'^va slovenskih duhovnikov Slovfenav-- fujej0g 1 duhovniki v Ameriki z veliko srčno bolestjo soču-nest,g!?^m prodom doma, o katerega strašnem trpljenju in %. 2ej Cl Prihajajo vedno strašnejša in vedno bolj boleča po-V ig]^0 teži to narodovo veliko trpljenje. ^O.fcUi, kako temu narodu čim hitreje in čin uspela p^ti, so se sešli slovenski duhovniki clevelandske škofi. ' ^ Posv + ° P°svetovanje v župnišču sv. Vida 25. septembra grelca °Va^> ^ako doseči, da bi vse škodljivo javno tozade-in šj, n,Je Prer>ehalo ker tako zelo škoduje trpečemu narodu ®Vet U'l6 ameriških Slovencev. 4y°ija v°V;]i so se> kako bi se dosegla čim enodušnejša mogo-X ameriških Slovencev da vsi priskočimo na pomoč NvetoC'mu nar°du in mu pomagamo, '^ka ;n a so se» kako bi se dalo nabrati čim večjih vsot, ker ogromna. Ničesar bolj ne žele, kakor bratske Nje {(, med nami vsaj v tej tako veliki zgodovinski uri ii^Ve«skIarije našega naroda- fc 8e trni'- ^^ovniki Pa tudi dobro vedo, kako vsa ta nesre-LSl«Veti nar°da doma prav enako boli vsakega ameri-P&ti, v dno duše in kako vsi enako žele hitro in uspešno HPt*6dK° S° ^0zadevno sklenili važne in dalekosežne sklepe pio p0tllo°.r' ki' naj te sklepe skuša izvesti tako, da bodo v 11 edati C nar°du doma, nam, ameriškim Slovencem pa čast. Iv*0 Vs'Se moramo namreč vsi, da je to velika zgodovinska I skuPaj s svojim narodom preživljamo. < 0 Slede nadaljne akcije bo objavljeno ob svojem času. '^slaviji teče kri v potokih r,e 'oči '—- L^Sto /J° JuOoslaviji h (JCO' D" C., 25. sep-IJ^sk Ameriška in pH vti javn°st je pod B v j Kom vsega, kar se ik^lovanskih kra-m in s°vražnik Srbov, §' SfecjaJ°yencev poiskuša 1 fa?dvVl-ne 8amo- da bi rtu^j Jugoslavijo, [Nil v t bi ves naš na" P s SVo aŠen in nezasli-F 'tro^J.1^ 'astnimi na-je 1 in s smernica-ta nar°d Po- tNUvhdlOČil27--ega Iti ^'^e Je P°stala Za tuje domene PC 36' Vse vesti, ki V* k : Jrihaiajoiz Ju- kN^ njenih kraJeV C« ei]; kar preveč \Sk \ Sovražnikov, ki i%jo ^erjetnih sred- R>C??*0 Pr°Pa- if 1 taw'+naš narod, ka-i'vvsI!Udi Hrvati in IShZ kra.iih naše tr-hNvni Jug°slavije od-flh žitia Svob°dnosti in L načel Pravič- ni iSravnosti- o vse I Juo! !e neverJ'etne |^h^vijise pre. L kot i ka ln sloven-ba* Hrvatske J' Rednemu new- »lT^tirt,8* ene«a Nem-|, VJ ubija deset U en ^ D°vol je, Ce?' V nekaj C: Hrt ' Hrvatov ali !C Ta t Preliva P° C? ikri kriči po Mu- Stv« za vstaje- Sh srbskih tj* VK'nf- «Soč srb-^ h ki so N JUblll> da bo- 3e '< Sinkov uspe. ' ln zda^ kot H ^.^daljujejo llzu Sremske Revolta proti Nemcem se vedno bolj razširja Mitrovice ob Savi. Navzlic svečanim obljubam, da se ne bodo borili proti Nemcem, so srbski častniki, čim so jih izpustili iz ujetniškega taborišča, zbrali in se domenili za upor. Uporniki so najprej napadli Sremsko Mitrovico, kjer so ujeli in razorožili manjšo nemško vojašnico. Ko so se bližali drugemu mestu, so nemški oddelki z radiom javili, da so napadeni in prosili za pomoč. Po vesteh, ki prihajajo v Budimpešto v času najhujših borb z uporniki, so prileteli nemški bombniki in napadli v nizkih poletih upornike in jih prisilili, da so se umaknili v kritja. Petdeset oseb ustreljenih v zveži z zagrebško eksplozijo Vlada "Neodvisne Hrvatske," ki jo nadzirajo nemške oblasti, je izvršila smrtno obsodbo nad petdesetorico "komunistov in Židov," proglasivši jih za "intelektualne zasnovalce" nedavne eksplozije dveh peklenskih strojev v zagrebški telefonski postaji, ko je bil ubit nemški major, dvanajst nemških vojakov in nekoliko Hrvatov. Smrtno obsodbo so izvršili pretekli petek. V Tuzli so obsodili na smrt pet "komunistov." Pred nekaj tedni je prišlo poročilo, da so v Zagrebu ustrelili 125 oseb označenih za "komuniste in žide." Srbski četniki ubili sto štiri vojake Srbski četniki, ki so odbili zahtevo srbske vlade pod nemškim nadzorstvom, naj pridejo iz svojih skrivališč, češ, naj izidejo svojevoljno, ali pa jih bodo z bombami izgnali, so ubili osem in devetdeset najemniških vojakov in šest častnikov. Istočasno javljajo, da sta dva člana Paveličevih vstaških napadalnih oddelkov bila postavljena pred hitri sod zaradi "nasilnega ropanja in ubijanja Srbov." Nedvomno je, da taka poročila pošilja v svet Paveliče-va propaganda z namenom, da bi nasula pesek v oči vsem, ki jasno vidijo način postopanja Paveličeve vlade s Srbi. Čete zasedbene oblasti v Srbiji so se pet ur borile s "komunisti" v bližini Natalicina. Na (Dalje na 3 strani) Italija je ustavila vso prodajo oblačil Rim, 29. sept. — Italijanska vlada je prepovedala vsako prodajo oblačil, klobukov, čevljev, sploh vsako trgovino v tekstilnih izdelkih. Ta odredba je v namenu, da se bo te predmete dajalo na karte ali kupone. Odredba stopi v veljavo s torkom 30. septembra. Tovarne in trgovine morajo vzeti inventar zalog in jih predložiti vladi. Odslej ne bo mogel nihče več dobiti obleko drugače kot na kupone, torej bo dobil vsak le toliko obleke, kolikor jo bo neobhodno potreboval čez leto. V sredo 1. oktobra pa stopi v veljavo po vsej Italiji odredba, glasom katere se bo dajalo ves živež samo na karte. Pred prodajalnami so stale danes dolge vrste ljudi, ki so kupovali živila, da se zatože ž njimi, predno stopijo krušne karte v veljavo. -o- Lep zaključek kampanje Poln avditorij SND na St. Clair Ave. je sinoči prisostvoval zaključku demokratske kampanje. Značilno na tem shodu je bilo to, da ni bilo nobenih napadov od strani govornikov. Ker je bil to demokratski shod, so vsi, naravno, priporočali Franka Lauscheta v izvolitev. Glavni govornik je bil kandidat Lau-sche, ki je bil videti dobro razpoložen in pa poln zaupanja v zmago. Nov grob v domovini Mrs. Mary Panchur iz 829 E. E. 143. St. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je 30. junija umrl na Klancu pri Kranju svak Josip Zupan, po domače Ukov Jože iz Šenčurja. Zapušča soprogo Angelo, ki je občinska babica, dva sina in dve hčeri. Pokopan je bil v Kranju ob veliki udeležbi občinstva, toda brez duhovnika, ker istih ni več y. zasedeni Gorenjski. Naj počiva mirno v rodni grudi. Romanje v Frank, O. Člani in članice društev sv. Antona Padovanskega in sv. Neže, C. K. of O., so vabljeni, da se udeleže v nedeljo, 5. oktobra romanje v Frank, O. Za podrobnosti pokličite Jennie Ye-litz, 1267 E. 169. St., telefon KEnmore 3820-J do četrtka zvečer. Denar v Italijo Mr. August Kollander,, 6419 St. Clair Ave. naznanja, da zdaj lahko pošlje denar v kraje, ki so zasedeni po Italiji. Toda vse denarne pošiljatve morajo biti poslane po kablu in izplačajo se v lirah. 3. obletnica Jutri ob 7:15 bo darovana sv. maša v cerkvi sv. Križa na Lake Shore Blvd. in 200. St. za pokojno Mary Kuhar v spomin tretje obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zadušnica V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Joseph Sajovic. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Pozor, vozniki avtov Danes je zadnji dan, ko si še lahko nabavite vozniška dovoljenja. Kdor v sredo ne bo imel nove licence, bo moral občutiti kazen, svari policija. Na operacijo Mrs. Margaret Jarc iz 7009 Hecker Ave. se je podala v Mt. Sinai bolnišnico na nevarno operacijo. želimo ji, da bi vse srečno prestala. Rusi poročajo, da so razbili dve romunski brigadi v bojih na južni fronti Moskva, 29. sept. — Poveljstvo ruske armade naznanja, da so Rusi razbili% silnih bojih v južni Ukrajini dve - romunski brigadi. Romunci so pustili na bojišču 2,500 mrtvih, dočim so Rusi zajeli 300 romunskih častnikov in mož ter mnogo bojnega materiala. Rusi tudi poročajo o-nadaljnih vročih bojih pri Leningradu. Na centralni fronti (pred Moskvo)' so Rusi še vedno v ofenzivi. Branitelji Leningrada niso popustili niti za las. Na centralni fronti so Rusi iztrgali Nemcem iz rok nadaljnih 10 vasi od Jelne do Smolenska. Nemci se z vso silo zaganjajo na Krim, katerega posest obvladuje črno morje, toda vse napade so dozdaj Rusi srečno odbili. BRCA MU JE^RNILA LEP DENAR Perth, Avstralija. — Iskalec zlata, Thomas Starr, se je opeto-vano spodtaknil ob kamen, ki je štrlel iz zemlje pri njegovi kem-pi. To mu je bilo že preveč, pa je kamen oni dan krepko brcnil. Brca je kamen izruvala in v pesku pod njim je našel Tomaž za $878.00 zlata. -o——-5- ..... Otroci so navdušeni za vojake Winnefield, La. — Ameriški vojaki so tukaj na manevrih. Šolarji ne vedo, kako bi bolj ustrezali vojakom. Snažijo jim čevlje in donosa jo raznih