovoljeno. S tem bo letos nadomestil manjkajoče solnčne žarke. Idealnim in v solčnih višavah živečim ljudem je seveda težko pripoznati zemeljski repi isto veljavo, toda življenjska praksa kaže drugače. V nemški Avstriji, kamor je sedaj omogočen izvoz 80.000 hI naših vin (nad 26.500 polovnjakov) razločujejo oficijelni vinarski listi med cenami izboljšanega in neizboljšanega vina. (Glej N. W. Z.) S sladkorjem izboljšano vino je dražje.
In recimo, da bi se zgodilo, da bi začel kdo zbirati raztresene ude naših kvalitetnih vin, ki odgovarjajo nemškemu uvozu iz Slovenije, ali bi Jiigoslavija radi tega kaj trpela? Čim večji bo izvoz, tem lepša bo trgovska bilanca akoravno na podlagi repnega sladkorja.
Vinogradniki! Naredile letos poskus in sladkajte vsaj polovico pridelka, da se prepričate o razliki. Ako ste premagali vse ovire glede obdelovanja goric in zatiranja kriptogamičnih bolezni, potem še riskirajte na vsak hektoliter vsaj 2 kg sladkorja. Sladkanje vinskega mošta je zelo enostavno. Obesi v kad, v katero teče mošt snažen žakljiček s cukrom tako, da teče iz preše na njega vinski mošt. Sladkor se mora raztopiti na isti način kakor galica za škropljenje.
Sv. Andraž pri Velenju. Dne 11. t. m. se zaključi gospodinjski tečaj pod spretnim vodstvom gospe Olge Sittig. Tečaj šteje 22 gojenk, kar je za naš mali kraj jako veliko, ker je že prej 9 deklet od Sv. Andraža obiskovalo gospodinjski tečaj v Št llju. Popoldne ob treh bo gledališka predstava »Pri gospodi« in potem pogostitev došlih gostov in staršev. Dne 17. t. m. pa se začne drugi tečaj, v katerega so sprejeta tudi dekleta iz bližnjih župnij. Smo sicer v skritem kraju, pa napredujemo na gospodarskem in prosvetnem polju.
Mariborski trg dne 3. septembra 1925. Na trgu je bilo 45 s svinjskim mesom, 56 s krompirjem, zelenjavo in z drugimi živili in 15 s sadjem naloženih vozov. Tudi drugače je bil trg prav dobro preskrbljen in obiskan. Slani-narji so prodajali svinjino po 20 do 30 din., slanino po 25 do 30 din. in drob po 15 do 20 kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 10 do 17.50 din., teletino po 15 do 20 din. in svinjino po 17.50 do 20 din., klobase po 20 do 35 din., prekajeno meso po 35 do 40 din., gmjat po 45 do 50 din., drob po 8 do 15 din. kg. — Perutnina je bilo pa komaj okoli 400 komadov. Cene, ki so vsled tega poskočile, so bile: piščancem 20 do 30 din., večjim 30 do 100 din. par, kokošem 35 do 65 din., racam, gosem, puranom mladim in starim 35 do 120 din., domačim zajcem 10 do 50 din., grlicam 35 do 40 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje cvetlice; Cene so bile krompirju 4 do 5.25 din. mernik (7 K kg), oziroma 1.25 do 1.75 din. za kg, solati 1 do 3 din. kg, glavnati solati 0.25 do 1.50 din., ohrovtu in ohrovtovi repi 0.50 do 1.50 din., zeljnatim glavam 1 do 3 din., karfijolu 1 do 7 din., kumarcam 0.50 do 2 din., buči 1 do 3 din. komad, stročjemu fižolu 4 do 5 din., paradižnikom 1.50 do 2 din, kisli repi 3 din., kislemu zelju 4 din kg, luščenemu fižolu 1.25 do 3 din. liteT; jajcam 1.50 do 1.75 din. komad, tra-pistovskemu siru 25 din., ovčjemu siru 20 din. kg, mleku 3do 3.50 din., maslinemu olju 33 do 55 din., bučnemu olju 24 do 32 din. liter, smetani 12 do 14 din. liter, maslu 44 do 48 din., kuhanemu maslu 50 do 55 din. kg, jabolkom 3 do 7 din., hruškam 3 do 8 din., slivam 3 do 10 din., češpljam 3 do 5 din. (kmetje so prodajali češplje po 5 do 6 komadov za 25 para, tedaj 60 do 72 komadov za 1 kg, med tem ko jih je na kg samo 54 do 56 komadov), brea-
