Štev. Z76. T HnMJant, t soboto, dne 3. decembra 1910. LetO XXXVIII. &s Velja po pošti: = Za oelo leto upre) . K 26'— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6-50 za en moseo „ . n 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „35'— == V npravništvu: s= Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta „ . „ 11-20 za četrt leta „ , „ 5-60 za en meseo „ . „ 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mcsec 2 K. Posamezne št. 10 v. Inserati: Emostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat...... 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa več ko trikrat . „ 9 „ V reklamnih notioah Btane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem •bjavljenjo primeren popust. =Izhaja:; vsak dan, izvzemšt nedelje Id praznike, ob 5. nrl popoldne Ifcjr Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi itev. 6/OL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi aliol štev. 6. = Sprejema naročnino, lnserate in reklamaolje. = , Upravntškega telefona štev. 188. - J** Današnja številka obsega 18 strani. Hrvat e in dr. Šnsferšlč. Da sede Hrvatje in Slovenci skupno v klubu na Dunaju, ni nič novega. To se je vsled medsebojne vzajemnosti in navezanosti jugoslovanske politike že večkrat dogajalo. Vendar je bila ta zveza vedno nekaj rahlega, nekaj mehaničnega, zunanjega; ta zveza je po-menjala samo neko skupno reprezentanco nasproti vladi in drugim strankam. Zato pa moramo z največjim veseljem pozdraviti vstop hrvaških poslancev v »Slovenski klub« na Dunaju. Na jugu se dela dan. Hrvaški poslanci se niso pridružli slovenskim iz politične oportunitete. ampak ker jim je tako veleval razum in srce Cilji hrvaške in slovenske politike so čim dalje jasnejši. Jugoslovani smo si v zadnjih letih natanko zarisali načrt svoje bodočnosti. Vemo, kaj hočemo in kam gremo. Hrvati in Slovenci imamo isti cilj. iste verske kulturne in gospodarske težnje, isti politični cilj: združeno jugoslovansko državo v habsburški monarhiji. Skupaj smo živeli od pamtivekov, skupaj se borili, vojskujemo se i zdaj skupno in zmagujemo skupno. To je temelj, na katerem sloni zveza Hrvatov in Slovencev; vse drugo, kar pišejo hrvaški in slovenski liberalni listi, je kleveta, s katero hoče jugoslovansko svobodo-miselstvo umazati in miskreditirati to zvezo. To čutijo tudi doli v Dalmaciji, kjer so začele politične razmere dobivati jasne obrise in kjer so Hrvatje sami naredili konec nejasnosti in majavosti v hrvaški politiki in vsprejeli odločno krščansko - narodni program. Da skuša naše svobodomiselstvo to zvezo preprečiti, je samoobsebi umevno in ena izmed teh pretvez, pod katero se namerava to doseči, je oni stalni politično izrabljeni refren, kateri se neprestano dr. šusteršiču in naši politiki podtika, »da Hrvatje ne smejo trpeti zunanjih voditeljev svoje politike in da stremi dr. šusteršič za strankar-sko-političnimi motivi in interesi«. Ta misel zveni tudi iz članka splitske »Svobode« pod naslovom »Zunanji voditelji«, katerega je »Narod« ponatisnil in ki takole izvaja: »V zadnjem času se vedno bolj in bolj opaža, da je znaten del naše zunanje reprezentance, obrambe in vodstva naše politike prešel v roke oseb, ki nc pripadajo našemu narodu. Kakor je za nas tolažljivo, da je naša politika zainteresovala v veliki meri LISTEK. Siv, bradat in gologlav spet prišel je k nam svetnik, ki nebeški mu sodnik dal je poln koš darov . . . Dobili smo v naše zapuščeno bosansko gnezdeče nebeški telegram, da nas letos izjemoma tudi sv. Nikolaj obišče. Dogodek, kakršnega, do sedaj nisi mogel v mestni kroniki zaslediti. Tako si čital v novinah in na posebnem lepaku v čitalniški dvorani naše uradniške kazine. Zavladalo je za ta poset ogromno zanimanje po celi naselbini in po okolici. Ne samo uradniki, marveč tudi meščani, ki so bili Člani kazine, katoliki, pravoslavni in muslimani se par dni sem niso o drugem pogovarjali kot o častitljivem starčku, ki nas pride obiskat z nebeških višav. »Gazda Marko,« jc upil Kusuf beg "'ez cesto na trgovca Marka Popoviča, »ali si čital v našem kazinu? Sv. Nikolaj pride 1« »Čital sem, čital, bežo!« odgovarjal i« rdečelični Marko. »In jaz pridem tudi politične prvake izven mej naše ožje domovine, kakor se semtertja tudi lahko postavimo s poedinci izmed teh zagovornikov in se jim izkažemo hvaležne za njih zavzemanje, vendar je ta pojav za nas malo laskav, ker kaže pomanjkanje domačih, takim nalogam doraslih sil, ali pa pomanjkanje ugleda in volje naših ljudi. V naši politiki igrata vedno večjo in večjo vlogo dva moža: na eni strani flr. Masaryk, na drugi strani pa dr. Šusteršič. Navajajoč ti dve imeni, hočemo dokazati samo to, da se more pravec liberalne narodno - neodvisne politike in narodnega odinstva kakor tudi pravec klerikalne ekskluzivno politike v pomanjkanju svojih sil naslanjati na osebe iirciatorje in zagovornike, često tudi na prave voditelje, ki pripadajo četudi bratskim, vendar pa drugim narodom. M a s a r y k o v vpliv je samo m o r a 1 en , njegove intencijc nimajo strankarskih ali seli i č n i h ciljev, d o č i m stremi d r. Š u s t e r š i č c v vpliv naravnost za s t r a n k a r s k o - p o 1 i -t i č n i m i smotri in i n t c re si. Od njegovega nastopa, da, od njegove taktike je vedno bolj in bolj odvisno postopanje in delovanje lderikal-no-pravaških življev pri nas. Ta vpliv je merodajen ne samo za naše medstrankarske razmere, marveč celo za klubske odnošaje hrvaških poslancev na Dunaju. šusteršič vpliva tudi na Bosno, Hercegovino in Istro. Naravno je, da je nedavni spor šusteršič - Masaryk vplival tudi na nas in da so naprednejše narodne skupine bolj naklonjene Masaryku, dasi je njegov vpliv, kakor smo že naglašali, samo moralen. Toda to pot ne nameravamo stopiti v meritorno razpravo in kritiko teh vplivov. Hoteli smo samo opozoriti na dejstvo in sicer za to, da pokažemo, kako vedno bolj in bolj izgubljamo v naših stvareh samih iniciativo, vodstvo in predstaviteljstvo.« Jasno je iz teh besedi, da je krščanski svetovni nazor tisti, pri katerem se je začela ločili hrvaška politika. Kdo je predstavnik teh dveh gibanj na jugu, je popolnoma irelevantno. Značilno pa je dejstvo, kako se skuša Masarykov vpliv pod krinko nadstrankarstva in nesebičnosti in samo »moralnega vpliva« na jugu utrditi, dr. šusteršiča pa kot moža »strankarsko-političnih smo- danes zvečer z otroci, kar mi jih je nebo darovalo. Naj se malo razvesele.« »Gazda,« jc nadaljeval beg, »jaz se malo spoznam, ali bi smel jaz kot musliman, tudi svoje male pripeljati. Poduči me malo.« »I, seveda!« mu je odgovoril trgovec in spustila sla se v dolg, živahen in tih pogovor. Tako jc šlo po celem mestecu. Vse, vse je govorilo in se zanimalo samo za. sv. Miklavža . . . Ob 8. uri je bil napovedan začetek Miklavževega večera, a že pred sedmo uro se je napolnila velika dvorana občinske hiše do zadnjega kotička. In vse ti je prihitelo, karkoli je bilo v kaki zvezi s kazino. Prevladala pa je množica otrok. Velike otroške oči so sc svetile od veselja in mala ličica so žarela v temnem purpuru vsled nestrpnega pričakovanja. Mali katoliki, muslimančki in pravoslavni so se sestopili v enem kotu in živo debatirali kaj in kako. Na drugi strani si opazil enaki krog deklic. Vsak trenotek je hitel kak otrok s tega kroga k mamici, kajti v takih zadevah ima k mamici več zaupanja, da se bolje o stvari informira. Seveda muslimanske devoj-čice so sp morale zadovoljiti t odgovori svojih očetov, ker strogo verno trov in interesov« nemogočega, napraviti. Naši liberalci so kakor cigani, ki vsi enega konja jahajo. To je namreč tisti konj »osebnosti in nadstrankarstva«. Časi breznačelstva, vodenosti in politične brezbarvnosti so minili: tempi passati, če se tudi tržaška »Edinost« utopi v solzah za njimi. Ljudje, ki sami mečejo dr. Šusteršiču polena pod noge, ki sc oklepajo Ploja, ki igra za Jugoslovane tako žalostno in nesrečno ulogo v naši politiki, nimajo pravice govoriti, da se imamo pri Čehih objektivnosti in skupnosti učiti. Mi nc poznamo nobenih osebnih nasprotstev in strankarskih strasti, ampak nasprotniki smo osebnih aspiracij in te zmiraj pobijamo, naj se že imenuje Peter ali Pavel. Kako smešno se slišijo iz ust teh ljudi tiste sentimentalne elegije o skupnosti, o nadstrankarstvu, ko niso nikdar našli niti trohice priznanja za uspehe in napore politikov Slov. Ljud. Stranko in s kako stoično mirnostjo pričakujejo, da bi vendar politika S. L. S. kak poraz doživela. Zato smo pa z nekim posebnim zadoščenjem prebrali članek v »Hrvaški državi« z dne 26. novembra t. 1. pod naslovom »Zar čemo preko ovoga mukom proči«, v katerem član-kar jasno in odkrito naše delo v prid hrvaškim koristim razmotriva. Članek se glasi takole: »Dva dogodka v zadnjem delega-cijskem zasedanju sta našla velik odmev v hrvaški javnosti: dvoboja Masa-ryk - Aerenthal in Šusteršič - Burian, sekundiralo in kumovalo je celokupno srbsko in hrvaško časopisje. Zanimivo in značilno za večino naših politikov je, kako se je časopisje v tem dvoboju obnašalo. Masaryka, človeka, ki nima za hrvatstvo niti trohice zasluge, ki je hrvaške narodne pravice označil za nezrele težnje, ki je od dr. šusteršiča zahteval, da v interesu bosenskega srb-st,va umakne svoj predlog proti Buri-anu, ki je Vasiče ustvaril, kakor nekdaj Aerenthal Nastiče, tega človeka naše srbofilske in srbske novine kujejo v zvezde, dvigajo v nebesa, mu pošiljajo brzojave, spomenice, priznanja in še živemu postavljajo spominske plošče. A Šusteršiču? Kaj mu je storila hrvaška javnost? S čim mu je plačala njegov nastop v delegacijskem zasedanju? Ko je izstopilo šest mažarskih politikov s svojo drzno zahtevo, da se mora Bosna in Hercegovina spojiti z Ogrsko in to takoj, vstal je dr. šusteršič in zagrmel: Stoj! Bosna in Hercegovina pripadata po božjem, zgodovinskem in narodnem pravu edino in izključno k troedini hrvaški kraljevini. muslimanske žene ne smejo prihajati v družbo, kjer se nahajajo moški. Ahmet, kazinski sluga, je kuhal kavo in gazda Ivan je načenjal na hodniku pred vorano sod pivo enega za drugim. Zdajci jc zazvonil zvonec na odru za zastoroni. Po dvorani je zavladala grobna tišina, tudi otroci so se v stra-hu in upanju za.tekli k svojim roditeljem. Naš orkester, sestajajoč s klavirja (igral ga je davkar) in harmonike, na kateri se je produciral stari nadcestar, je zaigral veličastno slavnostno koračnico. Zastor se je počasi, škripajo razgrnil in v polni slavnostni razsvetljavi se je pokazala krasna slika. V sredini odra jo stala v bogatem, zlato okrašenem ornatu mogočna postava z tlolgo sivo brado, ki ji je padala do pasa. Na glavi se ji jo bliščala na snežnih laseh z žarečimi kameni intarzirana mitra in v rokah je držala rdečo knjigo s svitlim križem in dolgo zlato pastirsko palico — sv. Miklavž. Okoli te imponujoče postave so se ljubko vrstili beli kriljatci, držeč v rokah mnogo obljubujoče koše. Toda v ozadju, v ozadju — groza in strah. Tam se je razvrstil temni strašni Me-fisto s svojo peklensko družino. »Oh babo (oče), babo t Sejtan (vrag), živi šejtan!« je vzkliknil mali Meh med In da je to dokazal, posegel jc po sta-rih aktih in adresah hrvaškega sabora »Za trializmom moramo iti, gospoda moja, ako hočemo uspešno računiti a politiko na Balkanu.« In da zavrne šovinistične težnja Madžarov, ki temelje edino na madžar-. ski administraciji ministra Buriana, vzdignil je proti njemu obtožbo z raz> nimi neodpustljivimi delikti, ki jih j«, ta minister na Hrvatih zagrešil in zahteval njegov padec. Ali oni, ki hi mu morali pomagati, so mu nasprotovali Ploj, Hribar, Masaryk, Baljak, odurna imena še bolj odurnih narodnih izdajalcev. Namesto da bi se z vsemi silami potrudili za vsprejem šusteršličevega predloga, so pa glasovali proti. Ne sam«, to, ampak največji hrvatofil Hribat brzojavi Kramaru, cla se zavzame za Buriana v interesu srbstva in svobodo-miscljstva. In da. preprečijo naše hrva ške zahteve na Bosno in Hercegovino, v »škodo« naših srbskih bratov, so glasovali ti naši nasprotniki za Buriana V protest te narodne izdaje in v priznanje dr. Šusteršiču za njegov nastop hrvatstvu v prilog, mu je odposlale uredništvo »Hrv. Države« sledeči brzo-jav: »Za Tvoj nastop v prilog državno-pravnim zahtevam hrvaškim, so Ti hvaležni vsi pošteni Hrvatje. Čast Ti in priznanje!« Nadalje, poživlja člankar dalmatinske Hrvate, da nabirajo podpise po vsej Dalmaciji in odpošljejo zahvalo dr. Šusteršiču. Mi pa upamo, da so časi prav blizu, ko bode korakala skupna Slovenska in Hrvatska Ljudska Stranka od Drave doli ko Kotorja skupno roko v roki pod eno zastavo v boj za svoje ideale! H letnim poročilom srednjih šol za šolsko leto 1909—1910. I. Gimnazije. Minister za bogočastje in pouk jo dne 20. sušca 1909 izdal novi učni načrt za gimnazije v Avstriji. V dotični odredbi sc pravi, da se mora novi načrt uvesti v nižji gimnaziji in v petem razredu že v šolskem letu 1909/10. Poleg preuredbe v načinu in razdelbi pouka za posamezne predmete predpisuje novi načrt tudi nove obvezne predmete, in siccr telovadbo v celi ter risanje v nižji gimnaziji. Nemška gimnazija v Pulju je celo dobila od ministrstva 1164 kron 22 vin. za novo telovadno orodje. Na nobeni slovenski (bolje rečeno utra- v neskončnem strahu in stisnil svojo glavico očetu med noge. Tako se je sirota prestrašil, da ga je babo komaj pomiril. .S široko razprtimi očmi so strmeli otroci na oder in katoliki in pravoslavni so kot na povelje padli na kolena, mali mohamedančki pa so se ozrli na nje in hitro oponašali svoje zomljake, cla bi se ne zamerili svetemu možu, ki je mirno stal sredi, svojega nebeškega spremstva. Koračnica je končala v bobnečem maestozo. Sv. Miklavž je stegnil roko v znamenje, da hoče govoriti. Muho bi bil slišal brenčati po dvorani, taka tišina je zavladala. In sv. Miklavž jc govoril, govoril v kratkih jedrnatih stavkih, pozdravil vse navzoče, ki so dobrega in pohlevnega srca, zagrozil pa je hudobnim in malopridnim s temno družino, ki je stala, v ozadju in tedaj se je razzvenelo strašno tulenje in sikanje, škripanje in rožlanje, ropota-nje in bobnenje. Mali zemljanje so sc kar tresli groze in sv. Miklavž je moral ustaviti z energično besedo poče-njanjc zlodjev, da mali posetniki no skoprne od groze. Nato sc je podal Miklavž s svojimi krilatci z odra doli med zbrane vernike. Mefisto še je ustopil na rob odra in se naslonil ob kuliso, da pazi na kvistični) gimnaziji na Kranjskem, niti na samostojnih slovensko-nemških razredih v Celju se nista vpeljala ta dva predmeta! Zakaj se slovenske šole tako zanemarjajo?! Poslovenjenje kranjskih gimnazij napreduje. Letos so se učili v V. razredu verouk, matematika in prirodo-pis, v VI. razredu pa verouk s slovenskim učnim jezikom. Vkljub poslovenjenju gimnazij glede učnega jezika je uradovanje v njih in v kranjskem deželnem šolskem svetu skozinskoz nemško. Tudi izvestja so nemška razun ene državne gimnazije v Ljubljani. Ena edina gimnazija je zapustila nemško tiskarno in dala svoje izvestje tiskati v Katoliški tiskarni. Ljubljanske srednjo šole pa so še vedno monopol tvrdko Kleinmayr & Bamberg tako glede kupovanja knjig in tiskovin, kakor glede tiskanja letnih poročil. Zapostavljanje slovenskega profe-sorstva se nadaljuje, čeravno ima vsak slovenski profesor usposobljenost za dva lična jezika, za slovens! -a in nemškega, nekateri celo za tri. Lani je bilo na 1 slovenskih državnih gimna- zijah na Kranjskem 26 suplentov, lotos pa koncem leta skupaj 1566 jafvnlh učencev, 50 definitivnih, 1 provi^orpi profesor in 35 suplentov. Suplenti torej tvorijo it) r/o vseh učnih moči! Dve kranjski nemški gimnaziji imata skupaj 255 javnih učencev (manj kot najslabše obiskovana slovenska), 15 definitivnih, 5 provizornih profosorjev in samo 3 suplente, t. j. lo 13 % učnih moči teh dveh zavodov! Na slovenskih gimnazijah pride no ono učno moč (z vštetimi suplenti) 18, na nemških pa le 11 dijakov! Temu se ni čuditi. Sa| je imela nemška gimnazija v Ljubljani v IV. razredu 13 dijakov, v V. razredu 14, v VI. razredu 15. v Kočevju pa v IV. razredu 13 v V. razredu 16, v VI. razredu 9 in v VIL razredu 8 dijakov. Obe skupaj bi dale prav slabe razrede. Samostojni slovonsko-nemški gimnazijski razredi v Celju so imeli lani v IV. razredu ravno toliko dijakov, kakor letos oho nemški gimnaziji na Kranjskem! In vendar so ti razredi v Celju 8o niso razširili v celo samostojno gimnazijo. Kje tiči vzrok temu? V ostalem naj govori statistika. Gimnazija: vseh dijakov Slovencev Nemcev pripravlj. razred Ljubljana I. gimn. . . 585 + 19 559 + 16 18 + 9 II. gimn. . . 412 -f 1 406 + 1 1 ., nemška..... 127 + 15 4 118 + 15 , Kranj ........ 302 + 10 298 -f- 10 a ___ Novomesto...... 267 7 276 7 . št. Vid....... 210 210 __ ___ Kočevje....... 128 + 2 10 116 4- 2 19 Celje višja gimn. . . . 301 + 5 81 218 + 5 12 slov. razr..... 145 145 Maribor....... 496 + 12 288 + 4 208 + 8 __ I tuj •«*•••»• 178 + 4 29 + o tmJ 148 + 2 22 Celovec....... 486 • 3 82 400 + 3 — Beljak....... 307 + 7 12-f 1 294 -r 6 33 št. Pavel...... 199 18 171 _ Gorica....... 623 + 3 302 50 + 2 52 Trst 517 -}• 22 173 + 4 172 + 9 __ Pili j........ 166 -f 28 20 + 3 55 + 18 26 -i- 2 Pazili........ 187 + 13 41 — — S -j- prištelo število pomeni priva-tiste in privatistke. Novomeška gimnazija šteje po narodnosti vse sprejete «lijake, ne samo one, ki so bili oh koncu leta. To moti nekoliko ves račun. Po učnem jeziku jo privatna gimnazija v Št. Vidu edina popolnoma slovenska — o ostalih kranjskih gimnazijah smo že prej govorili. Na samostojnih slovensko-nemških razredih v Celju se uči polovica predmetov v slovenskem, polovica v nemškem jeziku; istotako na slovenskih paralelkah v nižjih razredih v Mariboru. Vse druge navedeno, gimnazije so nemško, lo v Pazinu jo čisto hrvaška. — Zakaj smo ta biti jezikovno čista? — Razun navedenih jo na Primorskem še mestna italijanska v Trstu, državna italijanska v Kopru, deželna italijanska nižja realna gimnazija v Pazinu in mestna hrvatska realna gimnazija v Voloskem (letos 1. razred). Učenci pripravljavnih razredov v prvih rubrikah niso všteti. II. Realke. Ta študij je pri nas skrajno zanemarjen. Na Kranjskem je prod 10 leti bila ena edina realka in še to so sma- trali Nemci za svojo domeno. S požrtvovalnostjo mestne občine idrijske smo dobili drugo realko, ki so je lani po-državila. Proti 2 realkam pa je v deželi 7 gimnazij. Kranjska je menda edina dežela v Avstriji brez deželnega real-čnega r«akona, Na Spodnjem Štajerskem so 3 gimnazije in 1 realka, a še te» realko se Slovenci ogibajo. Ravnotako je na Koroškem. Na Primorskem so 3 nemške državne realko in 2 italijanski (mestna v Trstu in deželna [višja] v Pazinu). Tudi tukaj Slovenci bolj silijo v gimnazije, četudi jih je v realkah razmeroma več kot v drugih deželah. Neoprav!čona antipatija Slovencev do realk se javlja tudi v tem. kako je na realkah preskrbljeno za Slovence. Slovenščina so uči redno le na goriški in na kranjskih realkah. Na goriški in idrijski realki so slovenski maturanti dobili iz slovenščine po 3 naloge na izbiro, na ljubljanski pa samo eno. Ali veljajo za ljubljansko realko in za g. deželnega šolskega nadzornika Dolarja drugačni predpisi kakor drugod? V Mariboru, Celovcu in Trstu je slovenščini odmerjen le skromen kotiček v nižjih razredih. Tako zanemarjamo Slovenci svojo lastno korist in se ne brigamo za tehnične poklice, dasiravno živimo ob morju in oh vhodu na Balkan, kjer bi se dalo dobro zaslužiti s tehničnimi vedami. Statistika rcnlcev na slovenskem ozemlju je sledeča. ! Vseh dijakov Slovencev Nemcev Pripravljalni razred Ljubljana . . . Idrija..... Maribor .... Colovec .... Gorica .... Trst..... Pulj..... 488 -j- 2 243 258 -f- 2 392 --2 436 -»-3 481 - - 5 154 --8 280 -j- 2 337 11 8 162 89-4-2 5-1-2 _ 197 5 243 -f- 2 375 - 2 65 169 -f- l 64 -f 3 30 79 Slovencev nas je na tem ozemlju več ko trikrat toliko kakor Nemcev, pa imamo manj realcev kot Nemci! III. Ženski srednješolski študij. Tu jo v prvi vrsti mestni dekliški licej in z njim združeni ostanek višjo dekliško šole v Ljubljani Dekliški licej je nekako srednja šola v miniaturi: daje absolventkam ugodnosti za nekatero. poklice: za učiteljišče, za pošto, za lekarništvo, za licejsko profesuro itd. Ljubljanski licej jo imel v treh razredih 182 gojenk, večinoma hčerk ljubljanskih staršev (120). Zunanji starši se ne odloČijo radi, da bi dali desetletno deklo iz doma. V tem oziru je bila višja dekliška šola. primernejša, ker je sprejemala deklico po dovršeni ljudski šoli. V preteklem letu je bilo v II. in III. letniku višjo dekliško šole 120 gojenk, in sicer skoro polovica (59) izvcnljubljan-skih. Nadalje je bil na licojn pedagoški tečaj z 31 in trgovski tečaj z 51 gojenje am i. Nekateri starši se ne zadovoljijo z licejem, ampak želijo svojim hčerkam dati gimnazijsko izobrazbo. Zadnja leta jo naučno ministrstvo dovolilo, da se deklice vpišejo kot privatistke in da smejo kot gostje, biti prisotne pouku. Takih dijakinj je bilo v celem 40 Slovenk, in sicer na prvi gimnaziji v Ljubljani 16, v Kranju 10, v Mariboru i, v Ptuju 2, v Trstu i ter v Pulju na gimnaziji 2 in na realki 2. Lotos je izšla nova odredba, ki omejuje število hospitantinj na 5 %. Prav primerno je, da si iščejo dekleta tudi druge učene poklice, da no bomo 'meli samih učiteljic. Ženska učiteljišča so dozdaj edine šole, v katerih imamo Slovenci nadprodukcijo. IV. Splošne opombe. Vzgojno delo na srednjih šolali se giblje večinoma v starem izvoženem, deloma zavoženem tiru. Roditeljski sestanki, ki bi naj pospeševali stike med šolo in domom ter širili med občinstvom snvsel za dobro vzgojo, so se lani začeli na več gimnazijah, letos pa so so nadaljevali le še na idrijski realki in posebno živahno na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Zanimivo jo, da je na tržaški državni gimnazij: učiteljska konferenca dne 2. aprila poskusoma dovolila učencem samoupravo po amerikanskem vzoru. Letno poročilo pravi, da je ta poizkus dozdaj prinašal prav dobre uspehe. Kaj ko bi poskusili s tem tudi na drugih zavodih! Srednješolske dijaške podporniške zalogo so mestoma prav lepo napredovalo. Dijaki prve gimnazije v Ljubljani so priredili gledališko predstavo, klasično »Antigono«, v korist podporni zalogi (čisti dobiček 316 K 88 vin.). Takih prireditev je na nemških šolah več. Na gimnaziji v Celovcu je dala Schiller-jeva slavnost 126 K 46 vin. za izletni fond, iz katerega dobivajo ubogi dijaki podporo za poučne izlete, ki bi se jih sicer ne mogli udeležiti. Hvalevredna misel! V Beljaku so dijaki predstavljali Schillerjove »Roparje« (540 K) in priredili plesni venček (142 K 50 vin.) za podporno zalogo. V Pulju sta srednji šoli priredili skupaj borilno akademijo in slavnost s telovadno in športno tekmo v isti namen (297 K 63 vin.). Novi ravnatelj druge gimnazije v Ljubljani se jo lepo vpeljal z ustanovitvijo »Podpornega društva za učence c. kr. II. držav, gimnazije v Ljubljani«, ki je že v prvem lotu nabralo 2144 K 76 vinarjev. Med javnimi zastopi in denarnimi zavodi, ki so darovali za srednješolske podporne zaloge, so sledeči: Kranjski deželni odbor 2600 K za kranjske srednjo šole z izjemo idrijske realko; c. kr. ministrstvo za javna dela 300 K, mestna občina idrijska 200 K in okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji 100 K za idrijsko realko; občinski svet ljubljanski 150 K za drugo državno gimnazijo; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 200 K; Glavna posojilnica v Ljubljani 80 K; hranilnica v Novem mestu 200 K, v Kandiji 50 K, v Črnomlju'20 K, v Žužemberku 20 K, v Kranju 20 K; občina Št. Mihel-StopiČe 40 K. P o g r e š a m o še nekatere večjo denarno zavode! Na Štajerskem so darovali: okrajni zastop v Šmarju 60 K; posojilnice v Celju 1000 K, na Vranskem 300 K, v Šmarju 100 K, v Ptuju 60 K, v Mariboru 50 K, v Vojniku 12 K, v Št. Ilju 10 K, Južnoštajerska hranilnica, 200 K. To je samo za podporne zaloge. Razun tega podpirajo štajerski denarni zavodi tri slovenske dijaške kuhinje v srednješolskih mestih. Nemci se tozadevno bolj zavedajo svojih dolžnosti. Kočevska gimnazija je razdelila med majhno število svojih dijakov 2092 K 26 vin. — slovenska nobena toliko! — in sicer je dobila od kneza Auersperga Í000 K, od kočevske hranilnice 400 K, od Schulvereina 400 kron, od Südmarke 100 K, od trboveljsko premogarske družbe 200 K. Celjska mestna hranilnica je darovala 300 K nemški gimnaziji v Celju, mestna občina ptujska 100 K, okrajni zastop ptujski 200 K slovenskega denarja za nemško ptujske dijake. Koroška hranilnica v Celovcu je prispevala 29."0 K za pod- vsaki miglaj svetega moža, njegovi hudobni podaniki pa so so razgostili po tleh odra in začeli pridno premetavati karte. Kot vesten kroničar hi moral natančno popisati, katero hazardno igro so igrali, ali je bil ferbl, cvik, makao, trente kvarante, ali kaj slič-nega, vendar moram k svoji sramoti priznati, da sem pozabil paziti na to zanimivo dejstvo, kajti peklenski šej-tani so me. manj zanimali kot mali zemljani, ki so stali v dolgi vrsti in popolni zavesti svoje ničevnosti prod častitljivim svetim starčkom. Bilo je zanimivo pogledati to otroško vrsto. Sami so se razvrstili. Spredaj so stali katoliki, za njimi pravoslavni in potem mali turčinčki in turkinje, ki so z bistrimi očmi motrili ponašanje svojih predhodnikov. Miklavž se je pri vsakem ustavil in mu stavil prijazno par vprašanj. Otroci pa so hiteli prekrižati se in poljubiti prstan na desnici svetnika. Tako jo sveti mož prešel razdolujoč'darove vrsto katolikov in pravoslavnih. Prišel je do prvega mohamedančka in vrgel dolg, vprašujoč pogled po dvorani kot, bi bil nekako v zadregi. A mali Suljo ni zaman gledal, kaj so delali preje otroci, hitro se je prekrižal in poljubil Miklavžu roko. Ta ga jo do-brotljivo pogladil po glavi in ga bogato obdaroval. Tako jo šlo dalje brez za-vire in zapreke, muslimanski očetje pa so se v ozadju na tihem muzali in srkali črno kavo. Naš živinozdravnik. mul. vesel in debel gospod, pa so ni mogel vzdržati smeha, ko se je mala Lutva zmotila in .mesto, da bi bila poljubila prstan, ga začela z jezičkom lizati, ter se je začel na glas krohotati. Sv. Nikolaj ga je nejevoljno ]>ogledal, potem pa se je ozrl in namignil Mefistu. Huj, to ti je vzrojilo peklo kot hi završal najdivjejši vihar čez planino. V trenotku jo bil živinozdravnik ves omotan z verigami. Par mladih begov, ki so mu prihiteli na pomoč, je zadela enaka usoda. In že so jih peklenščki med strašnim tulenjem in cvilenjem vlekli iz dvorano. Otroci so prestrašeno onemeli. Mali Suljo pa }e nagloma skočil proti Miklavžu, padel na kolona, začel mu ponujati darove nazaj in prosil: »Oj, sladki effendija (gospod)! Vrni mi mojega starejšega brata in tudi ostale! Vrni mi jih in vzemi darove nazaj, samo da one tam šejtani no raztrgajo!« Miklavž je dobrotljivo pogledal malega prosilca, namignil angelju, ki Je stal v bližini in mu dal povolje, naj vragi spuste jetnike. Par trenotkov nato so se med zvoki zmagonosne koračnice vračali okov oproščeni nazaj v dvorano . . . Miklavž je obšel celo dvorano in se vrnil j>olagoma nazaj na. oder. S kratkimi prisrčnimi besedami se Je po-j slovil od navzočih in obljubil, če. bodo : pridni in dobri, da jih prihodnje leto zopet obišče. Slavnostna koračnica je ponovno zadonela in zagrinjalo je škripaje oder zagrnilo . . . Zopet so stali otroci v krogu, kazali lope darove in sladke drobnarijo. »Učili se bomo koran,« je razlagal vzradoščeni Alija, »in vsak dan bomo hodili v džamijo (muslimansko svetišče) klanjati (moliti), da nam Allah zopet kmalu pošlje tega ljubega svetega effendija . . .« Unkat sm šlišu, ké sa se nuguvar-jalc mlekarcc na plač pred ta nova tržnea, de je na Martinu cest utonu en kojn iz vuzam ured u blate in de je gespud Paušku Žane, ubčinsk svetnk, zde j na. nrlnub, telegrnfiru u Pola pu enga tauharja, do b pršou kojna in vuz iz blata vn putegnt. Ke se je pa spustu tauhar u glubučina blata, pa še nega ni blu več vn in zdej je tak dirn-daj in jamrajne tam ukul Martinuve ceste, kokr do b biu sodn dan. »Pepe, tula se pa že splača, de bi natank tala reč puzveš in preišeš « sm s mislil sam pr seb. »Ta nar bi pametn bo, čo so pumujaš naraunast du Pauš-kuga Žaneta, ke sta prjatla. Ta ma zdej čas, ke se mu ni treba iz mestnem humatijam in skrbmi glave belt in t u lohka use natank puroču u te strašn na sreč.« Tku sni s mislu in sm ja pu uvin-koh mahnu u Pauškuva štarija in na-rajmu sm ga lih, ke je sedou gulurok u kot, za ena miza in mou iz ubema rukama pudprta glava; pred nim je pa stavu na miz en velek prazen glaš in u ta glaš je Žane tku debel gledu du dna, kokr kašn dcluc na glažut, kedr glaže napihuje. »Kua s pa tku zavervan u glaš, Žane?« prašu sm ga in se usedu zravn nega. »O serbus!« zdihnu je Žane in m pumulu roka. »Ena nasreča se je pr-gudila tlela na Martinu cest; sej s gvišn že šlišu kej ud ne. Zdej m pa te skrbi rujeja pu glau in s jh na moiyi vn pregnat. Tula jo že ta šest g'aš -i skrbi se nekamer na premaknoja. Še ene, par glažu b blu treba, pa m ga mama voč na drlaubaja, ko na veja, kua se tu prau, take skrbi du glau nosi.« p orno zaloge 4 koroških srednjih Sol! Skrb za zdravje dijakov se kaže skoro edino v mladinskih igrah. Zanimivo je, da je naučno ministrstvo kočevski gimnaziji dovolilo 191 K 60 vin. za igralno orodje. Nekaj zdravnikov zdravi uboge dijake brezplačno. Iz-vestji gimnazij v Gorici in Pulju poročata, da se redno preskujejo oči vseh dijakov. Mestna občina ljublj. je letos nastavila dva šolska zdravnika za mestne šole, h katerim spada od srednjih šol tudi dekliški licej. To vse so častne izjeme. Sicer pa se za dijaško zdravje pri nas nikdo ne briga. Manjka sistematičnega dela v tem oziru. Skrajni čas je, da se te razmere temeljito izpremnijo, da bodo naši dijaki tudi telesno krepki in zdravi. V. Konec. S tem podajemo tretjo kritiko naših srednješolskih razmer na podlagi letnih poročil. V veliko zadoščenje nam je bilo priznalno pismo, ki ga je dobilo uredništvo lista od češkega visokošolskega profesorja za objavo naših »Glos k letnim poročilom srednjih šol na Slovenskem« leta 1008. Slovenci sami so so malo zmenili za te članke. Poklicani činitelji se ne brigajo dovolj za pravi razvoj našega šolstva. Kar smo grajali pred dvema letoma in lani, je večinoma tudi letos še nepopravljeno! Letna poročila takozvanih slovenskih gimnazij: prve v Ljubljani, v Kranju, v Novem mestu in slovensko-nem-ških razredov v Celju so še vedno nem-skfl,, Zci slovenske starše nerazumljiva! V Ljubljani se je na gimnazijah v V. razredu prirodopis učil v slovenskem učnem jeziku, v Kranju pa nemški, novomeško poročilo pa o tem nič ne pove. Ali se gg. profesorji strokovnjaki in gg. ravnatelji kot kolegi ne morejo pogovoriti, da bi postopali enotno! Že dve leti povdarjamo, da je na Kranjskem dovolj slovenskih gimnazijcev, pa premalo rcalccv. In vendar število gimnazijcev znatno raste (leta 1908. 1594, letos 1764), realci pa se komaj množijo (leta 1908. 509, letos 519). Tudi na Primorskem je letos razmerje med slovenskimi gimnazijci in realci nekoliko neugodneje za realcc, kakor leta 1908. Koroška je v vseh ozirih in seveda tudi v srednjem šolstvu za Slovence zadnja dežela. Lani je odšel iz Beljaka edini slovenski profesor. Na celem Koroškem je sedaj samo eden definitiven slovenski profesor, pred nekaj leti so bili še 4. Da se niti na Kranjskem slovenskim profesorjem ne godi boljše, smo že prej dokazali. Ponavljamo le krčeč slučaj, o katerem smo poročali lani. Iz prve gimnazije je bil germanist dr. Riedl prestavljen na nemško gimnazijo, od tam je postal ravnatelj v Kočevju. Na nemški gimnaz'ji v Ljubljani je dobil definitivnega naslednika že junija lanskega leta; na prvi gimnaziji, od katere je prej odšel, pa je mesto še vedno nezasedeno in je dotični profesor germanist samo prideljen. Zavod s 6?5 dijaki ;n 17 razredi je že dve leti brez stalnega germanista! Število slovenskih dijakov na spodnještajerskih srednjih šolah še vedno pada. Na mariborski gimnaziji jc leta 1900 bilo 341 Slovencev (72%) in 134 Nemcev, leta 1908 pa 290 Slovencev (64 %) in 163 Nemcev, letos 288 Slovencev (571/2%) in 210 Nemcev. Mesto »Nč na jamri; ga uš pa pr men mal ruknu. Kar pu litra ga prcefrej za ta prva sila. Viš, glih zavlc te nasreče sm pa pršou h teb, de kej bi natančn zvem kuku in kaj. Al je use tu res, de je en kojn iz vuzam ured u blat utonu in pol puvrh še tist tauhar iz Pole, ke je pršou kojna vn ulečt?« »Use je res, Pepe, use! Orka dc-likti! Buli ve kulk pa še druzeh pu-čiva že tic n'a dnu Martinuve ccste, ke na uja preh najne naletel kokr, kedr uja kašne kanale kupal.« »Če je pa res taka vaša Mrtinuva cesta, pol se pa jest teb na morm za-dost načudet., kuku morš čez ta nou cestn zakon pu shodeh zabaulat; ke morš vnder sam vedet, de u ta zakon za use ceste bulš, astn tud za Mar-tinuva.« »Zabaulat, zabaulat! Prjatu, puvej m no, kua pa črna delat? Če še zabau-tal na uma, pol pa sploh več na uma V6i sanjkali po hribih, so si napravili sanjkališče kar na cesti od železniškega mostu do tovarne na Savi. Zvečer pozno v noč jo kar mrgolelo teh šport-lerjev, med katerimi so bili posebno »liajlovci« glasni. Za potnike je bila ta stvar silno nevarna in le s težavo so se ogibali vpijatom v sneg. Čujemo, da se jo ta šport na javni cesti oblastveno prepovedal. Upamo, da se bo ta prepoved tudi strogo izvrševala. j Miklavžev večer priredi kaloliško delavsko društvo ju tri, v nedeljo dne 4. decembra, ob 7. uri zvečer v »Delavskem Domu« na Savi. Spored: Sv. Nikolaj, igrokaz v šestih slikah, prirejen po resničnem življenju sv. Nikolaja. Dejanje se vrši v škofijskem mestu Mira. Živa slika. Nastop Miklavža s spremstvom. Razdelitev daril po Miklavžu med otroke. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 30 vin. Otroci v spremstvu staršev so prosti. Darove sprejemajo odbornice ženskega odseka v nedeljo popoldne. j Vabilo. Katoliško delavsko društvo vabi na predstavo, ki jo priredi v četrtek dne 8. decembra, ob pol 8. uri zvečer v »Delavskem Domu« na Savi. Igra: »Kdo me bo pahnil s prestola?«, igra v treh dejanjih. Pri igri in prosti zabavi sodeluje društveni orkester. Vstopnina navadna. j Koroška Bela. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v ponedeljek zvečer 5. t. m. ob 7. uri v prostorih stare šole Miklavžev večer. Otroci naj pridejo v spremstvu svojih staršev. Starši, ki žele, da bi bili njihovi otroci še posebno obdarjeni, naj pošljejo darila z natančno napisanim naslovom obdarovanca v ponedeljek v društveni prostor na Koroški Beli. Idrijske novice. i Umrla je 1. decembra Marija Ko-gej. Bila jc sestra rajnega idrijskega dekana Jožefa Kogej. Živela je zelo bogoljubno. Naj počiva v miru! i Kapela sv. Janeza — pred upravnim sodiščem. Kakor je znano, liberalci niso hoteli popravljai tega zgodovinskega spomenika. Sprejeli so ga pač od rudniškega erarja brezplačno, da bi ga oskrbovali. Ko so pa kapelo dobili v roke, so jo dali enkrat nekoliko pobeliti in prekriti s pločevino, ki je bila pa kmalu preluknjana. Skoro gotovo jo je za drag denar dala ona liberalna firma, ki je tudi čitalničnemu poslopju preskrbela tako imenitno pločevinasto streho, da jc bila v kratkem času preluknjana, kakor bi jo bili neče bahat iz soja iznajdba, ke je 1)1 ta pulileune nature — soje puskušne púlete iz te al pa une uštarije, pa šc nekol mu ni falil. Pa iz negava flukmašina se šc ni treba tku zaletavat, predn gre u lft, kukr iz drugm fluk-mašinam; ampak kedr če sfrčat, kar mal bi iz jezikam pumiga u uštari, pa t, sfrči vn, de jc vesele za pugledat. Viš, Pepe, tu se prau, de sma napredn in mudern! Kdu se u iz blatam in cestam ubiju. Tu je sam za kmete; zatu pa na smeš zamert, če zabaulama čez ta nova cestna pustava. Placrešpehtar Ribnkar jc že tud začeu iskat pu Iblan in ukole prpraune uštarije, de b lohka na Breskvarjuva viža vn sfrču in misiona, de mu ja na u treba več prou douh iskat.« »Kaj m na puveš! Kaj sc je tud placrešpehtar začeu iz flukmašinam obgebat? A nima dost iz placrešpehta-rija uprauka?« »Tist že! Al kua pa če? Plac-rešpehtar nima tiste žilce, de 1) kar pr en reč ustou. Ta peru jo puskusu soja sreča pr žvin; pa žvina mu je hmal repe pud nus pumulila. Ke tu ni šlu, sa mu pumagal, de jo dubiu okslco-rajiie brajnuk čez. Tu mu scer tud na gre» pusebn ud rok, al plačan je pa le use glih dobr tud za tist, kar mu na gre ud rok. Ke jc pa enkat puskusu soja živinozdrauniška praksa, kokr prauja, pr leberalceh, b ga pa hmal zaprl. Tku mu zdej ni druzga čez ustal, bombardirali; vslcd tega se je v šest let staro poslopje vselila hišna goba, kakor so konštatirali naprednjaki sami. Naprej niso kapele hoteli popravljati, ker se jim je zdel denar zavržen v ta namen. Ko je gerent vodil občino, jo tndi spoznal, da bi bilo treba nekaj ukreniti, da kapela ne razpade. Da bi občina ne imela stroškov, jo je ponudil mestni župniji, da jo sprejme in vzdržuje v prihodnje v dostojnem stanju, kakor se spodobi lepemu zgodovinskemu spomeniku. Kakor je mestna občina sprejela kapelo brezplačno, odstopil jo jo gerent tudi mestni župniji brez odškodnine. Pravzaprav pa tudi tega ne moremo trditi, ker je bilo s tem, da župnija prevzame kapelo, mestni občini odvzeto breme, katero ni občini donašalo niti vinarja, ampak ravno nasprotno jo zdatno obtoževalo, če je hotela kapelo ohraniti v dostojnem stanju. Župni urad torej tudi ni iskal dobička, temveč je ponudbo in s tem samo breme sprejel iz prepričanja, da bodo vsak občan zadovoljen, da so kapela ne uniči, ampak ohrani, in da so vzdržuje iz prostovoljnih darov, ne pa iz davkov. Zupni urad se jc zmotil v naših liberalcih. Pritožili so se na deželni odbor, češ, da je mostna občina oškodovana, ker izgubi nepremičnino brez odškodnine, kakor bi kapela občini kaj nesla. Deželni odbor je pritožbo odbil, kar je naprednjakc hudo speklo. Zlasti enemu ni bilo prav. Pripovedovali so večkrat, da želi že dolgo svojo posest raztegniti do mostu pri sv. Janezu in da je baje trdil, da bi bil pripravljen sam dati občini za kapelo 3000 K. Seveda bi v tem slučaju ne stal več dolgo v kapeli oltar sv. Janeza Ncpomučana, ampak bi sc najbrže v kratkem kapela spremenila v vse kaj drugega, morda celo v šnop-sarijo, sicer bi se liberalci ne krivili toliko proti temu, da bi bil obstanek kapele zagotovljen za vedno, obenem pa hudo obloženi občini odvzeto breme. Ko so naprednjaki pogoreli pri deželnem odboru, so se pritožili na upravno sodišče, oziroma se jc pritožil gospod Valentin Lapajne, po domaČe Tinče, trgovec z raznovrstnim blagom in lastnik hiše št. 68. Med to njegovo hišo in preporno kapelo stoji edino hiša št. 66, kjer je bila leta in leta pre-cej dobro idoča gostilna; pred par d^evl sp Ifl Ifprli in upanje je — -- — Dne 2. decembra razsoja upravno sodišče o pritožbi Valentina Lapajne v zadevi kapele sv. Janeza. O izidu bomo takoj poročali. i Proračunsko sejo je imel občin' ski odbor 1. decembra. i Cesta Idrija—Kalce je v škandaloznem stanju, odkar se šteje, da je podržavljena. Zabavljalo se je včasih, da je slabo oskrbovana, ko je bila deželna. Bila pa je tedaj vsaj petkrat boljša. Pravili so, kako jo bodo letos v Zali razširili, a sc je niti dotaknili niso ne v Zali ne kje drugje, samo kar cestar razgrebe, ki pa sam mnogo ne more storiti, ker se ne vozi kmalu po kaki cesti toliko voz. i Katoliška delavska družba je v nedeljo zvečer zbrala precejšnje število svojih članov v dvorani hotela Di-dič, v prvi vrsti, da je v imenu katoliško mislečega idrijskega prebivalstva protestirala proti žaljivemu govoru rimskega župana, framasona Na-thana, drugi povod temu sestanku pa kokr Breskvari pr flukmašinah pu-magat.« »No, lepa hvala, Zanc! Zdej pa več vem, kokr sm želu zvedet. Zdej um pa mogu udrint.« »Čak no, Pepe! Neki t mam še za puvedat, pa b hmal puzabu. Jest sm zvedu tkula ud strani, de sa mladini in starini use urage iz pekla nakajfal, de nej te žc enkat uzameja, de na uš več tlela zgage delu; in ta nar leuš pr« ložnast, kokr sm šlišu, u na Mcklau-žuvm večere u Unione. Pepe, če s pa-metn, nekar not na bod; jest, ket toj prjatu, t na prvošm, če prou sm lebe-ralc in velek suvražnk ta nove cestne pustave.« »Zdej um pa glih šou, de uja moj prjatli leberalci saj pršli du spuznajna, de se jest še clu uragu na bujim, tulk mn pa leberalcu, čc sa prou bi ileht ket uragi, ampak muči nimaja tiste.« »No, pol s pa sam seb prpiš; jest s roke umijem.« »Zane, jest s jh pa že zjutri pu* navad, pa ksiht tud! Serbus!« Zdej sm pa res ferbčen, kua 5pe-kuleraja uragi iz mana. A sa res zme-nen iz iblanskm leberalcem, al kal. Jest um šou u Union na Mcklaužu večer, če se usi štrik putrgaja. Pa pridte še ta druh moj prjatli in prjatlee, de ute saj vidi, kulk ti dan tem tiragem uprauka je bilo predavanje g. c. kr. EateKeta Fr. Osvvalda. — G. dekan M. Arko jo v svojem govoru pojasnil pomen praznovanja 20. septembra v Rimu, prešel je potem k ves katoliški svet žale-čemu slavnostnemu govoru rimskega župana ter je k sklepu navedel nekaj odstavkov iz spisov nekatoliških pisateljev, ki jasno kažejo, da resni možje o papeštvu vse drugače sodijo, kakor pa brezverski framsoni. — Gosp. ka-tehet Franc Oswald pa je v svojem zanimivem predavanju naslikal življenje na Jutrovem. Opisal je razne navade in običaje Jutrovcev, njih vero in njihove vraže, njihovo nošo in njihovo hrano. Omenjal je zlasti delovanje raznih katoliških redov, zlasti blagodejno delovanje očetov frančiškanov, varihov božjega groba. i Izgubil se je dne 22. novembra popoldne daljnogled na poti od Godo-viča do Idrije, najbrž pa v Idriji, mogoče v kaki restavraciji. Pošteni najditelj na j sporoči svoj naslov na uredništvo »Slovenca«. Tržiške novice. t Miklavžev večer priredi društvo sv. Jožefa v ponedeljek dne 5. decembra t. 1. v dvorani pri Bastcljnu. Začetek točno ob sedmih zvečer. Spored: 1. »Palčki«, igra s petjem v treh dejanjih; 2. deklamacija; 3. Miklavžev govor; angel in Mefisto; i. razdelitev darov. — Ako hočete svojim otročičem ali pa tudi odraščenim napraviti malo veselja, prinesite darove, ki ste jih zanje namenili, v nedeljo dopoldne ali popoldne v zgornjo dvorano društva sv. Jožefa. Na darovih naj bo natančni naslov onega, ki so mu namenjeni. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin., ostali po 60 vin., stojišča po 40 vin., za otroke od 7. do 12. leta po 20 vin. Otroci do 7. leta v spremstvu staršev so vstopnine prosti. — Čisti dobiček se porabi za obdarovanje otrok o Božiču. t Drugo Javno predavanje je priredilo društvo sv. Jožefa zadnjo nedeljo. Predaval je g. urednik Terseglav iz Ljubljane. V uro trajajočem predavanju je g. predavatelj razlagal početek revolucij ter obširneje omenjal francosko revolucijo, ki služi kot vzor raznim poznejšim revolucijam. Kajpada se je spomnil tudi socialne demokracije, ki ne taji, da je revolucijonarna stranka. Predavanje je bilo izborno obiskano. Občinstvo je navdušeno odobravalo izvajanja g. predavatelja. t Javen shod krščansko-socialnega delavsiva bo jutri 4. t. m. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Na shodu poročata predsednik J. S. Z. in deželni odbornik dr. Ivan Zaje ter g. župnik in deželni poslanec Ivan Piber. Ob tej priliki se ustanovi za delavstvo strokovna organizacija. t Draginja. Tukajšni tovarnar g. župan Mally jc za svoje delavstvo naročil veliko množino špeha. Kilogram plačujejo po 1 K 46 vin., dočim je drugod po 1 K 80 vin. in še dražji. Družba sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani opozarja vnovič vsa društva S. K. S. Z. na Kranjskem, Štajerskem. Goriškem in Koroškem, da ustanovijo takoj »Izselniško odseke«. Posebno je to potrebno v krajih, kjer se ljudje mnogo izseljujejo v tujino, zlasti v Ameriko. Rafaelova družba je v začetku oktobra t. 1. poslala v štiri liste navodila za izseljence in obenem naznanila prijavljene izselni-ške odseke; ostala društva pa opozorila, da ustanove tudi ona enake odseke. Danes opozarjamo vnovič: Ustanavljajte društvene odseke za izseljence! — Ob tej priliki tudi toplo priporočamo naročanje slovenskega izselni-škega lista »Ave Marija«, ki izhaja mesečno v New-Yorku, naroča se pa v naši pisarni in stane na leto 1 K, pod pogojem, ako se ga naroči vsaj tri iz-tise skupaj (enega za duhovnega voditelja, enega za knjižnico in enega za odsek sv. Rafaela). Posamezniki ga dobč po 1 K 50 vin. — List prinaša razne novosti širne Amerike, tičoče se slovenskih izseljencev. Prečastiti duhovščini se priporoča, da navaja izseljence, ki na vsak način hočejo v tujino, zlasti v Ameriko, da se zglašajo pred odpotovanjem pri družbi sv. Rafaela. Vsak izseljenec naj bi prišel, ko pride v Ljubljano, najprvo v našo pisarno in ne šele potem, ko se je z agentom že pogodil, da se mu tu svetuje glede proge, po kateri se hoče voziti ter ugodi njegovim željam. Naša družba dobi za izseljence tudi popust vseh potovalnih pisarn (agentur) in ta popust dobi vsak potnik, ki se zglasi v naši pisarni. Dalje se dobi družbeni znak, »Priporočilni list« in »Kažipot«, kar je velikega pomena za vsakega poft nika, osobito pa za ženske. Ako ima družbeni znak in priporočilni list, ^jc obvarovana vseh neprilik ter se na peli progi ž njo lepo ravna, v slučaju nevarnosti ali potrebe se pa lahko obrno s priporočilnim listom do zastopnikov Rafaelove družbe, ki so na razpolago po vseh pristaniških mestih; njih naslovi so naznanjeni na priporočilnem listu. Vsak zaupnik takoj svetuje, oziroma ukrene vse potrebno za potnika, in to brezplačno. Vsak izseljenec naj se torej posluži te pisarne, ki ima tako blag in koristen namen, kar izprevidi in prizna marsikdo šele na daljnem potu v tujini, o čemur pričajo razna zahvalna pisma izseljencev. V pojasnilo še pripomnimo, da želi »Rafaelova družba«, naj ostanejo Slovenci na svoji rodni zemlji. Njen namen ni pospeševanje izseljeništva, ampak naloga njena je varovati one, ki se hočejo na vsak način izseliti, pred materijelno in duševno škodo začetkom potovanja ter na potovanju do končnega cilja. Družba sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta št. 32. v hiši »Zadružne zveze«. F. R. Poučni tečaji za župane, «Minske ta!nike itd. Dežolni odbor je sklenil v seji dne 31. avgusta t. 1., da se prirede po raznih okrajih dežele tečaji za župane, občinske tajnike in občinske svetovalce. Vsled tega sklepa se priredi dne 27. decembra t. 1. (prvi dan po božičnih praznikih) prvi poučni tečaj, in sicer za ljubljansko okolico. Trajal bo le en dan, tako da se bo mogoče udeležiti tečaja vsem občinskim funkcijonarjem ljubljanske okolice. Ta poučni tečaj, ki se prične točno ob 9. uri dopoldne, se vrši v dvorani »Slovenske krščansko-socialne zveze«, oziroma, če bo potreba, v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Vodil ga bo referent za občinske zadeve, deželni odbornik dr. Vladislav Pegan s sodelovanjem uradnikov deželnega odbora. Deželni odbor naroča s posebno okrožnico, da se zanesljivo udeleže tečaja vsi župani, oziroma namestniki, tajniki in občinski svetovalci in da prijavijo županstva deželnemu odboru predloge, prošnje in nasvete vsaj tri dni pred tečajem. K temu tečaju se vabijo tudi vsi župni uradi ljubljanske okolice. Zaslugo, da se prirede tečaji, ima tudi »Kmetska županska zveza«. — Z ozirom na veliko potrebo in važnost pouka naj bo udeležba polnoštevilna. Prihodnji tečaj se namerava prirediti v Kranju. S. K. S. Z« Slov. kat. izobraževalno društvo v šmartnu pri Kranju. V nedeljo, 20. nov. je predaval g. dr. Cepuder o »delu in denarju od leta 1000 naprej«. — Predavanje je bilo številno obiskano. Loški potok. Predavanje je priredilo društvo »Tabor« v Loškem potoku dne 20. novembra. Predavatelj g. Škulj. Predmet: Kmet oderuh ali prekupčevalci, karteli, borza. Ambrus. V društvu smo imeli v nedeljo, 20. novembra predavanje o novem občinskem volivnem redu. Zanimanje je bilo veliko. Predaval je preč. g. Ivan Zavbi. Na Dobrovi pri Ljubljani je v nedeljo, 27. novembra predaval g. žup. J. Plantarič v izobraževalnem društvu o Nathanu in njegovi židosko-framason-ski oliki. Številni poslušalci so bili ogorčeni nad neokusnim izbruhom židovsko-framasonske strasti, ki je 20. septembra t. 1. tako kruto žalila svetega Očeta in verski čut katoličanov. Soglasno so se pridružili zborovalci protestu, ki je 20. novembra t. 1 po dr. Šusterši-čevem govoru donel po veliki dvorani »Uniona«. Predavanja na Goriškem. V nedeljo, 27. t. m. je imel jur. Godnič skiop-tiško predavanje o alkoholizmu v Ota-ležu. Predavanja se je udeležilo 350 ljudi — Podbrdom je predaval jurist Vrtovec. Križe pri Tržiču. V nedeljo popoldne po večernici je priredilo tukajšnje slov. kat. izobraževalno društvo predavanje. Govoril nam je č. g. župnik' Janez Zabukovec o prostozidarstvu in portugalski revoluciji. — Pričelo se je v našem slov. kat. izobraževalnem društvu v nedeljo, 13. m. m. petje, katerega že ni bilo več let pri nas. Fantje, v nedeljo od 1. do 2. ure popoldan pridite k učenju in vselej pripeljite kakega novinca seboj! — V Sebenjah hiš. št. 40 se prodaja časopis »Slovenec«. Kupujte! — ViC • Gline«. Igra »Sv. Elizabeta«, katero uprizori tpkajšna Marijina družba, se ponavlja jutri 4. decembra ob 4. uri popoldne. Prijatelji poštene zabtve, pridite v obilnem številu k tej ginljivi in podučpi predstavi. V ponedeljek zvečer ob 8. uri priredi tukajšnje Kat. slov. izobraževalno društvo Miklavžev večer v »Društvenem Domu«. Društvo se pripravlja na ta večer z vso skrbjo, da bo spored res zanimiv in bo nudil odraslim, posebno pa nedolžnim otročičem dovolj užitka. Tukajšnje konsumno društvo, III. red, Ljudska hranilnica in nekateri drugi prijatelji nedolžne mladine so z znatnimi zneski pripomogli, da se bodo nekateri revnejši otroci obdarovali s toplo obleko. Druga darila z natančnim naslovom, namenjena otrokom po Miklavžu, se sprejemajo v »Društvenem domu« v nedeljo 4. decembra dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 4. do 6. ure. Člani in prijatelji društva, udeelžite se tega večera gotovo! Kat. slov. izobraževalno društvo za Selo-Moste vabi k prireditvi, ki bo v nedeljo, 4. decembra t. 1,, ob 4. uri popoldne v salonu g. Oražma na Selu. — Spored: 1. Petje. 2. Deklamacije. 3. Govor. Govori vlč. gosp. dr. Josip Jerše. 4. »Sveta Cita«, igra v treh dejanjih. 5. »Za letovišče«, šaloigra v enem dejanju. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 80 v., II. vrste 60 vin., stojišča 30 vin. Sijajen »Miklavžev večer« priredi društvo »Kamnik« v Kamniku v ponedeljek, dne 5. decembra ob 6. uri zvečer v društveni dvorani. K tej prireditvi so vabljeni vsi otroci v spremstvu staršev. Otroci so vstopnine prosti, odrasli plačajo 40 vin. Kat. slov. izobraževalno društvo v Mostah priredi v ponedeljek ob 7. uri zvečer Miklavžev večer v salonu g. J. Oražma. Po nagovoru nastopi Miklavž. Vstop je prost. Darila za otroke naj starši prineso v zavitkih iz Most k go-spej Elzi Premrov, iz Scla in Udmata pa k gospej Ravnikarjevi. Cerkveni letopis. c Iz Stare Loke. Pretečeni torek se je vršil sprejem novega dekana pre-čast. g. M. Mraka. Pri prvi hiši Stare Loke so čakali ob slavoloku šolski otroci, v kaerih imenu ga je pozdravila deklica v vezani besedi ter mu podala kito cvetja. K sprejemu je prišel ves občinski odbor z županom g. Tri-larjem na čelu. V imenu požarne brambe se je poklonil g. dekanu Iv. Tušek, v imenu Orlov ga je pozdravil predsednik Franc Porenta. Dekliški tamburaški zbor mu je tudi podaril šopek svežih cvetic. V imenu Katol. slov. izobraževalnega društva je pozdravil Josip Žagar in v imenu Marijine družbe Ivana Volgemut. G. dekan se je vsem ljubeznjivo zahvalil. Nato se je razvil sprevod v razsvitljeno in okrašeno dekanijsko cerkev. Vse naše hiše so bile okrašene s trobojnicami. Naj še omenimo, da se je sprejema udeležilo lepo število duhovščine iz radovljiške dekanije, na čelu g. kanonik I. Novak. Naj bi se izpolnile g. dekanu pozdravne besede, napisane na slavoloku: O naj bi bila pot Vam sveta, med nami mnoga, srečna leta! Gospodarstvo. g Vrednost gnojnice v kmetijstvu. Žal, da naši kmetovalci še vedno ne znajo ceniti vrednost gnojnice. Gnojnica je izvrstno gnojilo za travnike kakor tudi za njive. Gnojnica je boljše gnojilo kakor umetni gnoj in poleg tega dosti cenejša. Gnojnico razločujemo dvoje vrste. Prva je scalnica, katere da goveja živina približno 4000 1 na leto. Razen scalnice pride v gnojnico še veliko snovi iz gnoja, ki jih je voda raztopila. Dež, ki gnoj izpira, raztopi mnogo snovi, te napravijo druge vrste gnojnico. Sama scalnica ene velike govedi je v primeri z umetnim gnojem vredna na leto približno 40 K. Vsa gnojnica ene živali je vredna najmanj 80 K. Ako računamo, da ima kak posestnik deset goved velike živine, tedaj je dotična. gnojnica vredna 800 K na leto. Ves ta denar je še večinoma pri nas izgubljen. V gnojnici so vse redilne snovi, ki jih v umetnih gnojilih drago plačamo, že raztopljene. Da se pri nas na Kranjskem uporablja veliko umetnih gnojil, je sicer lepo, večkrat pa ni gospodarsko. Pomisliti moramo, da dajo naši kmetovalci približno en milijon kron za umetna gnojila; ta velika vsota gre iz dežele in celo v inozemstvo. Vprašanje pa je naposled, ali se toliki stroški tudi vedno izplačujejo. Narodno gospodarstvo to gotovo ni, da takšen kapital izgine vsako leto iz dežele, ko domačini, boljši gnoj tako zanemarjajo. Kmetovalci naj bi s hlevskim gnojem boljše ravnaii, kajti ta je najboljši, in gnojnico pridno upo- rabljali, pa bi imeli boljše uspehe kakor z umetnim gnojem in si prihranili mnogo denarja. Zato naj bi vsak kmetovalec dobro uredil gnojišče in gnoj. nično jamo; tu je izvir denarja. Gnojni-co se mora pač večkrat izvoziti na trav. nike in njive, posebno spomladi in po vsaki košnji. Napačno je gnojnico izlivati v preveliki množini na isto mesto; tako je lahko tudi škodljiva. Gnojnica se pomeša nekoliko z vodo, ako ni pri-šlavnjo deževnica. Pri gnojenju je gle-dati na to, da se dobro in enakomerno razdeli. Zato ne zadostuje, da se naredi v sod luknja, ampak mora biti zato poseben razpršilnik. Najboljše je, ako si kmetovalci napravijo nalašč v ta namen gnojnične vozove. Za manjše posestnike bi bilo priporočati, da jim posojilnice ali druge zadruge nabavijo takšne vozove in jih proti mali odškodnini izposoji''-jo. Posebno uporaben gnojnični voz je izumil deželni živinorejski nadzornik Legvart. To vrsto gnojničnih vozov izdeluje po zelo nizki ceni ltolar Franc Krašovec na Vrhniki. Ta voz je zelo pripraven in prekaša vse dosedanje take naprave. Ima poseben škropilnik, ki deli gnojnico čez tri metre na široko; poleg tega je prav lahak, lahko teče in je prav poceni. Ta voz, »sistem Legvart« zelo priporočamo; naroči naj se pri zgoraj navedenem kolarju. Poleg gnojnice se priporoča zlasti na zelo zapuščenih travnikih, gnojiti še jeseni s po 300 kg Tomažove žlindre na oral. Slovenci na Dunaiu. — Slovensko kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju prav lepo prospeva. To kaže že dejstvo, da so vsako nedeljo društveni prostori natlačeno polni. Zimski čas, popoldanska služba božja in pa zavest, da se dobi v »Straži« dovolj poštene zabave, dela, da je udeležba pri društvenih prireditvah tako velika. In odbor pa tudi vestno skrbi, da se vrše vsako nedeljo zanimiva predavanja, ki jih oskrbujejo ponajveč naši gg. akademiki. Tako je predaval koj, ko so minule počitnice, g. phil. Mazovec o slovenskem romanju v Jeruzalem, ki se ga je sam udeležil. Silno nazorno nam je opisal popotovanje in utise, ki jih nudi katoliškemu romarju Sveta dežela. Spomnil se nas je tudi z odpustki in imel za vsakega kaj za spomin iz teh svetih krajev. Za njim je predaval g. iur. Natlačen o svojem potovanju po Bosni in Hercegovini kaj zanimivo in obširno, tako da smo si lahko ustvarili dokaj jasno sliko o naših bratih Bošnjakih in njihovi slikoviti domovini. G. med. Torkar nam je lepo obrazložil, kaj je spiritizem in kakšno stališče imamo kot katoliki nasproti temu vprašanju. Povodom smrti ruskega filozofa Tolstoja je predaval g. phil. Mazovec o delih in nazorih te zanimivo osebnosti v slovanskem kulturnem svetu. In o razvoju slovanskih narodov, kako so propadali in se širili, kako so zgubljali tla in napredovali, sploh o glavnih dejanjih slovanske zgodovine je predaval zadnjo nedeljo g. phil. Stelč. — »Straža« je priredila 13. novembra tudi Martinov večer, ki je jako lepo uspel. Naše igralke so uprizorile tedaj igro »Pri gospodi« in pokazale pri tem, da so že prav dobro verzirane na odru. Poseben užitek jc nudilo nastopanje tamburaškega zbora katoliških hrvatskih akademikov, ki so v velikem številu sodelovali. Izkazal se je tudi naš mešani pevski zbor s sodelovanjem gg. pevcev iz »Danice« in žel obilo pohvale. Da ni smelo manjkati igro za Martinovo gos, se razume. — Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 11. decembra, pa se vrši zopet Miklavžev večer v znanem lokalu v Gumpen-dorferstrasse 101; neprisiljene zabave ne bo manjkalo. — Povedano bodi še, da sprejema naročnino za Mohorjevo družbo gospod društveni podpredsednik vsako nedeljo v društvenih prostorih. Iz rdečega tabora. Iz socialno • demokraškega gospo; darstva. Češki socialno - demokratični urednik rdečkarskega lista »Na zdar!«. Budil, je pred časom, kakor smo poročali, izginil iz Moravske Ostravo in njim tudi list, čegar uredništvo mu j° izročilo pred štirimi leti predsedstvo socialno-demokraške rudarske unije Budil je trdil, da jc list njegov, kakor tudi tiskovni fond 50.000 K. Rudarska unija jc tožila Budila ter je sodišče razsodilo, da list, ki ga je začel Budil v Kladnem izdajati, ne sme imeti naslovil »Na zdar« ter da je tudi tiskovni fond 50.000 K last socialno-demokraške ru darske unije. Budil se bo moral zagovarjati tudi proti obtožbi po 8 183. tisk. zakona (sleparstvo), ker je skušal P1'1* lastiti si denarje, ki niso bili njegovi. — Rdeči bratci so res čedni ljudje! Zanimivo priznanje. Socialno-demokraški brnski list »Proletar« priob-čuje že dalje časa slike in dogodke z vojaških vaj, da dela s tem propagando proti militarizmu. Med drugim piše o vojaški bolniški oskrbi tako-le: »Nočemo trditi, da vojaški zdravniki ne izpolnjujejo vestno svojega poklica, saj se posveča bolnikom več skrbi kot v naših raznih bolniških blagajnah, vendar pa prinaša država zelo majhne žrtve za vojaške bolnike.« Torej vojaška uprava žrtvuje za reformo zdravstvenih razmer jako malo, kljub temu se pa tozadevno opaža napredek, medtem pa se v bolniških blagajnili, ki so v rokah socialnih demokratov, ničesar ne žrtvuje za bolne delavce. Verjamemo; dejstva so že dovolj pokazala, zanimivo je le, da tudi kak sodrug to priznava. + Za kaj se gre socialnim demokratom. Kakor pri nas, tako socialni demokrati zdaj tudi v Nemčiji ščuvajo na shodih zoper kmete, češ, da so krivi draginje. Kakor pri nas, se tudi v rajhu izrekajo zdaj zoper carino in zagovarjajo načelo popolnoma svobodne trgovine, da bo ljudstvo bolj poceni živila dobilo in da se ne bodo kmetje mogli »mastiti« z dohodki varstvene carine. Koliko pa je socialno-demokraški ljubezni do ljudstva verjeti in kakšni interesi v resnici vodijo to bando, se jasno razvidi iz izjav različnih njenih voditeljev, kadar so sami med seboj. Tako je sodrug Schippel na socialno-demokraškem strankarskem shodu v Stuttgartu 1898. dejal: »Če se vlada zavzema za svobodno trgovino, bomo proti svobodni trgovini, če ho pa za varstveno carino, bomo pa proti varstveni carini: glavna reč je, da bomo pošteno razgrajali!« In general nemških rdečkarjev, Bebel, je leta 1901 na soc. demokraškem strankarskem kongresu v Liibecku dejal: »Vse svoje moči moramo zdaj napeti zoper novo carinsko postavo. Mi moramo ljudstvu v tem oziru razjasnjevati to vprašanje, a tudi ga razburiti, — da — ne bojim se te besede izreči — maso moramo naščuvati!« To je glavni namen teh komedijantov, draginja pa jim je postranska reč, saj jo rdeči voditelji najmanj čutijo! AVSTRO-OGRSKA. Avstrijska poslaniškn zbornica je pričela razpravljati včeraj o začasnem proračunu. Včerajšnja seja je trajala od 11. ure 15 minut do 6. ure zvečer. Razpravo je uvedel ministrski predsednik Bienerth z govorom, ki je na las enak vsem govorom, s katerimi se Bienerth trudi, kakor sodijo nemški listi. Govoril je celo uro. Uvodoma na-glaša, da se je pravzaprav proračunska razprava že pričela z razpravo o draginji, v kateri so se govorniki pečali tudi z drugimi vprašanji. Bienerth se nato peča s socialno-demokraškimi napadi. Ni mu za obstoj sedanje vlade, pač pa za konsolidiranje strank, kar je pa le mogoče po primerni pogodbi med vsemi velikimi meščanskimi strankami, po kateri poti se doseže močna, delosposobna večina. Ministrski predsednik naglasa, da je sklical državni zbor tako pozno z ozirom na potrebo, da so zborovali deželni zbori in delegacije. Z zasedanjem deželnih zborov Bienerth ni zadovoljen, dasi ga veseli, ker se bodo nadaljevala praška spravna pogajanja. Glede na draginjo sodi, da je ne odpravi pretirani radikalizem in poulične demonstracije. Nujno je, da se reši trgovinska pogodba s Srbijo, hitro se mora podaljšati statut »Avstro-ngrske banke« in poslovnik. Brani se nato, ker se mu je očitalo, da so bile delegacije nepostavne. Želi, naj pospeši odsek posvetovanja o socialnem zavarovanju. Po Bienerthu govori prvi Ru-sin 01esnicky, ki očita vladi, da sama obstruira, ker ni tako dolgo sklicala «bornice. Napada Poljake. Rusin Kury-lowicz tudi napada Poljake. Socialni demokrat Diamand očita vladi, da prebira državni zbor, ker ga toliko mesecev ni sklicala. Krščanski socialec kuggenberg se pritožuje, da se vlada te ozira na potrebe Tirolske. 2eli, naj bi se kmalu rešilo vprašanje o preskrbi upokojenih vojakov. Nato se prekine Proračunska razprava in so razpravlja 0 Pacherjcvem predlogu glede na poštne oficijante. Med čitanjem interpelacij ¡•prizore socialni demokrati škandale. Medtem ko so se čitale interpelacije, so "abirali socialni demokrati podpise za '•ve interpelaciji, ki so ju izročili nato zborničnemu predsedniku. Ker pa Predsednik ni dopustil, da se interpelaciji takoj prečftata, prično socialni demokrati rogoviliti. Seitz se prereka s Predsednikom. Seitzu pomagajo socialni demokrati z medklici, predsedniku krščanski socialci. Predsednik končno vzame Seitzu besedo. Velikansk ropot, vpitje, ploskanje, celi cirkus. Ko je bila že seja četrt ure zaključena, so se socialni demokrati še prepirali in kričali, Danes se prično seja ob 11. uri dopoldne. Zborovali so včeraj tudi odseki iii sicer odsek, ki se peča z živinsko kugo in socialno-zavarovalni odsek, ki je razpravljal o bolniškem zavarovanju. Demisija rektorja praške tehnike. Odstopil je rektor češke tehnike, Iiasa. Štajerske mm. š Hofrat, z Bogom! Iz ptujskega okraja se nam piše: Megleni, skrajno slabi časi se bližajo za našega »dične-ga« hofrata Ploja. Zavozil je na Dunaju, zavozil doma. Ni več daleč moment, ko se bo za vedno prekucnil njegov intrigant ski poslaniški voz. Sedaj že niti več noben »furež« — ki jih tako rad daje Ploj — ne vleče več. Ni še pretekel mesec, kar je vabil v svojo »gorco« politično vinske bratce, a še tako sladak svetinjčan ni vlekel več. Vsiljivost Plojeva preseda poštenim ljudem. Ožji Plojevi somišljeniki govorijo, da bo skušal Ploj kandidirati pri bodočih volitvah v ptujskem in šmar-sko-rogaškem okraju. Na enem kraju upa zlesti »noter«. Bo res trud zastonj, š Zadružni shod vrši se prihodnjo nedeljo v veliki dvorani ptujske »Čitalnice«. V »Narodnem Dnevniku« je sicer neko človeče hujskalo ptujsko posojilno društvo, da naj odpove Zadružni zvezi prostor za zborovanje; a revček je pozabil, da je posojilno društvo samo najemnik v čitalniški hiši. Shod se torej vrši, kakor je bilo napovedano. Želimo mu prav obilne udeležbe! — Ob 6. uri zvečer vrši se v isti dvorani Miklavžev večer za naše male. Da bi jim Miklavž dajal le prav koristne nauke! š Slovenska Bistrica. N asemu okrajnemu zastopu je že meseca julija 1910 potekla triletna funkcijska doba. A niti njegov načelnik, v Mariboru bli-zo glavarja stanujoči notar dr. Wies-thalcr, še manj pa okrajni glavar pl. Weiss, se ne zmenita za to, da bi se razpisale nove volitve. Znamenito je, da še sedaj v decembru niti računi za leto 1909. niso gotovi, ni se še sestavil proračun za leto 1911. itd. YViesthaler-Weiss-Stiegerjeva partija bi rada potom sedanje slovenstvu in kmetom nasprotujoče večine poslala v okrajni šolski svet za dobo šest let nove člane, ki bi se izvolili potom nemško-nacio-nalne meščanske večine. A topo t se je nasprotnik hudo urezal. Dobra tretjina članov okrajnega zastopa je odložila svoje mandate in s tem napravila za-stop nesklepčen. Odložili so svoja mesta: vsi zastopniki kmečkih občin, ocl njih izvoljeni okrajni odbornik, en član veleposestva, dva zastopnika trških občin Studenice in Makole in celo en zastopnik mesta Slovenske Bistrice. Vsi so poslali c. kr. mariborskemu okr. glavarstvu skupno izjavo, da vsled ne-postavnega ravnanja okrajnega načel-stva odlagajo svoje mandate. Zanimivo je tudi, da slavno mariborsko okr. glavarstvo niti ni že dozdaj razpisalo nadomestne volitve po meseca junija 1909 umrlem članu okrajnega zastopa gosp. Francu Mlakarju. Naše poslance prosimo, da na pristojnem mestu opišejo delovanje mariborskega glavarstva in njega zaljubljenost v nemške nacionalce. š Volitve v ptujski okrajni zastop. Proti nekaterim poročilom listov se javlja, da niso ovržene volitve za celotni okrajni zastop ptujski, ampak samo one iz trškega zastopa Črne gore pri Ptuju, ki bode nanovo volil svojega zastopnika, nakar se bo šele okrajni zastop zamogel konštituirati. A vprašanje je: Če se bo mogel? š V pokoj je stopil s 1. decembrom č. g. J. Černko, župnik v Vuhredu v Dravski dolini. Preseli se v Studence pri Mariboru. š V Ptuju je umrla včeraj popoldne po kratki bolezni občespoštovana in znana gospodična Marija Ornig; pokoj-nica je bila velika dobrotnica cerkve in ubogih. Pogreb bode v nedeljo ob 4. uri popoldne. Blagi duši sveti večna luč! Dnevne novice. -j- šibeniška »Hrvatska Rieč« zadnje srede se na uvodnem mestu bavi z izstopivšimi poslanci na Dunaju in utemeljuje njih vstop v »Slovenski klub« naslednje: »Medtem, ko »Zveza južnih Slovanov« nasproti Hrvatom ni pokazala skoro nobenega zanimanja in nikakega razumevanja njihovih zahtev in potreb, je pa »Slovenski klub« po svojih prvakih, zlasti še po dr. Susteršiču v zadnjem delegacij-skem zasedanju, z ozirom na Hrvate Jiodal take izjave in nasproti lin', državnemu pravu in življenskim interesom Hrvaške zavzel tako stališče, da Je osramotil mnogoterega Hrvata. »Slovenska Ljudska Stranka« ne samo da zagovarja ustvaritev neodvisne hrvaško države v monarhiji, marveč je tudi izjavila, da sprejema hrvaško državno pravo v svoj program. Tako stališče je več nego prijateljsko nasproti Hrvatom in nič ni naravnejšega, kakor da se pravaški poslanci opro ob ono stranko v parlamentu, ki jim je po vsem najbližja.