sladkarij. Vvja-ki so se čudili tej naklonjenosti, dokler ni bila zadeva pojasnjena, šolarji so vojakom priznali, cla se jim zato tako dopadejo, ker uporabljajo njih šolslco poslopje za pisarno in tako bodo imeli otroci še en mesec počitnic. Švedinje nočejo v Nemčijo na zborovanje Berlin. — švedske žene so odklonile udeležbo k mednarodnem zborovanju žensk v Berlinu, ki se bo vršilo od 7. do 12. oktobra. Povabilo so pa sprejele ženske iz Španije, Finske, Norveške, Danske, Nizozemske, Romunske, Ogrske, Bolgarije, Italije in Slovaške. Sinko je! Pri družini Mr. in Mrs. John Tramte, 1097 E. 64. St., se je ustavila teta štorkljain jim pustila krepkega sinčka. Materino dekliško ime je bilo Molly Fortuna. Mati in dete se dobro počutita v Mount Sinai bolnišnici. Tako je Mrs. Tramte postala že petič stara mati. Naše čestitke vsem skupaj! Pogreb Pauline Tomšič Pogreb pokojne Pauline Tomšič bo v sredo ob desetih dopoldne iz Svetkovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče.,; POMANJKANJE PAPIRJA V HOLANDSKI Berlin. — SI. oktobrom bo v Nizozemski prenehalo 53 dnevnikov izhajati radi pomanjkanja papirja. V deželi je zdaj 140 dnevnikov. Od 600 drugih revij in tednikov^jih bo izhajalo samo še 130. ' Podjarmljeni narodi se upirajo nemškim oblastem kljub vsem eksekucijam. Nemčija je postreli-la več odličnih Čehov. Novi nemški oblastnik na Češkem postopa z brutalno silo. Iz Francije, Belgije, Nizozemske, Norveške, čehoslovaške in Jugoslavije prihajajo poročila o novih uporih in sabotaži proti nacijem kljub vsem eksekucijam, ki jih izvajajo Nemci brezobzirno. šest okrajev na češkem je bilo postavljenih pod obsedno stanje, kar daje nemškim oblastem pravico soditi vsako akcijo proti rajhu z naglo vojaško sodbo, ki je navadno smrt. Češka vlada v pregnanstvu po-roča iz Londona, da so nemške oblasti pod to odredbo ustrelile šest Čehov. Druga poročila trdijo, da jih je bilo ustreljenih celo 24. Med temi sta general Josef Bily, bivši vojaški načelnik na češkem in general Hugo Voj-ti, poveljnik 7. češkega kora v Bratislavi. Iz okupirane Francije in Belgije prihajajo poročila, da so Nemci ustrelili 20 oseb, ker je bil iztirjen vojaški vlak blizu Lille, Francija. V Norveški vlada Nemčija z železno roko. Več kot 1000 oseb je bilo aretiranih od 10. septembra, ko je bila razglašeno obsedno stanje z namenom, da se ustavi sabotaža. Italija, kateri je bila dana naloga, da vzdržuje red v južno vzhodni Evropi, ima težave v Hrvaški. Prva večja reVolta je izbruhnila z dinamitiranjem zagrebške telefonske xen-fei:%le. .Zagrebške oblasti so usmrtile radi tega 50 oseb. Toda to je še bolj podžgalo upornike. Ker hrvaška vlada s svojo armado ni mogla zadušiti vstaje, je italijanska armada zasedla jadransko obal z .nekoliko zaledjem. Novi nemški oblastnik na češkem, Heydyrich, je star šele 37 let. Zamenjal je 68 let starega barona von Neuratha, ki je bil odstavljen na lastno prošnjo radi "bolehnosti." Heydrich je znan, da zna z brutalno silo za-treti vstaje v podjarmljenih deželah. Nekaj časa je bil na Norveškem, kjer je napravil potrebne korake, da zaduši stavke in sabotažo. Potem je bil poslan pa ne češko, kjer se je začel širiti upor z velikim obsegom. -o- želi obiskov Poznani rojak Ignac Fortuna, stanujoč na 15717 Holmes Ave., je že več časa bolan in bi rad videl, da bi ga prijatelji in znanci obiskali. Za informacije! Oba demokratska glavna stana, 6724 St. Clair Ave. in 16721 Waterloo Rd. bosta danes ves dan odprta. Kdor bi želel kakih informacij glede volitev, naj se zglasi tam. Dekan Demšar se oglaša Ribniški dekan, preč. g. Vikto-rijan Demšar, pošilja bratu Joseph Demsharju v Cleveland karto sledeče vsebine: "Sporočam, da smo še zdravi in živi ter izražam željo, da bi se še kdaj videli na tem svetu. Žiri so v Nemčiji!" Načelnik Twist Drill umrl James Dillard, star 59 let, ki je bil zadnjih 18 let generalni načelnik Cleveland Twist Drill Co., je včeraj umrl. Bil je polkovnik v pokoju in je služil v prvi svetovni vojni. . Prispevki za Lauschetovo kampanjo Prvi del kampanje je končan in še danes se bo videlo, kako bomo uspeli. Upamo, da bo sijajna zmaga. Tukaj beležimo še nekaj imen darovalcev za kampanjo: Društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ je prispevalo $5. Mrs. Paulina Zupančič, ki vodi znano fino gostilno na 5379 St. Clair Ave. je tudi dala $5 in pa neimenovan prijatelj $5. Po $2 so prispevali: Peter Adam, 15814 Holmes Ave., neimenovan, Charles Leveč, 1073 Addison Rd., Mr. in Mrs. Ko-bal, 18603 Muskoka Ave., Max Rolih, 1142 E. 66. St., Joe Stu-šek, 1184 E. 60. St. Po $1: Ludwig Brezar Jr., 1142 E. 66. St., neimenovan, Mary Sestan, 3435 W. 60. St., A. Jaksetich, 727 E. 157. St. Najlepša hvala vsem skupaj za njih dobre roke. Angleški bombniki so z vso silo udarili po Italiji London, 29. sept. — Angleška zračna sila je udarila v polnem obsegu po Italiji ter bombardirala vojaške in industrijske centre. Udarila je na Italijo iz Anglije in iz Sredozemlja obenem. V vojaških krogih se zatrjuje, da ima Anglija namen z bombardiranjem prisiliti Italijo iz vojne. Štirje angleški bombniki, ki zamorejo nositi največ bomb. so poleteli iz Anglije preko Alp ter bombardirali Genovo, Turin in druga mesta v severni Italiji. Močne razstrelbe in silni požari so sledili angleškim bombam v teh mestih. Iz severne Afrike so pa istočasno prileteli angleški bombniki nad Sicilijo in Sardinijo, kjer so bombardirali štiri mesta. Italija priznava, da je bilo ubitih pri teh napadi}) 11 oseb in ranjenih 83. -,—o- V JAVNI KNJIŽNICI BODO TEČAJI ZA POUK V ANGLEŠČINI Danes* je vedno večja zahteva ^ po znanju angleščine, tako pri delu, kot v vsakdanjem življenju. V javni knjižnici na G405 Superior Ave., Norwood Branch, bo imel šolski odbor tudi letos proste tečaje za učenje angleščine. Pouk bo ob pondeljkih, torkih, sredah in četrtkih od 1 do 3 popoldne, pričenši v pondeljete 6. oktobra. Za pouk se lahko registrirate v enem izmed gori omenjenih dnevov. Tečaji v pondeljek in sredo ^o za začetnike, ki ne znajo angleščine, ali ki ne znajo dosti pisati in brati. Tukaj se boste kmalu ANGLEŽI HVALIJO LAŠKE DELAVCE London. — Mnogo italijanskih vojakov, ki so bili lani ujeti v Libiji, se je priglasilo za delo v Angliji. Farmarji pridejo ponje s truki v taborišča in jih zvečer zopet pripeljejo nazaj. Plačajo jim polovično mezdo. Angleži pravijo, da so Italini zelo dobri delavci. -o- Mladinski zbor SDD Vsak četrtek popoldne od 5 do 7 bodo pevske vaje mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Starši so prošeni, da pošiljajo otroke redno k vajam. Vabi se stare pevce in tudi novi naj pristopijo. Vpisovanje novih članov bo v četrtek ob 5:30 do ,7 zvečer. Kdaj lahko volite Volivne koče bodo danes odprte v Clevelandu od 6:30» zjutraj do 6:80. Našim rojakom toplo priporočamo, da gredo volit zgodaj, da bodo tako napravili zvečer prostor onim, ki čez dan delajo in morejo volit šele zvečer. Kdor bo pri volivni koči ob 6:30 bo lahko volil, ne glede na to, kako dolga je vrsta čakajočih. ITALIJANI IZGANJAJO NAŠE LJUDI IZ HIŠ, DA IMAJO SAMI PROSTOR privadili jezika za vsakdanje potrebe. Ob torkih in četrtkih bodo pa tečaji za one, ki se želijo izpopolniti v angleščini, da bodo lahko čitali knjige, časopise, razumeli govore na radiju in v kinu. Ti tečaji bodo jako pripravni za one moške, ki delajo ponoči, ker bodo dobili priliko, da se navadijo jezika v govoru in pisavi. Ako pa ne morete priti v šolo ob teh dnevih, povejte učiteljici Mrs. McCarthy, ki bo aranžirala kak drug način učenja za vas. Prav vesela bo, ako jo obiščejo njeni stari učenci in učenke, ki so hodili k nji v šolo že prej. Naš naročnik v Clevelandu je dobil iz doma sledeče pismo: "Preljubi ata! Pišem Vam paf vrstic, da boste vedeli, da smo še živi in zdravi. To je že drugo pismo, ki ga Vam pišem in ne vem, če ste jih prejeli. Mama so bili že napisali pismo, pa so italijanske oblasti naznanile, da ne gredo pisma več v inozemstvo. Zdaj pa pravijo, da se zopet lahko piše. Doma na Vašem domu so gostilno vzeli. Tam so se zdaj naselili italijanski orožniki, domači morajo biti pa v malem koncu hiše. Pepca nas je obiskala s svojim sinčkom, kar je zelo težavno, ker je pod Hrvaško in mora čez dve meji, hrvatsko in nemško, k nam, ki smo pa pod Italijo." (Imena odpošiljatelja kot pisca moramo iz važnih razlogov zamolčati). GLASBENA MATICA PODA OPERO "Cigan baron" 5. OKTOBRA flMERISKfl'WDOMOVINft AMERICAN W SPfRfT FOREIGN , V^&b SLOVENIAN MORNING Mg : " v _ w LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER P. 228 "*^" ' ' --~ -- ' -------- -------------- ' ......