kvam 6 do 10 din., grozdju 7 do 10 din. kg, limonam 0.75 do 1.50 din. komad, melonam 3 do 15 din. komad. Cvetlicam 0.50 do 6 din., z lonci vred 15 do 50 din. komad. Lončena in lesena roba 0.50 do 175 din. komad, brezov« metle 2 do 5 din. komad, leseni ročni vozički 100 do 200 din. komad. — Seno in slama: V sredo, dne 30. septembra radi deževnega vremena ni bilo ne slame ne sena na trgu; v soboto, dne 3. t. m., so pa kmetje pripeljali 4 vozove sena in 2 voza slame na trg. Cene so bile senu 55 do 75 din., slami pa 50 din. za 100 kg.
mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 2. 10. 1925 se je pripeljalo 270 svinj, kozi in 3 ovce. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari ko-amd 75—125 din., 7—9 tednov 150—225 din., 3—4 mesece 260—300 din., 5—7 mesecev 350— 450 din., 8—10 mesecev 550—650 din., 1 leto 850—lOOO din., 1 kg žive teže 10—14.50 din., 1 kg mrtve teže 15—18 din. — Prodalo se je 165 glav.
Poročno z dunajskega sejma dne 5. oktobra 1925. — Prignanih je bilo na ta sejem 2467 komadov in od teh 436 iz naše države. Cene živini so poskočile za 15 grošev pri 1 Kg. Voli 1 so se prodajali po 1.80—2 (izjemno 2.05 —2.30), II 1.50—i.,D, HI 1.30—1.45, biki 1.30—1.70, krave 1.25—1.75 in manj vredna živina po 0.80—1.25.
Za prijatelje gob vesela novica. Marsikdo si je že želel nabaviti praktično knjigo s slikami »N a š e gob e«, a mu je bila cena previsoka. Sedaj se je javil plemenit mecen za ljudskoi prosveto ter naklonil založništvu znatno svoto s pogojem, da se cena knjigi talko zniža, da si jo more nabaviti vsak prijatelj gob in prirode sploh. Vsled tega je založništvo z današnjim dnevom znižalo ceno knjigi »Naše gobe« in 100 na 50 dinarjev. Obenem se je znižala tudi cena obem zložljivim tabelam za šole od 132 na 100 din., a isti, toda nezložljivi, se dobite za 40 din. Sedaj pač ne bo več izgovora, da si sleherne šole poleg knjige nabavijo tudi obe tabeli za nazorni in prirodopisni pouk. Oboje se naroča pri vseh knjigarnah. Naročniki se naj požurijo, ker naklada ni več prevelika!
Hmeljska kupčija. Kakor nam poročajo iz Žalca, so zaloge hmelja v Savinjski dolini malodane razprodane. Od inozemskih hmeljskih kupcev, ki so se mudili v Savinjski dolini, je ostal še samo eden, ki še kupuje, vsi drugi so pa po sklenjeni kupčiji odpotovali.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56.17 do 56.70 D, francoski frank 2.60 do 2.65 D. italijanska lira 2.20 do 2.30 D, čehoslovaška krona 1.66 do 1.68 D, avstrijski šiling 7.90 do 8 D, nemška marka 13.40do 13.50, švicarski frank 10.80 do 10.90. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.18 centimov.
