primorski dnevnik
L 2ačel izhajati v Trstu ^ niaja 1945, njegov ^hodnik PARTIZANSKI ^NEVNik pa 26. novem-“ra 1943 v vasi Zakriž nad im, razmnožen na ~ ‘ ~	sep-
cerkni......
gostil. OdT d'o“l7.'
.	0 UVJ (/ ifcjp-
mbra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v oveu pri Gorenji Trebu-}' °d 18. septembra 1944 V- maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim Pr' ,driji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Jer je izšla zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-"Zanski DNEVNIK v za-UZr<jeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 240 (14.070)
Trst, nedelja, 24. novembra 1991
Na nepričakovanem srečanju v Ženevi z lordom Carringtonom in Cyrusom Vanceom
Srbija in Hrvaška podpisali dogovor o premirju in namestitvi mirovnih sil
Premirje bo začelo veljati že danes - Zvezna vojska se je začela umikati iz Šibenika Tudi včeraj siloviti napadi na Osijek, v Karlovcu bombe močno poškodovale bolnišnico
ŽENEVA — Srbija in Hrvaška s*-a sinoči v Ženevi podpisali Hovo, že štirinajsto premirje. Za-Sedanje, ki sta se ga poleg srbske-9a predsednika Miloševiča, hrvaš-^ega predsednika Tudjmana in jeznega obrambnega ministra Kadijeviča udeležila še posebni ^poslanec OZN Cyrus Vanče in Predsednik mirovne konference lord Carrington, so sklicali tako rekoč nepričakovano. Pogovori so bajali štiri ure in upati je, da bo zadnji napor vendarle obrodil Pričakovane sadove.
Poleg dogovora o premirju, ki oo začelo veljati danes, so se v fenevi dogovorili tudi o takoj-prijem deblokiranju vojašnic na hrvaškem in o umiku vojaškega °sebja in orožja s hrvaškega ozemlja. Srbija in Hrvaška sta se ^odatno dogovorili tudi, da ne Posta ovirali poteka humanitarne Pomoči, ki se steka v Jugoslavijo, podlagi dogovora o ukinitvi
ognja bodo morale pristojne oblasti obeh strani dati točna navodila vojakom in paravojaškim enotam, čeprav slednje formalno ne sodijo pod okrilje vojske. Evropski misiji dobre volje pa bo tako srbska kot hrvaška vojaška oblast dovolila, da nadzoruje spoštovanje premirja.
Posebni odposlanec OZN Vanče je po končanih pogovorih izjavil, da sta Srbija in Hrvaška pristali na namestitev mirovnih sil OZN, takoj ko bo to mogoče. Pogajanja na ta račun pa bodo stekla čim prej, že danes pa bo Vanče s tem seznanil generalnega tajnika OZN De Cuellarja, ki je v teh dneh gost rimskih oblasti. OZN se je torej končno odločila da pristopi k naporom Evropske skupnosti, da v Jugoslaviji končno utihne orožje in da se odprejo diplomatska pogajanja.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vukovar zapuščajo še zadnji begunci	(Telefoto AP)
Za deželne referendume bodo volišča odprta samo danes
TRST — Več kot milijon volilnih upravičencev bi se moralo danes izreči o petih deželnih referendumih v zvezi z varstvom okolja. Referendume so zahtevala razna gibanja za okolje, med katerimi WWF, Zveza za okolje, Ita-lia nostra in LIPU. Volišča bodo odprta samo danes od 9. do 21. ure.
Na volilnih sedežih bodo volil-ci prejeli pet glasovnic različnih barv. Siva glasovnica se nanaša na deželni zakon o cestnih povezavah, zelena glasovnica na izvajanje določil zakona Galasso o zaščiti krajine, rumena glasovnica na zakon o lovu v parkih oziroma na območju naravnih in zaščitenih parkov. Z modro glasovnico bodo volilci razveljavili ali potrdili zakon o upravljanju lovskih rezervatov, z oranžno glasovnico pa se bodo izrekli o majskem lovu na divje peteline in ruševce.
Nepričakovano srečanje Kučana z De Michelisom in Genscherjem
Zunanja ministra obeh članic ES o priznanju Sbvenije in Hrvaške
BENETKE — Slovenski predsednik Milan Kučan je včeraj nenadoma odpotoval v Benetke, kjer se je ?®stal z italijanskim zunanjim ministrom Giannijem Ck Michelisom in nato še s šefom nemške diplomaci-je Genscherjem. O vsebini pogovorov podrobnosti fhso znane, v skopem tiskovnem sporočilu Farnesine je samo zapisano, da so se državniki pogovarjali o jugoslovanskem vprašanju.« De Michelis in Gen-®cher sta v Benetkah sodelovala na italijansko-nem-škem forumu in pri tem seveda nista mogla mimo vprašanja krize na področju bivše Jugoslavije in priganja Slovenije ter Hrvaške. S tem v zvezi je itali-iunski zunanji minister dejal, da priznanje obeh republik ni na dnevnem redu vrha ES v Maastrichtu, “toda če se bo položaj v naslednjih dneh še poslab-šal, se bodo šefi držav dvanajsterice morali pogovarjati tudi o Jugoslaviji in odločati se bo treba tudi o Priznanju Slovenije in Hrvaške.« O priznanju neod-yisnosti obeh republik je spregovoril tudi Genscher, ki )e napovedal, da bo na bližnjem srečanju predsednikov Slovenije in Hrvaške s kanclerjem Kohlom v Bon-au govor o zaščiti manjšin v obeh republikah, da bi do 10. decembra lahko sprejeli odločitev o priznanju.
Gianni De Michelis je še poudaril, da imata Nemčija in Italija s tem v zvezi povsem enaka stališča, pri čemer imata pred očmi tri cilje. Prvi zadeva ohranitev evropske enotnosti ob tem vprašanju. Za De Mic-helisa to ne bo lahko, vendar pa zanj predstavlja tudi prvi test za bodočo evropsko politično unijo. Drugi cilj, ki sta si ga postavili Nemčija in Italija je v tem, da Evropa dokaže, da so načela Helsinkov in Pariza obvezna za vse in da mej ni mogoče menjati z uporabo sile. Tretji cilj, ki ga je De Michelis posebej poudaril, pa je ta, da se točno pokaže, da sta Italija in Nemčija na strani tistih, ki se borijo za lastno demokratično prihodnost, za pravico do samoodločbe in za svobodo.
»Pri tem je treba dokazati, da je dvanajsterica s svojim političnim vplivom sposobna najti ustrezno rešitev, pri tem pa odločno povedati, kdo je kriv za nastali položaj in katere strani je treba podpreti v perspektivi demokratičnega razvoja Evrope,« je še izjavil italijanski zunanji minister, za katerega pa še naprej ostaja glavni cilj omejitev spopadov na jugoslovanskem ozemlju in nato nadaljevanje pogajanj za sporazumno rešitev krize.
Množična udeležba na protestni manifestaciji Coldiretti v Rimu
Približno 300.000 (po nekaterih ocenah pa celo 400.000) ljudi je včeraj v Rimu sodelovalo na protestni manifestaciji Coldiretti. Kmetovalci so napadli vlado in ministra za kmetijstvo Gorio, prav tako pa so protestirali proti evropskemu načrtu »Mac Sharry«, ki po njihovem mnenju ogroža italijansko kmetijstvo. Od oblasti so zahtevali »pomoč«, da bi mladi lahko ostali na kmetijah	(Telefoto AP)
Sto let Podpornega društva v Rojanu
^ Rojanu so včeraj proslavili stoletnico Podpornega društva (bivšega Pogubnega društva). Slavnostni govornik je bil Milan Pahor (Foto Magajna)
NA 5. STRANI
Prvi veleslalom za SP
Alberto Tomba in ostali Italijani oično začeli Tudi Slovenija s svojo zastavo
NA 10. STRANI
š!l EDI MDBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
Na kongresu stranke tudi zmerna pohvala za napore Rima
lider SVP Riz odločno zahteva mednarodno priznanje paketa
MERAN — Predsednik Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Roland Riz je z dolgim posegom odprl 39. kongres stranke. Geslo kongresa je »Z zajamčeno avtonomijo v Evropo brez meja«, glavno vprašanje, ki ga bodo delegati obravnavali pa je dokončno sprejetje paketa, ki je predvideno v začetku prihodnjega leta. Prav Riz je septembra ob priložnosti vseti-rolskega zbrovanja na Brennnerju postavil italijanski vladi odločno zahtevo v zvezi s paketom oziroma odobritev še zadnjih avtonomističnih norm. Do tega ni prišlo in Riz je z zaskrbljenostjo ugotavljal, da bi »SVP ubrala drugačno pot, če bi vedela, da bodo ostale njene zahteve neizpolnjene«.
Govornik je naštel še vsa odprta vprašanja in je zahteval predvsem vrsto jamstev za bodočnost. Potrdil je, da je samoodločba Južnih Tirolcev ena od poglavitnih pravic, vendar je prej potrebno zaščititi in uveljavljati vse tiste pravice, ki jih Južni Tirolci
že imajo. »Samoodločba bi bila za nas katastrofalna, spori bi se lahko spremenili v vojno, kakršna razsaja na Hrvaškem,« je dejal Riz in tako posredno opozoril pristaše Eve Klotz, ki vidijo v samoodločbi edino pravo avtonomijo. Predstavniki skrajne struje avtonomistov so delegatom delili majhne pakete, v katerih ni bilo nič ali izjemoma majhen bombon, kot zgovoren dokaz, koliko je zanje vreden paket.
Med zahtevami, ki jih je postavil Riz je izstopala zahteva po mednarodnem priznanju paketa in torej možnost priziva na Haaškem razsodišču. Na tak način paket ne bi bil več »notranji problem« Italije, Južni Tirolci pa bi lahko zahtevali vrnitev vseh pravic in pristojnosti, ki so jih državni zakoni o integraciji in ustavno sodišče odpravili. Med zahtevami je tudi obveza Italije, da se pred vsakršnim spreminjanjem vsebine paketa posvetuje s SVP in priznanje posebnega juridičnega statusa Pokrajine Bočen.
Unija Italijanov demantirala zbiranje podpisov za Istro brez meja
REKA — Unija Italijanov odločno zavrača insinuacije Istrske neodvisne stranke s sedežem v Rovinju, da je skupaj z Istrskim demokratskim saborom pod geslom »Mir v Hrvaški« v Rovinju organizirala zbiranje podpisov za Istro brez meja - proti samostojni državi Sloveniji in Hrvaški.
Zanika tudi, da bi predstavnikom Unije Italijanov v Haagu obljubili, da bo vprašanje posebnega statusa Istre prišlo na dnevni red Evropskega parlamenta šele potem, ko bodo zbrali 100.000 podpisov. (STA)
Jelcin zadovoljen iz Bonna
Ruski predsednik Boris Jelcin je zaključil svoj uradni obisk v Nemčiji, kjer je dobil zagotovila o gospodarski pomoči, po tihem pa najbrž pričakuje tudi nemško priznanje ruske samostojnosti	(Telefoto AP)
Pomemben volilni preizkus v Brescii
BRESCIA — Več kot 250 tisoč volilcev bo danes volilo občinske svete 22 občin. Volitve so povsod, razen v Pinerolu, kjer je volitve razveljavilo deželno upravno sodišče zaradi prisotnosti dveh demokrščan-skih list, posledica predčasnih razpustov občinskih svetov zaradi dolgotrajnih političnih kriz. Najpomembnejši - in številčno tudi najbolj obsežen - je volilni preizkus v Brescii, ki predstavlja v tem trenutku najpomembnejše prizorišče spopada med Lego Lombardo, ki že ima približno 20 odstotkov glasov, in tradicionalnimi političnimi strankami.
Tajnik socialistov Craxi je sicer današnji test v Brescii ocenil kot »izključno zadevo Brescie«, zato pa so ostali strankarski leaderji, ki so med predvolilno kampanjo vsi prišli v to mesto, poudarjali, da imajo te volitve tudi vsedržavni značaj s posledicami za naslednje politične volitve.
Predvolilne sondaže so dokaj negotove, kot kaže, pa želijo po malem zadovoljiti vse. KD pripisujejo 25,5% (-6) glasov, Lega naj bi dobila 23% ( + 3), DSL naj bi v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila 4 odstotke, socialisti pa naj bi z 12 odstotki dobili toliko kot na prejšnjih volitvah.
Cossiga bi lahko spet kandidiral..
SAVONA — Predsednik Cossiga je v Savoni, kjer je otvoril spominski muzej Sandra Pertinija, odgovarjal na vprašanja novinarjev, ki ga že nekaj mesecev spremljajo na vsakem potovanju. Vprašanja so se vrtela okrog zadnje afere, ki jo je »zakuhal« Occhetto. Cossiga je globoko obžaloval, da tajnik stranke, ki predstavlja velik del Italije, naseda slabim nasvetom in se nikakor ne more otresti stalinističnih navad. To je glavni vzrok, zaradi katerega je njegova stranka tudi po padcu dejanskih in ideoloških zidov ostala zunaj političnega sistema in vladnih institucij, je še pojasnil predsednik. Na vprašanje, ali je nemara Occhetto ubogal nasvete nekaterih bivših Cossigovih strankarskih kolegov, pa je predsednik odgovoril, da bi bilo to sicer mogoče, a neverjetno. »Moji bivši strankarski kolegi so preveč prebrisani, da bi naredili kaj takega. Kvečjem bi Occhettu svetovali, naj bo previdnejši in tudi sam bolj prebrisan.«
Predsednik je poskrbel za novo presenečenje. Povedal je, da sicer ne odstopa od odločitve, da ne bo več kandidiral za predsednika, toda...človek nikoli ne ve. Lahko se zgodi, da bo kandidaturo sprejel, lahko se zgodi tudi, da se bo ponovno vpisal v KD...
Odstavitev Markoviča bo Zahod razumel kot
dokončno »srbizacijo«
LJUBLJANA — Slovenski voditelji bodo še potovali v Haag. Republiški parlament je odobril dosedanja ravnanja Milana Kučana in Dimitrija Rupla na mirovni konferenci o Jugoslaviji, čeprav bi se lahko zadeva obrnila tudi drugače. Ni veliko manjkalo, da bi bila slovenska zunanja politika žrtvovana strankarskim potrebam, kar pravzaprav niti ne bi bilo čudno. Vladajoča koalicija namreč prešteva svoje poslanske vrste in se trudi ohraniti večino v skupščini. Po razcepu v Ruplovi stranki, ki se je razdelila na dve, bo to toliko težje, ker ni več jasno, kako bodo glasovali tisti poslanci, ki niso pristopili k narodnjakom dr. Rajka Pirnata. Vsak poslanec, tudi tisti, ki so ostali v stranki dr. Dimitrija Rupla in Igorja Bavčarja, pa bo lahko odločilen pri napovedanem glasovanju o zaupnici vladi Lojzeta Peterleta.
Ta razmerja se bodo razpletla v prihodnjem tednu. Tako bodo najbrž vsi drugi dogodki v senci strankarskih in parlamentarnih pogajanj in dogajanj, katerih končni rezultat bo odločitev o usodi sedanje slovenske vlade. Nekaj podobnega pa se bo dogajalo v Beogradu, čeprav v povsem drugačnih političnih razmerah. Po vsej verjetnosti bo padla odločitev o politični usodi predsednika jugoslovanske vlade Anteja Markoviča. Če ga sredi prihodnjega tedna ne bo več, bo to po svoje olajšalo mednarodni položaj Slovenije in Hrvaške.
Zlasti del zahodnega sveta je namreč dal vedeti, da ne bo brezbrižen do takšne odločitve v Beogradu. Odstavitev Anteja Markoviča bo razumel kot dokončno srbizacijo zveznih organov. Če se bo to zgodilo, zveznih organov ne bo več, s tem pa ne Jugoslavije. Beograd bo le še srbsko glavno mesto z dodatkom Črne gore. To pa pomeni, da druge države nimajo več s kom poslovati, če se hočejo pogovarjati s predstavniki federacije. Torej imajo vse razloge, da morda umaknejo iz Beograda celo svoje diplomatske predstavnike.
Najbrž je takšno stališče nekaterih zahodnih držav eden izmed tehtnih razlogov, ki je srbsko-čr-nogorsko vladavino v zveznih organih pripeljal do odločitve, da za teden dni odrinejo glasovanje v zveznem (v resnici srbsko-črno-gorskem) parlamentu o zaupnici Anteju Markoviču. Toda kaj dlje verjetno ne bodo odlašali. Jugoslavije de facto ni več. Zdaj je treba dobiti dokončno v roke tiskanje denarja in devizne rezerve. Vse drugo je že šlo. Ante Markovič pa je poslednja ovira na tej poti.
Proti njemu ne izbirajo sredstev. Obtožujejo ga, da je pomagal »se-cesionističnim republikam« na severozahodu jugoslovanskega ozemlja, jim pomagal uvažati orožje in sploh ukrepal v ekonom-
ski politiki tako, da je to koristi samo Sloveniji in Hrvaški. T°r®J mora celo pred sodišče. Prav dve republiki pa sta bili zlasti za dnje leto zelo nenaklonjeni pohti ki Anteja Markoviča. Osnovni spor je bil v bistvu v tem, da P mnenju Slovenije in HrvašK^ Ante Markovič ravna vse preve7 centralistično in tehnokratsko, ekonomskimi ukrepi hoče reševa i Jugoslavijo, pri tem zavaja zahod' ni finančni svet, nima pa nikakt' šnega razumevanja za nacionalno vprašanje, ki je jedro vseh jug°s' lovanskih problemov.
Nekaj resnice, če ne kar mnog0' seveda je v teh očitkih. Ante Man kovic enostavno ni upošteval na-ravnih procesov, ki se dogajajo jugoslovanskem prostoru. Vsva zgodovina Jugoslavije je praktk' no en sam proces nacionalnega osamosvajanja, ki se danes končuje z državno osamosvojitvijo nar°' dov. Če bi Ante Markovič t° upošteval, bi morda danes jugoS' lovanski prostor postajal ekonomska skupnost. Tako pa je razdeljen na majhne in revne trge, ki se se naprej drobijo.
K temu prispeva celo vse do danes najtesnejši zaveznik Anteja Markoviča. Makedonski predsednik Kiro Gligorov se je namreC odpovedal kakršnikoli Jugoslaviji' če ne bodo v njej vse republike; ki so jo sestavljale že doslej. Skozi makedonski parlament je spravi) novo ustavo, ki govori o suveren) državljanski republiki z lastnimi oboroženimi silami. Vse kaže, da se mu bo posrečilo uresničiti ta načrt brez vojne, čeprav ima hude težave zaradi razburkanih nacionalnih čustev Makedoncev in Albancev. Postavil se je v isto vrsto s Slovenci in Hrvati ter upa, da b° tudi Makedonija kot »kooperativna republika« izvzeta iz evropskin sankcij.
Toda nemški, italijanski in avstrijski državniki govorijo ta trenutek predvsem o priznanju Slovenije in Hrvaške, Makedonijo m tudi druge republike potiskajo v ozadje. Odstavitev Anteja Markoviča utegne to radikalno sprem6; niti. Morda bo celo oživila neka] mesecev staro zahodno zamisel; da bi priznali vse republike, ki 01 se potem povezale v ohlapno gospodarsko skupnost, če ne celo v takšno državno skupnost, v kateri bi imele mednarodni status tak° republike kot njihova skupna država. Zdi se, da so zlasti v ZDA š® prejšnji teden razmišljali tudi 0 takšni možnosti.
Vendar je bolj verjetna drugačna smer potovanja republik nekdanje jugoslovanske federacij®’ Vojna je storila svoje. Ta trenutek ne bo mogoče spraviti k skupnemu odločanju Srbov in Hrvatov Slovenci pa so tako ali tako že odšli svojo pot; tudi morebitna vladna kriza prihodnji teden tega ne more spremeniti.
BOŽO KOVAČ
Duke kandidat za predsednika ZDA
Po porazu na volitvah za guvernerja Louisiane bo zdaj bivši nacist in eden od vodij Ku Klux Klana David Duke kandidiral za predsednika ZDA (AP)
• Nova prekinitev ognja med Srbijo in Hrvaško
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Tako lord Carrington kot Cyrus Vanče sta z zadovoljstvom sprejela pripravljenost Srbije in Hrvaške, da na krizna območja pošljejo mirovne sile OZN. To vprašanje je bilo namreč glavna točka preliminarnih pogovorov, razumljivo pa je, da se bo treba sedaj podrobno pogovoriti o tem, kam in kako bodo mirovne sile namestili.
Vest o štirinajstem premirju pa očitno še ni prišla v Slavonijo, kjer so včeraj še divjali boji. Nad Osijek je padla prava toča projektilov in topniških bomb. Dež, ponekod sneg in morje blata so le za silo ustavili oklopna vozila zvezne vojske. Nad Osijek so se spravila tudi letala in hrvaška tiskovna agencija Hina poroča o vsaj devetih žrtvah. Ljudje pa neprenehoma bežijo tudi iz tega mesta. Srbska vojska je napadla tudi Karlovac,
in si za cilj izbrala bolnišnico. Nobene vesti pa še ni o direktorici vukovarske bolnišnice Vesni Bo-sanac, ki so jo v sredo aretirali pripadniki zvezne vojske. Vsaka sled se je zgubila tudi za novinarjem radia Vukovar Sinišo Glava-ševičem.
Krožijo pa govorice, da so ga zvezni vojaki zajeli, ko je skušal odpeljati iz Vukovarja konvoj z
ranjenci. Po predsinočnjem dogovoru se je včeraj zjutraj iz Split3' Šibenika in Divulja začela umikati vojska. Dogovor ne velja 23 Dubrovnik in Zadar, vendar so tu dovolili evropskim mirovnikom, da nadzorujejo položaj. Medtem je v večernih urah v Bari prispelhid" rogliser Unicefa, ki je iz Dubrovnika pripeljal nove begunce. Gr6 za šestdeset otrok in žensk.
NOVO NA PRIMORSKEM
HUJŠANJE BREZ LAKOTE
I HU,
V novoodprti podružnici Salona za zdravje in lepoto Ryodoraku iz Ljubljane
•	shujšate od 8 do 12 kilogramov mesečno s pomočjo neboleče stimulacije proti apetitu
•	odpravljamo celulit in maščobne obloge z najmodernejšimi elektrome-dicinskimi aparaturami
•	Salon vodi dr. S. I. Sentočnik, specialistka interne medicine - v Štorjah št. 80 pri Sežani
Pokličite po telefonu 003867-68491 v torek, sredo in četrtek od 10. do 18.
I ure - Govorimo tudi italijansko!
Italijanski severovzhod zainteresiran sodelovati s Slovenijo in Hrvaško
Gospodarstvo kaže zanimanje Svoje naj opravi še politika
Prijateljstvo, ki zavezuje
Krožek Istria prvič v Kopru
Izjava piscev v Sežani
Ustavite
vojno!
BENETKE — Problem priznanja Slovenje in Hrvaške je dozorel in bo razrešen v Prihodnjih tednih, morda celo dneh. Toda Priznanje ne bo avtomatično rešilo ne ^Prašanja miru in ne gospodarske pomoči, •9 bo potrebna obema republikama. In ob kopanju v Evropo zlasti Hrvaška ne bo nogla mimo izpita pravične zaščite narodnostnih skupnosti, ki živijo na njenem
ozemlju.
_ Tako je med drugim poudaril socialistični evropski poslanec Nereo Laroni na srečanju »Slovenija in mi«, ki je bilo včeraj v središču Top Businnes Center v Mes-trah. Srečanje je priredilo združenje Euro-Pa Koine. Srečanje je sledilo prezentaciji Slovenije, ki je bila pred dobrim mesecem v Benetkah in se vključuje v napore Veneta in italijanskega severovzhoda nasploh za povezavo s Slovenijo in Hrvaško. Interes tega območja je razumljiv, saj je vojna, Prej v Sloveniji in sedaj na Hrvaškem, prizadela tudi gospodarstvo tega področja.
Nereo Laroni, ki je tudi predsednik združenja Europa Koine, je v svojem Uvodnem poročilu prikazal nihanja in tudi kulturno zaostali pristop, s katerim se je Evropa v teh mesecih lotila vprašanja razpadanja držav bivše vzhodne Evrope. Najprej je bila njena glavna skrb stabilnost, šele nato je spoznala, da tako ne bo zaustavila procesa razpadanja in se je zato lotila vprašanja drugače. Toda pri razčlenje-panju pristopa je treba sedaj upoštevati interes vseh za evropska ravnovesja in za težavno iskanje skupnega jezika v Dvanajsterici, kar nedvomno pogojuje tudi počasnost v priznavanju Slovenije in Hrvaške. Sedaj kaže, da je problem dozorel in treba bo stopiti na pot sodelovanja.
Kako? Konkretneje so o tem z orisom instrumentov, ki jih je sprejela Italija, spregovorili podtajnik v italijanskem za-
kladnem ministrstvu Maurizio Sacconi, predsednik Beneške hranilnice Giuliano Segre in predsednik male in srednje industrije Veneta Gino D'Agnolo. Slovenske gospodarske reforme, njene načrte v gospodarstvu in njeno zunanjo politiko pa so prikazali podpredsednik slovenske vlade Andrej Ocvirk, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jože Škoberne in predsednik zunanjepolitične komisije slovenskega parlamenta Matjaž Šinkovec.
Včerajšnje srečanje v Mestrah pa ni hotelo biti zgolj prezentacija in analiza odnosov med Venetom in Slovenijo, pač pa je hotelo spodbuditi tudi konkretne možnosti sodelovanja. Tako se je skupina okoli tridesetih predstavnikov slovenskih podjetij sestala s prav tolikšnim številom podjetij iz Veneta. Na skupno okoli osemdesetih sestankih so si izmenjali informacije o proizvodnji in preučili možnosti kooperacije, nekatera od teh srečanj pa so bila še bolj konkretna in so presegla prvo fazo vzajemnega spoznavanja. Kot so povedali v pogovoru z novinarji, so bili slovenski gospodarstveniki dokaj zadovoljni z razgovori in nikomur ni bilo žal za čas, ki ga je vložil v včerajšnji obisk.
Italijanski severovzhod je včeraj dokazal, da je zainteresiran za sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško in da vidi v tem svojo razvojno perspektivo. Sedaj bo morala svoje opraviti tudi politika s priznanjem Slovenije in Hrvaške, v ustvarjanjem instrumentov, ki bodo omogočili to sodelovanje, predvsem pa s pripravo ukrepov, ki naj omogočijo preseganje evropskih sankcij zoper bivšo Jugoslavijo, ki - čeravno nehote, prizadenejo v največji meri prav republiko, ki je najbolj pripravljena na sodelovanje in iskanje mirnih rešitev - Slovenijo.	v_ j.