« + Vseučiliško vprašanje. Nemški listi poročajo, da se je vlacla z večinskimi strankami dogovorila, da izvoli proračunski odsek pododsek 12 članov, kateremu se izroči ne samo laško, ampak tudi rusinsko in pa s 1 o v e n s k o vseučiliško vprašanje glede ustanovitve fakultete v Ljubljani. Laška predloga pa ima prioriteto, tako da bi morala priti nazaj v proračunski odsek po končni proračunski debati, odsek sam pa bi moral specialno debato o laški fakulteti končati liajmenj do Božiča. — Tako n e m š k i listi. -j- Veliki siromaki na duhu morajo biti pisavci »Sloge«, glasila mnogo prizadevajočega se hofrata Ploja. Zgodilo se je namreč, da sta dr. Korošec in dr. Ploj stavila vsak svoj predlog o eni in isti zadevi v državnem zboru za podporo po toči in ujmi prizadetih Haložanov. A glej! dr. Ko-roščev tozadevni predlog šteje samo 10 vrstic, hofrat Plojev pa 29, je torej skoro trikrat daljši. Gospod hofrat jo, torej trikrat tako dolgo kakor dr. Korošec pisal, porabil trikrat toliko tinte in trikrat hujše napel svoje možgane. To uporablja njegova »Sloga« v uvodnem članku za dokaz, da se gospod hofrat Ploj trikrat toliko trudi za svoje volivce, da je trikrat bolj vesten kakor Korošec in po svoji modrosti trikrat prekaša celo Vseslovensko Ljudsko Stranko! Kakor se vidi, je gospod hofrat postal silno otročji, kalni čuda; saj kdor se veliko plazi okoli zlatovezenih frakov, (emu se duševni horicont kmalu izoži in tak pomilovanja vreden človek mora tudi svojo pamet trikrat bolj napenjati kakor pa kak poslanec S. L. S., ki diha vodno svež zrak in zato veliko lažje in prožnejše misli kakor taki reveži. -j- Razkrinkani socialnodemokra-ški tiraginjski kricači. Dne 1. t. m. je bil za socialnodemokraške kričače v dunajski poslanski zbornici usoden dan. Poslanca krščanski socialec dr. Drcxel in nemški nacionalec dr. Wei-denliofer sta, ne da bi se mogli so-drugi opravičiti, razkrinkala komedijo, ki jo v agitačne namene zavoljo draginje uganjajo. Razkrila sta namreč, da socialni demokratje kol podjetniki konsumente na naravnost neču-ven način odirajo, potem pa imajo še žalosten pogum se zavoljo draginje mesa znašati nad tistimi, ki je niso nič krivi! Stvar je ta: Socialni demokrati so, kakor znano, ustanovili veliko podjetje za izdelavo »cenega« kruha za »najširše sloje«, takozvane »Hammerbrotwerke«. Letos so pa vsled ugodne žetve šle cene žitu in moki splošno nazaj. Vsled tega bi bili morali socialno-demokraški »Hammerbrotwerke« prodajati hlebec mesto za 20 h za 16 h. Toda socialnodemokraški prijatelji kon-sumenta in ubogega delavskega ljudstva niso šli s cenami nazaj, kakor so revni konsumentje splošno pričakovali, marveč so si izmislili čisto navadno kapitalistovsko zvijačo, da bodo mesto tega povišaii težo hlebca. Težo pa, to vsak otrok ve, se najlažje tako, da proizvajalec nič ne izgubi, marveč lahko še veliko več profitira kot prej, poviša na ta način, da se kruh še bolj povodeni in uporabi več krompirjeve moke. Dejstvo je, da je vsled manipulacije socialnodem. »Ilammer-brotwerke« postal kruh tak, da je kon-sum padel, dokaz, da nobeden rad ne je vodenega kruha iz krompirjeve moke! »Hammerbrotwerke« so se proti očitku, da so mesto da bi kruhu ceno znižali, konsumente tolažili s tem, da bodo za to hlebci težji, odgovorili v nekom ogrskom listu s tem, da so dejali, da svoje cene za kruh uravnajo po borznih špekulacijah! Ko je vsled tega v zbornici nastalo splošno ogorčenje, je socialnodemokraški poslanec Nieflner odgovoril: »Saj živimo v kapitalističnem svetu!« Dobro je na to dr. Dr,exel odgovoril, da hujšega medklica še ni slišal. Socialni demokrati vpijejo nad agrarci, da draže meso, dočim ti ni^o nič krivi, ampak so temu krive moderne kapitalistične razmere, sami pa, priznavajo, ko se jim očita, kako njihova podjetja kruha kljub ugodnim žetvenim uspehom ne prodajajo ceneje, da je tega kriv kapitalistični svet! Tako so se sami udarili po lažnjivem jeziku. Toda stvar je še hujša. Poslanec dr. Weiilcnhoffcr je namreč takoj na to pojasnil, da kruh socialnodemo-kraškili »IIammerbrotwerke« ni samo tako drag kakor je bil, ampak da tudi težji ni postal, kakor so »VVerke« naznanili. marveč celo kljub padajočim žitnim cenam za 10 dek lažji! To je bilo tako: Socialnodemokraški »Ilam-merbrot\verke« imajo konkurenčno podjetje v »Ankerbrotwerke«. In slednji so svojemu kruhu težo zvišali od 10. marca t. 1. dalje, ko so bile žitne cene še visoke, a so upravičeno sklepali, tla bodo cene žitu kmalu padle. Vsled konkurence so morali tedaj tudi »Hammerbrotwcrke« svojemu kruhu težo zvišati. V času od 24. septembra do 1. oktobra, ko so žitne cene res padle, so pa socialnodemokraški Ham-merbrotwerke« težo zopet znižali, in sicer za 10 dek. Od 1. oktobra dalje pa so šli nazaj na prvotno težo, in sicer zato, ker so se konsumenti začeli pritoževati. Sicer pa je še zdaj kruh so-cialnodenvokraškega »Hammerbrota« za 2 a dražji kakor konkurenčni »An-kerbrot«, dasi sestoja kruh prvih iz cenejše krompirjeve moke, kakor kruh »Ankenvcrka«, ki prodaja dražji in boljši žitnomlečni kruh za 2 h ceneje! — Tako odiraj o konsumente socialno-deinokraška kapitalistična podjetja, sodrugi pa se tlcro, da so le oni prijatelji "ubogega ljudstva, vsi drugi pa oderuhi in sleparji! Taka je hinavska i rdeča družba, ki ima v svoji sredi Schuhmeicrjc, izvoljene s 50 odstotki volivcev od dunajskih judovskih bor-1 zijancev in velekapitalistov! -j- Volitev v delavsko zavarovalnico pro i nezgodam v Trstu. Volitve za lo zavarovalnico so razpisane za 29. december in bodo v olivni opravičenci dobili te dni glasovnice. Letošnje volitve bodo posebno važne, ker se bo volilo razsodišče. Opozarjamo vse opravičence, naj dobro shranijo glasovnico. Želeti je tudi, da bi se delavci za te volitve bolj brigali. + Nathan, rimski župan, jud, nezakonski sin republikanca Mazzinija z neko angleško Židinjo, je zopet govoril in sicer tako nesramno kakor je le v stanu potomec ghetta. Ta mož, ki bi moral biti papežem hvaležen, da so v času najhujših preganjanj jude v Rimu ščitili, da se jim tu nikoli ni skrivil las niti v onih časih, ko so po celi ostali Evropi jude klali in zavoljo njihovega oderuštva smrtno sovražili, ta smrdljivi jud zdaj zopet zoper Svetega Očeta zabavlja, zraven pa se je lotil iredentovskega hujskanja. Ko je namreč 27. pret. meseca znani iredentovec, poslanec Barzilai, rodom Tržačan, proslavljal svoj srebrni poslanski jubilej, ga je Nathan slavil, pri tem pa obžaloval, da pri slavlju ni zastopan Trst, ki ječi pod tujini jarmom in podobno ter je psoval cclo avstrijske postave, ki so Barzilaja svojčas kot dezerterja obsodile. Mož, ki tako govori, je ljubljenec kralja Viktorja Emanuela, ki je, ko so bile volitve, odredil, da ga je šlo vse dvorno osobje od prvega do zadnjega volit! In če se avstrijski liberalci, ne izvzemši slovenske, zanj potegujejo, je to le dokaz, kako brezdomovinski so vobče vsi liberalci. + Pokoljenje gospoda državnega poslanca Doberniga. 19. novembra je umrl v Djekšah na Koroškem Jožef Kasl, posestnik. Mož, Slovenec, je bil brat 28. julija v Djekšah umrle Marije Dobe r n i k, rojene Kasl, ki je rodila sedanjega voditelja nemških nacijonal-cev in državnega poslanca Doberniga, kateri tako strastno sovraži vse, kar je slovensko. Doberniki, oziroma Kasli in tudi nedavno umrli Jožef so bili vsi tudi dobri katoličani. Njihov potomec pa je losvonromovec. Tu velja res: Žalostna mu majka! + »Latinska nebesa« so bila dozdaj neznana, iznašlo jih je pa zdaj laško dijaško podporno društvo v Pazinu, ki razpošilja pisma s pozivom: »Pomagajte, velikodušni domoljubi, ubogim dijakom italijanske gimnazije v Pazinu. zato da bo luč prosvete vedno svetila nad tem kosom latinskega neba!« Bogve kašen Makakovich si je to izmislil! -f- O današnjem vseučilišču pišo v reviji »Ncuc Rundschau« v dccem-berski številki povodom jubilejske proslave berolinske univerze S. Saen-ger med drugim izborno takole: »Vsc-učiliški učenjak je postal danes deloma uradnik, deloma specialist. Znanstveno delo v masah, ki se danes opravlja na univerzah, ni po tem, da bi vzgajalo značaje in osebnosti; to se sicer trdi, a je prazno. Vseučilišče je postalo množica strokovnih šol in veljavnega pojma splošne izobrazbe na njem pravtako ne najdeš več kakor ga ni na srednjih šolali in ogromnemu, zmedenemu enciklopcdizmu manjka središča, duše. Profesor se izgubi v svoji stroki, študent ga pa posnema . .. Prevladuje naravoznanstvo, tehnika, gospodarske vede, sama tostranska tc- ženja, ali pa znanstvo, ki jc otopelo sredi samega komentiranja.« Da se na modernih univerzah pojavlja v marsikaterem oziru neke vrste dekadenca, so katoliki že zdavna naglašali, seveda so jih zato tista judovska glasila, ki protežirajo svoje sorojake na vseučili-ških stolicah, prekričala, češ da so na-zadnjaki in srednjeveški tepci, univerzitetni profesorji pa same svetovne luči. Zdaj, ko svohodomiselci sami niso z moderno univerzo popolnoma zadovoljni, pa se utegne v liberalnih možganih nekoliko zasvetiti. -f častni dan našega cesarja. Včeraj je preteklo 61 let, kar jc zasedel naš cesar prestol naše monarhije. Na Dunaju se je slavil s slovesno sveto mašo in z zahvalno pesmijo v stolnici. V Rimu je bila ob tej priliki v Animi slovesna zahvalna sv. maša. V Trauu so pa odkrili ob tej priliki spomenik na čast cesarju. — V proslavo dr. Mahničeve 60 letnice se vrši 8. t. m. slavnostna akademija v katoliški kazini v Zagrebu. -f- Resnici na ljubo. Neki liberalni listič je pred nekaterimi dnevi objavil dopis, katerega ponatiskujemo dobesedno: »Zaradi krivde zidarskega mojstra. Na Viču-Glincah imajo ravnokar dograjeno novo šolsko poslopje. Klerikalci so oddali zgradbo te šole svojemu pristašu, nekemu M. Ker pa možakar ni imel dovolj kapitala, in zato tudi ne dovolj delavcev-zidarjev, se je delo zakasnelo, in mesto letošnjo jesen bo šola dodelana in uporabna šele prihodnje poletje. Vsled tega sta morala krajni šolski svet in občina najeti za tekoče šolsko leto nekatere potrebne šolske sobe v zasebnih hišah, za katere mora občina plačevati seveda okrog 2000 K, opravo ter kurjavo. Tako gospodarijo klerikalci z ljudskim denarjem! Ko bi to lumparijo napravili kje naprednjaki, bi sc »Slovenec« drl, da bi njegovim urednikom čreva pri ušesih ven lezla!« — Spreminjamo laž v resnico. Na Viču imajo ravnokar dograjeno novo šolsko poslopje. Liberalci so oddali zgradbo te šole svojemu pristašu, nekemu M. Ali ima ta »možakar« dovolj kapitala ali ne, o tem ne sodimo. Resnica je, da je imel dovolj delavcev - zidarjev in da se delo radi njega ni zakasnelo niti en dan. Glavni vzrok, da bo šolsko poslopje mesto letošnjo jesen dodelano in uporabno šele prihodnjo poletje, je oddaja mizarskih del, namesto domačinu, nekemu B. iz Ljubljane, ki sc je z delom zakasnil. Vsled tega sta morala krajni šolski svet in občina zopet najeti za tekoče Šolsko leto nekatere potrebne šolske sobe v zasebnih hišah, za katere mora občina plačevati seveda znatno najem-ščino, opravo ter kurjavo. Tako gospodarijo liberalci z ljudskim denarjem. Ko bi kaj podobnega napravili kje pristaši S. L. S., bi sc liberalni listi drli, da bi njihovim urednikom — da rabimo fini, salonski izraz — »čreva pri ušesih ven lezla«. — Sedaj pa naj sodi vsak sam, kakšne poročevavce in urednike ima dotični list. Ali so silno zabiti, ali vedno »natrkani«, ali zaspani, ali že napol zmešani, ali pa — da rabimo zopet njihov izraz — urednikom in poročevalcem že sedaj »čreva pri ušesih ven lezejo«. Drugače trezno misleč človek ne more soditi. + Imenovanja. Gozdarski nadko-misar Karol Jellen v Ljubljani je prestavljen v poljedelsko ministrstvo. — Okrajni zdravnik dr. Oton Papež v Ljubljani je imenovan za deželnosod-nega svetnika. — Davčni upravitelj Kari Taučar v Krškem jc imenovan za davčnega nadupravitelja v Ljubljani. — Praktikanta tukajšnje tobačne tovarno Pavel Grčar in Franc Golob sta imenovana za asistenta. Društveni koledarček za 1. 1911 Izide šc pred Božičem. Vkljub opetova-nim prošnjam, naj društva nemudoma naznanijo, koliko izvodov žele, sc jih je tako malo oglasilo, da si niti števila no upamo povedati. Zato je ta letnik zadnji poizkus. Dalo se ga jc vkljub malemu zanimanju tiskati primerno število v nadi, da se društva vendar le šo zganejo. Ako se to ne zgodi, potom »Zveza« smatra to dejstvo kot znamenje, da članom na »Koledarčku« ni nič ležečo in ga bo v prihodnje opustila. — Dolžnike za lanski letnik še enkrat opominjamo; sicer zadnji opomin dobo drugim potom. — C. kr. finančno ravnateljstvo in pomožni sluge. Poroča so nam in priobčil jemo: Nedavno je bil odlikovan Ivan Žagar, sluga pri finančnem ravnateljstvi! v Ljubljani, z zaslužnim križcem. K temu odlikovanju mu vsi tovariši prav iskreno čestitajo. Iz tega odlikovanja pa se razvidi, da se gospod finančni ravnatelj, dvorni svetnik Kliment, toplo zavzema tudi za svoje nižjo služabnike. Zato naj bode dovoljeno, opozriti gospoda dvornega svetnika na veliko število onih slug, ki šc ■ . j niso stalno nameščeni, bodisi v Ljubljani, zlasti pa po deželi. Ponavadi ,se izpraznjeno mesto slugo pri kakgm davčnem uradu zasede s provizorpo nastavljenem slugo, in ta provizorij traja potem dolgo, dolgo. Mnogo pjo-vizomih slug pa čaka na stalno name-ščenje in dolgo upa, da si ustvari gotovo eksistenco. Gospod dvorni svetnik naj bi se še v tem oziru zavzel za podrejene nižje služabnike in storil bo veliko dobrega. — Nič ni bolj prijetnega zdaj ob dolgih zimskih popoldnevih, ko je družina zbrana doma okrog tople peči, nego na mizi skodelica okusne kave. Ali vsaka kava ni dobra. Izkušnja nas uči, da je v resnici dobra le tista kava, kateri smo pridejali dobro kavino primes. Taka primes je edino le Kolinska kavina primes iz Kolinske tovarne v Ljubljani. Kolinska kavina primes daje kavi lepo barvo in izvrsten, prijeten okus. Nobena druga cikorija se v tem oziru ne more kosati z njo. Kdor je poizkusil Kolinsko kavino primes le enkrat, je ne bo hotel nikoli več pogrešati. Opozarjamo, da pripade del dobička od prodane Kolinske kavine primesi v korist Slovenske Straže, zato vsem slovenskim rodbinam prav toplo priporočamo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem. Opozarjamo, da mora na škatljicah biti štam-bilija Slovensko Straže! — Veliko skioptično predavanje v Kamniku. Društvo »Kamnik« vabi k velikemu skioptičnemu predavanju »Slovenci v Jeruzalemu«, ki bo na praznik v četrtek 8. decembra ob 5. uri popoldan v društveni dvorani »Kamniškega doma«. Sedeži 40 v, stojišča 20 vin. — Iz Preske. V našem izobraževalnem in delavskem društvu bo predaval g. dr. Marinko v nedeljo popoldan. Nadaljeval bo tvarino o Sv. deželi. G. dr. je že dvakrat imel o tom predmetu predavanje. — Šmartno v tuhinjski dolini. Jutri (4. decembra) prirede občine Šmartno, Loke in IIi;ušovka slavnost na čast priljubljenemu, sedaj vpokojenemu učitelju gospodu Fr. Zoretu. Ob 10. uri bo imel njegov sin č. g. Anton Zore, župnik mirnopeški, slovesno službo božjo z govorom. Po cerkvenem oprar vilu je zbirališče v šolskih prostorih, kjer se proizvajajo sledeče točke: 1. Pozdrav slavljencu, pesem, moški zbor; 2. poklon učenke in izročitev šopka; 3. Slava učitelju, pesem, po jo učenci; 4. župan g. Trebevšek Josip izroči diplomo častnega občanstva občine Loke; 5. bivši učenec vroči v imenu nekdanjih učencev spominski dar (zlato uro); 6. sklepni govor; 7. Cesarska. — Slavljenec, g. učitelj je domačin ter je poučeval dolgih 53 let uspešno šolsko mladino. Č. g. Anton Zore, župnik v Mirni peči in gospod Rudolf Zore, nad-učitelj v Predosljih sta njegova sinova. Slava in spoštovanje katoliškemu učitelju! — Bivši krški knezoškof dr. Kahn se nahaja sedaj v Opatiji. — Ustanovni občni zbor hrvaškega časnikarskega društva se vrši 18. t. m. v Zagrebu. — Iz Kranja. V petek je. praznoval v Kranju svoj stoletni rojstni dan vpo-kojeni cestar g. Franc Kosmač, ki je bil rojen 2. decembra 1811. leta. Starosti Radetzky-jevih veteranov želimo, da bi zdrav in čil dočakal tudi sto let svojega življenja! — Mažari za bosenske študente. Budimpeški mestni občinski odbor je ustanovil dve ustanovi po 1200 K za študente iz Bosne, ki bi študirali na tamošnji univerzi. Velika je mažarska ljubezen do Bosne! — Izobraževalno društvo v Mot-niku hvaležno priznava trud g. Jankota Šuštarja, posestnika v Špitaliču, ki ga ima kot bivši organist z našimi 25 pevci in se mu kot neutrudnemu in nesebičnemu sodelavcu za ljudsko izobrazbo priporoča še nadalje. -— Dvoboj reškega guvernerja. Listi poročajo, da je novi reški guverner grof Wickenburg pozval na dvoboj bivšega italijanskega poslanca Zancllo, ki jc poziv sprejel. A stvar se jc končno mirnim potom poravnala. — Razpisane učiteljske službe. Na dvorazrednici na Premu (okraj Postojna) liadučiteljska in učiteljska služba v stalno nameščenjc do 17. decembra t. 1. — Na petrazrcdnici v Zagorja ob Savi (okraj Litija) učiteljsko mesijo v stalno nameščenjc do 15. decembra t. 1. — Na dvorazrednici v Stud^i^em okraj Postojna) nadučiteljsko me^po v stalno nameščenjc do 26. decembra t. 1. — Na enorazrednici v Dolenji vasi (okraj Postojna) učiteljsko mesto za moško, prosilce do 23. decembra t. 1. v stalno namcščenjc. < i ; — Požar. Iz Dobrepolj se poroča, da je včeraj ob 4. uri zjutraj začela goreti v vasi Cesta hiša Marijp Zupančič. Pogorela je hiša in vsa bližnja gospodarska poslopja. Nevarnost je bila za sosednje stavbe precejšnja, ker je vas v zatišju in šteje 65 hiš s postranskimi poslopji. Sreča pa je bila, da je bila noč mirna ter je bilo po nekaterih strehah še nekoliko snega, vsled česar se je požar omejil samo na zgoraj omenjeno posestvo. Pod vodstvom župana občine Videm in Zdenske vasi je prihitela k požaru ondotna požarna bramba, kakor tudi kmalu nato dobrepoljska, ki ste obe požrtvovalno in z uspehom gasili. Ogenj je nastal, ker je gospodinja po neprevidnosti raztresla žareč pepel, ko ga je devala iz peči. Previdnosti je pač povsodi treba. — Miklavž se je tudi letos preskr-bel z lepimi darili, da razveseli z njimi pridno mladino. Posebno je preskrbljeno za zanimive, vzgojne in poučne knjige, ki nudijo otroku veselo iznena-denje, pa mu tudi največ koristijo. Oglas »Katoliške B u k v a r n e« v današnji številki našteva te knjige. MiiMIatóe mm. lj Jutri v nedeljo v »Rokodelski dom!« kjer priredi »Katoliško društvo za delavke« zabaven večer z zelo zanimivim sporedom. Nove krasne pevske točke, dramatična igra v petih dejanjih »Vestalka«! Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: sedež I. vrste 1 K, II. vrste 80 v, III. vrste 60 v; stojišča za člane po 20 v, za nečlane po 30 v. lj »Ta pravi Miklavž.« Otroci te dni ne govore o drugem, kakor o sv. Miklavžu. Ako stopiš za otroci, ko gredo iz šole, čul boš ljubke otroške nedolžne razgovore, polne želja in pričakovanj. Semtertje pa se vrše tudi resne debate. Včeraj je po šoli na Resljcvi cesti stala gruča otrok v silno važnem pomenku. Neki paglavček je razkladal svojim malim prijateljčkom »skrivnosti sv. Miklavža«. Tisti, ki so globoko verovali, da ponoči prihaja v njihove domove sv. Miklavž noseč sladka darila, so žalostno povešali glavice, ko jim je njihov zreli prijateljček trgal te lepe mladostne sanje. Nakrat, pa sc je tudi zgovorni paglavček zamislil. »Ampak, ampak,« je dejal počasi povdarjajoč vsako besedo, »lani sem pa čul da v »U n i -on« pride vendarle ta pravi Miklavž in tega grem letos gledat!« Nove nade so zasvetile v otroških dušah, zažarele so oči in soglasno je sklenila »otročja seja na cesti«, da polno-številno pride prihodnji ponedeljek zvečer v »Union« gledat »ta pravega Miklavža«. Bo pa res ta uprizoritev taka, da se ros lahko trdi, da je to »ta pravi Miklavž«. Zato so pa tudi stroški take uprizoritve ogromni. Kdor hoče svojim dragim napraviti v ponedeljek res pravo veselje, kdor hoče da dobe otroci res lepe vtise o Miklavževem večeru, naj jih pripelje v ponedeljek zvečer k Miklavževem večeru slov. glasb, društva »Ljubljana« v Union. Pa tudi za odrasle bo dovolj zabave, zato že po-skrbe razne skupine. Začetek večera bo točno ob sedmi uri zvečer. Vstopnice se že dobivajo v Unionovi trafiki in v šoukalovi trafiki. Prosimo občinstvo, cía. vstopnice blagohotno takoj kupi, da tako omogoči odboru poskrbeti za največji red. Cene so različne: sedeži I. vrste, (od mize št. 1 do mize št. 8): so za odrastle po 2 K, za otroke po 1 K; sedeži II. vrste, (od mize št. 9 do mize št. 30), za odrasle po 1 K, za otroke po 50 v; sedeži III. vrste, (od mize št. 30 dalje), za odrasle po 80 v, za otroke po 40 v, galerija. za odrastle po 40 v, za otroke 20 v. Oni ki žele, da Miklavž njihovim dragim kaj prinese, naj pošljejo dobro zavita darila v ponedeljek od 12. do 4. ure popoldne v veliko dvorano »Uniona«. Na darilih naj bo natančen naslov in pri darilih za odrastle velika črka A, pri darilih za otroke pa velika črka B. Po 4. uri se bo sprejem takih daril radi reda brezpogojno odklanjal. lj Javna predavnaja S. K. S. Z. Prihodnjo sredo ob pol osmi uri zvečer bo predaval v dvorani S. K. S. Z. gospod profesor Adolf Robida. lj Mešani zbor »Ljubljane« ima danes običajno skupno vajo ob V» 8. uri zvečer. Udeležba ima biti redna in točna. — Zborovodja. lj Krščansko soc. delavski shod bo jutri ob 10. uri dopoldne v S. K. S. Z. Govori na njem profesor Dermastija. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima jutri, v nedeljo, 4. f. m., ob Vfcll. uri svoj redni mesečni shod v dvorani Rokodelskega doma. Na dnevnem rodu so važne društvene zadeve. lj Katoliškemu mladeniškemu društvu je daroval g. Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster v Ljubljani, 20 K. Bpg plačaj! lj Ivan Hribarjeva ulica v LJubljani. »Narod« se jezi, ker je deželni odbor razveljavil sklep občinskega sveta o Ivan Hribarjevi ulici v Ljubljani. »Slovenskemu Narodu« res ni mogoče ustreči. Sam dr. Tavčar je nedavno govoril in pisal, da je bil občinski svet v doti&ni seji nerazsoden. Deželni odbor je torej prav storil, da je popravil sklep tiste občinske seje, v kateri je bil po priznanju liberalcev občinski svet »malo moder«. lj Na dan so prišle iz mestne ledenice podgane, odkar nimajo več mesarji spravljenega mesa v njej. V ledenici vlada sedaj lakota in po klancu poleg »Mestnega doma« je oživelo na zimo kot še nikdar. Podganji lov bi bil zlasti sedaj zelo plodonosen v tem blaženem kotičku. Sedaj sc šele pošteno vidi, kaka svinjarija se je gojila v mestni ledenici z svinjino in drugim mesom. Ljubljančani imamo sedaj edino tolažbo z mislijo, da jo tudi bivši župan Hribar jedel meso iz te ledenice, ki so ga vsega oblazile, ponesnažile in obgrizle podgane. Podgane prihajajo na dan ko stari grelii, samo to je križ, ker iščejo sedaj zavetja po vseh hišah v bližini mestne ledenice. lj O nedeljskem sestanku ljubljan» skih branjevcev in branjevk je prinesel torkovi »Slovenski Narod« neumno klobasarijo, ki ima prozoren namen, begati branjevce in branjevke in ki jasno kaže onemoglo jezo gospodov okoli »Naroda«. Resnici na ljubo povemo, da so bili branjevci in branjevke tisti, ki so, čuteč živo potrebo, dali prvi inicijativo za organiziranje. Je tedaj nesramna laž, ki jo more prenesti samo »Narodov« potrpežljivi papir, trditi, da sta se dr. Krek in dr. Zajec vrgla na ljubljanske branjevce in branjevke, da bi jiii preparirala za prihodnje občinsko volitve. Če so sc pa branjevci in branjevke obrnili s prošnjo za ustanovitev organizacije do vodilnih mož S. L. S., je pa naravno in mislimo, da se temu ne bo čudil niti strokovni »placrešpehtar« Ribnikar, če bo pomislil in se spomnil vseh svojih tržnih grehov. — Da bo »Narod« potolažen, mu povemo, da že danes med ljubljanskimi branjcvci in branjevkami prevladuje odločitev: magistratne klike, ki nam pošilja tržne nadzornike a la Ribnikar, in ki ima pri vsakih volitvah polno obljub, sicer pa še obljub ne, ne bomo volili več! — Še nekaj Ribnikarju v album! Pri neki priliki se je mož ta teden izrazil proti branjevki, ki je imela zaradi »prestopka« opraviti pri njem, da branjevk ne bo več gledal skozi prste, kot dosedaj, ampak brez prstov. Svetujemo mu, naj v svojem interesu ne sleda več skozi prste, ker je nevarnost, da bi mu branjevci pričeli gledati na prste. — Toliko, kar se tiče »Narodovih« ljubeznivosti. Končno še pripomnimo, da je ta teden stalo pred okrajnim sodiščem več branjevcev in branjevk. Prodajali so namreč obrezana jabolka. Našo tržno nadzorstvo je zato tožilo branjevke, češ, da se z obrezanimi jabolkami povzroča kolera, ki jo gotovo naš tržni nadzornik zelo dobro pozna, ker se razume na kolero toliko, kolikor vsak, ki ni študiral mej dicine. Sodišče je bilo drugega mnenja! kakor tržna oblast in je obtožene branjevce in branjevke oprostilo. Zclaj pa s stališča preskrbe živil sploh to-le: Ljudem, ki prodajajo živila, gredo občinske uprave povsod na roko v vsa^ k eni oziru. Pri nas je pa to drugače, ker mislijo nekaterniki, da se vse oprar vi s kaznimi. Bodi to-lc povedano: Nova naša organizacija bo nastopila pra1 v vsakem slučaju in dognala tako, ka da je dovoljeno in kaj da ne. Skrbeli bo pa tudi za to, da se preskrba živil Ljubljani modernizira, ker tega dose danja ljubljanska občinska uprava n znala izvesti. Tudi branjevci in branjevke smo ljudje in zato bomo po svoj organizaciji gledali pred vsem na to, d* sc z nami postopa, kakor se mora po stopati z ljudmi in ne slabše, kakor s postopa s tistimi bitji, ki jih zdravij i živinozdravniki, na kar se razumejo, tržno nadzorstvo jim je še manj znano, kakor španske vasi. lj V listu mladinov kaže svojo vi liko zadrego »prejšnji in sedanji človek« raznih neizpolnjenih obveznosti in izdajanj uredniških tajnosti. Mo i skače v našo zabavo vedno višje ker ? je poživilo nekoliko njegov spomin. Ti spomin je bil še nedavno tako slab, di ni hotel pred sodiščem nič praviti, d je bil že 20. septembra leta 1908 v Ljut ljani, ampak se je vrtel samo okolu 1909. Zakaj neki? In zakaj je sedaj tak razburjen, če se. mu pravi, da jo bilo t skrivnostno tajenje. Kako bi se bil ima-nitnojše postavil, ce bi možek povedal, da je eno leto dalj dihal Hribar j« zrak! Ali pa bi poštenjak prišel v zadrego, če bi povedal za kaj vse se [i predstavljal po Ljubljani? Sedaj P& skače, ko smo mu osvežili spomin. H® naj skače! V kratkem bo še bolj skakal . . . Mož je menda sploh tak, da je jezen, ako mu kdo osveži spomin . . . Časih je to za take možakarje res neprijetno. Menda bo razumel, če mu zato svetujemo, naj pri svojem skakanju preveč ne psu je ckolu sebe, — ker nikogar razžaliti ne more. lj Promovira! je danes za doktorja prava na praški univerzi g. Franc Žen k o, pravni praktikant pri c. kr. okr. sodišču v Ljubljani. lj Mesto učitelja za petje je razpisano na c. kr. prvi državni gimnaziji. Prošnje je vlagati do 8. decembra pri ravnateljstvu, ki dajo tudi potrebna pojasnila. lj Musica sacia v stolnici. Jutri, drugo advento nedeljo, pri veliki maši ob desetih: Missa in Dominicis Adven-tus et Quadragesimae (koral), gra-duale: »Ex Sion«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Deus tu eonversus«, zl. Witt. lj Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da smejo 1 i trgovine v nedeljo pred sv. Miklavžem in nedeljo pred Božičem do dvanajstih opoldne odprte. lj »Matica Slovenska« priredi danes, dne 3. decembra ob 8. uri zvečer pri »Zlati kapljici« prijateljski sestanek v čast g. prof. M. Pleteršniku, ki obhaja svojo sedemdesetletnico. lj Tiskarno v Krškem je prevzel g. Höfler, doslej faktor tukajšnje »Zadružne tiskarne«. lj Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer velika Wagnerjeva opera »Tannhäuser« (za par-abonente). — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. uri pri znižanih cenah velezabavna komedija »Tat vseh tatov« (izven abonnementa. za lože par); — zvečer ob pol 8. uri opereta »Grof Lu-ksemburški« (za nepar-abonente). — V torek prvič II. Ibsena drama »Stebri družb e«. — V četrtek popoldne ob 3. uri opereta, zvečer ob pol 8. uri komedija »Kraljevska Visokost«. — V soboto četrtič operna predstava. — Na repertoirju: Zola: »Ubijač«, Kaiman: »Jesenski manever«, Humperdink: »Janko in Metka«. lj Nizke cene. V zadnjem času je prinašal na trg mlad kmečki fant kokoši in jih tako nizko cenil, da so mu šle takoj izpod rok. In kako tudi ne. Kokoši, ki so tehtale štiri do pet kilogramov, so dobile kuharice po 2 do 3 K. Lahko si je misliti, kako so se gospodinje čudile, ko so brale v raznih listih o draginji na trgu. Celo zagonetko je pa sedaj rešila policija. Na Privozu se peča g. Franzi s kuretnino. Ima na ograjenem vrtu kurnico, v kateri so najlepše pasme perutnine. In zmanjkalo mu jih je vsak dan nekaj, ne da bi mogel vedeti, kam prehajajo. Ko je pa pred par dnevi kupila gospodinja na trgu od nekega kmečkega fanta tri kokoši za 7 K, so doma te krasne eksemplarje pregledali in opazili, da ima ena kokoš na nogi aluminijev obroček z znamko III. b. R. 1909. Takoj je bilo to naznanjeno tržnim organom, ki so drugi dan fanta izsledili. Povedal je, da se piše Jožef Jerina, da je dninar in da je kokoši kradel z pozneje aretovanim 21 let starim Jožefom Skubicom iz Horjula, kateri pa noče o tem nič vedeti. Policija je dognala, da sta pokradla za 206 K kokoši. Oba so izročili deželnemu sodišču. lj Devet oseb je arotovala mestna policija v zadnjih 24. urah. Med temi so bili trije cigani zaradi suma goljufije in tatvine, ena oseba zaradi sumljivega '«tikanja po hišah, dve osebi zaradi postopanja in en vajenec zaradi ubega svojemu mojstru, dve osebi pa sta bili brez sredstev. lj Se mu je ustreqlo. Predvčerajšnjim je Pred škofijo nalašč porinil 27-Jetni delavec Štefan Žagar iz Kočevja Kamotež voziček na tir električne železnice. Ko ga je stražnik stavil na od-:ovor, se je Kočevar krepko odrezal, da e to vsled tega storil, ker hoče priti v :apor, kar se mu ie tudi ustreglo. lj Varnostna oblastva zasledujejo računskega podčastnika 26. domobranskega polka v Mariboru Leopolda Pes-fcenhoferja, kateri je bil zaradi defrav-dacije v garnizijskem preiskovalnem taporu, odkoder je pobegnil. PROTI HRVAŠKEMU JEZIKU V OGRSKI ZBORNICI. Poročali smo že, da je poslanec tgron tudi v seji 1. t. m. nastopil proti rvaškim govorom v državnem zboru, a. njim se je dvignil podpredsednik avay ter izvajal, da je Hrvatom raba stnega jezika v zbornici sicer v najdbi zajamčena, da pa je to privileg, i prihaja samo toliko vpoštev, v ko-kor ne ovira razprav v ogrskem par-•mentu in se bo Hrvatom raba njih Ipzika tudi le v toliko dovolila, v ko-tfkor ne bo prihajala v navskrižje s Praktičnim življenjem. Razpravni je-'ik v zbornici jc po postavi cdino-lc mažarski in predsednik ni dolžan biti vešč kakemu drugemu jeziku. Zatorotniki, bi drugače govoril, kajti za obtožbo zadošča možnost, za obsodbo je pa potrebna gotovost. Obširneje dokazuje, da sploh ni verjetno, da bi bil Tušek vsled Suštarjevega ravnanja prominul in da je danih mnogo možnosti, ki kažejo, da jo Tušek ali vsled lastnega padca se poškodoval ali pa je imel pozneje še s kom drugim kak nastop. Predsednik da porotnikom pravni pouk. Po komaj petminutnem posvetovanju razglasi prvomestnik porotnik g. Josip Oražen s Sela, da so porotniki stavljeno jim vprašanje soglasno zanikali. Dvorni svetnik Pajk proglasi nato oprostilno razsodbo. Ta soglasni izrek porotnikov, izrečen po tako kratkem posvetovanju, je najlepše zadoščenje za po nedolžnem obdolženega našega somišljenika Šuštarja. Enakovredno je to zadoščenje za našo politično organizacijo v Selški dolini, ki so jo liberalci označili kot organizacijo ubijalcev. Če bi imeli liberalci v Selški dolini kako organizacijo, bi jo od danes naprej imenovali obrekovalsko organizacijo. Tudi glede na liberalno obrekovanje velja Lessin-gov izrek: »Sie tun lieber etwas zu viel, als zu wenig.« Iredente ni vet? V italijanski zbornici je govoril dne 2. t. m. zunanji minister San Giu-liano o razmerah Italije nasproti Av-stro-Ogrski. V svojem govoru naglaša, da zasleduje Italija mirovno politiko. Trozveza je temelj te politike. V Flo-renci, Berolinu, Solnogradu, Išlu in v Turinu so se razmotrivala vsa vprašanja, ki se tičejo razmer med zavezniki. Vse tri zvezne velevlasti so edine glede na mirovno politiko. Najvažnejše vprašanje je, da ostane Turčija in ostale balkanske države nedotaknjene. Zelo prisrčno govori o prijateljskih in prisrčnih izjavah Aehrenthalovih. Ni nobenega vprašanja, ki bi povzročilo nesporazumljenje mod Italijo in Av-stro-Ogrsko. Glede na mala vprašanja, kakor n. pr. obmejni spori, so že dogovorjena načela, po katerih se bo postopalo. Graja izvajanja Brunialtija in Vallija, ki sta se vmešavala v notranja avstrijska vprašanja. Izjavi, da se popolnoma strinja z izvajanji Bisolatija in Brunialtija, ki naglašata, da ire-dentizma skoraj več ni. Povzročitelji iredentističnih nastopov ne izražajo pravih čuvstev italijanskega prebivalstva, ki želi zaupanje in prisrčnost s sosedi in z zavezniki. Inozemstvo pripisuje iredentizmu večjo važnost, kakršno ima. Povzročitelji iredentističnih pojavov bi postopali domoljubno, če bi jih opustili. Z ozirom na oborože-nje Italije in Avstrije pravi minister, da se strinja s ponovno izjavo avstro-ogrske vlade v delegacijah, da oboroževanja Avstrije in Italije nimajo namena, da se obe državi oborožujeta ena proti drugi.« Tako gospod di San Giuliano. Ampak usoda je hotela, da je ravno te dni še v Rimu najglasneje upila tista ire-denta, ki jo di Giuliano lioče utajiti. Pri komerzu g. poslanca Barzilaja so se čuli tako strupeno-iredentovski govori. kakor malokdaj popre jo in najhujše je govoril ravno rimski župan Nathan. V dneh, ko Nathan proglaša, da Trst in Dalmacija ječita pod suženjstvom in bi najraje priletela v naročje »materi Rimski«, iredento tajiti .je zelo smešno. Esefss strnil Grozni viharji na Francoskem. Ob francoski sredozemski morski obali divja vihar, ki je povzročil mnogo škode. Ponesrečilo se jo pet parnikov. Jurist — mesarski učenec. Gejza Totli, poslušalec prava v Velikem Va-radinu, je vstopil kot učenec, v mesnico Janeza Frohlicha. Na vprašanje mesarjevo jc odgovoril, da se hoče naučiti ro-kodlestva, ako bi z odvetništvom ne šlo. Za odvetnike so baje sedaj nastopili slabi časi, zalo si je izvolil še mesarstvo, da bi imel od česa živeti. Milijonarjeva hči med cigani. Iz Cineinatija se poroča o smrti 25-letne Jessy Haversham, ki je bila hči petkratnega milijonarja v Baltimoru. Ko je bila stara 19 let, izginila je iz domače hiše; pobegnila je namreč z neko cigansko družbo. Mlado dekle je ostalo pri ciganih ter se poročilo z nekim ciganom. Šele ob njeni smrti so zvedeli starši, da je pobegnila s cigani. Črnec — državni pravtln'k. Iz Washingtona se poroča, da je predsednik ameriških Združenih držav Taft imenoval Črnca Williama Lewis za prvega asistenta generalnega državnega pravduika Združenih držav. To se ie zgodilo prvič v zgodovini Združenih držav, da je črnec dosegel tako visoko čast. Nove smodke v prometu. V prihodnjih dneh hosti prišli v promet sledeči novi vrsti smodk: »Cigarillos« in »Vir-giniosa«. Prve se bodo prodajale v po-pirnih zabojčkih po 20 kosov in sicer bo veljala posamezna 5 v. Virginiosa se bodo prodajale po 8 v v zavojih po 50 kosov. Obe smodki ste iz lahke vrsto tobaka. Novi naslovi za avstrijske zdravnike. »N. Fr. Presse« poroča, da se je v zadnji seji najvišjega zdravstvenega sveta stavil predlog, naj se za zdravnike v Avstriji navedejo naslovi medici-nalni svetnik, med. nadsvetnik, tajni mcdicinalni nadsvetnik. Samoumor gledališkega igralca. V Freilassingu na Bavarskem se je obesil gledališki igralec Randolph iz Draž-dan vsled pomanjkanja. Na Dunaju se je ustrelil v svojem stanovanju stotnik 31. topničarskega polka v Stanislavu Zdenko Brzina. Umor z zastrupljeno britvijo. V Bu-kareštu je. brivec Jonel Molescu urezal častnika Popeanu z zastrupljeno britvijo, ko ga je bril. Častnik je namreč lazil za lepo brivčevo ženo. Predno so zdravniki spoznali položaj, je zastrupljeni častnik že umrl. Ko so brivca are-tovali, je smehljaje priznal svoj čin ter izrazil zadovoljnost, da se mu je posrečil. Baje je slaboumen. Turški vohun v Sofiji. Pred nekaj dnevi je policija v Sofiji aretovala na cesti nekega civilno oblečenega turškega vojaka. Načelnik policije je izjavil, da je aretovanec več dni vohunil po vojašnicah, ko pa je opazil, da se ga zasleduje, je hotel pobegniti. V pravem času so ga še aretovali. Parada pijancev v New Yorku. Leta 1865. je ustanovil Amerikancc Ed-vin Booth v Ameriki nekako splošno dobrotvorno društvo, ki ima zlasti v severnih ameriških Združenih državah jako mnogo pristašev in je podobno organizaciji »Rdečega križa«. Zadnje čase se ta zelo razširjena organizacija zelo bori proti alkoholizmu, ki kljub številnim temperenčnim društvom v Združenih državah močno gospodari. Nekdo je hotel živahno pokazati občinstvu, kako grda in pogubna je pijanost, in je napravil lep načrt, ki ga je omenjeno društvo mnogim v smeh in mnogim v jezo tudi izpeljalo. Pred par dnevi so namreč newyorski abstinenti priredili parado pijancev. Iz vseh kotov in koncev, iz vseh gostiln in beznic so vlačili člani tega blago-tvornega društva na neki trg ljudi, od katerih so bili mnogi pijani do nezavesti. Od tamkaj je priredila organizacija sprevod po newyorških ulicah, na čelu mu je bila seveda godba. Člani so vlekli v sprevodu pijance — moške in ženske. Velika množica policistov, častnikov te organizacije, je skrbela za red. Sprevod je vzbudil velikansko zanimanje in je vzbujal mecl gledavci gromovit smeh, ker so pijanci v sprevodu protestirali na vse mogoče načine z vpitjem, suvanjem, pretepanjem in brcanjem proti temu, da se jih proti njihovi volji kaže vsemu svetu. Ivo so jih tako vlačili precej časa po cestah v zabavo in pouk ljudem, ki jih ni malo po velikomestnih newyorških ulicah, so jih končno pripeljali v neko veliko dvorano, kjer jim je pridigal major Olivier Tommediy o pogubnosti alkohola. No, in med to pridigo se je zgodilo, da so marsikateri pijanci, ki so jih pretresle govornikove besede, potegnili iz žepa steklenice žganja in jih razbili ob tleh ter se odrekli slovesno za vedno uživanju alkohola. Bili pa so seveda med njimi tudi taki, ki jih niso ganile lepe besede, ker so jih našli še isto noč pijane in brez zavesti ležati po ulicah. Nov telefonski red. Na zborovanju društva avstrijskih telefonskih interesentov je tajnik industrijske zveze poročal o svojem razgovoru z trgovinskim ministrom Weiskirchnerjem, pri katerem je bil včeraj dopoldne. Minister je izjavil, da bo novi telefonski red, ki bo stopil v veljavo s 1. januarjem, spremenjen kolikor mogoče po nasvetih industrijskega sveta. Minister je izjavil, da resno stremi po dosegi potrebnih sredstev, da se more izpopolniti telefonsko omrežje, kar se bo zgodilo v prihodnjih petih letih, ne da bi se pri tem zvečale tozadevne ozko omejene Vsote v proračunih. Boji proti Druzom. Carigrajski listi poročajo o novih bojih turških čet z Druži, ki so se vršili pri Keraku. Druži so izgubili 500 mrtvccev in ranjencev. Turški vojaki so izgubili vsega ■skupaj samo 50 mož. Oropan poštni urad. Iz Bukarešta se poroča, da so pred par dnevi udfli ponoči roparji v poštaii urad v kralu Bustonari, umorili uradnega predstojnika ter oropali za 140.000 frankov denarja in poštnih vrednosti. Žena uradnega predstojnika se je rešila, ker 'je skočila skozi okno na prosto. Zjutraj so jo našli nezavestno ljudje na ce?ti ter se sedaj bori s smrtjo. Za zločinci ni sledu. Umor in samoumor v gledališču. V Mesini je 29. t. m. ustrelil v gledališču ravno pred začetkom predstave 25 letni Frileppi pevko Hamilton v garderobi, nato pa samega sebe. Frileppi je živel dalje časa s Hamiltonovo v ljubavnem razmerju ter je ž njo zapravil vse svoje premoženje, nad milijon lir. Ko ni imel več denarja, tucli lepa pevka ni več marala zainj, kar ga je privedlo do groznega čina. Berač kot milijonar. Iz Peterburga se poroča, da je prišel pred nekoliko dnevi nek revno oblečen Tatar k nekemu odvetniku v Kazanu, ter mu povedal, da je dedič velikih posestev, ki so jih moskovski carji podarili njegovim prednikom. Prosil je odvetnika, naj mu pomaga do dedščine. Eden izmed pra-dedov beraškega Tatara, knez Išuvaj-Murfa, je dobil od ruskega carja za neke zasluge, 2000 desjatin zemlje v sedanjem gouvernementu Simbirsku, poleg tega pa še 500 desjatin v gouvernementu Kazan ter veliko posestvo v bližini mesta Kazan, ki se razteza od brega Volge do vasi Savinov. Zadnje posestvo je sedaj v rokah mestne uprave, vojnega in drugih ministrstev. Ostala posestva, križa železnica Moskva-Ka-zan. Tatar je izročil odvetniku pravo-močne listine moskovskih carjev, na podlagi katerih zahteva dedščino. Zanimiv je zlasti dokument iz leta 1613., iz časa prvega carja dinastije Romanov, Mihaela Fedoroviča. Nekateri dokumenti so tako stari, da jih je komaj mogoče brati. Tatarjev odvetnik bo izročil dokumnete prej v preiskavo univerzi, da se doženc njihova pristnost. A ko se bo to dognalo, bo postal revni Tatar večkratni milijonar. NOVO KONSTRUIRANJE »SLOVENSKEGA KLUBA« V DRŽAVNEM ZBORU. Dunaj, 3. decembra. Glede na pristop hrvaške Stranke Prava se je »Slovenski klub« nanovo konstituiral. Izvoljeni so soglasno: Za načelnike z nova g. dr. Ivan šusteršič, za namestnike načelnika gg. D. Dulibič, dr. Korošec, Povše; v parlamentarno komisijo poleg članov načelstva še gg. Grafenauer, Gregorčič, Ivaniševič, Krek; zapisnikarji gg.: Demšar, Ivaniševič, Vcrstov-šek. POSLANEC VERSTOVŠEK ZA SLOVENSKE PRAVICE V DRŽAVNEM ZBORU. Dunaj, 3. decembra. Danes sc je v državnem zboru nadaljevala debata o prvem branju proračuna. Danes je govoril poslanec Verstovšek, ki se je s svojim prvim govorom jako dobro vpeljal. Govoril je najprej slovensko ter izjavil, da noben narod v Avstriji nima proti baronu Bicnerthu toliko upravičenih pritožb kot slovenski. Pod nobenim ministrstvom so ni dogodilo Slovencem toliko krivic kot pod Bie-nerthovo vlado. Slovenci se zato že tri leta bore proti Bienerthovi vladi in se bodo borili toliko časa, da ta vlada izgine. Nato je govornik našteval slovenske pritožbe in nadaljeval nemški s kritiziranjem meritorične strani proračuna. Nadalje je govornik očital Bienerthovi vladi, da ima sovlado v nemškem narodnem svetu. Kar nemški »Volksrath« reče, to se zgodi in naj bo to še taka krivica Slovencem. Po pravicah Slovencev na Štajerskem in Koroškem hodi Bienerthova vlada z nogami posebno v zadevi šolstva. Ob-strukcija v štajerskem deželnem zboru ni hipni izbruh razburjenosti, ampak jo izbruh nejevolje slovenskega ljudstva proti nasilstvom. Slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem noče več trpeti, da bi se mu kot beraču metale drobtine. Slovensko ljudstvo je inteligentno in sposobno dovolj, da v svojjih šolskih zadevah samo odločuje in Urejuje. Kriva obstrukcije v štajers deželnem zboru je vlada, ki je na načine podpirala nemške nacion na Spodnjem Štajerskem. Član te de grof Sturgkh je tudi član štajer ga deželnega zbora. (Nemec Stransfcy: Tega vam podarimo!) Tudi on je so-. kriv razmer v štajerskem, dež. zboru. (Medklici.) Nekateri primerjajo ob-strukcijo v štajerskem deželnem zboru z obstrukcijo v češkem deželnem zboru, mi pa pravimo, da bi bili veseli, če bi imeli deseti del tistih pravic, ki jih imajo Nemci na češkem. (Odobravanje med slovenskimi poslanci.) če meni vlada, da bomo od obstrukcije v štajerskem deželnem zboru odnehali, se moti. Mi imamo naročila od svojih volivcev, naj od obstrukcije ne odnehamo prej, dokler se ne loči štajerski deželni šolski svet in se osnuje slovenska sekcija in dokler ne dobimo deželnega kulturnega sveta za Spodnje Štajersko. (Živahno odobravanje med slovenskimi poslanci.) Pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem so turške razmero. (Slovenski poslanci ploskajo. Nemški nacionalci kriče. Hrup. Malik kliče: V nobenem okraju se ne zgodi toliko umorov, kot v mariborskem okraju. — Dr. Korošec: Ker je nemška kultura na Spodnjem Štajerskem v šnopsu. Stransky: Sramujte se, da psujete Nemce. — (Velik hrup.) TRŽAŠKI ŽUPAN PRED