KMETIJSKA DELA V MESECU OKTOBRU. V splošnem in pri živini. V oktobru spravljamo poljske pridelke in različno zimsko sadje, ki septembra še ni bilo zrelo. Pred spravljanjem očistimo shrambe vsakoršne nesnage, ki bi mogla pozneje postati vzrok, da bi sadeži segnili. Krompir in korenstvo je treba spraviti v najhladnejše podzemske 'prostore, ker ga le na ta način moremo ohraniti dolgo časa nepokvarjenega. V toplih kleteh krompir in korenstvo rado gnije, proti pomladi pa hitro kali in poganja. Toplina krompirjeve kleti naj ne presega 6° C. Ako imamo premalo krova za krompir in korenstvo (peso, mrkev in repo), tedaj si odpomoremo s podsipnicami, ki jih skopljemo na njivi, ali pa v bližini hiše. V podsopnicaih moremo ohraniti te sadeže sveže in zdrave do pozne pomladi. Podsipnice so navadno 25 cm globoke, 2 m široke ki poljubno dolge jame, v katere se vlagajo gomolji ali korenstvo v podobi strehe. Čim več imamo sadežev za vlaganje, tem daljša mora biti jama. Dokler ni mrazu, zasuje-mo zemljo le ob straneh kupa in sicer za pribilžno 1 dem debelo, da lažje uhaja puh iz kupa. Ko pa pritisne mraz, je kupe do pol metra na debelo pokriti z zemljo, da vloženo korenstvo ali krompir ne zmrzne. Okoli kupa napravimo plitev jarek, da deževnica lahko odteka.
Živino pasemo širom po travnikih, dokler ni prehude slane. Prehod od zelene krme na suho naj se vrši polagoma, enako kakor od suhe na zeleno, da živali nezmršavijo. Če hočemo molzno govedo obdržati tudi ob sulhi krmi pri dobri molži, dodajemo klaji dnevno po dvakrat nekoliko narezane pese ali repe. Svinje začnemo boljše krmiti že se daj, da dobimo debelejšo slanino. V oktobru začnejo nesti že mladice (mlade kokoši), ako so dobivale zadosti tečne hrane.	(	/
Iz vremena v mesecu ok&Jbru sklepajo stari vremenski prerokovalci na vremenske prilike v aprilu prihodnjega leta, kakor tudi na ostrost predstoječe zime. To potrjujeta sledeča vremenska pregovora:
Vsakokratno vreme vinotoka daje rado za april poroka.
Če hrast v oktobru listje obdrži, hud mraz nastopil bode zimske dni.
(Konec prihodnjič.)
ne boš atrgal, ne, imam močno obleko, ker nem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju Stev. 24 katera razpošilja trpežno sukno m D 71'—, močen ievjot m D 78*—, fini kam gara m O 90 —, Ilustrovaui cenik s trez 1000 slikami se pošlje vaškemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufaktnr< na robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom o-sebno ¡ropovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnja Naročila crea D 500 — poStn. prosto. Trgovci engroa cena
MALA OZNANILA.