_.i-ujs=gg3i-uj--m.......:....... ............- -— ....... SS!,^. CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 30, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. 2 ...____________ AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 30, 1941 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HQME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8517 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: .-'a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Z a Cleveland, po pošti, celo leto $7.C3 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year U. 8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5tb, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 228 Tue., Sept. 30, 1941 BESEDA IZ NARODA Lauschetu prisojajo zmago Politikarji, ki znajo presoditi iz raznih znamenj, kako bodo volitve izpadle, napovedujejo, da bo nominiran z največjim številom glasov Frank J. Lausche. Drugi ža njim bo sedanji župan Blythin, za tretje mesto pa niso še sigurni, če ga bo dobil Arthur Day ali Martin Sweeney. Lauschetu prisojajo najmanj 15,000 večine. Dayev glavni stan je pa trdno prepričan, da bo Day nominiran nad Blythinom. To računajo iz tega, ker da Blythin ne uživa mnogo zaupanja pri mestnih delavcih in niti v policijskem in ognjegasnem oddelku. Toda Blythinov glavni stan je prepričan o zmagi. Politikarji napovedujejo za danes jako slabo udeležbo pri volitvah. Pravijo, da bo šlo komaj od 150,000 do 190,000 volivcev na volišče. Demokrati so pa bolj optimistični in trdijo, da bo oddanih najmanj 250,000 glasov. Tq sodijo iz tega, ker vlada po mestu veliko zanimanje za, izvolitev sodnika Lauscheta in pa vsled lepega sporazuma med demokrati. Pred dvema letoma je bila jako slaba udeležba pri primarnih volitvah, ko se je odzvalo komaj 195,000 volivcev. Toda letos je pa nadaljnih 100,000 novih volivcev, iz česar sklepajo demokrati, da bo letos večja udeležba pri volitvah. Vseh registriranih volivcev v Clevelandu je danes 440,-000 in najmanj 50 odstotkov od teh jih pričakujejo na volišče. V splošnem se ljudje ne zanimajo letos za volitve prvič radi zaposlenosti v tovarnah in drugič so precej ravnodušni glede kandidatov. Edini .Lausche je užgal meščane, da bodo šli volit zanj, predvsem pa Slovenci in druge slovanske narodnosti. To je, kar bo dalo Lauschetu večje število glasov nad drugimi kandidati. Sweeney kahdidira samo z napadi na časopisje, napadi na Anglijo in pa napadi na Rooseveltovo inozemsko politiko. Seveda, njegova glavna platforma pa obstoji na obljubah za "bingo." Toda Sweeney nima toliko pristašev za seboj kot jih je imel leta 1933, ko je. kandidiral proti Ray T. Millerju. Republikanci so tudi razdvojeni. Ena stran dela za Blythina, druga pa za Daya. Blythin je mnogo izgubil, ker stoji za njim vodja George Bender, kateri je zelo zasovra-žen. Bender, ki je republikanski vodja v okraju Cuyahoga, nima niti toliko moči, da bi mogel dobiti vardne vodje ,'za Blythina. Vardni vodje so povedali svojim precinktnim načelnikom, da lahko agitirajo za kogar hočejo. Ako bosta nominirana Lausche in Blythin, se bo vnela med njima tekma za Sweeneyeve in Dayeve glasove pri glavnih volitvah. Nekateri trdijo, da bosta oba, Sweeney in Day delala za poraz Lauscheta radi njegovega preganjanja raket:rjev in hazardnih igralnic. Ravno radi tega smo ponovno in ponovno poudarjali, da bo potreboval Lausche vsak slovenski glas, če mu hočemo priboriti zmago. Da 4-e ne pozabi. . . Čeprav je Italija obljubovala vpoštevati narodnostne manjšine v svojih mejah, pa je par mesecev po sklenjenem preipirju vse svoje obljube pozabila. Ne samo, da je zahtevala zase ves teritorij, ki ji je bil dan po londonskem paktu, ampak je začela zahtevati zase tudi Reko in sicer iz razloga, ker se je na vzhodni jadranski obali ustvarila nova jugoslovanska država. Zastonj je poskušal predsednik "Wilson najti kako pot, ki bi ne bila v nasprotju z njegovimi razglašenimi principi; Zastonj'sta poskušali tudi Anglija in Francija vplivati na Italijo, da bi odnehala od svojih zahtev. Na 12. novembra 1920 je bila podpisana od zastopnikov Italije in Jugoslavije takozvana rapallska pogodba. V tej pogodbf se je uradno dalo Italiji vso Julijsko Krajino, kot opisano v teh člankih poprej, mesto Zadar z otočjem Lastovo in Pelagruž. Reka je bila proglašena samostojnim z okoli 20 štirjaškimi kilometri ozemlja. Toda italijanski pesnik D'Annunzio, ki je bil zasede! Reko, ni hotel priznati rapallske pogodbe in se je protivil s svojimi legijonarji zapustiti Reko. Italija je bila prisiljena rabiti vojaško silo ter je" postavila Reko pod oblast Italije. Postavno izvoljena vlada v Reki pod predsedstvom Zanella-je bila leta 1922 strmoglavljena po fašistih in vlada izročena fašistu Depoli. Ko je ta odstopil, je prevzel vlado general Giardino in Reka je od tega časa pod italijansko oblastjo. Na podlagi mirovne pogodbe z leta 1919 je Jugoslavija do pičice natančno upoštevala pravice narodnih manjšin v svojih mejah, dačim ni Italija priznala600,000 Jugoslovanom v Julijski Krajini nobenih pravci. Tako je dala rapallska pogodba Italijanom v Dalmaciji popolno svobodo*jezika in vere. Za svoje otroke so si smeli Italijani graditi lastne šole z italijanskimi učnimi močmi.. Italijani so smeli svobodno-tr-govati. Prepovedano jim je bilo edino odvetništvo in notar-stvo, toda 12. avgusta 1924 jim je Jugoslavija dovolila tudi to, čeprav so bili italijanski državljani. Edino notarskih poslov niso smeli izvrševati, toda so pa lahko zahtevali od javnih notarjev, da so jim delali listine v italijanskem jeziku. Z eno besedo: Italijani v Jugoslaviji so imeli primeroma več pravic in svobodščin kot jugoslovanski državljani. Prispevki za Lauschetovo kampanjo "23d Ward Citizens Committee to elect Lausche Mayor"" sporoča imena sledečih ki so prispevali v Lauschetov kampanjski fond: Po $5:00: Mrs. Mairy Mako-vec, ki vodi slaščičarno v Slovenskem narodnem domu, društvo Jutranja Zarja št. 137 A. B. Z. in neimenovana; Mrs. F. Mače-rol in Mrs. Cecilija Skrbeč ste šle na delo in pri prijateljih ter znancih ste nabrale: Po $3.00: Anton Znidaršič, ki vodi mlekarno na 1166 E. 60. St., Anton Gobec 5911 Prosser Ave. in Mollie Nausek, 5705 Bonna Ave.; Po $2.00: John Novak, 1180 E. 60th St., Jenine Zaje, 5818 Bona Ave., Frank Skerl, 1224 E. 61 St., Anton Orehek, 1264 E. 59 St., Simon Bizjak, 1262 E. 58 St., Frank Abram, 1273 E. 58th St., Anna Lavrich, 1117 E. 59th St. . Po $1.00: Frances Mihelcic, 1150 E. 61 St., Frances Mace-rol, 1152 E. 61 St., Frank Gran, 1174 E. 60 St., Frank Petkov-šek, 1168 E. 60 St., Nick Tome, 5815 Bonna Ave., Louis Canco-la, 6716 Edna Ave., Edw. Zak, 6901 Bonna Ave., Stanley Du-che, 5907 Bonna Ave., Frances Svigel, 5818 Bonna Ave., Anton Znidarsic, 5814 Bonna Ave., J. Smole, 5806 Bonna Ave., Joe Tomazin, 5700 Bonna Ave., B. Pasenel, 1401 E. 55 St., John Dejak, 1413 E. 55 St., L. Gor-ljick, 5915 Prosser Ave., Louis Castello, 5714 Bonna Ave., Fr. Svigel, 5818 Prosser Ave., John Petrincic, 1250 E. 58 St., Frank Erbeznik, 1256 E. 58 St., Julia Molinski, 1152 E. 61 St., Maeme Mihelich, 1152 E. 61 St., Jennie Keržič, 1150 E. 61 St. Izredno dobro srečo sta imela Mrs. Marion Kuhar in Mr. Simončič, ko sta nabirala prispevke med prijatelji in domačini. Darovali so po $5.00: Ora-žem in Novak družini, John Dolenc, 1134. Addison Rd., Leo Zupančič, 1140 E. 67 St., Louis Spehek, 1120 E. 67 St., Frank Primožič, 1105 E. 66 St.; po $4.00: Joseph Prince, 6617 Bliss Ave.; po $3.00: Joseph Koželj, 6304 Carl Ave., Anton Urbančič, 6308 Carl Ave., Kazimir Znidarsic, 398 E. 148 St., in John Znidaršič, 6617 Schae-fer Ave.; po $2.00 : Frank Za-lokar, 6412 Carl Ave., Anton Gradisar, 1139 Addison Rd., Mr. Rogel, 1103 Addison Rd., John Rožič, 1091 Addison Rd., John Turk. 1055 Addison Rd., Frank Zobec, Sr., 1114 E. 66 St., neimenovan, Mr. in Mrs. Lube, 6618 Blišs Ave., Joseph Baškovič, 6614 Bliss Ave., Mrs. Sepec, 6617 Bliss Ave., Markcf Mrhar, 1127 E. 66 St., Lawrence Hrovatin, 1121 E. 66 St., Mary Strauss, 6525 Schaeffer Ave. in Frank Skully, 1087 Addison Rd. Po $1.00: Walter