PREISKOVALNIM SODNIKOM. Trst, 3. decembra. Tržaškega župana dr. Valerija je tržaško sodišče citiralo pred preiskovalnega sodnika, ker je prisostvoval znanim demonstracijam zoper Slovenco septembra meseca. Lahi so zelo razburjeni, ker nima sodišče ozira na tako imenitnega moža. NESREČA V ZAGORJU. Zagorje, 3. decembra. Iz Zagorja ob Savi nam poročajo: V kamenolomu se jo danes dinamit razpočil. Ubit je Franc Češnovar odličen naš somišljenik. Pogreb bo v ponedeljek. Nevarno ranjenih je šest delavcev. SODNI PISARNIŠKI OFICIANTI IN PISARNIŠKI POMOČNIKI. Dunaj, 3. decembra. Odposlanstvo sodnih pisarniških oficijantov in pomočnikov iz vse Avstrije je bilo včeraj pri mnogih poslancih s prošnjo, naj se zavzamejo pri justičnem ministrstvu, da se izpremeni dosedanje zasebno pravno službeno razmerje sodnih oficijantov in pomočnikov v stalno držav-nopravno razmerje in da se vsa pri sodnih oblastih sistemizirana mesta pisarniških oficijantov kakor tudi mesta več kot tri leta služečih pisarniških pomočnikov preosnuje v stalna uradniška mesta. Poslanci so priznali upravičenost teh zahtev ter so obljubili, da se bodo zanje ob proračunski razpravi primerno zavzeli. ARETOVAN RAVNATELJ KREDITNE ZADRUGE. Praga, 3. decembra. Tukajšnja policija je aretovala ravnatelja kreditne zadruge »Zaupanje«, Frana Svoboda in nastavljenca Kosina radi sleparstva. Kreditna zadruga, ki ima centralo v Kraljevem Gradcu, ima v Pragi tudi filialko. Pri reviziji blagajne so našli samo 50 K denarja. BAN TOMAŠIČ ZA HRVAŠKO ŠOLSTVO V ISTRI. Zagreb, 3. decembra. Tomašič je podaril iz sredstev hrvaške vlade Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro 5000 K. VOLITVE NA ANGLEŠKEM. London, 3. decembra. V City je izvoljenih doslej 11 unionistov in 4 liberalci. Izvoljeni so Balfour, J. Chamberlain. Danes voli 70 mest. VIHARJI NA KASPIŠKEM MORJU. Peterburg, 3. decembra. Viharji na Ivaspiškem morju, ki so zahtevali nad 300 človeških žrtev, so povzročili na milijone denarja škode. Vo ovod za S ho Krajino in za ko!evsko-ribniško doli :o. Najbolj trpe na pomanjkanju vode. žužemberški, kočevski in ribniški okraj. Dolgoletno proučavanje tega vprašanja je privedlo do spoznanja, da se tej potrebi ne da ustreči z majhnimi, nepopolnimi napravami, ampak da se mora izvesti vodna preskrba teh krajev skupno z veliko napravo. V deželnem stavbnem uradu sta se izdelala splošna načrta za dva velika vodovoda, katerih vsak bi bil dolg čez 100 km. I. Za prvi vodovod bi se zajeli studenci za vasjo Rob v Kobiljem curku, ki merijo skoraj 12-5 sekundnih litrov. Iz tega vodovoda bi dobila vodo najprej velikološka skupina. Od tod pojde glavna cev v Struge, druga na Videm, Podgoro in Kompolje. Iz raztežilnika v Strugah gre glavna cev čez sedlo v Su- ho Krajino v reservar pn Zvirčah. Od tod se vodovod deli v dve skupini: Za Hinje bo reservar v Prevalih in za Am-brus nad Primčo vasjo. Voda v ceveh bo neprenehoma v teku, kar bo jako dobro vplivalo na njeno svežost. Vodovod je proračunjen za 12.000 prebivalcev. II. Drugi vodovod bi zajel studenec Pod steno nad Zigmaricami, ki jo pri največji suši imel 16 sekundnih litrov. Vodovod pojde skozi Sodražico, križa že izvršena vodovoda za Vinico-Sušje in za Jurjevico - Breže - Dolenje Laze, ki naj bi se pri tej priliki podaljšala in dobila v nadomestilo vodo iz glavnega vodovoda. Iz reservarja pri Bukovici gre glavna cev za kočevsko okrožje v reservar na Strmcu. Ribniška skupina obsega občine Ribnica, Dolenja vas in Dane. Tu se računa vode za 6800 ljudi, po 60 litrov na dan na glavo. Iz nabiralnika na Strmcu gre glavna cev skozi Gorenjo vas, kjer se deli vodovod v dva dela. Odcepi se tudi pri Ivovlorjih stranska proga, ki vodi čez Slovensko vas, Breg in Moosvvald. Ena glavna proga gre od Gorenje vasi proti Suhi Krajini. Prod Malo goro je projek-tovan raztežilni reservar, od koder gre vodovod ob okrajni cesti čez Kleče v Stari log in Novi log. Druga glavna proga gre iz Gorenje vasi do nabiralnika pod Dolgo vasjo in odtod čez Lien-feld do Črnega potoka. Tako pridemo od dveh strani z vodo v Suho Krajino. Ker so studenci izborili in je množina vode zadostna, bi bilo torej po teh dveh projektih, katerih vsak je proračunjen na približno poldrugi milijon kron, rešeno vprašanje vodne preskrbe za Suho Krajino. Projekta sta izdelana od deželnega stavb, svetnika Sbrizaja. Državni prispevek je že dovoljen. Glede višine se še vrše pogajanja, kajti deželni zastop zahteva za Suho Krajino vsaj 50odstotni državni prispevek. Obravnave z občinami se bodo vršile prihodnji teden. Deželni odbor jo sklical občinske zastope Sodražica, Sušje, Dane, Ribnica, Dolenja vas za ponedeljek v Ribnico. V torek bodo sklepali v Kočevju občinski zastopi Stara cerkev, Sele, Kočevje, Lienfeld, Črni potok, Mala gora, Stari log. Občinski zastopi Velike Lašče, Turjak, Videm, Podgora, Kompolje, Struge pridejo v petek v Dobrepolje; občinski zastopi Žužemberk, Arnbrus in Polom pa v soboto v Žužemberk. Obravnave bo vodil deželni odbornik dr. Lampe, projekte pojasnoval bo stavbni svetnik Sbrizaj. Ako se dosežejo te dni občinski sklepi za prispevek interesentov, potem je država pripravljena takoj pričeti z vplačevanjem državnih letnih doneskov za stavbni zaklad. Kupujte in zahtevajte povsod drože samo iz Prve jugoslovanske tovarne droži Josip Košmerl, Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 8. Kruh, za-mešen ž njimi, je visok, potice najboljše in take, da jih je veselje gledati. Slovenske gospodinje, Vaša je skrb dober kruh, Vaša je skrb — Slovenska Straža in Vaša skrb bodi, da se ta domača industrija krasno razvije. Prej ko za druge, skrbimo zase! Kupujte le drože v korist Slovenske Straže ! ! ! Kdor želi kupiti cenen In izvrsten gramofon najnovejšega sestava, naj sc obrne na »Slovensko Stražo«. Tudi gramofonske plošče naj se naročajo potom »Slovensko Straže«. Protest jezuitov. Papež je sprejel pred par dnevi v avdijenci portugalskega provincialne-ga predstojnika jezuitov, p. Cabrala. Tu pred Kristusovim namestnikom je slovesno protestiral provincialni predstojnik proti dejstvu, da se v stoletju svobode ljudi, ki se bahajo z liberalnim mišljenjem, v imenu enakosti hipoma izžene iz por' -galskih pokrajin nad 30C Portugalcev, ki so bili porazdeljeni v 20 redovnih hišah na kontinentu in po prekmorskih kolonijah v Afriki, Aziji in Avstraliji, ne da bi zakrivili najmanjši pregrešek, ne da bi se jim dovolila besedica v lastno obrambo, ne da bi se jim dalo časa, da vzamejo s seboj svoje stvari, svoje knjigo in spise — sadove večletnega resnega dela. »\ imenu svobode,« je dejal Cabral pred papežem, »so nam vse vzeli: znanstve no zbirke prve vrste, muzeje, fizikalni kabinete, laboratorije, semenišča ^ Campolidi in San Fielu, kjer sc j< zbralo v teku 50 let vsled radodarnost naših prijateljev in nesebičnega del? patrov študijskega materijala, ki j( bil absolutna, last jezuitov.« Daljo j< I Božčna danla! orodja itd., itd., vse v najmodernejšem »log». Preden si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in preBodlte cenel — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam daje drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili sc bodete takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domači ivrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA, Mestni trjj ali Sv. Petra cesta. Specialna trgovina najnovejših preclzijsklh ur moje lastne tovarne ur v Svl:l z znamko IK . Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnlne, juvelov ter briljantnih nakltov itd., Istotako oeromna izbira kina-srebrnega blaga kakor nastavkov, jed1 -ga Postrežba strogo solidna! Cene najnižje! Telefon 273. Brzolavni naslov: „H. SUTTNER". m mmem »ornimi« i« •«■•»■ri« t o»r«i«o p«st«. Ooolk |o>«tiuiroito. pripovedoval, kako so jih ko zločince vlačili oboroženi vojaki in meščani v ječo in vojašnice, kako so preganjali one, ki so hoteli ubegniti, koliko so jih ustrelili, kako jih je psovala ter pretepala nahujskana in podivjana množica. Provincialni predstojnik je tožil papežu, da so mu framazoni odvzeli vse na njegovo ime vpisano premično in nepremično imetje, razun obleke, ki jo ima na sebi. Ko je sedel v ječi 1. topni-čarslcega polka, mu niso nekoč dovolili niti žlice rabiti, da bi zaužil borno jed. V drugih ječah so jezuiti trpeli še več. Tako se jih je zbasalo v en prostor 23, kjer je bilo komaj za tri osebe zadosti prostora, in v taki luknji so morali spati pet dni, 110 da bi jim dovolili le za trenotek iti iz ječe. Še je nekoliko dobrih ljudi na Portugalskem. Ko so morali zapustiti jezuiti svojo domovino, niso imeli nobenih denarnih sredstev za pot. Tedaj so se našla usmiljena srca, ki so zbrala med seboj za pot-nino izgnancem. Pred njihovim odhodom pa so jih osramotili framazonski mogočnjaki ko kake zločince. Častitljivi starci, sloveči učenjaki, zaradi svojih čednosti spoštovani redovniki, nedolžni gojenci, določeni za duhovski stan, — vsi so se morali kakor kaki zločinci podvreči anthropometričncmu merjenju. Vse, kar se očita jezuitom po nasprotnem časopisju, se more deliti v sledeče točke: 1. Orožje in podzemeljski hodniki; 2. bogastvo in nepostavno pridobljeno dedščine; 3. zapeljevanje ljudi v duhovski stan; -i. tajne organizacije; 5. politično mišljenje in nasprotje proti republiki; G. reakcionarni vpliv. Na te točke je odgovarjal p. Cabral. Nikoli niso imeli jezuiti orožja, niti niso eksis-tirali v njihovih hišah podzemeljski hodniki. Podzemeljski hodniki v Cam-polidi n. pr. niso ničesar drugega kakor kanali, ki preskrbujejo krasni vodomet z vodo. Očita se nadalje bogastvo, ali pa jo upravičeno izganjati ljudi radi tega. Patri so živeli od mašnih ustanov in miloščine. Dolgov vsled dobrega gospodarstva sicer niso imeli na svojih hišah, a v izobilju tudi niso živeli, ker je znano, da jo portugalsko katoliško ljudstvo revno. Vse druge točke so take, da jih more ovreči vsak nekoliko pameten človek. Z različnimi primerami je p. Cabral dokazal, da jezuitska družba nima ničesar proti republikanskim napravam kot takim, .toda podpira pa vedno, kakor tudi cerkev, priznano avtoriteto, kar je bila na Portugalskem monarhija. Papež jo končno sprejel od p. Cabrala profestno noto, v kateri so opisane vse krivice, ki so jih prizadeli framazoni na Portugalskem jezuitom ter bo ta protest priobčila tudi »Civiltd Cattolica«. Uvažujte! Ponovno prosimo vse podružnice „Slovenske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite samo naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri „Gospodarski zvezi" v Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem ozira kaj stori/, bi bil dobiček iz vžigalic velik. Kurzi efektov in menjic. ilne 1.. decembra 1010. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... '.m o Skupna 4% konv. renta, januvar —julij.......... 9335 Skupna 4-2»/0 papirna renta, februar—avgust ........ 0695 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 9695 Avstrijska zlata renta ..... 11605 Avstrijska kronska renta 4°/0 . . 9835 Avstrijska investic renta 3'/j% . 83 Ogrska zlata renta 4% .... 11150 Ogrska kronska renta 4°/0 . . . 9195 Ogrska investicijska renta 3 •/2 % 8105 Delnico avstrijsko-ogrske banke 1875 Kreditne delnice....... 67050 London vista........ 24045 Nemški drž. bankovci za 100 mark 117521/2 20 mark......... . 2350 20 frankov......... 1906 Italijanski bankovci...... 9490 Rublji........... 253«/« Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2/h, sred. zračni tlak 736-0 mm 1 £ ( L«» opa- a j lOVUlj« Stanje barometra » mm 735 9 Temperatura po Celziju Vetrom Nebo 11 i a. » 2 9. zveč. 5-0 Si. jUd oblačno 3' 7 zjutr. j 2. pop. 7362 7306 43 59 brezvetr. sr jzah. * » 00 Srednja včeraiSnia temD. 5-7», norm. 0 2°. Hnton Sare Lubl»ana Selenburgaoa ulica Sten. 5 na vogalu Knaflove nlice (nasproti : glavne poŠte). ■ Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljSe perilo. — Najcenejši nakup. — Opreme za neveste! — 2965 t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naša preliubljena in nepozabna soproga, mati in hči, gospa MARIJA CERAR posestnlkova soproga, v 29. letu svoje starosti, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, d;ines popoldne ob 4. uri po dolgi in mučni bolezni v Gospodu žaspala. Zemski ostanki predrage rajnice se preneso v nedeljo dne 4. grudna 1.1. ob 3. uri popoldne na tukajšnjo pokopališče v Moravčah. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Moravčah. Nepozabno rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. Moravče, dne 2. grudna 1910. Anton Cerar soprog. Anton, Marija, Ana, Franc, Ivan otroci. Jožef in Marija Klopčič, starši. Jožefa, Ivanka, Terezija, Frančiška, Ana in Jožef, sestre in brat. .15.14 jViATTONns^ Izjava t BiSjorua staesicna Biaissizna pSJggsa. O dobroti Billnske vode nai sc vprnSa domaČi zdravnik. Dobi sc pri Mihael Knstncrju v Ljubljani. 259J najnovejšega sistema s 30 P. H. za vsako g.nllno mo5, tudi BiaK.tr. razsvetlj. porabili* z posebno težkim mah. kolesom, pran. regulacijo, komaj jedno leto v porcbl, se poceni proda v Ljubljani, riesljeva cesta St. 30. 3295 0—1 naravna aikalična kislina iOt zdravilni vrclcc Zo at.olct.iu inana 1 vati oolemih ia pM upor, pri protin., želodčnem in mohiirnenrc katar». Izvrstni za otroke, prebolelo in me.i nosečnostjo. Najboljša dijetotična in usvožujnča pijažs. Izvirek: Gieashub! Sauerbruim, Želez, ps&taja, ztiravlino kopališče pri Karlovih vari!» Prospekti tastonj in frank o. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih piodajalaicah in trgovinah z je,sivinami ^n vinom. Zaloge pri Mihael Kasincriu, Peter Lassniku in Andre] Sarabonu, Ljubljana. 11452—49 Jaz podpisani Tomaž Kos, posestnik na Blejski Dobravi, obžalujem in prcklicujeni vse, kar sem rekel žaljivega dne 18. oktobra 1910 na cesti na Savi gospodu Francu Ver-vvegerju, oskrbniku obrtne družbe na Javor-niku in zahvaljujem, da je na mojo prošnjo od tožbe odstopil. Na Blejski Dobravi, dne 29. nov. 1910. 3506 Tomaž Kos 1. r. M Na najvišje povelje Njegovega c. in kr. Apostol. Veličanstva. 3082 !! proda se več moške obleke oziroma klobukov In Sevllev po zelo nizki ccui v Streliški ul. 22. 3533 40. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene v drž. zboru zastopanih kraljevin in dežel. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje: 20.738 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 620.000 kron. Glavni dobitek ™ 200.000 kron i Srečkanje nepreklicno 15. decembra 1910. — Ena srečka stane 4 K. Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju, 111., Vordere ZotižmtsstraBc 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke sc pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za državne loterije.) i ¿CBETJEZ^Z 1 MOCfl Za belokranjsko železnico! Elektroradiograf „IDEAL SPOBED! Od sobote, 3. do torka, 6. t. in.: 1. Pritlikavcu se sanja o ženski. (Komično.) — 2. V Fjordih najsevernejšega Norveškega. (Zanimiv naraven posnetek.) — 3. Lili Barella. (Varietetni posnetek.) — 4. Pepita. (Drama.) — 5. Gospodar se ne oženi. (Jako komično) — Dodatek ob 7. in ',¿9. an zvečer.6. Pia di To-lomel. (Zgodovinska drama.) — 7. Od Lugana v Italiji do mostu Trcsa. (Naravni posnetek.) '3530 obstoječa iz 1 cnonadstropne ter 1 pritlične hiše z vrtom, v zelo prometnem kraju pri Novem mestu, sc zaradi prese- .«.J. litve pod zelo ugodnimi pogoji |irUuua Naslov pove upravništvo „Slovenca". 3535 18 let star, želi vstopiti pri krščanskem mojstru v službo. Ponudbe naj sc blagovolijo prijaviti upravni-štvu „Slovenca". 3531 3—1 za Th. Novotny si usoja cenj. p. n. naročnikom vljudno naznaniti, da je premestila posredovalno pisarno v hišo Dunajska cesta št. 14 (vis-a-vis dosedanji pisarni) in sc priporoča tudi nadalje za cenjena naročila. Istodobno priporočam svojo bogato zalogo sladkarij IH v dosedanji trgovini Dunajska cesta 11 in Kongresni trg 3. --7/-7/-7/--7/---^--^--^-VC S spoštovanjem Th. Novotny. &Z7jQZ7t—7/—7Z=I7/=-\C=2K—SCZSdSC U srednje starosti, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi želi službe kot paznik, sluga, strežnik ali kako drugo primerno službo. — Več pove upravništvo Slovenca. 3529 Združeni čevljarji v Ljubljani j igEHaKHBBBSiBKA i"JVti-Lii priporočajo za zimsko sezono svojo «L r ' VVolfova ulica štev. 14 3517 vseli vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — SpsciaSisfli 20 BseOTEemoSSjtUE tou-sfeci Sil fturistoirehe čsdI|z. — Izdeluje se % tudi po meri v lastni delavnici, ter sc spre- ' ^ jemajo tudi popravila. — Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike! se vabi v pisarno, katero je otvorila z niese- 3 ceni decembrom letošnjega leta: «I rva zavarovalnica za vojaško službo pod pokroviteljstvom J^C ega c. in kr. Visokosti gospoda nadvojvode Jožeja. Zavaruje vse osebe za življenje brez razlike stanu z udeležbo pri dobičku. — Slavno občinstvo se posebno opozarja na zavarovanje otrok po najugodnejšem plačevanju. Opozarjamo slav. občinstvo posebno tudi na hranilnike, po katerih sc z lahkoto preskrbi svojemu nedoraslemu otroku poljuben znesek. Natančna pojasnila v pisarni Sloilrva nI. št 25, nasproti vojašnice m Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! 3373 Filipa NEUSTEINA posiaieno odvajalne krogljfce (Neustcinove EUzabetnc krogljlc-e.) Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih Škodljivih primes , vporabljajo se z najvaijim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljiv t S o - izvor pre- voda bi preprečilo Ijv mnogili bo- leznij. Radi poslajene oblike jih radi uživajo olroci. Škatlica s 15 krogljicami stane 30 vin,, ovoj z 8 škatlicami - torej 120 krogljic - stane le 2 kroni. Če se pošlje naprej K 2-45, se pošlje franko 1 ovoj. CltSirŠSll t Nujno ,-c svari pred po-«SMfll 8111 Z narejanji. Zahtevajte Filipa Ncustclna o(Iva|alnc krogl|lcc rristno le, če nosi vsaka škatla in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudoče-črnem tisku »Sv. Leopold« in podpis: Filip Neuslcin, Apothekc. Nase trgovsko sodniško zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko Jilipa Jieusteina lekarna „pri sv. £eopoldu" Dunaj i., Fibnkcn^asse 6. Zalege v Ljubljani : Rihard Sušnlk. lekarnar, in v več drugih lekarnah. pusKaru Llabljanl, SBienbiircGva ulica 6. - Najstarejša domača ivrdka Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi paiice za ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in umetalni ogenj. F- «sfSfi ,vW3Bf ■ '■ -Ceniki- zastonj in poštnine prosto. 2238 iz b£9ága hsrasšgocga lesa, trpežni, ikbčuS ra s G HU a ra M M <«» ~ m a o IW1 Jt ffl n SS 01 S X •85 W o a tj vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborili, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1C00 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni li. S. ñn. Tomallč, Ljubljana, Marije Terezije cesta a s* ra t Pi. M iS M 63 SI Mi N Ml i» M k* m Í3 Sc M S. Sf nizks in soBitáne, točna posfreäfea. Zaradi prostora se prodasta eden 100 cm za K 140'—drugi 150 cm poprej K 500'—, sedaj za K 320 — pri FRÄNC TO-* MÄNU, podobarju in pozla-tarju, Valvazorjev trg št. 1. 3007 Ljubljana. i AGENTE išče velika banka za prodajo srečk in papirjev trajne vrednosti proti visoki pro„ viziji in nagradi. Ponudbe naj se pošljejo na „Neue Fortuna» Budapest, V., Börse, Postfach 78. 3468 Na Spodnjem Koroškem v lepi legi se takoj proda 3524 POSESTVO z vsemi pripadninami (to je: gospodarskim poslopjem, njivami, travniki ter 14 parcel gozda) za ceno 24.000 K. Več nove posestnica Katarina Zilan v Peračici, p. Škocijan v Podjuni, Koroško. Železniška postaja: Sinčaver,. Oklic. Podpisani upravitelj konkurzneg;v sklada naznanja, da se bode v konkurzni sklad Franceta Krenerja v Kranju spadajoče in na Stari PoŠti v Kranju hranjeno različno, na 886 K inventirano in cenjeno manufakturno blago v pon-deljek, dne 5. decembra 1910 od 10. ure dopoltidne naprej v skladišču na Stari Pošti v Kranju potom javne dražbe razprodajalo. Inventurni zapisnik z dne 5. svečana 1910, št. S 1 10'42 od zapisnika štev. 643 — 695 je med uradnimi urami na c. kr. okrajnem sodišču v Kranju, soba št. 9 na vpogled. Konkurzna masa ne jamči niti za kakovost, niti za množino inventiranega blaga. Kupljeno blago je takoj plačati in odnesti. 3418 V Kranju, dne 19. novembra 1910. * I i y u, • i ' > / Dr. Josip Knšar, __odvetnik kot upravitelj konkurzne mase. V Ameriko In Kanado zložna, cena in varna vožnja s Cunard Line = H 544 52 Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Carpathia, 20. dec. 1910, Pannonia 18. jan., Ultonia 17. febr. 1911. iz Liverpoola: Lusitanija, največji in najlepši parnik, 17./12. 1910, Mauretania, 10./12. 1910. Pojasnila in vožne karte pri Rndrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K180-— za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek. V najem se odda takoj v sredini mesta ki je tudi pripravno za delavnice, ter Vsled novo dogotovljenih večiih tovarniških podjetij, ki so opremljena z najnovejšimi stroji, nam je mogoče /ndostiti največjim zahtevam, ter dobavljamo priznano najbolje izvršen^. JiPM prenosljiva štedilna hotlišča neobdelana ali emailirans siamoreznice za krmo reporeznice, Ae ?a de' belo moko in sesaJke za gisojBico kakor tedi vse druge poljodeluke stroje najno-3i94 vejse in najboljše s;stavo. Dunaj, II., Taborstr. št. 71. (Lj Zahtevajte obširne prospekte zastonj in franko Zastopniki in razprodajalci so iščejo! fit B31 '"'"ll S J saess Najcenejše V Bi z dvema lokaloma, s prvim januarjem 1911. Vprašati naj se blagovoli v Selen-burgovi ul 6. II. nadst. desno. 3521 3525 Išče se za Dalmacijo ¿Ä» W ki bi oskrboval klet. Prednost imajo oženjem", posebno pa sodarji. Plača po dogovoru. Stanovanje prosto. Ponudbe je pošiljati na naslov Filip Ivaniševič, Krilo — Dalmacija. Mačeha Izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščin Pred Shofiio št. 19. Stari tre st. 4. Prešernova ulica $14. 3634 Popravila točno in ceno. 52 t Išče se spreten, vesten in trezen 3508 (2) Ravnokar so tešlg za soio, zfeor in omije v « w ® zložil Alojzij Mihelčič, op. 11. Prodaja Katoliška Bukvama v Ljubljani. 