'50 letna oseba išče službe v •podjetju brez ženske, v žup-nišču, ali k posamezni gospej. Govori slovenski, nemški, italijanski, madžarski, precej francoski in angleški. Gre tudi kot prva perica (Ober-«rfiseherin). Franca Juršič, Drožniška stanica, Murska So-J>ota do 15. t. m., potem pa Krabonoški vrh 45, Sv. Jurij pb Sčavnici.	1210
Kuharico 9e sprejme, pridno in pošteno, katera tudi druga hišna dela opravlja, ter ima veselje do vrta. Ponudbe s prepisom spričeval na upravo lista pod štev. 1207. 1207
Deklo, dobro izurjeno v svi-njereji, išče Anton Cvenkel, Sv. Peter v Sav. dolini. 1227
Kovaškega učenca poštenih staršev 15 do 16 let starega, močnega, sprejme Anton Lo-renčič v Framu.	1224
Išče se pri kaki samostojni gospodinji hrana in stanovanje. Plača po dogovoru. Je tudi lahko v pomoč pri gospodinjstvu. Ponudbe na uprav-aištvo.	1215
Proda se dvoje poslopij v bližini tovarne za dušik v Rušah. Cena 90.000 K in 60.000 K. Več pove N. Cuček v tovarni za dušik, Ruše.	1188 2—1
Lepo majhno posestvo na prodaj. Cena 15.000 D. Naslov: Josip Posilovič, Podgrad št. 5, St. Jurij ob juž. že.. 1199 3—1
Sprememba posesti. Prodajo, nakup, najem, zlasti malih posestev, blizu Maribora posreduje >Marstan«, Maribor. 1198
Kdor želi kupiti ali prodati
kakšno posestvo, naj se oglasi pri Josipu Grošl, pošta Slivnica pri Mariboru. 1231
Proda se nekaj pohištva v dobrem stanju po ceni pri hišniku, Slomškov trg 4, Maribor.	1225
Vinske sode, pipe za pivo se prodajo. Dravska ulica št. 13, Maribor.	1213
Učenca ali učenko s primerno šolsko izobrazbo ter poštenih «taršev sprejme Josip Kosmus trgovec z meš. blagom v Loki pri Zusmu.	1175
Dobro, starejšo, snažno kuharico, za meščansko in hrano «a družino za večje gospodarstvo, sprejme Anton Cvenkel, •v. Peter v Sav. dolini. 1161 j /V*__3-1,
Prodam posestvo v bližini' mesta, obstoječe iz vinograda, i sadonosnika, njiv in gozda, skupaj 6 oralov zemlje. Hiša . nova, zidana, ima 4 sobe, dve kuhinji in klet ter gospodar- • sko poslopje. Potreben je ka- j pital 60.000 D. Hrastnik, Slov. ' Bistrica.	1209 2—1
Pletene jopice, bluze, telovnike za moške in ženske, sviter-je, kostume, spodnja krila, pelerine, kapice, nogavice, do-kolenice itd. vse iz najboljše volne dobro izdelano in za nizko ceno dobite v Strojni pletarni Maribor, Vetrinjska ulica 17.	1219 10-1
Lepo posestvo v Sv. Rupertu v Slov. goricah se da v najem. Ponudbe na upravo lista.
1223 2-1
Zaradi smrti svoje žene prodam posestvo, 27 oralov: ena tretjina gozda, ena tretjina njiv, ena tretjina travnikov, z dobrim poslopjem in lepim sadonosnikom. Anton Jager, Cerovec, p. Sv. Jurij ob juž. žeL	1222 2—1
Sode, nove, po celo ugodni ceni proda sodar Damiš, Sv. Lenart v Slov. gor. 1180 2—1
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru obrestuje od 1. oktobra 1925 naprej nevezane vloge po 6 odstot., vezane pa po 8 odstot. 1221
Išče se takoj za Haloze dober trezen
vfnlisr
s 3—4 delovnimi močmi, ki dobro razumejo delo v vinogradu in ki reflektirajo na stalno službo. Z viničarsko šolo ima prednost. Ponudbe je poslati na upravo lista. 1211
2-1
Kovačnico ali malo posestvo vzamem v najem, pozneje po ugodnih pogojih tudi kupim. Pismene ponudbe naj natanko navedejo kraj, stanje, primeroma ceno, pogoje. Naslov: Franc Mlaker, Schmid, Kuh-bach bei Lahr (Baden) in Beutschland.	1228 2-1
Kupim majhno kmečko posestvo v okolici Maribora. —
Pismene ponudbe s popisom in ceno na upravo Slov. Gospodarja.	1230 2—1
Proda se en oral travnika, leži na Rogozi pri Mariboru. Cena se izve pri gosp. Marku Topolovec v Dobrovcih pri Mariboru.	1232
Prodam gostilno v sredini manjšega mesta v Sloveniji, električna razsvetljava, 6 oralov zemlje, hiša in zemlja v dobrem stanu, potrebni kapital samo 50.000 D, ostanek se «obrestuje. Kje, pove uprava.