KOPER — V Mali dvorani mestnega gledališča se je koprskimsomišljenikom predstavil istrsko beneški kulturni krožek Istria iz Trsta. Zanimiv večer sta pripravila tukajšnja Skupnost Italijanov in koprski Kulturni klub Istra, ki se je na povabilo krožka Istria v Trstu predstavil pred tremi leti.
Istrsko Breneški kulturni krožek je 1988. leta v Sesljanu pri Trstu ustanovila skupina Italijanov, po rodu iz Istre, različnih kulturnih in političnih opredelitev v želji, da bi v skupnem prostoru uveljavili kulturo sožitja in medsebojnega spoštovanja. Opredelili so nekaj temeljnih vodil, je povedal predsednik Marino Vocci: najprej so želeli opozoriti na prisotnost istrske kulture v Trstu in regiji in na njen odnos med že obstoječimi kulturami. Velikokrat je bila namreč potisnjena na družbeni rob in tudi predmet predvolilnih špekulacij. 1988. leta so izdali publikacijo s predlogi za zaščito slovenske manjšine v Italiji z naslovom Predlogi za morebitno sožitje. V krožku so si prav tako prizadevali za strokovno razlago dogajanj v novejši krajevni zgodovini -begunci so v Trstu veljali za svojevrstno težavo in prvo mestno breme. Danes pa je povsem jasno, da bi Trst brez teh ljudi ne bil tisto, kar dejansko je.
Istrsko beneški kulturni krožek je po predsednikovi pripovedi blizu levice v klasičnem političnem pomenu, so za kulturo dialoga in sožitja. Dolgo je obstojal med Istrani, ki so odšli čez mejo in tistimi, ki so ostali, visok zid nerazumevanja in celo sovraštva. Svoje predloge za nove odnose so zapisali v posebni publikaciji, vzporedno s Tomizzo, ki pravi »pomagajmo zapreti pipe sovraštva...«.
V časih, ko v neposredni bližini spremljamo nesmiselno morijo, ko poročevalske vesti učinkujejo kot bombe, ko nas pretresajo najrazličnejše težave, so take Voccijeve besede v imenu krožka, katerega predsednik je, pravi balzam za človekovo dušo. Tako je vizijo o sožitju in prijateljstvo ocenil Milan Gregorič iz vrst koprskega kluba Istra in spomnil tudi, da jih s tržaškim krožkom veže veliko sorodnih misli in prijateljstvo, ki zavezuje. Predstavitev v Kopru je bila sicer prva, ne pa tudi zadnja.
Pravilnost takega razmišljanja so potrdili tudi prispevki zbranih poslušalcev. Predstavil se je tudi Piero Del Giudice, avtor knjige I giorni della Slovenia, edine publikacije v italijanskem jeziku, v kateri je zabeleženo vojno dogajanje v Sloveniji. Spomnimo, da sta se predstavitve knjige v Trstu udeležila tudi predsednik Milan Kučan in član slovenskega predsedstva Ciril Zlobec. Del Giudice je opozoril na nezainteresiranost najbližjih sosedov ob meji - Italijanov torej, ob junijski vojni, prav tako na »molk vseh od Beograda do Ljubljane« ob vojni, ki še traja. O tem celovitem dogajanju je avtor prve uspešnice napovedal novo knjigo.
MIRJAM MUŽENIČ
Vojna na Hrvatskem se je sprevrgla v najbolj kruto, brezumno in nečloveško klanje v tem stoletju!
Medtem ko na stotisoče ljudi ostaja brez domov, ko umira na desettisoče nedolžnih, predvsem civilistov, si politiki mislijo, da igrajo zabavne videoigrice!
Jugoslovanska armada se je spajdašila z uničevalskimi srbskimi tolpami in postala vojska morilcev, rušiteljev civilizacije in brezvestnih plenilcev!
Evropa, ta takoimenovana zibelka demokracije, pa se spreneveda in v veter trosi zgolj puhlice o nujnosti prenehanja te brezsmiselne vojne!
Slovenci, storimo vse, kar je v naših močeh, da bi beguncem s Hrvatskega čimbolj olajšali trpljenje, pa čeprav si letos zato ne bomo kupili novega para čevljev, pa čeprav bomo enkrat tudi sami ostali brez kosila!
Slovenci, pišimo vsem svojim sorodnikom in znancem v tujini o grozodejstvih in grabežljivosti srbske politike, prosimo jih, naj v svojih deželah zastavijo besedo za priznanje naše in hrvaške države!
Izjavo podpisujemo pisci s Primorske in zamejstva.
Marko Kravos Dušan Jelinčič Aleksander Peršolja Magdalena Svetina Terčon France Magajna Marijan Vitez David Terčon
S sredstvi, zbranimi med bralci Primorskega dnevnika osrečili celjske otroke in njihove vzgojitelje
Naš dnevnik pokrovitelj sanacije vrtcev A. Cernejeve
2 zbranim denarjem so vrtce Anice Černejeve opremili z najsodobnejšimi rekviziti za malčke	(foto M. Magajna)
CELJE — Solidarnostna nabiralna akcija, ki je lansko leto ob Poplavah na Štajerskem na pobudo Primorskega dnevnika široko mobilizirala naše ljudi in organizacije, je obrodila še kako konkretne sadove.
v Vzgojnovarstveni zavod Anice Cernejeve, ki v Celju na visoki strokovni ravni upravlja šest otroških vrtcev s skupno preko šeststo malčki, je v petek ob sklenjeni sanaciji priredil slavnostno srečanje. Celjski narodni dom so
ob tem, resnično doživetem prazniku, do kraja napolnili starši, vzgojitelji, krajevni ter republiški predstavniki, prisotna pa je bila tudi delegacija iz našega zamejstva. Resnični protagonisti pa so s prisrčnim nastopom vendarle bili otroci, saj je bil to predvsem njihov praznik.
Sanacija škode je bila izpeljana v roku enega samega leta in kdor je imel priložnost videti razdejanje takoj po lanskih poplavah, se
dejansko ni mogel načuditi, da je bilo mogoče opraviti tolikšno delo v tako kratkem času. Verjetno ne bi moglo biti tako, če ne bi ustanova razpolagala z izredno učinkovitim in požrtvovalnim kolektivom, z energično in poklicu predano ravnateljico Ano Četko-vič—Vodovnik na čelu.
Vzgojiteljski kolektiv se je moral soočati z velikimi težavami in je mnogo tudi težaškega, fizičnega dela opravil sam, ob nesebični pomoči prostovoljcev, med njimi tudi voda vojakov JLA, ki je bila ob tej priložnosti sposobna pokazati svoj humani obraz. Najtežje je bilo tedaj, ko se je narasla voda umaknila v struge in je bilo treba vse objekte skoro dobesedno potegniti iz naplavljenega blata. Uničena je bila skoro vsa oprema, rešiti se je dalo bore malo.
Kot je v slavnostnem govoru na prireditvi pudarila ravnateljica Ana Četkovič—Vodovnik, je minilo leto, ki bi ga radi čimprej pozabili in dokončno odpravili njegove nepredvidljive posledice. »To leto bo ostalo v zgodovinskem spominu še zavoljo drugih dogodkov, ki jih ni zakrivila moč narave, ampak ljudje, ki so hoteli po svoje krojiti usodo človeštva. Tako smo doživeli 25. junij—razglasitev samostojne Slovenije, ki jo je že naslednji dan z napadom na naše ozemlje hotela jugoslovanska armada razveljaviti. Kljub
Sgaravatti
GARDEN CENTER
TRST
Obalna cesta 6/1 - Tel. (040) 224177
SGAR01/4
POSEBNA PONUDBA:
—	velika izbira »bonsai«
—	božične zvezde
—	božični okraski za trgovine in gostinske lokale
—	božična drevesca
vsem nevšečnostim pa je v našem kolektivu ves čas vladala dobra volja, dalavnost, medsebojno zaupanje in prepričanje, da bomo prebrodili vse težave, ki so nas doletele. K takemu optimizmu je v veliki meri pripomogla izkazana človeška solidarnost in z njo spoznanje, da v nesreči nismo sami«, je dejala Četkovičeva in poudarila odločilen doprinos nabiralne akcije Primorskega dnevnika in vseh zamejskih Slovencev. Primorski dnevnik je bil ob tem tudi formalno imenovan kot pokrovitelj sanacije. V njegovem imenu je pozdravil glavni urednik Dušan Udovič, ki je podčrtal velik čut solidarnos-
ti Slovencev v Italiji in doprinos zamejskih denarnih zavodov ter mnogih organizacij, ki so nabirko uspešno izpeljale^
Vrtci Anice Černejeve imajo danes resnično drugačen izgled. K temu je pripomogla tudi strokovnost podjetja Efekt iz Črnič, ki je omogočilo dobavo najsodobnejše opreme pri podjetju Gonzagaarre-di iz Mantove. Do narave, ki je povročila tolikšno razdejanje, pa je bil kljub vsemu ohranjen globoko spoštljiv odnos, kot priča stih ravnateljice Četkovičeve v uvodu priložnostne publikaci-je:»Voda—vir življenja, nepremagljiva moč narave, veselje in strah, upanje«.
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 91
ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO!
1.	NAGRADA	15.000.000	lir
2.	NAGRADA	7.000.000	lir
3.	NAGRADA	3.000.000	lir
10 NAGRAD PO	1.000.000	lir
Vse nagrade so v zlatih žetonih
Žrebanje bo 5. januarja 1992
CASSA ItURALC CD ARTIGIANA-OPICINA HRANILNICA IN (»OBOSILNICA-OPČINC
Evropski poslanec DSL o gospodarskih sankcijah ES proti Jugoslaviji
Rossetti za pomoč Sloveniji in tukajšnjemu gospodarstvu
Sankcije, ki jih je Evropska gospodarska skupnost podvzela proti Jugoslaviji oziroma proti republikam bivše Jugoslavije, odmevajo tudi v Trstu. Evropski poslanec DSL Giorgio Rossetti je včeraj na tiskovni konferenci orisal obseg gospodarskih sankcij ES in nadaljnje odseve jugoslovanske krize na tukajšnjo stvarnost, obenem pa se je zaustavil ob možnostih, ki jih ima Slovenija, da obide ali vsaj omili težke restrikcije.
Od izbruha jugoslovanske krize je evropski parlament petkrat razpravljal o Jugoslaviji: noben drugi izvoljeni organ, krajevni ali vsedržavni, ni posvetil temu žgočemu vprašanju tolikške pozornosti. Ta »pozornost« in pobude ministrskega sveta ES niso privedle do prekinitve spopadov iz več vzrokov: prvič, ker ES nima še nobene pristojnosti na področju obrambe in skupne varnosti; drugič, zaradi različnih pogledov posameznih članic ES na jugoslovansko krizo; in tretjič, ker so sprte strani v bivši Jugoslaviji dejansko onemogočile vsako možnost resnega pogajanja in sporazuma.
V takem brezizhodnem stanju Evropski skupnosti ni preostalo drugega, da pritisne na sprte strani s težko roko gospodarskih sankcij. Le-te predvidevajo takoj-
šnjo ukinitev sporazuma o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju med ES in Jugoslavijo, ukinitev sporazuma za kupoprodajo premoga in jekla, ponovno uvedbo količinskih restrikcij na tekstilne proizvode, izključitev iz preferenčnega gospodarskega sistema, ukinitev ugodnosti iz programa PHARE, ki ga ES upravlja v korist vzhodnoevropskih držav. Ministrski svet je obenem zaprosil OZN za embargo orožja in nafte.
Posl. Giorgio Rossetti je v komisiji evropskega parlamenta za gospodarske odnose s tujino med drugim osredotočil svojo pozornost na dva aspekta zapletenega jugoslovanskega vprašanja: posebni položaj Slovenije in hud učinek jugoslovanske krize na italijanski Severovzhod.
Slovenija si je med vojno prizadevala za mir v Jugoslaviji. 70 odstotkov njene trgovine je vezanih na države ES. Rossetti upa, da bo Slovenija deležna posebnih olajšav. O teh bo predvidoma 2. decembra razpravljal ministrski svet ES. Po Rossettijevem mnenju bi se morala Slovenija sedaj bolj aktivno vključiti v prizadevanja Haaš-ke konference k iskanju kompromisa med sprtimi stranmi, obenem pa bi morala pokazati tudi določe-
no pripravljenost k ponovni vzpostavitvi gospodarskih stikov z drugimi jugoslovanskimi republikami. Brez tega tvega Slovenija gospodarsko osamitev, saj bo njena pot v Evropo po vzpostvitvi skupnega gospodarskega tržišča vse prej kot lahka. Prvič zaradi skromne kompetitivnosti njenih proizvodov, drugič, ker bodo sedanje meje (na primer med Italijo in Slovenijo) postale s 1. januarjem 1993 dejansko gospodarske meje ES in bodo zato, vsaj za blago, manj odprte kot doslej.
Evropski parlament je z dokumentom eksplicitno priznal, da je jugoslovanska kriza prizadela ne le Grčijo, pač pa tudi italijanski Severovzhod. Le-temu je treba sedaj priskočiti na pomoč. To pa bo mogoče le na podlagi resne analize o negativnih posledicah jugoslovanskega konflikta na tukajšnje gospodartvo. Doslej so se gospodarstveniki iz naših krajev le pritoževali nad krizo, svojih pritožb pa niso podkrepili s konkretnimi podatki, je poudaril Rossetti. Sedaj bo treba to storiti in tudi pripraviti resen načrt za pomoč prizadetemu gospodarstvu. Le na ta način bo lahko ES podvzela ukrepe, ki naj bi omilili negativne učinke jugoslovanske krize.
Prejel ga bo Lelio Luttazzi
V soboto podelitev Zlatega sv. Justa
Združenje tržaških kronistov bo v soboto, 30. novembra podelilo tržaškemu glasbenemu umetniku Leliu Luttazziju kipec sv. Justa, nagrado, ki jo Združenje vsako leto podeljuje zaslužnemu Tržačanu. Slovesnost bo opoldne v dvorani tržaškega občinskega sveta in bo odprta javnosti.
Organizatorji so se domenili za datum slovesnosti z Luttazzijem, ker je avtor znane in priljubljene El can de Trieste tačas veliko zaposlen s snemanjem televizijskih oddaj Pesta di compleanno na Te-lemontecarlo: Luttazzi namreč vodi oddajo v družbi pevke Gigli-ole Cinguetti.
Na podelitvi Zlatega sv. Justa bo najprej pozdravil župan Ric-chetti, zatem pa bo spregovoril še sam slavljenec. Zanj bo to pomenljiva vrnitev v mesto po večletni odsotnosti iz rodnega kraja.
Nadaljuje se humanitarna akcija za prizadete prebivalce Hrvaške
SPDT, ŠZ Sloga in SK Devin nadaljujejo s humanitarno akcijo zbiranja pomoči za hudo prizadeto prebivalstvo Hrvat-ske. Še ta teden bodo tri organizacije zbirale pomoč v toplih oblačilih, obutvi in zimski opremi, ki jo bodo potem odpremile na Reko in jo izročile prijateljem s kvarnerskega območja za potrebe ljudi in beguncev, ki so se znašli v hudi stiski in težavah zaradi dramatičnih vojnih razmer.
Predstavniki ŠZ Sloga bodo zbirali pomoč v Bazoviškem domu jutri, 25., v torek, 26. in v sredo, 27. novembra od 18. do 20. ure.
SPDT IN SK Devin pa nadaljujeta z zbiranjem toplih oblačil in obutve še v torek, 26. in v četrtek, 28. novembra od 18. do 20. ure in sicer SPDT na stadionu »Prvi maj«, SK Devin pa na svojem sedežu v Cerovljah.
Vse tri organizacije pozivajo tržaške Slovence, naj se odzovejo tej humanitarni pobudi in po svojih močeh prispevajo kar premorejo, da tako olajšajo težave in stisko hudo prizadetih ljudi.
Veliko dobrotnikov se je doslej odzvalo pobudi in SPDT je na stadionu »Prvi maj« zbralo precej oblačil in obutve. Prav tako so tudi na sedežu SK Devin v Cerovljah zbrali več zavojev pomoči. Pričakovati je, da se bodo akciji odzvali domačini in prinesli v Bazoviški dom svoj prispevek za trpeče ljudi na Hrvaškem.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
SLOVENSKA KOMPONENTA DEMOKRATIČNE STRANKE LEVICE
vabi na javno srečanje z E.M. Pintarjem, predsednikom vlade v senci Republike Slovenije na temo:
PERSPEKTIVE SLOVENIJE,
PREDLOGI IN PROGRAMI LEVICE: primer zakona o lastninjenju in druga odprta vprašanja.
V torek, 26. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU
prireja jutri, 25. t. m., ob 20.30 okroglo mizo na temo
KRIZA SDZ -KRIZA DEMOSA?
Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3.
M
OTROKU PODARI IGRAČO
ORVISI
Trst - Ul. Ponchielli 3
Ze 72 let zbira za vas po vsem svetu najnovejše igrače po najugodnejših cenah.
4f$#V9'
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE		aS	S SODELOVANJEM
sklicuje 11. redni občni zbor		OBČINE ZGONIK
v četrtek, 28. novembra 1991		Ur
ob 19. uri		priredi
v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20/II.		KONCERT ZA MIR NA HRVAŠKEM
Dnevni red:		Z izborom Beatlesovih pesmi sodeluje mešani pevski zbor
1. Poročilo predsednika, 2.		»PUTOKAZI« iz Rijeke.
Poročilo ravnatelja, 3. Obračun in predračun, 4. Razprava, 5.		v nedeljo, 1. decembra, v ŠKC v ZGONIKU, ob 17.30.
Poročilo nadzornega odbora, 6.		Prostovoljni prispevki bodo v celoti namenjeni prizade-
•Volitve, 7. Razno.		tim družinam na hrvaškem.
Na okrogli mizi krožka Rosselli
Tudi tržaški sodniki branijo stališče VSS
Udeleženci okrogle mize o pravici v Trstu, ki jo je v petek priredil socialistični krožek Rosselli, so poleg specifične teme, o kateri smo že pisali v včerajšnji številki, obravnavali tudi širši in nadvse aktualni okvir pravosodja: institucionalno krizo, ki je zajela sodstvo po sporu med predsednikom Cos-sigo in Višjim sodnim svetom. Spor se je tako poglobil in razrasel, da se govori celo o prisilnem odstopu predsednika republike. Tabora strank sta precej jasno začrtana: stališče VSS zagovarjajo DSL, zeleni, radikalci in neodvisna levica, Cossigovo pa - z nekaterimi različicami - vse preostale.
Kako ocenjujejo dogajanje tržaški sodniki, docenti prava in odvetniki? Kaj se skriva za sporom? Za docenta kazenskega postopka Spangherja je krivo predvsem dejstvo, da so po »svinčenih letih« sodniki izgubili verodostojnost, ker niso več sposobni opravljati svojih pravosodnih nalog. Državljani so prepričani, je nadaljeval Spangher, da sodniki niso kos oblasti, ki jim jo zakoni dodeljujejo, kar naj bi po njegovem dokazal tudi izid referenduma o kazenski odgovornosti sodnikov. Nič čudnega torej, da hoče politična oblast to nezaupanje izkoristiti in preporazdeliti to moči. Za Spangherja je edina pot iz krize ta, da si sodniki zavihajo rokave in se učinkoviteje lotijo dela, vendar le tistega v sodnih dvoranah. Njegovo izvajanje je vzbudilo odločen protest predsednika prizivnega sodišča De Biaseja, ki je prepričan, da niso sodniki krivi za sedanje stanje. Zato De Biase podpira stališče VSS, čeprav je proti stavki, ki jo je Zveza italijanskih sodnikov napovedala za 3. december. »Protest lahko izrazimo z dokumentom, nikakor pa ne tako, da izginemo, pa čeprav samo za en dan,« je poudaril.
Stavko pa je odločno branil in razčlenjeno utemeljil namestnik državnega tožilca Dainotti. Ne gre za preporazdelitev moči sodnikov, je poudaril, pač pa za njeno izničenje. Zelo natančno in to na osnovi zakonov ter doslej upoštevanih pravil (ki jih je sam Cossiga pred časom overovil) je pojasnil, da si predsednik republike lasti pristojnosti, do katerih nima pravic. Zakaj naj bi VSS ne smel obravnavati vprašanja, katere so pristojnosti vodij državnih tožilstev, ki med drugim odločajo, kateri
sodnik naj sledi določeni preiska-vi, a mu jo lahko brez nikakršnega pojasnila odtegnejo? Dainotn je še pojasnil, da stavka ni avtomatična obramba VSS kot takegar ampak vloge, ki jo danes opravlja-
Naj namesto sodnika odločajo politiki?
Na okrogli mizi je seveda vladalo še posebno zanimanje za poseg univerzitetne profesorice Cecilie Assanti, ki je pred leti bila članica Višjega sodnega sveta. Kako si ona tolmači sedanjo krizo? »Gre za tehnične in politične motivacije. Še pred nekaj desetletji je bilo sodstvo sinonim za oblast. To je bilo zato, ker so sodniki izhajali izključno iz vodilnih razredov in so torej imeli veliko skupnega z vodilnimi politiki. Izvor, kulturo, cilje. Ko pa se je tudi v sodstvu začel pojavljati pluralizem, ko se je tudi med sodniki začela uveljavljati zavest o avtonomiji in politični neodvisnosti, pa je jasno, da je nastal razkol z oblastjo. Mimo vseh polemik, je danes bistveno vprašanje, ali bo zaporni nalog izdal avtonomen in neodvisen sodnik ali ministrstvo (torej politiki). Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je v VSS, poleg sodnikov, prisotnih tudi 10 parlamentarcev in sam predsednik republike, ki je tudi politična oseba.«
Poleg vrste tehničnih predpisov, ki Cossigi ne dajejo prav, je Assantijeva naštela še dva huda prekrška, ki jih je predsednik zagrešil in ki postavljata pod vprašaj njegovo funkcijo predsednika VSS: Cossiga je namreč pred televizijskimi kamerami javno obrekoval in žalil sodnika Cassona in Coira.
Tudi za odvetnike je Cossigovo nastopanje napad na avtonomij0 in neodvisnost sodnikov. Da bi t° utemeljil, je predsednik Zbornice odvetnikov Sergio Može spomnil na zakonski osnutek, ki daje finančnim stražnikom pravico d° ogleda dosjejev, ki jih o klientih hranijo odvetniki. Gre torej za udarce, ki gredo vsi v eno smer-
N.F.
Odbor		ODBORNIŠTVO ZA ŠOLSTVO IN KULTURO DEVINSKO — NABREŽINSKE OBČINE
sekcije DSL za Opčine in Bane		vabi otroke na
		»grand matinee«
se toplo zahvaljuje vsem, ki so		v izvedbi skupine VIKJ
pripomogli k uspehu otvoritve		danes, 24. novembra, ob 11. uri v
doma na Brdini.		centru štrekelj v Sesljanu.
ČRPALKA
(fsso)
OPENSKO KRIŽIŠČE TEL. 040/211366 TRST
POPUSTI
20%
PRI PNEVMATIKAH MICHELIN IN PIRELLI
50%
PRI SNEŽNIH VERIGAH
MOTORNA OLJA LITER
2.000 LIR POPUSTA
V OBNOVLJENI DELAVNICI Z NAJNOVEJSIMI APARATURAMI NUDIMO BREZPLAČNO KONTROLO ZAVOR. AMORTIZERJEV IN STEKANJA KOLES. ZA PRI NAS ZAMENJAVE AVTOMOBILSKE GUME
VSAK PETEK V DISKOTEKI EURFORIA V DEVINU
GLASBA 60 - 70 LET V ŽIVO IN D. J.
Od 21. ure do...?
ZABAVA ZAGOTOVLJENA
Vabila dobite:
□	v NABREŽINI - Gostilna Silvester,
Bar Igor, Tatjana in Lorena
□	na PROSEKU - Bar Lukša
□	na OPČINAH - Bar SKD Tabor
□	v ZGONIKU - Gostilna Guštin
Na Tržaškem za pomoč beguncem
Tržaška občinska uprava se je aktivirala pri zbiranju pomoči hrvaške prebivalce, ki so se Natekli v našo deželo. Tržaški *uPan Richetti je pozval Tržača-?e> naj denarne prispevke poloblo na TEKOČI RAČUN ŠT. •6050338, MEDNARODNI RDEČI kkIŽ, VIDEMSKI POKRAJINSKI
odbor, blagajniška služ-
BA, UL. SABBADINI 12, VIDEM.
Občinsko odborništvo za civil-j10 zaščito pa je aktiviralo cen-'er za zbiranje blaga za najnujnejše potrebe. Center, ki je v kasarni Belleno v Ul. Revoltella 29, le začel delovati včeraj. Odprt je °h 12. do 18. ure. V tem trenutku s° najbolj potrebne posteljice, ndeje, oblačila, nekvarljivi pre-krambeni izdelki za otroke, plenice in igrače. Vse iniormacije nudi Urad za civilno zaščito, tel. ^93646 od 12. do 16 ure. Tržaški Peki so medtem že namenili Hruški vsak po 50 kg moke.
Iz tržaške luke bo odplul danes opoldne v Dubrovnik trajekt kalladio. V dalmatinskem mestu Se bo vkrcalo nanj tisoč beguncev, ki jih bo ladja izkrcala na peki. o humanitarni plovbi Pal-•adia sta se domenili ministrstvi izseljeništvo in zunanje ministrstvo s privoljenjem beograjskih oblasti.
Kljub temu, da so občinski svetovalci odobrili proračun
V Občini Devin-Nabrežina
odprta nelahka politična kriza
Devinsko-nabrežinski občinski svet se je v petek zvečer z odobritvijo proračuna izognil predčasnim volitvam, ne pa politični krizi, ki jo je sprožila Krščanska demokracija. Župan Caldi bo v torek odstopil skupaj s celotnim odborom, vzroki te krize pa presegajo zahtevo KD po večji teži v upravi, ki se je naenkrat znašla pred celo vrsto dilem, začenši z zelo negotovo usodo Sesljanskega zaliva. Huda finančna kriza Cardarellijeve družbe, ki bo najbrž prisiljena prodati Zaliv ter sklep ministrstva, ki je močno omejilo zazidljivost v Sesljanu, dokazujeta, da bo glede načrta treba dejansko začeti vse znova.
Kriza je v tem trenutku gotovo neprimerna, stranke bi se lahko pogovarjale brez županovega odstopa in v nekoliko mirnejšem vzdušju. To je stališče Slovenske skupnosti in socialistov, v bistvu pa tudi leve opozicije, ki se ne veseli županovega odstopa. KD je z odprtjem krize ubrala pot, ki pelje vseskozi v strmino, njen cilj pa je danes povsem nejasen.
