Jurij Heleni /-\ n 1 n 1-V ooCajaaDfl Matejo n _13AO je imeti OPEL OPEL COMBO je prostoren, okreten, gospodaren in varen dostavni avto. Nakladalni prostor (3150 litrov, dolžina 1807 mm, širina 1330 mm, višina 1213 mm) omogoča prevoz številnih tovorov, celo euro paleto lahko naložimo vanj. Za dodatne potrebe pride prav tudi streha z nosilnostjo do 100 kg. Skupna nakladalna ležaje do 600 kg. Zadnja vrata omogočajo lahek dostop do nakladalnega prostora, saj se odpirajo pod kotom 90 in 180 stopinj. COMBO poganja varčen 1,7-litrski dizel motor s katalizatorjem in močjo 44 kW (60 KM). Poleg udobja COMBO ponuja tudi varnost, med drugim jeklene ojačitve v vratih in zračno blazino na voznikovi strani. Z vozilom znamke OPEL vam bo -IBAO. ■ MAHKOVIC, LITIJA, Spodnji log 27 avtotehna d.o.o. tel.:061/874-112,faks:061/874-112 Servis HRIBAR ZAGORJE, Selo 72 Tel./fax: 0601 64 033 ŽE Ob 17.990 OEM airbag serijsko UGODNI KREDITI DO 5 LET R+9°7o Direktno iz formule 1 pod pokrov Vašega avtomobila -motor leteč SE 1.25 161/. H ^ INTEOSA«- INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 j) v • POTOVANJA - IZLETI LENTI PLIBERK LENTI 23.3.96 29.3.96 30.3.96 SMUČANJE NA BOCU otroci 1950,00 sit odrasli 2350,00 sit Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje $ 2 OSREDNJA KNJIŽNICA! H II • UVODNIK • Niti na stare pregovore se ni več zanesti. Da vreme, kakršno je na štirideset mučenikov dan, drži še štirideset dni... Nak. Morda je čas, da si izmislimo nove. Predlagam, da bi se eden glasil takole: kakor človeka drži, tako potem vreme trpi. Ob takem pregovoru se ne bomo več čudili, da en dan pripeka sonce, drug dan pa že močno sneži... Saj ljudje v osemnajstih urah, če odštejemo tistih šest, ki jih prespimo, enkrat sijemo od veselja, naslednji trenutek pa že vreščimo in besnimo,.... Razlogi sploh niso pomembni. Čeravno je naše vedenje tako nepridvidljivo, da bi na njegov račun zlahka pregovore o vremenu kovali, pa še vedno ne morem razumeti, kaj je tisto, kar privede nekoga do tega, da mori. In najbrž ne boste mogli razumeti niti vi, drage bralke in cenjeni bralci, ko boste na deseti strani današnjega Zasavca prebrali, kako je nek petošolec iz Hrastnika zabodel šestošolca. K sreči se najhujše ni zgodilo, toda... Preberite tudi druge prispevke, saj smo vse napisali za vas. In ko boste na sedemindvajseti... No ja, tudi vas utegnemo tako prijetno presenetiti, če boste le izkoristili darilo, ki vam ga ponujamo na naši zadnji strani. NASLOVNICI: "Lepa ret, kaj rte pa rtorili i mojimi barvami!?!" Takele kriti metuljček, ki m« je prav male mar, ker Fotografija deluje 'umetoižkc'. fo tpjeb ae mtalait. foto: Jure Hagede________ ____________oblikovanje: Slavke fiaraatiai Rojstna listina Zagorja Petošolec zabodel šestošolca Pogovor Jurij Holenc Grozijo s stavbami Sponzorji rohometašev Hmečhaohcet’96 Prui trije nagrajenci flled zdravljenjem uhradli ledvico H Pa smo čakali, čakali, čakali... NLP-ja pa ni in ni hotelo biti še enkrat, da bi ga ujeli. Bila pa je polna luna. m foto: Jože Ranzinger ■ s KOLEDAR DOGAJANJ 5. marca - Adaptacija OŠ Mlinše se nadaljuje. Gradbena dela so zaključena, zdaj so na vrsti obrtniško instalacijska. Nov centralni ogrevalni sistem, polaganje tlakov, mizarska in slikoples-karska opravila bodo stali še približnih 13 milijonov tolarjev. 6. marca - Tudi javni razpis za izbiro izvajalca dobave in montaže opreme v zagorski športni dvorani in učilnicah ob njej je že objavljen. Z gradnjo bo moral najboljši in izbrani ponudnik pričeti letos novembra in z delom zaključiti januarja prihodnje leto. 7. marca - Pa še, pravijo Zagorjani, da bodo zidali in obnavljali. Tudi na podkumske otroke niso pozabili. Poleg tega, da jim bodo nekoliko zakrpali in prenovili dotrajano šolsko zgradbo, j im bodo "pri voščili" še čisto pravo veliko zunanje igrišče. Sedanje je namreč precej zasilno. 8. marca - Nekatere(i) so ga proslavile(i), ali pa ne. Bo že držalo, da smo se pričeli raznih praznikov otepati, če zaradi drugega ne, ker darila in "fešte" stanejo. 9. marca - Na Dolu pri Hrastniku sejem, ki s ponudbo opozaija na prihajajočo pomlad, spet pritegne prodajalce iz raznih slovenskih krajev in obiskovalce od blizu in daleč. Da so spremembe in živ-žava v kraju najbolj veseli otroci, je tudi jasno - mamice, očki. dedki, babice in ostalo sorodstvo pa denarnice odpirajo. 10. marca - Številni Slovenci pa se lahko srečajo tudi na 1796 metrov nadmorske višine, na zimskem pohodu na Snežnik. Nedvomno tudi Zasavčanov ne manjka. 11. marca - Pa še trboveljski svetniki in svetnice se srečajo na svoji 13. redni seji. Ni za vraževerne. Mateja Grošelj Okoljevarstvo V Gozdu Martuljku se je na Forumu nevladnih organizacij za okolje in naravo zadnje dni v februarju zbralo 52 udeležencev iz 29 organizacij, med njimi tudi Zasavska ekološka skupina EKOS ter Društvo za varstvo okolja Zagorje. Prvi del srečanja je bil namenjen pregledu dejavnosti in problemov v lanskem letu. V drugem delu pa so se nevladne organizacije dogovorile za skupen nastop pri uveljavljanju trajnega razvoja v praksi. Temeljna programska področja skupnega nastopa so sodelovanje v programih ekološke vzgoje in izobraževanja, opozarjanje na nevarnosti industrij skega koncepta kmetijstva in uveljavljanje sonaravnih metod pridelave hrane, podpora razpisu referenduma o predčasnem zaprtju JE Krško in soudeležba pri izdelavi strategije rabe in oskrbe Slovenije z energijo ter spremljanje in opozarjanje na probleme, ki jih povzroča izvajanje gradnje avtocest in priprava uravnoteženih prometnih rešitev. Aleš Matko Novi prostori EKOS-a Nevladna okoljevarstvena organizacija EKOS Zasavje ima nove prostore. V bivšem ZD v Trbovljah nasproti blagovnice ABC Tebnohit je Zasavska ekološka skupina dobila prve samostojne prostore, ki so precejšnjapridobitev za tako majhno ekološko društvo EKOS Zasavje. V novih prostorih deluje tudi mini knjižnica, v kateri so na voljo marsikatere zanimive okoljevarstvene informacije, poleg tega pa so člani EKOS-a uvedli uradne ure, ki so ob torkih med 16. in 19. uro, njihov novi naslov je EKOS Zasavje, Ulica 1. junija 4, Trbovlje, tel.: 26-553. A.M. Provno-posvetovalni center za varstvo okolja V okviru LABECA - centra za ekološko raziskovanje je v Ljubljani začel delovati pravno svetovalni center za varstvo okolja ECO SVET. Z njim želijo nevladnim organizacijam na področju varstva okolja in narave ter tudi posameznikom, ki se spopadajo z reševanjem okoljevarstvenih problemov, pomagati k učinkovitejšemu reševanju le-teh. Kontaktna pisarna je na sedežu Zavoda za odprto družbo, Vegova 8, Ljubljana. Uradne ure svetovalnice so vsak torek in četrtek med 11. in 13. uro. V tem času se lahko zglasite osebno ali pa pokličete po telefonu 061/12-56-450, interna 19. Na Centru vam bodo svetovali o možnostih sodelovanja v postopkih odločanja na področju varstva okolja, načinih reševanja okoljevarstvenih problemov s pomočjo pravnih instrumentov in neformalnih prijemov. V pisarni je na voljo zbirka veljavne zakonodaje, kakor tudi besedila ratificiranih mednarodnih pogodb in konvencij na področju varstva okolja. N. V. Poštne številke tudi na vizitkah S 1. marcem je Pošta Slovenije uvedla 4 mestno poštno številko inšenekateremanjšespremembe - poštni predali, samostojne poštne številke za večja podjetja. Od leta 1971 pa do danes so bile uveljavljene petmestne poštne številke, ki se začenjajo s številko 6. Šesticaje v nekdanji skupni državi pomenila Slovenijo, po osamosvojitvi pa je postala nekako odveč, zato seje Pošta odločila za takšno spremembo. Da pa si lažje zapomnimo nove številke, preprosto črtamo šestico. S tem, ko je Pošta uvedla nove številke, pa bo potrebno spremeniti tudi obrazce, vizitke, kuverte itd. Za vse te spremembe imamo čas do 1. novembra letos, ko bo Pošta v Mariboru začela uporabljati sodobno napravo za avtomatsko usmerjanje navadnih pisemskih pošiljk. Vsekakor bodo imeli poštarji pri tem mnogo manj težav, če bodo pošiljke v pogledu oblike naslavljanja čimbolj tipizirane ter čitljivo napisane. A.M. Odprlo vrata Za vse, ki se želijo v tovariškem razgovoru pogovoriti o vprašanjih, kijih zanimajo ali težijo, so v stranki Zdru žene listeTrbovljedoločili tudi odprta vrata. Ta so na sedežu stranke od ponedeljka do petka med 9. in 11. uro ter ob sredah med 17. in 18. uro. I.L. mm Rudarski dom ostaja Za Delavskim domom Trbovlje na Trgu Svobode stoji znamenit Rudarski dom. Iz zgodovinskih zapiskov vemo, kaj vse seje v njem dogajalo vpreteklosti,sami pasmo že vrsto let priča, kako dom propada. Zadnji dve leti imajo v njem svoj sedež mažoretke, ki so pred vselitvijo vsaj za silo poskrbele za obnovo nekaterih prostorov. Ker nimajo potrebnih sredstev niti za svoje normalno delovanje, si ne morejo privoščiti večjih vzdrževalnih ali obnovitvenih del. Glede na to, da se je bilo treba dogovoriti, kaj bo v bodoče s to stavbo in ali bi pristopili k njeni V hrastniški občini bodo v letošnjem letu položili precej kilometrov plinovodnih cevi. Najprej bodo stekla dela na področju Dola, Brnic in Frtic (od štiristo do petsto gospodinjstev). Seveda je potrebno poprej pripraviti še gradbene projekte, ki pa so že v zaključni fazi, nato pa pridobiti še gradbeno dovoljenje..Po zagotovilu izvajalca, Mestnih plinovodov d.o.o. Koper, bi lahko v aprilu tudi pričeli izvajati fizična delana gradbišču. Položili bodo 2700 metrov primarnega in 3 do 4 kilometre sekundarnega voda. Obenem izvajalec še zagotavlja, da se bodo lahko občani na celotnem področju Brnice, Prtiče in Dola na plin priključili že v novi kurilni sezoni. Cena priključka skupaj s števcem bo, če se bodo občani priključili na plin takoj, ko bodo to možnost dobili, 810 nemških mark (v to ceno je vštet tudi en meter voda, ki gakoncesionar temeljiti obnovi in določiti bodočo namembnost, seje pred dnevi sestala komisija predstavnikov občine Trbovlje, Rudnika Trbovlje-Hrastnik in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Kolikor nam je znano, so se dogovorili, da zgradbe ne bodo podrli, pač pa obnovili. Sklenili so, da bodo pripravili načrt obnove in investicijski program. K obnovi bi pristopali postopoma, določili pa bodo tudi bodočo namembnost doma. Mogoče pa bi za začetek uredili že večkrat omenjeni rudarski oddelek Revirskega muzeja? pripelje na parcelo), sicer pa 890 mark. Istočasno s polaganjem cevovoda za plin bo operater kabelske televizije v Hrastniku, Elstik, napeljeval tudi kabel. Poleg Dola, Brnice in Prtiče bodo v Hrastniku plinificirali tudi področje zgornjega Podkraja in tri stanovanjske bloke na cesti Hermana Debelaka v Hrastniku (skupno okrog dvesto gospodinjstev). Na teh dveh področjih bo Europlin uporabil sistem tekočega naftnega plina v cisternah, ki pa je kompatibilen z zemeljskim plinom. Tako krajanom v prihodnosti, ko je tudi tu pre videna plinifikacija z zemeljskim plinom, ne bo potrebno menjati ogrevalnih naprav. Na občini pravijo, da bodo v prihodnjem tednu, ko naj bi bil idejni projekt skupaj z vsemi predračuni končan, sklicali odbor krajanov, ki ga je imenoval svet krajevne skupnosti Steklarna. Do 15. aprila pa se bodo sestali še z vsemi krajani, Sredstev ne bo na pretek Trbovlje - Pretekli torek so se predstavniki vseh krajevnih skupnosti sestali z vodstvom občine, predstavniki občinske volilne komisije ter oddelka za komunalne dejavnosti v občini. Razpravljali so o pomanjkanju denarja Tako bo vseh deset krajevnih skupnosti v letošnjem letu za zimsko in letno vzdrževanje cest prejelo devet milijonov, za ostala dela pa štiri in pol milijonov tolarjev, kar je po mnenju predstavnikov krajevnih skupnosti občutno premalo. Iz občinskega proračuna bodo v letošnjemletu financirali sanaciji cest Trbovlje-Dobovec in Škratovina-Weiss; proračun bo pokril tudi urejanje vodovodnega omrežja v občini in javne razsvetljave. V posameznih krajevnih skupnosti se ob vsem tem pojavlja potreba po saniranju cestnih odsekov. Tako bodo še letos v KS Alojz Hohkraut položili asfaltno prevleko, katero bo (tako kot v drugih krajevnih skupnostih) pokril sklad stavbnih zemljišč, za ostala dela pa bodo morali poskrbeti krajani sami. Končno se je razprava dotaknila katerim bodo podali pisne in ustne informacije v zvezi s plinifikacijo. Hkrati jim bodo predlagali, naj si občani, ki stanujejo v stanovanjskih blokih, priskrbijo vsak svoj kotel, ki jim bo nato priskrbel toplo vodo ter omogočil ogrevanje in kuho. V nasprotnem primeru (torej, če bi se odločili za skupinski kotel) bi namreč pridobili le možnost ogrevanja. Rado Fele še krajevnih volitev. Sklenili so, da morajo posamezne krajevne skupnosti do 22. marca občini poslati sklepe o številu članov krajevnih svetov. Šele nato bo župan lahko razpisal volitve. V KS Zasavje in Čeče tako na omenjeno temo razpravljajo že ta teden, obenem pa se dogovarjajo še o prioritetnih nalogah ter se seznanjajo z zaključnima računoma iz lanskega leta. V KS Klek pa bodo o volitvah spregovorili v ponedeljek. Znano je že, da njihov svet ne bo štel prek sedem članov. R.F. Še asfaltirali Mlinše-Kolovrat - V krajevni skupnosti Mlinše-Kolovrat so v lanskem letu asfaltirali precej kilometrov cest. Tako so položili asfalt na odsekih cest Mlinše-Zabava in Mlinše-Žvarulje (zaselek Jemce). Proti koncu leta so dela stekla tudi na cesti Žvarulje-Dolgo Brdo, vendar pa jih je zgodnja zima za vrla in preložila na letošnjo pomlad. V tem letu bodo doasfaltirali še cesto Vidrga-Zasavska gora Lani jim je na tem področju uspelo z asfaltom pokriti odcepe za Kostrevnico, Breznik in Ravne. Ob vsem tem pa v krajevni skupnosti načrtujejo tudi asfaltiranje ceste Briše-Kolovrat. Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat je torej v teh letih še posebej aktivna na področju urejanja cestne infrastrukture; namestnik predsednika KS, Tine Kralj, ugotavlja, da predvsem zaradi velikega posluha ' občine. Hkrati pa si skupaj z ostalimi krajani želi, da bo njihova krajevna skupnost prejela še kakšen tolar za vsaj delno uresničitev velikega števila načrtov, ki jih imajo perspektivni krajani. R.F. Priprave na vodovod Klek - V krajevni skupnosti Klek, katere predsednik je Srečko Planinc, bodo v letošnjem letu začeli s pripravami na gradnjo vodovoda na Partizanskem vrhu (do Barliča). Letos naj bi pripravili projekt, v Irva v Kaueeali dosedanjo T. L. PUnlfikacija v Hrastniku a prihodnjem letu pa naj bi zemeljska dela tudi resnično stekla. Omenjeni projekt bo zelo zahteven, saj je na tem področju prisotna velika nevarnost požarov. Je pa nujno potreben, saj bo tamkaj živečim krajanom omogočil bolj civilizirano vodooskrbo. Še danes namreč pridobivajo vodo iz izvirov. Vzporedno s pripravljanjem projekta pa naj bi v KS Klek položili še kakšen kilometer asfalta. To je odvisno predvsem od tega, koliko volje bodo imeli krajani (ki bodo morali opraviti in financirati vsa zemeljska dela, torej pripraviti vse za položitev asfalta) in koliko sredstev bo imela občina (ki bo pokrila stroške asfalta). R.F. Skrb za okolje Hrastnik - V drugi polovici marca in v aprilu bo v hrastniški občini potekala akcija Spomladansko čiščenje okolja. Nenapisano pravilo je, da se takšnih in podobnih akcij vsakokrat udeleži precejšnje število Hrastničanov. Edina pomanjkljivost je le, da so do sedaj namenjali premalo pozornosti okolici industrijskih objektov, podjetij... Zato so se na občini odločili, da v letošnjem letu poudarijo prav čiščenje omenjenih okolic. Verjamejo, da bo odziv dober. S prvim aprilom bodo v Hrastniku pričeli tudi z javnimi deli na komunalno-cestnem področju. Urad za delo bo izbral pet delavcev, ki bodo nato na področjih cest skbeli za urejanje okolja in košnjo okoliške trave. Izvajalec del je Javno komunalno podjetje Hrastnik. R.F. Problematika ostaja Klek - Na Kleku je že dalj časa prisotna problematika odvoza smeti in drugih odpadkov. Dolga leta so krajani odvažali smeti kar v tamkajšnji kamnolom, sedaj pa je takšno početje prepovedano. Seveda pa se še vedno najdejo izjeme, ki se tega odloka ne drže, kar nekatere krajane, ki odvoz smeti plačujejo, moti. Ob vsem tem pa obstaja še druga plat omenjene problematake. V spodnjem Kleku namreč krajan, ki je tudi po več mesecev zdoma, ne pusti, da bi voznik tovornjaka iz komunalnega podjetja obračal na koncu tamkajšnje ulice oziroma pred njegovo hišo. Ostali prizadeti tamkajšnji stanovalci so se po dolgih dogovarjanjih in pregovarjanjih z omenjenim krajanom odločili, da bodo popustili in tako svoje smetnjake prinašali na začetek ulice. Sedaj tudi tovornjakarju ni potrebno voziti mimo hiše "jeznega" krajana. R.F. Sneg je dolgo pokrival nesnago Trbovlje- Ko prične sneg kopneti, prihaja na površje nesnaga. Številni odvrženi predmeti, smeti in druga navlaka bodejo v oči predvsem v okolici večjih stanovanjskih blokov in sosek. Z začetkom pomladi bo treba vso nesnago počistiti. Za javne prostore je že, deloma pa bo še poskrbela Komunala Trbovlje, okolico stanovanjskih hiš pa bodo morali počistiti predvsem stanovalci, lastniki oziroma najemniki stanovanj. Za okolico poslovnih in tovarniških zgradb bodo poskrbela podjetja. Spekterd.o.o. in komunalna inšpektorica sta že pozvala stanovalce, da naj vzamejo v roke metlo in počistijo okolico hiš. T. L SVEA, tovarna pohištva z več kot 40-letno tradicijo je pričela z izvajanjem Zazidalnega načrta za območje Svea,katerega projektant je Igor Ajtič iz Centra za razvoj Trbovlje. Pri Svei so se za tovrstni načrt odločili zaradi želje po celostni ureditvi objekta. Gre za nekak tovarniški kompleks, s čimer bodo pridobili tudi parkirna mesta pri Svei, prostor pa čim racionalneje izkoristili. Poudarek naj bi bil na prodajnem salonu tovarne. K projektu jih je predvsem vodila razdrobljenost skladiščnih prostorov in določena prometna nevarnost S vea pa je vsekakor tovarna, ki v slovenskem merilu dobro posluje, pred kratkim so na 5. mednarodnem Salonu Ambienta v Novem Sadu prejeli naslov Šampionskega dobitnika dveh zlatih medalj in sicer za kuhinjski program Katarina in novi kuhinjski program Ajda. Podjetje je v Novem Sadu prejelo tudi nagrado za marketinški nastop. Kot sodobna tovarna je S vea svoj razvoj začrtala tako v tehnologiji kot vsem ostalem. Po besedah Tomaža Klopčiča, vodje sektorja za razvoj in kakovost, so aktivnosti potekale v smislu graditve nekega distribucijskega centra za izvoz. Z lokacijskim dovoljenjem, ko so potekali pogovori tudi z občino, so dokupili delzemljiščanalevem bregu Medije za razstavljanje svojih proizvodov in eksponatov. Zazidalni načrt kompleksa je nastal kot dolgoročnejša opredelitev za dejavnost Svee. Sicer bi to pomenilo tudi zaprtje ceste za Dolenjo vas, s čimer se krajani niso strinjali, vendar paje S vea zagotovila, da bo kompleks v prid tako Svei kot krajanom. Kompleks bo vseboval tudi rekonstrukcijo Ceste 20. julija vključno s priključkom pri poslovni stavbi bivšega Betona in pa s priključkom na področju IGM-a. Na razpravi, ki sojo imeli vodilni Svee s KS Jože Mam so se dogovorili, da zaprtja ceste ne bo ter da bodo narejene vse rekonstrukcije, ko se bodo s krajani pogovorili glede morebitnih problemov okoli kompleksa. Dejstvo, da delapotekajo kot najboljša rešitev za Sveo in krajane, se zdi pomembno. Zazidalni načrt pa predvidevajo graditi v štirih fazah. Sprva bo zgrajen distribucijski center, ki je že v gradnji in bo namenjen kompletiranju pošiljk za domači trg in izvoz, le-ta sedaj obsega kar 40 odstotkov proizvodnje. Načrtujejo, da bodo v novem salonu pohištva kupcem lahko na enem mestu ponudili vse, kar h kuhinji spada, od svetil do pribora, miz, stolov. V naslednji fazi bo zgrajen prodajni salon, ki se gradi na lokaciji sotočja Kotredežice in Medije, kar je nadomestna gradnja že obstoječega salona. Zatem planirajo še izgradnjo vzorčne delavnice, kjer bi se izdelovali vsi sejemski eksponati, tudi na osebne zahteve strank ali tudi razne dodelave kuhinjskih prostorov. V zgornjih prostorih pa bodo naredili nove poslovne prostore, s čemer bo torej Svea opravila tudi nekaj sprememb poslovnih prostorov. Obstoječi poslovni prostori bodo namreč prav tako namenjeni za proizvodnjo, tako da bo proizvodnja pridobila približno 450 kvadratnih metrov kvalitetnih površin. Petra Radovič foto:Tomo Brezovar Zgradili bodo distribucijski center. Most bo ostal. B 111:11 Zanimive naložbe v IGM Zagorski apnarji si želijo zanesljivejšo perspektivo, takšen razvoj, ki jim ne bo omogočil le golega preživetja, temveč še kaj več. Včasih je bilo podjetje eno najuspešnejših daleč naokrog, saj je šlo apno v prodajo kot za med. Potem so sledila suha leta, čas, ko seje začela proizvodnja dobesedno osipati. Vendar so v podjetju že tisti čas premišljali o tem, kaj ukreniti, da bi poleg ap na izd elo vali še karkoli drugega v okviru gradbenih materialov. Danes se že uveljavlja njihova mokra malta; malo manj barve. Zdaj bo na vrsti izdelovanje mlete apnenčeve moke; v to bodo letos vložili dobrih 27 milijonov tolaijev. Povpraševanje po tem izdelku je tolikšno, da ga bodo utegnili uvrstiti med svoje redne delovne obveznosti. Poleg vseh drugih investicij, med drugim razširjajo tudi upravno poslopje, velja omeniti še nakup sodobnega stroja za potrebe v kamnolomu. Vsegaskupaj naj bi letos vložili okoli 215 milijonov tolarjev. Od tegabodoiz svojih sredstev zbrali polovico, drugo bodo krediti in posojila. Če ne bo karkoli prišlo vmes, bodo v IGM kmalu sklenili pogodbo o prodaji apnenčeve moke s tovarno siporexa v Pulju; gre za precejšnje potrebe in v podjetju so prepričani, da jim ta posel ne more uiti. Sicer pa bo vse blagovne proizvodnje letos v tem podjetju v vrednosti kakih 850 milijonov tolarjev; lani je bila realizacija nekoliko manjša, vendar so poslovali brez rdečih številk, še celo nekaj milijončkov je bilo profita. Tudi plače so nekoliko povečali in jih uokvirili s slovenskim povprečjem. Vsaj nekoliko bolje lahko zdaj nagrajujejo vse, ki delajo v proizvodnji, na težjih delih, žal pa še zmeraj niso kos teh opravil tako plačati, kot bi morali ali želeli. Vendar še tudi to pride, če bo šlo vse po načrtih tako, kot so si jih zamislili za letos in prihodnja leta. Tudi ustrezno povezanost z neko tujo firmo načrtujejo, ki pa bo take narave, da bo podjetj u omogočila še nekoliko boljše možnosti gospodarjenja. M.V. Trgovina SAŠKA Ponujamo vam zdravo prehrano in predmete Sallaumines 8 alternativnega zd ravljenja TrhM.Ho odprto: 7.30-12.00,16.00-19.00 ° 18 sobota: 8.0012.00 Vabljeni k ugodnemu nakupu v trgovini z mešanim blagom NAŠ MARKET odprto od 7.00-19.00 ob nedeljah 8.00-12.00 tel.: 0601/24-350 TA KOMET v blagovnici v Trbovljah vas vabi na 1-dnevni izlet v Muenchen, 13.4., 1-dnevni izlet v Celovec in nova teramistika, gradovi Bavarske 27.4., Pariz in dvorci Loare 29.4., ogled formule v Imoli 4.5. Katalogi poletje 96 - Kompas, Emona Globtour, Atlas,... Tel./fax: 0601/21-615,26-605; delovni čas: 8.00-12.00,16.00-19.00. Vljudno vabljeni!