Buckley, 6412 Carl Ave., Jos. Zalokar, 6404 Carl Ave., Anton Skra-bec, 6325 Carl Ave., Mr. in Mrs. Hočevar st„ 6322 Carl Ave., Mr. in Mrs. Schuster, 6218 Carl Ave., Frank Matja-sic, 6203 Carl Ave., Frank Popotnik, 6219 Carl Ave., Louis Kosmac, 6219 Carl Ave., Mrs. Cimperman, 6307 Carl Ave., Louis Mole, 6404 Carl Ave., Frances Kosic, 1095 Addison Rd., Joseph Zack, 1083 Addison Rd., Mrs. J. Muchitz, 1081 Adison Rd., Nick Habjan, 1063 Addison Rd., Anton Kostelic, 1059 Addison Rd., Mrs. Levstig, 1059 Addison Rd., Mr, in Mrs. Kerne, 1059 Addison Rd., Mr. Sedmak, 6506 . St. Clair Av.e., rteimenovan, Vene K a u c i č, 1066 E. 66 St., Josip Sapp, 1082 E. 66 St., Ml-, in Mrs. Jack Čebul, 1082 E. 66 St., Mrs. Vovk, 1086 E. 66 St., Frank Starin, 1090 E. 66 St., Frank Urbina, 6521 Schaeffer Ave., Louis Schuster, 6531 Schaffer Ave., Joseph Pajk, 6609 Schaeffer Ave., Mary Sbacnik, 6612 Schaeffer Ave., Mr. in Mrs. Ho-movec, 6617 Schaeffer Ave., John Podrzay, 6707 Schaeffer Ave., Andy Turkman, 6711 Schaeffer Ave., Anton Wahcic, 6710 Bliss Ave., Joseph Po-glay, 6628 Bliss Ave., John Ivancic, Lorain, O., Mrs. Pavlin, 6622 Bliss Ave., Rudy Sara-jog, 6602 Bliss Ave., Mrs. Hočevar, 6602 Bliss Ave., Stanley Urbic, 6604 Bliss Ave., Mrs. Knafelc, 1141 E? 66 St., Mrs. Ivanka Tonejc, 6600 Bliss Ave., Frank Benigar, 1141 E. 66 St., Mrs. Prijatelj, 1137 E. 66 St., Louis Dular, 1121 E. 66 St., Mrs. Marjeta Ahlin, 1077 E. 66 St., Toni Perusek, 1077 E. 66 St., Frank Terdan, 1545 E. 65 St., John Hudeklin, 1065 E. 66 St., Frances Turk, 1102 E. 66 St., Joseph Petric, 1124 E. 66 St., Joseph Grozde, 1129 Addison Rd., Joseph Sternad, 1106 E. 67 St., Albert Zivoder, 1068 E. 67 St., Frank Zivoder, 1068 E. 67 St., John Pucelj, 1060 E. 67 St., Pucelj Joseph, 1060 E. 67 St., Mrs. Snajder, 1050 E. 67 St., Prijatelj, Joseph Hribar, 1031 E. 71 St., Mr. in Mrs. Zu-gel, 6308 Carl Ave. Darovalcem kakor tudi na-birateljem izrekam v imenu od bora prisrčna hvala! Pozdrav! Joseph Okorn, tajnik. Domovina plaka Chicago, 111.— Pod kopitom trdega, brezsrčnega diktatorska Nemčije in Italije, plaka in umira, Jugoslavija. Kot je vsem znano, pri vsaki sili in , premoči, trpi največ tisti, kate-| ri je šibkejši in to je v bivši j Jugoslaviji — Slovenija. Ker j Slovenija meji na bivšo Avstrijo, oziroma Nemčijo, je razumljivo, da bo Hitler poskusil čim-preje ponemčiti vse Slovence in to seveda z silo in krivico. Prav lahko razumemo, zakaj pošilja vsaki dan na stotine Slovencev v tujino in jih izpostavlja počasnemu umiranju. Ako nočeš ali ne moreš postati čez noč Nemec, te velika Nemčija ne potrebuje in zapisan si poginu. To- je nemški načrt glede slovenskega naroda, katerega z vso naglico in krutostjo Nemci izvršujejo. Del Slovenije, ki je prišla pod Italijo, je seveda zapisan isti usodi, namreč smrti, katera bo prišla mogoče nekoliko pozneje, ki bo pa ravno tako žalostna pod peto Mussolinija, kot ostali del Slovenije pod Hitlerjem. Kaj si zakrivila uboga Jugoslavija in ti nesrečna Slovenija, da te teptajo in zatirajo? Tako in podobno se vprašujemo Jugoslovani v Ameriki in posebno mi Slovenci si večkrat slavimo to vprašanje. Meni se zdi, da je odgovor in to v veliki meri upravičen ta: Domovina, ti plačuješ ža narodni greh, katerega ti nisi storila, pač pa so ga storili tvoji voditelji. Od ustanovitve Jugoslavije pa do meseca aprila, ko jo je"zadela žalostna usoda, ni bilo nikdar 'iskrenega bratstva med Srbi, Hrvati in Slovenci: Vprašanje nastane, kje je vzrok, da ni prišlo do pravega bratstva? Preprosto ljudstvo bi se bilo v dobi preko 20 let zedinilo v enoto, ki bi ne bila poznala veliko razlike med tremi brati. Da do tega ni prišlo, so krivi voditelji, kateri so kovali iz nezadovoljstva naroda svoj politični kapital in ščuvali Srbe proti Hrvatom in Slovencem in seveda tudi obratno. Dobro je zntfno, da izmed treh bratov je bil Janez, kateri je največ plačeval in najmanj prejemal. Godilo se je več krivic, katere kljub vednim protestom od strani naroda, voditelji niso hoteli slišali in popraviti. GotovQ, da je pri vsem tem igrala'veliko vlogo nemška in italijanska propaganda in denar, tako, da ob času težke preizkušnje, namesto sloge, je bil prepir med brati in to je gotovo veliko pripomoglo tujcu podjarmiti Jugoslavijo. Pravijo, da izkušnja uči; upajmo, da ta nesreča, katera je zadela domovino, bo v bodoče Jugoslovane izučila toliko, da bodo bolj bratsko razumevali potrebe in pravice drug drugega. Tudi tukaj med ameriškimi Jugoslovani in Slovenci je bil storjen narodni greh od strani voditeljev, prejšnjih in sedanjih, ki so razdvojevali narod v stranke in grupe in ščuvali ljudi proti drugemu in tako res pridobili na vsako stran nekaj fanatikov, kateri so prepričani, da edino njih naziranje je pravilno. Takih ljudi sploh danes ni mogoče pridobiti za kako skupno slovensko sodelovanje. Da imamo take ljudi med na-predjaki, klerikalci, socialisti in drugimi strankami, je gotovo dejstvo, katerega vsak lahko vidi, kdor pride količkaj v doti ko z. našimi ljudmi, ki so različnega prepričanja*. Ta fana tizem je največja rana na tele su slovenskega naroda v Ameriki in čim preje stopijo voditelji vseh strank skupaj in poskusijo preprečiti razširjenje te bolezni, tem bolje bo za narod. Ni še prepozno, da se popravi krivica, katera je bila storjena. Voditelji, stopite na plan in priznajte, da ste vodili narod nekoliko preveč po stranskih potih in v bodoče učite naše ljudi, da v prvi vrsti so Slovenci in šele potem pridejo stranke in prepričanja in da zaradi nazorov ni potreba nobenemu Slovencu svojega brata sovražiti. Te napake bodo priznali in poskusili popraviti samo pravi voditelji, kateri imajo v resnici široko obzorje, ker to je gotovo, da kateri je sam. "narrow minded," ne more učiti svojih učencev, da naj bodo "broad minded." Ta rak se je v letih zagrizel že zelo globoko med ameriške Slovence in treba bo voditeljem storiti zelo težko in nesebično delo, ako hočejo rešiti tukajšnje Slovence narodnega propada,^kateri jim preti za-r a d i nesmiselnega strankar-stva. Kaj je sad razdvojenosti, je gotovo najbolj razvidno tukaj v Chicagu, kjer imamo precej veliko slovensko naselbino, c kljub temu nimamo niti enega narodnega doma, kjer bi se lahko' shajali vsi Slovenci. Ali mislite, da Slovenci v Chicagu ne darujejo in da zato nimamo narodnega domu? Kaj še, naši ljudje so pripravljeni darovati za vsako dobro stvar, ampak voditelji se niso mogli zediniti, ker vsaka stranka je hotela iz tega kovati svoj politični kapital. Rezultat je ta, da imamo dve mali dvorani in sicer eno nam je zgradilo članstvo po vsej Ameriki in za drugo bo pa vzelo še veliko let plačevanja, predno bo slovenska. Pač žalostna slika edinstva Slovencev v Chicagu! Toda tudi tukaj lahko voditelji popravijo zmoto, ako imajo resno voljo. Domovina nas kliče kot nas je že večkrat, posebno kadar je potrebovala ameriških dolarjev, drugače je nam ameriškim Slovencem igrala domovina največkrat mačeho. Pri ustanovah, verskih, podpornih, in kulturnih, je domovina zelo malo pomagala. Največkrat je le kritizirala ii\ sarkastično predbacivala našim urednikom njihove male slovnične napake in podobno. Upajmo, da bo tudi glede tega v bor doče boljše in da bodo tukajšnji Slovenci vpoštevani kot del domovine in to vedo, ne samo EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJ JA Slovenska moška zveza v Amer Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v Ohio. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABN®^ ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravnik p Pristop od 16. do 55. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem ti31111 pogrebnih stroškov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske org1 GLAVNI ODBOR: Predsedn'k: FRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W., BarberttfJ'jO I Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Clevy, Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, m Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid. O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, £>■ NADZORNI ODBOR: Predsednik in pjvl nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N- , berton, O. . ' Druei nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., o, Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., CleveW ' FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 & Cleveland. O. ^ 0- Drugi odbornik- FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St., clevf„rd° Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., G»ra ' Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske J 1067 Sutherland Ave., Akron, O. BO/ h Cenjeni člani Slovenske moške zve# Konvencija naše zveze, ki se je vršila, 20. septet d arau, Ohio je odobrila nekaj zelo važnih točk. Te t»c .J velikega pomena in če bodo pravilno vžete od tudi jako napredna. Upam, da bo šel vsak član naŠe 1 na delo in razširjal idejo in namen naše napredne s organizacije. <^1 Konvencija je tudi odobrila pravila tikajoča & n j.