Načelnik KD Locchi je v svojem prvem posegu na petkovi seji precej nerodno povedal, da si stranka relativne večine želi samo več oblasti v upravi, v glasovalni izjavi pa se je nato popravil in posvetil pozornost programskim in političnim vozlom, ki jih ni malo.
Teh ni v razpravi nihče skrival, tudi župan ne, ki je grenko ocenil dogajanja v zvezi s Sesljanskim zalivom. Pri tem je zelo kritično ocenil tudi zadržanje deželnega odbornika in svojega strankarskega somišljenika Crboneja. Slednji je po objavi ministrskega odloka rekel, da je bil od vsega začetka proti poplavam cementa v Zalivu. Mnogi so to izjavo razumeli kot javno kritiko na račun načrta, ki ga je izdelal
genovski arhitekt Piano in ki je užival polno podporo devinsko-nabrežinskih upraviteljev.
Krajevna uprava, je še rekel Caldi, se čuti zapostavljeno, saj mora za vse pomembnejše odločitve o Sesljanu zvedeti iz časopisov. Župan se spričo razvoja dogajanj sedaj boji tudi za usodo obrtniške cone. Izjavil je, da odhaja v prepričanju, da je v teh mesecih delal za dobrobit celotne občinske skupnosti, kar so mu priznali tudi mnogi, ki so se oglasili v debati.
Vtis smo imeli, da se je močno ošibila dosedanja politična os med demokristjani in socialisti, ki je prišla do izraza pri obravnavi statuta ter da je sedaj prišlo do zbližanja med PSI in SSk, ki sta bili proti odprtju te krize. Potezo KD sta ti dve stranki označili za politično neodgovorno in hkrati povsem nepotrebno. Načelnik DSL Depangher je rekel, da je treba glede Sesljana sedaj nujno spremeniti dosedanjo usmeritev in zaščititi interese uprave in občanov, ki so jih večinske koalicije do sedaj preveče zanemarjale. Za novo politiko do turističnega razvoja Zaliva se je zavzel tudi predstavnik zelenih Sgambati.
Politična poteza KD je postavila v ozadje proračun, ki ga je občinski svet odobril z glasovi večine in ob nasprotovanju opozicije. Bilanco je predstavil pristojni odbornik Corigliano, ki se je potrudil, da bo proračun odražal realno stanje občinskih blagajn, ki ni rožnato, finančna kriza pa je na poti sanacije.
Caldi in odborniki bodo odstopili na torkovi seji občinskega odbora in bodo ta odstop takoj uradno sporočili občinskemu tajniku. Njihovo dejanje pa bo pravnomočno šele, ko ga bo ratificirala občinska skupščina. Socialistični župan ima sicer dobre možnosti, da bo nasledil samemu sebi, pogajanja za oblikovanje nove uprave pa bodo gotovo zapletena in naporna, (st)
Sinoči v prostorih TPK Sirena svečana proslava ob stoletnici Podpornega društva v Rojanu
Zgodovinska priča slovenske prisotnosti in sposobnosti
Stoletnica je za vsako društvo, pa tudi za našo slovensko javnost, velik uogodek. Tako ga je ocenilo tudi Podporno društvo iz Rojana, ki je Svojo stoletnico želelo proslaviti s svečano prireditvijo, ki je bila sinoči v prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah. V polni uvorani je prisotnepozdravil tajnik JU blagajnik Podpornega društva iz Rojana Mario Kocman, ki je nato predal besedo ravnatelju Narodne )u študijske knjižnice Milanu Pahorju, ki je sintetično podal zgodovino sedaj Podpornega, nekoč pa Pogreb-Uega društva.
»Pogrebna društva in bratovšči-Ue, podporna društva, denarne za-uruge, odbrtnijska društva, konsum-Ua društva in zadruge, hranilnice in Posojilnice so nastajale v času uveljavljanja kapitalizma, ko je začel slovenski narod gospodarsko zaostajati za ostalimi narodi avstroogrske JUonarhije,« je uvodoma dejal Milan Pahor. Nato je naglasil, da je ta položaj pripeljal do nastajanja zadruž-Ulštva, ki je temeljilo na pravilu, »da Je treba pospeševati trgovino in obrt Jer podpirati slovensko posest.« V tem okviru so ustanovili tudi po-Srebna društva, ki so nastala »kot ena izme prvih organiziranih oblik samopomoči tržaških Slovencev«. Pogrebno društvo v Rojanu je nasta-
lo kot šesto tovrstno društvo. Josip Katalan in Jurij Piščanc sta vložila prošnjo za društvo 6. septembra leta 1891, kraljevo namestništvo v Trstu pa je društvo potrdilo že 15. septembra istega leta. Pahor je dejal, da je bil prvi občni zbor 1. oktobra istega leta v društveni gostilni v Rojanu.
Zgodovina Pogrebnega društva je izjemno zanimiva. Na občnem zboru 14. maja 1905 so člani prilagodili pravila novemu denarju (krone namesto goldinarjev.) Društvo se je stalno krepilo in bilo finančno uspešno. Delovalo je tudi med prvo svetovno vojno, ponovne in drastične spremembe pa je doživelo pod fašizmom. Kmalu se je postavil problem jezika in tako so bili zapisniki od leta 1928 v italijanščini, leta 1930 pa so morali spremeniti ime društva, ki je bilo potem samo italijansko. Po vojni so leta 1945 sklicali 55. redni občni zbor in dali društvu dvojezično ime "Pogrebno društvo v Rojanu - Societa funeraria di Roiano." Nova sprememba je nastala leta 1970, ko se je tudi formalno spremenil status društva. Na občnem zboru so društvo preimenovali v "Podporno društvo v Rojanu" in tudi v statutu razširili njegove naloge in možnosti. Danes šteje društvo približno 150 članov.
»Včasih je bilo to društvo zelo številno,« nam je povedal na večeru
predsednik društva Darko Kobal. »Imelo je tudi okrog 5 tisoč članov, v glavnem prebivalcev iz Piščancev, Scale Sante, Konkonela, pristaniških delavcev, železničarjev in še drugih. Šlo je namreč za društvo, ki je nudilo pomoč svojim članom v najtežjih življenjskih trenutkih, kot so smrt in ki je zahtevalo od svojih članov razmeroma zelo nizke članarine.
Društvo je še danes močno prisotno med ljudmi, kar je dokazala velika udeležba na proslavi, ki je bila povezana tudi z lepim kulturnim programom, ki ga je obeležil nastop mešanega zbora Milan Per-tot iz Barkoveljjood vodstvom Aleksandre Pertot. Člani zbora so začeli svoj nastop z Gallusovo pesmijo, nadaljevali z Merkujevo "Čeči, Nana, Marinčiča", nato z Prelovčevo "Ženka mi v goste gre", pa s poljsko pesmijo "Kolisanka", z narodno ' Marko Skače'j Srebotnjakovo "Rezijansko" in Suplevskijevo 'Rum dum dum". Za vse udeležence je bila v dvorani prostorov kluba Sirena pripravljena večerja, za dobro voljo pa je poskrbel trio Neva, Mara in Česare. Udeleženci pa so si lahko ogledali res vzorno urejeno razstavo, ki jo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in Študijski knjižnici.	ig.L.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so žalovali z nami ob izgubi naše predrage mame, none in tašče
Marije Opara vd. Debenjak
Posebna zahvala msgr. M. Živcu, kapi. A. Lampretu, zdravniku dr. Smrekarju, družinama Kovačič in Kalc, gospe Tatjani, pevskemu zboru, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili k večnemu počitku.
SVOJCI
Bazovica, Trst, Ankaran, Rožice, Ljubljana 24. nov. 1991
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
Ivana Rebec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Gorenje pri Divači, Gropada, 24. novembra 1991
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
Karla Škabarja
SVOJCI
Repentabor, 24. novembra 1991 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
Ob prvi obletnici smrti
Mirka Ferluge
se ga spominjajo
SVOJCI
Ferlugi, Padriče, 24. nov. 1991
Ob 3. obletnici smrti dragega
Rudolfa Olenika
se ga z ljubeznijo spominjajo
družina in svojci Mačkolje, 24. novembra 1991
Knjigo o Timavi bodo v Tržaški knjigarni pred prazniki ponudili po zelo ugodni ceni
Pri tržaški založniški hiši B & MM Fachin je že Pred dvema letoma izšla knjiga o Timavi, lani pa je tržaški založnik v sodelovanju z Mladinsko knjigo Poskrbel še za slovensko izdajo iste knjige z naslonom Reka Timav - Podobe, zgodovina in ekologija Rfaške reke. Kot številne izdaje založbe B & MM ‘'Ochin se tudi knjiga o Timavi predstavlja kot monografska raziskava, bogato opremljena s fotografi-lorni in drugim slikovnim gradivom, pravzaprav kot odličen vodič po obravnavanem zemljepisnem Predelu, ki ga samo zaradi velikega formata človek ne more imeti v žepu za sprotno uporabo pri odkri-vnnju lepot naše okolice!
Zaradi svoje kakovostne, pa tudi drugače zahtevne opreme, ima knjiga nekoliko višjo ceno. Zato, da ni si jo res vsakdo od nas lahko privoščil, pa se je Vložnik Fachin odločil, da jo ponudi za polovično Vsoto. Na njegovo pobudo bo torej knjiga o Timavi na razpolago v Tržaški knjigarni po nadvse doseg-Pvi ceni: kot posebna ponudba na decembrskem knjižnem sejmu Tržaške knjigarne in seveda tudi kot vabljivo in dragoceno darilo, še posebno v tem Predprazničnem času.
Založba B & MM Fachin je sicer še precej »mlada«, v našem mestu pa se je že ugodno predstavila na knižnem trgu s številnimi izdajami, posebnimi Monografijami in pa žepnimi vodiči, ki so posvečeni Prav Trstu in njegovi okolici. Ob pretežno turistični Ponudbi, kot so - denimo - številni tudi v nemščino ‘^angleščino prevedeni opisi kulturno-zgodovinskih zanimivosti mesta, gre omeniti predvsem monograf-ske študije o posameznih zemljepisnih predelih,
zgodovinskih obdobjih in sploh značilnostih krajevne stvarnosti (kot so 11 sentiero di Rilke, Trieste Variete, Pogled na Trst s številnimi starimi razglednicami in fotografijami idr.).
Knjiga o reki Timavi, ki se sicer »predstavlja« s tem imenom šele v naši bližnji okolici, širše obravnava ves kraški predel, ki gre od izvira reke Reke v Škocjanskih jamah vse do morja. Študije o arheoloških odkritjih in raznih zgodovinskih obdobij tega območja še raziskave o naravnih značilnostih in o človeškem vplivu na okolje dopolnjujejo številne barvne fotografije, reprodukcije starih in novih zemljevidov, likovnih del, posvečenih prav tem naravnim znamenitostim, (dam)
■ Odborništvo za šolstvo in kulturo Občine Devin-Nabrežina prireja srečanje s starši otrok, ki obiskujejo občinske stroške vrtce^ s slovenskim učnim jezikom v Nabrežini, Šempolaju, Devinu in Mavhinjah, na temo: »Razgovor o razvijanju žive besede«. Predavala bo Marja Strojin, diplomirani psiholog pri svetovalnem centru za otroke, starše in mladostnike v Ljubljani. Srečanje bo v ponedeljek, 25. novembra t.l. ob 17. uri v Centru Štrekelj - Domu za kulturo mladih v Sesljanu. Isti dan je ob 16. uri predvideno tudi predhodno srečanje predavatelja z vzgojiteljicami in animatorkami, ki službujejo v zgoraj omenjenih vrtcih.
t
Odšel je h Gospodu naš dragi mož in oče
Ivan Ciani
Pogreb bo v torek, 26. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu.
Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Anica, hčerka Bruna in ostalo sorodstvo.
Posebna zahvala zdravniku dr. Lu-pincu in bolniškemu osebju za izkazano skrb.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Kontovel, 24. novembra 1991
Ob smrti dragega očeta izrekajo Bruni Ciani globoko sožalje vsi iz učiteljišča »A.M. Slomšek«
Ob izgubi dragega očeta in moža stoji ob strani naši članici Bruni Ciani in njeni mami vsa Slovenska Zamejska
Skavtska
Organizacija - Trst.
t
Zapustila nas je naša draga teta
Lojzka Grgič
(ŽUPANOVA)
Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropadi.
Žalujoči nečaki in drugo sorodstvo.
Gropada, Bazovica, 24. novembra 1991
.1. Po kratki bolezni nas je za-I pustila
Albina-Zora Bertah! vd. Novel
Pogreb bo jutri, 25. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Miljah.
Žalostno vest sporočajo hči Mar-gerita, zet Renato, vnuk Davorin in ostalo sorodstvo.
Milje, 24. novembra 1991
t
Po pogrebu naznanjava žalostno vest, da je dne 18. novembra preminil
Jano Ščuka
Mama in Saša
Barkovlje, 24. novembra 1991
Naznanjamo žalostno vest, da je 22. t. m. preminila
t
Marcella Milazzi (Mlač) - vd. Lenardon
Pogreb bo jutri, 25. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri sv. Ani.
SVOJCI
Trst, 24. novembra 1991
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Ninija Tretjaka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ga pospremili na zadnji poti, ter vsem vaščanom iz Križa.
SVOJCI
Opčine, 24. novembra 1991
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Antona Stegla
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala sekciji VZPI-ANPI iz Križa in pevskemu zboru Vesna.
SVOJCI
Božje polje, 24. novembra 1991
Rojan: nekoč povsem slovenski danes narodnostno mešana četrt
Dolina in pobočje, pokrita z vrtovi in vinogradi, številni potoki, tu pa tam kmečke hiše in redke vile. Takšna je bila slika Rojana še okoli leta 1850. Takrat je bila dolina ožja kot danes, ker je strmi obronek Go-lavke (Grete) segal prav do potoka, morje pa skoraj do Velbov (pod mostom za Greto). Škorkljansko-ko-lonjsko brdo je ločilo Rojan od mesta, s katerim je imel le šibko zvezo po slabi poti ob morju.
Lazaret, ki so ga leta 1765 začeli graditi na prostoru med današnjimi ulicami Tor san Piero, sv. Terezija in Miramarski drevored, je omejeval možnost urbanističnega razvoja. Rojan se je tako ohranjal kot majhna slovenska vasica vrtnarjev, vinogradnikov, živinorejcev in kolonov. Meščani so prihajali na sprehode po ozkih stezah med brajde in paštne, kjer so točili domača vina.
Leto 1857 pa je prelomnica v zgodovini Rojana. Takrat so namreč začeli z gradnjo Južne železnice, ki je prek Ljubljane povezovala Trst z Dunajem. Deset let pozneje je bil lazaret premeščen, da bi razširili prostor za železniško postajo in skladišča proste luke pa so začeli z zasipavanjem morja (material so pridobili z razkopavanjem strmega pobočja Golavke). Dolnji Rojan je takrat dobil današnji obseg.
Tedanji močan dotok prebivalstva ni spremenil narodnostne slike Rojana. Leta 1862 so odprli občinsko osnovno šolo, ki je bila samo slovenska, Slovenci so bili občinski svetovalec, rojanski župan in občinski delegat. V tem obdobju se je razvilo v Rojanu bogato kulturno življenje. Ustanovljena so bila številna kulturna in gospodarska društva, Rojančani so se vključevali v enotni slovenski prostor z besedami, pevskimi, dramskimi in telovadnimi nastopi, tamburaškimi koncerti.
Vse to je zamrznila prva svetovna vojna. Po razpadu avstro-ogrske monarhije pa je Rojan doživel izredne spremembe v narodnostni strukturi prebivalstva zaradi posledic vojne (veliko moških se ni več vrnilo s fronte), predvsem pa zaradi ostrega raznarodovalnega pritiska italijan-
skih oblasti. Po letu 1925 se je spremenila tudi družbena in ekonomska struktura. Nastale so tovarne, naselili so se novi ljudje. Rojan je postal značilna predmestna delavska četrt z narodnostno mešanim prebivalstvom.
Tako strukturo je ohranil še danes, čeprav so mnoge industrije zamrle. Slovensko prebivalstvo pa je kljub vsemu ostalo gonilno kolo tamkajšnjega kulturnega dogajanja in tudi gospodarski prispevek je postal nezanemarljiv.
(Povzeto po brošuri Rojan skozi čas, ki je bila izdana ob poimenovanju rojanske šole po bazoviških junakih)
Na fotografiji UL Moreri z odkritim potokom in murvami okoli leta 1900
OBLAČILA - KONFEKCIJE
Ul. Villan De Bachino 1
ROJAN — končna avtobusna postaja št. 5-8
otroška oblačila od 10 do 12 let in premaman
do konca novembra popusti do 70%
pri jesensko-zimskih oblačilih
ELEKTRIČNE
INSTALACIJE
Ambrožič
Milan
Rojan
Ul. Moreri 7 TRST
Tel. 414277
	ŽAGA01"
	ŽAGAR
	
	Rojan
	Trg Petazzi 2
I	1	NOVA UPRAVA
(	P	aranžmaji in bomboniere
	4	BflCCflRfl
		TRST - UL. BARBARIGA 11/c - Tel. 040/422121
		darilni predmeti za vse priložnosti tudi za božične praznike
Kathrin Dress
Liliana - Linda
TRST Trg Tra i Rivi 1 Tel. 040/417182
Pletenine - nogavice
TRST - Ul. Ponchielli 3 - Tel. 630666
ERNARDI
TRST - ROJAN - Ul. S. Ermacora 2 in 4 Tel.: 040/414667
PETARDE - PIRAT - DIMNE BAKLE
vse leto za veselje in zabavo v decembru za nazdraviti novemu letu
BERN03/1
» IM & COCKTAIL BAR
GOLDEN G AT E
Milič Ivan
DREVORED MIRAMARE 27
Glasba in prijetno vzdušje vsak večer, razen ob nedeljah.
Frizerstvo
IjUCY
nega lasišča in trajne pričeske s tinkturami iz zelišč - nega rok in nog
Rojan - Ul. Barbariga 11 - Tel. 44122
G. Casima
optika - foto - kino
TRST - Ul. Barbariga 8 (Rojan)	Tel. 414765
Intimno perilo
Mini shop
Ul. Villan De Bachino 2 ROJAN
Golden Lady
IRGE
taFmlana*
/VČuuiL
Vodovodno inštalaterstvo
FONIO
ogrevalno - sanitarne napeljave - popravila
ROJAN
Ul. Villan De Bachino 4
zadnja avtobusna postaja št. 5 - 8
__________PEKARNA
SLAŠČIČARNA_______
ANDREJ ŽAGAR
Trg Tra i Rivi 5 Tel. 414673 - Rojan
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
IZŠEL JE____
SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA V. DEL
dobite ga v TRŽAŠKI KNJIGARNI — Ul. sv. Frančiška 20
IZŠLA JE PRVA ^ REDNA ŠTEVILKA
Prodajne točke: TK — Trst, Fortunato Trst, Katoliška knjigarna — Gorica, kiosk — Trg Oberdan, Prosvetni dom ~~ Opčine, kioska na Opčinah, kiosk na Proseku, kiosk na Kontovelu, Knjigarna Terčon Nabrežina, kiosk v Križu.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/H
vabi na srečanje z
NATHANOM WIESENFELDOM
podpredsedniku Židovske skupnosti
SPOZNAJMO TRST__________
____________ŽIDJE V TRSTU
v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v sredo, 27. t. m., ob 20.30
Priporočamo vam tipične kraške jedi ki jih nudi
gostilna Guštin.
Zgonik - Tel. 229123
gledališča
Kulturni dom
drama SNG Iz Ljubljane gostuje da-nes ob 16. uri za abonma C in G s predstavo SVETNIŠKI VRELEC.
SSG ponovi jutri, 25. t. m., in v torek, 2t>- t. m., ob 10. uri ter v soboto, 30.t.m„ °o 20. uri predstavo KRALJ OJDIPUS.
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča, pri osrednji Magajni v Pasaži Protti, na univerzi in P° šolah je v teku vpisovanje novih in Potrditev starih abonmajev za gledališko Sezono 1991/92. Do 10. decembra so na razpolago posebni abonmaji (red prost) Za deset predstav.
danes ob 16.00 ponovitev Shakespea-r°Vega dela RIHARD II, ki ga uprizarja skupina Glauca Maurija. Igra Roberto Murno. Režija Glauco Mauri. V abonma-)u odrezek št. 2, red prost. Vstopnice so p® prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži
Od 26. t. m. do 1. decembra bo v gle-oališču Rossetti gostovalo Stalno gledališče iz Bočna s Fassbinder] evim LIBER-rA A BREMA. Režija Marco Bernardi. V at>onmaju: odrezek št. A. Predprodaja Vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče VERDI
Jesenska simtonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča je v teku vpiso-vanje novih in potrditev starih abonma-
Mestni Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27)
danes, 24. t. m., ob 11. url bo v Avditoriju Muzeja Revoltella na sporedu kon-Cert avstrijskega tria AD LIBITUM, ki bo otvoril V. Pregled mednarodne komorne fllasbe "Cesare Barison". Vstop prost.
A torek, 26. t. m. ob 20.30 bo na spo-redu 'IL CONCERTO DEI MAESTRI" Naključni koncert iz cikla Mladi glasbeni talenti. Nastopili bodo Maureen Jones, dario De Rosa, Renato Zanettovich in Pi-®ro Farulli. Izvajali bodo skladbe Schu-“orta, Dvoraka in Brahmsa. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča Verdi 111 pri blagajni Avditorija.
A četrtek, 28. t. m. in v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri bosta na sporedu koncerta izven abonmaja posvečena Mo-2artu. Pod vodstvom Lii JIA bo nastopil °rkester gledališča Verdi. Kot solistka bo oastopila mlada pianistka Mleko Kanno.
Operna in baletna sezona 1991 /92
danes ob 16. url (red G) ponovitev Rossinijeve opere LJTALIANA IN AL-GcRI. Dirigent Bruno Campanella, režija Mefano Vizioli.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92.
Od 30. t. m. do 8. decembra bo gosto-Vala rimska gledališka skupina Compag-Oja delPAtto z delom Pavla Kohouta PO-SIZIONE Dl STALLO.
La Contrada - Predstave za otroke
Gledališče La Contrada je tudi letos Pripravilo ciklus pravljic za najmlajše z daslovom "Ti racconto una liaba«. Do obruarja se bo zvrstila cela serija znanih "manj znanih, a vendo zelo priljublje-Mo. pravljic za malčke.
danes ob 11. uri ter ob 16.30 bo na /Porodu Andersenova pravljica GRDI kACEK v priredbi Giorgia Amodea. p^opata Giorgio Amodeo in Cristina ob klavirski spremljavi Carla
gOmrmacije pri gledališču Cristallo (tel.
■ uuavera
Moserja.
Gledališče Silvio Pellico .Ul. Ananian
danes ob 16.30 bo gledališka skup Gommedianti ponovila predstavo v mcju MARINELLA.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
GOSTUJE DRAMA SNG LJUBLJANA
John Millington Synge
SVETNIŠKI VRELEC
DANES, 24. t. m., ob 16. uri
Razpored predstav in abonmajev pod rubriko gledališča
koncerti
Societa del concerti Tržaško koncertno društvo Jutri, 25. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil MARIA TIPO OR-PHEUS CHAMBER ORCHESTRA. Športna palača pri Čarboli V sredo, 27. t. m., bo na sporedu koncert GINA PAOLIJA »Matto come un gatto«.
Predprodaja vstopnic pri blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Gledališče Rossetti
V	nedeljo, 8. decembra, ob 21. uri celovečerni koncert RAY CHARLESA. Za koncert niso veljavne izkaznice. Prodaja vstopnic je v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Tržaški jazz krožek
V	ponedeljek, 16. decembra, ob 21.uri bo na sporedu koncert pevke bluesov CHINA BERRY.
Milje - Gledališče Verdi
Danes, 24. t. m., ob 21. uri koncert skupine Mick Talbot. Po koncertu bosta DJ Mauro 15 in Lucky B. predstavila glasbo Acid Jazz.
Gledališče MIELA
Danes, 24. t. m., ob 11. url bo nastopil pianist LUGA FERRINI. Na sporedu Scarlattijeve, Lisztove in Brahmsove skladbe.
Jutri, 25. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert ruskega harmonikaša FRIEDRICHA LIPSA. Koncert prireja orkester Miramar.
razne prireditve
V Slomškovem domu v Bazovici, ob 191 rojstnem dnevu A. M. Slomška, bo danes, 24.t.m., ob 17. uri SLOMŠKOVA PROSLAVA. Nastopajo: mladinska skupina iz Ponikve (rojstni kraj A.M.Slom-ška), pevski zbor Vesela pomlad iz Opčin in otroški zbor »Slomšek« iz Bazovice.
VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugl priredi ob 20. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB z Opčin, od Banov, s Ferlugov in s Piščancev v soboto, 30. nov., ob 20. uri spominsko svečanost pri spomeniku na Narodni ulici z nastopom MPZ Tabor pod vodstvom S. Grgiča in domačih recitateljev. Ob 20.30 v Prosvetnem domu »ŠE POMNITE TOVARIŠI« koncert TPPZ »P.Tomažič« pod vodstvom O. Kjudra. Polnoštevilno vabljeni.
Knjižnica Finko Tomažič in tovariši -SKD Tabor priredi v torek, 26. t. m., ob 20.30 srečanje z JOŠKOM LUKEŠEM, avtorjem knjige »Igra za vse življenje«. Avtorjev prizor »Sreča na štirih kolesih« bodo izvajali mladi igralci pod mentorstvom Olge Lupine. Na večeru sodelujeta MPZ in ŽPZ Tabor pod vodstvom S. Grgiča. Prisoten bo tudi predsednik založbe Fontana iz Kopra Danilo Japelj. Vabljeni!
izleti
Sindikat upokojencev SPI-CGIL organizira 8. decembra izlet v Polcenigo. Vpisujeta kriška sekcija Zveze upokojencev in Mario Turel (tel.220266).
SK Devin organizira avtobusni izlet in silvestrovanje v Budimpešti od 30. decembra 1991 do 2. januarja 1992. Informacije in vpisovanje J. Purič, tel. 327196 in B. Škerk, tel. 200236 od 19. do 20.30.
razstave
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bo do 28. t. m. na ogled razstava slikarke MIRELLE SCHOTT SBISA'. Urnik ogleda: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13.