Proda se na Vranskem v trgu v bližini sodnije dvoje" posestev: prvo 21 oralov lepih rodovitnih njih, travnikov, sado-nosnik in gozd; gospodarsko poslopje (hiša, hlevi kozolec) je v naboljšem stanju. Drugo posestvo obstoji iz lepe pritlične hiše, iz novega gospodarskega poslopja, lepega sadonosnika ter ene velike rodovitne njive. Cena se izve v župnišču Vitanje. 1169 5—1
Pozor! Gospe Ane Zanier dediči prodajo naslednje nepremičnine z inventarjem vred: 1. Posestvo v Letušu, velika hiša v trgovino in gostilno ter gospodarskimi poslopji in ca
oralov njiv, travnikov in gozdov;
2. Posestvo v Lučah, hiša z gostilno in trgovino ter ca 9 oralov gozda in travnika; B. Vinograd z hišo v Seščah; 4. Hiša v Seščah s travnikom (3 orali).
Prodajo se gospodarske enote skupaj ali parcelirano. Pismene ponudbe sprejema: dr. Vinko Tajnšek, Sv. Pavel pri Preboldu.	1162 3-1
Občina Razvanje proda 30 do 40 klaftrov borovih drv. 1218 Vinski sodi, stari in novi, tudi mali za žganje so na prodaj. Pod lipo št. 9. Maribor.
12f7
HHHMUH
Oglasni in reklamni mod
Voršiča naslednik
Vinko Kovačič
Maribor, Slomškov trg 16.
sprejema oglase po originalnih časopisnih tarifah za v s e tu- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte.
lit lil k k M i J M
Ali sem 2e obnovil naročnino ? ?
»■■■■■■»■(■■■■■■■■■■■■HBBBBmB
Dežne plahte *Wm
za konje 1 par 800 D. Dežne plahte za vozove, mlatil-nice, mesarske stojnice v velikosti 2X3, 2^X3 H, 3X4, 3X6, 4X4, 4X5, 4x6in5x9m; cena 1 m2 60 D. Konjske koče od 120 D naprej. ¡Posteljne odeje, dobro izdelane od 170 D naprej, in drugo manufakturno blago priporoča
Alojzij Griiiušek
manuf&ktura MARIROR,	Glavni trg 6.	MARIROR.
Naibolie la naivameis naložita svoj denar pri
Okrajni posojilnici v Ljutomeru,
ki obrestuje kranilne vloge navadne po 8%, večje in vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino ter izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
ixl Ir.WJttnWi*, r. 1 ¡ r *, , n ¡ rjt i r , r i ¡ m , m j M r
vtSSiä'ÄV UV! ! ..vi! k'iik'i ' kVfk^io ■■
Lepi vinski sodi
v vseh velikostih se prodajajo v vinski trgovini
FERDINAND KÜSTER, MARIROR, 908	Meljska cesta 10.
	ri k.- A		»v i v*, '.■< 'v i v ¡ o	Í ù ! k ¿	¡ K'	K	ri 1 r.T j ri ..r--»: >'|
							
Zelo važno za vsakogar?
Novo konfekciisko tovarno
je ustanovil
v Celju »A M E R I K A N E C« v Celju
kjer se izdeluje na poseben amerikan-ski način:
Obleke za n vaške, ženske in otroke, gotovo in po meri. Obleke so izdelane natančno po predpisu kroja. Perilo za moške, ženske in otroke, gotovo in po meri. Obleka, -moška, štofasta od 350 din. naprej. Specialiteta: Moška obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna samo 550 cUn. Cajgaste moške hlače, močne, od 45 din. naprej. Barhant, flanela in vse drugo blago po najnižji ceni'. Velikanska izbira moških in ženskih štofov. Oglejte si:
»PRI AMERIKANCU«, CELJE, GLAVNI TRG ŠTEV. 10
(pri farni cerkvi).	1212
Svečama, medicama in slaščicama
Pisanec & Dalinšek, Ptuj
Paaoaska ulica 8, (pri pošti)
ima v zalogi prvovrstne voščene oltarne, nagrobne, pogrebne in namizne sveče vseh velikosti, kakor tudi bele in barvane svečice za božično drevo po jako nizkih cenah.