______________________ Informacije 0601/64-250, 64-166 ... ....... naslov Svei Na 5. mednarodni-.., Salem« A,Ubiti,h, v Novem Sadu je SV1JA d.d. prejela laska v naslov ... . . , kuhinjski priigrali, Katar.ua m novi kuhinjski program Ajda. rodnem sejmu pohištva v PR- Modna revija v Medijskih Toplicah Ob dnevu žena, osmega marca, je bila v Medijskih Toplicah na Izlakah modna revija ženske intimne garderobe. Modno revijo je organizirala Marjeta Navrbac, lastnica butikov Manuel in Cobra v Zagorju. Pet manekenk: Neža, Majda, Lea, Romana in Lea iz Ljubljane, so predstavljale žensko spodnje perilo proizvajalca Intima moda iz Modene v Italiji. V prvem delu večera so dekleta predstavila redni, klasični program spodnjega perila - program Fale in Cotton, program Performance ter program Chic, ki je namenjen tistim ki so rade modne in rade uporabljajo izdelke iz kvalitetnih materialov. Ta program vsebuje tudi znamenite čudežne nedrčke. V drugem delu revije so manekenke prikazale sezonsko kolekcijo ženskega spodnjega perila Intimo moda. Sezonsko kolekcijo pomlad-jesen označujeta dva programa. To sta Valentina in Rose Rosse. Privlačen večer tako za moške kot ženske oči je podkrepil še ansambel Interval, ki je poskrbel tudi za zabavo pozno v noč. Tekst in foto: Romana Benko TELEKOM SLOVENI JG PE TRBOVLJE tel.: 26-626, fax: 26-900 ---------------------------------------- N Ali sto vedeli? Kaj je preusmeritev klica? Da se z preusmeritvijo klica vse vhodne klice na vaš telefon lahko preusmeri na drugo telefonsko številko. se nadaljuje —j Arho avtodeli Ul.1.junija 7, tel.0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji!) Del.čas:8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00 POSLOVALNICA HRASTNIK Aleša Kaple 12, tel.:0601/43-360 Del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota od 8.00-12.00 OPTIKA CESTNIK UI.1 .junija 4 Trbovlje tel.:0601/21-133 Če imate recept ali pa tudi ne, pri nas dobite očala, ki jih potrebujete! Del.čas: pon./tor./sre./pet. od 8-12h in od 16-18h čet./sob. od 8-12h. Prva astrološka svetovalnica v Zasavju, ki jo vodi astrologinja Milena vabi stare in nove stranke, da se oglasijo, če jih zanima, kako so jim naklonjene zvezde. Informacije vsak dan na telefon: 0601-22-334 Okovič Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.:0601/26-359, mo bite. :0609/628-953 jimiHaniiBia fliHi Rudi Fele - Amalija Fele 1410 Zagorje, Dolenja vas 14, tel.:060l/63-285 Cenjene stranke obveščamo, da servisiramo vse vrste TV sprejemnikov, radiokasetofonov, videorekorderjev, radijskih postaj, gospodinjskih strojev: montiramo SAT sisteme in avtoradioaparate. oe priporočamo! FAX: 0601-64-494 ALBOR. EL HORIZONTE Y EMPIEZA A VER. QUE; ESTAN SOMBRE LA PAT DELACOSAS. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE Jr'|l.| IN ŽETGLEDA. KAJ? IMENA. Eb NAPISANA SO NA PATINI M TRBOVLJE fUKV rlfl 1 1 *9 sv®!16* IH 61420 Trbovlje Lte«, UH nJ7 tel.: +386 601 26 333,26 056 lFM *"*J 21 358,ku: +386 601 26 228 STVARI. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz Pelošolec zabodel šeslošolca Droge, kraie in nasilje postaiaio del slovenskega osnovnošolskega vsakdana. Še pred leti smo v ameriških filmih gledali nemogoče razmere, ki vladajo v tamkajšnjih šolah in zmajevali z glavo. Mislili smo, da je vse, kar je prikazano v filmih le plod domišljije filmskih scenaristov. Kmalu pa smo ugotovili, da se v teh filmih skriva tudi precej resnice. Še več. Ugotovili smo, da se ta resnica pojavlja tudi pri nas. Mogoče je dogodek v osnovni šoli Narodnega heroja Rajka v Hrastniku le uvod v eksplozijo osnovnošolskega nasilja tudi v Zasavju. V besedilu je izpuščenih nekaj imen in priimkov. Prvič zaradi tega, ker govori o mladoletnih osebah. Drugič pavaradi tega, kerje Zasavje majhno in se imena še prehitro razvejo. Zgodba pa je resnična. Zgodila seje v sredo, 6. marca, v omenjeni šob. Tega dne je petošolec motil pouk. Nič nenavadnega. Enajstletniki so pač živahni in pri pouku rajši počnejo tisoč in eno stvar namesto, da bi spremljali učno temo. Vendar je bil petošolec le preveč živahen. U čiteljica gaje napotilaizrazreda, ker je bilo njegovo obnašanje preveč moteče. Petošolec se je odpravil proti mizi dežurnega učenca - šestošolca. Začel mu je nagajati. Iz žepa je potegnil kondomin nagovarjal šestošolca.daga skupaj napolnita z vodo in si privoščita kakšno šalo. Šestošolec ni bil zato. Prišlo je do pretepa, ki pa sejekončal brez posledic. Vsaj v tistem trenutku. Šestošolec je vedenje peto šolca "zatožil" učiteljici. To je petošolca tako razjezilo, daje iz žepa potegnil nož in šesto šolca enostavno zabodel. Ravnatelj osnovne šole Narodnega heroja Rajka Nikolaj Toplak je bil o dogodku obveščen naknadno, saj ta dan zaradi drugih obveznosti ni bil v šoli. Šokiran in presenečen nad dogodkom, ki se je zgodil v šoli, je lahko le nemočno miril razburjene duhove staršev, učiteljev in učencev. Edino, kar je lahko storil, je bilo, da sije oddahnil, ko je izvedel, da šestošolec ni bil v življenjski nevarnosti. Fantje bil na srečo zaboden v prsno kost, kiježepni nožs sedemcentimetrskirn rezilom ustavila. Če bi bil zaboden malo nižje, v trebuh... Nikolaj Toplak pravi, da proti napadalcu ne more prav nič ukr epati, saj za to nmra nobene zakonske podlage. On in tudi ostali učitelji so upali, da bo napadalec ostal vsaj nekaj časa na opazovanj u v psihiatrični ustanovi. Ostal je le nekaj dni, nato pa so ga psihiatri spustili domov in mu dovolili, da se vrne v šolo. V tisto šolo, katero obiskuje tudi njegova "žrtev", učenec šestega razreda. Šestošolecjoje tokrat odnesel samo spovršinsko rano. Brazgotine v njegovi duševnosti pa bodo verjetno ostale celo življenje. Fant je doživel šok, saj kaj takšnega verjetno od fanta, s katerim obiskuje isto šolo, ni pričakoval. Ravnatelj šole je povedal, da so v storilčevi družini zelo slabe razmere. Očitno je fant bolj ali manj prepuščen samemu sebi. Brez prave vzgoje. Prav tako je bilo že prej opaziti, da je fant zelo vzkipljiv, kolerik. Vendar takšnega ravnanja od njega ni nihče pričakoval. Nemočni ob temizbruhu jeze, ki je bil tesno povezan z nasiljem, pa niso le delavci na šoli. Tudi policisti lahko dogodek le popišejo in raziščejo. Za osebe, ki so mlajše od 14 let, naša zakonodaja namreč ne pripisuje kazenskega pregona. Otroci, na OŠ heroja Rajka je 814 učencev, so pravno zaščiteni v primeru, če storijo kaznivo dejanje. Niso pa zaščiteni v primem, če postanejo žrtve nasilja. Petošolecjezabodelšestošolca.Neljub dogodek bo morda kmalu pozabljen .Ostalo bo vpr ašanje, kdo je kriv? Starši, ki ne poskrbijo za vzgojo svojegaotroka, šolski sistem, kijev takih primerih povsem neustrezen, ah morda policisti, ki ne morejo preprečevati takih dejanj? Ko se bo primer ponovil z bolj tragičnimi posledicami, se bodo morda odgovorni zganili. Do takrat pa lahko tako učitelji, socialni delavci kot tudi policisti nemočno opazujejo nasilje v šolah in ga beležijo. Vprašanje je, če lahko peščica učiteljev nadzoruje množico otrok. Tekst in foto: Jure Nagode Ravnatelj OŠ Narodnega heroja Rajka pravi, da se na soli vse bolj pogosto srečujejo s krajami, nasiljem in tudi drogami. 0 varnostnikih pa zaenkrat še ne razmišljajo. Nož, s katerim je petošolec zabodel šestošolca. Tokrat se je nož ustavil v prsnici. Kaj pa naslednjič? apsfisc BiTOM 7 MARTI M JUVAN Iz njegovega vitalnega videza bi človek težko razbral, koliko stvari ga zanima. Predvsem pa jgo to ples, glasba in mačke. Če bi ga v otroštvu spremljala drugačna finančna situacija, bi se morda posvetil plesu, saj seje ukvarjal z baletom, ko to se ni bil tako čislan poklic. Pozneje se je zaposlil v trboveljski Cementarni, kjer je še danes. V tem času si je nakupil obilo plošč klasikov, saj v primerjavi z glasbo še televizije ne pogreša toliko. Ker je bil že od otroštva navajen, da so doma imeli vsaj psa ali mačko, so ga z leti začele zanimati perzijske mačke, zdaj ima že vrsto let abesinke. Poleg vsega je tudi rejec in predsednik zasavskega Felinološkega društva. Pravzaprav se je sprva ukvarjal s perzijkami, s katerimi se je tudi udeleževal razstav in dosegal vrhunske rezultate, sploh pa oddajal mladiče, ko so se ljudje šele navajali doma gostiti perzijske mačke. Pred leti pa se je na neki razstavi v tujini navdušil za abesinke, dinamične mačke nenavadnega videza, ki so ga po svoje prepričale v okrasnost in domačnost perzijke, s čimer se ni želel več ukvarjati. Z abesinkami pravi, daje na razstavah v tujini požel uspeh, čeravno je proces tekmovanja tako zapleten, daje moral z mačkom Hipijem Rockijem na 21 razstav, predno je požel nagrado za Evropa šampiona. Sploh sodeluje tudi na mednarodnih razstavah in pravi, daje svet rejcev povsem zase svet oziroma svet rivalstva - kdo bo boljši. Kriteriji za tekmovanja se namreč vsako leto spreminjajo, tekmujejo seveda le člani društev z rodovniškimi mačkami. Ker pa drži, da se dobro blago samo hvali, pove tudi to, da po vseh razstavah dela 'zbrko' oziroma da so abesinke atrakcija, zanimive po barvi in manj v tipu glave, so pasma izmed šestnajstih vrst kratkodlakih mačk. Za razliko od drugih mačk se tudi bolj navežejo na človeka. Z njimi ima dovolj dela in skrbi, s cepljenjem pa tudi z vzrejo, saj v dveh letih po vržejo tri legla. Takorekoč prostega časa nima. Ker je ljubitelj likovne umetnosti, si komaj utegne ogledati tudi tovrstne razstave. Za šalo pove, da mu risanje nikoli ni šlo od rok, čeravno je bil zgleden učenec. Pripomni sicer, da je že kar anekdota, kako je profesorju za boljšo oceno prinesel sliko, ki mu jo je narisala znanka, tudi akademska likovnica. A profesorje ob pogledu nanjo zamahnil vstran in dejal, češ kdo je pa to svinjarijo narisal. Smešnic v njegovem življenju pač ne manjka. Dejal je še, da ga nasplošno ljudje velikokrat spravijo ob živce, mačke pa ne, čeravno so bile v svoji zgodovini že svete in preklete. Toda, ne le da so pomirjujoče družabnice, tudi sam ni tak, da bi se poigraval s senzibilnostjo. Petra Radovič Glasbeni nastop za praznik Šmartno - Ob dnevu ženajeOŠ Litij a pripravila v šmarskem kulturnem domu glasbeni večer. Na njem so se predstavili mladinski pevski zbor in mladi pianisti Manca Durič, Maruša Gušek, Marko in Eva Lajovic, Jasmina Jelenc, Luha Hauptman in Dašas Gradišek. Program je pripravila Selma Gradišek, povezovala pa Sanda Mavretič. si. Strokovna ekskurzija Zagorje - Dijakinje in dijaki pvih letnikov Srednje šole Zagorje so na strokovni ekskurziji pred kratkim obiskali pekarno, kjer so se seznanili s peko kruha. Seveda so poskusili tudi sveže žemlje. Pot jih je vodila še v gostišče Kum, kjer so si ogledali kuhinjo in restavracijo, natakar pa jim je razlagal potek dela. Ogledali so si tudi tovarno Deloza, kjer so se seznanili z izdelovanjem zaščitnih oblačil. Zanimivo ekskurzijo je dijakinjam in dijakom pripravila profesorica Anita Roglič. Pozdrav iz Kranjske Gore Malčki iz VVZ Zagorje so tudi letos zimovali v Kranjski Gori. In niso pozabili na svojega Zasavca. Hvala za pozdrave. m Slovenske duhove je poleg nizkega standarda, Id nekaterim onemogoča eksistenco, razburilo tudi več stavk. V Zasavju se je tem lani s protestnim shodom pridružil le Sindikat kovinske in elektro industrije (SKE1), kjer je bila ena od zahtev zvišanje plač. Kljub splošnemu nezadovoljstvu so svojo stisko odrazili tudi zdravstveni delavci, ki negodujejo zaradi premalo cenjenega dela, ki je v primerjavi z odgovornostjo njihovega in drugih del, premalo plačano. Sicer pa stavkajočega duha ni zaznati, čeravno ni malo pripomb, kako si, reveži, ne morejo "plačati" življenja, kje šele, da bi razmišljali o kvaliteti življenja. Ljudje se torej, situaciji, kakršna je, le pasivno upirajo, saj bi stavke omogočile izražanje še drugih problemov. Slučajni mimoidoči so tokrat povedali svoje mnenje o stavkah, te se dogajajo na različnih področjih, pa tudi nivojih. Večidel pa ljudi preveja nekakšna vdanost v usodo, ki se morda sploh ne bo zgodila. Tekst in foto: Petra Radovič Petra Jurjec, natakarica iz Zagorja: "Veliko stavkajo, predvsem delavci, vendar skoraj nič ne dosežejo. Mislim, da se v skrajnih primerih tudi s stavko ne da nič doseči, tudi ko gre za stvari, ki se zdijo pravične in so mnogi nezadovoljni. Do stavke je vsak upravičen, v konkretnem primeru glede zdravstva prav gotovo, pa tudi delavci se s slabimi plačami težko preživljajo." Vili Bračun, elektroinstalater iz Zagorja: "Mislim, da je prav, če delavci stavkajo, ker ne zaslužijo dovolj za preživetje. Sam še nisem bil v situaciji, da bi stavkal, vsekakor pa bi sodeloval, če bi bila ogrožena moja eksistenca." Boža Pušnik, upokojenka iz Trbovelj: "Vsak se bori za pravico, na eni strani delavci, pa tudi zdravstvo, ker premalo zaslužijo za svoje delo. Mislim, da se v primeijavi z nekdanjimi časi, bolj malo stavka in so v tem oziru ljudje slabo organizirani. Zdaj se več govori o stavkah glede plač, čeravno so ljudje nezadovoljni tudi na drugih področjih." Aleksandra Lenart, ekonomski tehnik iz Trbovelj: "Vprašanje je, ali so zdravstveni delavci premalo plačani za delo ali kvaliteto dela. V vsesplošni stiski se mi zdi, da imajo prednost delavci, ki ne zaslužijo niti za preživetje. Nesmiselno je, da stavkajo naprimer delavci takšnega giganta, kot je TAM. Žalostno pa, da je Zasavje pozabljeno področje, kjer so ljudje preveč otopeli in vdani v usodo. Morda na to vpliva okolje ali situacija." Mili Štrum, upokojenka iz Trbovelj: "Vse več je revežev, zdravje je postalo drago. Mislim pa, da se s stavkanjem nič ne doseže, morda je situacija takšna, da se težko kaj doseže. Včasih ima že stavkanje kot tako zelo negativen prizvok. Kaj naj ukrenejo tisti, ki se komaj preživljajo, ne vem.", . Franc Gril, strugar iz Trbovelj: "Oboji, delavci in zdravstvo, imajo pravico do stavke. Po eni strani je stavka sicer način za dialog o nezadovoljstvu. Smiselne so pa le, če so ljudje organizirani." Albina Ahlin, upokojenka iz Trbovelj: "V Zasavju se bolj malo stavka. Dogajanje glede štrajkov spremljam po TV, očitno Slovenci stavkam niso naklonjeni. Do večjih dohodkov pa so upravičeni tako delavci, ker so jim ob takih dohodkih življenjski stroški predragi, zdravstvo pa tudi." E Milan Vidic Plačevanje računov Takoimenovani režijski stroški povzročajo prenekaterim gospodinjstvom hude preglavice. Primerov za to je dovolj. Vzemimo: gospodinjstvo kljub pismenim opozorilom ni poravnalo stroškov porabe električnega toka. Sledil je izklop, pravzaprav v največ primerih je bila dovolj prisotnost za to pooblaščenega delavca Elektro Trbovlje, in stranka je plačala; tu pa tam pa je dejansko sledil električni mrk. Ali pa: sodišče stalno razrešuje vloge stanovanjslahpodjetijzaradi neplačanih stanarin in sodna odločba je dovolj za poravnanje tudi teh računov. }/eliko, vsekakor preveč je tudi zamud pri plačevanju stroškov ogrevanja. Na plačilo stroškov uporabe mestnega zemljišča pa sploh najraje pozabljamo; šele ko sledi prvi ali celo drugi opomin, se nam najdejo tudi denarci za to obveznost. Pred meseci smo poskusili ugotoviti, koliko pravzaprav v zasavskih občinah gospodinjstva dolgujejo za porabljeno elektriko, stanarino, ogrevanje in druge potrebe. Do natančnih številk nismo prišli, smo pa ugotovili, da gre za več kot 30 milijonov tolarjev, ki jih občani dolgujejo za vse omenjene in druge storitve ali porabljene stvari. Žal nam ni uspelo ugotoviti, za koliko gospodinjstev gre, ki resnično niso kos pravočasno poravnati teh računov. Naleteli pa smo na primere, ko pri hiši ni bilo niti toliko denarja, ki ga ljudje potrebujejo za vsakdanje prehranjevanje. Ker ima vsak pojav dvoje strani, lahko povemo tudi to, da sta bila pri hiši dva osebna vozila razmeroma precejšnje vrednosti, denarja za plačilo računov pa nobenega ali pa nam niso pošteno odgovorili, čemu zamuda pri poravnavanju obveznosti. Nismo utegnili zvedeti, koliko gospodinjstev pri nas v resnici največkrat ne zmore v predvidenem času zbrati potreben denar za režijo, kot temu po domače rečemo. Vsekakor jih je več, pravzaprav vse več, kajti tam, kjer so pri hiši še šoloobvezni otroci, denar pa prinaša domov samo en zakonec, pa še ta v vse tanjši kuverti, še lep čas ne bodo zmogli plačevati računov. Nekaj bo tem družinam v pomoč uvedba novih otroških dodatkov, verjetno pa jim kljub temu ne bo šlo po maslu pri poravnavanju teh obveznosti. Elektro, stanovanjsko podjetje, telekom, podjetja zn distribucijo ogrevanja in vsi drugi, ki pošiljajo račune za opravljene storitve ravnajo po načelu dobrega gospodarja, se pravi, terjajo poravnavanje računov v predvidenem času. Vhasprotnemprimeru Že ali še bodo zaračunali obresti ali pa celo segli po skrajnem in ljudem odvzeli osnovne dobrine, kot so električni tok, voda in ogrevanje. Nekateri so v zvezi s tem predlagali določene olajšave. Se venomer je aktualen predlog o pomoči pri plačevanju električnega toka, kakopak do določene višine porabe kilovatov; nekaj časa so bile v veljavi socialne pomoči pri poravnavanju stanarin. Po vsem sodeč si tega v prihodnje ne bo mogoče privoščiti, kajti tržne zakonitosti neusmiljeno pritiskajo na vse porabnike. Sčasoma bodo vsi, ki s prejemki že lep čas ne morejo stkati konca s koncem še v večjih stiskah. Kdo jim bo pomagal? Kdo jih bo razumel? Kaj bo družba še ukrenila v zvezi s tem? Takih vprašanj je še več, pravih odgovorov pa ni. Barbara Renčof 0 življenju -ilriifjič Prejšnji teden sem v stolpcu razmišljala o življenju. Na svoj način in osebno, tako kot imam pravico razmišljati. Rdeča nit pisanja je bila, sprejeti odgovornost za svoje življenje. Napisala sem, da se ne smemo izgovarjati na druge, kadar nam gre karkoli v življenju narobe. TO JE BILO BISTVO mojega razmišljanja v prejšnji trinajstici. Razmišljala sem o odnosu med moškim in Žensko, omenila pa sem tudi, da nekateri krivijo religijo za svoje nastale probleme. Potem pa se je zgodilo. Gospod Jože Čampa, ki zelo rad piše v Zasavca, zliva žolč na vse, kar ni napisano tako, kot bi on rad, je tokrat našel "tarčo" v meni in napisal svoje ogorčeno pismo. Najbolj smešno se mi je zdelo, da je sam ugotovil, kako je moje pisanje zelo prizadelo okoli 17 tisoč ljudi, ki so verni. Napisal pa je celo, da sem "obdolževala". Če bi se dvignil na malce višjo raven in ne iskal v vsakem pisanju samo napak, bi ugotovil, da sem napisala, da ne smemo nikogar dolžiti za svoje probleme in ne da moramo obdolževati. Sicer pa si lahko njegovo pismo preberete v današnjem Zasavcu. Prav danes, koboizšelZasavc, bom imela nanočnemprogramu Radia Trbovlje gostjo dr. Sanjo Rozman, ki je strokovnjakinja za medčloveške odnose. Govorili bomo o odnosih, o odgovornosti in o sprejemanju sveta okoli sebe takšnega, kakršen je, brez večnih teženj, da spreminjamo in krojimo svet po svoji podobi. Preberite si, če želite, dragi gospod Čampa, njeni knjigi Sanje o rdečem oblaku in Zaljubljeni v sanje. Čeprav nisem v svojem kolumnu nič obtoževala in nisem sodila, ste na drugi strani vi, ki v vsakem pismu, ki ga napišete, Žalite in pljuvate po novinarjih Zasavca. Sprašujem se, zakaj? Odkar sem jaz pri Zasavcu ste obdolžili nesramnega pisanja že DenisoHuber, Jašo Drnovška, Tatjano Polanc, Jureta Nagodeta in sedaj ste našli mene. Smešno. Vsi ti novinarji smo mladi, ne obremenjujemo se niti s politiko, niti z religioznimi problemi in zato so vsa vaša namigovanja v pismih, Id jih pišete, smešna. Vseeno pa vam prav nič ne zamerim, ker očitno imate svoje razloge in probleme, da nam pišete svoja ogorčena pisma. Pišete tudi o desetih božjih zapovedih in spomnila bi vas na tisti rek iz Svetega pisma: Ne sodi, da ne boš sojen. Sama prebiram Sveto pismo, prebrala sem si knjigo Jehovinih prič, Bahajske vere, o pravoslavni veri, budizmu in še o drugih verah. Še preden ste se spravili name s svojim pismom sem si želela, da bi vas srečala in bi povedali, zakaj se čutite tako osebno prizadetega ob vsaki omembi religije ali Boga v našem časopisu. Sedajpa, kerstese "spravili" name, vas prosim, da se oglasite na Zasavcu, da vas spoznam in mi pokažete v kolumnu prejšnjega tedna, kje sem žalila in obtoževala, ter se pogovoriva. Vabim vas, da pridete v petek, jutri, na Zasavca in se pogovorite z menoj. Vabljeni. Vnaprej se vam že opravičujem, če ste se počutili užaljenega, ker to ni bil in ni moj namen. V vsakem članku, neglede na to, o čempišem, želim videti in poudariti pozitivno plat ter tisto, kar je dobrega. lili Arhitekt Jurij Kolenc je bil sprva zaposlen na IBT-ju, kjer je bil tudi štipendist, delal je na Gospodarski zbornici v Trbovljah, že šesto leto pa je samostojni arhitekt v sodelovanju z Ratkom Blažičem. Arhitektura je zanj način in odraz življenja, svoje ideje je večidel posvetil ohranjanju kulturne dediščine, življenje v zasavskih krajih pa je njegovi arhitekturi nadelo poseben pridih. Poleg vsega je tudi predsednik Lions duha Trbovlje, kar sprejema kot dodatno širjenje obzorja. Vsekakor ostaja bolj arhitekt, lionist pa v stvareh, ki doprinašajo novost na področjih, ki so pri nas še precej okalupljena. Kaj vas v arhitekturi najbolj zanima? Med študijem sem se sicer bolj posvečal ohranjanju stare kulturne dediščine, kar me tudi zelo zanima, to je vsebovala tudi moja diplomska naloga. Z zaposlitvijo sem svoje delo prilagodil potrebam na takratnem trgu. Največ smo se ukvarjali z industrijsko gradnjo ter gradnjo družbenih objektov. Odkar pa delujem kot samostojni projektant oziroma arhitekt, je ponovno veliko dela na ohranjanju stare kulturne dediščine. So pa tudi dela, ki se porajajo sproti, to so sodelovanje na natečajih in zadeve okoli zunanje ureditve. Pri tem se s kolegom dopolnjujeva, saj sva oba diplomirala s področja varovanja kulturne dediščine, vendarle pri različnih profesorjih, kar je kvečjemu pozitivno. Kakšna je problematika v Zasavju gledcohranjanjakulturne dediščine? Tovrstna problematika v Zasavju obstaja le s stališča, da Zasavje kot celota sploh nima kulturne tradicije, torej odnosa do starega ni ah pa je negativen. Sedaj se to s pohtičnega vidika sicer popravlja, ne pa tudi s strokovnega. Po svetu je tovrstni trend že dlje časa prisoten, tako da tudi v Sloveniji postaja, če se tudi tako izrazim - biti 'in', če si za staro, kar pa mora imeti seveda neke meje. Problem pa je tudi kulturna tradicija pri samem prebivalstvu, česar sploh ni. Tu gre za delavsko tradicijo, ki sicer ima geko svojo specifično kulturo, ki se pa odraža na drugih področjih, kot so ljubiteljska kultura oziroma razni pevski zbori, gledališke skupine in drugo, za kar lahko rečem, da Zasavje zavzema neko vidno mesto v slovenskem prostoru. Kar pa zadeva arhitekturo, pa v Zasavju ni gradov ah palač, kar je svojčas spadalo med kulturno dediščino. Neko naselje na Njivi oziroma delavsko naselje na Tereziji sicer ima svoj šarm, vendar ga je težko prilagoditi sodobnim pogojem življenja ter bivanja. Urbanistično gledano, je bivalna kultura v teh naseljih sicer na vehko višjem ni voj u kot zdaj v novih naseljih. S tem mislim predvsem na zunanje površine, ki so bile namenjene tem stanovanjem. Kje pa bi se v Zasavju lahko posodabljala taka področja? Pravzaprav zelo dobro poznam Trbovlje in manj Hrastnik ter Zagotje. V teh delavskih kolonijah bi bilo potrebno stanovanja oziroma objekte primerno posodobiti, s čemer bi zgubili tu d j precej stanovanj. To vrsta stanovanja so imela skupne kuhinje, sanitarije. Mishm pa, daje tovrstni trend zamujen, ker so ljudje v navdušenju odkupovanja stanovanj tudi ta stanovanja odkupih, zato vphva na kakršnekoli posege ni. V Trbovljah so tak pereč problem Njive, kar že leta skušajo rešiti. Ne vem pa, kakšen je lahko sedaj uspeh, če je več kot 30 odstotkov stanovanj prodanih. Ohranjanje kulturne dediščine je bil torej le trend oziroma celo trend le med študenti? Lahko rečem, da so se delale diplomske naloge obnov, Njive in Terezije. So pa to delah kolegi mlajši od mene. Namreč, omenjeni trend, če govorimo o arhitekturi, je tudi na našo fakulteto, se pravi Fakulteto za arhitekturo, ponovno prišel na piano približno leta 1976, s prihodom novega profesorja. Ko