V	galeriji Torbandena - Ul. Tor Ban-dena 1 - je na ogled razstava z naslovom Umetnost v Trstu od leta 1890 do 1945.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 18 je na ogled razstava slikarja FRANCA DEGRASSIJA.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito
je do 8. decembra na ogled razstava fosilov z naslovom FOSILI: POGLED V NAŠO PRETEKLOST.
V	galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) bo do 30. t. m. na ogled razstava slikarja Fulvia RIŽA. Urnik: 17-19.30, ob nedeljah 10.30-13.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 A proposito dl Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Scelta d’amo-re, i. Julia Roberts.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 22.00 Nel panni dl una bionda.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 La vita, l'a-more e le vacche, komični.
NAZIONALE II - 17.30, 22.15 II grande inganno, i. Jack Nicholson.
NAZIONALE III - 15.45 Barton Fink, r. Joel Coen, i. John Turturro.
NAZIONALE IV - 15.00, 22.15 Rapsodia d'agosto, r. Akira Kurosawa, i. Richard Gere.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Johnny Stecchlno, i. Roberto Benigni.
MIGNON - 16.00, 22.15 Point Break, r. Patrick Swayze.
EDEN - 15.30, 22.10 L'attico della per-versione, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.10 Insieme per for-za, i. James VVoods, Michael Fox.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Indiziato dl rea-to, i. Robert De Niro.
ALCIONE - 17.00, 22.15 New Jack City, r. Mario Van Peeblees.
RADIO - 15.30, 21.30 Le belve del sesso, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Revoltella
(vogal Ul. D'Angeli)
Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (nasproti pokopališča)
Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2
Drevored Čampi Elisi 1/1 D Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulil 8 Sesljan (drž. cesta 202)
ESSO
Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje)
IP
Ul. F. Severo 2
D' Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 ERG PETROLI
Nabrežje N. Sauro 14 API
UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
Draga žena, mama in nona
VERA
Za tvoj 70. rojstni dan ti želijo obilo zdravja in mnogo lepega v krogu svojih dragih
mož Nino, sin Ljubo in hči Lučana z družinama.
V Saležu je privekala na dan mala
META
Mauriziu in Silviji iskreno čestita Godbeno društvo Prosek
15. t.m. je na fakulteti za šport uspešno diplomirala naša
TATJANA GREGORI
Prisrčno ji čestitajo mama, nona, Igor in Sonja z družinama.
Naša brhka nona
MARIJA OREL
iz Tomaja je slavila 80 let. Še na mnoga leta ji kličejo Openci in Bor-štani.
Ob zlati poroki
JULIJANE
in
ERNESTA LUPINGA
se z njima veselijo in jima želijo še veliko, veliko srečnih skupnih let
vsi njuni najbljižji.
čestitke
Danes slavita 45-letnico poroke MARIO in MARIJA PETAROS iz Boršta, te dni pa je MARIJA praznovala tudi rojstni dan. Ob dvojnem slavju jima želi vse najboljše sestra Ernesta z družino.
Danes praznujeta 45—letnico poroke MARIO in MARIJA PETAROS. Kar pogumno proti zlati poroki jima želijo Stojan, Klara, Korado, posebno pa Monika in Manuel.
razna obvestila
Vabimo vse otroke mestnih osnovnih
šol na »KREATIVNO DELAVNICO«, ki bo v soboto, 30. t.m. od 16. do 18. ure v KD »I. Grbec« — Škedenjska ul. 124.
Slovenska komponenta Demokratične stranke levice vabi v torek, 26. t.m., ob 20. uri v kulturnem domu na Proseku na srečanje z Emilom M. Pintarjem, predsednikom vlade v senci republike Slovenije.
Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI obvešča, da je odprl dva tekoča računa: št. 3090343/51/09 pri Banca Com-merciale Italiana ag. 1 v Trstu in št. 6705/05 pri Tržaški kreditni banki za zbiranje prispevkov za pomoč žrtvam vojne v Jugoslaviji ter poziva člane in demokrate, da se odzovejo tej akciji.
STUDIO ZA PROJEKTIRANJE KAMNA
Križ 200 - Tel. št. 220794
torek - četrtek - sobota od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure
Izdelujemo kompletne načrte in skice ter nudimo kontrolo izvedbe za:
arhitektonske elemente, spomeniške izdelke, uporabne in okrasne izdelke, klesane napise, ornamentiko in simboliko ter obloge iz kamna.
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
SEMINARJI
ZBOROVSKA DEJAVNOST Jesen ’91
-	DELAVNICA ZA VOKALNO TEHNIKO
Mentor: JANKO BAN
-	UVOD V GREGORIJANSKO PETJE
mentor: IVAN FLORJANC 30. november in 1. december '91
-	SEMINAR O LJUDSKI PESMI Mentor: IGOR CVETKO
7. in 8. decembra '91
-	NAČINI IZVAJANJA POLIFONIJE V XVI. STOL.
Mentor: GIOVANNI ACCAI 14. in 15. decembra '91
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
ZSKD - Ul. S. Francesco 20 Tel. (040) 635626
vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure
mali oglasi
ČEVLJI - TORBICE USNJENI IZDELKI
Nabrežina 97 Tel. 201209
PRODAM fiat panda 30 CL, plave barve, letnik '85. Tel. 0481/533908 od 13. do 15. ure ali zvečer.
PRODAM marbella 900 lx, rdeče barve, prevoženih 22.000 km za 5.750.000 lir. Tel. 43019 od 13. do 15. ure.
OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci št. 21.
MILIČ je odprl osmico v Zagradcu.
OSMICO je odprl v Nabražini Ušaj.
GEOMETER, 22 letno dekle z dveletno prakso na geološko-geotehničnem področju, z znanjem angleščine, nemščine, strojepisja, dela na kompjuterju, vodenja administracije in tajništva išče zaposlitev. Telefon 040-226275.
PRODAM avtomobil Alfa Romeo šport wagon 33, sive barve, letnik '88, prevo-ženik 38.000 km. Telefon 53396 ob urah obedov.
DAJEMO v najem gostinski lokal. Telefon 812353 ob jutranjih ali večernih urah.
PRODAM lončeno peč na drva znamke Asolana 84 x 75x 45 cm, vrata iz termičnega stekla. Tel. 040-422093 od 18. do 20. ure.
PRIDNA in resna 39 letna ženska vešča hišnih opravil, likanja in šivanja išče stalno ali občasno zaposlitev v Trstu ali okolici. Telefon 040-225973 od 6. do 8. ali od 20. do 22. ure.
PRODAM Fiat pando 45, letnik '82, bele barve. Telefon 225786.
25 letnik išče katerokoli resno zaposlitev v Gorici ali okolici. Telefon 0481—882561.
IZGUBIL se je, 19. novembra v Gropadi, nemški ovčar, črne dlake, krotke narave, ime Bark. Najditelju nagrada, telefon 226187.
NAŠLI smo zlat uhan pri spomeniku NOB v Boljuncu. Lastnik naj telefonira na št. 228624.
OSMICO je odprla Sonja Strajn, Mačko-Ije-Križpot 84.
BERTO TONKIČ je v Doberdobu na Tržaški cesti 25 odprl osmico. Toči belo in črno ter nudi domač prigrizek.
PODJETJE s sedežem v Trstu išče knji-govodjo/knjigovodkinjo z vsaj 8 letno prakso, dobrim obvladanjem kompju-terskih sistemov, zaželjeno znanje angleščine in hrvaščine. Pismene ponudbe poslati na naslov: Studio Trotter P.le Cadorna 6 — Milano.
SELENE: medium, rabdomantka, radies-tezistka, vedeževalka iz kart, dlani in slike. Telfon 040/578991.
Danes, NEDELJA, 24. novembra 1991
KRIZOGON
Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 9.11 - Luna vzide ob 18.54 in zatone ob 10.00.
Jutri, PONEDELJEK, 25. novembra 1991
KATARINA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.13 najnižja -11, ob 9.57 najvišja 48 cm, ob 16.59 najnižja -65 cm, ob 23.50 najvišja 32 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 5.01 najnižja -7 cm, ob 10.35 najvišja 40 cm, ob 17.40 najnižja -58 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,2 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb rahlo narašča, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 85-odstotna, dežja je padlo 1 mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Duchich, Gia-como Giraldi, Davide Salich, Matteo Makarovič, Toni Prodan, Mustafa Muhyadin Abdalla, Gianmaria Valeri, Francesco Pittini, Federico Scuazzin, Giada Flego.
UMRLI SO: 84-letni Domenico Can-dotto, 82-letni Giordano Peschier, 54-let-ni Vicenzino Oriolo, 81-letni Antonio Cassanelli, 44-letni Rino Flego, 26-letna Marina Ricciardi, 68-letni Donato Redi, 78-letna Albina Bertocchi, 96-letni Giuseppe Eliani, 74-letni Federico Nobile, 82-letni Giovanni Ciani, 68-letna Silvana Tognan, 68-letni Mario Krasna.
včeraj - danes
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 24. novembra 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Giotti 1, UL. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 35 (tel. 727089)
Od ponedeljka, 25. novembra, do nedelje, 1. decembra 1991
Normalen urnik lekarn:
8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Larhgo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Ber-nini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Bernini 4 (tel. 309114).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
	LOTERIJA				
BARI	31	11	81	56	28
CAGLIARI	43	42	13	78	67
FIRENCE	88	62	35	56	31
GENOVA	90	38	89	24	78
MILAN	22	31	64	34	78
NEAPELJ	9	22	37	74	78
PALERMO	29	69	53	37	6
RIM	64	56	86	67	39
TURIN	68	60	5	11	87
BENETKE	13	51	87	42	17
	ENALOTTO				
X X 2	2	1 1 1	2	2	1 1	X
KVOTE:					
12	47.739.000,-					
11	1.496.000.-				
10	144.000.				
nedeljski televizijski in radijski sporedi
n "ai i_______________________
6.00	Varjete: Evropa Evropa
7.45	Dok.: Kvarkov svet
8.30	Variete: La banda dello Zecchino
10.00	Zelena linija Magazine
11.00	Maša
11.55	Aktualno: Parola e vita
12.15	Zelena linija
13.00	Aktualno: TG ob 1-ih
13.30	Dnevnik
14.00	Toto-TV Radiocorriere
14.15	Variete: Domenica in... (vodijo Pippo Baudo, bolita Morena, R. Berge, N. Frassica), vmes športne vesti in (18.10) 90. minuta
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik in šport
20.25	Športne vesti
20.40	Glasba: 34. Festival dello Zecchino d'oro (vodita C. Tortorella in M.T. Ruta)
22.15	Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti
23.45	Šport: Zona Cesarini (vodita Gianni Mina in Rita Tedesco)
0.30 Nočni dnevnik in vreme
1.00	Nočni šport: SP v smučanju - slalom (m., 2. tek),
1.15	motociklizem, 1.40 rally v Monzi
% RAI 2____________________
6.00	Risanke in nanizanke
7.55	Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova)
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Varjete: Cirkus
10.30	Aktualno: Giorno di festa — Cserta (vodita Bruno Modugno in S. Bettoja)
11.30	Šport: Prima che sia gol
12.00	Aktualno: Fuori onda
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika Diogenes in vremenska napoved
13.45	Variete: Ciao weekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi)
17.45	Nan.: Miami Vice - Squa-dra antidroga
18.40	Šport: nogomet A lige, vreme
19.45	Dnevnik
20.00	Rubrika: Domenica sprint
21.10	Nanizanka: Beautiful (i.
Nancy Burnett)
22.20	Glasba: Nagrada Tenco
23.20	Nočni dnevnik
23.35	Vremenska napoved
23.40	Rubrika o židovski kulturi 0.10 Dok.: Profondo verde
1.10	TV film: L'enigma Borden (dram., It. 1981, 2. del)
^ RAI 3	|
8.15	Potni list za Evropo
9.00	Film: Sandokan contro il leopardo di Sarawak (pust., It. 1964, i. Ray Dan-ton)
10.25	Koncert RAI 3
11.35	Film: Idolo infranto (dram., VB 1948, r. Carol Reed, i. R. Richardson)
13.05	Risanke: Blob Cartoon
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Variete: Girone alFitalia-na (vodi Andrea Barbato)
17.55	SP v smučanju: moški slalom (1. tek)
18.40	Vreme in Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Risanke: Blob Cartoon
20.30	Film: 11 giorno della ven-detta (vestern, ZDA 1958, r. John Sturges, i. Kirk Douglas, Anthony Ouinn)
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Dokumenti: Da storia na-sce storia - Rosalia
23.50	Film: Amityville horror (srh., ZDA 1979, r. Stuart Rosenberg)
1.45	Filmske novosti
1.55	Variete: Fuori orano
[	TV Slovenija 1	|
8.10	Video strani
8.20	Otroška matineja: Živ Žav, 9.15 nad. Telovadka
9.40	Glasba skozi čas
10.40	Garfield in prijatelji
11.05	40 veselih Koširjevih let
11.35	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	TV dnevnik 1
12.40	Prisluhnimo tišini
14.10	Barbra Streisand
14.50	Nad.: Johan Sebastian Bach (biog., Nem. 1985, i. Ulrich Thein)
15.35	Sova (pon.), vmes nan. Na' zdravje! in nad. Film oživi
16.55	Poslovne informacije
17.00	Poročila
17.05	Film: Plinska luč (dram., ZDA 1944, r. G. Cukor)
18.55	Risanka
19.00	Mernik in TV Okno
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Zrcalo tedna
20.20	Nan.: Moj prijatelj Giono, (Fr., i. Jeanne Moreau)
21.15	Zdravo
22.35	Dnevnik, šport in vreme
23.00	Sova, vmes nan. Razrednik in nad. Film oživi
0.15 Video strani
[liP) TV Koper
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja
15.30	Nad.: Rayanovi
16.00	Nan.: Agente Pepper
16.50	Meridiani
17.30	Film: Ninja, i guerrieri di fuoco (pon.)
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes nan. Cerca-tori d'oro in Figura di bu-rattino
20.30	Nad.: Rayanovi
21.00	Film: I figli di Sanchez (dram., Meh. 1979, i. An-thony Ouinn, D. Del Rio), vmes žrebanje lota in dnevnik
23.10	Nan.: Agente Pepper
[~	TV Slovenija 2
17.30	Prvenstvo v rokometu
19.30	Dnevnik Beograd
20.00	Dok.: V orlovi deželi
20.50	Potopisna reportaža: Drugačne zvezde - Savana
21.20	Film: Zgodba o Belle Star (vestern, It.1969, r. Lina Wertmuller)
23.00	Yutel
_____CANAUE5________________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Cousteaujevi dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar)
10.00	Variete: Domenica italiana (vodi Paolo Bonolis)
12.00	Dok.: L'arca di Noe (vodi Licia Colo)
12.40	Variete: Anteprima
12.55	Canale5News
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi)
14.00	Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini)
18.00	Kviz: Ok il prezzo e giusto (vodi I. Zanicchi)
19.40	Canale5News
19.45	Variete: Buona domenica
20.30	Film: ... Pili forte ragazzi! (pust., It. 1972, r. Giuseppe Colizzi, i. Bud Spencer, Te-rence Hill, Alexander Al-lerson)
22.30	Nanizanka: I Robinson - La piuma di gallina
23.00	Aktualno: Nonsolomoda,
23.30	Italia domanda
24.00	Canale5News 0.35 Šport: Veliki golf
1.35	Nan.: New York New York
2.25	Programi non stop
RETE 4_________________
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nan.: I Jefferson
9.00	Variete: E’ domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani)
10.30	Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo)
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.55	Nadaljevanki: Senora (i. Caridad Canelon), 14.20 La mia seconda madre
16.40	Film: Agguato sul fondo (vojni, ZDA 1943, r. Archie Mayo, i. Tyrone Power, Anne Baxter, D. Anrews)
17.50	TV4News
19.00	Risanka: Il libro della giungla - Canto di vittoria
19.30	Nadaljevanka: Sentieri (. Kim Zimmer)
20.25	Nad.: Dallas - La trappola (2. del)
21.30	Film: Indovina chi viene a cena? (dram., ZDA 1967, r. Stanley Kramer, i. Spencer Tracy, K. Hepburn)
23.30	Glasbena oddaja: Nedeljski koncert (Carlo Maria Giulini dirigira skladbe L. van Beethovna
0.25 Nan.: Charlie's Angels
1.10	Nočni spored
ITALIA 1________________
4.05	Boks: Holyfield-Damiani (SP v težki kat.)
7.00	Otroška oddaja
10.00	Nanizanka: SuperVicky
10.30	Športna oddaja: Calcioma-nia (vodi Cesare Cadeo)
11.30	Odprti studio
11.45	Športni oddaji: Grand Prix,
12.45	Guida al campionato
13.05	Varieteja: Mai dire TV,
13.15	Benny Hill Show
14.00	Boks: Holyfield-Damiani (SP v težki kat., pon.)
16.00	Športna oddaja: Domenica stadio (vodita Marino Bar-toletti, Sandro Piccinini, tel. 0369/56120)
18.00	Nanizanka: Genitori in blue jeans - Mandingo
18.30	Odprti studio
18.45	Aktualno: Odprti studio "Sette" (vodi Emilio Fede)
19.30	Nanizanka: I vicini di časa - E poi gualcuno applaudi-ra, clip clap (i. Teo Teocoli)
20.00	Film: Il secondo tragico Fantozzi (kom., It. 1976, r. L. Salce, i. Paolo Villaggio)
22.15	Šport: Pressing
23.45	Variete: Mai dire gol
0.15 Studio šport in vreme
0.40 Odprti studio
1.15	Nočni spored
OPEON__________________
13.00	Dok.: Človek in zemlja
13.30	Nan.: Biancaneve a Bever-ly Hills, 14.00 Automan
15.00	Domenica con Happy end
16.00	Film: Tamara, figlia della steppa (vojni, 1944, r. J. To-urenur, i. Gregory Pečk)
18.00	Nan.: Rosa selvaggia
19.30	Risanke: Merrie Melodies
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Prova dlnnocenza (krim., 1986, r. D. Davis, i. D. Sutherland, F. Dunaway)
22.15	Film: L ultimo viaggio (dram., ZDA 1983, r. George Schafer, i. Bette Davis)
TMC____________________
8.00	Risanka: Ghoober
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Risanke in nanizanke
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Film: Corrida messicana (kom., ZDA 1948, i. Bud Abbott, L. Costello)
13.40	Glasba: Robbie Robertson
14.05	Variete: Qui si gioca
17.00	Glasba: Qeen Magic
17.55	SP v smučanju: slalom
19.00	Nan.: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP smučanju: slalom (2. tek)
21.00	Športna oddaja: Golagoal (vodita Alba Parietti, Jose Altafini)
23.00	Ladies & Gentlemen
23.45	Film: La maschera della
morte rossa (srh., ZDA 1964, r. Roger Corman, i. Vincent Priče)
1.05	Film: L'ultimo sogno (dram., ZDA 1971)
2.50	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI______________
9.30	Telefriuli non stop
13.30	Variete: Serade furlane
17.00	Rubrika: Občina
18.45	Športne vesti
20.30	Nanizanki: Tuono blu,
21.30	Šesto senso
22.30	Športne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poroti' la; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednif'
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pr®’ gled tiska; 10.00 Mladinski oder: Blisk v' M. Prepeluh, zadnji del); 10.30 Soft oiO' sic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; H *" Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranik
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Narodnosti11 trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 P°s^ šali boste; 13.25 Glasba po željah; Deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Sl°' venski obračun s samim seboj. Iskan]6 naše posebnosti s pomočjo dramskih za' pisov od Cankarja do Jančarja (pon-f 14.50 Glasbeni potpuri; 15.30 Šport ij1 glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z našit prireditev; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, U-O0’ 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila 5.10 Koledar; 7.00 Jutranja kronika it vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnj6' nja; 10.05 Šaljivci so med nami; ILO. Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Z6 naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in od' mevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in p0" zdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; ISOi1 Reportaža na kratko; 19.30 Obvestila it glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 ' nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.J11 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polj6' kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna ter oddaja v narečju1 Vanka_ in Tonca; 14.00 Ob robu igrišča;
14.45	Šport - Drugi krog oglašanj; 15.00 Nedeljski ritem; 15.20 Pregled izidov tekem; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Made in ltaly; 18.00 Pregled športnih vesti; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS-
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15. 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Horoskop; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Filit tedna; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14-10 Koledarček; 15.00—18.00 Glasba in šport;
18.00	Najnovejše LP plošče; 19.45 Ha športnih igriščih; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah-
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
n rai i_______________________
5.50	Nad.: La pietra di luna
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Dnevnik
10.25	Otroški variete
11.05	Nan.: Un anno nella vita
11.55	Variete: Piacere Raiuno,
vmes (12.30) kratke vesti
13.30	Dnevnik - Tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Nanizanka: Cose delFal-tro mondo
15.00	7 dni v Parlamentu
15.30	Športna oddaja
16.00	Mladinski variete: Big!
17.30	Aktualno: Parola e vita
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Fantastico bis
18.40	Dok.: Kvarkov svet
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Film: Over the top (dram., ZDA 1987, r. Menahem Golan, i. 5ylvester Stallo-ne, Robert Loggia)
22.15	Nan.: Alfred Hitchcock
22.45	Dnevnik
23.00	Emporion - o gospdarstvu
23.15	Dok.: Kelti (2. del)
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.40 Filmske novosti
0.50 Rubrika okrog polnoči
1.10	Dok. o kulturi: Aliče
CANALE 5_______________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Arnold
9.05	Film: Le avventure di un giovane (pust., ZDA 1962, r. Martin Ritt, i. Paul New-man, Diane Baker)
11.50	Kviz: Il pranzo e servito
12.40	Canale5News
12.45	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum (vodi
Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
15.55	Kviz: Baciando baciando
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kvizi: Ok il prezzo e giu-sto(vodi Iva Zanicchi),
18.50	Baciando baciando,
18.55	La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno),
19.45	II gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti), vmes (19.40) News
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.40	Film: 7 chili in 7 giorni (kom., It. 1986, r.-i. Luca Verdone, Renato Pozzetto)
23.25	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) Ca-nale5News
1.25	Variete: Striscia la notizia
1.40	Programi non stop
^ RAI 2	|
6.00	Nanizanke in risanke
9.00	Izobr. odd.: Campus
10.00	Rubrika o protestantizmu
10.30	Film: Michael Shayne e 1'enigma della maschera (krim., ZDA 1941)
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik — ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.50 Santa Barbara
15.35	Film: La saga dei Coman-ches (pust., ZDA 1956)
17.00	Kratke vesti
17.05	Odprti prostor
17.25	Aktualno: Un milione di ore
17.55	Glasba: Rock cafo
18.05	Športne vesti
18.20	Nan.: Miami Vice - Con-giura di palazzo (1. del)
19.05	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: L ispettore Derrick
21.35	Variete: duelli del Teatro Tenda (vodi P. Panelli)
23.15	TV 2 - Pegaz
23.55	Vesti, vreme in horoskop
0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Film: Arcipelago in fiam-me (vojni, ZDA 1943)
RETE 4__________________
8.00	Variete: Buongiorno amica
8.05	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.40 Valeria
10.30	Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo)
11.30	Nad.: Stellina
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao
13.40	Variete: Buon pomeriggio
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	Senora, 15.15 Vendet-ta per una donna, 15.45 Cristal, 16.30 General Hos-pital, 17.05 Febbre d'amore
17.50	Kratke vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbare-schi)
18.30	Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi)
19.10	Nan.: Cristina, TEuropa siamo noi - La časa che parla
19.35	Nadaljevanki: Primavera ,
20.30	Manuela
22.30	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles - Politica o legge
23.30	Film: Il fantasma e la sig-nora Muir (fant., ZDA 1947, r. Joseph Mankiewicz, i. G. Tierney, Rex Harrison)
1.40	Nan.: Charlies Angels
2.40	Nočni spored
^ RAI 3	|
12.00	Aktualno: Krožek ob 12 (vodi G.B. Amidei)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Izobraževalna oddaja: Šola se obnavlja
15.45	Športno popoldne: 16.00 nogomet v deželi, 16.45 nogomet B lige
17.45	La rassegna — pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok.oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Blob. Di tutto di piii
20.20	Aktualno: Una cartolina
spedita da A. Barbato
20.30	Šport: Il processo del lu-nedi (vodi Aldo Biscardi)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Variete: Avanzi
23.50	Nan. Hitchcock: Cavallo Vincente (1961, i. Claude Rains)
0.15 Aktualno: Pubblimania -La notte
0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste
ITALIA 1________________
6.25	Vremenska napoved
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky -
Il grande regista, 9.30 Chips , 10.30 Magnum P.I., nato vreme
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari),
13.45	Mai dire gol
14.15	Film: Stripes, un plotone di svitati (kom., ZDA 1981, r. Ivan Reitman, i. Billy Mur-ray)
16.30	Nan.: Il mio amico Ultra-man - Non guardare giu,
17.00	A-Team - Il pentito
18.00	Variete: Mondo Gabibbo
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: MacGyver
20.00	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: Getta la mamma dal treno (kom., ZDA 1987, r.-i. Danny De Vito, i. Billy Crystal)
22.20	Film: Lei, io & lui (kom., Nem. 1988, r. Doris Dorrie, i. Griffin Dunne, Ellen Greene), sledi vreme
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Programi non stop
|~	TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Lutkovna igrica V znamenju dvojčkov,
9.20	Pedenjžep, 9.50 Utrip,
10.05	Zrcalo tedna, 10.20 Mernik
13.30	Dnevnik
14.55	Obzorja duha (pon.)
15.25	Sova (pon.), vmes nanizanka . Razrednik in nad. Film oživi
16.45	Poslovne informacije
16.50	Poročila
16.55	Slovenska kronika
17.05	Mozaik (pon.): Zdravo
18.30	Spored za otroke: Radovedni Taček - Robot,
18.45	Potepuh in nočna lučka - Glavni Petelinček (S. Makarovič)
19.00	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Zid, jezero (D. Jovanovič, SNG Lj.)