P. n. trgovcem na deželi priporočava vsakovrstne me-dičarske izdelke, različne mildavže ter krampuse za Miklavževo, izvanredno lepe medene, sladkorne, penaste, li-kerne in čokoladne obeske po brezkonkurenčnih cenah za Rožič, nadalje različne okraske in božične nakite za božična drevesca.
Na drobno!	Na debelo!
Pri večjem naročilu franko zaboj.
Za obilen obisk se najtopleje priporočava 1210	Pisanec & Dblinšek.
Naznanilo preselitve.
Čast mi je obvestiti p. t. Občinstvo, da preselim s 1. oktobrom t. L svojo trgovino s
sedlarskimi ta čevljarskimi potrebščinami
od Glavnega trga 1 v
Gosoosko olico 37.
Priporočam se, da me z Vašimi cenj. naročili počastite.	S spoštovanjem	Jos. Fric.
¡■Sni
aísaí □
Ali že veste.
da se v
Celju
v manufaktumi in modni trgovini
Franc Dobovičnik,
Gosposka ulica 15
najlažje kupi vsakovrstno blago za obleke, ker je vdtiku Izbira in so tudi najnižje cene, vsled česar slovi ista kot
vir za najcenejši nakup manufaktumega blaga. Državni nastavljenci, železničarji, kakor sploh stranke, k» pridejo iz dežele nalašč 'kupovat, dobijo znaten popust.
Za trgovce poseben oddelek na debelo.
m
Najpopolnejši Stoewsr šivalni stroj
©
ž «6
S «
I «
S
s pogrezljivim transporterjem (glabeljc), odnosnim premikom, je pripravljen za panje, vezenje ali šivanje.
LJUD0VIK BARAGA, Ljubljana,
Selenburgova ulica 6/1.
Z
šte-
Zima se bliža!
Preskrbite si razno manufakturno blago pri tvrdki
FranJo Mariter, Maribor,
Glavni trg štev. 9.
Tam dobite odeje, koče, zimsko perilo, barhent, flanela in vseh vrst sukna za moške in ženske obleke po najniž$ dnevni ceni.	IBM
Lepo posestvo
okoli O oralov, zidano hišo s 3 sobami, obokano kuhinjo* 2 obokanima klet ima, hlev zidan obokano, z opeko krit 5 glav živine, z dobro stiskalnico in gumno (pod), ob cestž v bližini Maribora se proda. Poizvedbe pri dr. Mu le j a, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 30.
al prihranite, si» kupit* mMaufifrtuir&g U«gp ^
vCelju„Prisolncu
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežeja Magft, f®> kar: sufcno za moške, volneno za ženske, hlačeviao, Bife*" vino, baržurt, barhent, belo plBtno, ruja/vo platno, nojfiv?»» pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, bnU*J**e, odeje, dežniki, dežni plašči, eefir in plavo platno t* Idotv čepice in naglavne rute.
N« opustite m prepričati! — Za obilen obi*B M px%Ht4. ■,
Aloiz Drofenlk
Glavni trg 9 Calj« Glavni trg S
Povtra ib« Iočm!
II.ÎÙUBJ
Sar« fii«BS ?
— - mpc ceni
rnanu^cdémm&gcL špecerijskega in želoanega Idt&j&a
CTttGOO SEELNA FIRMA
S1WF Fižol -M
letošnji suhi rešetani izbran kupim po najvišjih dnevnih
cenah
igovina z mešanim blagom, Maribor, Aleksandrova c. 19.
SSadi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti «i » jesen in zimo
RO - čevlje
Večjo množino dobrih zdravih vinskih sodov, 1000 do 1800 1, proda po nizki ceni J. Kralj, Ormož.	1178 2—1
Kobila, težka mfttda, brez vsakega pogreška se zamenja za konja. Električna žaga M. Obran, Tattenbachova ulica.