so se začela stara slovenska mesta zanimati za ohranjanje kulturne dediščine, je iz tega nastal trend. V bistvu pa trenda med študenti ni bilo opaziti, ker so bih ti bolj zavzeti z novimi stavbami, ker je to zahteval študij. Od projektov, ki so bih v Sloveniji, naj omenim le Kamnik in Ptuj, pri čemer je Kamnik kot mesto bolj izstopal. Trbovljepajebilo premajhno okolje, da bi naprimer 50 študentov to študiralo. Mishm, da nas je v šoh na projektu Trbovlje delalo deset študentov, od tega je bila večina Hrvatov, ki jih je dosti študiralo v Ljubljani. Torej Zasavje za arhitekta ni zanimivo področje? Nasprotno, za arhitekta je Zasavje zelo zanimivo. Vehke možnosti se kažejo, vendar nas le malo vztraja. Tako nasje bilo tudi v I BT-ju svojčas v enem biroju deset arhitektov, od tega je ostal en sam. Dva sva šla namreč v samostojno dejavnost, drugi so se razprši h po Sloveniji, ker v Zasavju niso videh perspektive. Tu so specifični kraji, kjer je vehko izziva, vendar pa je problematična gospodarska situacija, kar seveda vphva na investicije. Živeti od dela samo v Zasavju se ne da. Ker seveda ni takih naročnikov. V Zasavju ste sodelovali pri več projektih, tudi zagorska tržnica je vaše delo, kajne? V začetku zaposhtve je bil največji projekt, kjer sem sodeloval kot projektant, zgradba Rudisa v Trbovljah, odgovorni projektant je bil kolega Blažič. Ta je bila sicer drugače zamišljena, vendar je slaba finančna situacija pogojevala stavbo, kakršna je še danes. Kot projektant sodelavec sem tudi sodeloval na dozidavi poslovnih prostorov Iskre v Trbovljah ter na upravno-poslov-nem objektu, kjer sta danes v Trbovljah pohcija in zavarovalnica. Vehko sem bil angažiran tudi na Sli! r m Jurij Kolenc z regijskim predsednikom LCI Janezom Bohoričem in Stojanom Batičem. projektu vojnih baz za Irak. S statusom samostojnega arhitekta, še za časa rajnke Jugoslavije, sva s kolegom Blažičem dosti delala v Istri, na turističnih objektih. Pa tudi na programu posodabljanja pošt na dubrovniškem območju. V domačih logih pa bi omenil le objekte doma upokojencev v Podbrdu, rekonstrukcijo Doma starejših v Hrastniku, obnovo Lovskega dvorca v Trbovljah, ki je bila v presledkih realizirana šele v 17 letih. S kolegom arhitektom Ratkom Blažičem pa sva prejela prvo nagrado in s tem izvedbo za natečajni projekt tržnice Pod uro v Zagorju, podeljena nama je bila tudi prva nagrada za ureditev parka na starem pokopališču v Trbovljah. Splet okoliščin pa je prinesel to, kar je sedaj izvedeno. Vendar s to izvedbo nimava nič skupnega. Trenutno končujeva zunanjo ureditev platoj a pri tržnici v Zagoij u, kjer naj bi stal tudi vodnjak z motivom bronaste fibule, ki je bila izkopana v bližini, simbolizirala bo zgodnje sledi življenja na tem kraju in posvečena 700-letnici mesta Zagorje. Ali ste se ukvarjali tudi z načrti stanovanjskih objektov? Ne, z načrti individualne stanovanjske gradnje se nisem ukvarjal niti iz lastne potrebe ah potrebe sorodnikov, tudi na fakulteti nisem na tem delal. Kajti z investitorji stanovanjskih hiš je strašno težak dialog. Predvsem je treba brzdati oboje: sebe in investitorja, ker je investitorju redkokdaj hiša dovolj velika. Razgovorov se izogibava še iz razloga, ko se nehote oziraš na to staro slovensko zavist. Ni malo primerov, ko hoče investitor imeti hišo, ki bo naj večja v kraju. Zanima pa me stanovanjska gradnja kot blokovna gradnja. V današnjem razslojevanju družbe je to zanimiva zadeva Po eni strani imamo naprimer bogate, na drugi manj bogate ah pa kar revne. V stanovanjski gradnji bo moralo priti do preobrata, kjer bodo na eni strani socialna stanovanja, na ' drugi strani pa nadstandardna stanovanja. Trenutno ni takšne zakonodaje, niti ni nekih normativov, tako da so ta stanovanja, ki so grajena po nekih pravilnikih, normativi. Sicer pa, če mi kdo povfe arhitekta, ki stanuje v bloku, bom zelo vesel. Jaz ga namreč ne poznam. Kakšen vtis Imate kot arhitekt o Trbovljah? Mislim, kar bodo mnogi presenečeni, da so relativno dovolj dobro urejene. Pozna se tudi, da so stanovanja prešla v zasebne roke oziroma bolj tako "da je moje do vrat, naprej pa sosedovo ali občinsko". Glede prometa se mi zdi, da bi se v Trbovljah lahko veliko naredilo. Stari cesti bi morah dati nek življenjski utrip, ne pa, da je obojestransko zaparkirana. Premalo je tudi sprehajalnih poti. Zdaj se s kolegom pripravlj ava oziroma imava nalogo rešiti problem ureditve mesta od križišča pri Rudisu do objekta Partizan, s čemer je zajet glavni center Trbovelj, kjer tudi ni tako imenovanega življenjskega utripa. Dodam lahko, da so v prostorskih pogledih v Zasavju v poznejših letih ogromen korak naredi h v centru Hrastnika, zdaj se dela velik korak naprej v Zagorju, ko se rušijo objekti Pod skalo in del ob Cesti zmage. Sploh mislim, da se v Zasavju v zadnjih letih zelo trudijo vložiti sredstva in voljo v zunanji ambient, ne samo v objekte. Ali po vašem mnenju arhitekt odloča o videzu kraja? Če je razumevanje na pravi strani, prav gotovo. Torej če se upravni organi oziroma tisti, ki o tem odločajo, poslužujejo arhitektov, potem je to možno urediti v večji meri, sicer se dela z manjšimi sredstvi in manj volje. Kar me osebno moti, so predvsem občinski plotovi, ki jih ne uspemo premagati. V tem smislu vidimo najprej to, da so hribi od Hrastnika do Trbovelj in od Trbovelj do Zagorja. Le-ti pa so precej neurejeni. Kar se plotov tiče, smo mishh, da se bo to z osamosvojitvijo spremenilo, ko bomo morah biti bolj složni, a žal ni tako. Ste se trudili tudi v smislu, da premagate to tako imenovano zaplankanost? Ker po rodu nisem Trboveljčan, mati je namreč Zagorjanka, oče pa Savinjčan, jaz pa v Trbovljah živim 35 let, sem že pomislil, da so ti plotovi tudi gensko pogojeni. V stikih z ljudmi in s tem, ko tukaj živim, sem opazil, daje to v ljudeh neločljivo zakoreninjeno. Tudi s srečanj arhitektov je zanimivo, ko ugotoviš, odkod kdojein opaziš, kako so ljudje različno obremenjeni. Ker se udeležujem Dnevov arhitektov v Piranu in drugih tovrstnih srečanj širom po Sloveniji, menim, da so izmenjave mnenj tudi med arhitekti zelo pomembne. Lahko rečem, da so to strokovna in kvahtetna srečanja. Ste tudi predsednik Lions cluba v Trbovljah, kaj vas je pravzaprav privabilo v tovrstno dejavnost? Če se odločiš za študij arhitekture, pa tudi medicine, si se odločil za delo z ljudmi oziroma za ljudi. Arhitekti delamo z ljudmi, brez ljudi se ne da delati. To je verjetno po d vaj setih letih delovne dobe, kolikor je že imam, nekakšno vodilo. Klubsko življenje v Lions clubu pa pogojuje, da smo člani različnih profesij višje ah visoke izobrazbe, morda tudi zato ni večnega tarnanja, da se ne da nič narediti. V naših krajih je precej prahu d vignilaizjava, češ, kaj bo sedaj, če se bodo inženirji pa dohtarji družili. Vendarle smo v klubu precej sorodne duše, vzdušje je sproščeno, naj pripomnim, da se klub financira z lastnimi sredstvi. Klubsko delo pa zavzema tudi javno delovanje, kije humanitarno. Znano je, da se ta finančna sredstva ne dajo zbirati s pojavljanjem v firmah, ki so že tako obubožale. Stelionisti pomagati zbirati tudi denar za mamograf? Zbrali smo sredstva za obolele otroke, mamograf pa je bila akcija, kije že rešena. Za slednje mislim, da je šlo za akcijo, ki je prisilila tudi bolnico, da so zadevo realizirali. Mislim pa, če bo rešena ena mati, je mamograf poplačan. Se ne bojite, da bi se tudi lionisti, kot že več dobrodelnih ustanov, 'izrodili' v svoje nasprotje? Zaenkrat se tega ne bojimo, tudi zato, ker j e to struktura ljudi, ki s tem ni obremenjena, ah da bi vsak na svojo stran vlekel. Pogoj je namreč, da nihče od članov kluba ah njegov sorodnik ne sme biti udeležen teh ugodnosti. Obstaja pa mednarodna izmenjava mladine, kjer to ni omejeno in smo jo uspeh realizirati. Letos poteka tretje leto izmenjave mladih med Japonsko in Slovenijo, ki jo je preko poslovnih stikov uvedel predsednik Bohorič. Pet Slovencev gre letos za pet tednov na Japonsko, dve Japonki pa bosta obiskali Slovenijo. Uspeh smo iz naših krajev doseči izmenjavo za študentko 1. letnika angleščine in japonščine, Nino Golob iz Trbovelj. Pa načrti, zasebno in drugače? Hčerki sta že tako veliki, da odahajata študirat v Ljubljano, tako da smo vsak po svoje zaposleni. Pa tudi načrti so, vendar ni, da bi o tem govoril ^ javnosti. Petra Radovič Foto: Branko Klančar Znotraj vsesplošne krize na Slovenskem še posebej izstopa kriza kovinske in elektro industrije. Vendar to ni specifičen pojav za Slovenijo, saj imajo podobne probleme vse bivše socialistične države. Pri nas pa je kriza v tej panogi še toliko večja zaradi izgube nekdanjih jugoslovanskih trgov. V tej panogi neprestano prihaja do drastičnega zmanjševanja delovnih mest. Tisti, ki pa so še zaposleni, se z nizkimi plačami borijo za preživetje. Prav nič ni čudnega, če se zaradi hude stiske odločijo za stavko. Toda, kaj lahko z njo dosežejo? Postavlja se namreč vprašanje, kakšna je gospodarska strategija države in ali je sploh zainteresirana za ohranjanje tega sektorja. Drugače je na področju zdravstva. Tudi njihove stavkovne zahteve so vsekakor upravičene, predvsem zaradi nespoštovanja njihove kolektivne pogodbe. Kljub vsemu pa ima njihov položaj določeno p rednost, saj je zdravstvo vitalnega pomena za funkcionaranjc družbe. Zato bi lahko pričakovali, da se bo država prej odzvala na njihove zahteve. Ali pa morda tudi ne... So stavke enakovredne? O tem sem povprašala dr.Miroslava Stanojeviča, z Instituta za družbene vede v Ljubljani. Za sedanji krizni, tranzicijski čas je značilna močna cepitev med tradicionalnimi modrimi in belimi ovratniki. Za skupino belih ovratnikov, kamor spadajo tudi zdravstveni delavci, je pomembno, dagre za sfero storitvenih dejavnosti. Dejstvo je, da je tu mehanizem financiranja povsem drugačen. Zaposleni v storitvenih dejavnostih imajo relativno stabilne vire financiranja, saj gre za proračunska sredstva. Po drugi strani pa je tudi res, da so bolj izpostavljeni vladnim politikam in jih določeni proračunski ukrepi bolj neposredno prizadenejo kot tiste, ki so zaposleni v gospodarstvu. V vseh razvitih družbah in tudi v Sloveniji prihajadoopaznegatrenda: zmanjševanje števila zaposlenih v industriji plavih ovratnikov ter večanje števila zaposlenih v javnem, terciarnem sektorju. Zaposleni v javnem sektorju imajo tudi neke posebnosti, saj je tudi zelo prisotna feminizacija poklicev. V tradicionalni industriji pa prevladuje moška delovna sila. Poleg različne spolne strukture, gre tudi za precej različno kvalifikacijsko strukturo teh dejavnosti. Zaradi vsega tega je kontekst, ki oblikuje zahteve in interese belih ovratnikov, popolnoma drugačen. Res je, da se Sindikat kovinske in elektroindustrije zavzema za osnovno plačo delavcev, za njihovo varnost in pravice, za ohranjanje delovnih mest. Pravzaprav se borijo za življenjsko eksistenco svojih članov. Na drugi strani pa Sindikat zdravstva postavlja stavkovne zahteve za izplačilo nadur, dodatkov za težke delovne razmere in drugo. Ker gre pri tem za kršitev kolektivne pogodbe, je nedvomno upravičeno, da sindikat napoveduje stavko. Po "zdravi pameti" bi lahko presodili, da gre prvim za golo preživetje, drugi pa želijo doseči še kaj več kot le to. Vendar takšne direktne primerjave po mnenju dr. Stanojeviča niso pravilne, ker gre za različne dejavnosti in različne izobrazbene strukture znotraj njih. Zanimivo je, da je v razvitih družbah strojno-kovinarska industrija tista, ki je nosilna v gospodarstvu. Zaposleni v tej panogi imajo relativno dobre plače in na podlagi teh se potem oblikujejo standardi za celotno gospodarstvo. V tujini je torej to najbolj dinamičen sektor, ki določa tempo kolektivnih pogajanj. Pri nas je to v strašanski krizi. Vendar kot kažejo tuji primeri, ima ta industrija perspektivo in razvojni potencial, saj je zmožna proizvajati zelo dobre in tehnično zahtevne izdelke. Vendar je to odvisno od koncepcije razvoja države, če želi ohraniti to dejavnost. Pri nas očitno nima tega interesa. Bo SKEI- prisiljen V Zavzemajo pa »e tudi za l<>. da ob . , ugodnih rezultatih v podjetjih delavcem zagotovijo ustrezno SKEI - Sindikat kovinske in pamcipacijo na dobičku, elektro industrije je bil kut sindikat Zaradi vse slabšega položaja te dejavnost i znotraj Zveze svobodnih dejavnosti, nizkih plač in sindikatov Slovenije ustanovljen odpuščanja delavcev je SKEI leta 1989. Vključuje delavce novembra lani organiziral protestni zaposlene v metalurgiji, kovinsko- shod "Trbovlje- 95". Na tem shodu predelovalni industriji in je bilapoglavitnalahteva sklenitev elektroindustriji. le nedvomno nove Kolektivne pogodbe za_ najmočnejši sindikat znotraj zveze kovinskoindeklroindustrijo.-Kjub in naspoloh v slovenskem prostoru. večletnim pobudam in pritiskom s Območni od boi Zasavje 'h bovl je strani SKEI delodajalska stran m sestavljajo predsedniki vseh bila pripravljena zaceli pogajanj podružnic sindikata SKEI-a v za sklenitev nove. sodobnejše podjetjih. SKEI je organiziran v panožne kolektivne pogodbe. Na naslednjih zasavskih podjetjih: shodu so ugotavljali, da izmikanje Iskra Semicon, Livarna Trbovlje. delodajaeev pomeni, da želijo Elektromebatiika. Kovit Trbovlje. ukiniti panožno kolektivno Mehanika Trbovlje. Sijaj Hrastnik. pogodbo in ponovno uvajati I-orsiek Hrastnik. Te ve Varnost. Splošno kolektivno pogodbo za Eti Llektroelement. Zlatarstvo gospodarstvo. Posledieetegabibile Trbovl je. ZRC. Strojegradnja, S1Z. velikeizgube že pridobljenih pravic Ri>tcx In Orodjarna. Sekretar OO delavcev kol npr.: ponovne SKEI Zasavje Trbovlje. Ljubo uvajanje 42-urnega delavnika C var. je povedal, da je trenutno (sedaj 40), zmanjševanje osnove okrog 2500 članov SKEI-a v za letni dopust na IS dni (sedaj 20). Zasavju. Osnovi cilj delovanja nižje izhodiščne plače in razponi SKEI-a je zaščita delavcev. med tarifnimi razredi, njihovih pravic, ki izhajajo iz zmanjševanje nadomestil m . , . x xv. ... . . I X T i , I I . y. .....1 e. . . . . . . .v.>x.Xv/eXyXvl\velvNvyXvX ..... delovnega razmerja. Najpomem- dodatkov itd. Na protestnem shodu bnejša naloga je zaščititi oz. so zahtevali, da se nova kolektivna postaviti takšno ceno dela. ki ho pogodba dejavnosti podpiše delavcem in njihovim družinam najkasneje do konca leta 1995. sicer omogočala normalno preživetje. bodo sindikalni boj stopnjevali. Kot •če.'ččččč! čččč ečččččččee e ee e e . ee-čččččččččččč eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee. ee. e. eeeee.veee. eeeeeeeeeeeeeeeeeee. e. . . Stavko napovedujejo medicinske sestre... Že v začetku februarja je bilo slišati, da se Sindikat zdravstva in socialnega varstva pripravlja na splošno opozorilno stavko. Stavkali naj bi zaradi tega, ker spremembe in dopolnitve njihove panožne kolektivne pogodbe še niso podpisane. Sindikat zdravstva in socialnega varstva vkjučuje v svojih vrstah več kot 25.000 delavcev, med njimi je največ medicinskih sester, poleg njih pa so še delavci v laboratorijih, strežno, kuhinjsko osebje, čistilke in drugi. Njihove konkretne stavkovne zahteve se nanašajo na dodatke za težke delovne pogoje, na neizplačane nadure za več let nazaj vse do letos, na neizplačane dodatke za sobotno delo, na neplačano mentorsko delo in neizvajanje strokovnega izobraže- vanja. Stavkovni odbor tudi zahteva, da naj bi dodatek za povečano odgovornost dela pripadal vsem zaposlenim v zdravstvu in ne le zdravnikom ter višjim in srednjim medicinskim sestram, kot je predlagal minister za zdravstvo, Božidar Voljč. Sindikat predlaga selektivno ovrednotenje dodatka po tarifnih skupinah, Voljč pa tak predlog zavrača, češ da je prebogat in preširok. Kajti minister pravi, da denarja za zdravstvo ne bo več, kot ga pač je, zato so to okviri, kjer ministrstvo lahko še manevrira. Pogajanja med sindikatom in ministrstvom za zdravstvo potekajo bolj kot ne neuspešno. Stavkovni odbor sindikata je namreč prepričan, da minister sprememb in dopolnitev panožne kolektivne pogodbe ne želi podpisati. Sidikat se tudi ni strinjal z razlago, da so za kršitve kolektivne pogodbe odgovorni direktorji zdravstvenih zavodov, saj šoti zavodi 1 ast države, kar pomeni, daje minister objektivno odgovoren za kršitve. Konec februarja pa je vlada na svoji seji imenovala skupino, ki se bo v nadaljevanjupogajalaospremembah panožnih kolektivnih pogodb s sindikati v negospodartvu. Pogajalsko skupino vodi minister za delo, družino in socialno politiko Tone Rop. Ministrstvo za zdravstvo je je pogajalski skupini predložilo svoja stališča do zahtev sindikatov. Poudarilo je, da se zaveda, da so plače v zdravstvu nizke in nestimulativne, tako za zdravnike kot tudi za vse druge, ki so odgovorni za potek zdravljenja. Ministrstvo je pripravilo selektiven predlog po katerem naj bi bile različne stopnje znanja in odgovornosti ustrezno nagrajevane. Z različnimi dodatki naj bi bili ustrezneje opredeljeni strokovna odgovornost in tudi poklicni napori, zmanjšala pa naj bi se deficitarnost kadrov na najbolj obremenjenih bolnišničnih oddelkih. Minister Voljč razume, da je potrebno pravice iz kolektivne pogodbe dosledno upoštevati, kajti neizpolnjevanje teh pravic je vsepovsod po svetu razlog za stavko. Kljub temu ministrstvo za zdravstvo upa, da bodo uredili zadeve s pogajanji in dogovori, ne pa s stavko. Nasprotno pa so v sindikatu vse bolj prepričani, da jim ne bo preostalo drugega, kot da stavkajo. Za neizplačane nadure zahtevajo, da se jim izplačajo najpozneje do 25. marca. Do istega dne zahtevajo tudi podpis sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter tudi to, da se takoj nadeljujejo pogajanja za drugo dopolnilo h kolektivni pogodbi v delu, ki določa dodatek za povečane obremenitve in odgovornosti zaposlenih. Po napovedih naj bi stavkali v treh delih: prva, opozorilna 12-uma stavka naj bi bila 27. marca, druga 24-urna stavka 3. aprila, tretjo splošno stavko pa načrtujejo 10. aprila in naj bi trajala do uresničitve zahtev. ...in zdravniki ter zobozdravniki Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je napovedal stavko za četrtek, 21. marca, trajala pa naj bi do uspešne rešitve njihovih zahtev. Gre za nadaljevanje stavke, ki je bila napovedana za 3. januarja letos in potem odložena za nedoločen čas. Fides zahteva najmanj podpis dopolnila k svoji kolektivni pogodbi, po katerem naj bi vsi zdravniki in zobozdravniki dobili dodatek 1,5 količnika za vrednotenje dela. Postavili pa so še štiri druge zahteve. Druga zahteva je, da naj se s podzakonskimi akti zagotovi ustrezno in številčno dovolj veliko zastopanost nosilcev programov zdravstvenih zavdodov (zdravnikov in zobozdravnikov) v svetih zdravstvenih zavodov, s čimer naj bi zagotovili strokovno in hkrati javno upravljanje teh zavodov. Tretja zahteva je, da mora biti osnovna plača brez dodatkov za zdravnika 2,5 in za specialista tri povprečne plače v gospodarstvu v Sloveniji. Četrta zahteva zdravniškega sindikata je, da se poklica zdravnik in zobozdravnik izločita iz Zakona o razmerjih plač. Zato pa naj se zakon o zdravnikih, ki je menda v osnutku že pripravljen, nemudoma predloži v zakonodajni postopek. Zadnja zahteva se nanaša na pogajalsko skupino, ki naj bi se v prihodnje pogovarjala s Fidesom. Zaradi posebnosti zdravniškega poklica, obveznosti in odgovornosti, ki jih s svojim delom prevzema zdravnik, se hočejo o svojih pravicah pogajati sami (torej brez drugih sindikatov s področja zdravstva). Navsezadnje Fides še ugotavlja, da ga vlada z dosedanjimi postop-ki v stavko načrtno sili, zato naj prevzame polno odgovornost za vse posledice. Delo v zdravstvenih zavodih bo v času stavke, ki se začenja 21. marca, potekalo tako, kolje bilo organizirano med opozorilno stavko 14. decembra lani. Za zdravstvene domove in bolnišnice to pomeni, da bodo zdravniki ukrepali samo v nujnih primerih. Anita Cesar Risbi: Jože Ovnik članstva, ki podpira stavka bi ta pripravljeni pogajali in usklajevati. : znašal prek 85 ixlslotkov: Podobni /Gospodarski j zbornici so tudi/ rezultati so bili tudi na nivoju ponuditi terminski plan pogajanj .....m pieuiagan, ua se pogajatsM stavke so torej zadostili, saj je po skupini naslednjič sestanejo sredi v. .■ ■ ■ ■ -■■■■" ■ • - ■ ■ V.1, v. ‘.v.s v. v.v. v. v. stavka legitimna le. če jo podpre končen m usklajen predlog obeh vsaj 75 odstotkov članstva ali pa strani. Ljubo C var predvideva, da Veeinskopodporo je SKL 1 dosegel. in da usklajenega predloga nove . e ■ ' •■■■■ - > . y ■ ■ ■ . - O... V. ■ o.-.- zato so sprejeli sklep, da bodo kolektivne pogodbe do konca/; organizirali splošno stavko, če se marca še ne bo. Vse je odvisno od delodajalci ne bodo začeli resno pogajanj. Če se bodo preveč znvla- pogajatt; Po grožnji s splošno čuvala, bodo prisiljeni v stavko, stavko je Gospodarska zbornica Sigurno bo sledilo še več kiv.gov hitro sporočila, da pripravljajo pogajanj saj vedno prihaja do osnutek nove kolektivne pogodbe, odstopanj od predlogov, kar pa Zimovanje tabornikov Kot vsako leto, smo tudi letos zagorski taborniki v zimskih počitnicah odšli na zimovanje. Odpravili smo se na boljši zrak v Savinjsko dolino, na Dobrovlje. Letos smo se odločili, da naredimo zimovanje drugačno. Najprej so odšli tja naši najmlajši taborniki. Imeli so čudovito vreme ter veliko snega. Zjutraj so imeli gozdno šolo: lov na lisico, kurjenje ognjev; popoldan pa so smučali, se sankali in vozili z zračnicami. Tudi ustvarjali so: risali taborniške motive na svilo, izdelovali izdelke iz fimo mase. Zvečer pa so peli, se igrali in tekmovali. Za najmlajšimi so prišli na zimovanje še malo starejši taborniki. Preživeli so pet prečudovitih dni. Res je, da ni bilo več toliko snega, vendar jih to sploh ni motilo. Preizkusili so se v orientaciji in votlanju. Obravnavali in pogovarjali so se o naslednjih alkoholu, drogah in kajenju. V taborniške vrste so sprejeli tudi nove člane. Čas jim je hitro pretekel in kar prekmalu so se morali posloviti. T.T. Skupaj v hribe Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Planinska zveza Slovenije sta pred kratkim razpisala literarni natečaj "Gremo skupaj v hribe", pri katerem lahko sodelujejo učenci od 5. do 8. razreda osnovne šole. Likovnega natečajazistim naslovom pa se lahko udeležijo učenci od 1. do 8. razreda OŠ. Udeleženci natečaja morajo opisati ali likovno upodobiti podoživljanje trenutkov sreče in strahu v gorskem svetu ob tem, ko se podajo v svet neznanega in še neodkritega. Prispevki so lahko napisani v obliki črtice, humoreske, pesmi, dramskega prizora, reportaže ali intervjuja. Bistvena pri tem je izvirnost. Likovni izdelki pa so lahko v raznih likovnih tehnikah, velikost pa je omejena na A 1 format. Vsak izdelek, literarni ali likovni, mora biti opremljen z avtorjevim imenom in priimkom, s podatki o šoli in 1 ................................................................................................................................ ŠKLAB-o va himna Klub zasavskih študentov - ŠKAB je prvi izmed študentskih klubov, ki se lahko pohvali s svojo himno. Naslov "pesmice", ki bo v Zasavju zagotovo hitro ponarodela, je Šklabomanija. Posneli so jo v Studiu Činč. Skladbo izvajata člana novo nastale rock skupine Ivo Vidergar (ex Orlek) in Nenad Grabič. Besedilo je napisala Tadeja Bučar, "back" vokale pa so prispevali člani ŠKLAB-a. Pesem govori o nastanku ŠKLAB-ain o njegovem pomenu v Zasavju. Prvič sojo predstavili na Radiu Trbovlje. Predstavili jo bodo tudi v Klubu Mesečina, kjer imajo enkrat na mesec pravi rock žur. Ljubi vas ŠKLAB ŠKLAB aktivno deluje šele malo več kot eno leto, pa se že lahko pohvali, daje priznan organizator raznih koncertov, kulturnih in športnih prireditev, skratka je najboljše in najvarnejše mamilo študentov v Zasavju. Vsi tisti, ki jih zanima delo ŠKLAB-a se lahko oglasijo na sedežu kluba - Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi, ob sobotah od 18. do 20. ure. Tu se lahko javijo vse mlade študentske in neštudentske glasbene, gledališke in podobne skupine, ki bi se rade predstavile Zasavju. Vsaka nova ideja bo dobrodošla! razredu, imenom in priimkom mentorja itd. Šole naj izdelke učencev pošljejo na natečaj do 5. aprila 1996 na naslov: Mladinska komisija PZS, Dvoržakova 9. 