21.40	Osmi dan
22.25	Dnevnik in vreme
22.50	Portret Mojmira Lasana
23.30	Sova, vmes nadaljevanka Film oživi in nan. Nedo-talkjivi
1.10	Video strani
OPEON__________________
13.00	Risanke
15.00	Nad.: Happy end (i. Jose Wilker, Natalia do Valle)
16.00	Film: Il generale mori all'-alba (pust., ZDA 1936, r. L. Milestone, i. Gary Cooper)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia)
19.30	Risanke
20.00	Dok.: Človek in zemlja
20.30	Film: Fitzcarraldo (pust., 1981, r. Werner Herzog, i. Klaus Kinski, C. Cardinale)
23.15	Nad.: Gli ultimi giorni di Patton (r. Delbert Mann)
TMC______________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nan.: Le spie, 10.00 I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	A pranzo con Wilma
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.35	Risanke: Snack
15.00	Film: Canto di Natale (kom., ZDA 1979)
17.00	Rubrika: Ženska TV
18.20	Dok.: Yes I Do
18.35	Kviz: Arriva la banda
19.45	Kviz:Telelotto
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Rubrika o zdravju
TV Koper
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja
15.10	Nad.: Rayanovi
15.50	Nan.: Agente Pepper
16.35	Film: I figli di Sanchez
(dram., Meh. 1979)
18.30	Risanke
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanke Baba Malu in nan. Ghost busters
20.30	Športni ponedeljek
21.30	Nad.: Rayanovi
22.10	TVD Novice
22.20	Zgodovina pop glasbe
22.50	Nan.: Agente Pepper
23.40	Športna rubrika
|	TV Slovenija 2
17.00	Teleski 90
17.30	Regionalni programi TVS - Studio Ljubljana
19.30	TV dnevnik Sarajevo
20.00	Zelena ura
21.00	Sedma steza in Omizje
23.00	Pesem je... Vlado Kreslin s prijatelji
23.50	Yutel
22.30	Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti)
23.35	Vesti: TMC News
23.55	Crono - oddaja o motorjih 0.40 Film: Ti odio mamma (dram., ZDA 1979)
2.20	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI______________
10.45	Telefriuli non stop
13.30	Nan.: Una piccola citta,
15.30	Barney Miller, 16.00 Shannon
17.00	Risanke
18.00	Nad.: La padroncina
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika o obrtništvu
20.00	Košarka: Billy Desio-Rex Udine (A2)
21.45	Nan.: Šesto senso
22.45	Nočne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro p6 naše; 8.10 Moč tišine: Črne maske; 9.10 Orkestri; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja (r. B. Kobal); 11.45 Melodije;
12.00	Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Srečanje oktetov Primorske v Ricmanjih; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Made in Italy; 15.00 Ko zgodovina zazveni; 15.30 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: Simfonični orkester RTVS; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Arhitekt Jože Plečnik;
17.30	Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Spomin iz Italije;
12.00	Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 RK o aktualnostih; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocija plošče; 18.05 Filmska glasba; 18.45 O harfi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri.
Dežela za tesno vsestransko sodelovanje s sosednjimi republikami
Z zakonom za obmejna območja ima FJK novo gospodarsko vlogo
Krepitev stikov s sosedi je lahko odločilno tudi za njihovo varnost
v
Za deželo, kot je Furla-nija-Julijska krajina, ki je bila že zaradi svojega geopolitičnega položaja in podjetniških prizadevanj vedno usmerjena v »internacionalizacijo« lastnega gospodarstva, predstavlja oborožena agresija na Slovenijo in Hrvaško istočasno velikansko škodo in vz-
podbudo, da si na političnem in gospodarskem področju prizadeva - in to še posebej na evropski ravni - za uresničitev novega stanja, ki bi preprečilo enake dogodke, katerim smo bili priča v zadnjih mesecih.
Družbeni in proizvodni razvoj Furlanije-Julijske
krajine in področij, ki z njo mejijo, narekuje danes (prav zato, da bi se preprečilo nove »napade« na končno res demokratične politične sisteme in na usmerjenost v svobodno trgovino) navezavo tesnega sodelovanja, ki naj počiva na zdravih temeljih.
Furlanija-Julijska krajina, ki je bila svoj čas zadnja »trdnjava« zahodnega modela in skozi katero danes potekajo trgovski tokovi proti novim državam srednje in vzhodne Evrope, že dolgo deluje po teh načelih, v ta svoj program pa si prizadeva vključiti tudi ostale dežele na italijanskem severovzhodu. Storitve in infrastrukture v najširšem pomenu je treba ocenjevati v celoti, če hoče to področje vzbuditi tudi poseben interes Evrope, kar je dejansko podlaga (tega ni treba skrivati) za resnično mednarodno vključitev Furlanije-Julijske
krajine same.
Ti novi odnosi pa z italijanske strani postajajo uresničljivi šele zdaj in to zahvaljujoč vladnemu aktu, ki je poznan kot zakon za obmejna področja.
Skupaj z zakonom za gospodarsko sodelovanje z deželami »heksagonale« (o njem zdaj razpravlja
parlament) predstavlja zakon za obmejna področja dobro podlago za bodoče učinkovite in konkretne gospodarske stike. Istočasno pa to v južnem delu Evrope predstavlja tudi možnost za gospodarski stik Evropske skupnosti z državami, ki želijo postati novi partnerji ES.
KMEC01/S
OMNIACOMMERCE
di S. Savarin
_______IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 360380 - 360614 Telex 460129 OMNIAC I Fax (040) 362684
Filiala: GORICA Ul. Carducci 28/7 Tel. (0481) 30366
SIAT01/1
SIAT
SERVIZI
INDUSTRIALI
AUT O
TECNICI
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 362684
FILIALA V GORICI: Ul. Carducci 28/7 Tel. (0481) 31669
ESPEGO
5£L0
Špedicija
IN MEDNARODNI PREVOZI
Tel. (0481) 534660
IMPORT - EXPORT Tel. (0481) 534760
GORICA — Korzo Italia 126 Telex 460155 ESPEGO Telefax (0481) 532410
VAS RAZVOJ Z NAMI
Že osemdeset let skrbimo za razvoj gospodarstva v deželi. Naši finančni svetovalci so Vam vedno na razpolago za katerikoli nasvet in temeljito pomoč. Pomagali Vam bodo izbrati najprimernejšo obliko finančne pomoči za razvoj Vaše gospodarske dejavnosti. Ponudili Vam bodo najugodnejša posojila in vse obstoječe finančne olajšave.
Če potrebujete njihov nasvet, ne odlašajte več. Oglasite se na Kmečki banki, goriški ljudski banki od leta 1909.
<
n Banca Agricola corizia	!
3 Kmečka banka Gorica	;
Pri razvijanju sodelovanja s Slovenijo
Manjšina aktivni povezovalec tudi na gospodarskem področju
Uvedba gospodarskih sankcij, s katerimi je želela Evropska skupnost prisiliti jugoslovanske republike k tvornejšemu sodelovanju na mirovni konferenci v Haagu, je morda v največji meri prizadela Slovenijo, ki je med vsemi bivšimi jugoslovanskimi republikami tista, ki je najbolj tržno usmerjena.
Slovensko gospodarstvo se bo v teh pogojih moralo spoprijeti z dodatnimi težavami, čeravno najbrž obstaja možnost, da bi se v pričakovanju pozitivnejšega pristopa in ukrepov ES do Slovenije, vsaj zaenkrat posluževali sporazumov o maloobmejnem prometu. Tudi ti inštrumenti nudijo in bodo tudi v prihodnje, nudili možnost slovenskemu gospodarstvu, da si utira pot na zahodne trge.
Sicer pa je kljub trenutnim težavam v deželi FJK prisotna jasna volja po razvijanju sodelovanja, o čemer je pričala tudi petkova okrogla miza, ki jo je priredila SKGZ v Gorici. Pri tem je manjšina že spet potrdila svojo pomebno vlogo aktivnega povezovalca tudi na gospodarskem področju.
V petek dopoldne pa so, kot dokaz sodelovanja in možnih novih
pobud, na njenem sedežu v Šempetru nedaleč od mejnega prehoda Vrtojba slovesno predstavili novoustanovlj eno slovensko-itali-jansko družbo ABK International. Slo je za kar pompozno slovesnost, katere so se poleg soustanoviteljev, t. j. vodstev podjetij SGP Gorica iz Nove Gorice, Simek iz Gorice, Luci iz Vidma in Centro Nord iz Verone ter uslužbencev udeležili številni predstavniki gospodarskega in političnega življenja z obeh strani meje. Družbo ABK International, ki predstavlja prvi primer slovensko-italijanske-ga mešanega podjetja s sedežem v Sloveniji in bo proizvajalo betonske elemente, so predstavili direktor Ivo Mervič ter predsednik skupine Luci Adriano Luci in glavni direktor SGP Gorica Božo Batistič, čestitali pa so novogoriški župan Pelhan, goriški župan Scarano ter deželni odbornik FJK za industrijo Saro, ki je v svojem nagovoru tudi voščil, da bi neodvisna Slovenija dočakala mednarodno priznanje pred božičem. Prostore je blagoslovil p. Roman, zapel pa je zbor C. Silič iz Vrtojbe.
Nastopilo je okrog 30 podjetij iz Trsta, Gorice in Benečije
Juliaexpo prikaz gospodarskih in storitvenih zmogljivosti FJK
V Minsku, glavnem mestu Belo^ rusije, je bil v prešnjih dneh v središču pozornosti krajevnih gospodarskih in političnih krogov poseben prikaz gospodarskih, poslovnih in storitvenih zmogljivosti naše dežele z naslovom JULIAEX-PO. Prikaz, ki se je zaključil včeraj in v okviru katerega je nastopilo okrog 30 podjetij s Tržaškega, z Goriškega in iz Beneške Slovenije, je organiziralo Slovensko deželno gospodarsko združenje, in sicer pod pokroviteljstvom goriš-ke trgovinske zbornice in deželnega odborništva Furlanije-Julij-ske krajine za industrijo. Podjetja, ki so pristopila k tej pomembni pobudi našega združenja-pobuda se uokvirja v širša prizadevanja za prodor deželnega gospodarstva na nova vzhodna tržišča, med katerimi je Belorusija vsekakor eno izmed najbolj zanimivih - so naslednja: Adriatherm, Kmetijska zadruga, Elpro, Dila, Furlani Trading, Indules, Resco, Sagor, Electra, Farco, Lima Implants - Helvetius, Rešim, Trimac, Tržaška kreditna banka, Leasest in Cunja iz Trsta,
Agorest, Imsa Impex, Robo, Che-moservis - Virko, ZTT, Mires in Butkovič D. z Goriškega ter Bene-co in Benedil iz Beneške Slovenije. Njihova ponudba obsega široko paleto blaga za široko potrošnjo, kakor tudi vrsto specializiranih resorjev, vključno bančne, prevozniške in druge storitve.
Gospodarska ponudba naše dežele, prikazana v Minsku, je toliko bolj obsežna, ker so podjetja v glavnem mestu Belorusije prisotna tako s svojimi neposrednimi zmogljivostmi, kakor tudi v svoj-stvu zastopnikov in eksluzivistov večjega števila proizvodnih organizacij in vse Severovzhodne Italije. Njihovo dolgoletno poslovanje na področju zunanje trgovine je hkrati trdno jamstvo za resnost glede dobav tudi najbolj zahtevnih vrst potrošnega blaga in reprodukcijskih sredstev, pa tudi raznih storitev. Nič čudnega torej, če je prikaz JULIAEXPO doživel že na dan uradnega odprtja 18. t.m. kar laskav uspeh, kar je resnici na ljubo treba v določeni meri pripi-
sati tudi domiselni in skrbno urejeni razstavi, ki je našla mesto v lepih prireditvenih prostorih v samem središču Minska.
Prikaz je bil deležen pozornosti in zanimanja ne le beloruskih pU' slovnih krogov, ampak tudi najvišjih političnih in upravnih osebnosti glavnega mesta. Tako so se
člani gospodarskega odposlanstva
s Tržaškega, z Goriškega in iz Benečije, ki so se ob tej priložnosti podali v Belorusijo in ki jih je vodil predsednik goriške trgovinske zbornice Bevilacgua - v odposlanstvu so bili med drugimi naši znani gospodarstveniki Marino Košuta, Vito Svetina, Edi Kraus, Paolo Furlani in drugi - sestali s podpredsednikom beloruske vlade Vladimirom Zalomajem, z ministrom za zunanjo trgovino Vladimi-rom Radkevičem, s podpredsednikom beloruske Narodne banke Zajašem in še z nekaterimi drugimi visokimi osebnostmi.
Razgovorom je sledila tiskovna
NADALJEVANJE NA 11. STRANI
	AGRA01/3
asrarR IMPORT - EXPORJ ZASTOPSTVA	TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040)631900, 631846 Telex 460195
CENT01/9
CtnUalspcd
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI Sedež: TRST - Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 - Telex: 460140 CENTTS I - Telefax: 43903
oiMiOiinii
UVOZ-IZVOZ ZASTOPSTVA

S.p.A.
POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
aa^n lancia iveco ftUfEff
[AJ
SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO
34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. delTIndustria 6 - Tel. (0481) 522012
v.
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, aviopromet, pomorski in kontejnerski prevozi, suhozemski transport
INFOOl/tl
IKIRMBATA
SolL
•	OSEBNI RAČUNALNIKI IN PERIFERNE ENOTE
•	APLIKATIVNI PROGRAMI
•	POTROŠNI MATERIAL ZA INFORMATIKO
•	UVOZ-IZVOZ
Trst - Ulica Muggia, 15 - Tel. (040) 381160 - 381616 - Fax (040) 381110
KAT AQ1/1
FRANCESCO KATALANsn
špeditersko podjetje, ustanovljeno leta 1983
• carinske operacije
• mednarodni in vsedržavni prevodi • skladiščenje
• gbirnik ga Jugoslavijo
SEDEŽ in SKLADIŠČE mejni prehod RABUJEZ
Tel. 231153-232529 Fax 232339
	
AGENCIJA FERNETIČI Opčine Tel. 214284
hobles
PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri
IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju
33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) — Italija — Industrijska cona Tel. (0432) 727286 — Telex 450504 HOBLES I — Telefax (0432) 727321

BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SEDEŽ: UL. FABIO FILZI, 10 - 34132 TRST - TEL. 040/67001 - FAX: 040/6700333 - TELEX: 460264 BANKRD I - SWIFT: BCTS IT 2T
Veliko zanimanje gospodarstvenikov in prebivalcev Minska
Širokopotezno zasnovan prikaz obeta zanimiv razvoj v prihodnjih letih
Nadaljevanje z io. strani
konferenca, na kateri so predsed-Nk goriške zbornice Bevilacgua, Predsednik tržaške sekcije za zu-j\ajo trgovino pri SDGZ Marino košuta in glavni direktor TKB Vito Svetina obširneje spregovori-*i lepemu številu časnikarjev o Slnislu pobude in bistvu opravljenih razgovorov ter srečanj. Izkazalo se je, da obstaja na obeh straneh velik interes za vzpostavitev raznih oblik gospodarskega in poslovnega sodelovanja med Severovzhodno Italijo in Belorusijo, to hesetmilijonsko in najzapadnejšo državo v okviru nekdanje Sovjet-ske zveze. Na srečanjih so načeli vrsto kar konkretnih vprašanj, ki Se nanašajo na možnost raznih do-kav in nabav blaga ob podpori ustreznih prevozniških in bančno-fi-Mnčnih storitev, do možnosti vzpostavljanja raznih joint-ventures Pa vse do zaželjene realizacje raz-aih kompenzacijskih poslov. V sedanji fazi gospodarske prenove, ki jo doživlja Belorusija (v državi so v tem razmeroma kratkem časovnem razdobju ustanovili nič manj kot 13 novih bančnih zavodov), Potrebuje krajevno gospodarstvo Praktično vse; največje zanimanje Pa se je na srečanjih vsakakor vrtelo okrog blaga za široko porabo, raznega gradbenega materiala,
zdravil, strojev in naprav za lesno in pohištveno industrijo. Poslovni krogi iz Minska so poudarili svoje zanimanje tudi za možnost vzpostavljanja dvostranskega poslovanja na podlagi zaokroženih »paketov« blagovnih dobav in storitev, za kar so podjetja iz naše dežele že primerno opremljena in v nekaterih primerih tudi podkovana z ustrezno prakso. V tej zvezi velja omeniti tudi dejstvo, da vzdržujejo že vrsto let živahne poslovne zveze z Belorusijo tudi številna podjetja iz Slovenije, ki z druge
strani tesno sodelujejo s podjetji iz naše dežele.
Na podlagi vseg tega lahko zaključimo, da je prikaz ekonomskih zmogljivosti iz naše dežele v Minsku doživel velik uspeh, kar med drugim potrjuje tudi stalna prisotnost ministra za zunanjo trgovino Radkeviča na razstavišču, tako da se od te širokopotezno zasnovane pobude obeta - tudi ob upoštevanju ugodnosti po zakonu za obmejna območja - res zanimiv razvoj v prihodnjih mesecih in letih.
ELIO FORNAZARIČ
UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA
34070 Sovodnje (GO) Čase Sparse 76 Tel. 0481/521383 Telex 460639 IMSAGO I Faz 0481/521388
•	STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO:
float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd.
•	STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE
•	LASTNA PROIZVODNJA:
izolacijska stekla, silikonska tesnila
•FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCO I Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
..t/TpsMfBr,
Filiala v Gorici:
Ul. Trieste 160
Tel. (0481) 20769 ..................................—
INDU01/S
Glavni predstavnik SLOVKNIJAUES
UVOZNIK IN DISTRIBUTER	34123 TRST - Ul. S. Giorgio 1
PRIKOLIC IN AVTODOMOV Jel. (040) 300222 - Tlx: 460453 ILES I
C& HDKIR	Telefax: (040) 302515
/&5ZZ7
S R L.
fUMaTM tratJtiiTgl
IMPORT - EXPORT
Sedež: 34133 TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2
Tei. (040) 311113 - Fax (040) 311303 — p. p. 901
Ulica Milano 25 — TRST — Tel. 040/632200 — Fax 040/362616
UVOZ IN DISTRIBUCIJA KOVIN V EGS — PROIZVODNJA KMETIJSKIH STROJEV IN NADOMESTNIH DELOV — TRGOVINA PROIZVODOV ŠIROKE PORABE.
Filiala: 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. (0481) 31659 - 32173 Telefax (0481) 81965 Telex 460857
KOZMETIKA - KEMIJA - PETROKEMIJA - ZAŠČITA OKOLJA - STEKLARSTVO
CHEMOSERVICE
Korzo Italia 69 - 34170 Gorica/Italija
Tel. (0481) 83992-83909 Telex 461174 BRUNOVI
VIRKO GRACE
^ ^ ^ ^ ^	DAVISOM PRODUCT LINE
BonneyForgeEurope MICOCH 1^1
Valve Division	koch mternatcnal s.p.a.
sooetA itauana rest«
fratelli lamberti s.p.a
C AS TELLI INTERNATIONAL S P A
SIOF
Chemviron “roc«™
Carbon	Ahiservice
CHEM01/6
Barve in laki:
Molekulska sita
C B |	Mikronizirani silicijevi dioksidi
Bentonit! - Pigmenti Poliuretani in poliestri Epoksi smole in trdilci Tehnična olja Zaščita okolja:
Upepeljevalniki industrijskih odpadkov - Filtri - Aktivno oglje Agrokemija:
Foliarna gnojila Kelati - Mikroorganizmi Nestrupeni insekticidi (piretrum)
Gradbena kemija:
Silikonski, poliuretanski, tiokol kiti
Superplastifikatorji za beton
CHEMOSERVICE/ALUSERVICE - PROIZVODNJA KEMIKALIJ ZA POVRŠINSKO OBDELAVO ALUMINIJA
A AGO^E^C
IMPORT - EXPORT
GORICA - Ul. Sv. Mihaela 334
Tel. (0481) 21711/12 - Fax (0481) 20719 Telex: 460690 AF GO I
ELPRO
UVOZ - IZVOZ
34010 Zgonik (Trst)
Devinščina 21
Tel. (040) 225477 - 225035
Telex 461224
Fax: 040/225232
Trimac
IMPORT-EXPORT
TRST - Ul. delle Zudecche 1 Tel. 369100 - Fax 367407 - Telex 460405
OPREMA
ZA LESNO INDUSTRIJO

Ml
Bestm s.r.\.
Predstavništva - \zvoz - uvoz
Trst - t)\. CAcerone 8 - p .p. A0t Tet. (040) 802070 (4 WnV\e)
T e\ex. 480561 Ftestm \
Te\etax. 0401861880
ZASTOPSTVA — UVOZ - IZVOZ
Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijskih proizvodov, repromaterialov in opreme, še posebej v okviru gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
MtRE01/3
^iVmires
PROFESSIONAL MATERIALS
SOLAR!
—	avtomatski sistemi za kontrolo proizvodnje civilnih in drugih struktur, oprema letališč, športnih in civilnih objektov
ROVER
—	profesionalni telekomunikacijski - satelitski sprejemniki
34170 GORICA - Italija - Ul. sv. Mihaela 334 Tel. (0481) 20684,784, 883 Telex 461089 MIPEX I - Telefax (0481) 22295
PROFESIONALNI ELEKTRONSKI KOMPONENTI AVTOMATIZACIJA - RAČUNALNIŠTVO
EKSKLUZIVNI DISTRIBUTER ZA JUGOSLAVIJO.
UL TRA VOX
—	videomatika, teleinformatika
FARFISA
—	elektroakustika, profesionalna glasbila
MFTHODO
—	HI-FI sistemi
Volišča bodo odprta samo danes od 8, do 21. ure
Danes prvič deželni referendumi za odločanje o vprašanjih okolja
Danes bodo volišča v Furlaniji-Julijski krajini odprta za prvi deželni referendum. Volilni upravičenci bodo imeli možnost, da se izrečejo za ali proti ukinitvi petih deželnih zakonov oziroma zakonskih določil, ki so tako ali drugače povezana z varovanjem okolja. Gre za zakonska določila o deželnem cestnem načrtu (siva glasovnica), izvajanju zakona Galasso v Furlaniji-Julijski krajini (zelena glasovnica), lovu v parkih (rumena glasovnica), lovskih revirjih (modra glasovnica) ter o lovu divjega petelina in ruševca (oranžna glasovnica).
Poudariti velja, da za razliko od dosedanjih volitev oziroma glasovanj bodo tokrat volišča odprta ne dva dni, ampak samo danes, in sicer od 8. do 21. ure. Volišča bodo praviloma povsod tam, kjer so ponavadi. V celotni goriški pokrajini jih bo skupno 223. Volilnih upravičencev v pokrajini je 119.886, t. j. 153 več kot na letošnjem junijskem glasovanju, 56.283 od katerih je moških, 63.603 pa žensk. V goriški občini je volilnih upravičencev 33.644 (15.440 moških in
18.204 žensk), v števerjanski 670 (334 moških in 336 žensk), v sovodenj ski 1.489 (733 moških in 756 žensk), v doberdobski občini pa 1.171 volilnih upravičencev (593 moških in 578 žensk).
Omeniti velja, da niso še vsi volilni upravičenci prejeli volilnih potrdil. Ponekod so raznašale! potrdil naleteli na neprijazen sprejem pri ljudeh na domovih, ki so jim kratkomalo zapirali vrata, češ da so naveličani nenehnega nadlegovanja. Očitno so nekateri težko prebavili popis. Mimo tega naj povemo, da kdor še ni prejel volilnega potrdila, se lahko tudi danes do 21. ure obrne na pristojne občinske volilne urade.
Omenimo naj še, da imajo volilni upravičenci, ki se težko premikajo, pravico, da jih na volišče kdo pospremi. Za to pa si morajo priskrbeti ustrezna dovoljenja, ki jih izdajajo pristojni uradi krajevnih zdravstvenih enot. Goriška KZE v tej zvezi sporoča, da je za danes organizirala posebno službo za izdajanje potrdil upravičencem, ki bi potrebovali spremstvo. Do-tični se morajo obrniti v Gorici na
sedež KZE v Ul. Mazzini 7 od 9. do 13. ure, v Krminu na zdravstveni okraj v Drevoredu Venezia Gi-ulia 74 od 10. do 13. ure, v Gradišču na zdravstveni okraj v Ul. Fleming 3 od 8.30 do 12. ure, v Ron-kah na zdravstveni okraj v Ul. Duca D'Aosta od 9. do 12. ure, v Tržiču na zdravstveni okraj v Ul. Galvani od 9. do 12. ure, v Grade-žu pa na bolnišnico v Ul. Marche-sini od 8. do 14. ure. Bolniki v bolnišnici lahko glasujejo tam. Svojci jim morajo prinesti volilno potrdilo, od uprave KZE pa morajo zahtevati posebno dovoljenje.
Omeniti gre, da so predsinoči predstavniki vseh združenj naravovarstvenikov in mnogih strank na zborovanju pri ljudskem vrtu pozvali k strnjeni udeležbi na glasovanju. Poleg predstavnikov zelenih in raznih združenj so se pozivu pridružili Sergio Fornasir (PLI), Gino Cocianni (KD), Mauri-zio Pecorari (PRI), Oliviero Furlan (DSL), Aleš Gej (PSI) in Bernard Špacapan. Furlan v imenu DSL, Cej_ kot tajnik mladih socialistov in Špacapan v osebnem imenu so se tudi opredelili za 5-kratni DA.
Na otroški urici v knjižnici Damir Feigd
Otroci veselo prisluhnili novi pravljici J. Bitenca
V petek je štartal letošnji ciklus otroških uric, ki jih prirejata Na* rodna in študijska knjižnica iz Trsta ter Ljudska knjižnica Damir Feigel iz Gorice.
V čitalnici knjižnice v Križni Ulici se je tokrat zbralo kar lepo število osnovnošolcev, ki so z velikim zanimanjem sledili pripovedniku in pisatelju Janezu Bitencu. Ta je na prepričljiv način pripovedoval otrokom in tudi nekaterim staršem pravljico oziroma novo pravljico kot je bilo napisano tudi na vabilu prijetnega mladinskega popoldneva.
Na sliki (foto Čubej): Janez Bitenc med petkovo otroško urico v čitalnici Feiglove knjižnice
Gorica kinema se seli v kinodvorano Vittoria
Filmska sezona Gorica kinema, ki jo že nekaj let prireja Kinoate-Ije, se bo spet pričela četudi z ne-kolikšno zamudo in v novem sedežu. Prvo srečanje napovedujejo v četrtek, 28. novembra, ob 20.45 v kinodvorani Vittoria na travniku, kjer bodo predvajali film Werner-ja Herzoga »Grido di pietra« (Krik stene), ki je bil predstavljen na letošnjem festivalu v Benetkah.
Vzroki za zamudo so predvsem v negotovosti glede možnosti uporabe dvorane Kulturnega doma, ki jo bo treba prilagoditi strožjim varnostnim predpisom. Odtod odločitev o selitvi v kinodvorano Vittoria, ki jo je pred kratkim odkupila skupina Goričanov - med njimi je večina prav članov Kinoateljeja - z namenom, da ponudi mestu kakovostnejše filmske programe.