1187 2-1
||;Z¡3DanBBBBBBBBBBBBBBBBBBflHBBBBBBBBBBBBBBBBaaK¡3S
SVECARNA IN VOSÓARNA
® FRANJO CVILAK^ SL, BISTRICA
T-Tnsr,-
(patent
Stiskalnice in mline
Rudi) za 7 zaloi '
in WicUt.s .»iu^i, uuuu» cesta 53. Izdelovanje pohištva in stavbena mizarstva. — Postrežba tečna. — Cene nizke.
893
Prvovratno sadno drevje in cepljene trte najbolj priporočljivih vrst po nizki ceni ima v zalogi: Drevesnica in trtnica Gradišnik, St. Janž— Velenje. Naročila in tozadevna vprašanja naj se blagovolijo nasloviti na: Ivan Gradišnik, pošta Dobrna pri Celju.	1052
Pozor i Ravno došlo blag«, it ve cene. Platno, barhenti, drnfc
hlačevina, svileni robci, tuk-no itd. Dobiva se aajceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 48
H proizvaja in izdeluje voščene sveče za oltarje, voščene svitke, svečice za božična g JB drevesa, gladke in zvretane ter raznovrstne sveče za trgovce za hišno rabo, kakor B ¡j stearinsike sveče, kompozicijsike sveče, nagrobne sveče (konsumne sveče »Viktorija«), Barak-sveče za lusire, vseh vrst okrašenih sveč in svitkov. g Izdeluje se tudi medeno pecivo, krampuse, mlklavže ter priporočam se vsem gg. b
trgovcem in cerkvenim osikrbništvom za izredno in prvovrtsno blago. g Zahtevajte ceniki — Postrežba točna ter solidna! — Cene zmernel — Tvrdka g
odlikovana z zlato kolajno. G	B
k	m
BBSaBaaaaBB8Q!9BBB9a&!SaB9Sia!SBB@!BaBBBSSflSBBBB!S;anSIEB
4
i
iiloXHa mnmf I« orl
Uodskl potollinlcl t Calls
fegfstrowiBi ladruei £ asómeles» zavezo.
ski piinaki koks na drebne iN
Prvovrstni angleiki ia ouimw \ ¡
P»
debel« debavi pe enatne sai-innih cenah Mariberska medna plinarna.	IS
Canktmova ulica poleg davkarij,*
(poprej pri »Belem vol*«)
Sodi za vino, žganje, transport in hrambo ima vsako množina vedno v zalogi Fr. Repič, sodarsko podjetje v ----- " - i. Solidno
Ljubljani, delo. Točr
Trnovo.
očna postrežba. Oglejte si zalogo!	1012 15—1
kjer je najbolj varno naložen in
obrestuje. • Rentni in Invalidni
posojilnica,
n a j ? i i J * pla$r?}<
Lastne delavnice — solidne sen«,
MARIBOR» Koroška cesta št, 19,
Le najbolje je najceneje.
Suhe sobi, orehe.
vosek in vse druge deželne pridelke kupuje po najvišjih cenah:
ANTON FAZARINC, CELJE. Ima na izbiro in veliko zalogo: kave, riža, mila, sveč, najfinejših čajev, ruma, konjaka in vseh vrst špecerijskega blaga po najnižjih cenah. Zamenja tudi žito za najfinejšo baško moko. 1168 10—1
obeske I
Mannfaktnio in konfekcijo, vezenine, pletenin« L t. d. kakor moške in ienake obleke po men iz lastne prvo« vrsta« kro;»žilice ter premog in drva dobit« proti «godnem odplačevani* 1« pri tvrdki
DAVORIN J0HAN IN DRUG0VS
dražb« :n, Martbsr.Vojainiiki «1.2, pisarna GreflwfcJ6tv» «k I

785HE21
IBBBk
Predno kupite
imsko blago, oglejte si v manufaJcturni trgovini K. Wosr-oche-ja nasl. Anton Macun v Mariboru, Gosposka ulica 10.