1000 LJ, s pripisom "Za natečaj". Nagrajenih bo 20 literarnih in 40 likovnihdel. Vsanagrajenadelabodo objavljena v Zborniku, ki bo izšel ob 40. obletnici Mladinske komisije 0 lastninskem vprašanju V soboto, 30. marca ob 9.30 uri, bo v veliki dvorani ČZP Delo v Ljubljani, skupščinaPlaninske zveze Slovenije. Udeležili se je bodo tudi predstavniki zasavskih in posavskih planinskih društev. Vsako društvo bo imelo na skupščini po enega delegata. Pregledali bodo opravljeno delo, posebej pa bodo obravnavali lastninsko vprašanje in članstvo. Za delegate in društva so pripravili ustrezno gradivo s poročili posameznih komisij in pregledom članstva po posameznih društvih v preteklem letu. T. L. Zimski pohod na Snežnik Planinsko društvo Trbovlje je v okviru svojega izletniškega odseka v soboto, 9. marca, organiziralo skupinski izlet na Snežnik. Udeležili so se tradicionalnega zimskega pohoda, ki ga vsako leto v tem času organizirajo planinci iz Ilirske Bistrice. Večina udeležencev se je pripeljala do Sviščakov, naprej pa je bilo treba peš. Tokratnega pohoda se je udeležilo mnogo planincev, precej tudi iz naših krajev. Vrnili so se v večernih urah. Naslednji podoben izlet bo 24. marca na Porezen. T. L. Uspešen alpinist Član Alpinističnega odseka PD Trbovlje, Sebastijan Jančič, je v soboto, 2. marca, plezal na območju Vršiča. Najprej je v Robičju preplezal v Robičju Skrito grapo. Po sestopu z vrha se je po krajšem počitku v Erjavčevi koči lotil še Uroševe grape v Nad sitom glave (2078 metrov). Ob vstopu v smer ga je spremljalo padajoče kamenje in led. Sicer so bile razmere za plezanje ugodne, ker je bilo dovolj snega in ledu. Smer je dolga 250 metrov in ima naklon 55°, letna ocena smeri pa je V-l/2. Pri plezanju v obeh smereh pa gaje zelo oviral močan veter in hud mraz, saj je bilo ves čas -10°C in več. T. L. Živahno v trboveljskem domu Prve dni marca se je v Domu upokojencev Franca Salamona v Trbovljah v okviru razvedrilnih krožkov zvrstilo kar nekaj zanimivih in vedrih dopoldnevov. Vseh sedem krožkov, ki jih tvorijo oskrbovanci doma in jih vodijo socialne delavke, je pripravilo zanimiva srečanja, predvsem z zunanjimi sodelavci. Obiskali sta jih Milena Fakin in Franci Močilar. ki se je pravkar vrnil iz večmesečnega bivanja v Bangladešu. Obiskala jih je tudi Anica Kužnik, gledališka in filmska igralka, ki je obujala spomine na svoje povojno delo. Olga Vidmar jim je pripovedovala o Kanarskih otokih, kjer se je mudila pred nedavnim. Obiskal pa jih je tudi Slavko Janežič s svojim nepogrešljivim instrumentom in petjem. Tudi trboveljske mažoretke so pripravile zanimiv program. Svoje pa so prispevali še harmonikar in ansambel Dobro jutro ter domači pevski zbor skupine Komet, ki ga vodi Franci Matko. Člani Kometa pa so v sredo, 6. marca, pripravili srečanje pri Račiču, kjer so se spominjali svojega uspešenega nastopa v Savinjski dolini. T. L. Duo Dom sedaj Dobro jutro V Domu upokojencev in oskrbovancev Franc Salamon na Tereziji v Trbovljah že nekaj časa deluje več skupin za samopomoč, ki jih vodi socialna delavka in drugi zaposleni oz. zunanji sodelavci. Ena teh skupin je tudi skupina Komet, ki ga vodi socialna delavka Dani Hren ob pomoči sodelavke iz Karitasa, Vide Kurnik. Vedno pa vsak ponedeljek s tem krožkom sodeluje tudi Duo Dom, ki ga tvorijo Metod Lavrini s sinthesaizerjem, Franci Matko kot pevec in Močilarjeva kot pevka. Ansambel vsakokrat poskrbi zapelje, dobro razpoloženje in dobro ' voljo. Franci Matko je poskrbel tudi za to, da so organizirali zborovsko petje članov te skupine. Ob njihovem nastopu 1. marcadopoldne vdvorani doma DU Trbovlje se je zborček skupaj z ansamblom ter zborovodjem Francijem Matkom predstavil v najlepši luči. Ob tej priliki so navzočim tudi sporočili, da se je ansambel preimenoval v Dobro j utro, ki ga vodi Metod Lavrini. T. L. Uporabno dovoljenje Minilo je že kar nekaj časa, odkar smo poročali, da je Društvo upokojencev Trbovlje zgradilo novo dvorano nad obstoječim gostiščem oziroma klubskimi prostori v domu DU Trbovlje na Ulici 1. junija 16. Čeprav je bila dvorana zgrajena na temelju izdanih potrebnih dovoljenj in potrjenih načrtov, pa seje nekoliko zataknilo pri izdaji uporabnega dovoljenja. Tega so sedaj vTrbovljah končno izdali. Novozgrajeni prostor je namenjen raznovrstni klubski dejavnosti DU Trbovlje, občasno pa bo na voljo tudi drugim uporabnikom. T. L. Letovanje v Rabcu Pred nedavnim je Društvo upokojencev Trbovljepri svoji izletniško letovalni komisiji ponovno objavilo razpis za letovanje članov društva v predsezoni na vzhodni istrski obali, v Rabcu. Precej interesentov se je prijavilo. Sedaj pa v društvu vabijo vse tiste, ki so se prijavili za letovanje, da poravnajo svoje finančne obveznosti, sicer se letovanja ne bodo mogli udeležiti. Plačila sprejemajo ob uradnih urah, to je ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. ure. T. L. Po nagelj na Limbarsko goro Prizadevni turistnični delavci iz Moravč, Lukovice, Krašnjein drugih okoliških krajev že vrsto let v prvi polovici marca organizirajo turisti- ■■ ---------------------------------- Prihod v Dom - vtisi Zelo teko sem čakala, da bom šla v Dom. Doma sem živela sama v stanovanju, nisem mogla po stopnicah, v vsem sem bila odvisna, če bo kdo prišel k meni, če bo kaj uredil zame. Zelo mi je bilo dolgčas. Ko sem padla, se nisem mogla pobrati in niti stanovanja nisem mogla zakleniti. Zdaj sem tu. Tukaj mi pomagajao, dobro se razumemo. Imam tudi čudovito sostanovalko Cilko, ki mi pomaga. Dan mi prijetno mine. Začnemo ga s telovadbo, potem počakamo na branje časopisa. Rada imam tudi razne prireditve. Zahajam tudi v skupino za ročna dela. Za to ali ono delo so moje roke prenerodne, ker me bolijo. Članom skupine sem pokazala, da znam delati vrvico iz volne, ki se navije okrog žebljičkov na tulcu. To sem delala že kot mlado dekle in tudi svoje otroke sem to naučila. Jaz bom vrvico naredila, ostali v skupini pa bodo stuhtali, kakšen izdelek bo nastal iz nje. Tudi v nadstropju se dobimo skupaj v dnevni sobi in se pošalimo. Ni mi dolgčas. Rezi Ko so otroci zaradi svojih služb in obveznosti doma sklenili, da grem v Dom mi je bilo zelo težko, saj to ni bila moja odločitev. Tako so me pripeljali sem. Moram reči, da sem svoje mišljenje že zelo kmalu spremenila in zdaj lahko rečem, da mi je kar lepo. Otroci me obiskujejo. V nadstropju sem našla družbo. Ker ne morem hoditi, mi pomagajo. Govorim ne veliko, vendar rada opazujem druge, jim prisluhnem in sem v njihovi družbi. Vse to pa mi je tukaj dano. Olga Tri leta sem preživela v Domu na Izlakah. Veselila pa sem se Doma v Hrastniku, da se vrnem v domači kraj, da bom bližje svojim. Takoj mi j e postalo všeč. Osebje se mi je takoj priljubilo. Kaj delam.. Vse po malem. Malo počivam, ker imam sladkorno, pa mi včasih ponagaja. Rada berem in me moti, ker mi oči ne služijo več tako. V življenju sem prebrala mnogo knjig. Tu pa je sedaj knjižnjica v isti stavbi, tako da za čtivo nisem nikoli v zadregi. Tudi družba mi prija, poklepetamo, spijemo kavo. Všeč mi je tudi družabno življenje v Domu, različne prireditve. Grem v skupino za ročna dela, kjer sodelujem po svojih močeh. Štefka (iz glasila Jesenski utrinki) —■ ' — --------------------------------- čno prireditev na Limbarski gori, ki joimenujejo Po nagelj na Limbarsko goro. Takšna prireditev je bila tudi letos v nedeljo, 10. marca. Udeležili so se je upokojenci planinci, člani planinske skupine PD Trbovlje pri DU Trbovlje. Od doma so odšli ob 6.10 uri z avtobusom do Lukovice, nato pa je bilo treba peš do vrha Limbarske gore. Vsak udeleženec j e prejel nagelj. Bilje leppoznozimski ah zgodnje pomladanski izlet, ki je tudi tokrat udeležencem pustil nepozabne spomine. T. L. H Gašperjevi koči Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje bo v četrtek, 14. marca, organizirala naslednji skupinski izlet h Gašperjevi koči pod Velikim Kozjem. Koča stoji na višini 513 metrov, do nje pa se običajno pride iz Zidanega Mosta. Od tu se gre po cesti čez most in nato ob Savinji navzgor do Briš, za kar je potrebno pol ure pešačenja. V Brišah se gre desno navzgor po kolovozu oz. markirani poti in v slabe pol ure se pride do Gašperjeve koče. Kočo upravljaPD Radeče, vendar ni stalno oskrbovana, zato pa prizadevni člani prostovoljno dežurajo. Zadaj za kočo je mogočna skalna kulisa - Veliko Kozje (987metrov). T.L. Ureja Franci Lakovič Igor Goste Mlin neumnosti Tik pred odhodom me je obšladokajjunaškamisel: "Saj ne bo tako hudo, kot govorijo, tisto leto bo minilo hitro kot pomladni sneg." Že v naslednjem trenutku, ko sem se zazrl v dvoletno hper, mi je ves pogum skopnel, kot skopni sneg v soncu. Pomislim, koliko lepih stvari, dogodivščin bom zamudil. Otrokov razvoj je tako hiter, teden je kot dan, leto kot mesec, mene pa ne bo poleg. Ne bo me poleg, ko bo z napol izgovorjenimi besedami sestavljala prve daljše stavke, ko bo okorna, drobcenaročicarisalasvojo družno: mamico, sebe in kdo ve, se bo spomnila name? Kje bom, ko te bo kuhala vročina, ko ti bodo zobje prebadali dlesni, ko te bo strah in me boš klicala k sebi: "Ati, 'tab' me je!" Mene pa ne bo, da bi ti položil svojo roko na razgreto čelo, da bi ti z obkladki hladil dlesni, da bi te v objem skril pred strahcem... Odgnal sem te misli in poskušal biti pogumen. Saj očka mora biti pogumen, mar ne? Z grenkim nasmehom sem se rokoval z bratom, ki nas je pripeljal na mesto slovesa. Šepnil sem mu: "Pazi na moji dekleti!" Objel sem ženo, in taobjem je bil čisto drugačen od nešteto prejšnjih. V njem je bilo čutiti neko grenkobo in tiho prošnjo: "Daj, reši me tega pekla!" Sklonil sem se k hčerki in v njenih očeh sem prvič opazil, odkar smo na poti, da sicer vsega ne razume, ve pa, da so vsi okoli nje nekam žalostni. Počasi j e dojemala, da bo verjetno za nekaj časa ostala brez atija. Poljubil semjoin še zadnjič objel. V grlu se mi je nabiral cmok, oči so se mi izdajalsko orosile, zato sem se z naj večjo naglico obrnil stran; da bi ati jokal?! Nisem se več ozrl, le pomahal sem še ter se podal v drug svet. Na hibo sem si obrisal solzne oči in že so prišb sotrpini in me potegnili v mlin neumnosti. Čez dober mesec sem v ta drugi svet, svet neumnosti prinesel na kaseti posnet hčerin glas. Najbolj čudovit glas z zame naj lepšimi besedami, kar sem jih v onem in tem svetu slišal: "Atek zlatek, lepo spančkaj in o meni sančkaj!" Ob poslušanju teh besed; največkrat sem jih poslušal zvečer, se mi je zdelo, da potujem znova in znova v objem družine, v svet normalnosti. Zagorski publiki seje v soboto v K C DD prvič predstavil mešani pevski zbor Divača, ki obstaja že 102 leti. Tako je bil postavljen temeljni kamen sodelovanja z rudarskim zborom Loški glas, na čigar povabilo so se divaški pevci radi odzvali. Že na popoldanski vaji je bilo slutiti, da so pevci dobro pripravljeni. Zato smo večerni koncert, ki gaj e snemala tudi ETV, kar težko pričakovali. Za uvod se nam je zbor 93-ih pevcev predstavil s 4 nabožnimi skladbami in njegova barka nas je pod vodstvom zborovodkinje MiljaneGvozdenac varno peljala mimo čeri renesančne glasbe skladateljev Arcadelta in Gallusa. Schubertova skladba je naša srca že pošteno ogrela in za konec tega dela koncerta smo slišali še slovenskim pevcem priljubljeno Signore delle cime. Kdor ni pazljiveje prebral plakata ali koncertnega listka, je bil gotovo presenečen, ko, j e ob naslednjem delu koncerta napovedovalka Vanda Kopušar najavila drugega zborovodjo - Antona Baloha. Dve zborovodji si namreč lahko privoščijo le sestavi, ki imajo zares veliko pod palcem. Z njim nam je zbor predstavil Brahmsovo Abschiedsliede in Vodopivčevo Belokranjsko balado, katera je pevcem še posebej pri srcu. Tik pred odmorom sta se zborovodji zamenjati in poljsko uspavanko je vodila zborovodkinja, češko vabilo na ples pa zborovodja. Ko so si pevci oddahniti, je njihova barka priplula v domače vode. Anton Baloh je vodil dve pesmi skladatelja Ubalda Vrabca, ki je bil velik prijatelj divaškega zbora in je zanj uglasbil in priredil več skladb. Tokrat so izvedli njegovi Gor čez jezero in Polževa snubitev. Kar tri naslednje skladbe - Dekle na vrtu, So še rožce v hartln žalovale in Ta pav'r pa grahovce seje, so prišle izpod peresa Jožeta Leskovarja. Te tri je zopet vodila zborovodkinja. Do tega trenutkaje zbor že povsem osvojil srca poslušalcev in za konec smo slišali še tri skladbe, ki so potrdile njegovo poreklo. Istrski ljudski Lipa Mare in Dajte, dajte so še dodatno dvignile razpoloženje in zadnja skladba Mi smo s Krasa je požela dolgotrajen aplavz. Seveda je to prilika za dodatek, katerega nam j e napovedal zborovodja. Sicer ne preštevilnemu občinstvu se je zahvalil za topel sprejem in obenem so tisti, ki še niso prebrali koncertnega lista izvedeli, daje to njegov zadnji nastop z zborom. Za slovo od zbora si je izbral Maroltovo Lipo. Vendarjeobčinstvo zahtevalo še in pri ponovitvi češke skladbe Tancuj, tancuj se je zboru v prepevanju pridružila tudi Miljana Gvozdenac. Prij eten koncert nam sporoča, da ni popolnosti, ki bi nadomestila stkane vezi med ljudmi. Zato sta se zbor in občinstvo razšlazado voljena v svojih pričakovanjih. Še več. V pogovorih po koncertu so se pletle zamisli, kako bi sodelovanje obeh zborov utrdili in še poglobili. Za začetek je na vrsti Loški glas. Divaškim pevcem mora vrniti koncert in prepričan sem, da bo tamkajšnje občinstvo razveselil v enaki meri. V pripravah na 70 letnico zbora bo to izvrsten poskus pripravljenosti. Porodile so se zamisli o Društvu prijateljev zborovske glasbe in še močnejšem sodelovanju zborov Divača in Loški glas. Gre za ustanovitev nekakšne štiriperesne deteljice zborov, ki bi bila sestavljena še iz enega moškega in enega mešanega (morda ženskega) zbora. Deteljica naj bi vsako leto priredila skupen koncert v domačem kraju enega izmed zborov. Idej je na pretek in samo čakajo na uresničitev. In zboru, ki ima takšne ideje, se ni bati dolgčasa. Igor Beuermann ZABEL/O Knjižne novosti Trbovlje: 1. Čater, D.: Imitacija; 2. Silber, L.: Smrt Jugoslavije; 3. Gabrijelčič, J.: Od kakovosti k odličnosti; 4. Svetovna enciklopedija za otroke; 5. Olimpijske igre 1996; 6. Holt, V.: Hči; 7. Kren - Obran, T.: Vrednote mladih; 8. Pozne, A.: Električne meritve; 9. Ipavec, M.: Moč ljubezni; 10. Mojstri klasične glasbe in njihova dela: Johann in Richard Strauss. Zagorje: l.Badegruber,B.:Učenje brez prisile; 2. Schiffman, S.: Tehnike telefonske prodaje; 3. Vogrinec, S.: Karate bojevnik; 4. Kokelj, P.: Osnove elektrotehnike; 5. Pozne, A.: Električne meritve; 6. Silber, L.: Smrt Jugoslavije; 7. Robertson, C.: Pisma zaljubljene najstnice; 8. Zidar. P.: Sveti Pavel; 9. Čater, D.: Imitacija; 10. Krakar. L.: Izbrane pesmi. - i Trbovlje Glasbena šola Trbovlje je pripravila v sredo, 13. marca, ob 18. uri celovečerni koncert priznanega trobilnega kvarteta Gallus iz Ljubljane. Tvorijo ga: Slavko Praprotnik (prva trobenta), Jože Žitnik (druga trobenta), Jože Kocijančič (rog) in Božidar Lotrič (pozavna). Dva od teh sta člana Slovenske filharmonije, druga dva pa člana simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Na koncertu so predvajali klasična dela, priredbe narodnih pesmi pa vse do črnskih duhovnih NAGRADNA IGRA Brad Pitt je igral, igra in bo igral v filmih: Intervju z vampirjem, Reka poje mi, Thelma in Louise, Jesenska pripoved, Sedem, Prava stvar, California,... Spraševali smo po vsaj treh naslovih filmov. In v uredništvo je spetprispelo celkup dopisnic s pravilnimi odgovori. Šele po žrebu smo ugotovili, da prihajajo srečneži vsi iz zagorske občine. Trboveljčani in Hrastničani ne grizite si nohtov. V naslednjih filmskih novičkah vas spet čaka nagradno vprašanje. Nikar ga ne zamudite. Tokratni nagrajenci pa so: Metka Clrar, Kotredež 23, Zagorje ob Savi Igor Goste, Izlake 19, Izlake in Andreja Jenko, Šemnik 29, Izlake. Po pošti boste prejeli filmski spored tistega kina, katerega nagrado ste prejeli, plus dve vstopnici. Tako si boste lahko enkrat v aprilu brezplačno ogledali katerikoli film, skupaj s spremljevalcem/spremljevalko. Čestitamo! T.P. pesmi ter skladbe G. Gershvina. Maglc show, predstava Branka Kavška, je v soboto, 2. marca, ob 16. uri v Svobodi razpoložila trboveljske obiskovalce. Likovno razstavo v DU F. Salamona v Trbovljah so pripravili mladi likovniki iž OŠ T. Čeč Trbovlje. Njihova dela so na ogled do konca marca. Ura pravljic je bila v torek, 5. marca, ob 17. uri v knjižnici T. Seliškarja v Trbovljah. Namenjena je bila otrokom od 4. do 10. leta starosti. Jerca Mrzel, igralka in pevke šansonov, je v sredo, 6. marca, ob 17. uri nastopila v predavalnici DD Trbovlje. Ob tej pri liki so v počastitev dneva žensk nastopile tudi domače mažoretke pod vodstvom Eme Zalezina. Te pa so nastopile v avli DD Trbovlje. Loški oder iz Škofje Loke je v organizaciji ZKO Trbovlje gostoval v torek, 12. marca. Ob 10.45 in 13. uri je uprizoril otroško igro Krtačka zobačka, za OŠ abonma A, to je za učence od 1. do4. razreda OŠ. Toje bila tretja predstava v letošnjem abonmaju. Obe predstavi sta bili uprizoijeni na odru DD Trbovlje. Ivanka Uršič, članica Relik-a, je pripravila samostojno razstavo svojih del. Naogled so v prostorih Lovskega dvorca na Trgu F. FakinavTrbovljah. SUkarka je postavila na ogled 22 slik. Večinoma so to dela, narejena v pastelni slikarski tehniki, nekaj pa tudi v drugih tehnikah. Motivi so različni, pretežno se nanašajo na okolico Trbovelj, nekaj pa je vmes tudi cvetličnih aranžmajev. Slike bodo na ogled mesec dni v času, ko deluje restavracija Lovski dvorec. Čarobni napoj, mladinska igra SLG Celje, avtorjev Mihaela Endeja in Janeza Venclja, bo na sporedu v torek, 19. marca, ob 11.30 uri v organizaciji ZKO Trbovlje. Predstava bo namenjena OŠ abonmaju B, toje za učence od 5. do 8. razreda. Čarobni napoj so gostujoči gledališčniki poimenovali tudi satanarheolazgenialkopeklenski punč želja. Mož moje žene, komedijo Mira Gaurana, bo uprizorilo Moje gledališče iz Doma španskih borcev iz Ljubljane za večerni abonma in sicer v organizaciji ZKO Trbovlje. V torek, 19. marca ob 19.30 uri, bo že četrta predstava za večerni abonma. Na voljo pa bo tudi nekaj vstopnic v prodaji, toje za izven. Desanka Kreča, ljubiteljska slikarka iz Zagoija in članica Relik-a, razstavlja v knjižnici T. Seliškarja v Trbovljah. Razstavo so v mali galeriji odprli v četrtek, 7. marca dopoldan. Tokrat se predstavlja priznana in uveljavljena likovnica z 20 deli, pretežno v akvarelni slikarski tehniki. Upodobljeni motivi se nanašajo v glavnem na našo domačo krajino, predvsem še okolico Revirje v, pa tudi druge znane in manj znane kraje. Ob ogledovanju njene tokratne razstave lahko ugotovimo, da je stopila slikarka korak naprej pri obvladovanju akvarelne tehnike tudi v pogledu pestrosti barv oziroma barvitosti motivov. Razstavo si je možno ogledati do 22. marca v času, ko je knjižnica odprta. T.L. *------------------------------------------------------ Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Barbara Renčof Iščem ljubezen Dotik, ki polzi po tvojem licu in zariše minljivo sled. V hrepenenju upajoč, da je to vse, kar je. in ko obmolknejo vprašanja. V spečih koreninah vrbe žalujke, ki steguje svoje veje nad bežečo reko. V nasmehu otroka, namazanega s čokolado... V spominu, ko se po prečuti noči vse razblini kot jutranja meglica v prvih sončnih žarkih, jo najdem... Ozrem se v daljavo in vse izgine razen spoznanja. c sfe •£? Trbovlje - V Mariboru sc je nekaj več kut 2{)0 atletinj in atletov pomerilo na državuctu prveniUvu v krosu. Ohe zmagi v članskih kategorijah sta ustali doma. Med moškimi je zmagal Igor Šalamun, meti/vulkanu pa Silva Vivod. V lej kategoriji je uspešno naslupila uidi T*ovel|5aiika, sicer članica celjskega Kladrvarja, Ani Živko. Osvojita >• 3. Im bronasto odličji?. Ob tein uijpehu ji je v 'veliki meri pomagala (udi maserka studi« Miami iz, Trbovelj. V štajerski metropoli je nastopilScclipreds&vuik trboveljskekraljice špoitov.Gre/a Jureta i IScrčmm. ki. jv med mlajšimi člani usvojil 10. ruvalo in tako precej | :: izboljšal uvrstitev « jesenskega krosa Dela. S. F. Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 800, sodnika Repenšek (Rečica) in Požežnik (Celje). Rudis Rudar: Lipovšek. Podbregar 2, Kolobarič, Vrbnjak 6, Kosec 3, Drobnič, Senčar 2, Čop 4, Voglar 4, Teržan, Šikovec, Randelovič. Primorske novice: Valenčič, B.Uršič, Ražem 2, Kastelic, Grandič 3, Božeglav 1, Makuc 6, Jovičič 5, Šiškovič 1, Likavec 4, Černiauskas 2, A.Uršič. V srečanju dveh starih tekmecev so zasluženo slavili Primorci in povečali možnosti za uvrstitev med štiri najboljše, medtem ko si bodo bržčas "rudarji" obstanek v ligi morali Rudar - Naklo 2:2 (2:1) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 600 sodnik Vivod (Dolič) Strelci:0:l Žagar(17.), 1:1 Borštnar (27.),2:1 Holešek(35.), 2:2Brkič(75.) Rudar: Dizdarevič, Kirbiš, Florjane (Trebše), Zaimovič, Žibret, Turšič, Alič (Brundič), Sotenšek, Holešek (Razinger), Breznikar, Borštnar. Naklo: Botonjič, T. Pavlič, Brkič, B. Pavlič, Razdrh, Žagar (Gruden), Pavlin, Zupančič (Kondič), Grašič, Tušar (Puc), Ahčin. Nogometaši še bolj pa navijači Rudarja so si od srečanja obetali več in revanš za poraz v prvem delu prvenstva. Toda razmere v klubu se očitno počasi prenašajo na igrišče. Z nedisciplino, prej slabo kot dobro igro so bili nakoncu lahko srečni s točko. V srečanju enakovrednih ekip so bili gostje bližje uspehu. Edini krivec, da niso vse tri točke odšle v Naklo, je vratar Batonjič, ki je poklonil točko gostiteljem. Povedli so gostje po hitrem protinapadu, ki ga je uspešno zaključil Žagar. Domači so povedli v 2 minutah, ko sta kot napaki vratarja izkoristila Borštnar in Holešek. Nadaljevanje je minilo v rahli terenski pobudi gostov, vendar bi lahko bilo srečanje v 55. minuti odločeno, če ne bi sodnik Vivod spregledal prekrška za 11 m. Del krivde pa nosi tudi stranski sodnik, ki mu ni pomagal. Pred tednom dni v Lendavi je mejni sodnik Vivod singaliziral glavnemu sodniku, kar je ta upošteval in dosodil naj strožjo kazen za domačine. Tokrat se je na Rudarjevo nesrečo izteklo drugače, lil daje bila zadeva še slabša, je moral igro zaradi poškodbe v 65. minuti zapustiti Holešek, tako daje domači napad postal popolnoma nenevaren. Gostje so izenačili 15 minut pred koncem, ko je po napaki obrambe izenačil Brkič. Za . in golili osvojeno točko je ob napakah gostujočega vratarja zaslužen še vratar Dizdarevič, ki je z svojimi obrambami prispeval levji delež in bil izbran za igralca tekme. J.P. ROKOMET Odločilnih 0:9 Rudis Rudar - Primorske novice 21:24 (9:13) zagotoviti v play-outu. Začetek je pripadel igralcem trenerja Jekoša, ki sov4.minutivodilis4:l,v23.paz9:7. Končnica prvega in začetek drugega dela sta v celoti pripadla gostom, ki so si v dobrih 10 minutah priigrali odločilno prednost. Peričevi varovanci so namreč z izvrstno globoko obrambo 3-2-1 povsem onemogočili zunanje Rudarjeve igralce, tudi učinka s kril (Vrbnjak je v prvih 23-ih minutah dosegel kar 5 zadetkov) ni bilo več. "Novinarji" so v zaključku prvega dela dosegli 6, v uvodnih minutah nadaljevanja pa 3 zaporedne gole in so z delnim izidom 9:0 povedli s 16:9. Naslednje minute šobile zelo nervozne. Zaradi grobega prekrška je moral najprej v slačilnico Podbregar, lakoj za njim pa še Valenčič, ki je brcnil na tleh ležečega Vrbnjaka. "Rudarji" so začutili priložnosti, toda A.Uršič je sijajno zamenjal odličnega, toda znova preživčnega prvega vratarja svoje ekipe. Sredi drugega polčasa so krizne minute imeli tudi gostjeinTrboveljčani so se dvakrat približali na vsega 2 zadetka zaostanka (17:19, 19:21). Obakrat so zapravili stoodstotni priložnosti in upanja je bilo konec. Pomagalo ni niti bučno navijanje gledalcev, ki so znova napolnili trboveljsko "škatlico vžigalic". Nadvse pomembni točki staodromali v Hrpelje. Možnosti za obstanek v ligi brez dodatnih kvalifikacij so tako zgolj teoretične. Odločilnega pomena pa bo sobotno gostovanje v Ajdovščini. S.F. Kljub vsemu poraz Inženiring Šarbek-CosmosSIovan 22:25 (11:11) Športna dvorana Litija, gledalcev 300, sodnika Povalej (CE) inMelanšek (Velenje). Inž. Šarbek: Ulčar, Dobravec, Bilbija 3, Privšek 5, T. Kogovšek 2, Papež 1, Gradišek 4, Lubej, B. Kogovšek, Verbajs, Mandelj, Jere. Cosmos Slovan: Čamdžič, Špur, Peternel. Andrejič 5, Sokolov 6, Šilc 2, Pori, Ban, Franetič, Kastelic 1, Glavač 6, Hrovat 5. Srečanje, ki je bilo vsekakor boljN pomembno za goste, nam ni postreglo z kvalitetnim rokometom. Gostje so svoj prvi gol dosegli že v 18. sekundi srečanja, vendar pa smo vse do 8. minute gledati izenačeno srečanje. Po rezultatu 4:4 so se prvi zbrati gostje in si priigrati prednost dveh golov v 15. — Nogometna šola Vili Ameršek, ki deluje v Trbovljah. Zagorju in Litiji, je ob koncu zimske vadbe pripravila turnir v litijski spornii dvorani. Od novembra iatii V šoli redno vadi sto dečkov iz omenjenih občni. V telovadnicah OŠ trenirajo dečki od 14 tel Veliko jr usuli, ki so m prvič srečati z žogo TUrnir nogometne šole Vili Ameršek pa tudi dečkov ki so /c člani klubskih ekip N K Rudni p. NK Litije in NK/.agorje. Nogometna šola Vili Ameršek obljublja, da bodo tekmovali, saj nenazadnje /ato trenirajo. Budno oko trenerjev m direktorja je spremljalo igro gojenim m /e jnipi a vi ju lo smernice za mula 1 jiie delo. Ena od usmeritev po odhodu iz dvoran lia zunanja igrišča je tudi priprava za poletni minometni kamp, ki bo julija v Kranjski gori, I xlelvz.il i sv ga bodo lahko v si ljubitelji nogometne igre ,z .Slovenije. Na turnirju v Litiji so semladi nadebudneži pomerili v treh kategorijah: 8 do 10 lot. 10 do 1 2 let m I J Je 14 let. igralci šobili razdeljeni v več ekip. ki so si nadela imena iz živalskega sveta. Zanimiveje bilo videti, da so ti nogometaši enotno oblečem. Trenirke in majice z njihovimi imeni so prav lične. V najmlajših kategorijah so slavili Lilijam, kot da jim je odgovarjali) domače igrišče v mijslarejsipasohili uijboljSi mladi/morj um Re/iiltati,: skupina 8 do 10 let: Mački-Zajei 6:0, Vluč ki-Panda leži N.-ul.t V=.v. V eru v Koj.a !:1. oJeži-Vevence 0:1. /at. i P.ttnie 1.1, Mač i v Vern i i; e 2:0; zmagala je ekipa Mački. Skupina 10 do 12 let; Pulile-Leopardi 6:0, Leopardi:Tigri 0:1, TigrirPume 0:2. zmagala je ekipa Pume. Skupina 12 do 14 let: Bi/,mi levi 0:11 Bizoni-Medvedi 1:0. Iv.: Medvedi 2:1. S.K. in J.L. t- minuti (4:6). Vendar pa to domačih ni zmedlo. Z dopadljivo in predvsem borbeno igro so so napravili delni rezultat 4:0 in povedli z dvema goloma prednosti v21. minuti- 8:6. Gostom je novo izenačenje "podaril" sodnik Povalej, ki je priznal gol, katerega je videl le on. Večino 2. polčasa smo gledali precej nervozno in raztrgano igro, kjer je bil rezultat 8 krat izenačen. Večinoma so domači povedli za gol, gostje pa potem izenačili. Domači so si v sredini 2. polčasa priigrali prednost 2 golov -17:15. Nekaj trenutkov zatem so gostje izkoristili tudi prvo domačo izključitev in v 47. minuti je bil rezultat ponovno izenačen. Zanimivo je, da v sodnik Melanšek tokrat zadetka domačih ni priznal, pa čeprav je žoga prešla linijo. Domači so kljub temu kazali še vedno ogromno voljo za dosego dobrega rezultata, kar smo mogoče pogrešali v zadnjih srečanjih. V 53. minuti je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče domači igralec Papež, ki pa tokrat ni preveč blestel. Dve minuti kasneje so gostje že vodih z dvema goloma, vendar predvsem po zaslugi Andrejiča in Sokolova. Domači so resda poskušali spremeniti tok igre, vendar pa jim to kljub želji ni uspevalo. Vendar pa zaslužijo pohvalo za nastop. S.K Slab dan Dolanov Dol TKI Hrastnik - Velika nedelja 30:30 (17:14) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 250, sodnika T. in G. Pajič, oba Krško, delegat Bernard (KR) Dol TKI Hrastnik: Sikošek, Hribar 2, Maček 2, Krajnc, Piškur 1, Plevnik 6, Moljk 3, Kolar 8, Raušl 7, Šterbucl, Selak 1, Logar. V elika nedelja: Gaberc, Kociper, R. Mesareč, Trofenik 1, Ivanuša 1, Kumer 3, Bezjak 14,Šoštarič, Planinc 6, Lah 1, A. Mesareč 4, Belec. Gostje so izkoristili slab dan "kemičarje v" in edino napako sodnikov, ki sta 6 minut pred koncem tekme pri vodstvu gostiteljev 29:26 neupravičeno izključila domačega kapetana Moljka ter po zaslugi učinkovitega Bezjaka in dobrih obrambah Belca v 2. polčasu zasluženo vzeli točko favoriziranim gostiteljem in tako še enkrat dokazali da so za Dolane neugoden nasprotnik. Igra je bila športna kljub borbenosti. Rezultatska prednost je bila ves čas na strani gostiteljev. Gostje so izenačili 12 sekund pred koncem iz upravičeno dosojene 7 melrovke, katero je Bezjak realiziral. Po seriji odličnih iger so Dolani padli v igri, kar je bilo po svoje pričakovano in dokaz bojazni pred tekmo. Tokrat sta zatajila oba vratarja, ki sta skupaj obranila 8 strelov na svoja vrata. J.P. KOŠARKA Najboljša igra doslej Iskra Litus - Pivovarna Laško 85:75 (40:35) Športna dvorana Litija, gledalcev 1.200, sodnika Sabljič (LJ) in Dovč (Domžale). Iskra Litus: Kandžič 15, Bassin 12, Japič, Peterlin, Ivanovič 16 Jovičič, Peršič, Vulič 18, B ošnjak 8, S toj akovič, Šetina 15, Šiško 1. Pivovarna Laško: Z. Golc 7, A. Golc 4, Čop, Starovasnik 4, Vajdič, Tovornik 41, Tomšič, Blagotinšek, Dornik, Jeras 5, Vujovič 12, Šuštaršič 2. Lilijani so prikazali eno svojih najlepši predstav v tej sezoni in s svojimi lepimi akcijami navduši gledalce, ki so tokrat napolnili športno dvorano. Lilijani so vodili celo tekmo. In to v 5. minuti za 6 točk, v 10. minuti za 7, v 15. pa že za 9. Potem so nekoliko popustili in dovolili gostom, da so do odmora dosegli delni izid 5:11, kar pa je bilo še zmeraj premalo, da bi povedli. V 2. delu se je zgodba nadaljevala. Tovornik kot najboljši strelec v ekipi gostov ni pokazal tistega, kar zna, saj mu Lilijani tega niso dovolili, čeprav je dosegel 41 točk. K. Š. Zanimiva zadnja minuta Helios - Iskra Litus 78:76 Helios: Trifunovič D. 9, Sok 2, Trifunovič R. 18, Tomažin, Košak 1, Žitnik 5, Karišnik 2, Belina 2, Kovačič 18. Iskra Litus: Kandžič 17, Bassin 14, Japič, Peterlin 3, Ivanovič 15, Jovičič, Peršič, Vulič 3, Bošnjak 4, Stojakovič, Šetina 19, Šiško 1. Po izredno lepi igri, kot proti Republiki, so Lilijani v 39. minuti zaključili tekmo in dovolili gostom, da so v zadnjih sekundah tekme izenačili, povedli ter zmagah. Lilijani so vodih ves prvi polčas, največja razhka je bila v 12. minuti - 15 točk. V drugem delu je bilashka podobna, vse do39. minute, ko so gostje popolnoma popustih. Dramatična je bila zadnja minuta, dolga kot cela tekma. 45 sekund pred koncem gostitelji prvič povedejo, nato Ivanovič in Kovačič zadeneta vsak en prosti met - 77:75. Dve sekudni pred koncem srečanj a je imel Bassin na voljo tri proste mete, a je zadel le enega. V hitrem protinapadu gostiteljev je bila storjena napaka na Košakom in od dveh prostih metov je zadel le enega in usoda Lilijano v je bila zapečatena. K.Š. Zmaga v gosteh Medvode - GD Hrastnik 78:79 (41:39) Hrastnik - Košarkarji hrastniške GD so v 5. kolu doigravanja za obstanek v B ligi dosegli četrto zmago, od tega drugo v gosteh, potem ko so v Medvodah po razburljivem finišu premagali istočasno domačo ekipo z vsega točko prednosti. Tekma je bila izenačena, zmagovalca pa je praktično odločila izključitev domačega centra, kije nezadovoljen s odločitvijo sodnika fizično napadel, za kar si je prislužil izključitev. Brez edinega visokega igralca pa se domačini niso kosah z gosti pod košem, kar je na koncu nagnilo tehtnico v prid gostov, ki so še korak bliže obstanku v B ligi. Največ točk sta dosegla Leskovar 23 in Lapornik, ki sta bila ob Kellnerju, Isoskcinu inŠtefanetu najzaslužnejša za pomembno zmago svoje ekipe. J.P. KEGLJANJE Izgoršek prek 900 Trbovlje - Druga ekipa Dadas Rudarja, ki se poteguje za uvrstitev v drugo kegljaško hgo, je v soboto v derbiju premagala moštvo Slovenskih Konjic s 6:2. Trboveljčani so skupno podrli 5044 kegljev oziroma 124 več kot gostje. Najboljši posameznik srečanja je bil Zvone Izgoršek, ki je podrl 901 kegelj. Zmago so trboveljski vrsti priigrali še Golič (857), Novak (848) inKos (821), izgubil jeKlančišar (842) ter skupno tudi Laznik (381) in Prelogar (394). S.F. Kegljači EHA z eno nogo v 1. ligi Radenska - EHO Hrastnik 2:6 (4880:4965) Hojnik-Duh 785:827, Mauser-Šcško 833:832, Drvarič-Mijatovič 838:818, Emeršič-Z. Drame 813:829, Šalamun-J. Drame 798:820, Kos-Tomše 813:839. Kegljači EHA so po pričakovani zmagi z Radensko, ki je nastopila brez veterana Steržaja, in po nepričakovanem porazu Litije, kolo prc koncem prvenstva prevzeh vodstvo na lestvici. To pomeni, dabodo ob zmagi v zadnjem kolu proti ekipi Adrie Conventa iz Ankarana prvič v zgodovini postih prvoligaši. Ker so Ankarančane premagali že v 1. delu prvenstva in to na njihovem kegljišču, ne dvomimo da bodo uspeli tudi drugič. No, kljub temu, s čestitkami še počakajmo. J. P. Ni šlo Kamnik - Litija 6:2 (5024:4975) Novak-Marinček 912:825, Jerič-Mihajlov 828:833, Tkavc-Ahačič 803:837, Lebeničnik-Potočnik 821:789, Šijakovič-Ivančič:Flerin 807:865, Markovič-Poglajen 875:804. V mogoče odločilnem srečanju za naslov prvaka v 2. državni kegljaški hgi so Lilijani izgubili v Kamniku. Resda še ni vse odločeno, do konca je še eno kolo, vendar pa so zapravili veliko priložnost. Lahko bi dejali, da so podlegli pomembnosti tekme. Le Novak je bil na igrah, ki jih je dosedaj prikazoval. Razlika v kegljih je le 49 v domačo korist, kar je malo, saj bi mogoče celo neodločen rezultat zadostoval. S.K. SMUČANJE Uspešno na Ski open Trbovlje - 3. marca je bila 3. tekma za Ski open na Ravnah na Koroškem, ki so se je uspešno udeležili tudi trboveljski smučarji. Rezultati, ženske 20-30 let: 3. Beti Špajzer; ženske nad 40let: l.HedaKotar;moški20-301et: 6. Igor Špajzer; moški nad 50 let: 11. Ivan Špajzer. Do konca tekmovanja sla preostali še dve tekmi, ena na Kobli druga pa v Cerknem. Finalni obračuni ob zaključku Ski open tekmovanja pa bodo zopet v Cerknem. B.K. PIKADO "Mojce" kraljujejo naprej Trbovlje - Ekipa Mojčinega hrama še naprej prepričljivo, brez poraza, vodi na prvenstveni razpredelnice zasavske lige v elektronskem pikadu. "Mojce" so tokrat v trboveljskem derbiju odpravile Okrepčevalnico Zupan z 11:5. Uspešna je bila tudi drugouvrščena ekipa - litijski Jolly bar, medtem ko je tretji Condor iz Kisovcu izgubil z Gamrinusom. V 18. krogu je znova presenetilo moštvo Jevnice, ki je v srečanju z Gostiščem Rajka osvojilo tretjo točko v tem prvenstvu. Rezultati: Rajka - Jevnica 8:8, Zupan - Mojčin hram 5:11, Jolly bar - Mane bar 13:3, Gambrinus - Condor 9:7, Čipo - Amadeus9:7, Viktorija-Bar91 10:6. Na lestvici vodi Mojčin hram (33) pred Jolly barom (28), Condorjem (24), Zupanom (22) in Viktorijo (20). Danes (četrtek) bo na vrsti 19. krog. Vse tekme se bodo pričele ob 18. uri, derbi pa bo v Kisovcu, kjer se bosta pomerila Condor in Jolly bar. S. F. ŠAH Turnir Nove LB v pospešenemšahu Trbovlje - V nedeljo, 10. marca je v Ljubljani v prostorih ŠK Iskra potekal 2. turnir Nove LB,ki je eden najmočnejših v Sloveniji. Prvi je bil Primož Šoln z Vrhnike s 7 točkami. Igralci Š K Rudar so se odlično izkazali. 7. je bil Uroš Zalokar s 6 točkami, ki se je v zadnjem kolu boril za prvo mesto, a je v 12. potezi spregledal figuro in poceni oddal točko. Dober rezultat so dosegli ostali igralci: Hinko Jazbec je bil 17., kar je za tri mesta boljše od njegovega rajtinga, Franc Kotnik je osvojil 24. mesto, mladi Aljaž Dušak je zbral 4 točke in osvojil 28. mesto, Rado Bajda je s 4 točkami osvojil 32. mesto, 3 točke in37. mesto je pripadloRobiju Gorišku iz Zagorja. Po uvrstitvi po rajtinških točkah sta denarne nagrade prejelaUroš Zalokar in Robi Goršek. Na turnirju je sodelovalo 41 šahistov. Šahistom iz ŠK Rudar je omogočila nastop na turnirju LB Banka Zasavje d.d. M. V. Hitropotezno Zagorje - Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za marec je sodelovalo 14 igralcev iz Zagorja in Trbovelj. Vrstni red: 1. Jazbec 10, 2. Grčar 9, 3. Krajnc 9, Kumič 9, 5.-6. Jurič, Regancin 6,5, 7. Vidmar 6,5, 8. Bajda5,5,9. Tomažič 5, Majstorovič4. Skupni vrstni red po 3 mesecih: 1. Jazbec 75,2. Krajnc 50, 3. Grčar 37, 4. Vidmar 32, 5. Bajda 26, 6. Regancin 24, 7. Jurič 11.8. Kuzmič 11, Tomažič 9, 10. Osmanovič 3 točke. R.R. poOptMUMi Pretekli četrtek se je Rokometni klub Dol pri Hrastniku znašel na pomembni prelomnici. S Tovarno kemičnih izdelkov Hrastnik je podpisal dolgoročno pogodbo o sponzoriranju in sodelovanju. RK Dol je na ta trenutek čakal dve leti. Predsednik Rokometnega kluba Stane Šterbucl je na tej slovesnosti v uvodu poudaril, da je bilo v letošnji tekmovalni sezoni kar nekaj prelomnic. V klub so pripeljali treneija Stanka Anderluha, nekdanjega odličnega igralca državne reprezentance. Neko soboto se je v hrastniški dvorani odločil in namesto članov na prvenstveni tekmi do zmage popeljal mladince. V zimskem prestopnem roku so pritegnili še dvaizkušcnaigralca, ki izredno pozitivno vplivata na soigralce. Ustnovili so navijaško skupino, ki zdaj spremlja in spodbuja rokometaše, na Dolu pa ustvarja izjemno zanimanje zarokomet. Na zadnji prelomnici pa so se rokometaši znašli prav s podpisom pogodbe. Decembra so v klubu opravili resno analizo stanja in razmer in ugotovili, da je v klubu zbrana dobra strokovna in tehnično podkovana ekipa. K delu so pritegnili trenerje, katerih delo je na ravni najboljših v državi. Ti trenerji so vzgojili perspektivne mlade igralce in bodoče domače jedro ekipe, ki so ji ob primernih'dopolnitvah od drugod na široko odprta vrata k uspehom. Rokometaši so si zadali jasen cilj -doseči rezultate, s katerimi bi se lahko prebili v prvo ligo. Temu klubskemu cilju bodo člani v naslednjem obdobju podredih vse drugo. Podpis pogodbe s TKI za njih ne pomeni razbremenitve, pač pa pripravljenost na novo, bolje organizirano in učinkovito delovanje. Branko Majes, direktor Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik, je povedal, daje vrhunski šport cilj vsake družbe. V svetu tovarne vlagajo v vrhunski šport in podobno razmišljajo tudi v hrastniških podjetjih. Hrastniški šport si to nedvomno zasluži. S sponzoriranjem se poskušajo aktivno vključevati ne le v športne, temveč tudi druge aktivnosti družbe. S sponzorstvom pričakujejo tudi dobro delo zmladino injasno delovno moralo. Prav tako pa bo sponzorstvo pomenilo tudi promocijo za tovarno. Stanko Anderluh. trener Rokometnega kluba Dol pri Hrastniku, pa je poudaril, da bodo s finančno pomočjo sponzotjev lahko poravnali tekoče obveznosti. Če je rešeno to vprašanje, so tudi igralci zadovoljni in boljše igrajo. V naslednji sezoni želijo preiti v prvo A ligo inh potrebovali bodo veliko finančno pomoč ter določene okrepitve igralcev. Tudi vse ostale ekipe se bodo močno okrepile in bo večina, tako kot dolski rokometaši, pričakovala uvrstitev v prvo A ligo. Podpisa pogodbe se je udeležil tudi hrastniški župan Leopold Grošelj, ki je izrekel čestitke vsem, ki so kakorkoli pripomogli k dosegu začrtanih ciljev Rokometnega kluba. Jerca Vučetič foto: Branko Klančar Podpisali so pogodbo. ;lll!lll!|!!ir .illllllllllllillli ' lllllf I— .. LJpJ 1410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64 1!!^^ .. ..I TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM a™™ ‘ tl .......-......... n: —— -------- ii;i , ____ 1 , |B!S STRESNA OPEKA MARSIGLESE (dvojni zareznik) 72,00 sit/kos maloprodajna cena lili ivšSi-Š I f Si||l ARMATURNE MREŽE 9/6 R424 4.950 sit/kos 4,2/4,2 Q69 1.280 sit/kos 4,6/4,6 Q166 2.850 sit/kos maloprodajne cene ...............................'........................... ...................................................................................................I II HIDRIRANO APNO 33/1 (vreča) 480,00 sit/kos illlpl lil .lili i ŽELIMO VAM UGODEN NAKUP * _______________________________________________,,V'N tli ii in ostali gradbeni material po zelo ugodnih cenah - stavbno pohištvo - sanitarna keramika - keramične ploščice • • lili lil RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX »so mmm mmmm mKJQ@ty§ 61410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C OOOOOOOOOOOOOOMOOOMMOOOMOOOOOOOOOOOOOtoOMOOOOOOOOOOOOOOMOOOCMOOOOOOOOOOOOOOMMOMOOOOOOOOMOOOMM /AS KAMNOLOM BOROVNIK KISOVEC, d.o.o. Grajska 2, 1410 Zagorje tel-: 0601-61-100,61-653; fax:0601-64-243 SPOŠTOVANI KUPCI PREMOGA RUDNIKA ZAGORJE! ; Kljub dolgoletni tradiciji ju tudi za Zagorski rudnik prišel čas, ko se bo postopoma prenehalo z odkopavanjem premoga. , Kot ekskluzivni prodajalci promoga Rudnika Zagorje v zapiranju. Vas zato obveščamo, da se lahko oskrbite z našim: premogom predvidoma še do konca letošnjega maja. Za dosedanje poslovno sodelovanje se Vam zahvaljujemo. i TRBOVLJE Razpis za slovensko kmečko ohcet v Kandršah Turistično društvo Mlinše v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Zasavcem objavlja razpis za Zasavski par 95 Tudi letos bo 29. junija velika prireditev, katere namen je obujanje starih ljudskih šeg in običajev. Kmečka ohcet v Kandršah bo letos še bogatejša in pestrejša, kot je bila minulaleta. 29. junijabo pri gostilni "Pri Vidrgarju" potekala zaključna prireditev, na kateri se bodo poročili izbrani pari. Eden izmed parov bo tudi iz Zasavja. Zato časopis Zasavc objavlja prijavnico za Zasavski par 96, ki se bo udeležil te poroke. Sponzorji bodo tudi letos poskrbeli za bogate nagrade, ki jih bodo prejeli mladoporočenci. Za odmevnosti prireditve pa bo letos poskrbela televizija POP TV in ostali slovenski mediji. Prireditev Kmečka ohcet bo letos delno povezana tudi z obeležitvijo 700 letnice Zagorja. Na razpis se laho prijavijo pari, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - Slovenska narodnost in slovensko državljanstvo. - Ženin ne sme biti starejši od 35, nevesta pa od 30 let. - Nobeden izmed njiju še ni bil poročen. - Par je pripravljen sodelovati na vseh javnih prireditvah, ki jih zahtevajo propozicije. - Oba ali vsaj eden stalno prebiva v eni od treh zasavskih občin, oziroma v Litiji ali Radečah. Če izpolnjujete pogoje, vam ne preostane drugega, kot da izpolnite prija vnicoinjovpriporočenem pismu pošljete na naslov: Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom ZA ZASAVSKI PAR 96. Prijave bomo sprejemali predvidomado druge polovice aprila, finalni izbor parov pa bo 18. maja. Pohitite, časa je malo. Ime in priimek; Ime In priimek Telefon (doma In v službi) Telefon (doma In v službi) Dalum rojstva: Podpis Datum rojstva: Podpis Akcija Naj ciciban se nadaljuje. Fotografije cicibanov, starih do sedem let, še vedno sprejemamo. Fotografija nadebudneža ne sme biti starejše od enega leta. Kot lahko vidite, smo objavili vrstni red prvih dvanajstih cicibanov. Vseh res ne moremo, ker bi bila potem lestvica predolga. Upamo, da se s tem strinjate tudi vi. 25 Tea Cilenšek Tea, ki bo šele decembra letos upihnila prvo svečko, prihaja iz Zagorja. Nafotografiji je stara ravno dva meseca. S priloženim kuponom lahko še vedno glasujete. Vsak teden lahko glasujete samo za tiste otroke, ki vam jih bomo tisti teden predstavili. Dvanajstim finalistom, ki bodo prejeli največ vaših glasov, bomo podelili nagrade. Nagradili bomo tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali za svojega cicibana. Sponzor akcije je trgovina Mojca, 26 Danijela Musič Danijela prihaja iz Trbovelj. Avgusta bo stara trileta. Ko bo velika, bo gotovo manekenka, ko zna tako fletno pozirati. Ceh 20.1* 2/s H10 ZA60EJE OB SAVI lEmŠDMUto EEE2ZHHD3 Partizanska 5, Trbovlje. Na kuponu obkrožite samo eno številko; vsak malček je označen s svojo zaporedno številko. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo kupon neveljaven. Kupon prilepite na dopisnico ali pa ga pošljite v kuverti s pripisom za akcijo Naj ciciban Zasavja. Fotokopij ne upoštevamo. Naš naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2/c, 1410 Zagorje ob Savi. Trenutni vrstni red glasov 1. Kim Klančišar, Podkum 57 2. Gašper Križnik, Zagorje 54 3. Aleks Brekan, Hrastnik 23 4. Aljaž Bastič, Trbovlje 21 5. Benjamin Duh, Hrastnik 20 6. Nejc Hiršel, Zagorje 18 6. Blaž Kreže, Kisovec 18 8. Anja Jernejšek, Laško 14 9. Tjaša Šink, Trbovlje 13 10. Janja Kajtna, Zagorje 12 11. Teja Pistotnik, Trbovlje 10 12. Sabina Strniša, Hrastnik 9 V J Žreb je določil prve tri nagrajence, ki so izpolnili kupon in izkoristili 10 odstotni popust. Ko smo februarja skupaj z GP Rudar iz Trbovelj začeli akcijo, s katero smo našim bralcem omogočili 10 odstotni popust, smo bili optimisti. Upravičeno. Čeprav se morda kupončkov ni nabralo toliko, kot smo pričakovali, je bil odziv vseeno precejšen. Očitno je marsikomu kapnilo, da popust lahko dobro izkoristi. Zraven pa sodeluje še v žrebanju. Žrebanje smo nameravali izpeljati 8. marca v hotelu Rudar. Zaradi objektivnih razlogov smo ga prestavili na 11. marec. Vodja gostinstva GP Rudar Saša Medved je izžrebala tri nagrajence. Najprej je bil žreb naklonjenlztoku Simnovčiču. Nagrado je namesto njega prevzel oče Franc. Iztok je dijak srednje šole in je bil tega dne še v šoli. Kot pravi oče, ima Iztok rad pice. Najprej niti niso vedeli, zakaj gre. Potempa so sehitro spomnili, da so ob obisku Rudaijeve picerije, tam pustili še kuponček, ki so gaizrezali zzadnje strani Zasavca. Sicer pa člani družine Simnovčič radi rešujejo križanke. Franc je povedal, da so bili že nekajkrat nagrajeni za pravilno rešeno križanko iz Zasavca. Saša Medved je iz posode v drugo potegnila ime Bruna Hudomalija. Druga nagrada je šla v Zagorje. Natančneje v Potoško vas. Bruna smo z bonom za 3000 tolaijev zmotili pri vsakdanjih opravilih. Na gruntu je treba pošteno garati, da se kam pride. Tudi Bruno je bil nagrade vesel. S kuponom si bo lahko privoščil kakšno pošteno kosilo ali večetjo. Seveda v enem izmed lokalov GP Rudar. Še najbolj pa je bila vesela našega žrebanja Anamarija Ceferin iz Trbovelj. Ko smo se na njenih vratih pojavili z bonom zaSOOO tolarjev, se nas je že skoraj ustrašila. Obiska, še posebej takšnega, res ni pričakovala. Povedala je, da seje ravno vrnila iz Ljubljane, kjer je s sinom obiskala zdravnika. Zato je bila še utrujena od vožnje. Obisk zdravnika pač nikoli ni najbolj prijetno opravilo. Z našim bonom pa smo ji vsaj malo polepšali dan. Nagrade je bila vesela. Ne zgodi se ravno vsak dan, da ti nekdo potrka na vrata in ti podari 5000 tolarjev. Za konec naj povem, da akcija Zasavca in GP Rudar, še traja. Kupončke, ki jih morate izrezati in pustiti v enem izmed lokalov GP Rudar, bomo objavljali še vsaj do konca marca. Nato pa bomo pripravili še kakšno žrebanje in seveda tudi nagrade. Prvih 10.000 tolarjev je torej podelj enih. Mogoče res ni veliko. Ampak zdaj so pač takšni Anamarija Ceferin je dobila bon za 5000 tolarjev Bruno je bil bona za 3000 tolarjev vesel. Saša Medved je izžrebala prve tri nagrajence časi, da vsak tolar pride prav. Še posebej tisti, s katerim si lahko privoščiš kakšno večerjo v restavraciji. Ali pa greš na pico, zraven popiješ še koka kolo in preživiš večer drugače kot običajno. 