Tako bodo odslej četrtkovi večeri v kinu na Travniku posvečeni sezoni Kinoateljeja (z lanskimi značilnostmi tako kar zadeva izbor filmov kot tudi glede posebno
ugodnih cen abonmajev za predstave), medtem ko se bo druge dneve nadaljevalo redno programiranje kinodvorane, ki z novo upravo tudi ponuja izbor kakovostnih filmov.
Poleg tega pa že načrtujejo za mesec januar posebna mesečna srečanja z velikimi režiserji kot so Griffith, Stroheim, Pabst itd.
Video ob 10-letnici Kulturnega doma
Letos poteka 10 let od otvoritve slovenskega Kulturnega doma v Gorici. Upravni odbor namerava ta jubilej obeležiti z vrsto priložnostnih prireditev. Prva izmed teh bo »prijateljsko snidenje« v četrtek, 28. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma, na katerem bo nastopil pevski zbor Oton Župančič iz Standreža, poleg tega pa si bo mogoče ogledati videokaseto o otvoritvenih slovesnostih doma v novembru 1981.
Obetaven vinogradniški sejem »Eurovite« 1991
V enotekah v Gradišču in Krminu so predsinoči odprli razstavi vin iz dežel nekdanjega cesarstva. Razstavi, ki bosta odprti še ves teden, sodita v okvir prireditev ob sejmu »Eurovite«, ki bo v Gorici od 29. trn. 2. decembra. Šlo bo za drugo izvedbo, prireditelji pa zagotavljajo, da bodo letos dosegli v vsakem oziru evropsko raven.
Sejem bo obsegal tri glavne dele, in sicer Evropski salon trtne sadike, Svetovni salon vinogradniške opreme in Salon mikrovini-ficiranih klonskih selekcij. Na njem bo sodelovalo 134 razstav-Ijalcev, ki bodo zastopali več kot 300 podjetij. Približno četrtina jih bo iz tujine, kar predstavlja pomemben uspeh, saj jih je lani bilo za polovico manj.
Med spremnimi prireditvami bo prav gotovo izstopal mednarodni posvet »Gorica 1891-1991: sto let vinogradništva in vinarstva«, ki se ga bodo udeležili izvedenci in strokovnjaki iz Nemčije, Francije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaš-
ke, Hrvaške, Slovenije in seveda iz Italije. Ta pobuda je že vzbudila veliko pozornost, saj bo nudila izčrpen kritičen pregled najnovejših dosežkov na področju vinogradništva in vinarstva v Evropi. Simpozij bo potekal natanko 100 let po avstrijskem enološkem kongresu v Gorici.
V okviru sejma se bo nadalje zbral na izrednem zasedanju Mednarodni koordinacijski odbor stanovskih organizacij gojilcev trtnih sadik. Na sporedu bo tudi Dan inovacij, na katerem bodo imeli glavno besedo belgijski izvedenci na področju mikro prehrane. Prireditelji so tudi pripravili več izletov oziroma strokovnih ogledov, bodisi v naši deželi kot v Sloveniji in Avstriji. Na sejem bodo prišle tudi delegacije iz Gruzije, Ukrajine, Azerbajdžana, zastopane bodo prestižne strokovne ustanove iz skorajda vse Evrope. Prireditelji so prepričani, da se bo iz vsega tega v nekaj letih razvila prava evropska borza trte.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečaju ruščine (80 ur) in pri tečaju za fiskalno ažurniranje pri vodenju malih obratov (40 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu zavoda v Gorici, Ul. della Gorce 3, tel. 81826.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL
prirejata
KNJIŽNIČARSKI
TEČAJ
o urejanju šolskih knjižnic in delu z mladimi bralci
Tečaj se prične jutri in bo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.30 do 18. ure do 16. decembra v čitalnici knjižnice Damir Feigel, kjer sprejemajo prijave še jutri, 25. t.m., od 10. ure dalje (tel. 531733).
KAVARNA SLAŠČIČARNA
dttefomaU)
Claudio Cozzutti - Elena Devetak
OB NEDELJAH ODPRTO DO 13. URE
GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195
Bojkot volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete
Šolski odbor, ki združuje predstavnike slovenskih komisij v DSL, GKP in PSI, šolske komisije SSk ter SKGZ, SSO in Sindikata slovenske šole, pred volitvami, ki bodo v nedeljo, 1., in ponedeljek, 2. decembra, v okrajne in pokrajinske šolske organe, poziva vse osebje na slovenskih šolah, starše in dijake, naj se vzdržijo volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete in naj se istočasno vsi udeležijo volitev v zavodne svete.
Sindikat slovenske šole je namreč ob podpori vseh slovenskih organizacij in političnih strank, za katere Slovenci večinoma volijo, zahteval ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega organa, ki bi uresničeval povezavo med slovenskimi šolami v duhu poverjenih odlokov. Ker tega oblasti niso upoštevale in se vsa zadeva še ni premaknila z mrtve točke, je že od daljnega leta 1977 to razlog za bojkot volitev v okrajne in pokrajinske šolske organe.
Posvet PSI o ženskah in delu
Jutri bo z začetkom ob 18. uri v sejni dvorani pokrajinskega sveta javna razprava na temo »Ženske in delo med sanjo in potrebo«. Večer prireja oddelek za žensko problematiko goriške federacije PSI, na njem pa bodo govorile odgovorna za ženska vprašanja pri goriški PSI Piera Zulian, podpredsednica Posebnega podjetja za tržiško pristanišče Aurora Mofferdin, članica pokrajinskega vodstva CISL Bruna Arbo, predstavnica zadružniške-ga sektorja Carla Viezzoli, podravnateljica deželnega urada za delo Maria Antonietta Gemellaro in predstavnica Ždruženja male in srednje industrije Nadia Lepore, sklepno besedo pa bo imela podpredsednica komisije za delo poslanske zbornice Roberta Breda.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
CECIUJANKA
33. revija goriških pevskih zborov Sodelujejo tudi zbori iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške
Gorica - Katoliški dom Danes, 24. novembra ob 16. uri
Eligio Erzetti umrl za posledicami padca s strehe
Včeraj je za posledicami nezgode umrl znan goriški trgovec z lesom 67-letni Eligio Erzetti. Mož je 28. oktobra med delom na domači hiši na Tržaški cesti 155 padel s strehe na tla. Zdravniki so si tedaj pridržali prognozo, saj je dobil več hudih zlomov in močan pretres možganov. Erzetti zapušča ženo Nives Benedetič in 26-letno hčerko Loreno. Pogreb bo jutri ob 12. uri iz mrliške veže goriške splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 17.11. do 23.11.1991.
RODILI SO SE: Glada Morello, Aron Volk, Omar Plazzi, Gala Šansone, Maria Assunta Petitto, Luka Feri, Daniele Di Stefano, Martina Lotilo, Devid Feresin, Denis Ferrara, Veronica Sandali.
UMRLI SO: 62-letni upokojenec Gino Comelli, 89-letna gospodinja Katerina Po-doreh, 82-letna gospodinja Elisabetta Mi-locco, 79-letni Bruno Štrukelj, 70-letna gospodinja Assuntina Caravaggio, vd. Bellini, 79-letna gospodinja Olga Sen, vd. Ferligoj, 70-letni upokojenec Alfredo De Troia, 88-letna upokojenka Evarista Cep-pellotti, 77-letni Guido Bertaccini, 81-let-na gospodinja Armanda Grusovin, 100-letna Giovanna Benussi, vd. Grusovin, 61-letni upokojenec Silvio Stanič.
OKLICI: geometer Piergiorgio Beltrame in trgovka Cristina Collini.
POROČILA STA SE: delavec Carlo Scolz in socialna delavka Donatella Simone.
Na povabilo SKGZ
Minister Ocvirk včeraj v Irzicu
Podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk, ki je moral odpovedati sodelovanje na petkovem posvetu v Kulturnem domu, je bil na Goriškem včeraj. Skupaj s predstavniki SKGZ, s predsednikom Borisom Peričem na čelu, se je v Tržiču srečal z županom Calzolarijem in člani občinske uprave, nato pa je obiskal še pristanišče. Sprejel ga je predsednik Konzorcija za industrijski razvoj pristanišča Pacor, nato pa se je slovenski minister srečal še s konzulom pristaniške družbe Romanom in se sestal s skupino tržiških in goriških gospodarstvenikov, med njimi s predsednikom združenja industrij-cev Germanom. Na vseh teh razgovorih so poglobili konkretna vprašanja in zamisli glede gospodarskega sodelovanja med Goriško in Slovenijo.
Prejšnji teden je uspešno diplomirata na videmski jezikovni fakulteti MERI KLANJŠČEK iz Števerjana. Novopečeni doktorici čestitajo ob pomembnem življenjskem dosežku sošolci.
razna obvestila
Fotoklub Skupina 75 vabi člane na sestanek, ki bo v torek, 26. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
KD Briški grič iz Števerjana prireja v četrtek, 28. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Bukovju večer diapozitivov o potovanju po Turčiji in Belgiji. Diapozitive bo predvajal Valter Nanut, član fotokluba Skupine 75.
kino
Gorica
VITTORIA 15.30-17.30-19.45-22.00 »Ten-tazione di Venere«. I. Glenn Close.
CORSO 15.30-22.00 »La vita, 1'amore e le vacche«.
VERDI 15.30-22.00 »Scelta damore«.
Tržič
COMUNALE 14.30-22.00 »La leggenda del re pescatore«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.30 »Robin Hood«.
SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Bratje Kray«, 20.00 »Supersex transex«.
__________lekarne___________
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D' Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska 2, Ul. Manlio 14 a/b, tel. 480405.
__________pogrebi____________
Jutri v Gorici ob 10.30 Giordano Fran-zoni na glavnem pokopališču, ob 12. uri Eligio Erzetti iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 13.15 Glauco Della Picca iz splošne bolnišnice v Krmin.
Na občnem zboru razmišljanje o ljubiteljski kulturi
Moški pevski zbor svetla točka v delovanju KD Skala v Gabrjah
Na občnem zboru Kulturnega čustva "Skala" iz Gabrij, ki je bil Prejšnji petek v društvenih pro-storih, je iz raznih poročil prišla 113 dan že stara želja, da se sedež Popravi. Kot smo izvedeli iz taj-Oiškega pregleda poslopje že kar razpada in bi potrebovalo nujna Popravila. Po mnenju odbornikov le obnovitev stare hiše osnovni Pogoj za nadaljnje delovanje druš-Na, ki je bilo v zadnjih dveh sezo-nah zelo pestro in dinamično.
. Po poročilu predseumka Oskarja Jurna je bil na vrsti tajnik Ber-rrard Florenin. Iz izčrpnega pre-9leda je bilo razbrati, da je moški Pevski zbor svetla točka društve-a® dejavnosti. Nastopov je bilo izredno veliko, naj tu omenimo le Nekatere: Sovodenjska poje, Prešernova proslava, celovečerni koncerti v Kromberku, Podgori in rra Madžarski, komemoracije pri sPomenikih, nastopi na raznih Ce-cilijankah, na revijah Primorska Poje, v Zgoniku, Boljuncu, na ^rhu in še bi lahko naštevali. Društvo je proslavilo tudi druge obletnice: martinovanje, miklav-ževanje, pust, dan žena in postavi-
tev mlaja. Zelo dobro so uspeli tudi Koncerti na borjaču, ki jih prirejajo ob koncu sezone. Skratka, društvo je v zadnjih letih pokazalo voljo do dela in do uspeha.
Po blagajniškem poročilu Ladija Boškina so bili na vrsti pozdravi gostov. Predsednik ZSKD Rudi Pavšič ni bil zelo optimist v zvezi s popravili društvene hiše in je to nelagodje razširil na celotno situacijo ljubiteljske kulture danes. V svojem daljšem posegu je Pavšič opozoril prisotne na zmešnjavo, ki vlada v kulturnem prostoru. Čutiti je splošno utrujenost, saj je vse manj takih, ki jih to delo zanima in privablja. Poleg tega je sporen celo obstoj same zveze, ki jo dandanes lahko primerjamo telesu brez udov: povezava med zvezo in društvi je namreč hroma in prazna. V Sloveniji že ukinjajo ZKO-je velikih občin, ker ne odgovarjajo več potrebam časa in družbe. Tak način kulturno-prosvetnega dela je vprašljiv, ker dejansko danes nimamo pozitivnih odgovorov na določene izzive. Treba se je zamisliti o delu neke organizacije iz
širšega zornega kota in sprejeti dejstvo, da postavk, ki so skoraj do naših dni bile gonilna sila kulturnega dela, danes ni več. Problem je v tem, da najdemo druge ideale, ki bodo služili kot "lepilo" vseh nas. Po govoru Rudija Pavšiča je nastal predlog, da se predstavniki društev srečajo na posvetu o teh in drugih problemih.
Pozdravili so še Rudi Petejan (Ribiško društvo Vipava), Marjan Tomšič (Sovodenjska občinska uprava), Marinka Batič (Društvo prostovoljnih krvodajalcev), Ivo Kovic (Društvo Rupa-Peč), Pepo Florenin (deželno društvo lovcev "Doberdob" in lovska družina So-vodnje) in Alenka Florenin (KD Sovodnje).
Sledile so volitve. O društvenem delovanju bodo v naslednji mandatni dobi odločali: Ladi Boš-kin, Robert Juren, Lučo Juren, Pepi Pipan, Oskar Juren, Edi Sambo, Bernard Florenin, Augusto Dottori, Mauro Juren, Giorgio Mosetti, Darko Semolič, Silvana Cotič, Dimitrij Florenin, Valentina Florenin, Vesna Češčut, Maja Fajt in Michela Fajt.	^F
Pobuda Pokrajine za kulturno zbliževanje
Gledališko tekmovanje za dijake obeh Goric
Na Pokrajini so v prejšnjih dneh predstavili tisku prvo izvedbo natečaja "Dijaški gledališki izziv - Palio teatrale studentesco", ki je namenjen dijakom višjih srednjih šol iz goriške pokrajine in novogoriške občine. Gre za zanimivo kulturno pobudo za tesnejše sodelovanje in kulturno rast med sosednima narodoma. Pobudniki natečaja so goriška pokrajinska uprava, Občina Nova Gorica, Šolski skrbništvi iz Gorice in Nove Gorice v sodelovanju z združenjem Goriziagiovane in drugih ustanov, med temi tudi ZSKD in ZSKP. Sponzor manifestacije bo Goriška hranilnica, za koordinacijo pa bodo skrbeli člani mladinskega združenja Goriziagiovane, gledališke skupine Artisti Associati in Zveze kulturnih organizacij iz Nove Gorice.
Za kaj pravzaprav gre? Dijaki višjih srednjih šol bodo pripravili krajši gledališki nastop, ki bo moral biti razumljiv tako italijansko kot slovensko govorečemu gledalcu. Zato se bodo lahko posluževali multimedialne tehnike, v katero spadajo npr. mimika, luči, ples, glasba, video idr. Prireditelji
so določili, da naj vsaka predstava traja največ 20-30 minut, najboljša dela pa bodo na zaključni slovesnosti tudi nagradili. Pripravljalno odbobje bo steklo že v naslednjih dneh, dijaki in njihovi mentorji pa bodo imeli na razpolago dobre štiri mesece časa, da pripravijo nastope. Zaključne predstave bodo od 14. do 16. aprila prihodnje leto v Verdijevem gledališču oziroma v novogoriškem Kulturnem domu ali morda že v novem gledališču v Novi Gorici.
Zanimivo gledališko pobudo so novinarjem predstavili odbornik za šolstvo in mladinsko problematiko na Pokrajini Mirko Špacapan, občinska odbornica za kulturo iz Nove Gorice Jana Valentinčič, Ivan Mignozzi (ZKO iz Nove Gorice), Ubaldo Agati (EMAC), Walter Mramor (Artisti Associati) in Giorgio Bensa (Goriziagiovane). Agati je izkoristil priložnost, da je uradno povabil novogoriške dijake na gledališko matinejo, ki bo 17. decembra v Verdijevem gledališču, ko bo nastopil sloviti pantomim Yves le Breton.
Pomembno priznanje za aktivno pevsko skupino
Mešani pevski zbor Podgora četrti na mednarodnem natečaju
Ob 400-letnici smrti Jakoba Oallusa - Petelina je RTV Slovenija priredila mednarodni natečaj za izvedbo nekaterih Gallusovih skladb. Skladbe je izbrala posebna strokovna komisija, ocenjevanje pa je potekalo na osnovi magnetofonskih posnetkov, ki jih je bilo treba predložiti do 31. marca letos.
Pred kratkim je iz Ljubljane prišlo sporočilo, da je mešani pevski zbor "Podgora", dosegel dobro uvrstitev. Komisija mu je prisodila četrto mesto za zbori iz Češkoslovaške, Madžarske in Poljske.
Prvo mesto je žirija prisodila zboru Vocal Group Vaganti iz Češkoslovaške, drugo mesto zbo-ra Cantori Oberschutzen and Sa-varia Vokalensemble iz Szomba-lelyja, tretje pa Choir of Slovac national art ensamble, na četrto
mesto pa se je uvrsti) zbor Podgora, ki ga vodi Mirko Špacapan.
Podgorski zbor je z Gallusovimi skladbami nastopil tudi na nedavnem pevskem srečanju v Pordenonu "Canta Alpe Adria" in pripomogel k odkrivanju našega velikega renesančnega skladatelja.
Pevski zbor Podgora je v zadnjem času tudi sicer veliko nastopal. 9. novembra je nastopil na reviji Sv. Martina v Ločniku, kjer se je predstavil skupaj z domačim zborom Coral di Luzinis, skupino Gabriel Faure iz Romansa ter zborom iz Talmassons pri Vidmu, naslednji dan pa je pel na zahvalni slovesnosti v cerkvi v Podgori. Pela sta oba domača cerkvena zbora, italijanski z modernimi ritmi ob kitari, naš zbor pa je za to priliko izvajal slovensko mašo sv. Jožefa Matija Tomca.
Zahvalna slovesnost in vesela družabnost ob praznovanju sv. Martina
Kmetje in vaščani iz Štmavra so se zbrali okrog bogato založenega voza s pridelki

Tudi letos so v Štmavru res zbrano in doživeto praznovali zahvalno nedeljo. Po slovesni maši, ki jo je daroval domači župnik Vojko Makuc, so se številni udeleženci zbrali pred cerkvijo ob lepo okrašenem vozu in prisostvovali blagoslovu poljskih pridelkov in kmetijskih strojev, nakar se je razvila prijetna družabnost s pokušnjo domačega kruha in vina.
Ob koncu so okrašen voz za-pregli za traktor ter ga na čelu dolge vrste odpeljali po vaških cestah do nekdanje šole. Tu so člani štmaverskega kulturnega društva pripravili skupno kosilo za vse sodelujoče kmetovalce in vaščane.	2. V
Na sliki (foto Vogrič) blagoslov pridelkov, ki so krasili Martinov voz v Štmavru
NOVA POBUDA GORIŠKE HRANILNICE - CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA ' ČLANOM CONGAFI-TRGOVINA J
Da bi zadostila denarnim potrebam trgovcev, ki so pripeljale cel sektor v krizo zaradi dogodkov v Jugoslaviji Hranilnica sporoča, da nudi posebno ugodna posojila pod sledečimi pogoji:
KORISTNIKI: trgovska podjetja vpisana v Congafi Commercio, s priporočilom Konzorcija in ki imajo pri hranilnici odobreno posojilo na T/R z garancijo Konzorcija.
TEHNIČNA OBLIKA: odobritev posojila na T/R za 12 mesecev in z mesečnim odbitkom v višini 1/12.
MAKSIMALNI ZNESEK: maksimalni odobreni znesek bo lahko enak znesku na T/R, katerega jamči Konzorcij;
POGOJI: obresti in drugi pogoji so isti kot jih predvideva Consor-zio Garanzia Fidi Commercio (obresti = Prime Rate ABI) trenutno veljavne 12,50%.
Vsa podrobnejša pojasnila so na razpolago pri okencih Goriške hranilnice (Cassa di Risparmio di Gorizia).
Na obisku ob praznovanju 10. obletnice odprtja
Goriški župan pohvalil delo upraviteljev Kulturnega doma
V prejšnjih dneh je goriški župan dr. Antonio Scarano uradno obiskal in si ogledal Kulturni dom v Gorici. Župana so ob tej priložnosti sprejeli člani Upravnega odbora Kulturnega doma, predsednica Nada Sanzin, ravnatelj Igor Komel in Aldo Rupel, ter predsednik Pokrajinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) za Goriško, Boris Peric.
Predstavniki doma so Scaranu podrobneje obrazložili - v plodnem in prijateljskem razgovoru - bogato kulturno in telesnokulturno dejavnost, ki se neprekinjeno odvija že deseto leto zapored, obenem pa namene in vlogo, ki jo Kulturni dom opravlja v mestu in to kot izraz "stičišča raznih kultur" ter sožitja med tu živečima narodoma.
Župan Scarano je ob tej priložnosti izrekel pohvalo in priznanje Kulturnemu domu za njegovo delovanje^ in pomembno vlogo, ki jo opravlja v prid celotne goriške skupnosti. Še posebej naj se to priznanje uvrsti, je poudaril goriški župan, v okvir 10. obletnice odprtja Kulturnega doma, ki jo proslavljajo ravno v tem mesecu.
Na sliki (foto Čubej) Scarano s predstavniki SKGZ in Kulturnega doma
Miran Košuta o italijanskem programu ZTT
Manjšina
lahko ponudi Italijanom veliko povedno zanimivega
Pred izidom je tudi zelo I podroben vodnik / po Tržaškem Krasu
Pri Založništvu tržaškega tiska, na oddelku knjižnih izdaj, je tudi tako imenovani »italijanski program«, za katerega skrbi Miran Košuta. Ker gre za zelo široko, zahtevno in perspektivno področje smo z njim imeli naslednji pogovor, kot prvo pa smo vprašali: v čem je srž tega programa in kako ga oblikuješ?
Našemu italijanskemu sosedu skušamo posredovati najplemenitejše, kar premore slovenska kultura. Že dolgo namreč ugotavljamo, da se italijanski Goljat s težavo skloni do nas, malih Davidov, kljub temu, da mu lahko kot manjšina ponudimo veliko pomembnega in povedno zanimivega. In ker gora nikakor noče k Mohamedu, smo že pred leti začeli s tem programom. Novembra 1989 smo ga predstavili najprej v milanski knjižnici »Biblioteca Tri-vulziana« kot knjižno zbirko Es-tLibris, ki šteje sedaj že sedem naslovov. Gre, skratka, za načrten, organski projekt in potrudili se bomo, da bo takšen ostal tudi v bodoče, kljub vsem težavam, s katerimi se spopadata knjiga in založništvo.
Slovenska kultura in v njej zamejska založba pravzaprav ne moreta živeti brez stika s širšim okoljem. Je tvoja zamisel posredovanja naše kulture v mednarodni zemljepis obrodila vsaj pozornost, če že ne drugega?
Pozornost vsekakor. Vsak od naslovov programa EstLibris je vzbudil določen kritiški in medijski odziv. Kulturna teža projekta pa je težko »izmerljiva«, ker učinkujejo knjige na daljši rok, so pravzaprav investicija v prihodnost. Vendar je ob uspehih opaziti tudi vrsto problemov. Ustreznejše podpore ter investicije, kontinuiteta izhajanja, razširitev plasmaja in distribucije, nujnost reklame v tržno naravnanem italijanskem založništvu so neogibni predpogoji, da se naša knjižna kaplja ne izgubi v italijanskem morju. In če bomo vsaj val v njem, bomo Slovenci lažje pluli tudi doma, po nacionalistično in
rasistično razburkanih vodah tržaškega zaliva.
Naj omenim le, da smo bili deležni večje pozornosti v Milanu in Rimu kot v samem Trstu, kjer z veliko težavo prodremo v medije, kljub temu, da smo nekatere knjige predstavili v izrazito italijanskem okolju.
Se pravi, da val, ki bi pljusknil v svet, nima samo kulturnih referenc, ampak, zelo široko vzeto, tudi politične. V smislu, da naša bit ni samo v nekih resolucijah in jamranju, ampak se mora vsaditi v zavest drugega s trajnejšim, kakovostnejšim produktom.
Aristotel je rekel, da je človek zoon politikon, — politična žival. Torej imajo tudi njegova dejanja, čeprav kulturna, politično valenco. Vendar je zame politična valenca založništva veliko bolj rentabilna, ker ne posega zgolj v hipno in kontingentno, temveč razkriva in premika s knjigo globinske plasti človekovega etosa, misli in duše. Zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da skušamo (kajpada politično...) uveljaviti
našo prisotnost prek kulture in knjig: ne le slovenskih, marveč tudi italijanskih, ki govore drugemu o nas in so (mu) nam zato vsaj enako potrebne. Problem manjšine je seveda ta, da se mora zanjo zavzeti večinski narod, kajti preživetje manjšine in njenih kulturnih pobud je mogoče le z njegovo pomočjo. Brez poznanja pa ni priznanja. Zato upamo, da bo imelo naše delo odmev tudi pri uradnih italijanskih forumih in da bomo bolj kot doslej deležni ustrezne pozornosti, obojim v korist.
Direktor ZTT Silvij Tavčar je ob predstavitvi Capudrovega prevoda »Božanske komedije« za naš dnevnik izjavil, da je možnost naše založbe v posredovanju slovenske kulture italijanskemu prostoru in obratno. Take besede se ob slovesnih priložnostih rade izrečejo, lepo zvenijo, vprašal pa bi te, kakšen je pravzaprav posluh hiše do tvojega programa.
To pravzaprav ni »moj« program. Sam sem le uredniški koordinator želja, našega podjetja, čeprav seveda odgovorni. Ideja
John Millington Synge (1871—1909) ima med slavnimi dramatiki dvajsetega stoletja precej zanimivo mesto. V svojem kratkem življenju je napisal le šest dramskih besedil; od tega dve enodejanki in štiri celovečerne igre, zadnje ni utegnil povsem dokončati. Čeprav je bil zmeraj izrazito lokalno usmerjen k svoji Irski in dublinskemu občinstvu, je prav z irskimi igrami zaslovel po vsem svetu. Danes velja skupaj s pesnikom in dramatikom Williamom Butlerjem Yeat-som za utemeljitelja sodobne irske drame in gledališča.