»v*,»v* ; fv*	»v»	rvijrv« . ¡•»v* { iN* j
Somišljeniki inserirajte
P
ti
n
fpaceriiski pridelke
posebno lepo kavo, surovo In
žgano, riž, bučno olje, na-, mizno olje, banatsko pšenič-no moko, dobro krušno moko, kupite najcenejše in s točno postrežbo v najstarejši špecerijski trgovini
IVAN SIRK,
Glavni trg r Rotovžo.
Kupim tudi več vagonov lepega zelja v glavah. 1074 12—1
Sti! X Vm SK K »NS i^i &
Saloidin, Sulikcl, Hypermangan
so dobro preiskušena sredstva proti oidiju itd. na trti. Z navodilom vred se dobi v dro-geriji Sanitas, Celje. 833
¡M r\. 0$: K. & M

□!□!□!□ □(□]□!□ □□OiOiODD
Priporoča se prvi slovenski zavod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
17	Dunajska cesta¡17
ki ]c edina te vrste.
Podružnice: Celje, Breg 83; Zagreb, Hatzova ulica 11; Sarajejo, Kočo-iževa. ulica 10 in Split, Ulica 11. puka.

Najiskrenejše Se zahvaljujemo vsem, kateri so pripomogli do tako lepega pogreba naše predobre mame	• .m»
ikatera so nas zapustili v 72. letu svoje starosti dne 25. septembra 1925 ob 4. uri zjutraj in katere pogreb se je vršil dne 27. septembra ob 7. uri zjutraj.
Najprej se zahvaljujemo vič g. župniku Antonu Pučnik,'kateri so ob času •bolezni večkrat prišli tolažit in jo sprevidit, za njihov govor ob grobu. Zahvalimo se ravnotaiko vič. g. novomašniiku Šinkovcu iz Ljubljane, kateri so tudi pripomogli do lepega pogreba. Zahvaljujemo se dalje vsem gg. zdravnikom iz Rogaške Slatine: dr. Treo in dr. Brabec, kaikor vsem, kateri so darovali vence in šopke in 'kateri so jih spremili na njihovi zadnji poti.
Male Rodne-Sv. Peter na Medvedovem selu.
Žalujoča rodbina Zabau.
ssasa ffissEE

[>spodarska banka
Podružnica ▼ Maribora*
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, izvršuje vse bančne poele nafkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računa.
W®mMm&$mmi pr^d^fiilec mreete državno rmm^ loterijo^
E52ČSF



smiselnim delom za bl&estanie vseh!
® ® ®
* i ■v >
Kupujemo surovine direktno iz prekomorskih krajev- — Delamo s stroji najnovejšega sistema. — Izdelujemo tedensko 200.000 parov čevljev. — j Povišujemo izdelovanje — znižujemo režijo.
's
i
» h
5KKSK.* • *
Žil
■ ~:im
Hočemo, da posiužimo vsakomur|z|
i
i f *
-K
dobro in ceno obutvijo
" "tpi ....
'it r'
Beograd Subotica Novi Sad Dubrovnik
Zagreb Osijek Skoplje ßrod n. S. Zemun
Sarajevo Vel. Bečkerek Sombor Maribor

M
VESELJE IN ZADOVOUNOST IZRAŽA OBRAZ GOSPODINJE
katera uporablja za namakanje perila TRI, za izpiranje ZLATOROG terpentinovo milo
je produkt nafte zato tudi najfinejšemu perilu popolnoma neškodljiva.
terpentinovo milo je simbol neprekosljive kakovosti in čistosti.
S TRI in ZLATOROG terpentinovba milom oprano perilo je lepše kot novo, bleščeče belo, in ima prijeten
vonji
ä z® namakanje penla
TVORNICE ZLATOROG MARIBOR
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarjac, predstavnik: Vlado Pušenjak, poslanec v Mariboru.
u
I
m k
v®