10 odstotni popust pa tudi ni kar tako. Vsaj za kakšno pivo večje. Jure Nagode Namesto Iztoka je bon za 2000 tolarjev prevzel njegov oče Franc. Slovenijo smo zapustili 27. januarja zjutraj in preko Trsta in Rima odleteli proti Indiji. Pristali smo v Delhiju in Bombayu (po novem Mumbay), od koder smo z drugim avionom odleteli proti Madrasu. Tako smo se odpravili snemat reportažo o Indiji. Ekipo smo sestavljali snemalec Marko Kapi, Ernest Kotar ter 'rezervni novinar' Zasavca, ki je dokaj avtentično zapisoval dogajanja. Pozdrav Indijke V Madrasu smo ostali nekaj dni, se počasi privajali na temperaturno razliko (40 stopinj Celzija) in kovali načrte za snemanje. Nove vtise smo pridno beležili, preizkušali prve vegetarijanske obroke in od potnikov v hotelu Broads Lands pobirali naslove in nasvete za naprej. Popotnik iz New Y orka nam je med Sponzorji, ki so omogočili potovanje: Agencija za razvoj Zagoije, Ultra Kisovec, Grafex Izlake, ETI Izlake, Občina Zagorje, Čiščenje Lamovšek Izlake, LB Zasavje, Diskont Trebušak Zagoije, Sallon Caffe Zagorje, Bistro Slavi Kisovec, KZ Izlake, Rent-a-car Juvan Zagoije, G & EKS Kisovec, Eurotrade Zagoije, Elektroprom Izlake, Frizerstvo Matej a Izlake, Foto Weiss Trbovlje, Tehnohit Trbovlje, Zavarovalnica Triglav Trbovlje, Pogtrošnja Zagorje, Avtotehna Stik Trbovlje, Market Maja. ZASA VC Zagoije, Radio Trbovlje, Kanal 10 Trbovlje in ETV Zasavje. drugim povedal zgodbo o Izraelki, ki so ji v Indiji med operacijo poškodovane noge ukradli še zdravo ledvico, on sam pa je imel avtobusno nesrečo. Z zlomljeno nogo je čakal na pomoč deset ur in njegova sreča je bila, da je imel v nahrbtniku zavoj cigaret, ki jih je med bolečim čakanjem tudi skadil. V isti bolnišnici, kot nesrečna Izraelka, so mu petkrat menjali mavčno oblogo, ker mu je zaradi slabe kvalitete nenehno razpadal. Bolečin so ga rešili starši, ki so mu iz Amerike poslali mavec 'made in USA'. Za spomin ima desno nogo vso deformirano v železju in vijakih. Opozorili so nas, naj ob prvih večjih zdravstvenih težavah ali poškodbah kar odpotujemo proti domu, ker je zdravje predragoceno, da bi ostalo v Indiji. Med drugim smo v Madrasu v ... in Indijca. živo videli, kako čistijo zamašeno kanalizacijo. V odtok so poslali Indijca (nižje kaste), zadolženega za čiščenje greznic. Revež se je v smrdečo gnusobo potapljal toliko časa, dokler ni odmašil odtoka. Že sam pogled na dolgonogegalndijca, ki čofota po fekalijah, človeku obme želodec. In tako je iz 'tehničnih " motenj' intervju z njim odpadel. Po štirih dneh se Ernestu inMarku krave po ulicah niso več zdele zanimive in to je bil znak, da je aklimatizacija končana in lahko krenemo naprej. Peter Brečko Marko Kapi, Ernest Kotar in Peter Brečko. Morje v Madrasu. Prepovedano mesto V nekaj kilometrov dolgi koloni, ki seje vila preko Trga nebeškega miru, sem čakal na ogled mavzoleja Mao Ze Donga. V ogromnem preddverju je kip sedečega predsednika, ki gleda preko trga, v drugem prostoru pa njegovo balzamirano truplo. Vojaki so nas po hitrem postopku odgnali naprej, kar pa je glede na tisoče čakajočih tudi normalno. Preko trgaje vel rahel vetrič, zato so ljudje na veliko spuščali zmaje. "Leteči kitajski zmaji" vseh mogočih oblik in velikosti so se pozibavali nekje visoko na nebu in včasih je bilo potrebno pošteno pogledati, kje je zmaj kakšnega lastnika. V Prepovedano mesto sem vstopil preko enega izmed številnih mostičkov, ki vodijo čez vodni jarek, speljan okrog obzidja. Palača se razteza na 720.000 kvadratnih metrih, šteje 800 zgradb in 9.000 sob. Menda je v zlati dobi dvora v njem delalo 9.000 služabnikov in 70.000 evnuhov. Če bi palačo obnavljali postopno, bi potrebovali 10 let. Vsakodnevno jo obišče 10.000 ljudi, zato je gneča res velika. Pred 2.000 leti bi za takšen "drzen" vstop v mesto plačali z življenjem, danes pa je drugače. Mesto se deli na zunanji in notranji del. Na naj večjem trgu, ki sprejme 10.000 ljudi, se na marmorni terasi dvigajo tri glavne pagode, ki so srcePrepovedanegamesta. V stop je spričo velikega števila obiskovalcev prepovedan, zato pa so v ostalih palačah in zgradbah muzeji porcelana, dragih kamnov, svile, umetnin in še česa. Samo v zadnjem delu mestajemočnajtinekajdreves. Vse ostalo so posekali, saj so bili požari v mestu nekaj povsem običajnega. Lesene konstrukcije, rahel vetrič in podtikanja so kar nekajkrat povzročila, da seje dvor znašel v plamenih. Tako je mesto od svoje zasnove leta 1406 pa do danes doživelo kar nekaj sprememb. ^ Skozi severna vrata sem zapustil bivališče carskih družin Ming in Qing in se ob obzidju vrnil nazaj v mesto. Noč ima tudi na Kitajskem svojo moč, a za turiste in domačine vsakega posebej. Oblasti še vedno preganjajo odkrito druženje. Nedolžen ples s prikupno Kitajko se zanjo lahko konča v zaporu. Tudi sprehodi z roko v roki po mestu ne naletijo na odobravanje. Ljudje odkimujejo z glavami in se obračajo stran. Drug svet. druga kultura. V naslednjih dneh sem pobegnil izmesta. Najprej sem si ogledal staro in novo poletno palačo. Predvsem slednja je čudovita. Z ogromnim številom delovne sile, ki jo seveda pri več kot milijardi ljudi še danesne primanjkuje, so povečali in poglobili jezero in v manjši hrib zgradili palače oziroma pagode. Največja in tudi najvišja je osemkotna in razgled z vrha je enkraten. Vse pagode pod njo, potem pa jezero z obokanim mostom v obliki mavrice in številne ladjice. V zalivu nekaj 100 metrov stran pa je prava marmorna ladja. Narejena za okras in uživanje še danes v svoji marmorni belini izraža moč in neminljivost kitajske zgodovine. Znamenitost tega parka je tudi 728 metrov dolg pokrit lesen hodnik, poslikan z motivi narave, rož in ljudi. Samo predstavljajte si, kako so uživali. Le nekaj kilometrov dlje leži hribovje Fragrant. Sprehodi med bujnim zelenjem, obiski vrtov in pagod so nepozabni. Na vznožju hribov leži tudi tempelj Ažurnih oblakov, zgrajen leta 1289. V Pekingu si mora vsak obiskovalec pogledati tudi pande, po vsem svetu znane črno bele kitajske medvedke. Vsepovsod so vsekakor vidni tudi znaki budistične vere. Zato sem se odločil za obisk Lama templja, kjer domuje 18 metrov visok Buda, izklesan iz kosa lesa. Na vsakem dvorišču sem prižigal dišeče palčke in užival v opojnem vonju. Buda se lahko nahaja v različnih položajih in oblekah, nekje smo videli tudi spečega Budo, ki je tehtal 50 ton. Nikjer pa seveda ne gre brez stisnjenega palca in kazalca, simbola pobožnega premišljevanja. V Pekingu laho ostaneš dalj časa, a vsega ne moreš videti. Vsekakor ne gre prezreti vseh parkov okrog Prepovedanega mesta, pa templje Nebeškega miru s slavnim zidom odmeva, kjer se šepet na eni strani zlahka sliši kjerkoli vzdolž okroglega zidu v premeru 65 metrov. Če se v mesto nisem podal s kolesom, je bil na razpolago avtobus. Vozni parkje več kotdotrajan, gneča pa takšna, da še sardine v konzervi uživajo hotelsko ponudbo v primerjavi s potniki. Tudi zvečer, ko pade že trda tema, ne prižigajo luči niti v avtobusu niti na avtobusu. Promet se odvija v temi, hupanje zamenja bliskanje z dolgimi lučmi in tisti najbolj drzni prižgejo parkirne. Na ta način -menda - varčujejo z energijo. Mitja Predovnik Že slišim slovenske glasbenike, ki zganjajo vik in krik. Spet nelojalna konkurenca, siva ekonomija in tako naprej in tako nazaj. Prejšnji teden je po Sloveniji koncertiral Oliver Drago-jevič, veteran hrvaške zabavne glasbe. V eteran, ki svoja leta prekleto dobro skriva. 9. marca se je ustavil tudi v Litiji. V športni dvorani se je na koncertu, ki sta ga organizirala lastnika bistroja V & R Tone in Andrej Vrhovec, je bil obisk precej množičen. Oliverja niso prišle pogledat samo stare mam'ce in očaki častitljive starosti, kot bi človek pričakoval. Polno je bilo tudi mladih v najlepših najstniških letih. Propaganda mamic in očkov je pač dobro naoljen stroj, ki zmelje še tako skrbno pripravljeno propagandko kakšnega super pop zvezdnika. Seveda v primeru, če naleti na Oliverja. Kakorkoli, Oliver Dragojevič je svoja leta in izkušnje, ki jih je leta in leta pridobival na zabavno glasbeni sceni, združil z mladimi močmi. Spremljevalna skupina Delfini, sestavljena iz pristnih Dalmatincev, je na trenutke komaj lovilaOliverjevo dinamiko in poskočnost. Sivolasi gospod ni navdušil samo starejših. Nasprotno. S predstavnico mlajše generacije je celo zaplesal pod odrom. In to v prvem delu koncerta, ko je prepeval svoje stare dalmatinske viže. Od Nadaline, Skalinade, Oprosti mi pape in drugih. Že na samem začetku koncerta v litijski športni dvorani je Oliver navezal živahno komunikacijo z občinstvom, ki je z njim tvorno sodelovalo do konca koncerta. Če se je človek ozrl po precej polni tribuni, je z lahkoto opazil, kako ljudje pojejo, oziroma mrmrajo kad Nadalina muti jaja, zraven pa si pomagajo z vsemi udi, kar jih premorejo. Na sredini koncerta si je Oliver sicer privoščil petnajst minutno pavzo. Vendar jo je spretno skril s svojim dalmatinskim šarmom, češ vmes morajo poslušalci tudi kaj popiti, kot se za večer "dalmatinske fešte" tudi spodobi. In vsi smo padli na finto in šli v pavzi nekaj spustiti po grlu. Za trenutke se je zdelo, da v dvorani diši po pečenih ribah in ostalih dalmatinskih dobrotah. Skratka. Oliver Dragojevič je dokazal, da še ni za v penzijo. Poskočno, rahlo nostalgično in v ritmu "Ko ne piva, iz Litije nije" je imel ves večer vse niti v svojih rokah. Obvezne začimbe v obliki pristnega dalmatinskega humorja pa so verjetno v marsikatero glavo nabut^e še kanček nostalgije za tistimi zlatimi časi, ko smo sami prihajali na prag domov dalmatinskih glasbenikov in ne obratno. Sobotni večerje bila fešta v dvorani, kjer se je sedelo in poslušalo glasbo. Morda prav to manjka slovenskemu občinstvu. Glasbeniki, ki te pritegnejo z glasbo in ne s šankom v avli. Tekst in foto: Jure Nagode m ~ j&~Ž8".8fj8f~8818£"18f 88‘Tiir Podli Iantj'e (BacI Boys, ZDA - 1995, CoiniInentaI) Mike Lorey (Will Smith) in Marcus Bumett (Martin Lawrence) sta policaja v Miamiju pri oddelku, ki se ukvarja z narkotiki. Komaj jima je uspelo, da sta spravila pod streho največjo akcijo njune kariere, že so iz policijske postaje ukradli vso zaseženo drogo. Smola pa taka... Skoraj brezpredmetno je opomniti, da se eden od zlikovcev ni mogel zadržati. Organiziral si je majhno fešto z anonimno prostitutko, njeno nedelovno prijateljico Julie (Tea Leoni) in vrečko belega praška. Ostali niso bili povabljeni. Vse skupaj sodelavcem nekako ni bilo najbolj všeč. Njemu in dekletu za zabavo in razvedrilo so v telesih aktivirali biološko nesprejemljiv sistem zračenja s pomočjo pištole. Juhe pa je ta direndaj opazovala skrita. Ne za dolgo. Zlikovci so jo odkrili in dečvajo je morala urno popihati. MARTIN LAVRENCE WILL SMITH Preminulo delovno dekle je občasno honorarno zaslužilo kak dolarček tudi s sodelovanjem s policijo. Pred smrtjo je svetovala Julie: "Če boš imela kdaj kakšne probleme, se mirne duše obrni na Mikca. On bo že vedel, kaj ti je storiti." Ne glede na to, da njeni prijateljici ta in podobne modrosti niso pretirano pomagale, da bi doživela leta mirne starosti, se je Julie odločila, da bo poslušala njen nasvet. Ostanek zgodbe ni pretirano težko uganiti... Michael Bay je Bad Boys zrežiral kot nekakšno mešanico Smrtonosnega orožja (Lethal Weapon) in Policaja z Beverly Hillsa (Beverly Mills Cop), s to razliko, da tokrat v glavnih vlogah nastopata dva temnopolta policaja in Porsche 911. So vam všeč iskrivi & duhoviti dialogi, pretepi, obstreljevanja, trčenja avtomobilov in nore dirke po mestu? Vas privlačijo eksplozivne akcijske sekvence in techno ali rap glasba? Hej, kaj še čakate? Ocena: **** Tommy Basy to. dM©l Slovenci smo že od nekdaj znani po tem, da imamo veliko dobrih kantavtorjev. Težko in krivično bi bilo pisati o tem, kdo je bil pri nas pivi kantavtor. Verjetno to sploh ni tako važno. Andrej Šifrer, Tomaž Domicelj, Aleksander Mežek, ter v novejšem času Adi Smolar in Iztok Mlakar. To so samo nekatera imena, ki povedo vse. Nckateri raje prisluhnejo temu, drugi drugemu. Okusi so pač različni. In če za ime Iztoka Novaka - Easyja doslej še niste slišali, si ga kar zapomnite. Fant namreč veliko obeta in kar je najpomembneje -izjemno dober je. In kako seje vse skupaj začelo? Leta 1993 seje Easy, ki je prej sodeloval s skupino Night Jutnp, odločil dajih zapusti. Kot pravi sam, v sodelovanju s skupino ni videl prihodnosti. Ker jeimel napisanih nekaj lastnih pesmi, se je seveda odločil, da jih posname. Pri tem pa je imel tudi nekaj sreče. Ravno v tem času (1993. leta) so na primorskem, v studio Jork, člani skupine Sank rock snemali album Moj nočni blues. Tako sta člana skupine, Aleš in Cveto, Easyju pomagala posneti prvo samostojno pesem z naslovom Starec. Easy seje z njo predstavil na nekaterih radijskih postajah in naletel na dober odziv. Zato je kmalu po prvem, posnel še dve pesmi in zdelo se je, da bo tudi njegova prva samostojna kaseta izšla kaj kmalu. Toda stvari so se Zapletle. Easy s posnetim materialom ni bil zadovoljen, kmalu zatem pa j e še resneje zbolel in stvari so se zavlekle. Kljub temu ni vrgel puške v koruzo. Tako so vsi posnetki, nastali med julijem '94 in majem '95, končno zagledali luč sveta. Pred kakšnim mesecem in polje namreč izšla njegova CD plošča, Galeb. In kaj reči o glasbi? Je izredno dobra, skorajda že hrična in prepričan sem, da bo tudi vas navdušila. In še nasvet; prisluhnite besedilom. Tomaž A. Štojs Hyundai accent svojega vzhodnjaškega (korejskega) naglasa nikakor noče skrivati. Sodoben pogonski agregat z obilico moči, oble linije, dosti dodatne opreme za dosegljivo ceno. Nekateri, ki prisegajo na evropska vozila "s tradicijo", ga zaradi njegovih lastnosti zavistno sovražijo, spet drugi - vzljubijo. Testni accent je spadal med bolj opremljene (dražje) modele iz palete. V opremo vozila so spadali: tonirana stekla, radio-kasetofon s štirimi zvočniki, po tretjini deljiv naslon zadnje klopi, po višini nastavljiv volanski obroč, električni pomik prednjih stekel, centralno zaklepanje, servo volan, zavorni ABS in še kakšna malenkost. Največ, kar si je pri accentu moč omisliti, so še zračna vreča za voznika, električno nastavljiva zunanja ogledalain klima naprava. Testni avtoje poganjal 1495 kubični, štirivaljni, dvanajst-ventilski motor, z elektronskim vbrizgom goriva in razveseljivimi 66kW (91 KM) moči, ki pa se, s priganjanjem v visoke vrtljaje, precej glasno sliši tudi v potniški kabini. Petstopenjski menjalnik in obilo "konjev" v motorju pri accentu skrbita, da lahko dosegamo zelo solidne pospeške ali pa pretaknemo v peto prestavo in se prepustimo lenarjenju. Ročica menjalnika je tako lahkotna, da voznik katerega manjših, trših vozil ob prvem srečanju z accentom zagotovo pomisli, daje odlomljena. Accent se tudi pri ostrejši vožnji dobro drži ceste in podvozje je povsem kos motornim zmogljivostim. Accent je predvsem prilagojen vozniku. Voznikov sedež je povsem nastavljiv, tudi po višini in v ledvenem delu; seveda z ročicami in vzvodi, ne s pritiski na gumbe. Armaturna plošča, odprtine za zračenje in stikala so zaobljena, tako kot tudi avto v celoti. Na sredinski konzoli se nahaja stikalo za vse štiri smernike in je v sili zlahka dosegljivo tudi sovozniku. Nekaj niže se nahajajo gumbi in stikala za prezračevanje vozila, ki vsaj na začetku od voznika zahtevajo, da odmakne pogled s ceste, če želi nastaviti zračenje. Stikala za pomik prednjih stekel se nahajajo ob prestavni ročici, vendar so izbočena in jih je zlahka najti tudi med vožnjo, ne da bi odvrnili pogled s cestišča. Vsa stikala (vključno z radiokasetofonom) so ponoči lepo osvetljenain dobro vidna, v sredinski konzoli pa sta osvetljena tudi pepelnik in vtičnica za avtomobilski vžigalnik. Na obvilanski ročici, ki skrbi za upravljanje s prednjimi brisalci, je kar pet stopenj za hitrost intervalnega brisanja in dve stopnji hitrosti stalnega brisanja. Stikalo troblje je bilo na sredini volana, pri modelih z zračno vrečo, pa je pomaknjeno na volanski prečki. Volanski obroč bi ponujal še boljši občutek, če bi bil za malenkost debelejši. Varnostna pasova spredaj sta Hyundai accent 1.5 GLSi/servo/ABS s štirimi vrati avtomatska, nastavljiva po višini. Avtomatska sta tudi dva varnostna pasova na zadnji klopi, medtem ko je treba sredinski (dvotočkovni) varnostni pas nastavljati ročno. Dodaten prispevek k varnosti v testnem vozilu je bil zavorni sistem ABS, ki je v vseh primerih močnega zaviranja skrbel, da kolesa niso blokirala in daje avto ohranil vodljivost. Vendar se je zgodilo, da se je med lagodno vožnjo iz neznanega vzroka na armaturi prižgala lučka, ki je opozarjala na okvaro ABS sistema in gorela do konca relacije. Po nekaj minutnem postanku in ponovnem zagonu vozila, je ABS zavorni sistem ponovno brezhibno deloval. Piko na i pri varnosti bi dodala še zračna vreča, ki pa v accentu za sovoznika žal sploh ni mogoča. Stikala na vratih, ki skrbijo za osvetlitev notranjosti, so na karoseriji nameščena tako, da luč v notranjosti ne ugasne, če niso vsa vrata dobro zaprta. Na to opozarja voznika tudi lučka na armaturni plošči. Luč za osvetlitev notranjosti vozila je le ena, nameščena približno na sredo strehe vozila. Testni accent je imel štiri vrata. Pokrov prtljažnika se je zato odpiral (od roba zadnjega odbijača do zadnje šipe) navpično navzgor. Prtljažnik je razveseljivo velik (363 litrov; 348 litrov s tremi vrati ali 457 Etrov s petimi vrati), osvetljen in v svojem dnu vsebuje tudi rezervno kolo. Čeprav se pokrov prtljažnika odpira od roba zadnjega odbijača, je dno prtljažnega prostora še nekaj centimetrov niže in za ta rob je potrebno prtljago dvigniti prijemanju iz prtljažnika- Prtljažnik je velik tudi zaradi višjega zadka vozila, ki povzroča slabšo vidljivost skozi zadnjo šipo. Pri občutljivih vzvratnih manevrih (npr. parkiranju), seje zato bolje zanašati na zunanji ogledati, ki sta konveksni in zajemata širok kot okolice vozila. Zalahkotno obračanje volana pri parkiranju oz. na mestu poskrbi volanski servo, za natančnost parkiranja pa boste potrebovati nekaj vaje in kakšno prasko na barvi odbijača. Accent s štirimi vrati nima brisalnika zadnje šipe. Res je, da zaradi limuzinske izvedbe karoserije zadnja šipa ostaja večinoma čista. Če pa mislite, da brez zadnjega brisalnika ne bo šlo, se odločite za accenta s tremi ati petimi vrati, kjer brisalnik spada v serijsko opremo vseh modelov. Testni accent seje izkazal kot zelo soliden avto, ki je lahko družinska limuzina. Če pa se voznik naveliča družinske lagodnosti, je accent sposoben tudi zelo iskre vožnje, ki dvigne količino adrenalina v krvi, še vedno pane zbujaobčutka, da vozimo na meji zmožnosti vozila. Tekst in foto: Jože Ranzinger Trbovlje. ■ Promet Trbovlje - 6. marca ob 14.00 url je prišlo do prometne nesreče na cesti za Savo proti Hrastniku. N.V. je nepravilno obračal vozilo. Nasproti je pripeljal K. K. in s svojim vozilom trčil vanj. Zagorje - 6. marca ob 17.50 uri je Trboveljčan Č.J. vozil stoenko iz smeri Kisovec proti Staremu Trgu. Na odseku te ceste je izsilil prednost pred voznico T.J., zato je prišlo do trčenja. Udeleženca nezgode nista bila poškodovana, škoda pa je bila kar precejšnja. Za približno 500.000 tolarjev zvite pločevine je bilo. Kradejo kot srake Litija - 4. marca je bil najbrž močno začuden P A. iz Sevnice. Začuden je bil zaradi svojega avta, saj mu ga je nekdo ponoči močno sfriziral. Tat je namreč s parkiranega golfa odmontiral vse štiri gume, za nameček pa si je postregel še z avtoradiom. Litija - 4. marca niso bili pridni samo tatovi avtomobilskih gum. Tudi vlomilci v vikende so bili marljivi. Stanovalci Mišjega dola pri Litiji so ugotovili, daimaeden izmed sosedov nekako čudno odprta vrata. Policisti so ugotovili, da je bilo v garažo vlomljeno. Kasneje pa so policisti ugotovili, daje bilo vlomljeno še v tri bližnje vikende. Storilci so lastnike oškodovali za približno 100.000 tolarjev. Radeče - 5. marca si je neznani vlomilec privoščil gradbišče, kjer opravlja delo podjetje SGP Posavje. Odnesel je dve kotni brusilki in s tern podjetje oškodoval za dobrih 110.000 tolarjev. Radeče - 5. marca je ponoči neznanec vlomil v vikend v Pmovšah nad Radečami. Lastnik vikenda K. S. je ostal brez več kosov ženskih oblek, krznene jakne, zaves... Vlomilec je odnesel celo 25 kilogramov zamrznjenega mesa, v kleti pa je iztočil na tla okoli sto litrov vina. Škode je za 150.000 tolarjev. Hrastnik - 5. marca so zgodaj zjutraj delavci petrola ugotovili, da jim je nekdo skušal vlomiti v hladilno skrinjo. Očitno je bila skrinja dobro zaklenjena. Vlomilcu namreč ni uspelo, da bi jo odprl. Zagorje-6. marca so bili policisti obveščeni, da je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Mošeniku. Na silo je odprl vrata, v hiši pa ni našel ničesar, kar bi se mu zdelo vredno odnesti. Vlomilec je za seboj pustil za okoli 45.000 tolarjev škode. Hrastnik - 7. marca je bil na vlomilskem pohodu očitno strasten kadilec. Iz bifejaMetuljčekjeponoči odnesel skoraj 600 škatlic cigaret različnih znamk, nekaj pijače in nekaj gotovine. Plen je bil verjetno pretežak, zato gaje skril. Policisti so na strehi namreč našli precej ukradenega blaga, ki ga vlomilec ni mogel odnesti. Trbovlje - 7. marca so bili policisti obveščeni o vlomu v klet na Šuštarjevi cesti. Zaenkrat še neznani vlomilec jeočitno zelo priden človek, saj je odnesel kompresor, georgi in cirkularko. Lastnika je oškodoval za približno 50.000 tolarjev. Radeče - 8. marca je neznanec vlomil v osebni avto, ki j e bil parkiran na Ulici OF. Lastnik P. J. je ostal brez avtoradia in s škodo 50.000 tolarjev. Litija - 9. marca je M. A. obvestil policiste, daje v svojem stanovanju zalotil nepridiprava. Neznanec, kije imel na obrazu maskirno kapo, se ni pustil lastniku pregnati. Uporabil je solzilni plin in nato zbežal na dvorišče. Tam gaje v katrci že čakal pajdaš, s katerim sta pobegnila neznano kam. Kisovec -11. marca je bilo znova vlomljeno v vrtec Ciciban. Iz vrtca, kije po številu vlomov vanj že pravi rekorder, je vlomilec odnesel le nekaj hrane v vrednosti 7000 tolarjev. Požar v Gabrskem 7. marca je malo pred pol enajsto uro zvečer zagorel osebni avto znamke R19, id je bil parkiran v garaži. Policisti še ugotavljajo ali je najprej zagorela garaža ali avtomobil. Delovna nezgoda 8. marca okoli 12.20 ure je prišlo do delovne nezgode v Metales Radeče. V mizarskem obratu se je poškodoval P.M. Na cirkularki sije do prvega členka odrezal sredinec in prstanec. Po prvi pomoči v ZD Radeče so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Gluhi telefoni 4. marca je bil pri zemelj skih delih ob stari hrastniški občini zaradi neprevidnosti delavcev pretrgan telefonski kabel. Okoli 