>1 dinskega oddelka, v katerega bom.o sprejemali dečke 0 J leta. Torej sedaj nam je dana prilika, da pridobimo v. J tudi mladino, ki bo s časoma prevzela tudi naša de'® ^m organizacije in če jih bomo pravilno poučili, bodo g0^ korist in napredek naše moške organizacije Sloven I zveze. _ ffjfj V prihodnjih par tednih bodo tajniki podruž"lC JJ trebne listine za poslovanje mladinskega oddelka. vsaka podružnica takoj pričela z pridobivanjem čla'1" ^ ski oddelek. Torej, uradniki podružnic, tukaj se ka, da boste lahko pripeljali vašo podružnico na prV0 bo s to napredno akcijo pričelo. V kratkem bo tudi vsaka podružnica prejela vencije in upam, da ga boste prečitali na prvi redn1 ^fl družnice, da bo lahko članstvo videlo kako harmon^11 J se je vršila druga redna konvencija naše zveze. jj, r| Končno pa izrekam v imenu glavnega odbor*1 }/| iskreno zahvalo Girardčanom za vso gostoljubnost J Jb času konvencije. Z bratskim pozdravom, r f Vincent H. I*** ' kadar bo treba pomoči. Jugoslovanska vlada, katera se nahaja v tujezemstvu, je spravila na varno precej veliko kapitala. Ali bi ne bilo pravilno, da bi omenjena vlada tudi prispevala svoj del v denarju in tako podprla tukajšnjo Jugoslovansko pomožno akcijo, ker samo visoko doneči članki v časopisju ne bodo pomagali trpečemu ljudstvu v domovini. Denar, ki ga kontrolira v.la- da, je last vseh Jugoslovanov in če je kaj iskrenosti; bi moralo vsaj nekaj tega denarja priti v blagajno pomožne akcije. Ta- ko bo dokazano, da je resen na- men vlade pomagati vserA, ka- teri stradajo in da ne bodo dobili samo nekateri od denarja, kateri je last vseh davkoplačevalcev cele Jugoslavije. Domovina plaka, sem naslovil za uvod in kljub temu, da vem, da je treba hitro pomagati, je veliko mrtvilo v celi pomožni akciji. Vzroke, zakaj ne gre kot bi moralo iti, sem navedel zgoraj. Naši ljudje ne zaupajo in tudi jim ni nič zameriti, ker so že velikokrat dali, pa je malo kdaj prišlo V prave roke. Sedanji odbor slovenske akcije je vreden popolnega zaupanja, saj vodijo to akcijo osebe' katerim smo zaupali voditi naše podporne organizacije že več desetletij in so naš denar pošteno upravljali. Ako bo ta odbor vpošteval vse stanove in se držal svojih smernic, katere si je začrtal ob ustanovitvi, bo uspeh gotovo dober Odbor naj posluje na strogo nadstrankarski podlagi in naj ne dovoli nikomur kovati poli- ____________ lačni kapital z i jem in to tukaj f11^/ ! ni. Ker, ako hoče ^ ka ali posamezn1^.^ nesrečo v svoje s $ to ni stranka SJ°x ' šen posameznik \ ameriških Slove" „»! bo lahko poma^jž^ posluje skozi A J Križ, ker le tako * f/ gotovi j eni, da b°ag0 * \ bili tisti, kateri ^ f Meni se vidi; da si vse zgoraj ^ „/1 ri enkrat V°veTil da sem šel 2^udenyja Bothwella. Utonil me je gleda1' ik0 km- V nJegov šotor, ■u 08« ste —.?» uisem ».v 0rjenip • Je m streljanje, U,^6 ,ln vzklikanje<, jsu-h. J7.Se godi nekaj važ-kož0 p sem. da nam gre ^sam1PraVil sem se —" VSe 0 da "am ne gre za 1 vrvi Lmu pravil in odvezo- ?Holu ,;fimi Je M Prive" 'r< Svnk.j Se mir smo sklenili J^i smo." Cfe-! Mir-?" sem mu. ."iT-' je dejal, ko sem Kaj Uobro ste se odreza-jton?„Pa Poreče izdajalski '"Uil g nic- Nezavesten fa* lom ga s kopitom, za-\Je mislil." zgodi! še pre-J5je., 11 za svoje ostudno P trij f% bili torej spet fV; Ume se' da so L0(WVSe Vniili' kar s0 J. '> ničesar ni manj- Sii s ko1 agasiju- ^ Povrh v v svojem šo-Kos n se privezan h ko- Sa\VSt0pil- J® imel oči Nai J« jih je zaprl in v K°t da ^ - Kt0c. Ud Je se nezave-\ C njega SO bila tla ■ Kri ifiZ°ba sta ležala na Hi,Je pljuval. Moj su-lc kaJ posebno lju- Sui L W *m yezi in ga putt, si mogel uiti, prihra- * £dia pozneje-N'iv zbral bojev" !' da se zahvalijo bej eČn° sklenjeni mir. Sa V* °bredih Za" F*. ^ ^mery Bothwell EShsw,mi bil° za dolgo-SA.edanske obrede, iWLIzhodl* soteske in v s«tn ; Veseli s« bili.! " &o wJahal rjavca in Stra* ,eaki k eskadro-i'^vhodu. Po-Ayari. j n se seveda niče-k\\{ 2elo so se čudili, 0 Sov^Hhajam ^ so" kS jih žnega tabora. t'lSkCm Jim Poročal, da ne bo LaZdravlJali vese-k HilU8ali bi bili sicer , Si srpričani> pa tu- J.Nel r,ani bi bil mar-'v , okrvava zrna-r^innP°;JŠa ko krvava. t^ T je prišeL r'Moru a se Je izmuz-* Prvemu eska- |Le% „ u^gnil pove- Shatterhand KNt , yari Pa mi je f'^ikn Sta Emery bej svobo- '^t^ tako glad- k!8fnisem pri-kap!je krvi ni- N Vt!6 s S ^LTmnetouu'ki i ln svfibodo L- tvegal, V ne ostal V šoto- ?V ^?KZaaluŽi -be, \>il zl brat Gharli bi vC ^^m bil tr-IC1 ^ sem lah-P ?1. da Ce bi bil be- I1 i ' Za njega 1 s v „ S0 ^ojem ŠQtoru li Ayari in se utaborili zunaj pred sotesko. Pripraviti jim moramo primeren sprejem. Poslal bom sela k drugemu in tretjemu eskadro-nu, da se zberejo naši ljudje." Stotnik je odposlal sela in črez četrt ure je bila vsa konjiča zbrana v puščavi pod hribovjem. Z ujetim Meltonovim eska-dronom vred, ki so mu Ayari seveda vrnili konje in orožje, nas je bilo krog šest sto ljudi. Ob štirih popoldne po arabskem štetju, krog desetih pred-poldne po našem računu, so bili mirovni obredi pri kraju in Ayari so prijezdili iz soteske, na čelu njihov šejh z gospodom vojnih trum in > Emeryjem Bothwellom. S tremi streli jih je pozdravila konjiča in tudi sami so streljali, neredno in kakor in kadar se je komu zljubi-lo. Tudi Meltona so pripeljali. Strašno je bil zdelan. Od Emeryjeve brce mu je otekel obraz, moj sunek s puškinim kopitom mu sicer čeljusti ni zdrobil, pa izbil mu je dva zoba in čeljust mu je otekla, da je bil kar ostudno grd. Postavili so ga pred mene. Ni mogel več hliniti nezavesti, zato pa se je obnašal ko pobesnel. Šejh mi ga je izročil. "Pogodili smo se, da ti moramo izročiti tegale človeka. Izročam ti ga, stori z njim, kar hočeš, mene ne briga več!" Melton je seveda slišal šej-hove besede. Srdito se je zadri: "Kaj —? Temule človeku me izročaš —?" "Moram!" je odgovoril bedu-in. "Tako smo se pogodili." "Pa sva se tudi midva pogodila, da bom prost, ko sem se ti predal pri Mudheru —! Ali se tako držiš dane besede —? Ce je ne izpolniš, si lažnik, izdajalec, brezčastnež, ki z nehvalež-nostjo plačuje '.svoje zaveznike!" Prav za prav je povedal resnico. Tudi šejh si je moral to priznati. Zato ni besede rekel na te hude očitke. Tako sem mislil tistikrat. Pozneje sem seveda zvedel, da je molčal iz čisto drugih razlogov. Pa če bi bil šejh tudi hotel odgovoriti, bi ne bil utegnil. Kruger be j je namreč stopil pred Meltona in ga jezno na: hrulil: "Tako se drzneš govoriti —? Lažnika imenuješ šejha, izdajalca, brezčastneža —? In očitaš mu, da z nehvaležnostjo plačuje svoje zaveznike —? Ti tako govoriš, ti —!? Kaj pa sem jaz bil tebi —? Samo zaveznik—? Ali ti nisem bil prijatelj, dobrotnik, ali te nisem povišal, ali nisem skrbel za tebe ko za lastnega sina in brata? In kako si meni vračal mojo ljubezen —? Zvabil si me iz Tunisa v puščavo, ujeti si me dal, da bi dobil bogato odkupnino za mene —! Tako si storil meni, svojemu prijatelju in za-povedniku! Kako se tako dejanje imenuje? Ali ni to izdajstvo —? Ali nisi ti izdajalec!? Pa boš drugim izdajstvo očital _j» "Laž je, kar trdiš! Nisem te zvabil jaz iz Tunisa, eden tvojih je zbežal in te poklical na pomoč! Kaj morem za to, če so te ujeli tvoji sovražniki!" Drzno, nesramno je lagal —! V pričo mene —! Ko mi je vendar sam pravil, da je hotel zvabiti Kruger beja v puščavo in ga prijeti —. "Pes —!" se je zadri nad njim Kruger bej. "Nazadnje še boš trdil, da lažem —!" "Ti ne! Tisti je lagal^ki ti je natvezel, da sem te zvabil v puščavo!" (Dalje prihodnjič) --o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Pozor, euclidski davkoplačevalci Lastniki zemljišč v Euclidu morajo dobiti povrnjenega od davkov in javnih naprav skoro $500,000.00, ali skoro pol milijona dolarjev. Od te vsote je okrog $140,000.00 za tlakovanje cest, kanalizacijo, pločni ke, kar se ni porabilo, odkar ge je postavilo v račun 1. 