To predstavitev irskega dramatika smo si sposodili (na predstavo se ni bilo mogoče v danih delovnih okoliščinah podpisanega ustrezneje pripraviti) pri dramaturginji Darji Dominkuš oziroma pri njeni razčlembi »Svetniškega vrelca«, ki ga Drama SNG iz Ljubljane te dni igra v Trstu v okviru abonmajske sezone Slovenskega stalnega gledališča. Takoj na začetku je treba povedati, da je uprizoritev ljubljanskih umetnikov polna atmosfere tako imenovanega »irskega mita« in njegovih skrivnosti, kar je raz-poznavano že na prvi pogled ob videnju kostumov Zlatka Boureka in scenografije Davida Platna. To je čisto poseben, trd svet, utemeljen na fizični moči, govori prvobitne, s posebno poetiko napojene besede (prevod Lada Kralja se zdi imeniten). Zato je kontrast tega konkretnega prostora s povednim jedrom uprizoritve in Syngove drame takoj razberljiv, celo poudarjen. Namreč: slepca Martin Doul in Mary Doul živita v njunem iluzornem svetu, v z očmi neoprijemljivi krogli, v katero lahko pronicnejo le
se je namreč porodila v sami hiši, ko se je ZTT začelo bolj odpirati prostoru, v katerem deluje, hkrati pa so na slovenskem knjižnem trgu drastično opešale možnosti komercialnega preživetja. Popolnoma se strinjam s Tavčarjevimi besedami, da je naš smisel, pa tudi možnost knjižnega prodora prav v posredovanju med romanskim in slovanskim. Seveda so za to potrebne investicije, ljudje, kontinuirana skrb. Prazniku sledi delavnik: upam, da bodo v njem te besede postale kljub krizi veliko bolj kot doslejkri in meso.
Novo poglavje tega programa naj bi bil priročnik Paola Paro-vela. Za kaj pravzaprav gre?
Za izredno poglobljen zgodovinski, zemljepisni, prirodoslovni, izletniški in jamarski vodnik po tržaški okolici, ki sta ga v italijanščini napisala Ariella Tasso-Jasbitz in Paolo Parovel. Nad 800 rokopisnih strani tega podrobnega krajevnega leksikona obravnava v prvem delu Tržaški Kras od Milj do Štivana in Lipice, v drugem pa njegove geološke, živalske in rastlinske značilnosti,
zvoki, občutki, slepčevska zmožnost poglabljanja v bistvo človekove intime, gre pa tudi za slepčevski privid, za abstrakcijo, ki zarisuje svet v čisto posebnih, mogoče olepšanih podobah; Svetnik (navezava na srednjeveško moraliteto o slepcu in hromcu je očitna) pa napravi čudež, slepi zakonski par spregleda in takrat se začnejo težave, podre se grad iluzije, okolje se pokaže očem v vsej svoji dramatični, kruti resničnosti. Zato je vrnitev v »svet teme« katarzična, odrešujoča, vidni čas je čas zmote, nevidni pa resnice. Z drugačnimi besedami povedano: pravica do subjektivnega pogleda, pravica do individualnosti je neodtujljiva!
Režiser Georgij Paro je Syngov »Svetniški vrelec« uprizoril izjemno čisto, razpotegnil je popolnoma logičen povedni lok, ustvaril vzdušje skrivnsotnega mirakla, ki pa ni niti enkrat zapadel v moraliziranje ali objokovanje usode, marveč vseskozi izpostavljal temeljno idejo, razmerje med konkretnim in umišljenim, notranje človeškim. Polde Bibič (Martin Doul) in Majda Potokar (Mary Doul) sta oblikovala svojevrstni vlogi, ju mesila z elemnti groteske in ironije in tako kreirala plastični in v vseh smislih povedni osebi. Kot kontrast temu »nevidnemu« svetu je bil predvsem Dare Valič kot kovač Timmy, trd in zemeljski, medtem ko je posebno pojavo posredoval Marko Okorn v vlogi Svetnika. Ostale osebe so oblikovali še Zvezdana Mlakar, Maja Končar, Ludvik Bagari, Lenka Ferenčak, Miro Habjanič in člani gledališča Ane Monro.	MARIJ ČUK
tudi s pomočjo številnih ilustracij in uporabne zemljepisne karte Tržaškega ozemlja. Pomembna novost dela je seveda toponomastič' no, zgodovinsko in kulturno enakovredno upoštevanje tukajšnje slovenske prisotnosti, ki je običajno zamolčana, namensko spregledana v tovrstnih italijanskih publikacijah.
Projekt sodi v priročniški dei italijanskega programa, hkrati p° nadaljujejmo tudi z izdajami v knjižni zbirki »EstLibris«, kjer je v' stavljenju Alojza Rebule delo »Nel vento della sibilla« v skrbnem, trudapolnem prevodu prof Diomire Fabjan Bajc. V načrtu imamo tu še antologijo italijanskih in slovenskih tržaških prozaistov, ki jo pripravlja prof. Elvio Guagnini. Za izdajo in krst nove, dvojezične zbirke »obmejnih« italijanskih in slovenskih književnikov (Fratantonio, Obit, Prenz, Spagnoletti itd.), je godna tudi zbirka tržaške pesnice Ketty Da-neo (pred dnevi je dobila velik0 priznanje iz rok tržaškega župana Ricchettija grb mesta Trst) »Spev najinih let« v prevodu Alekse Šušuliča.
Načrtov in rokopisov v italijanskem knjižnem programu ZTT-jo pa je seveda še polna miznica.
Za konec še to: od ideje do realizacije — vmes je lahko tudi široko morje. Kaj pušča v tebi proces obdelave in izdelave naslovov, ki mogoče uresničuje le delček tvojih zamisli?
Italijanski program je zelo velik kulturni izziv. Ko sem raziskoval zgodovino prevajanja iz slovenščine v italijanščino in zgodovino stikov med slovenskim in italijanskim narodom, sem ugotovil, da smo prav na tem področju izredno revni, saj je od leta 1878 do danes izšlo npr. v italijanščini komaj kakih sto slovenskih literarnih del. Zaradi tega pomeni program EstLibris pravzaprav oranje ledine z željo in ambicijo, da bi se nekdanji Trinkov »tam-guam non essent« za prisotnost slovenske kulture ter literature v Italiji vsaj. nekoliko omilil, če že ne spremenil v Kosovelov: »Mi smo tu!«	MARIJ ČUK
Novi »Galeb« je spet priletel med najmlajše
LETNIK XXX\
® OB GE3 EJ OD
iCQ OD 00 QD ao a
»Zima sneg ti podari,/ znova si pripneš smuči,/ da telo se okrepi/ in te gripa ne dobi.«
Pesmica Jelke Bakule uvaja v zimo in tudi v novo (tretjo) številko Galeba, ki prinaša učencem kar 82 strani svežega in prijetnega branja. Letos je na straneh te mladinske revije opaziti tudi imena nekaterih novih književnikov, ki so se pridružili pravi vojski starih, že uveljavljenih peres. To v nekakšnem prvem delu zvezka.
Drugi del pa je ves v znamenju ustvarjalnosti, ki jo morajo pokazati mladi bralci, če hočejo razrešiti vse naloge, ki so jim dane v presojo z namenom, da preverijo svoje »sposobnosti« in spretnosti-
Abonmajski koncert Glasbene matice
Vzorna glasbena raven Ansambla Pro Musiča
Čeprav Glasbena matica v Trstu ni posebej naglasila, je njen drugi abonmajski koncert, ki je bil v Kulturnem domu v četrtek, med najlepšimi pokloni Mozartovi glasbi ob njegovi dvestoletnici smrti, in sicer v interpretacijah Ansambla Pro mušica iz njegovega rojstnega mesta pod vodstvom dirigenta Wilfrieda Tachezi-ja ob sodelovanju solistov, violinista Car-stena Neumanna, violista Franka Stadlerja in fagotistke Monike Pfeifferjeve. Izvajali so uverturo k operi Figarova svatba KV 492, Koncertantno simfonijo v Es-duru za violino, violo in orkester KV 346, Koncert v B-duru za fagot in orkester KV 191 in Simfonijo št. 35 v D-duru, imenovano »Haffner« KV 385.
Redke priložnosti se nam nudijo, da se srečamo v koncertni dvorani z mladimi in kakovostnimi izvajalci, kakršni so zbrani v orkestru ansambla Pro mušica iz Salzburga, ki pravzaprav združuje najboljše z visoke šole tamkajšnjega Mozarteuma. Občudovali smo do potankosti izdelan in vsklajen orkester, katerega homogenost skupin in predvsem zlitosti godal je naravnost vzorna, igra enotna in prožna, disciplinirana in nenehno podrejena dirigentovi interpretativni volji. Ta pa sodi med redke, ki uspejo izoblikovati tako dovršeno izvajalsko skupino mladih glasbenikov, ki ne le, da ne zaostajajo za profesionalnimi, temveč marsikaterega lete h celo prekašajo, tako po tehnični kakor tudi po muzikalni strani. Nič manj niso prispevali.
Dirigent Wilfried Tachezi
solisti, ki so se po svoji dovršenosti in virtuoznosti smiselno zlivali v celotno, izrazno plastično dogajanje. V tem smislu sta se v napeto muziciranje razvijali Koncertantna simfonija ob vsklajeni igri in prefinjenem oblikovanju obeh solistov in Koncert za fagot ob nenavadno barvno izenačenem instrumentu, virtuoznosti izvajalke, njene interpretativne iznajdljivosti, prežete z muzikalnim duhom. Orkester pa je svoj vrhunec odrazil v Simfoniji, ki jo je ob izvrstno vsklajeni igri, v ognjevitem zanosu ter muzikalni pretanjenosti poustvaril v odzivno napeto celoto. Skratka, koncert je bil na visoki umetniški ravni in toliko bolj zanimiv, ker so ga izoblikovali mladi izvajalci, polni volje in pristne ustvarjalne zagnanosti, za kar pa gre gotovo posebna zasluga dirigentu.	IVAN SILIČ
Gostovanje Drame SNG iz Ljubljane
Je dom resnice v iluziji ali v konkretnem svetu?
Afa uvodnem veleslalomu sezone za svetovni pokal
Pravo zmagoslavje Italijanov Slovenci pod svojo zastavo
Sinoči v 8. kolu košarkarske C lige v Cittadelli (Padova)
Jadran TKE se je oddolžil
PARK CITY — Včerajšnja uvodna tekma letošnjega svetovnega smučar-sli;ega pokala je minila v pravem zma-9°slavju italijanskih tekmovalcev: prvi Alberto Tomba, tretji Roberto Spam-Patti, četrti Alberto Senigagliesi, šesti psef Polig, enajsti Sergio Bergamelli, hinajsti Luca Pesando. Kaj takega niso Verjetno pričakovali niti največji opti-?Psti, še najbolj pa je bil zadovoljen
e12lec Peter Endrass, ki letos skrbi za jtalijanske veleslalomiste. Pa tudi sami tekmovalci so si meli roke: zmagovalec 1® namreč dobil 15 tisoč dolarjev na-SRade, 7 tisoč jih je šlo drugouvrščene-teu, 1.500 tretjeuvrčenemu, 1.000 četrte-11111 in 500 petemu.
.Včerajšnja tekma pa je bila zgodo-Vlnskega pomena tudi za slovenske za-^iopnike, Kunca, Grilca in Koširja in nnsploh za vso slovensko reprezentan-c°- Sicer samim tekmovalcem ni šlo
Krašovci na državnem turnirju
Vrsta uspehov naših najmlajših
MODENA — Krasovi namiznoteniški igralci so se včeraj v Modem udeležili vsedržavnega kvalifikacijskega turnirja absolutnih kategorij ter dosegli vrsto odličnih uvrstitev.
V	kategoriji deklic je Vanja Milič osvojila odlično 2., Katja Milič Pa 3. mesto. Turnir je osvojila Bal-bonijeva. Pri mladinkah se je Biserka Simoneta uvrstila na 3., Monika Radovič pa na 9. mesto.
Pri tretjekategornicah je Monika potrdila uspeh v kategoriji mladink, saj je tudi tu zasedla 3. mesto.
V	tekmovanju drugokategorni-kov se je Christian Mersi prebil v četrtfinale. Tekmovanje bo nadaljeval danes, pri Krasu pa si od njega marsikaj obetajo. Med tret-jekategorniki se je Igor Milič uvrstil med prvo šestnajsterico.
posebno od rok (Kunc je na primer izpadel že v prvem teku), a to je morda tokrat bilo le drugotnega pomena: prvič so namreč nastopili pod lastno zastavo in ob njihovih imenih se je na televizijskih ekranih pojavila kratica SL: Slovenija.
Kaj pa ostali? Proga je bila dokaj strma, vsi so zagrizeno napadali in tako ni manjkalo uglednih žrtev. Med njimi je bil tudi sloviti Marc Girardelli, ob njem pa še Eberharter, svetovni prvak v superveleslalomu in kombinaciji, Švicar Kaelin, svetovni podprvak v veleslalomu. Tudi med Italijani niso vsi prišli do cilja. Eden od teh je bil mladi Patrick Holzer. Zato pa je najlepše presenečenje pripravil 26-letni Roberto Spampatti, ki je startal kot enajsti, a je pristal na 3. mestu.
Danes bo v ameriškem Park Cityju še slalom.
VRSTNI RED VELESLALOMA: 1. Tomba (It.) 2'05''62; 2. Accola (Švi.) 2'05"76: 3. Spampatti (It.) 2'07"19; 4. Senigagliesi (It.) 2'07"56; 5. VVallner (Šve.) 2'07"82; 6. Polig (It.) 2'08"12; 7. Pieren (Švi.) 2'08'T8; 8. Piccard (Fr.) 2'08 T9; 9. Barnessoi (Nem.) 2'08"34; 10. Exartier (Fr.) 2'08"41; 11. Bergamelli (It.) 2'08"49; 12. Salzgeber (Av.) 2'08"54; 13. Pesando (It.) 2'08"72: 14. Furuseth (Nor.) 2'08"78; 15. Tritscher (Av.) 2'09' 00.
ZAČASNA LESTVICA SVETOVNEGA POKALA: Tomba (It.) 100 točk, Accola (Švi.) 80, Spampatti (It.) 60, Senigagliesi (It.) 55, Wallner (Šve.) 51, Polig (It.) 47, Pieren (Švi.) 43, Piccard (Fra.) 40, Barnessoi (Nem.) 37, Exartier (Fr.) 34.
Seleševa in Navratilova v finalu mastersa
NEW YORK — V finalu teniškega turnirja masters v New Yorku bosta igrali Seleševa (Jug.) in Navratilova (ZDA). Seleševa je v polfinalu z gladkim 6:1, 6:1 premagala Sabatinijevo (Arg.), Navratilova pa s 6:1, 6:4 Novot-novo (ČSFR).
V četrtfinalu je Seleševa s 6:3, 6:2 odpravila Femandezovo (ZDA), Sabatini-jeva pa s 6:1, 6:4 Capriatijevo (ZDA).
METALPLASMA - JADRAN TKB
66:75 (33:36)
METALPLASMA PADOVA: Sandon 5 (1:1), Lago, Piazza 8, Berno 24 (3:5), Lenti 3 (1:3), Milani 9, Zonta 2, Borgig-non 3 (1:4), Carollo, Pierobon 12 (6:9).
JADRAN TKB: Crisma 4 (2:2), Ober-dan 4 (0:4), Čuk 12 (2:2), Starc 12 (6:8), Pregare 4, pertot, merlin 14 (0:1), Rau-ber 20 (4:5), Smotlak 5 (6:6), Ažman.
SODNIKA:: Bisco (Treviso) in Della Bona (Coengliano). PM: Metalplasma 12:22; Jadran 19:28. PON: Milani in Piazza. TRI TOČKE: Berno 3, Milani 1; Merlin 2.
CITTADELLA (PADOVA) — Jadra-novi košarkarji so sinoči v 8. kolu C lige v gosteh premagali nevarno ekipo Metalplasme in se tako oddolžili za neverjeten domači poraz (po treh podaljških) proti Italmonfalconeju ter tako tudi obdržali drugo mesto na lestvici.
Že je kazalo, da bodo jadranovci ponovili slabo predstavo iz prejšnjega kola, saj so začeli skoraj porazno in po 12 minutah že izgubljali za 12 točk. Z vstopom mladih Oberdana, Crisme in Smotlaka pa so naši le ujeli pravi ritem, nasprotnika dohiteli in ob polčasu vodili za tri točke.
Varovanci trenerja Drvariča so v drugem delu igrali kot prerojeni: preudarno so izpeljali akcije, metali iz ugodnih položajev, poleg tega so bili tudi pazljivejši v obrambi, kar jim je omogočilo, da so prejeli večje število odbitih žog. Tako so lahko tudi uspešno razvijali protinapade in končno dosegli zanesljivo prednost in zmaga naših ni bila več v dvomu.
Za zrelo in požrtrvovalno igro je treba pohvaliti vse naše predstavnike. Sodnika pa sta opravila svoje delo zelo slabo.
Tudi v prihodnjem kolu bodo jadranovci igrali v gosteh. Njihova naloga
Sinoči v ženski odbojkarski B-2 ligi
Borovke praznih rok
BOR TOMBOLINI DRINKS - SOMMACAMPAGNA	1:3
(15:13, 5:15, 11:15, 12:15)
BOR TOMBOLINI DRINKS: Nacinovi, Maver, Stoper, Vitez, Pučka, Ažman, Treattino, Vidali, Grbec, Čok, Meulja.
Po dveurni lepi in izenačeni igri so morale sinoči borovke v 4. kolu B-2 lige doma priznati premoč nasprotnic, ki so bile boljše predvsem pri servisu in sprejemu.
Naše so dolično začele in povsem zasluženo po ostrem boju osvojile prvi set. V drugem pa so popustile na vsej črti, tako da so jim nasprotnice prepustile le bornih 5 točk. V nadaljevanju se je vnel boj za vsako točko, v ključnih fazah pa so bile gostje priseb-nejše in tako osvojile oba seta ter tudi končno zmago.
Ne glede na poraz pa so borovke zadovoljile, saj so se, razne v drugem nizu, srčno in požrtvovalno borile, kar daje dobro upati že za prihodnje gostovanje, ko bodo v Vidmu igrale proti ekipi Zenit Pav.
V sinočnjem 4. kolu v ženski odbojkarski C-l ligi pred domačim občinstvom
Koimpex prvič letos zlahka zmagal
KOIMPEK - VOLLEV DOLO 3:0
(16:14, 15:11, 15:8)
KOIMPEK: Ciocchi, Fabrizi, Garbi-Jd, Gregpri, Grgič, Mijot, Pertot, Sosič, ukmar, Žbogar.
Pred domačo publiko je Koimpex letos prvič tudi prišel do gladke zma-9e. Tekma nikakor ni bila lahka, kar Pa je bilo tudi pričakovati, saj je bilo to prvo srečanje brez Škerkove (jutri oo odpotovala v^Veliko Britanijo, ka-teor bo šla tudi Žbogarjeva), med tednom pa iz objektivnih razlogov nekatere igralke niso trenirale. Treningi so j>icer redno potekali, vendar skupinske Igre ni bilo mogoče vaditi.
..Icpalke so na parket stopile dokaj 2ivcne, saj je bila gladka zmaga obvezna, in z nekoliko sreče so jo tudi dosegle, čeprav so 1. set osvojile le za las. Kljub vsem težavam pa odbojkarsko rastejo in postajajo zelo prilagodljive. Tako je že v 1. setu nerazpoloženo Sosičevo zamenjala Katja Fabrizi in je v zanjo neobičajni vlogi pomož-
ne podajačice zaigrala presenetljivo dobro. Ekipa sicer preživlja rahlo krizo identitete zaradi odhoda Škerkove ter Žbogarjeve in zato ne more ujeti pravega tempa.
Ob upoštevanju vsega tega pa smo s sinočnjim nastopom Koimpexa lahko zadovoljni, saj so znale igralke stisniti zobe. To še zlasti velja za prvi niz, v katerem je Dolo povedel že s 14:7, a je Koimpex z odločno igro stanje spremenil v svojo korist. To je nasprotnice tudi psihološko iztirilo in Koimpex je pod vodstvom odlične Mire Grgičeve in včeraj neustavljive Ukmarjeve osvojil tretjo letošnjo zmago. (INKA)
V moški odbojkarski C-l ligi
Bor nad pričakovanji
SILKO SEDICO - BOR AGRIMPEK
3:1 (15:7, 15:7, 11:15, 15:5)
BOR AGRIMPEK: Stančič, Marega,
Paganini, Rudež, Furlanič, Gombač, Del Turco.
Na gostovanju v Sedicu so borovci dosegli več, kot je bilo pričakovati, saj so edini doslej odvzeli odlični šesterki Silko set. Že v prvih dveh nizih so Tržačani občasno igrali zelo dobro, a žal proti koncu, ko je nasprotnik že imel visoko prednost, vsakokrat po številnih menjavah. Gostje so pogosto-ma prišli do menjave servisa, toda prepotrebnih točk, več kot sedem v vsakem setu, niso osvojili. Največ preglavic je Tržačanom delal sprejem servisa, ki jim je v največji meri ohromil napad. Najboljšo odbojko je Bor Ag-rimpex v letošnjem prvenstvu pokazal v 3. zmagovitem nizu, ko je sicer odličnega nasprotnika povsem nadigral, saj je šele v končnici omilil prepričljiv poraz. V četrtem setu so domačini z odlično plasiranimi servisi prišli v vodstvo in ga niso več izpustili. (G.F.)
Šah: zamejsko prvenstvo
Prvi Filipovič
Sinoči se je v Prosvetnem domu na Opčinah slavnostno zaključilo 9. zamejsko šahovsko prvenstvo za 4. memorial Zlatka Jelinčiča, ki ga prireja šahovska komisija pri ZSŠDI.
Odigrali so namreč zadnja tri kola, končno 1. mesto pa si je prislužil mojster Božidar Filipovič, ki je včeraj osvojil vsa tri srečanja. Na 2. mesto se je uvrstil državni prvokategornik Egon Pertot, najbolj ogorčen pa je bil boj za tretje mesto. Osvojil jo je državni drugokategornik Dušan Jelinčič.
KONČNA LESTVICA: 1. Božidar Filipovič 8 točk na 9; 2. Egon Pertot 7,5; 3. Dušan Jelinčič 5,5; 4.-5. Danilo Ukmar in Jan Bednarik 5; 6.-7. Drago Bajc in Filibert Benedetič 4; 8.-9.-10. Pino Rudež, Drago Antončič in Cveto Prašelj.
pa bo še težja, saj se bodo pomerili s tretjeuvrščenim Jesolom.
Jadran Farco jutri proti Latte Carso
Že jutri bo prvo povratno kolo v državnem mladinskem košarkarskem prvenstvu. Košarkarji Jadrana Farco se bodo namreč jutri doma, v telovadnici Pristaniških delavcev v Briščikih ob 19.30 pomerili v mestnem derbiju z ekipo Latte Carso.
Naši so Škedenjce v prvem kolu visoko premagali, Brumnovi varovanci pa so medtem zelo napredovali, tako da bi se jadranovci vsekakor bridko zmotili, če bodo jutrišnje nasprotnike podcenjevali.
Za uvrstitev v nadaljnji del pa si jadranovci jutri ne smejo privoščiti spodrsljaja.
Sinoči v košarkarski D ligi
Neroden domači poraz Kontovela
KONTOVEL - STARANZANO 85:89
(33:47)
KONTOVEL: Budin 8 (2:2, 3:9 v metu iz igre), Rebula 7 (3:4, 2:7), Gulič 17 (0:1, 7:18), Sterni 2 (0, 1:4), Grilanc 17 (2:2, 6:10), Daneu, Čuk 17 (3:3, 7:11), Gregori, Civardi 13 (3:3, 5:10), Paulina 4 (0:1, 2:4).
PM: 11:14. PON: Čuk in Civardi (40). SON: 30. TRI TOČKE: Gulič 3:10, Grilanc 3:6, Budin 0:2, Civardi 0:1.
Kontovel si je poraz proti sicer solidnemu Staranzanu prislužil zaradi porazne igre v prvem polčasu. Gostje so v prvih 20 - 25 minutah bili odločni v obrambi, v napadu pa so z uspešno kombinirano igro izdelali ugodne položaje za met na koš, pri čemer so bili izredno natančni.
Na drugi strani so Mednovi fantje skušali nadoknaditi zaostanek z osebnimi akcijami, Guliču, Budinu in ostalim pa tokrat ni šlo. Tako se je razlika večala. Šele v polovici drugega polčasa se je slika na igrišču popolnoma spremenila: naši so z izredno agresivno obrambo po vsem igrišču, pri kateri sta se najbolj odlikovala Grilanc in Čuk, začelil nižati razliko. Kontovelci so tako od izida 53:72 skoraj dohiteli goste — 80:82 minuto do konca.
Prav v zadnji minuti si je Staranza-no opomogel ter si z dobro izpeljanimi napadi priboril zmago in dragoceni točki na lestvici.
Glede posameznikov povejmo, da je največ pokazal Corrado Čuk, ob njem pa še Ivo Grilanc ter občasno Igor Civardi. Občutil pa se je slab dan pri metu Guliča, Rebule in Budina.
Nja omenimo, da so naši nastopili brez Petra Štoke, ki se je spet poškodoval koleno. Njegova odsotnost pa se je na tej tekmi še kako poznala.
Kontovelci bodo morali v nadaljevanju prvenstva odločno in samozavestno igrati od samega začetka tekme. Vsako popuščanje bi lahko naše predstavnike v tem, tako težkem in izenačenem prvenstvu lahko drago stalo.
(V. Jogan)
V sinočnjih tekmah v ženski odbojkarski C-2 ligi
Uspešno četrto kolo v moški odbojkarski C-2 ligi
Dvojno slavje naših deklet
danone RIVIGNANO -SOKOL INDULES	2:3
(12:15, 10:15, 15:2, 15:3, 10:15).
SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Ušaj, Brumat, Masten, Vižintin, L. Masten, Brasič, Ciocchi, Legiša, Milkovič, Ma-fuccelli.
Sokol Indules se z gostovanja v Rivig-nanu vrača z drugo prvenstveno zmago. Lahko rečemo, da smo nekako gledali dve... tekmi.
. V prvih dveh setih so se Nabrežinke Rkazale v vseh elementih. Zlasti dobro s° sprejemale in servirale natančno ter ostro. V napadu pa je Pertotova solidno vodila igro in stalno menjavala sheme, Lar je zmedlo predvsem domači blok.
V 3. in 4. setu pa je prišlo do popolne-9a preobrata. Sokolovke so se v trenutku spremenile v začetnice in dobesedbo Podarile oba niza gostiteljicam. Trener L® VValderstein je predvsem v 4. nizu Poskušal razne menjave, a vse zaman. V zadnjem setu pa spet preobrat: Nabre-?inke so se med odmorom očitno zbrale l11 za domačinke ni bilo več upanja, tako sta niz in končna zmaga pripadla Mltolu Indules.