700 telefonskih naročnikov tako ni moglo uporabljati telefonov od četrte ure popoldan do pol četrte zjutraj. Škode je za 500.000 tolarjev. Aufbiks Hej ho, hej ho, na delo zdaj gremo! Sedem palčkov obvešča aufbiksarje, da so oni hodili na delo s krampi in ne s pestmi. Gremo kar po vrsti. j- Dober teden dni pred začetkom dirk F 1, so znova imeli z ™ dirkačem opravka trboveljski policisti. J.M. se je poizkusil v dirki za veliko nagrado Trbovelj 4. marca. Kakopak brez izpita in v neregistriranem vozilu. Da bi bila mera (tista za pridr žanje) polna, se je še nedostojno obnašal. - Mogoče je TrboveljčanH.I). navijač dirkačev in je proslavljal A uspeh svojega dirkaškega idola. Isti večerje pijan razgrajal po naselju Nasipi. Policisti so ga brez trohice navijaškega navdušenjaspravili nahladno, kjermu je postalo toplo. Do streznitve. pt Na veliko turnejo po javnih ustanovah seje 5. marca podal ’ TrboveljčanB.J. najprej je rogovilil po Centru za socialno delo, nato še po zdravstvenem domu, za zaključek pa je šel še pogledat kaj počnejo Občinarji. B.J. je s svojo turnejo sprožil val navdušenja, saj je glas o njegovih dobrih delih prišel na uho tudi policistom. Na krajši zagorski turneji po lokalu Saloon pa seje prav tako ^6 petega marca mudil V.U. Njegov čarodejski show je rahlo spodletel, saj kozarce, ki jih je razbil, ni mogel več pričarati v prvotno stanje. Torej je bil uspešen samo 50 odstotno. Namesto plačila je dobil samo prenočišče. Do streznitve, jg "Milicijo, milicijo puške na ramena. U poljem, u potjeru, pobegla mi žena". Tako gre stara bosanska pesmica. Mogoče sta si jo prepevala tudi Trboveljčana V.B. in P.N., ki sta na dan žena kar sama tavala naokoli in motila promet. Mogoče sta pa res iskala kakšno ženo, da bi ji čestitala. Po količini maliganov sodeč sta ta dan močno proslavljala. Ti si moje življenje Kako čudovit občutek, a ne? Kako lepo j e, ko imaš nekoga, ki mu lahko vse zaupaš, se mu razjokaš in mu poveš šalo. Kako lep trenutek, ko te nekdo stisne k sebi, nekdo, ki te ima rad. In kako lepo se počutiš, ko prisloniš glavo na njegovo srce in čutiš enakomerno utripanje, ki bije le zate. Kako lepo je vse to! Včasih tako lepo, da sploh ne moreš verjeti, kajne? Kakšno srečo imam v sebi, saj imam tebe! Tebe! In ljubim te z vsem srcem, z dušo, telesom. V saka solza steče zate. In ti simi vse, srce, ljubezen, sreča, solza, smeh in svet. Vse, ti si mi življenje. Ljubi, ne ljubi, ljubi... Ponovno je z vami Piki Jakob, ki vam ponuja kar obilen spisek starih in novih ljubezenskih parov. Seveda pa tudi v ljubezni ne gre brez problemov, razočaranj... Vse, kar se dogaja v šolskih klopeh, pa tudi izven njih, se lahko prebere v naslednjih vrsticah. Verjetno je marsikatero dekle zajokalo, ko je izvedelo, da se po Trbovljah sprehajata Gregor K. in SentaF. (GIM). Kolpa smo izvedeli, razočaranja ni skrival tudi Samo F., ko ga je zapustila Vendi D. (EU). Lepe urice preživita skupaj Kristjan D. in Emili, prav tako pa tudi Tina P. (EU) in Tomaž M. (TEH). Ugotovili smo, da Tomažu B. ni veliko do kativše (GIM), verjetno pa je ravno nasprotno pri Saši T. (EU), ki še vedno zvesto ljubi svojega fantiča. Nekateri so resnično vztrajni in med temi sta tudi Mirjam D. (EU) in Sergej L. (GOST), prav za petami pa sta jima Jerneja A. (GIM) in AlenH. Mojca K. (EU) pa žaluje zaradi dejanj, ki jih je v preteklosti storila svojemu Romanu, iz dneva v dan pa se imata raje Barbara Z. (GIM) in Andrej S. (GIM.) Dolgo staže skupaj Polona D. (GIM) in Aleš H., velikokrat pa srečamo tudi Joži G. (EU) in Felata (GIM). Izvedeli smo, da ima kar precej oboževalk tudi Mitja G. (TRG). V strastnem objemu smo že večkrat videli Diano (EU) in Admira I. O Alji P. (OŠ) pa nam večkrat kaj pove Jernej L. (LES), tudi ob Denisu U. ob poljubih Nataše V. (GOS) zaigra srce. UršaB. (GOS) še vedno ljubi Gregorja (ELE), ta pa ji kot vsak pravi moški vrača ljubezen. Sašo M. (TEH) pa je presrečen ob svoji najdražji Poloni S. (TRG). Že dolgo sta skupaj Urban Z. in Petra C. (EU). Tina T. (bivša EU) se nam nič ne oglasi. Res ne vemo, kdo jo je tako očaral, da nas je čisto pozabila Poleg žoge pa Primož R. (TEH) rad prime tudi kakšno dobro žensko, med katere prav gotovo sodi tudi njegova Marija B. (GIM). Rok T. pa ne more odlepiti očesa od Nine L. (OŠ), skatero staže dolgo par. Kar čudno se nam zdi, da Tina G. (EU) nikomur ne zaupa, katera je njena sedanja simpatija. Drugače pa nam ima vedno veliko za povedati. Izvedeli smo, da ima tudi Borut B. (EU) oboževalko iz EŠ. Rajmond H. (ELE) se namesto dekletom predaja oštarijam, nekaj podobnega pa se dogaja tudi s Tomasom L. (EU), katerega skoraj vsak dan opazimo v Saloonu. Saša G. (EU) pa trenutno nima časa za fante, saj je pri njej na prvem mestu vozniški izpit in seveda šola. Katja (TRG) še vedno rada prileti v objem Sebastjanu D. (GOS), prav tako pa se strastnim poljubom Igorja ne more upreti Metka C. (GOS). Stara mačka Miha Ž. (TRG) in Marko L. (ELE) paše vedno spremljatasvoji lepotički iz OŠ. Verjetno pa je na priljubljenosti med dekleti izgubil nekaj točk Aleš K. (EU), ki si je postrigel svoje lase. To je nekaj novic, za danes in upamo, da ste jih prebrali z veseljem. Do naslednjič pa vas lepo pozdravlja vaš vdani Piki Jakob Toplotna zaščita stropa proti nebivalnemu podstrešju Če vaša stropna konstrukcija meji na neizkoriščeno, neizolirano podstrešje, potem meji na močno podhlajen prostor, v katerega, zaradi vzgonskega dvigovanja toplega zraka, še bolj intenzivno prehaja toplota! Zaradi tega mora biti ta konstrukcija mnogo bolj toplotno izolirana kot zunanji zidovi, katerih toplotno zaščito smo opisali v prejšnjih člankih. Najenostavnejša, a hkrati najučinkovitejša rešitev je ta, da na betonsko stropno konstrukcijo izmenično dvoslojno položimo ploščeizkamene - Termo ali steklene - Novoterm volne, lahko pa izolacijo kombiniramo tudi z razsuto volno in ploščami. Toplotna izolacija naj bo debela vsaj 12 cm, čeprav je priporočljiva debelina od 15 - 20 cm. Dostop do dimnika, strešnega okna izdelamo z lesenimi plohi. Toplotne izolacije nikoli ne prekrivamo s folijo, ampak jo pustimo v stalnem stiku z zrakom, ki jo bo sam osušil, če bi do manjše ovlažitve prišlo. Če je stropnakonstrukcijaprecej zračno nepropustna (npr. lesena ali gipskartonska) namestimo pod stropno konstrukcijo in toplotno izolacijo parno zaporo. Svetujem, da vam potrebnost parne zapore za tovrstno konstrukcijo računsko preveri usposobljen projektant ali izvajalec. Če bi želeli imeti pohodno vso površino podstrešnega prostora, je potrebno položiti tlak nad toplotno izolacijo. Če je to npr. cementni estrih, priporočam, da za toplotno izolacijo uporabimo plošče iz stiropoija, ker bi steklena ali kamena volna morala biti pri debelini 15 cm precej gosta, da bi nanjo lahko položili cementni estrih. V primeru, da za toplotno izolacijo uporabimo stekleno ali kameno volno moramo pod toplotno izolacijo, natoplistrani obvezno namestiti parno zaporo kot kaže slika. Pri vgraditvi stiropora pa naj vam potrebnost parne zapore določi strokovno usposobljen projektant ali izvajalec. O tem, kako pravilno izolirati vašo stanovanjsko hišo, izbrati najustreznejši ogrevalni sistem, itd. se sprašuje vsakdo izmed nas. Izbiro moramo prepustiti strokovnjaku. Prvi korak pa lahko že jutri storite sami, zato vabim vse, ki bi radi dobili strokoven, neodvisen in brezplačen nasvet o racionalni rabi energije v energetsko svetovalno pisarno na Gimnazij ski 22 a vsak torek in četrtek od 16.00 - 17.30 ure. Na tak način . vaše odločitve ne bodo odvisne zgolj od nasvetov trgovcev, ampak boste do trgovcev stopili z j asno izdelanimi zahtevami. Naj še enkrat opozorim, da so vsi tovrstni nasveti brezplačni, saj projekt financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, izvaja pa ga Gradbeni inštitut ZRMK Ljubljana skupaj z občino Trbovlje. Za razgovor se lahko naročite vsak dan na tel.: 27-380 ali 25-513. Zoran Gračner, dipl. ing. /tv armirano cementni estrih PVC folija ^oplotna izolacija x / \ y\/ armirano betonska nosilna plo a parna zapora-PE folija obvezna pri uporabi kamene ali steklene volne ogrevan prostor smer prehajanja toplotne energije Knapusk živleje Knap Polde je hodil našiht v gverk. S Terezije se je do gverka pjelu v zarustanih huntih, ki jih je ulejkla donferca. Žjena knapa Poldeta, komijevka, Francka je mogla iz štacune velikrat trajbat zmeraj žejne hovdrete, ki soji hoteli ukrasti šnopc. Ko je Polde pršu s šihta, gaje duma že čakala Francka z župo, funštercem in špricerjem. Po južn so se knapovske familije zbrale na hofii. Dedci so šintfali, ker imajo slabe colinge, babnice pa so čvekale o delu na gredi. le sočne trbovske besede je v svojem spisu uporabil Davor Podbregar, 3. c, PE A. Hohkrauta Knjiga Če kdaj postane dolgčas mi, tedaj želim brati si, saj knjige rada imam in nekaj jih na pamet znam. Za knjige jaz lepo skrbim, na polici jih pustim. Gledam jih in občudujem, berem in zraven premišljujem. Špela Laharnar, 4. b, OŠ I. Skvarče Uspelo mi je... Ko sem bila stara osem let, sem si želela, da bi igrala na synthesizer. K° pa sem to željo povedala očetu, m'je postavil en pogoj. In ta pogoj je bil: biti odlična. To je bila težka naloga zame. Navsezadnje pa dobra vzpodbuda za boljše učenje. Od tistega dne sem se začelaučiti, vendar je Šlo sprva še vse po starem. Bližal seje konec šolskega leta in z njim je prišel tudi zadnji šolski dan. Šla sem v šolo in takoj v razred. Kmalu je prišla v razred učiteljica z-zelenimi knjižicami. Bila sem že zelo nestrpna, od strahu pa sem se kar tresla, ko jo delila prav dobre uspehe. Mene ni bilo vmes. Nato je pričela napovedovati učence z odličnim uspehom. Med zadnjimi sem bila jaz. Vzradostila sem se , da bi kar po zraku zletela domov. Ko sem prišla domov,' bi najraje kar zavriskala od veselja. Kar videla sem že, kako bodo prsti švigali po mojem instrumentu. Komaj sem čakala, dabo oče prišel domov. A ga ni bilo od nikoder... Zaslišim avto. Stečem po stopnicah, da sem komaj lovila samo sebe. Atiju sem vse povedala in hotela, da kar takoj odide po obljubljeno darilo. A vedno mi ne uspe vse, kot želim. Po synthesizer je šel šele naslednji dan. Ko mi gaje naslednji dan pripeljal, sem bila neizmerno srečna. Ta instrument me še zdaj razveseljuje, saj že znam iz njega izvabljati prijetne melodije. Nataša Urankar, 5. a, OŠ IK Izlake V našo šolsko knjižnico je posijalo sonce Veliko šolskih knjižnic v naši lepi Sloveniji že ima računalnik, s pomočjo katerega je delo hitrejše, natančnejše in sodobnejše. Tudi mi smo si ga želeli. Ker ga šola ni mogla kupiti, smo zanj prosili našega župana, gospoda Matjaža Švagana. Željo nam je uresničil ob 30-letnici lipng ■■■ Narobe svetil Ker je danes zadnji 29. febmar v tem stoletju, je vse narobe. Poglejmo si vso to zmešnjavo od bliže: Ali opica res spada v kopalnico, kjer si z glavnikom nanaša na dlako žele za lase? Najbrž ne. Ali vas zanima kaj o kači? Ravno pred eno uro je kaktusu pošteno zbmsila bodice z brusnim papirjem. Saj reš! Kaj počne nosorog pod evgleno? Tja se je skril pred sončno pripeko. In kaj ta trenutek počenja koala? Pripravlja si sendvič iz kumaric, vloženih evkaliptusovih listov in marmelade. Oh, le kaj počne hrček na drevesu? To je zame nerešljivo vprašanje, zato raje vprašajte njega - hrčka. In le kaj počne ta trenutek sinji som? Stoji v veleblagovnici in zapravlja denar. Verjetno vas zanima tudi, kaj ta trenutek počne kraljevski pingvin. Ta trenutek pozira nekemu fotografu. Anja Beg o vš ek, 6.c naše šole. Vsi smo bili presrečni, najbolj pa naša knjižničarka Alenka Knez. V prihodnje jo čaka veliko dela, da bo vse knjige vnesla v računalnik. Po opravljenem vnašanju pa bo delo enostavnejše, kot je bilo prejšnja leta. Tudi njena roka, ki zdaj piše brez premora, si bo malo odpočila. Sedaj veste, zakaj je v našo knjižnico posijalo sonce. Gospodu županu, ki je za to poskrbel, pa se iz srca zahvaljujemo. Nina Pavlin, knjižničarski krožek OŠ I. Skvarče, Zagorje V pomoč tistim, ki potrebujejo prevod, pa prilaga slovarček izrazov: knap - ntdar, šiht - služba, gverk -rudnik, zarustan - zarjavel, hunt -jamski voziček, donferca - parna lokomotiva. komijevka - trgovka, štacuna - trgovina, trajbati - poditi, hovdre - nepridiprav, šnopc - žganje, župa - juha, funšterc - rudarsko sonce (jed), špricer - brizganec, južna - kosilo, familija - družina, hof - dvorišče, dedci - možje, šimfati - obrekovati, colnga - plača, babnice - ženske, čvekati - govoriti, greda - vrt. STANOVANJA, PARCELE PRODAM parcelo na Kleku za 3.000,00 DEM, v račun vzamem osebni avto zastava, tel.: 20-713 PRODAMO zemljišče na Podmeji -Knezdol.tel.: 21-613 PRODAM parcelo z gradbenim dovoljenjem, 2 km iz Litij e, 1.200 m2, cena 30 DEM/m2, tel.: 061/881-894,061/881 -728 AVTOMOBILI, DELI PRODAM Z 750, letnik '83, reg.do 3/97, cena 90.000 sit, tel.:21 -182 KUPIM poškodovana in nevozna osebna vozila za rezervne dele, tel.: 63-101. PRODAM Z 750 LE, 1. '84, reg. do 12/96, odlično ohranjen, tel.: 42-127 PRODAM opel corso 1,5 D, 1. '89, prev. 94.000 km, bele bare, 3 vrata, cena 9.200,00 DEM, tel.: 62-144 TRAKTOR z vitlo in kiperjem, drobilec in luščilec koruze, ugodno prodam, moj naslov: Franc Amon, Krače 5 a, Izlake RAZNO ODDAM psička mešančka, starega 1 leto, manjše rasti, tel.: 41-181 PRODAM pralni stroj v kovčku, skoraj nov, cena 8.000,00 SIT, tel.: 71 -293 PRODAM karto za premog, 3,61, cena po dogovoru, tel.: 22-248 PRODAM hodalico in avtosedež, tel.: 27-153 PRODAM 3,6 t premoga, tel.: 22-165, popoldan KUPIM 1 fazni el. motor za mešalec betona, tel.: 44-249 PRODAM črnobeli TV Gorenje, cena 5.000,00 SIT, tel.: 24-461 PRODAM 2 mesece stare aprikot pritlikave pudlje, cena po dogovoru, tel.: 41-178 NUJNO rabim 1.500,00 DEM za dobo 3 mesecev, vračam še 1.000,00 DEM več, tel.: 77-267,62-530. BETONSKE kvadre za gnojno jamo ali silos ter malo rabljeno kritino, tel.: 77-259. PRODAM obleko za maturantski ples, tel.: 61-095 PRODAM zelo malo rabljeno električno peč, cena 7.000,00 SIT, tel.: 44-458. ZELO UGODNO prodam oljni gorilec BLOWTHERM, rabljen eno kurilno sezono, tel.: 27-361 PRODAM 7,21 premoga, tel.: 26-442 PRODAM računalnik 486, DX, 40 Mhz, 203 MB, 1,44 MB, Windo ws 3.11, Word 6.0, Corel 50, miško, več iger, tel.: 64-250, dopoldan PRODAM računalnik AMIGA 500, razširjen z 1 MB, diskete, video adapter, miško in igralno palico ter printer EPSON, vse za 500 DEM, tel.: 27-144. PRODAM več bikcev sivcev, teže od 140 -160 kg, tel.: 71-297. UGODNO prodam 4 moške obleke št. 54 in moško suknjo za 18.000 SIT, tel.: 62-139. PRODAM palični mešalnik Braun-Siemens, nov, tel.: 62-530,77-267. PRODAM avtosedež CHICCO, cena po dogovoru, tel.: 75-201 dopoldan, 75-235 po 16. uri. PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri. PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965. PRODAM 101 plinsko bombo za 5.000,00 SIT, tel.: 64-250,64-166, do 16.-ure. PRODAM motorko znamke STIHL -DOLMAR, malo rabljeno,cenapo dogovoru, moj naslov: RomanStrmljan,Okrogarjeva6, Zagorje. KUPIM bikca simentalca ali sivčka od 150-200 kg, tel.: 42-221. UGODNO prodam novo hladilno omaro, tel.: 62-139. PRODAM stereo radio z dvojnim kasetarjem, GOLDSTAR, še v garanciji in walkman,tel.: 24-293 PRODAM 16 m2 keramičnih ploščic, modrobele barve in kopalno kad dolžine 1,7 m, tel.: 43-088 PRODAM karto za premog, 3,61, tel.: 27-006 INŠTRUKCIJE ŽELITEBOLJŠOOCENO POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457. INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniškesmeri.slovenskijezik.MAin FI za srednjo šolo, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 -14.00 ure. INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ in srednj o šolo ter za 1. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/ 1261-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAMangleškijezikzaOŠinsrednjo šolo, tel.: 26-671. DELO IŠČEMO prodajalce v Zagorju, tel.: 64-166,dopoldan. LEKTORIRAM vse vrste besedil (diplomske, seminarske naloge,...), tel.: 22-396 DIJAKI IN ŠTUDENTJE! Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo in brez napak -ROMANK Kisovec, tel.: 71-323, vsakdan STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 IŠČEM gospo za enkrat tedensko pospravljanje in likanje, tel.: 64-250 CENTRALNE kurjave napeljujem in instaliram, 24-748 RENT-A-CARosebnih vozil,non-stop, tel.: 27-386 KVALITETNO IN AŽURNO VODIMO POSLOVNE KNJIGE podjetnikom in obrtnikom,ROMANTK Kisovec - tel.: 71-323, vsakdan ^ “poFoboi 1 . NAGRADA- Kidričeva 4/L p p.5U410Zagorje tel.:0601/64-101 - NUDIMO VAM DARILA ZA VAŠE NAJDRAŽJE Bon v vrednosti 22.500 SIT - parfume, poslikano steklo USNJENO SAtoNjmj.ŠATUUL NAGRADE za naročnike ZASAVCA TISKARNA. ŠTAMPIUKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. vv.fnifžbOOSlT P°dlipoviw31,141III Izlake 4 0601/74-110 3. NAGRADA: PANASONIC radiokasetofon 1 ! A II 1 AUDIO A VIDEO TRGOVINA Pr.r..n... 37. ZAGORJE *<■!-< 575 ____________________________________________________________________________________________________________■ Al hotel M MEDIJSKE TOPLICE 4. NAGRADA: ZIB IZLAKE .Raket v vrednosti: 9000: Sli 6. NAGRADA: *» Effit ...Vrednostni Don v vršim 9,000 SIT .... 7. NAGRADA: ; .. Frizerskei staritve v vrednosti 9.000 SIT C5-/ Mau'ja mmR ,c1 0601/73 i -omr, NAROČILNICA i ZASAVC. Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250,64 166 fak. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek . . : kraj ........ | ulica .: 1 poštna št. . telefon. I datum P°dPis : • NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) . . . G ...j "I h •"*»: ......................................................................................v:*: ........... Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 ...E d M" "m. Sfft.3%ft¥:.;sf^ SSft.ZA jS?..ffft s ..k..d...k...d....e...d. PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 7™ do 1300 E..E E" is'....E - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2,3 in 4m karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga - posteljnina IKR d.o.o. poslovalnica Prešernova 2 (nasproti gostišča 'KUlvr) ZAGORJE tel.: 0601/61 805, mobitel 0609/617 779 PRODAMO parcelo v Zagorju, 2500m2, sončna lega (nezazidljiva). Ugodna cena. zazidljivo parcelo, I3l6m2,z gradbenim dovoljenjem in izkopom v okolici Zagorja. stanovanjsko hišo, 77 m2 tlorisne površine na parceli 550 m2 v Zagorju. stanovanjsko hišo, 79 m2, pritlična, na parceli H8m2v Zagorju, stanovanjsko hišo, 144 m2 tlorisne površine na parceli 671 m2 v Zagorju. stanovanjsko hišo, 100 m2 tlorisne površine na parceli 1300 m2 na Dolu pri Hrastniku. stanovanje v Zagorju, 45 m2, 1 nadstropje, klasično kurjenje. Ugodna cena. lokal, 25 m2 v centru Zagorja, CK, primeren za trgovino, butik,.. parcelo za vikend, 856 m2, Podkum. parcelo 1198m2, Šklendrovec. dve zazidljivi parceli, 700 m2, eno zazidljivo parcelo, 1400m2, na sončni legi v Zagorju KUPIMO hišo na ravnem področju v Zagorju ali okolici, parcela cca 800m2. ODDAMO hišo na parceli 300m2 z vrtom, CK, delno opremljeno, Trbovlje. ZAMENJAMO stanovanje 74 m2 v Zagorju za stanovanjsko hišo v Zagorju. Možnost doplačila. V NAJEM vzamemo več eno ali dvosobnih stanovanj v Zasavju. ZA VAS PRODAJAMO IN KUPUJEMO! ZA VAS NAJAMEMO AU ODDAMO! hiše stanovanja, lokale in posesti delovni čas: delovnik:9-11 h, 1 7-19h, sobota zaprto Datum ustanovitve | 3. avgust 1965 II Slišnost Rogaška Slatina, Celje, fc Velenje, Slovenj Gradec, Mežica, Kamnik, Domžale, HFr ^ se. \ ^ Metliko, Zagreb, Krško. ‘ VMNMtiaM# TRBOVLJE Frekvenca Telefon | (0601)21-358 26-056 26-333 Telefax (0601)26-228 Oddajniški 98.1 j Vsebina oddaj Informacije o delu in življenju fe v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in * od drugod. I| Glasba, izobraževanje, animacije, E obvestila, propagandna sporočila, ' čestitke... M: RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399 J BRITANSKI POLITIK, DOBITNIK NOBELOVE NAGRADE ZA MIR (JOHN BOYD) BULA IUEZG0V- NEGA ŽLEZNJAK SUŠIGA HRBTNEGA MOZGA PISMONOŠA UMETNO VLAKNO NEMŠKI PISATELJ (VVILHELM) ŽE UMRU AMERIŠKI TENIŠKI IGRALEC (ARHUR) t GORA V HIMALAJI TRESKA ‘OLENOVKA KITAJSKI VODITELJ ZEDONG SUKA Z VODNIMI BARVAMI SREBRO PREBIVALEC IRAKA STRDEK, STRNJENINA ŽENSKI PEVSKI GLAS GEORGE ADE MANEKENKA GAZIBARA LOUIS ADAMIČ DUŠIK VRSTA ČRKOPISA UJČEVA ZENA TREBUŠNA BOLEZEN, IZSTOP DROBOVJA ANGLEŠKO SVETLO PIVO MESTOMA SEVERNEM ŠVEDSKEM DEL VIETNAMA BOŽENINA NEKDANJI KANADSKI SMUČAR (MEN) ROBERT OVAiN RUSKA POKRAJINA NATRIJEV KARBONAT OGRAJA IZ KAMNA MESTO V FRANCIJI PRAOČE LOVSKEGA AMINOKISLINA V BELJAKOVINAH IVAN FRANKO „ KENIJSKI TEKAČ, ŠPORTNIK SVETA LETA 1978(HENRY) NAJVEČJI NACIONALNI PARK V AFRIKI NIŽJI HRIB ŽIVALSKA NOGA LOŠČILO NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR (KJETIL ANDRE) TONI NIEMINEN ZAPOREDNIH STRELOV POBIJANJE, POKOL ADRIAtU MARAŽ RAZTE LE-SEVALEC SULTANAT VARABUI AFRIŠKO LJUDSTVO SLOVENSKI KIPAR (ZDENKO) INDIJSKI HRAST KRAŠKA VRTAČA ROMAN RUSKEGA PISATELJA AR CI BAŠEVA PREGOVOR, FRAZA STOPhUA, POLOŽAJ NEKDANJI ITAU JANŠKI VOJAK STOŽEC, ŠTULA NORVEŠKI SLOVNIČAR IN PESNIK AASEN SODOBNI IT.KIPAR (ALBERTO) NOVINAR UPICER JAPONSKA NABIRALKA BISEROV OTOK PRED ZADROM AMERIŠKI PEVEC BONE ORIGINALNO IME ZA BLATNO JEZERO SKRAJNI KONEC POLOTOKA POVELJNIK LADJE ITALIJANSKI DRAMATIK (DARIO) ITALIJANSKO IME MESTA VIDEM GRŠKI OTOK V JONSKEM MORJU HRVAŠKA TENIŠKA IGRALKA (IVA) POČASEN DRUŽABNI ETIOPSKI GOSPOD HETMAN KOZAKOV NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 20.3.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modrc ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT 2. nagrada: Blago v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: Blago v vrednosti 3.000 SIT Izžrebanci nagradne križanke 8/96 1. nagrada: Blago v vrednosti 5.000 SIT, Trgovina Mojca Litija, Zdenka Dragič, Novi log 14, Hrastnik 2. nagrada: Blago v vrednsoti 3.000 S IT, T rgo vina Mojca Li tij a, Marjan Dolanc, Pot Vitka Pavliča 12, Hrastnik 3. nagrada: Blago v vrednsoti 3.000 SIT, Trgovina Mojca Litija, Martina Vrtačnik, C. 3. julija 11, Hrastnik Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 21.3. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 9/96: MER, GAMS, OPERATER, NOGOMETAŠ, DILETANT-KA, OCENA, KEOPS, KARATE, KARPATI, KOLA, ARKA, NE, IVO, APA, AN ADIR, RAD, RENIJ, TEPEC, VENA, ORIGANO, SRHLINA, KARETA, UN, POKROV, KA, SITAR, OKRAS, ORDIN ACIJA, PLASTIKA, KOKARDA, ASA, ŽAN, OČA, SAS. TA-JA M.KANIŽAR šiviljstvo in trgovina Trg Franca Fakina 3a, Trbovlje 1 PRODAJA KONFEKCIJE PO KONKURENČNIH CENAH * METRSKO BI AGO IN DODATKI 7A ŠIVANJE * POPRAVILO VSEH VRST TEKSTILNIH IZDELKOV int fceL 27-197 m Pritoževanje Na ameriškem divjem zahodu se pritožuje Jenny: "Nihče ne pride na obisk, noben niti ne pokliče, pa še na TV je zanič spored..." "Nikar se ne pritožuj," jo miri babica, "morala bi biti tukaj, ko smo šele osvajali to zemljo. Čez dan so bili možje pri živini, ponoči so bili pa na preži zaradi Indijancev, in daleč naokoli nobene vtičnice, kamor bi priključila vibrator!" Zakaj jev Ljubljani toliko odvetnikov, v Zasavju pa tolikšno onesnaženje? V Zasavju smo lahko prvi izbirah, kaj bomo imeli. Zakaj je Pošta Slovenije vzela iz prometa znamko, na kateri je bil narisan odvetnik? Ker ljudje niso vedeli na katero stran znamke morajo pljuniti. Pijanci Trije pijanci hodijo po tračnicah. Prvi pravi: "Tem stopnicam ni nikoli konca!" Drugi reče: "In ta ograja je zelo nizka!" Tretji pa doda: "Fantje srečo imamo, dvigalo prihaja." Prepoved "Gospodična," reče ribič dekletu na obrežju, "v tem ribniku je kopanje strogo prepovedano." "Zakaj pa mi tega niste povedali prej? Zdaj sem se že slekla." "Slačenje ni prepovedano!" Varčnost Fant vpraša svoje dekle: Ah si pokazala mami prstan, ki sem ti ga kupil?" Dekle odvrne: "Seveda sem." "In kaj je rekla?" vpraša radovedno fant. Dekle odgovori: "Naj se čimprej poročim s teboj, ker bom tako varčnega moža težko našla!" Kaj je rjavo in črno in dobro zgleda pri odvetniku? Kakšna je razlika med odvetnikom in preprogo? Ko skačeš po odvetniku, si ne sezuješ čevljev. Kakšna je razlika med povoženim odvetnikom in povoženim psom? Pred povoženim psom so sledovi zaviranja. Zakaj morski psi ne napadajo odvetnikov? Zaradi pokhcne solidarnosti. Kako spraviš odvetnika z drevesa? Prerežeš vrv, na kateri visi. Kako rešiš utapljajočega se odvetnika? Svojo nogo umakneš z njegove glave. Kaj imata skupnega odvetnik in spermij? Oba imata mihjoninko možnosti, da postaneta človeško bitje. Kakšna je razlika med odvetnikom in vampirjem? Vampir sesa kri samo ponoči. OVEN Nahajate se v nekakšnem pripravljalnem obdobju. Skušali boste prečistiti nastale nesporazume, se odreči nekaterim navadam in začeti na novo, s polno paro. Št.: 18. BIK Razmišljali boste o odnosih z drugimi in veliko vam bo do tega, da vas bo okohca pripravljena sprejeti. Na ovire glejte kot na izzive, ki vam pomagajo pri osebni rasti. Št.: 15. DVOJČKA Pazite, da se wodnosu s partneijem ne boste zavedali le svojih pravic in tako pozabili na partnerjeve potrebe. Notranji mir poskušajte najti v sebi. Št.: 5. RAK Z zanimanjem boste sprejemali nove informacije in si bogatili znanje. Tudi v partnerstvu boste skušali eksperimentirati in navdušiti partnerja za določene spremebe. Št.: 20. LEV Ponosni boste na svoje delovne uspehe, a je kljub temu pomembno, da ste do svojih poslovnih partnerjev pošteni. Včasih ste prav kraljevo zaljubljeni vase, tokrat ne bo tako. Št.: 10. DEVICA Včasih ste pravi delohohk in tako puščate ob strani tudi svoje najdražje. Zavedali se boste, koliko vam medosebni odnosi v resnici pomenijo in jim namenili vso pozornost. Št.: 23. TEHTNICA Tudi na morebitne probleme boste v tem tednu gledali dokaj optimistično. Pri tem vam bo veliko pomagala dobra družba, ki vas bo sprejela prav takšne, kot ste. Št.: 24. ŠKORPIJON Ni pravi čas za končne odločitve, saj ste v marsičemu še notranje zmedeni in neodločeni. Od partnerjaboste želeli predvsem varnosti in razumevanja. Št.: 27. STRELEC Vztrajali in trmoglavili boste, kar vam bo po eni strani pomagalo do uspešnih rešitev problemov, na drugi strani pa si boste s tem nakopali kar nekaj nasprotnikov. Št.: 31. KOZOROG Na delovnem mestu se boste lotili novih izzivov, ki vas bodo v začetku kar malo plašili. Kljub vsemu boste največ pozornosti posvečali sorodnikom. Št.: 17. VODNAR Trmasto boste vztrajah pri svojih idejah in stvari ne boste pripravljeni videti še z drugih smeri. Vaša nekonvencionalnost bo nervirala tudi prijatelje. Št.: 4. RIBI Počutite se preobremenjeni in radi bi nekomu naložili svoj "tovor" ali mu vsaj potožili o problemih. Razčistiti boste morali nesporazum s sodelavci, pa tudi s seboj. Št.: 7. Smac Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisnem mnenja bralcev o življenju in dogajanju v ZasjmufNepodpisanih pisem ne objavljajo. Dolžina pisejn^je zaradi prostora omejena na najVeč 30\tipka^lr^vmhs^Uredništvo si pridruMe-ffavico skrajšati tekSt ali pa objavithdajjšega, če ocgnirdabi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Odgovor na članek "Dvomi ostajajo" (Zasavc št. 9,7.3.1996) Tudi nam se je zdelo, da so zgode in nezgode okrog dovažanja EF pepela iz TETO Ljubljana na območju občine Zagorje ob Savi že preživete. Videti je, da temu ni tako, zato bralcem časopisa Zasavc, kot tudi vsem občanom Zagorja, v celoti posredujemo korektno informacijo glede dovažanja EF pepelav naš prostor. Glede članka, kije bil objavljen vzadnji številki Zasavca pod naslovom "Dvomi ostajajo", lahko rečemo, da sega začetek zgodbe v daljno 1.'90, ko je Republiški rudarski inšpektor zahteval zapolnitev depresije ob potoku Kotredeščica (odločba RR1, št. 317-10 A/90,-30-HOČ z dne 17. maja 1990). Napodlagi te zahteve je bila izdelana ustrezna uradno potrjena dokuinentacijazaizvedbo zahtevanih del (RP "zasipavanje depresije potoka Kotredeščica", št proj. 2320, pravnomočno lokacijsko dovoljenje št. 35101-269/93 z dne 23. maja 1995 ter dovoljenje za izvajanje del s strani Ministrstva za gospodarske dejavnosti št 311-01/003-96/ E-JV zdite 10.januarja 1996!). Ta projekt dovoljuje in odobrava zasipavanje depresije tudi z elektrofiltcrskim pepelom. Ne glede na formalno dovoljenje za odlaganje, si je rudnik - tudi zaradi lastnih dvomov v preteklosti - pridobil mnenja vseh pristojnih strokovnih institucij o primernosti EF pepela v ta namen. Nenazadnje tudi zaposleni rudnika Zagorje živimo v tem okolju in ne bi želeli zaradi nepoznavanj a vseh dejstev storiti korake, ki bi posledično obremenjevali okolje in s tem škodovali tudi našim družinam in našim otrokom. Zato sije rudnik Zagorje v sodelovanju z občino Zagorje pridobil dokument glede obremenitve okolja zaradi odlaganja EF pepela ("Meritve sevanja na področju Ruardija", izdelal Institut Jožef Stefan, Ljubljana, v marcu 1994). Na osnovi ugodnega mnenja je tudi Republiški sanitarni inšpektorar podal pozitivno mnenje glede uporabe pepelazasaniranje površin v tem proštom. Iz vseh navedenih dokumentov je razvidno naslednje: - meritve sevanja na jalovišču Ruardi-Potoškavas so pokazale, dabo (citiramo): prekrita površina z EF pepelom v bistvu celo manj radioaktivna, kot so brežine z nekdaj odloženopremogovojalovino". - EF pepel je idealen material kot tampon, saj imanizko nasipno težo (0,71/ m3) in zaradi poculanskih lastnosti dobro veže (ustvari) nepropustno plast določene trdnosti. - zaradi tako opredeljenih lastnosti je EF pepel izolacijski material, ki preprečuje pronicanje strupenih snovi v podtalnico. Iz poročila Institu ta Jožef Stefanjerazvidno, dasebo(dtiramo): "količinaradioaktivnih snovi, ki se skupaj z izcedno vodo zlivajo v Kotredeščico precej zmanjšala". - nenazadnje tudi resolucijao strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, prav podpoglavjemvarovanje okolja, priporoča uporabo pepela za sanacijo degradiranih površinzaradimdarjenja(Ur.listRS,štev. 09/96). Glede na ostale napačne interpreta-cijeiz omenjenačlanka, pa bi radi povedah naslednje: Rudnik Zagorje ima (in ne kot piše v članku, nima) podpisano ustrezno letno pogodbo za deponiranje in razgrinjanje EF pepelazaleto 1996. Prevozi se ne vršijo le v "nadzorovanih dneh ob koncu tedna in nočnih urah", temveč podnevi predvsem ob delavnikih. Natolcevanje, da so med pepelom lahko "primesi in tvarine, ki niso prijazne okolju in ki utegnejo biti nevarne naravi in živim bitjem", pa ne bi komentirali, saj so stvar morale in poklicne etike pisca. Prav je, da na koncu povemo tudi to, da bo sanacija degradiranih površin koristila predvsem nam, občanom Zagorj a. Upamo, da so navedena dejstva prepričala javnost o primernosti, ustreznosti in celo prednosti rabe EF pepela v tovrstne namene. V kolikor še obstaja kakršen koli dvom, pa smo vam v rudniku Zagorje vedno na razpolago z vso dokumentacijo, kijo premoremo. Vodstvo rudnika Zagorje v zapiranju d.o.o. K članku "Med resnico in govorico" Dolgo sem rabila, da sem poklicala uredništvo Zasavca ter povedala zgodbo, ki jo je za časopis pripravil novinar Jure Nagode, innimi žal. Danes, ko to zgodbo berem, se sprašujem, koliko je vreden človek v očeh nekaterih. Res je, da sva z Olgo sosedi, presenečapa me izjavagospe Vozljeve, da gre za medsosedski spor. Nikoli, poudarjam, nikoli in z ničemer nismo ne jaz in ne člani moje družine storili nič žalega ne Olgi, ne njenemu skrbniku. Bilo pa je hudih stvari s strani skrbnika. Začela sem opozaijati socialno delavko, dalahko pride do najhujšega. Res sem se dogovorilaza srečanje s skrbnikom v pisarni socialnega skrbstva, toda skrbnik Koritnik se vabilu ni odzval. Po dveh urah čakanjaje socialna delavkaodšlaknjemu nadomin se zaprepadena vrnila, češ, da se jije smejal. Vrsto let, morda 10, opozarjam socialno službo na Olgino življenje, ki se mu reče samota. Gospa Vozljeva navaja, daje Olgaz življenjem zadovoljna. Kako si sme in upa dati tako izjavo? Mar misli, daje dovolj, če ima človek obleko in hrano? Olga je odrasla ženska. Mar ima ženska, stara 50 let, za skrbnika tujega moškega, starega 82 let. Verjetno si Olga želi malo topline, lepe besede, pogovoraz žensko - če se sploh še spomni in če sploh še ve, kaj je to in daje to mogoče. Mar bi bila gospa Vozljevazadovoljnas takšnim življenjem? Olgaje človek, potreben topline! Vem, daje delo gospe Vozljeve težko in daje treba čustva pustiti zunaj službenih vrat. Toda včasih bi bilo dobro, da so ta vsaj malo prisotna. Moram še dodati: moje življenje je bilo posvečeno otrokom in starim ljudem. Več kot 20 let je bila nepokretna moja mama, taščo in očeta sem imela hudo bolna- nikoli ni ne moji ne bratovi družini prišlo na misel, da bi koga dah v dom. Zato je izjava gospe Vozljeve o tem, da sem omenjalazaOlgodom, neumestna in neresnična. Ponovno paprosim v tem svojem pismu socialno skrbstvo: "Pomagajte Olgi živeti človeku dostojno življenje!" Naj se izkaže, da nismo roboti, ampak vemo, zakaj nam v prsih bije srce. Gospodu Juretu Nagodetu se iskreno zahvaljujemzačlanek, pa čeprav je njegov zapis terjal tale popravek. Želim mu, da ostane še naprej tako plemenit in predan svojemu poklicu. Morda mu bo tudi Olga nekoč hvaležna. Ani Jereb "Renčanje" na relitriie BarbaraRenčof je v 9. številki Zasavca objavila zapis O življenju. Članku namenjeni prostorje premajhen za tako obširno temo. Našel pa seje prostor, daje s prstom pokazala na krivdo, kijo imajo učitelji, starši inpartneiji. Ponjenemmne-njubi lahko kriviti tudi duhovne skupine in religijo zaradi zavajanja in vcepljanja kompleksov in problemov. Obsodba je nadvse splošna in nekonkretna, zato toliko manj prepričljiva. Vendar je ob tej izjavi samo v zagorski občini prizadetih 16913 katoličanov, 541 muslimanov, 146 pravoslavcev,26 protestantov in 16 članov drugih veroizpovedi. Če bi omenjena obsodbabi-laresnična, potem religij ane bi imela smisla. T ako pa se svet zaveda, da deset božjih zapovedi predstavlja temelj moralnega delovanja. Brez tega bi bil seznam obdolženih. kijih avtorica našteva, toliko daljši. Opozorilo na lastno odgovornost in iskanje krivde na samem sebi je zelo na mestu. Na poseben način nanjo opozarjajo prav vse religije in še posebej duhovne skupine po metodi skupinske dinamike. Zato utegne biti dobro in koristno za vse, dareligijo sprejmejo. Zaskrbljeni pasmo za tiste, ki tega ne storijo, ker je sicer zelo težko utemeljiti moralni nauk in moralno delovanje. Očitki religiji, da nas zavaja in nam vceplja komplekse ter probleme, je pravzaprav varianta Marxove trditve, daje religija opij za ljudstvo. Obenem je to izraz polstoletne vzgoje v zgrešeni ideologiji. T ako bi bil tudi tu razlog, da bi avtorica vsem našteti krivcem dodala še v resnici usodno ideologijo. Da bo potrebno tudi sodelavcem pri Zasavcu spremeniti odnos do religije, je razvidno iz zakona, kije bil sprejet v teh dneh, pri kateiemCerkevniimelanobenega vpliva; to je zakon, ki v zadnjih treh letih OŠ obvezno uvajaizbimi predmet pouk o verstvih in etiki. DZ po vsej verjetnosti ni tega zakona sprejel zaradi zavajanje religije. Jože Čampa, Kisovec Politika ie takšna, kot so liudie. ki io izvajajo Odgovor na pismo Aleksandre Forte (Zasavc šl 9,7. 3.1996) Očitno je občinska svetnica Aleksandra Forte v pismih bralcev udarila v prazno. V saj kar se tiče obtožb na račun Zasavca. Pri najboljši volji namreč v uredništvu nisem mogel najti osebe, ki bi bila tako ah drugače politično opredeljenaali celo član/ ica kakšne politične stranke. Strinjam pa se z ugotovitvijo, daje za demokratičen medij res nenavadno, da SDSS namenja toliko prostora. Stranka, in z njo vred občinskasvetnica, si gas svojimi žalitvami prav gotovo ne zasluži toliko. Ni mi pa jasno, od kdaj veljajo strankarske peripetije, ki so v javnosti zelo odmevne, za stvar, ki se tiče le članov stranke. Veijetno je vaša vizija demokratičnosti, da se o strankah piše le vse naj lepše in je obveščanje potencialnih volilcev o delovanju političnih strank spuščeno na nivo hvaljenja le - teh. Verjetno bi Aleksandra Forte raje videla, da bi bil zahrbtne in lažne obtožbe v Zasavcu deležen tisti, ki ne pleše, kotžvižga sama, Ali pa se nemara motim, ko menim, da s časopisom starih, preverjenih političnih smeri meni prav to. Zasavc prav tako ne ustvarja negativcev, ki so po trditvah Aleksandre Forte konkurenčne politične stranke, saj takšna kategorija pri nas enostavnone obstaja. S svojimi navedbami AleksandraFortesamaustvarjanegativce. Žal izlastne stranke. Kar se palice prostora odmerjenega Slavku Kmetiču, pa še tole. ' Mogoče je res nenavadno, daje omenjeni dobil v našem časopisu manj prostora kot "nastopajočadama", kotje Alenko Petrič poimenovala Aleksandra Forte. Vendar menimo, da to ni okrnilo vsebine, saj je Slavko Kmetičzarazliko od Alenke Petrič izkoristil možnost in svoje izjave tudi avtoriziral. T o možnost je docel a izkoristil, saj je tekst, ki je nastal dobesedno po zapisu na traku, popolnoma spremenil in predrugačil. Res nenavadno za tako nedemokratičen časopis kotje Zasavc. da pusti človeku tako možnost. Morda se Aleksandri Forte res zdi, da bralcem peremo možgane s pisanjem o "dobrih, starih, naših preverjeno uspešnih" kadrih, ki bolj malo povedo, kaj so za Zasavje storili. T o napako bomo z veseljem popraviti. Takoj ko bomo izvedeli po katerih dejanjih se OO SDSS Trbovlje loči od ostalih zasavskih političnih strank. Po pisanju Aleksandre Forte sodim, daje teh dejanj toliko, da jih ne bo težko najti. Saj je SDSS Trbovlje očitno edina zasavska političnastranka, ki ne pripravlj a terenaz.a nove obljube. Prav tako v uredništvu Zasavca upamo, da bo Aleksandra Forte kmalu bolj konkretno navedla, katere so tiste stare, preveijene politične smeri, katerim po njenem mnenju pripadačasopis Zasavc. Jure Nagode, glavni urednik c f. ,g|slsl"' Povabil. druženja, ki svoje izkušnje radi *UK t„4;z dmgimi ir, vam „h Vseeno, kakSrto podobo ima naše l'- i.c. lilij jnipaii KINO HRASTNIK 14. 3. - 17. 3.: HVALA ZA VSE (kom.), čet. ob 19., pet. in ned. ob 17.; 15. 3. - 17. 3.: PROFESIONALEC (akc.), pet. in ned. ob 19., sob. ob 17. in 19.; 18. 3. in 19. 3., pon. in tor. :NI KINO PREDSTAV; 20. 3. in 21. 3.: NORA LJUBEZEN (ljub.), sre. in čet. ob 19. uri; KINO DOL PRI HRASTNIKU 16. 3.: HVALA ZA VSE (kom.), sob. ob 17.; KINO TRBOVLJE 14.3.: POŠTAR (ljub.), čet. ob 17. in 19. uri; 15. 3. -18. 3.: DON JUAN - DEMARCO (kom.), pet. in pon. ob 19., sob. in ned. ob 17. in 19.; 19. 3. -21. 3.: ACE VENTURA 2 - KLIC NARAVE (kom.), tor. in čet. ob 17. in 19., sre. ob 17.; KINO LITIJA 16. 3. in 17. 3.: PROFESIONALEC (akc.), sob. ob 19., ned. ob 18.; KINO ZAGORJE 14. 3. - 17. 3.: CARMEN (slov. drama), čet. in ned. ob 19.; 15. 3.: KONCERT ROBERTO MAGNIFICO; 16. 3. - 19. 3.: SEDEM (grozlj.), sob. ob 17. in 19, ned. ob 17„-pon. ob 19., tor. ob 18. ;20. 3. in 21. 3.: AMERIŠKI VREDSEDNIK (kom.), sre. in čet. ob 19.; KINO IZLAKE 17. 3.: SEDEM (grozlj.), ned. ob 19.15 uri; ČETRTEK 14.3.1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER PONEDELJEK 18.3.1996 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 PONOVITEV PROGRAMA ETV IZLAKE,18.00 VIDEO STRANI,20.00 ZASAVSKI MAGAZIN (ODDAJA ETV IZLAKE), 20 JO VEČNI KROG Z ROŽO KAČIČ PETEK 15.3.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 PONOVITEV PROGRAMA ETV IZLAKE,18.00VIDEOSTRANI,20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (Kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 16.3. 1996 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 REZERVIRANO - SNOOPV, 17.00 PESEM DOMAČA - ODDAJA O NARODNO-ZABAVNI GLASBI,18.00 FILM TEDNA (p) TOREK 19.3. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE,21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA 20.3. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ČETRTEK 14.3. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 20J0 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35KNJIŽNI MOLJI, 20.45 POZOR SNEMAMO, 21 .OOPOGOVOR: ZAGORSKI ŽUPAN MATJAŽ ŠVAGAN; PONEDELJEK 18.3. 1996 PETEK 15.3. 1996 09.00 VIDEO STRANI.18.00VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 BINGO BONGO - KVIZ ZA NAJMLAJŠE, 20.45 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT - GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT TOREK 19.3.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA SREDA 20.3.1996 09.00 VIDEO STRANI,18.00 VIDEO STRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA - GOSTA ODDAJE JE EDVIN FLISER, 21.30 DROGA -TABU, KI UBIJA - ODDAJA ETV IZLAKE ATV SIGNAL LITIJA ČETRTEK 14.3.1996 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 15.3.1996 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p),20.00IZBORIZPROGRAMA KANALA 10: HIGIEA, AVTOSVET; NEDELJA 17.3.1996 9.00ZASAVSK1 MAGAZIN (p), 9.30 EPP, 9.33 NE ZAMUDITE, 9.35 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.45 POZOR SNEMAMO (p), 9.55 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: VICTORV, 11.25 KULT & URA: PONEDELJEK 18. 3. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 DOKUMENTARNA ODDAJA DROGA - TABU, KI UBIJA; TOREK 19.3.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: EDVIN FLISER; SREDA 20.3. 1996 8 JO VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40, 20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUDITE. SOBOTA 16.3.1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDEUA 17.3. 1996 ČETRTEK 14.3.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 1445 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ, 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 15.3.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15JO GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI V AL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 16.3.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BRJE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 17.3.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 CICIVRTILJAK, 1045 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE,12 JO EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE,19.00 NOČNI PROGRAM PONEDEUEK 18.3.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15JO ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU ,18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 19.3.1996 6.00-10.00 JUTRANJIPROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA,EPP,17.00ŠPORT, 1845 POROČILA,19.00NOČNI PROGRAM SREDA 20.3.1996 6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA ,19.00 NOČNI PROGRAM Nabralo se nam je več pisem naših bralk in bralcev, zato bomo v tokratnem likofu odgovorili na nekatera od njih. Žal je pisem več kot prostora za njih objavo, zato se opravičujemo vsem, katerih pisma so obležala na mizah Redakcije nekoliko dlje ali celo za vedno. Vendar, če vas zanima, kar korajžno. Tu imate vendarle več možnosti, da dobite odgovor, kot da dobite kaj na, recimo, lotu. Srečno! Redakcija jetrnic Vi sprašujete... R.P. iz Trbovelj nam je v daljšem pismu očital, da tudi mi delamo napako večine slovenskih medijev: da preveč pišemo o politikih in politiki, premalo pa o gospodarstvenikih in gospodarstvu. V nadaljevanju nas je zaprosil za podatke o tem, koliko ton izdelkov so naredili lani v nekaterih večjih zasavskih podjetjih. Cenjeni gospod R.! To s tonami je hudič, saj nekateri merijo proizvodnjo v joulih, drugi v markah... in sploh vsak po svoje, tako da ja ni moč ničesar primerjati. Poiskali pa smo tri izdelke, ki so dobro razširjeni v naših krajih. Podatki so sicer za leto 1994, vendar so v tonah. Najprej žveplov dioksid: - Termoelektrarna Trbovlje: 28.637 t - Cementarna Trbovlje: 121 t In kako nam gre od rok proizvodnja dušikovih oksidov: - Termoelektrarna Trbovlje: 1977 t - Cementarna Trbovlje 150 t - Steklarna Hrastnik: 48 t - TKI Hrastnik: 19 t - IGM Zagorje: 16 t In še proizvodnja prahu, kjer tudi nismo od muh: - Cementarna Trbovlje: 34 t - IGM Zagorje: 5 t * * * biksu se zaletavajo le z avtomobili, ne pa kot nekdaj s pestmi. Spoštovani P.! Povsem možno je, da imate prav. Vseeno vas želimo vsaj malo potolažiti, saj gredo morda stvari vendarle na boljše. V Redakciji seveda spremljamo tudi to plat našega življenja. S primerno popularizacijo bi posamični tovrstni uspehi lahko postali vodilo k množičnosti. Takšno priložnost nam je pred dnevi na primer ponudil Zagorjan Igor Kalšek, kije na svetovnem pokalu v kickboksu italijanskem Torinu zasedel odlično peto mesto. * * * S. iz okolice Zagorja se v svojem daljšem pismu sprašuje, kaj smo naredili z nekdanjim praznikom žensk, osmim marcem. Nobene prave veselice ni več, ugotavlja, in nas sprašuje, če je tudi po svetu tako? Kaj se dogaja z osmim marcem? Draga S.! Osmi marec j e res kar nekako poniknil, vendar ne povsod. V nekaterih podjetjih so se na različne načine spomnili vseh, ki jim lepšajo delovne dni. In tudi zvečer, ko so naše ekipe na hitro prečesale nekatere zasavske lokale, smo našli kar nekaj ženskih zasedb, ki so dobro slavile. Še odgovora na vaši vprašanji. Po svetu je z osmim marcem zelo različno. Saj veste, v nekaterih deželah ga nežna bitja izpod feredž sploh še niso uzrla, drugje ga proslavljajo dvesto na uro. V Nurnbergu na primer neka 23-letna mladenka sicer ni peljala dvesto na uro, so ji pa policaji v krvi namerili 4,14 promile alkohola. In verjetno ji je tudi zavedanje o pomenu praznika žena pomagalo, daje enormno pijanost prestala brez hujših posledic. Kaj se dogaja z osmim marcem? Vprašanje je tako kompleksno, dax nanj ni enostavno odgovoriti. Zagotovo pa je napačen odgovor tisti, ki gaje izbral nek Zasavc - dobili so ga nekaj dni pred praznikom - kije opravljal zvodniška dela za dve dami. Ena je bila njegova žena. Še to, draga S.! Želimo vam takšne 8.marce, ki se vam bodo kar najbolj prilegali. * * * Pisala na je tudi A.F. iz Litije. Kot sama pravi v pismu, nam zastavlja zelo enostavno vprašanje: kam bi se lahko dala v tej dolgi zimi, saj jo bo od mrazu konec? Vaše vprašanje je pa res enostavno. Poklicali smo nekaj naših dopisnikov, seveda iz zdaj toplih krajev, in tu imate nekaj zgodnj emarčevskih temperatur: Iz Hrastnika nam je pisal P.G. Prepričan je, da gre Zasavje rakovo pot, ker smo izgubili vso nekdanjo bojevitost. Se v Auf- afE®c - Bangkok: 29 C - Buenos Aires: 21 C - Džakarta: 27 C - New Delhi: 22 C - Rio de Janiero: 26 C - Sydney: 20 C r SALON POHIŠTVA BOJBSCffl) PRiMA Obrezija 19, 61411 Izlake, tel.: 0601/73 631 _______ do31.marcol996 OTROŠKA SOBA (postelja, pisalna miza, omara) že za 39.900,00 SIT POGRADI 27.324,00 VZMETNICA 190x90 8.390,00 GARNITURA MAJA 56.800,00 AKCIJA SEDEŽNE GARNITURE LASTNE PROIZVODNJE f-J DOM OPREMA U LtaIcev 1 8 a ZAGORJE teI. : 0601/64^577 DELOVNI ČAS: 1 Oh-15 h iN I 5h-19h soboiA 9li' 1 J h poNedtljEk ZApRTO L NUDIMO VAM SOBNO IN STAVBNO POHIŠTVO 'kuhiiNjE ^spaInIce 'dNEVNE Sol)E -OTROŠkE SoBe -kopAllViiCE 'okNA -POmIvaInA koRilA 'BAlkoNskA VRATA 'BeIa TeBnII■■■> PODJETJE cclUtB trg revolucije 26 TRBOVLJE 11 : “|p..ii. i"' v5lm m mz 1F RiSTA IH GP PUDAP ZA ZASAVČAME!