1935. Asesment za distriktno kanalizacijo, ki se zaračuna na vsako zemljiško parcelo v Euclidu, je prevelik. V sinking skladu je $211,507.67, kar bi se moralo povrniti lastnikom zemljišč z obrestmi od leta 1923. Poskusil sem že vse, da bi glede tega prisilil k akciji mestne uradnike. Sestal sem se z županom, solicitorjem, avditor-jem, zaupniki sinking sklada, držav, pregledovalcem knjig, Mr. Guy-em in davčnim ekspertom Joseph Stolpmanom. Sestajal sem se ž njimi posamezno in skupno od februarja 1940. Dobival sem obljube, toda jako malo akcije. Ker zastopam več velikih lastnikov zemljišč, se mi je posrečilo doseči pobotanje za dva, za tretjega pa čakam na izid odloka na okrajni sodniji. Toda moje mnenje je, da bi mofali dobiti tudi mali lastniki zemljišč povrnjen denar, čeprav njih zahteve niso tako velike, da bi se šlo ž njimi na sodnijo. Videti je, kot bi bil denar za vsako zadevo, toda ni ga pa za popolno povračilo, kar se je pn-čelo dajati v 1927. . V maju 1941 sem napravil legalno zahtevo, da naj prisili solicitor potrebno akcijo uradnikov, ki naj bi izračunali, koliko taktično stane vzdrževanje distriktne kanalizacije. ' Dosegel nisem ničesar. Ko sem v torek 2. septembra prisostvoval prvi redni seji mestne zbornice, mi je bilo povedano, da je vsa zadeva v rokah odbora. Tudi neka druga zadeva, v katero sem zainteresiran, je v rokah odbora že šest mesecev ali več. Za to bi se moral zanimati vsak lastnik zemljišča v Euclidu. Ako mestni uradniki nočejo poslušati enega lastnika zemljišča, bi se jih morda prisililo, da bi poslušali večjo skupino. Geo. R. Hamilton, davčni svetovalec, 802 Marshall Bldg., Cleveland, O. -o—— Danes gremo volit Nisem sicer poznana v javnosti, ker jaz le bolj verjamem v "sweet home" in se bolj doma dr^im, ampak s tem pa ni rečeno, da se ne zanimam za javno življenje, posebno pa me zanima napredek Slovencev. Predno sem prišla v Ameriko, sem živela v Nemčiji, Italiji, Švici na Ogrskem in drugod, pa sem vedno stala Slovenka na mestu. S tem hočem povedati, da so moje misli vedno z javnim življenjem. Kar se tiče Ameriške Domovine, naj vam povem, da vedno preberem vse od kraja do konca in za nameček si privoščim pa še angleške časopise, da slišim tudi njih zvon peti. Zato se tudi meni zdi, da je naš urednik zapisal prav, ko je rekel, da morajo danes vsi Slovenci na volišče in potem ni dvoma, da bi naš kandidat Frank J. Lausche ne bil izvoljen. Saj vendar nS želimo, da bi mu trda predla pri izvolitvi samo radi par nevoščljivcev. Jaz take ljudi, ki nimajo značaja obsojam, pa naj jim tujec še toliko oblju-buje. Slovenski ponos bi jim ne smel dopustiti, da bi se prodali tujcem in sami v svojo skledo pluvali. Saj nas je le malo po številu v primeri z drugimi narodnostmi in zato pa moramo toliko bolj zakričati, da nas bodo tudi drugi slišali, posebno pa se moramo pokazati sedaj, ko imamo sina našega naroda, ki kandidira na tako odlično mesto. On nas bo oglašal po vse demokratični Ameriki. Pokažimo se tudi mi, da imamo med nami može, ki so zmožni voditi tudi tako veliko mesto, kot je Cleveland. Parkrat sem poslušala našega sodnika pri sod-nijskih razpravah in sem vselej videla, da je bil mož na svojem mestu. Ljudje so se pogovarjali o njegovi zmožnosti. Seveda kot Slovenka sem bila zelo ponosna. Zdi se mi, da ima Mr. Lausche še lepo bodočnost in da bo on lahko gospodar še čez kaj več kot samo čez mesto Cleveland. Bog živi slovenskega sina! Kar se pa tiče mestne zbornice, bi pa svojem prepričanju priporočala vsem Slovencem v 23. vardi Eddie Kovačiča za našega zastopnika. Morda kateri misli, da je on še premlad, pa temu ni tako. Parkrat sem bila že pri sejah mestne zbornice in tam sem videla in se prepričala, da ima ravno take zmožnosti kot stari zastopniki. Torej volivci oddajmo svoje glasove danes za naša kandidata: Frank J. Lauscheta za župana in Eddie Kovačiča za councilmana. Vsa čast zavednim Slovencem. Mrs. Mary Lach. Rja na jeklu Rjo na jeklu odstranimo tako, da jeklo segrejemo, ga odrgnemo s čebelnim voskom in potem spoliramo z nekaj kuhinjske soli ter čisto krpo. Anglija, jc -tudi preskrbljena s plavaj očimi pomoli, s katerimi ji je možno oskrbovati velike ladje, ki so tipa kot je Prince of Wales in katere potom plavajočih pomolov oskrbujejo na odptem morju. Tale pomol, kadar je na odprtem morju, spremjajo vojaška leta, de ga. varujejo pred morebitnim napadom, sovražnika. Pri obrambi Leningrada pomaga tudi ruska mornarica iz Finskega zaliva. Slika■ nam kaze vojaštvo pri protizračnih topovih v boju z nemškimi bombniki. Nemci-so tukaj zgubili dva rušilca. Slika je bila poslana iz Moskve. Kri teče v Jugoslaviji (Nadaljevanje s 1 strani) obeh straneh je bilo mnogo žrtev. Pred dvema dnevoma , so v Srbiji ustrelili petdeset "komunistov," ker je bil nekje ubit en nemški vojak. Po daljnjih vesteh iz zanesljivih virov so Paveličevi plačanci (ki se nazivajo "vstaši"), zaprli vse ugledne Srbe v Ba-njaluki, pod najrazličnejšimi pretvezami. Mnoge od njih so odpeljali s seboj in se niso več vrnili. Dne 22. maja so našli v reki Vrbasu trupli pravoslavnega škofa Platona in župnika Subo-tinka, znanih javnih in narodnih delavcev iz Banjaluke. V Sisku, kjer sta bila ubita dva nemška častnika sredi ceste, so takoj ustrelili dvajset uglednih meščanov, med njimi sina znanega tovarnarja Tesli-ča. Poročila o strahovladi prihajajo iz vseh krajev "Neodvisne Hrvatske." Ostale vesti iz zasužnjene domovine Časopisi v "Neodvisni Hrvatski" prinašajo samo vesti nemških oziroma italijanskih poročevalskih družb DNB in Štefani. Tisk je dobil navodila, kako naj vara narod. V eni od zadnjih številk Paveličevega "Gospodarskega Lista," ki izhaja v Zagrebu,*stoje članki o "krizi v Ameriki, o velikih uporih ameriških farmerjev in o težkem stališču Roosevelta zaradi resnega in nevarnega nerazpolože-nja v ameriškem narodu." V "urejeni" "Neodvisni Hrvatski" je malone zmanjkalo vse hrane. Cene živil, kolikor jih je sploh mogoče dobiti, so se dvignile do 400%'. Mast, ki je skoraj ni mogoče dobiti, velja 46 dinarjev, po prejšnji veljavi — sedaj imajo "kune." Krompir je po šest dinarjev kilogram. Žetev je bila dobra, a kruh, črn ter plesniv, so na primerjalni izložbi v Grazu proglasili za "slabši kot nemški." Iz Lepoglave in Mitrovice 30 privedli veliko število kaznjencev, ki so jih izpustili na svobodo in uvrstili v Paveličeve "Vstaške čete." Sušak, Split in Zader so polni italijanskih doseljencev. Ti* isti Hrvati, ki so odšli iz mesta, ne morejo več dobiti dovoljenja za povratek. Zaplenili so imetje vseh tistih Hrvatov, ki so prešli v Srbijo ali se niso odzvali splošnemu pozivu, naj se vrnejo v "Neodvisno Hrvatsko." V Gradcu z drugimi uglednimi osebami internirana tudi dr. Hinko Krizman in bivši ban Mihaldžič. Značilno je, da je v madžarskem tisku izšlo več člankov, ki napadajo vlado v "Neodvisni Hrvatski" kot "krvavo in teroristično." "Hrvatje se zunaj niso ničesar naučili," pravi eden teh člankov, "in ne znajo izkoristiti daru, ki ga jim je dala zgodovina. Na temelju in z duhom, ki zdaj vlada na Hrvatskem, se ne more zgraditi nova hrvatska država . . ." Dr. Ljubo Leontic ubit Iz Splita poročajo, da je bil v enem od italijanskih koncentracijskih taborišč ubit dr. Ljubo Leontič, znani splitski odvetnik in javni delavec. Dr. Ljubo Leontic je bil znani javni in narodni delavec iz časov I prve svetovne vojne v Južni in v Severni Ameriki. V letih, ko se je ustvarjala Jugoslavija, je igral važno in izredno pomembne vlogo. Dr. Ljubo Leontič je bil po vojni javni delavec in politik in se odlikoval v borbah za zmago demokracije. Odličen govornik in sijajen bor&c je med našimi izseljenci tu in v Južni Ameriki ter tudi v starem kraju užival globoko spoštovanje in simpatije vseh plodnih narodnih delavcev. Po samoumoru Dr. Vladimira Mažuraniča in po uboju mnogoštevilnih naših ljudi, priznanih narodnih, delavcev in narodnjakov, bo uboj dr. Ljuba Leontiča povzročil ogorčenje in žalost vsega našega naroda v Ameriki. Vemo, da sovražniki ubijajo, obešajo in streljajo vse, kar je dobrega, zdravega in plodnega v našem narodu. Sovražnik in njegovi plačanci poiskušajo naš narod obglaviti s tem da ga spravljajo ob njegovo vodstvo in inteligenco. Naši najboljši ljudje so v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji in v Italiji, na Pagu, v Delnicah in v Gospiču. Po vseh mestih streljajo in ubijajo. Inteligenca je prva na vrsti. Slava Ljubu Leontiču! Iz njegove krvi in iz krvi mnogoštevilnih mučencev, ki danes preeli-vajo svojo kri in dajejo svoja življenja za Jugoslavijo, bo zrasla nova, svetlejša in lepša Jugo-slavipja ki je Ljubo v njo veroval in zanjo dal svoje življenje. -o- Vsi Japonci imajo črne lase, ker si jih že iz zgodnje mladosti barvajo s posebnim črnilom. Imajo čiste lase kljub temu, da jih umivajo samo enkrat ali dvakrat na leto, a jih vsak dan sčesejo z finim lesenim glavnikom. MALI OGLASI Delo dobi Srednje starosti ženska za splošna hišna dela. Pokličite IVanhoa 5022. Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za spalno sobo in preproga. Vprašajte na f905 Prosser Ave., zgorej, za-ay. (229&230) Išče se stanovanje Rada bi dobila sobo in kuhi-za samo žensko. Naslov naj se pusti v uradu tega lista (229&230) Stalno delo dobi Fanta ali moža, ki bi vozil truk, se sprejme v službo; dobra plača in stalno delo. Vprašajte pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. (229) Lepa prilika Proda se poslopje za 2 prodajalne, z 2 stanovanjema po 5 sob, gostilna z licenco za žganje; v jako dobri okolici. Se vzame farmo in gotovino za nakup. Jako dober business, groceri-ja in mesnica; se mora prodati. Lastnik ne more delati radi bolezni. Ako bi radi kupili trgovino ali zemljišče, se oglasite najprej pri meni. Strainic Realty Co. 18000 Lake Shore Blvd. IVanhoa 6430 KEnmore 4120-J (230) Pozor mesarji! Proda se oprema za mesnico, ki je stala $5,000. Prodam vse skupaj za $1,500. Hitro, hitro, če ne pokličem Juda. A. Novak KEnmore 1980. (Sept. 30, Oct. 3) Lepotilni salon naprodaj Dela $100 prometa na -teden; na vzhodni strani mesta; vsa oprema iz kroma in najmodernejša. Cena jako zmerna. Poskusite! Vprašajte za informacije pri Apple Co. 1836 Euclid Ave. MAin 3745 (229) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Oblak Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebSSlae za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderaon 281« __AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER ,30, 1941 gnila v temi kam zaiti. Bolje je, da ostaneta do dneva tu. Na poti tako nista nikomur. Kaj bi ju zdaj podil v noč!" In tako sta se Miha in njegov tovariš zbudila šele, ko se je začel delati dan. V zgodnjega dopoldneva je prišel Miha domov. Tu je bila velika zmeda. Ko ga je Kačarica zagledala, je planila k njemu : "Kje je moj mož? Ali ga nisi privedel domov?" Miha se je začudil: "Ali ni ostal doma? Tako sem mislil. . . . Pri polnočnici ga ni bilo . . ." Kačarica je kriknila. To, kar je prej samo slutila, česar se je bala, se je uresničilo. Vedela je, kaj se je moralo zgoditi njenemu možu. Planila je v jok. "In rekla sem mu, naj ostane doma in naj ne hodi k polnočnici! Pa je moral iti. Bog ve, kam je zabredel, kje je zmrznil. Jo j, da mora pasti vsaka nesreča nad mene . . ." "Pa pojdiva še malo tja. Škodovalo nama ne bo." Miha se je pomišljal. Ali naj gre? Bolje je, da se odpravi čim prej domov. Razen tega pa je bil precej stiskav in se mu je zdelo škoda denarja. Rekel je, da nima ničesar s seboj. "O, saj te jaz vabim," je odvrnil sosedov hlapec in ga prijel pod roko. "K,pr lepo pojdi Potem pa se vrneva skupaj. Bo krajša pot, ko bova dva." Zdaj se Miha ni nič več branil. Šla sta v gostilno, kjer sta naročila pol litra vina. Potem sta iznenada odkrila, da ste še zmerom žejna in nova steklenica je prišla na mizo. In potem še ena. Nazadnje sta bila že tako okrogla, da sta zaspala za mizo. Okoli štirih zjutrj je začel poditi krčmar ljudi domov. Zunaj je še zmerom snežilo. Ko je videl oba hlapca, ki spita v kotu, ju je pustil pri miru. Mislil si je: "Ta dva sta daleč doma in vina sta se nabrala, da bi ute- Zgrozil se je ob tej misli in zvrtelo se mu je v glavi. "Malo moram počiti," si je re-rekel. "Preveč se ženem." "Ne, ne smeš," mu je šepetal drugi jaz. "Ali ne veš, kako je to nevarno? Zaspal boš v snegu in nič več te ne bo moglo rešiti. Koliko jih je že tako končalo! Drugo jutro so jih dobili mrtve . . ." Da, Kačar je to dobro vedel, toda ni si mogel pomagati. Noga mu ni hotela iti dalje. Sama od sebe se mu je ustavila. Nekaj ga je prisililo, da se je moral spustiti v sneg. Ko je.že sedel v njem, ga je razgrebel. Z drhtečimi rokami si je izkopal v njem zavetje in se potem še tesneje zavil v suknjo. Zdaj ga je prevzelo nekaj kakor prijetno olajšanje. Noge so mu bile mrtve. Niti čutil jih skoraj ni. Čutil je samo toploto, ki je prihajala iz njih in se mu razlivala po vsem telesu. "Dolgo ne smem tako ostati," si je šepnil ves utrujen. "In paziti moram, da qe zaspim." Nekaj časa je čepel v.snegu, mencal z nogami in si otiral oči, ia ne bi zadremal. Potem se je odločil: "Zdaj pa moram vstati. Dovolj sem že počival." Vzpel se je kvišku in hotel itopiti na noge, toda odpovedale so mu službo. Kakor izpod-sekano drevo se je zvalil nazaj 7 sneg. Med padcem ga je zaneslo in ga zasukalo, da se je abrnil in priletel na obraz v sneg. Polna usta ga je imel. Toliko, da se ni zadušil. Kaj zdaj? Kaj zdaj? To so -nu tolkle misli po senceh. Ali je res obsojen, da bo moral os-:ati tu in zmrzniti? Spet se ga je polotila vročica. NTegibno je ležal v snegu. Tedaj se mu je iznenada zazdelo, da li sredi poti, ampak doma za lečjo. Vsa izba je razsvetljena. Žena sedi za mizo in plete, on ja se greje in tako prijetno mu je. In žena ima pred sabo na mizi pismo. Kačar ve, da je Marijino. Da, Marija je pisala, la bo prišla nocoj, na sveti ve-:er. Samo njo še oba čakata, ^očasi bije ura na zidu. Četrt ia četrtjo. Kačar in Kačarica čakata, strmita proti vratom. Tedaj se iznenada začuje za njimi smeh. Odpro se na ste-žaj in na pragu stoji Marija. Vesela je, vsa žari. In kliče mater in očeta . . . Blaženo se smehlja Kačar. Ne sluti v vročici, da ni za pečjo, ampak v snegu. In da je komaj dobrih dvajset metrov pod njim cesta, po kateri hite poslednji zapozneli vaščani k polnočnici . , . Tako je tožila in ni je bilo mogoče potolažiti. Miha ni vedel, kaj naj stori. Potem se je odločil, šel do soseda, povedal, kaj se je najbrž zgodilo in prosil, naj pošljejo koga na vas, da bodo Kačarja poiskali. * Okoli poldneva je bilo, ko so Denarne pošiljatve 1 staro domovino 1 hli American Express Company nas obvešča, da« ^ sedaj, potom njenih vez, pošiljamo denar v Jj ljano in one kraje, ki so od Italijanov zaseden -enkrat sprejemamo le brzojavna naročila v jih, toda denar bode izplačan v lirah. V kraje, ki so bili pred sedanjo vojno pod ^jjj pa vedno pošiljamo denar v lirah in tudi to P kabelna. Kdor se torej hoče poslužiti te prilike, da P0111 svojim v stari domovini, naj se obrne na: August Kollander 0 6419 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, Kollander tudi izdeluje prošnje za drzavw papirje in opravlja notarske posle. , . .. Ako ste v dvomu kako pravilno nasloviti P stari kraj se obrnite na Kollanderja za Naznanilo zemljiškim pos^ nikom v mestu Euclid« j Župan in Council imajo $500,000.00, ki sp*^ Vsak lastnik zemljišča plačuje distriktni _ f J •kanalizacijo in vsak lastnik zemljišča ima dobit' | čilo od tega. Davek je prevelik, toda naš župan in mes^ niča ga ne marata popraviti. Zupanovi prijatelji so dobili svoje povračilni pa vi ne? Udeležite se prihodnje seje mestne J v pondeljek, 6. oktobra in vsake seje, dokler ne ^ začel z akcijo. Ne zadovoljite se z obljubam1- A šajte svojega councilmana, zakaj nimate vi tlS nosti kot drugi. GEORGE R. HAMILTON Rusi so Nemcem v Baltiku potopili več ladij. Gornja slika nam kaže, lco je ruska bomba kadela nemško ladjo; sredn ja slika nam kaže potapljajočo se zadeto nemško ladjo in spodnja slika pa kaže ruske reševalce, ki so rešili nemško posadko iz potapljajoče se ladje. 