3520 ©zse Cvsfero Božičnih pesmi za solo, mešan zbor in orgle, op. 18, četrti natis, cena 80 vin. Petero Božičnih za solo, meš. zbor in orgle, op. 41, cena K 1'20. Dva Božična slavospeva za solo, mešan zbor in orgle, op. 53, cena 1 K. Božične pred in poigre za orgle ali harmonij, op. 40, cena 1 K. 3523 »t Dobe se pri skladatelju: Ign. Hladnih v Novem mestu, Dolenjsko. kateri je v gospodarski stroki večjega posestva popolnoma vešč iti zmožen slovenskega in nemškega jezika. Oženjeni imajo prednost. Ponudbe, katerim naj se prilože prepisi izpričeval, prejšnjih služb, pošljejo naj sc pod šifro „OSKRBNIK" na upravo Slovenca. najstarejša slovenska ivita te široke. imiHiiiimim Obstoji žo nad 38 let. imiimmnmi na Nofbauer imcjiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Woifcve uL h si usoia javiti preč. duhovščini ler si. občinstvu, da izdaluja natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. ¿aqo'.avl|3]DC hitro le naipoštcncša ¡losiroibo. prosi, da se pri °587 t,r0'1'11 lzv0" ozirali na prvo domačo vrdko 26-1 Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 25. novembra 1910 Al 646 10/24 se vrši dne 9. decembra 1910, ti začenši ob 9. uri dopoldne, v novem Ranzingerjevem skladišču Cesta na južno železnico, t. j. za vojašnico c. in kr, 27. pešpolka prostovoljna sodna prodaja v zapuščino po g. Amaliji Vilhar, roj. Luckmann spadajočili premičnin: pohištva, obleke, dragotin i. t. d. Kupljeni predmeti se morajo takoj plačati in odnesti. 3527 Cenilni zapisnik je na vpogled v pisarni podpisanega. Dr. Fran Ho» c. kr. notar kot sodni komisar. mm 2,96 "9) ekleta je lepo sukneno in modno blago v veliki izberi v nad 40 let obstoječi gvantni trgovini. ¡3. CilSklanc, LJubljana Stritarjeva ulica št. 5. Vzorce na zahtevo poštnine prosto. Edina slovenska kisia voda je po zdraviliških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, ie za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1890 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrbništvn Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. 2921 izvežbana ali pa tudi začetnica, ki je popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika in ima lepo pisavo. Nastop takoj. Ponudbe pod šifro: Kontoristinja II. na upravništvo „Slovenca". 3513 dobre in pristnobarve zimske barhante, ilanela za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste kanafasa, cefire, platno, Inlet, brisača, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepna robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na kršč. tvrdko Jaroslav Marek ^"V«.1" v Bistrem pri Novem mestu ob Met. (Češko). V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanela, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. - Dopisuje se slovensko. Prodajo se takoj prostovoljno UME HIŠI na zelo ugodnem kraju v Ljubljani. Kje se izve v upravništvu tega lista._3422 3425 Odda se takoj dobro vpeljana mim Pozor!! Najnovejši in najfinejši ■j za jopice, nogavice itd. } nudi vsakomur dob2T in trajen zaslužek Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2168 Frani! Kos, Ljubljana, Sodna ulica 3 mehanična industrija pletenja modne honteHcije. Prospekti in ceniki brezplačno. Prodajalka z učno dobo in 3510 (2( cba učenca s primerno šolsko naobrazbo se sprejme. Poizve se pri upravništu SLOVENCA. kg sivega sKubtjenega perja K ?, polbe-'ega K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenegn K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg aadal|e poštnine prosto Dovršene posteljo bogato napolnjene, iz zelo gostega iako trpežnega rdeCega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nanking-blaga 1 pernica v«l. 180X116 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z Iako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, H, 16, vzglavnlca K 3, 3-50, 1. - Pernice 180X140 cm velike K 15, 1R. 20: vzolavnlca 90 <70 ali 80X80 cm K 4 50, 5, 5-50. Spod pernica iz gradla 180X116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje M. Berger v Dešenici št. 1009. Češki les. Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja- — Ceniki o zlmnicah, odejah, prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj In poštnine prosto. 2295 ¿fkilruAč Materi telijo -dabru. po ceni in jMt^nesi/ioo-poiavuli na/se obrne/e v Jijuid/uju tfibiodvoKshe uJica2&. "Üsa/wvrsenaiPtyasnäci ticyb ¿te Lreiytlačno. Stavbeni prostori v večjem kraju na Dolenjskem tik železniške postaje z lepim vrtom, lede-in prostorna IIlSŽI nico in gospodarskim poslopjem, urejena za gostilno, pripravna tudi za drugo obrt, prodaja se zaradi odpoto-vanja. — Dopisi s številko „100" na uprav-ništvo „Slovenca". 3324 i Ljubljana, Stari trn S trgovina norimberškega in galanterijskega blaga na drobno in na debelo kakor: srajce, spodnje hlače, nogaolce, maje, otroCIe obleke Itd, itd, HBhn i ii 'inI1 fildii1! itt IHBSg^aT^E^lffr^miriTT^Iti 3013 1 Za jesen in zimo: Bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene /opice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in i^se moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. \gjgT športne predmete. V oddelku za gospode: Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode. Modna in športna trgovina P. MagdiČ, Ljubljana nasproti glavne pošte. Cerbnena slikana ®hna v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist m | j; stavbni in umetni v tej stroki I1B21KS 111SBK steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo. 3454 poštenih staršev se sprejme v večjo trgovino na Dolenjskem. Ponudbe je poslati pod „št. 100" na upravnlštvo „Slovenca" Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K P— BR. NOVAKOVIC, Ljubljana. ,KUC' Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5 Specialna trgovina finih ročnih del. - Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena. Županstvo občine Šmihel-Stopiče razpisuje službo občinskega tajnika z nastopom 1. januarja 1911 z letno plačo 1200 K in z nekaterimi postranskimi zaslužki. — Prošnje je vložiti do ===== 15. decembra 1910. ===== Županstvo Smihel-Stopiče 3504 dne 28. novembra 1910. Jos. Zurc župan. Fo lastni ceni zaradi pomaiikania prostora C» to prodajam narejene obleke, zimske sukne, pelerine za gospode in dečke kakor tudi najnovejšo konfekcijo za dame in deklice I. LllftiČ, Ljubljana, Pred škofijo IS. kot najboljšo, najizdatnejšo in najcenejšo krmo mlečni Živini, konjem in prešičem priporoča tovarna olja M. IVHNCIC v Medvodah. Orehove tropine vsebujejo 56% proteina in maščobe, torej trikrat več kakor pše-nični otrobi. Cena zmletim tropinam je K 18'— z vrečo vred. Zahtevajte vzorce in navodila. 330S l Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne t v Čeških Budejevicah ¡0 Je izborno, na plzenjski način t 1592 varjeno. X Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. ZALOGE: Postojna: Emil pl. Garzaroli; Trnovo : Rudolf Valenčič; Beka-Sušak: flnte Sablich; Trst: Schmidt & Pelosi; - - Puij: Lacko Križ - - Vaša žena bo sila zadovoljna, če ji preskrbite Pilnačkovega specialnega toaletnega mila ki ustvarja in ohranjuje krasno in zdravo polt. LANOL se dobiva v Ljubljani pri g sledečih tvrdkah: Fran Cešnovar, Dolenjska cesta; B. Čvančan, Selen-burgova ulica; Emil Dobrič, Prešernova ulica, Ir Iglic, Mestni lrg; I a i JenCin, Rimska ccsta, Anton Kane, 2i ov ku ulica; Ant Kr-per, AVe^tni trg; | Kr;vic. D najska cesta: l.eskuvic i< Mede Jurčičev trg; T Mencinger, Sv. Petra cesta; M i ej Or.hek, Kolodvorski ulica; Vaso Petrlelč, Me Ini lrg, Ivan cesta;IŠerta Sevar, Sv. Jakoba trti. M i. Ph H SuSn Ii, Marijin I g; A. SuSrilk, Z.-loSh cesta; A. Sarabon, Zaloška cesta; Anton Sk-f, Dunaj-,,ia cestu; losi» Sporn. Sv. Petra cesta; Amlrci Verbič, Turjai i t-g V GORICI: Ivančič & Kuriačič, Toroš, Dro^nič m druw v KAMNIKU: Anion Slatnar. V KRANJU: Z. Kranjc, Peter Majdič, I. E. Potreoin. V TRSTU: Vekoslav Plesulčar. V POSTOJNI: Jernej Kogej. V TRBOVLJAH: Ivan Kramar. V ZAGORJU OB SAVI: R. AhCan. Edini iz- ( SUMfiroI/ r-1" kr. dvorili zalaga- delovatclj J. f SIUUliCR, tel) stara čisto češka tovarni za toaletno milo, oarfume, voščene ln povoščene sveče za cerkve, stearinove In pnralinove sveče za domačo rabo. Kralj. Gradec, Češko. 3120 SNOIB Več vrst sodov ima na prodaj A. KEPIC, sodarski mojster v Ljnb-Ijani, Trnovo. 2325 32 so najbolj sposobni za vsako gospodinjstvo in : za vsako delavnico : •d E" •a g 5" a. ■a o a o •o Ö o T) r < l/l tO O o < Dobe se v vseh naših prodajalnah v Ljubljeni samo h Sv. pefra cesta 4 SINGER Co. akc. družba za šivalne stroje. C. kr. oblastveno potrjeno učilišče za krojno risanje Franjaijesih Ljubljana, Stari trg št. 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. lillii 9 ^f ^ zahteva odločno, d? kupite blago za moško in žensko obleko naravnost iz tovarne v lastno korist. Zahtevajte tedaj naše najnovejše vzorce za jesen in zimo. Odreže se poljubna mera. Prva šleska razpošiljale tovarn,škili izdelkov „SUDETM" Krnov IV (J3jerudori). ivslrijska Sleziia. MHaniiiiaiM'«»« ) Itaafska cesta št. 13 poleg „Figouca" se priporoča prcčastiti duhovščini in ccrkvcnim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega ismetnep steklarstva in slikanja na steblo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portaino steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3314 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. lla sedmih jaungh razstavah odlikovane s prulml darili. 1860 TPA.RIVf rCflETEP6yp'rb\podplatih ce na TPEyrOJlbHKKb ^ ^ Vsak dan izde,a tovarna @o.ooo paroo! te Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago. 1 za krojaško obrt sprejme takoj Jakob Mavec, krojaški mojster, Studenec-Ig. 1511 (3) Perje za postelje in puh 25S7 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Hojnovejšiltrsoiiin&gMrjra Ca. F. Jmdsek ™< prvi in edini ielko-slevenski uglaSevalec glasovirje» In trgovec v Ljubljani, Poljanska cesta 13 priporoča glasovirje, pianine, harmon je nepre-sežne v dobri kakovosti glasu in solidni sestavi edinole slovanski izdelki od 450 K višje, harmoniji pu od 150 K višje. Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi uglaševanja vseh sistemov glasovirjev izvršuje po jako nizkih brez-konkurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare glasovirje v račun za najvišjo ceno, ako se pri nji kupi nov glasovir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. ,Glasbeni Matici" in drugim slov. zavodom uglašujc glasovirje edinole Spillmannove povesti: I Zanimivo pisane Spillmannove povesti so obče priznane kot berilo ne samo za mladino, temveč tudi za ortračšene, in kakor malokatere druge navajajo k čednostnemu in nravno-lepemu življenju. Te povesti imajo tudi mnogo poučnega jedra. 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. K —-40, vezano K —'00. 2. zvezek: Marcu, krščanski deček z I.ibanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja kristjanov po Druzih. K —■4U, vezano K --60. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest s kavkaških gora. K —'40. vezano K —-60. 4. zvezek: Praški Juiiek. povest. K —40, vezano K —-OO. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. K —-40, vezano K —'60. tj. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa. K —•40, vezano K —-t)0. 7. zvezek : Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17. stoletja. K —-ti0, vezano K —-80. 8. zvezek : Tri indijanske povesti. I. Namamchu in Vatomilko, II. Tahko. mladi misijonar, III. Zadnja pot O. Itcneja. K —tiO, vezano K —-80. 9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz j a ¡i o n s k i h misijonov. K —-00, vezano K —-81). 10. zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade Akbarja Velikega. K —'40, vezano K —-60. 11. zvezek: Bdeča in bela vrtnica. Rdeča vrtnica ali mladi mučenec iz Singare. Povest iz jutrove dežele. — liela vrtnica ali mlada spoznavalka. K —-40, vezano K —-60. 12. zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —-00, vezano K —"80. 13. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K —-fiO; vezano K —'80. 14. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —-60. vezano K —-80. 15. zvezek: Angel sužnjev. Ilrazilska povest. K —-40. vezano K —-«O. IG. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po Alaski. K —'00, vezano K —'80. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. Povest izza časa odkritja Amerike. K —-60, vezano K — 80. 18. zvezek: Preganjanje indijanskih misijonarjev. K —.60, vezano K —-80. 19. zvezek: Mlada mornarja. Povest iz Kajcnc. K — 60, 'vezano K —'80. našo Koristno berilo je najboljši pripomoček dobri vzgoji. - Najbolj priporočljive so dobre povesti za mladino, ki imajo pa poleg zanimive pripovedne vsebine tudi to prednost, da blažijo in vzgajajo srce, bistrijo um in vzbujajo zdravo domišljijo; med najboljše v plemenitem, nepokvarjenem krščanskem tiuliu pisane spise prištevamo sledeče: ^I^^MHTBBp «j Robinzon starši. ¥ zverinjaku. Povest s podobami za otroke. K 1'40. To je stara krasna povest o Robinzonu v novi obliki z okrajšanim besedilom in izredno dobro pogodenimi večbarvnimi slikami; lepšega berila in bolj priporočljive knjige za nazorni pouk naše mladine ne poznamo. Knjiga s podobami za otroke. K —'90, nalepljena na trdem kartonu K 1*50. Lepa knjiga, ki nudi otrokom ne le mnogo zabave, temveč tudi zanimiv nazorni pouk iz naravoslovja. Lahke pesmice nudijo kratek opis naslikanih živali. ra vožnja po železnici. SEkCT^ večbarvne slike in poleg njih kratke, otroškemu razumu primerne pesmico, so otrokom v pouk in jim napravijo veselo iznenadenje. v podobah. K —'80, vezano K 1"20. S pomočjo te knjige se nauči otrok igraje brati. Lepo izvršene slike služijo otrokom tudi za nazorni pouk. Slovenski ABC iiHiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiHMilimmiliiiiiiMiii MiiMiiiiiiMiiiiiMiiiiiiHiiiiiMiiiniiiiMiiiiniMiiiiiiniiMiiMiiiMiiniiiiiiiiiMia Krasno Šarilo očlrašceni mla3ini: itisiiiiitiiitiitiiiiiiiiiiiitiiitiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiifitittiiiiiiiitiiiiiDtiiiiiiintiiiiiin Knjiga o lepem vedenju. Kpas-Uei • b a n u s. Cena: elegantno vezana K 4"—. To je izredno važna in koristna knjiga za ves slovenski narod. Smida Krištofa spisi: 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Poslovenil P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan K —'60, trdo K —'80. 2. zvezek: Jozafat, kraljevi sin Indije. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan K —-00, trdo K —'80. 3. zvezek: Pridni Janezek in hudobni Mihec. Poslovenil P. Flor. ilrovat. Mehko vezano K —-80, trdo K 1-— 4. zvezek: Kanarček. — Kresnica. — Kapelica v gozdu. Poslovenil P. Hugolin Sattner. Mehko vezan K —'40, trdo K —-60. 5. zvezek: Slavček. — Nema deklica. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. Mehko vezan K —-40, trdo K —-60. G. zvezek : Ferdinand. Poslovenil P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —'80. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gčre. Poslovenil P. Flor. Ilrovat. Mehko vezan K —-70, trdo K —'90. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitclj (družina). Poslovenil P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —60, trdo K —80. 9. zvezek: Hmcljevo cvetje. — Marijina po-doba. Poslovenil P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —'60, trdo K —'80. 10. zvezek: Ludovik, mladi izseljenec. Poslovenil P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —-60, trdo K —'80. 11. zvezek: Najboljša dedščina. — Leseni križ. Posl. P. F. Ilrovat. Mehko vezan K —'40, trdo K —-60. 12. zvezek: Roza Jelodvorska. Izdalo „Katol. tiskovno društvo v Ljubljani." Mehko vezan K —100, trdo K —'80. 13. zvezek; Sveti večer. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan K —HiO, trdo K —-80. 14. zvezek: Povodenj. - Kartuzljanski samostan. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan K —'60, trdo K —-b0. 15. zvezek: Pavlina. Poslovenil Fr. Salozij. — Mehko vezan K —'60, trdo K —80. Taras V., Iz raznih stanov. Pesmice (ponatis iz „Vrtca") K —-25. AriiVA{ri»L' Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. (Anton Kržič.) - Vsak letnik je zase cclota in zelo primeren za darilo otrokom; velja vezan samo K 1'—. Dobi so še 15 raznih letnikov in sicer od i. 1894. do I. 1909. Vfipr Casopis s podobami za slov. mladino. > I I CC. Vsak letnik je zase celota in velja vezan K 4-—. Dobe se letniki od 1.1905. do 1909. Voiska na daljnem vzhcdu. M, S Ki3E)T2i ise le kie s mi v Lipi, Knjigarni „Ilirija" i Kraniu is i. Irsies mi 11 m. Drenih Ženska ročna dela in Ljubljana : pripadajoči materijal: Konflresn| (rfl .... Predtiskanje, vezenje na roko in stroj, tanburiranje, plisiranje itd. Največja zaloga telovadske obleke. Naročila vestno in poceni. Se pr.poroča za izdelovanje kožuhov vsrh vrst, kakor tudi damskih jop, kole-iev, roufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožuhovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadctjočih predmetov. Dzdeluje se vse po najnižjih cenah. Ljubljana, Sv.Fefra cesta 21. m -7CZZ7/ZZ7CZ77/——7CH7¿IUniJ¿Zn¿ZZJ¿ZI7£. Zaloga oblek H. Ljubljana, Dvorni trg štev. 3 5312 priporoča: velikansko izber priznano solidnih izdelkov iz lastne glavnice. Strogo solidna postrežba po nakitu stali cenil. S D ■ a m Največja božična okazijska prodaja v konfekciji za dame in deklice ter izgotovljenih oblek za gospode dečke in otroke. Primerna koristna darila! Angleško skladišče oblek O. B&rnafovič, LfMbllana a B ■ M u m ■ 3472 Mestni trg štev. 5. Tovarna pohištva j. J. Naglas Ljubljana Turjaški trg št. 7 Ljubljana Na|večja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro-Ustanovjjena Najnjžje GfinB Ški VOŽiČki itd. «¡.¡«nlirinfiiip. hlann Ustanovljena 1847. 3304 1U47. — C. kr. izvedenec in učitelj „Glasbene matice" ====== LJUBLJANA ILFOME BREZNIK VM tr° *13 Največja, najstar. in edina domača tvrdka in izposojevalnica Klavirjev In barmonilev. Velikanska zalona »sega glasb, orodja, kakor: violin, eiter. kitar, tamburic. harmonik, kla-rine» itd., nalboi|. sirun (tudi Weicheld> ter mu-zikalij. Prodaja na Čudovito majhne obroke tudi brez zadatia, tako. da je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu »pofelnu« ter si n;i najugodn. afin odplačevanja nabaviti instrument prve vrste Dvorna firmn lavirjev Czapka, Holzl & Hcitzmann, Stelz-hammer in ROsler ter H8rflgel in Mauborg (amer,-harm.) so svoje zastopstvo za Kra- jsko menlpoverile in imam le jaz izključno edini te znamenite Instrumente v na|voij> zalogi In izbiri. 10letno pismeno jamstvo Popravila ln uglnševanla klavirjev in vseh fjlanbll po najnižjih eenuh. Stari klavirji sc najugodnc|£c. jeml|e|o v zameno. Na|niž|a izposojevalnlna. Swan Jax in sin Dunajska cesta 17, LJubljana. 3358 Kolesa «z prvih t ovarn Avstrije: DOrkopp, Sftyria (Puoh>, Vfaffenrad. ivalni stroji ¡zborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno] Atllerjcvi : isalni stroji. Ceniki zastonj in franka. Slaščičarna R. Kirbisch Liubljana, Kongresni trg 8 priporoča svojo bogato zalogo raznih |jklau70V m v Šampanjec Bouvier izborna tuzemska znamka. Štajerska vina v steklenicah, izvrstne kakovosti! „Rizling" „Murski biser" „Traminec" Dobi se v Ljut*'jani v vseh boljših restavracijah. Tovarna za stroje Jlndrjfz akc. dr. Andritz pri Gradcu (Štajersko). 2657 gradi kot spccialitete 52 parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce >n trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave. Livarna za železne, jeklene in kovinske predmete po lastnik sli vposlai modelih. OcST Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno. Zašili: 3. IZPELJAVA vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa rlavna in stranska mesta ta- in inozemstva. C KR PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA % mI CDmD i OSREDNJA MENJALNICA: > ilIJD£\L, Uli1 DUNAJ IM WOLLZ£lLE 1. D-4pi.ap;„-. Bati«» i.eSka Kamnica. Cttka lip», Orno, Dti«, Šablon a, K. firasitto, Krak«*, lltomerioe, Moravski I UU1 UZlllUtJ. ¿umtiarg, MOdllng, Meran, kovi JiCIn, Pizen, Praga, Lioorce, Ouaa.sko Novoniesto, cvitava, NAKUP IM JfHODHJfl vseli vrst rent, obll^acti, dr^a/aili papirjev, akci|, prioritet, zastavaic, srci t i. i. d,, i. t. d. Zavarovanih iroli iiiii iri žmaiiii sreči in vran vtisi Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog Ustanovljeno leta 1857 : Zavod za pohištvo in dekoracije : Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10 Velika izbera pohištvenega blaga Itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. Telefon št. 97 921 Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših = foarv ===== za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate ln raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro ln alnmlnlum t listih. ŠtampUijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. u 3= NafnovejšI = slikarski vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne stihe, kemične . prstene in rudninske barve. ===== s Priznano najboljše in najizdatnejše s oljnate barve za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje -- in hišne posestnike itd., priporoča = Mol! Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov ln steklarskega kleja. . Prodaja najboljšega mizarskega == - iima po najnižji oenl, al?rbastra ln stukaturncga za podo-365 barje in zidarje. 52—1 Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike. 610 52-1 Ustanovljeno leta 1900. Odlikovan v: Tvrdka Fr. Iglic LJubljana, mestni trg št. ifl priporoča največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in frakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. it:ST Cene brez konkurence. Tjjgg T zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo laliko izbere. Najstarejša domača slovenska tovarna peci. Ustanovljena leta 1888. Založnik zveze ccs. kralj. avstrijskih državnih uradnikov A* VEČAJ, LJUBLJANA Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon St. 9 priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpreprostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1 Za samostane In žnpnišča znaten popnst. 1222 Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki „SeveroEiemškesa lioyda" IZ a • • j» Mh • • S S & A >1-1 K O • 03 M SC S BREMENA NEW-YORK:: m Li^SäMiiis.'