.Zal moramo povedati, da sta oba sod-teka, Leotta in Del Giudice, prepovedala trenerjema Sokola Indules, da govorita v slovenščini. (VIP)
KMEČKA BANKA -
UBERTAS BO PROST	3:1
(11:15, 15:3, 15:12, 15:11)
KMEČKA BANKA: Zavadlal, Vižintin, Lovisutti, Scozziero, Marassi, Fabi, Fajt, Braini, Krašček.
S prepričljivim nastopom so igralke Kmečke banke prekinile serijo porazov in v zelo atraktivni tekmi pred navdušenim in številnim domačim občinstvom, ki je burno navijalo, povsem zasluženo dosegle prvi par točk v letošnjem prvenstvu. Obenem so zadale prvi poraz šesterki iz Pordenona, ki je morda računala na lahek uspeh.
Cejeve varovanke so tokrat stopile na igrišče trdno prepričane v lastne sposobnosti in so bile povsem enakovredne nasprotnicam v prvem setu, čeprav so potegnile krajši konec. Drugi niz je bil pravi monolog zastopnic združene ekipe, ki so povsem nadigrale gostje. V valu navdušenosti so domačinke nadaljevale z dobro igro tudi v ostalih dveh nizih. Ob odlično izvedenih kombinacijah v napadu je Kmečka banka bila povsem zanesljiva tudi v sprejemu in tudi servis je bil tokrat dokaj učinkovit, čeprav gre omeniti kakšno odvečno napako pri iskanju točke direktno s servisa.
Vse naše igralke so tokrat dale vse od sebe, igrale na dobrem nivoju in tudi glede skupinske igre je bil napredek zelo viden. Upati je, da bodo tako tudi nadaljevale. (MAL)
MLADINKE
SGT - BOR FRIULEKPORT	0:3
(3:15, 4:15, 10:15)
Dobra igra naših šesterk
CIMA TRUCIOLARI SACILE -VALPRAPORIMSA	1:3
(15:8, 10:15, 7:15, 14:16)
VALPRAPOR IMSA: A. in M. Feri, Barzacola, Buzzinelli, Lutman, Koršič, Petejan, Uršič, Paoletti, Palin, Pecorari, Florenin.
Štandreško-briška ekipa je začela tekmo zelo nezbrano. Domačini so takoj povedli in nizali točko za točko. Trener Zamo je v končnici seta zamenjal sprejemalca z Mitjo Ferijem in s to potezo uredil sprejem. Od drugega seta dalje je prišla do izraza moč ekipe, saj je osvojila drugi set na desetici, tretjega pa še lažje.
Kazalo je, da bo tekme hitro konec, vendar je reakcija domačinov ponovno zmedla valpraporce, ki so z veliko požrtvovalnostjo in zagrizenostjo, potem ko so izgubljali z 12:14, dohiteli nasprotnika in 2 dodatnima točkama osvojili set.
Trener Zamo ni bil povsem zadovoljen s prikazano igro, čeprav kaže, da varianta, ki jo je uporabil na tej tekmi, to je Aleš Feri, ki je igral kot sprejemalec, bila dobra, saj je imel 80-odstotno število dobrih žog. (zip)
GSP MOSSA CANDOLINI -OLYMPIA CDR	2:3
(11:15, 15:13, 9:15, 15:5, 8:15)
OLYMPIA CDR: A„ S. in J. Terpin, Vogrič, G.in B. Sfiligoj, Dornik, Petejan, Mania, Cotič, Černič, Komjanc.
Goriška 01ympia je v Moši slavila tretjo zaporedno zmago proti dokaj nevarnemu in zelo izkušenemu nasprotni-
ku. Jakopičevi varovanci so v goste prišli res odločeni, da osvojijo dragoceni par točk. Njihova psihološka pripravljenost je lepo prišla do izraza v prvem setu, ko so z dobro igro v vseh elementih nadkrilili nasprotnika.
Tudi v 2. setu je zgledalo, da plavi ne bodo imeli težav: vodili so že s 13:9, vendar so nerazumljivo popustili. V 3; setu pa so znova zaigrali kot je treba. Žal se isto ni ponovilo v 4. nizu, ki so si ga z neverjetno serijo osebnih napak zapravili. Klub temu so svojo premoč pokazali v tie-breaku.
Lahko torej rečemo, da 01ympia sicer ni odigrala ene najboljših letošnjih tekem, kljub temu z optimizmom čaka na bodoče nastope. (Peter Černič)
MOŠKA D LIGA
VOLLEV CORNO - SLOGA	2:3
(10:15, 17:15, 15:12, 12:15, 14:16)
SLOGA: Božič, Cisolla, Jercog, Ker-pan, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Sgubin, Štrajn.
Tudi s svojega drugega gostovanja se slogaši vračajo z zmago in so tako po 4. kolu še vedno nepremagani na vrhu lestvice. Tekma je bila, kot kažejo izidi posameznih setov, izredno izenačena, istočasno pa polna preobratov. Po osvojenem prvem nizu so slogaši visoko povedli tudi v drugem (10:2), ko so domačini ostro reagirali, nizali točko za točko in kljub temu, da so naši fantje prvi prišli
do 14. točke, set osvojili. Tretji in četrti sta si bila v bistvu enaka in sta nasprotnika osvojila vsak po enega.
Resnično dramatičen je bil tudi zadnji del igre. Domačini so sicer povedli in so jih naši fantje stalno lovili. Pri izidu 14:12 so imeli domačini na razpolago tudi match žogo, ko je slogašem z izredno voljo do zmago, uspelo že izgubljeno tekmo osvojiti. Še ena pomembna zmaga torej, ki bo Slogi vlila prav gotovo veliko dozo samozavesti. (INKA)
BO FROST FIUME VENETO PD
- SOČA SOBEMA	2:3
(16:14, 15:11, 8:15, 10:15, 6:15)
SOČA: I„ Š. in M. Cotič, M. in I. Tomšič, Muscau, Čaudek, Battisti, Pellegrin, Černič, Cleven.
Proti solidni ekipi iz Fiume Veneta je Soča Sobema slavila tretjo zmago v letošnjem prvenstvu D lige in se tako približala samemu vrhu lestvice. V mrzli telovadnici so Sočani izgubili prva dva niza. Gostitelji so ju namreč z dobrim sprejemom in koncentrirano igro brez večjih težav osvojili, nakar so se naši fantje razigrali in z učinkovitim napadom popolnoma nadigrali nasprotnika in tako nadoknadili izgubljeno.
V odločilnem tie-breaku so sovodenj-ski fantje s koncentrirano in odločnejšo igro zasluženo slavili končno zmago. Povejmo še, da se je tokrat posebno izkazal Pavel Černič, ki je bistveno pripomogel h končni zmagi. (Poldo)
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLI dnevna; mesečna naročnina 300 SLT.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
nedelja, 24. novembra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/77241»
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisna} založnikov FltU
Danes v 11. kolu italijanske nogometne A lige
Danes v italijanski košarkarski A-l ligi
Derbi kola Roma - Sampdoria
Derbi 11. kola italijanske nogometne A lige bo bržkone v Rimu, kjer bo domača Roma gostila Sampdorio, ki je dokaj slabo začela letošnje prvenstvo. Glede na to, da Roma nikakor ne more zamgati na svojem igrišču, bi bilo to lahko lepa priložnost, da se varovanci trenerja Boškova z uspehom v Rimu rehabilitirajo in tako začnejo juriš proti vrhu razpredelnice.
DANAŠNJI SPORED (14.30): Ascoli
-	Juventus; Fiorentina - Lazio; Foggia
-	Atalanta; Genoa - Cagliari; Milan -Cremonese; Napoli - Bari; Parma - In-ter; Roma - Sampdoria; Torino - Verona.
Udinese doma proti Reggiani
Po visoki zmagi v nedeljo doma proti Bologni v italijanski B ligi bo Udinese spet igral pred domačim občinstvom, tokrat proti Reggiani, ki ima le točko manj od Videmčanov.
DANAŠNJI SPORED (14.30): Ancona - Cesena; Bologna - Pescara; Brescia - Venezia; Cosenza - Lucchese; Messina - Avellino; Modena - Caserta-
na; Padova - Piša; Poacenza - Lecce; Taranto - Palermo; Udinese - Reggiana.
Triestina v gosteh proti vodilnemu
Triestina bo danes v C-l ligi pred izredno težko nalogo, saj bo v gosteh igrala proti vodilnemu Spalu, ki je gotovo najugodnejše presenečenje tega prvenstva.
DANAŠNJI SPORED (14.30): Ales-sandria - Casale, Chievo - Baracca Tugo, Como - Pavia, Massese - Carpi, Palazzolo - Vicenza, Pro Šesto - Empo-li, Siena - Monza, Spal - Triestina, Spezia - Arezzo.
Torinu visoka globa
ŽENEVA — Prizivna komisija evropske nogometne zveze UEFA je za pokalno tekmo namesto prepovedi igranja ene tekme na domačem igrišču Torinu naložila visoko denarno kazen, in sicer 90 milijonov lir.
Danes na Obali zanimivi tekmi
KOPER — Danes bo 19. kolo slovenske nogometne lige, ki prinaša ljubiteljem nogometa na Obali dve zanimivi tekmi na razdalji nekaj kilometrov. Na Bonifiki gostuje slovenski prvak Rudar iz Velenja, v sosednjih Dekanih pa Perti-čeva SCT Olimpija s Koprčanom Zuli-čem na čelu, medtem ko Jermaniša še ne bo v enajsterici. Prizadevanja nogometnih delavcev Kopra in Jadrana Lame, da bi eno tekmo odigrali v soboto, so bile zaman, saj sta obe srečanji na slovenski športni napovedi. Na Bonifiki so rume-no-modri favoriti, saj si ponovnega spodrsljaja ne smejo dovoliti in verjamemo v trenerski tandem Vukušič-Krašna, da je znal igralce ob siceršnji motivaciji tudi psihično pripraviti.
DANAŠNJI SPORED (13.00): Koper -Rudar (V), Eurospektar Ljubljana - Potrošnik, Maribor Branik - Živila Naklo, Slovan Mavrica - Zagorje Element, Nafta - Steklar, Rudar (T) - L.M. Svoboda, Medvode - I. Kladivar, Mura - Domžale Lek, Jadran Lama - SCT Olimpija, Primorje - Belvedur Izola, Vozila iz Nove Gorice so prosta. (Kreft)
Stefanel - Scavolini
BRESCIA — Po dvotedenskem premoru, med katerim je italijanska košarkarska državna reprezentanca odigrala dve prijateljski srečanji s Francijo, Ali Star Game in tudi četrtfinalna srečanja italijanskega pokala (pri katerih so slavili tudi Tržačani Štefane-la), bodo danes končno odigrali 10. kolo državnih prvenstev A-l in A-2 lige.
Včeraj so (pred TV ekrani) odigrali anticipirano srečanje A-2 lige med Te-lemarketom iz Brescie in Tubolairom iz Fabriana. Zasluženo so zmagali domačini z 91:85 (43:43).
Danes bo na sporedu vrsta zanimivih srečanj. »Vroče« bo tudi v Trstu, kjer se bo domača peterka spoprijela z odličnim Scavolinijem. Middleton in tovariši so v formi, saj so med tedno gladko odpravili Ferner Branco iz Pavie za 22 točk. Manjkal pa bo poškodovani Gregor Fučka, ki si je zvil gleženj.
DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Philips - Messaggero; Knorr - Ticino; Benetton - Phonola; Clear - Ranger; STEFANEL - Scavolini; Livorno - Fi-
lanto; Glaxo - Robe di Kappa; Trapa®
-	Fernet Branca.
DANAŠNJI SPORED A-2 LIGE: Panasonic - Cercom; Sidis - Scaini; Napoli - Kleenex; Majestic - Marr; Lotus
-	Mangiaebevi; Banco di Sardegna Breeze; Billy - Rex.
Bianchini zapušča Messagger°
RIM Od včeraj Valerio Bianchini ni več trener rimskega košarkarskega prvoligaša II Messaggero. Sporazumno z vodstvom kluba je namreč podal ostavko s trenerskega mesta. Vodstvo je namreč razočarano zaradi izločitve iz italijanskega pokala (tudi sam Bianchini je bil izključen za dve koli), P°' leg tega mu gre slabo še v državnem prvenstvu.
V Trstu turnir v hokeju
TRST Na hokejskem dvoranskem turnirju Trstu , na katerem nastopa 9 moških in 4 ženske ekipe iz Italij6' Češkoslovaške, Madžarske in Slovenije, bodo danes na vrsti finalna srečanja. Turnir poteka v Ul. Felluga.
V nogometni ligi under 18
Breg bi si zaslužil zmago Primorju zmanjkalo moči
MONTEBELLO - BREG	1:1 (0:1)
STRELEC za Breg: Rocchetti.
BREG: Gregori, Ota (R. Bandi), Strain, Sancin, Švab, Kozina, M. Bandi (Majevski), Buzzi, Laurica, Mauri, Rocchetti, Rapotec, Reja, Mondo.
Kljub številnim priložnostim in požrtvovalni igri so Brežani iztržili le točko. Takoj so začeli napadati in že po 6 minutah dosegli zadetek z Rochettijem po podaji Maurija. Nato je bila tekma izenačena s priložnostmi na obeh straneh. V 2. polčasu pa so modri zagospodarili na igrišču in z Rocchettijem, Buzzijem, Maurijem in Švabom zapravili vrsto ugodnih priložnosti, na drugi strani pa so domačini v 25. minuti z edinim strelom v tem polčasu izenačili. Brežani so nadaljevali z napadi, a brez uspeha, tudi zato, ker so jim začele pohajati moči in tekma se je končala z nepravičnim izidom. Tokrat moramo pohvaliti prav vse zaradi borbenosti s priporočilom, naj skušajo biti bolj natančni... (E. B.)
OPICINA - PRIMORJE	5:0 (0:0)
PRIMORJE: Concina, M. Spadoni, Pahor, Križman, Na-talicchio, Savi, Košuta, A. Spadoni, lavarone, Škabar, Varone.
Slab obisk treningov se je maščeval našim, ki so zdržali le en polčas. V 1. delu so namreč rdeče-rumeni celo bili v terenski premoči, saj so dobro nadzorovali sredino igrišča, večjih priložnosti pa žal niso imeli. V prvi minuti drugega polčasa so domači dosegli dva zadetka, izkoristili zmedo in utrujenost v vrstah Primorja in v kratkem presledku še trikrat zatresli mrežo. Ne moremo mimo naravnost smešnega sojenja: sodnik je bil pravi protagonist tekme, svoj show pa je kronal z neverjetno izključitvijo Pahorja. (Dimitrij)
Včeraj v 6. kolu promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem
Borovci zasluženo osvojili derbi z Bregom
BOR RADENSKA - BREG	81:58 (35:28)
BOR RADENSKA: Bajc 4 (0:1), Perčič 11 (1:2), Debeljuh 7 (0:1), Persi 13 (2:5), Barini 6 (0:1), Smotlak 4, Pecchi, Poretti 12, Pieri 20 (5:6), Tul 4. TRENER: Sancin.
BREG: Kovačič 2, Corbatti 9 (2:2), R. Žerjal 14 (1:1), Kneipp 8 (4:5), B. Žerjal 2, A. Salvi, M. Bandi 2, M. Salvi 12, A. Salvi 3 (1:3), Canciani 6 (0:1). TRENER: Koren.
PM: Bor 8:16, Breg 8:12. TRI TOČKE: Debeljuh 1, Persi 1, Pieri 1; Corbatti 1, R. Žerjal
1.	SON: Bor 20, Breg 20. PON: Corbatti (37), Tul (40).
Drugi letošnji slovenski derbi promocijske lige je po pričakovanju pripadel borovcem. Sancinovi fantje so brez večjih težav strli vsak odpor Brežanov, ki so pa zaigrali pod lastnimi sposobnostmi. Tekma se je pričela takoj v znamenju Bora, ki je na igrišče stopil z visoko postavo, proti kateri so se Korenovi varovanci znašli v velikih težavah. Po sedmih minutah igre je bil izid 18:10, zatem pa je celotnih 20 minut vladala izenačenost. Brežani so s consko postavo 1-3-1 ovirali borovcem graditev igre, tako da so belo-zeleni ostali brez koša kar cele štiri minute. Po drugi strani pa so borovci prednjačili pod košema, predvsem s Porettijem, Peršičem in Barinijem, Čorbattiju in ostalim pa met res ni šel od rok.
V drugem polčasu se je ponovila slika iz prvega dela, od 26. min. dalje pa se je potek
tekme bistveno spremenila. Andrej Pieri, Štefan Persi in Ivan Perčič so uveljavili svojo moč, v obrambi pa sta se izkazala Luciano Poretti in Robi Smotlak. Razlika je hipoma narasla na +22 (32. min.), kljub pozitivni igri Kneippa in Canci-anija pa so Brežani ostali brez moči.
SOKOL - STELLA AZZURRA 57:74 (27:36)
SOKOL: Terčon, Busan 2, Gruden, Cahari-ja 2, Devetak 21, Dolhar 2, Sedmak 4, Ušaj 7, Starc 10, Kojanec 10. TRENER: Vatovec.
TRI TOČKE: Devetak 1, Ušaj 1, Starc 1.
Naši so vodili do 10. minute, nakar je prišla na dan premoč gostov, ki so si v prvem polčasu priigrali rahlo prednost, v nadalejva-nju pa so svoje vodstvo povečali in tudi povsem zasluženo zmagali.
Sokolovci so tokrat igrali pod svojimi sposobnostmi in niso pokazali nobene volje do zmage. (N. P.)
NA GORIŠKEM
DOM - ARTE	69:88 (38:41)
DOM: Košuta 18 (8:8), Dornik 11 (7:8), Kocjančič, Gruzovin 2 (2:4), Orzan 7 (3:4), Semolič (6:11), Pečanac 7 (5:8), Prinčič 10, Battello 2 (0:2), Jarc 2.
PON: Orzan (30), Košuta (33), Miani (37), Stacul (39), Farfoglia (40). ON: Dom 29, Arte 29. TRI TOČKE: Tosoratti 3, Stacul in Šemo-lič 2, Vecchiet 1.
Domovcem ni uspel podvig. Proti močni peterki Arteja, ki spada v ožji krog favoritov za prestop v višjo ligo, so se uspeli enakovredno boriti le v prvem polčasu. V tem najzanimivejšem delu srečanja smo bili priča lep' košarkarski predstavi, saj sta oba tekmeca igrala dokaj premišljeno, zapirala lepo obrambni prostor, tako da napadalci niso imeli lahkega dela. V drugem so, žal, Devetakovi varovanci znatno popustili. Omeniti je treba tudi resnejšo poškodbo centra Jarca na koncu prvega polčasa, ki si je med igro prebil arkado. To je seveda močno vplivalo pri nadaljevanju tekme. Vsekakor je bil včerajšnji nastop domovcev znatno boljši od uvodnega kola. Pohvalo si tokrat zaslužita Dornik in Semolič, (a. f.)
NARAŠČAJNIKI
STEFANEL B - KONTOVEL 84:85 (33:41)
KONTOVEL: Križman 24 (4:6), Spadoni ^ (3:4), Stoka 3 (1:2), Spacal, Rizzante, Daneu (0:1), Žerjal 12 (2:5), Colja, Starc, Rustja 2, Škerk 9 (1:5), Milič 28 (6:10). TRENER: Vascotto.
PM: 17:33. ON: 25. PON: Spadoni (40).
V zelo izenačenem srečanju so Kontoveld iztržili najtesnejšo zmago, potem ko so v sredini drugega polčasa že vodili za 10 točk. Naj omenimo, da se je med srečanjem hudo p°' škodval Štoka. Od posameznikov pa bi omenili Križmana in Miliča.
Ob 20-letnici ustanovitve športnega združenja Sloga
Slovesno proslavili Slogin jubilej
I =%
obvestila - obvestila
»Sklenili smo, da to obletnico obeležimo slavnostno iz več razlogov: hoteli smo dobiti priložnost, da se na primeren način zahvalimo zaslužnim oblikovalcem naše realnosti, požrtvovalnim članom in širokogrudnim prijateljem Sloge; hoteli smo na ta način zaznamovati prehojeno pot; hoteli smo nazadnje imeti priložnost, da se zberemo, kot se zberejo srečne družine ob lepih jubilejih«, je v svojem uvodnem nagovoru dejal predsednik ŠZ Sloga Vojko Miot ob povsem uspeli svečanosti (na sliki Davorina Križmančiča) ob 20-letnici ustanovitve enega naših najpomembnejših športnih kolektivov sploh.
Dvorana Prosvetnega doma na Opčinah je bila ob tej priložnosti zares pretesna: ob Sloginem jubileju so se
namreč v zelo velikem številu zbrali italijanski in slovenski družbenopolitični delavci, predstavniki športnih društev, kulturnih organizacij, političnih strank, podjetij (sama manifestacija je bila tudi pod pokroviteljstvom tvrdke Cremcaffe) in ustanov ter tiska. Prisotni so bili, kajpak, tudi številni Slogini športniki in njihovi starši. Skratka, idealno okolje za lepo in toplo svečanost.
Uspeli večer je »odprl« Tržaški oktet z Zdravljico, nakar je prevzel besedo predsednik društva Vojko Miot, slavnostni govornik pa je bil prof. Ivan Peterlin, ki je občuteno orisal 20-letno uspešno pot društva. Poudaril je, da je bilo v teh letih kar 2800 soočanj (športnih prireditev) z večinskim narodom, z ustvarjanjem sožitja med naro-
doma in graditve mostu od tu in onstran meje. Med drugim je omenil 10-letnico pobratenja s Fužinarjem, zahvalil se je vsem, ki so moralno in gmotno pomagali društvu in med drugim še dodal: »Polni smo načrtov, želja in neomajne volje, da moramo z delom naprej. V to nas silijo nove generacije, ki trkajo na naša športna vrata, prepričanje, da se še nismo izpeli, da lahko še veliko nudimo, da naša pot še zdaleč ni prehojena.«
Po nastopu mladinskega pevskega zbora Vesela pomlad z dirigentom F. Pohajačem je predsednik Miot podelil priznanja posameznikom ter predstavnikom ustanov in podjetij, ki so v vseh teh letih pomagali ŠZ Sloga.
Priznanja so dobili: Gino Caputo, Giovanni Pierobon, Nino Vidali, ZSŠDI, Vojko Kocman (sponsor društva), Hranilnica in posojilnica na Opčinah, dr. Domenico Jacolino (predsednik deželne odbojkarske zveze), Odo Kalan, Edi Peršič, Viktor Stopar, Ivo Sosič, Pavel Morpurgo, Ivan Peterlin, društvo Fužinar. Pozdrave in darila pa so prinesli predstavniki: ŠZ Gaja, CONI, SD Sokol, KD Lipa Bazovica, ŠD Primorec, ŠD Zarja, Planinsko društvo Sežana, Planinsko društvo Ilirska Bistrica, ŠK Brdina, SK Devin, SPDT, ŠZ 01ympia, brzojavke pa minister za šport Slovenije dr. Peter Vencel, senator Stojan Spetič, delegat CONI E. Felluga, predsednik SKGZ K. Palčič, ŠD Breg, mešani pevski zbor sv. Jernej, KD Tabor.
V imenu vlade Republike Slovenije je pozdrave sklenil Janez Dular, minister za Slovence po svetu.
Slogina zelo uspešna svečanost pa se je končala z nastopom Tržaškega okteta, ki je navdušil prisotne, (bi)
ŠZ DOM IZ GORICE obvešča, da je športna šola za osnovnošolce vsak ponedeljek in sredo, od 15.50 do 16.45 v telovadnici Kulturnega doma. Telesno vadbo vodi profesor telesne kulture Aleš Bremec iz Nove Gorice. Vpisovanja kar med urami vadbe.
ŠZ OLVMPIA
prireja za otroke tečaj splošne telovadbe. Tečaj, ki bo dvakrat tedensko, bo vodila profesorica telesne kulture Miranda Kristančič iz Nove Gorice. Prijave sprejemajo Alenka Bevilacgua (tel. 82826), Edi Lutman (tel. 81907) ali pa v telovadnici Slovenskega športnega
DANES
NEDELJA, 24. NOVEMBRA 1991
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
11.00	v Trstu, »1, maj«: Bor Friulexport
-	Šanson Ločnik.
MLADINCI
11.00	na Opčinah: Sloga - Bor.
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30	v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga
-	Juventina.
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Vesna - Primorje;
14.30	v Tricesimu: Tricesimo - Zarja.
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Zompicchii: Zompicchia - Breg;
14.30	na Padričah: Gaja - Fincantieri;
14.30	v Marianu: Mariano - Kras; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - S.P. Isonzo; v Far-ri: Pro Farra - Primorec.
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Pavii di Udine: Paviese - Mladost.
ZAČETNIKI
10.30	v Gradežu: Gradese - Mladost; 11.45 v Miljah: Muggesana - Primorje.
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Ribiškem naselju: S. Andrea -Primorje; 10.30 v Bazovici: Zarja - Servo-la; 10.30 v Gorici, igrišče Baiamonti: Juventina - Azzurra.
centra na Drevoredu XX. septembra v večernih urah.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG organizira 1. 12. izlet v Sappado. Vpi' sovanje v dolinski telovadnici jutri, 25-in v torek, 26.t.m., od 20. do 21. ure. ZSŠDI obvešča
da bo v torek, 26. t.m„ ob 20. uri na sedežu ŠD Breg v Dolini seja izvršnega odbora.
ZŠDI obvešča
da bo v sredo, 27. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sy. Frančiška 20, predstavitev Meddruštvene zamejske smučarske tekmovalne ekipe.
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, »Suvich«: Scoglietto - Ci-cibona Plasteredilizia.
DRŽAVNI KADETI
11.00	pri Briščkih, »Ervatti«: Kontovel -Ferroviario; 15.00 v Pordenonu, Ul. R°s' selli: Crup PN - Bor Radenska.
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel A Sokol.
DEČKI
11.00	v Trstu, Poggi paese: Stefanel A -Cicibona.
PROPAGANDA
TURNIR LIBERTASA
11.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco -Polet.
MINIBASKET
IGRE POD KOŠEMA
Pri Briščkih, »Ervatti«; 14.00: Breg - P°' let; 15.00: Divača - Postojna; 16.00: Bor -Nova Gorica; 17.00: Kontovel - Sokol.
JUTRI
PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA 1991
KOŠARKA
DRŽAVNI MLADINCI
19.30	pri Briščkih, »Ervatti«: Jadran Farco - Latte Carso.
DEŽELNI MLADINCI
19.30	v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska A - Ferroviario.
domači šport