802 Marshall Building, Cleveland, Ohio. CHerry 3948 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Tudi Kačarjev hlapec se je celo čildil, ko ni videl svojega gospodarja pri polnočnici, ko je vendar vedel, da pride. In hlapec je vedel, da drži Kačar vselej besedo. Izprva je bil nekoliko v strahu, potem pa si je mislil: "Bolan je, pa ga je ona zadržala doma. Saj je to bolje. Bog /e, kako bi se bil moral truditi, Ja bi prišel v tem vremenu do cerkve. Bom pa jaz pomolil zanj. Oče naš . . ." Zatopljen v svoje misli hlapec kar ni vedel, kdaj je bilo polnočnice konec. Tako hitro je minila. Ko se je zdramil, so že poslednji vaščani zapuščali cerkev. Na cerkvenem pragu je dobil sosedovega hlapca. "Kaj pa ti je, Miha?" ga je povprašal ta. "Kaj naj bo?" je hlapec odvrnil. "Zebe me, če pomislim, kako daleč imam do doma, je pa še huje. In zmerom nanaša sneg, kakor bi nas mislilo čisto zasuti. Gospodar je bil pametnejši. Rajši je ostal doma." "Ali ne bi šla na kozarec, da se malo pogrejeva?" "Saj sem bil že pred mašo," je dejal Miha. "Tako polno je silo, da sem komaj dobil prostor." KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo sorodnikom ln prij^^ilO vest, da je previdena s tolažili svete vere za vedno PreD I ljubljena soproga, mama ln hčerka. Angela Dvoru* rojena KOMIN A Pokojna je preminila dne 1. avgusta, 1941 ter bil» iz Josip Želetove pogrebne Kapele po opravljenih zaduši pr ■ v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Kalv« fav,/ lišče dne 5. avgusta. Pokojna je bila Članica društva m j 11 SDZ. Poleg močno žalujočega soproga in hčerke zftF p,j starše in sestro Louise, poročeno Benjamin. ■ ol^Jji V hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsefli ^ položili cvetje na krsto blagopokojne, kot tudi onim, P ^ J za svete maše. Iskrena hvala onim, ki so dali sv°Je jj" brezplačno na poslugo. J Hvala sosedom in prijateljem, ki so nam prvi p pomoč v tugi in žalosti. r»v1' Nailepša hvala monsignorju Vitus Hribarju za °P J,\ grebne obrede. pr'ii' Hvala vsem onim, ki so prišli pokojno kropit, so ^ f J nas tolažili ali jo spremili na pokopališče k večne" jn Hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili. V.sy Draga soproga, ljubljena mama in nezabna hčerk9' ^ 'i-A žalosti položili smo Tvoje telo k večnemu počitku, ^e[es0 večnega miru. Ob svežem grobu kleči sad Tvojega te brez mamice in kliče Tvoje sladko ime. Tudi soprog. V j stra jadno tugujemo nad bridko Izgubo. Močno žal°s "Spočij se v Bogu do svidenja nad zvezdami!" ^ Žalujoči ostali: PRED DWORNING, soprog. UNDY LOUISE, hčerka. PRANK in LOUISE KOMIN. starši. Cleveland, O., 29. septembra, 1941. ■ jM Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni, organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI. kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacljc, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 d0 $5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: glavni urad 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ■e« -c -s MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre "Od rojstva že skoraj hodim," je mirno dejal Kačar, "pa poj-dem še letos. Saj nisem iz lec-ta." "Kakor veš, samo da mi potem ne boš česa očital in dolžil mene, če se boš še bolj prehladih Toliko bi bil že lahko pameten . . . da . . ." Toda Kačar je ni poslušal. Šel je v svojo čumnato in odprl staro skrinjo, ki je zaškripala, kakor bi se hotela jezidi, da sili nekdo vanjo. Vzel je svojo pra-žnjo obleko in jo položil na posteljo. Potemfse je začel počasi oblačiti. Hlapec je že davno odšel, preden je bil Kačar oblečen. Od daleč se je začulo prvo vabljenje iz cerkve, ko je spet stopil v izbo. Žena je spet sedela pri peči in mrtvo gledala predse. "Kaj se držiš?" ji je rekel nekoliko prijazneje, kakor bi se bil hotel pobotati z njo. "O ,nič, samo neumno se mi zdi, da siliš v ta metež. Saj sam ne veš, kako je zunaj." "Še hujše je že bilo, pa sem šel k polnočnici. In še ti si šla yf "Je že res, toda takrat sva bila oba zdrava." "Saj nisem tako hudo bolan ... in daleč tudi ni," jo je skušal Kačar pomiriti. "Naredi kakor hočeš," mu je dejala, da bi končala pogovor. Kačar je skomignil z rameni, kakor ne bi bil vedel, kaj naj reče, potem pa je stopil v vežo in odklenil hišna vrata. Veter mu je vrgel v obraz vrtinec snežink in skoraj sapo mu je vzelo. Počasi je krenil stari Kačar po cesti. Komaj da se je poznalo, kod drži, kajti snega je naneslo od popoldneva skoraj pol metra, in še zmerom se je vsipal nov. Hladen veter, ki ga je nanašal, je rezal do kosti. Kačar je kar drgetal od mraza. "Saj bo takoj dobro," je dejal samemu sebi. "Samo navaditi se moram . . ." Njegova hiša je stala nekoliko stran od vasi, zato ni srečal žive duše. Pa tudi zgodaj je še bilo. Kar neumno se mu je zazdelo, da je šel tako rano od doma, saj ni bil pred mašo namenjen v gostilno. "Potem poj dem na kozarec," si je rekel. "Toda kaj naj počnem zdaj ? Do cerkve ni niti pol ure, pa je komaj enajst. Ali naj pol ure prezebam v klopi?" "Pa pojdem malo. naokoli," si je rekel. "Saj me že dolgo ni prepihalo. Morda bo potem kaj bolje ..." ' Začutil je spet, da ni prav trden v nogah, toda iz tega si ni delal skrbi. Spomnil se je, kako mu je nekoč oče pripovedoval. . . . Bolan je bil. Vročica ga je kuhala in sam je ležal v čumnati! Pa ga je v vročici prijelo, da je ves zmešan skočil iz postelje, se samo za silo oblekel PREPARE YOUR Heating System NOW! Neiv Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam Resetting........................$12.00 Cleaning..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 in zbežal od doma v sneg. Vso noč se je potikal naokoli, drugo jutro pa so ga našli nekje daleč v gozdu. Bledlo se mu je. Prinesli so ga domov in ga dali v posteljo. Bali so se zanj, toda zgodil se je čudež. Naslednji dan je bil zdrav kakor riba v vodi. "Da, takle veter zaleže za pet zdravnikov," si je dejal Kačar in nekoliko ustavil korak. Noga mu je zagazila v celo, da se je do pasu vdrl v sneg. "Lej ga spaka," si je rekel. "Malo moram pa le paziti." Izkopal se je, čeprav s težavo in šel počasi dalje. Temno je bilo kakor v rogu. Sneg je postajal sicer redkejši, toda brilo je čedalje huje. "Uf, kje se je le vzel ta veter. Siten je kakor obadi poleti," je zagodrnjal Kačar. Toda počasi se mu je zazdelo, da je mraz ponehal. Samo noge so mu postajale tako težke, da jih je komaj premikal. "Ali sem res že tako bete-žen?" se je v strahu povprašal. "Če pojde tako dalje, do polnoči ne bom prišel do" cerkve. Pa sem se bal, kaj bom pol ure počel! Ti spak, ti!" Nekje v daljavi je videl odsev svetlobe. S sosednega griča so menda hiteli kmetje k polnočnici, in s plamenicami so si razsvetljevali . pot. Nekajkrat i je zakričal, toda glas se mu je izgubil v burji. "Tudi jaz bi bil lahko vzej kaj s seboj," si je dejal. | Čedalje bolj mu je legala \ utrujenost v noge. Komaj se I je še pomikal dalje, pot pa je I bila dolga, strašno dolga. Ali jc i bo ob tem slabem vremenu zrno-| gel ?" i "Bom!" si je dejal in skusil J pospešiti korake, j Nekaj časa je šlo, toda ne j dolgo. Sama trdna volja ne po-jmaga, če ni moči. Čedalje huje mu je po'stajalo. Tako slaboten je bil, da ga je veter zanašal in nekajkrat je le malo manjkalo, da se ni zvalil v sneg. Z drhtečimi rokami se ie še i bolj zavil v suknjo. Potem je za trenutek obstal. Ali je še daleč? Ali ne bo že kmalu zagledal od daleč doma-1 če cerkve ali pa vsaj zaslišal ztfonjenja? Prisluhnil je. Ničesar ni čul. Tudi videlo se ni nič. Zdaj mu je bilo že žal, da je šel sam od doma in da je sploh šel. "Mari bi bil poslušal staro in sedel doma za pečjo," mu je rekel njegov drugi jaz. "Treba ti je strašiti v takem vremenu z boleznijo po svetu." "K polnočnici pa človek le mora iti," je miril samega sebe in se prepričeval. Zdaj je veter malo odjenjal. Pogledal je okoli sebe. Tedaj ga je zazeblo do kosti. Saj ne hodi prav. Zgrešil je pravo pot in zavil navkreber proti gozdu. Kako se je le to moglo zgoditi? Tako dobro je poznal pot, pa se mu je primerilo kaj takega. Ali je res že tako star in tako neroden ? "Hitro se moram obrniti," si je dejal. "Vreme ni takšno, da bi se človek mogel in smel obirati. In kar domov pojdem . . ." Rečeno, storjeno. Obrnil se je in se začel pomikati s hriba navzdol. Kolena so mu klecala in nekajkrat bi ga bilo skoraj vrglo naprej. Vse ga je bolelo, toda stisnil je zobe in šel dalje. Počasi, tako počasi, da je kar obupaval, kdAj bo na pravi poti. Kako se je pot vlekla. Ni je hotelo biti konec. Ali je res tako dolga? Stari Kačar je začutil, da mu bo zdaj zdaj zmanjkalo moči. Kaj bo potem? Kaj? prinesli na Kačarjevo P ^ novico, da so gospodarJ3' Mrtvega, otrplega seved' je bilo od kraja, kjer so P bili, bliže do cerkve Ka doma, so ga nesli v i»>r co. (Dalje prihodnji