^- s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: u = Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ===== Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58 ■ JU, v Modvcrskih ulicah št. 35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v znpadne države kakor: Colorado, Alcxiko, California, flriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. Velika zaloga jnvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. BSago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene - Lud. Čerrie innellr, trgovec z urami ter za« priseženi sodnijskl cenilec. Llubljana, Wolfova ulica štev. 3. Klobuke, cilindre In čepice v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča 147 52-1 Ivan Soklič. Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Pod tranCo st. 2. Postaja eleL železnici. 192 52 Stambilije vseh vrst za urade, društva trgovce itd. Anton Cerne graver in izdelovatelj kavčuk - štambiijev LJUBLJANA, Sv. Petra cesta St. 6. Ceniki franko. ,,, za cevije F. L. POPPER, Chrudim, Češko. Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. Samoprodaja za Kranjsko: Julijo Štor, Ljubljano, Prešernovi! ul. Znamka F. L. P. P 830 52 1 Kdor želi imeti dobro nro, naj zahteva z znamko Ceniki s koledarjem zastonj in poštnino prosti. ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. Čudno nrario to trgovcu i Ljubljani delničar ln zastopnik švicarskih tovarn „Union" t Bleln ln Gonovl. 700 ESijani, prstani, bril]antl. (D Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah. JDstinenčni vesfnfk. a Abstlnentno gibanje v Krakovem. Dne 1. maja 1910 se je slovesno blagoslovila zastava prve katoliške absti-nentne zveze v Krakovem. Na praznik sv. Stanislava škofa 8. maja 1908 se je ustanovila abstinentna zveza kot poseben odsek društva pojskih rokodelskih učencev. Navdušenje je bilo veliko. Prekrasno zastavo so darovale poljske gospe. Na eni strani je poljski grb, na drugi strani pa podoba čenstohovske Matere božje. Slovesnost se je vršila v piaristovski cerkvi ob 9. uri. Sveto mašo je daroval abstinent kanonik profesor Marcel Slepicki, ki jc koncem svete maše blagoslovil zastavo in navdušeno govoril pred 1600 rokodelskimi učenci. Pri slovesnosti je bila razna visoka gospoda, mnogi tovarnarji itd. Trije trakovi, ki jih nosijo zastavonoša in tovariša čez ramo, imajo napis: 1. Absti-nentje — dika mladine; 2. Abs I lentje — veselje, cerkve; 3. Abstinentje — podpora domovine. a Morilec alkohol. Nebroj človeških žrtev zahteva alkohol vsako leto. Bavarska je dežela, kjer se popije veliko piva, vina in žganja pa bolj malo, vendar je tudi v tej deželi število alkoho-lovili žrtev zelo veliko. Državni pravnik Iletter je izračunal, da je na Bavarskem od leta 1888 do 1908 bilo 3492 umorov in pobojev vsled alkohola. Nad 2000 umorov se jo zgodilo ob nedeljah in praznikih, torej ob dnevih, ki so Bogu posvečeni. Dalje je od leta 1888 do 1908 znorelo 2407 ljudi vsled alkohola, 1573 se jih je v pijanosti ponesrečilo in vsled tega umrlo, 1039 so si sami sebi vzeli življenje. Torej jc bilo vseh smrtnih slučajev 8510, okrog 400 povprečno na leto. Leta 1905 je bilo na Bavarskem 22.323 nevarnih telesnih poškodb, v 20 tisočih slučajih jc to težke telesne poškodbe zakrivil alkohol. — Interesant-no bi bilo, ako bi imeli statistične podatke o alkoholovih zločinih tudi za slovenske dežele. Številke več povedo in bolj prepričajo človeka, kakor pa dolge protialkoholne razprave. Gotovo bi se prestrašili velikih številk umorov, pobojev, nesreč itd., ki jih alkohol pri nas povzroči. a Novo leto je pred durmi. Prijatelj, ob tej priliki na delo za »Zlato Dobo«. Število naročnikov ni ravno inalo, a razširiti se mora le še bolj. — ¡Vsak duhovnik, vsak slovenski inteli-gent, vsaka šola, vsako društvo, vsaka Marijina družba, vsaka resnično napredna in zavedna slovenska hiša jo mora imeti! Mi napredujemo hrez dvoma; napredovali pa bomo toliko bolj in toliko hitreje, čim več bo glasila med ljudstvom. Prijatelji, pomagajte! Priporočamo se pa ob tej priliki tudi za sodelovanje. Podpirajte list z dopisovanjem, s članki, ali pa vsaj s poročili iz raznih krajev, da bo list bolj mnogovrsten, zanimiv in spodbuden! Poslej bo list izhajal malo bolj redno; če ne bo kakega zadržka, vsak mesec okoli 10. Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 v bližini kolodvora. 2072 Lepe zračne sobe. - Priznano fina knhlnja. - Izborne pijače. - Hlzke cene. • Lepi restavracijski prostori. Zlatnino v najraznovrstnejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila o priliki Su. Miklavža sc dobi pri zlatarju I. llecchiet Ljubljana, naspr. glavne pošte. Podjetje betonskih stavb! BRATJE SERAVrtLU * PONTELLO Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in fvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stameiitov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kaineninastega blaga in Samotne opeke. Vsa dela so solidna in strokovnjak Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patent „Ihriil" es« iz j j JOSIP STUPICA (ermenar In sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasao opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kukor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 369) oprave. 52—1 Hotel Liburnlla (Narodni dom v Voloskem) Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opotija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe' imajo kra.en razgled na morje. V hotelu se nahaja restavraciia z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se ¡L barija ITiledued, najemnica, -m Najizvrstnejšs in najboljše lanitiuricc izdeluje in razpošilja Prva sisaška tovarna tamburic J. STJEPUŠIN Sisak, Hrvatsko. Odlikovan na pnrlSki razstavi 1900 in milanski 1896. Poleg tamburic in skladb za tamburice, inia v zalogi tudi razna druga godala(glasbila), kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, oka rine itd., za katere sc pošlje poseben cenik s slikami. Velik ilustrovanl cenik se posije vsa .emu zastonj in poštnine prosto. V isti tovarni izhaja tudi strokovni tamburaSki mesefnik (Časnik naslovom ..Tamburica', ki prinaša poleg poukn tudi krasne tam-huraske skladbe ter velja na leto samo 8 kron. (6) Sramotone najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča Ivan Bajželj, Ljubljana Marije Terezije Gesta 11 (Kolizej). Ravnokar so izSle najnovejše plošče 25 cm. premera po K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko. 1 1 jaMMM—a—m—i mäm ia«¡ LASTNi IZDELEK CRKV/ENiH PARAflENTOV, ZA5TAV/ CP- KVENiH ¡N DRU5TVE.NiH = V5E CRKVENE POTR£B5CirME FRANC STA V OLOnUGEU5ČiNACE5TA'l3 VZORCi iN PRORAČUNI ZA5T0Nj iN FRKQ-GOTOVO BLA60 P05iLjAf1 NA ZBiRO Z OBRATNO P05T0-NOBENA PRODAjAl: NA.TOREj HALA REŽijA iN NiZKE ČEME H Prireja pogrebe od nalpriprostelše do naielegantneiše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih, JL| jI Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl- » teS^MP nastc In lepo okrašene lesene krste, čevl je, vence, umetne ^ v^l^TSžL pfiaf^™1* Telefon št. 297. cvetlice. SEafnlžje cene. ^fe;;.; " rl^^lpf m1 W Ji|[ Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo 51 52 1 ^P^^^^Sf^^^^^^PP^PHHr Tllrk fii brata Roitaa. ~^êa^ » Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 izvršuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnice, klepane in brušene, postamenta, balustrade, ornanicnte za façade, vrtno ograjo, hangarja, krasne nagrobne spomenike in okvirje, korita in žlebove, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirjo za stene v vodnjakih (Stemathov sistem) i. t. d. Prevzema kanalizacije in fundamentiranje strojev. Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor za obhajilns mize, oltarje, votivne table, obkladanje sten v cerkvah in vestibulih — lepota brez primere pri nizki ceni. Xylnllth je eden najboljših tlakov za cerkva in zakristije, za hodnike in kuhinje, delavnice in pisarne: tllia hoja, topel, higijeničen, brez špranj, nezqorljiv, se lahko snaži; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno izvršen. — tlakovanje cerkev in vož s cementno-mozaičnlml in hidravličnim! ploščami" v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakov! I Mesto drugih glaziranih plošč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hišah priporočamo izredno lepo in ccno nadomestilo v csolitu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah. Froîohtîranifi in izvršena® telesuleimlil M: so daje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cornent na debelo iu drobno ter „Izollrna masa" zoper vlažnost zidov, na liojo posebno opozarjamo. 771 l_l priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in - tudi glede strela vse druge puškarske izdelke. ======= 4EB& Posebno dobre so lahke trocevke in puške _ x jeklenimi cevmi za brezdimui smodnik. Ve- Vtmm& lika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topičl, velika zaloga vseh lovskih ' potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, ^^^¿lil^^sBiSsiHH^B^L strelivo po najnižjih cenah na razpolago. 5a|es?bS|assa, Kcgnaislsa cesîs 73, mizarski mojster V Ljubljani Dunajska cesta 19 (Medjatova liiša) : izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. priporoča svojo bogato SllJ ||jg|g| zalogo hišne oprave : -to---«* bfeoiiivunusmens.*D mm.uwhmhi—i jjtli^, j^SlIl | j| li^llm iJffikjj za spalna ter fedUne sobe in salone. 2)ivaue vsake vrste. JYCodroce, žimnice na peresih, podobe, oaledaia, otročje vozičke itd. : :: Naročila se točno izvršujejo. :: Najcenejša zaloga. :: Cenik s podobami zastonj in franko. 1539 1 Cene brez konkurence. "'^rn H,, —a a—i 1 humm mi h imerH'm «a—b » ■ aaBBMMMPMMBMBMMMi Delniška glavnica: 60 milijonov kron Rezervni in varnostni zaklad: 16 milijonov kron Bančni prostori: 1 S U Menjalnica: Via S.Klcolo 30 Telefon št. 2157 Via Knova 29 IBIIIlBBDllSBSI3BHflRBIIISBin(9HDZIlEeiBI3JQDGQIIElBB izvršuje vse bančne posle oferestu e vloge na vložne knjižice po 4c|o na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostna papirje, de?izo in valute. Daje pred» ujme ca vrednostne pap rje in blago. Dovoljuje stavbne in carin» ske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti lsnrznl izgubi. Oskrbuje inkaso na vseli tnzemskih in inozemskih trgih. Sprejema borzna naročila tor se rada vdeležnje s svojim kapitalom na dobrih in napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojaviii naslovi Živnastenska Trst. Ustanovljena 1.1868 Podružnice v: Brnu, Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu, Moravski Ostravi, Olomucu, Pardubicab, Plznju, Prostjejovu, Taboru, na Dunaju, I., Herrenr;asse 12 z modernimi, velikimi brzoparniki iz Ljubljane ess Antwerpeii v New-YorK in čez jc proga Na naših parnikih «Finiand», «Kroonland», »Vaderland», «Zeelnnd», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in «Satnland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. Mnogokrat odlikovana Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno ce-nejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik A\nogokrat odlikovana Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tišlerju» 188 (52—11 preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavberiotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste. Telefon štev. 16 Telefon Stev. 16 Leta 1873. ustanovljena delniška družba Fotografski umetni zavod rvif. Berthold v Ljubljani. Sodna ulica št. 11 ■ n Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajo-člh naroČil kakor: pove-čuvanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, Interljerjev 2608 itd. itd. 52 Vsa dela se izvršujejo iuv.au tudi v najveCji množini. à zmožen slovenskega in nemSkega jezika, ki je že služboval v trgovini, se sprejme takoj cv. pozneje. m Izvrstna prilika za potovanje je in ostane z novimi parniki MELIKNM: Kaiserin Hngmfeliik- lorla...... Amerika..... Cleoeland .... Cincinnati .... President Lincoln . President Grant . . 1704 1-1 25.030 torn 24.Q0Û „ 20.000 „ 20.000 „ 20.000 „ 20.000 Brezplačna pojasnila daje: FR. SEUIIIG LlnbQana, midnniii m. 21. Ti -7/—7/—7/--yc\~7/z~7r~7r Zaščitna znamka „Sidro" Uniment. Capslcl comp. w m i HadomesteH a Sin-Ni-Egtllir je splošno priznano kot Izvrstno bol blaZuJoCe m odvodno mazilo pri prehlajcnju itd.; cena 80 v., K l-40 in K 2"— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v Skatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri „zlatem levu" v Pragi. Ellzabetn« cest. tev. 5 sova. $ ^^crseiazrziv_ss__se t/ Šentjanška premogokopna družba otvorila je v Ljubljani, Selenburgova ulica 7, I. nadstr. svojo prodajno pisarno kjer se sprejemajo naročila na domači priznano najbolji in najcenejši rmeUsKI premog Družba hoče na ta način preprečiti, da bi se pri sedanji draginji poljubno zvišale premogu cene — obenem pa olajšati odjemalcem nabavo premoga. — Ona razprodaja premog tudi na drobno ter stane isti za kurjavo K 1-20 pri 50 kg franko v hišo postavljeno. — Razen prodajne pisarne v Šelenburgovi ulici št. 7, I. nadstr. sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Ivan Babic, Dolenjska cesta I. Buzzolini, Stritarjeva ulica Ed. Kavčič, Prešernova ulica Leskovic & Meden, Pod trančo 8. Mencinger, Sv. Petra cesta« B. Sevar, Sv. J&koisa trg Anton Sušnik, Zaloška cesta Fran Trdina, Stari trg Ivana Tonih, Tržaška cesta Uradniško gospodarsko društvo Kongresno trg ,\vw i Za S>ško sprejema naročila In denar xa premog: L. Kofnsk, trgovec, Šiška. MafboIfSa In nafrls^nsefš?! prilika za štedenfc! denarni promet do 31. dec. 1QUL See 83 mllilonov kron Lastaa glavnica K 503.575*98 Slanic vlog une al. marca 1910 čez 21 milijonov kron Lludsk registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-: „Union" za frančiškansko cerkvijo :-: sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do ======== 1. ure popoldan ter jih obrestuje po -— ier z o "löl •II'1" J■ brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron Čistih 4*50 kron na leto. Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njili obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Mcnjice sc najkulantnejc eskomptujejo Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Slška. stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton KobI, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschensi, veleposestnik v LJubljani Mallfa kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Krc^ar, svetnik trgovske in obrtne zbornice 111 hišni posestnik v LJubljani. Fran Lesliovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7 Gregor Sllfoar, župnik na Rudniku. I E3M 7I\sW0 trt»«1» " od te konkurence Pormanent, ccfir H /«Cfi 0 m za 8 srajc l\ H JU 18 m za6srajc H «'ftfi po3msortir. I\ U UU Rekordla, posteljnina. (kanevas) U t f|'Cfl kos 23 m. MU OU Irls, bela tkanina za srajce, f) m U I Bfj za 3 srajce . 1» JU 1 kos 23 m . R 11'"" M80 Vzorce "> od firohaiov. barnenn, 5arnitiif im. razpošilja brozplačno ' ».jj gorska tkalnica Storffi & MMt Spu, št. 27, Geško. Nepovoljno se vzame nazaj. se oftla ¥ najem S 3482 staro gostilna s hlevom in velikim gospodarskim poslopjem ležeče tik velike ceste. Pripravno za vsakega obrtnika, kot: mesarja, kovača, kleparja, voznika, kolarja, mizarja in enake samostojne obrtnike, katerim sc nudi lepa prilika. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca". Touarna za it Mlinsko ^ in ZlSOHDliliniCa J. HILZER & KO. Dunajsko Novomosto. Telefon 145. sc priporoča z.1 nabavo zvonov, melod. in hormon, zvonila vsake velikosti in glasu, Jamstvo za dol očeti in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materi]*!. Stojala za zvonova iz. kov. železa ali lesa. Lahkotno zvonenja, najboljši način teka. Nagla izvriitev, najnižje cene. Ugodni plačilni x ^žv pogoji. Stari nerabni zvonovi sc sprejmo v prclitjc, ravuotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije /. dolgoletnim jamstvom. I,ro-tačuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. 2875 TOIFL ov H CEYLON CAJ 3395 lefeoe srajce hlače, jopice in nogavice za ^ moške, ženske in otroke v p| veliki izberi prf FiJiklav.«, W LJubljana, medarska ulica. 2m • od konkurzne licitacije. Iste so iz najfinejšega Sifona s Švicarsko vezenino in ajour solidno izvršene in sc pošilja po povzetju komad po K 1'85. Nadalje 2 pernice, prevleke in 6 prevlek zu vzglavnice iz najfinejše tkanine, obrobljene, v vseh velikostih, cela garnitura K 14-30, kakor rjuhe brez Siva v najboljši kakovosti 150 Široke, 230 dolge, kom. K 2'35. Hlače za dame iz najfinejšega Sifona, z pristno Švicarsko vezenino, komad K V/5. 2825 Priložnostna prodaja EM.ROTHOLZ Dunaj VIL, Naustiftgasso 77. ui CcntU zastonj In Eranko. I lodna trgovina Rnton Scfausf er Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana. Solidno blago. Ilizke cene. am Vzorci poStnlne prosto. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, tirolski loden, flanela, parhent, platno, šifon, gradi, pre-proge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci. ter predmetov za darila, sreCo-lovc in spomine. Priznano nuj-okusnejSc solie (kipi), vaze, slike in drugi predmeti za ozuljšanjc domov. 3476 4 = Zmerne cene! = v Gorici ulica sv. Antona štev. 7. Priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim oskrbni-štvom in p. n. slavnemu občinstvu 3315 'J , J Kakovost izdelkov in nizke Gene izključujejo vsako konkurenco. elo si prifiraiiifg pri nakupu dobro doma izdelanih predpasnikov za otroke in za odrasle, katere najdete v veliki izbiri okusno narejene v Ljubljani, Xarska(iuo!ica pri miklaužii. „flndropogon" _ IIv , - , je najboljše, vs« pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nl-kako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi, izkušena in zajamčeno ne-škodliiva tekočina, ki za-brani Izpadanje las In odstrani prahaje. — Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez i do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. — Cena steklenice 3 krone — Dobi »e v vseh mestih in večjih krajih dežele. Preprodajalci popust. Glavna zaloga in razpošiljatev pri g. Vaso Petričiča nasi. v Ljubljani. V zalogi imajo ludi gf*:U pl Trnkoczy in A. Kane v L|ubljanl, lekarna pri zlatem jelenu in Ant. Adamič v Kranju, lekarna ,,pri angelju" v Novem mestu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Savi. SIE) 'ji 1 13 Dež. lekarna uri .Mariji Pomagal11 M. LEUSTEK Ijui^iana, Resljeoa cesta f zraven cesarja Franc Jožeta jub. mostu priporoča ob sedanjem Času za jemanje _ najbolj pripravno, pristno, Cisto in sveže * Oorševo med. ribje olje 5S£ ■ steklenica 1 K, večja 2 K. Tanno-cliinin tinktura za iase, SffiffiE preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K. Slovita IMasine ustna in zobna voda S j no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K. 3092 - Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, j katera se priporočajo po raznih časopisih in II cenikih. Med. Cognaca, fllalaga, ruma itd. JJ {3 razpošilja po pošti vsak dan dvakrat, jjj Vallčni mlin v Domžalah I. Bončar, Centralna pisarna in skladišče: Veoova ul. 6. Telefon interurb. St. 129. Telefon inlerurb. St. 129. Priporoča pšenicno moko izvrstne kakovosti, ofroise m druie niBeuske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Feier Qruden & Komp.. Stolni trg 9. modni trgovini ppfpj« §f Mitom. Stari trg 18 dobite 587 lepa koristna Miklavževa darila in po že znano najnižjih cenah Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice i. t. d., i. t. d. j Prvovrstne sanke, bobsleji, skiji itd. itd. f ! dobavlja specialna tovarna § za zimsko športno orodje | i ___ ^mmmamamimmmmmmmm f,e|sjajjj J Morava, f S Največja tovarna te vrste na evropski celini! fc Zahtevaite zasloni najnovejši cenik št. 24. 3372 | Kamnoseški izdelki iz marmorja za eerJsaene in pohištvene oprane, spo-mirski iz marmorja, granita ali sije-niia, apno žiuo in ngašeno se dolsi pri gg Za Božič 1910! New-York in London nlsla prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. PooblaSCen sem IzvrSitl ta nalog. Pošiljam torej vsakomur slcdcCc predmete le proti temu, da se mi povrne K 14-40 in sicer: 6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; fi kom. amer. pat. srebr. vilic Iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih ¡'lic; 12 kom.amer.pat.srebrnih kavinih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnico za juho; 1 kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko; 6 kom. ang. Vlktorla CaSic za podklado; 2 kom. elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za Caj; 1 kom. najfinejša sipalnlca za sladkor. 42 komadov skupaj samo K 14*40. Vseli teh 42 predmetov je poprej stalo K 80— ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K14 40. AmeriCansko pal. srebro je znano, je skuz.nsitozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeC, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli io krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno božično darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstva Dobiva se edino le v A. HlTSCllb6F(]-& oksportnl hiši amer. pat «rebrnega blaga na Dunaji II., Remdrandstrasse 19, S. L Telefon 14597. PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpošlje. — Čistilni praSek za nlo 20vin,— Pristno le z zraven natis- .15 njeno varstveno znamko (zdrava kovina). — Izvleček iz polivaL pl- X r sem: Bil sem s poSlljatvijo krasne • « ..........w J< «A* arnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Ržoaat, garniture jako zadovoljen. Ljublana. Oton Bartusdi, c. kr. stotnik v 27. pešpolku. — S paL sr«' garnituro sem jako zadovolj dekan v Mariboru. — Ker |e vaSa garnitura » gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi poS-lietc še eno. Šent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo Böhm, okrožni In tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael KovaCeviC, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904. 3108 smflaiHHiäiiiiHi M Pekarija, slaščičarna M in kavarna Stari trg štev. 21. Filialke: Glavni trg št. 6. Kolodvorska ul. št. 6. 1810 (52-1) S® ] Opozarjamo na novo vrsto valjanih „Pekatet", enako doma delanim za juho in prikuho. Dobivajo se le v rumenih ovojih po '/2 kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko: „Štiri rumenjaki" „Osem rumenjakov" 637 kamenarskem mojstru :: Ljubljana:: Kolodvorska ulica ••• 04856374