Tečaj XX X. p- libeli riakl dan. « 00 ceošije na skrajni Vztok tudi četrto eskadro. To je posneti tudi iz dejstva, da je bivši angležki parnik »Gorjistan«, ki ga sedaj prenovljajo v ladije delnici »Blohm Voss«, prejel povelje, da more sredi bodočega tedna odpluti v Libavo. Strelivo namenjeno za Japonsko zaplenjeno- SAN FRANCISCO 14. (Reuterjev biroi. Carinski pazniki so odkrili 2^00 zabojev, ki so bili napolnjeni s 47 cm kroglami. Zaboji so bili namenjeni za Japonsko ter so jih ravno ukrcavali na angležko ladijo »Deepdene*. Kapitan je bil prisiljen odstraniti ta del tovora. Ruska armada v Mandžuriji. PETROGRAD 14. Iz Gunčulina so istu »Novoje Vremja« sporočili, (da je armada sedaj z vsem dobro preskrbljena. Težave so le giede dobave klavne živine in sladkorja. Vojne ladije blizo Three Kings. HONGKONG 14. (Reuterjev biro). Sedemnajst vojnih ladij so videli v sredo zvečer 12 milj daleč od Three Kings. Transportne ladije so se pojavile blizo soteske Kicabe, sedemdeset milj severno od Kamranka. županu dru. Stangeiju, Šandor Gjalskega vseslovanski ideji. Novi vojaški poveljnik zaderski. SARAJEVO 14. Novi vojaški poveljnik zaderski, FML Varešanin je s soprogo odpotoval na svoje novo mesto. Naprava bomb. KIEV 14. V stanovanju nekega dijaka politehničnega zavoda so našli materijal za napravo bomb. Japonski princ Arisuga?a RIM 14. Princ 'in princesinja Arisu-gava sta odpotovala v Pariz. Kardinal Kopp BEROLIN 14. Vratislavski knezoškof kardinal dr. Kopp je bil brzojavno pozvan v Metz k cesarju Viljemu. Dvanajsta ura bije! .I»ifficilo est satiram non seribere!" I. Brzojavne vesti. Shod slovanskih časnikarjev v Voioskem-Opatiji. OPATIJA 14. (Priv). Shod slovanskih časnikarjev je ob 10. uri dopoludne v veliki dvorani »Narodnega doma« na Vo-lovskem otvoril predsednik osrednje zveze slovanskih časnikarjev, g. Holeček, urednik »Nar. Lvstov« v Pragi. Predsednikom shoda je bil izvoljen ljubljanski župan Hribar, ki je bil od zborovalcev viharno pozdravljen. Podpredsednikoma sta bila izvoljena Šandor Gjalski in Zdledohovski. Župan Hribar je zborovalce pozdravil na slovenskem, hrvatskem, srbskem, češkem, poljskem in ruskem jeziku. C. kr. okrajni komisar g. Schmiedt-Zabiero\v je shod pozdravil v imenu vlade, župan volovsko-opatijski pa v imenu občine. Na to so se vršili referati o organizaciji slovanskega časnikarstva. O organizaciji "slovenskega časnikarstva je poročal g. Govekar. Banket je bil sijajen. Med številnimi napitnicami so bile s posebnim navdušen vsprejeta Hribarjeva Kaj in koliko se je že pisalo in govorilo o slovenskem vseučilišču ! ? Tiskala se je debela knjiga, in polnile so se široke in dolge kolone vseli slovenskih in slovanskih časopisov. Govorilo se je v državnem zboru, debatiralo v preperelem deželnem zboru kranjskem, sklepalo v ljubljanskem občinskem svetu, in v tem tudi slov. občine niso molčale, ampak pokazale so nam stotin),' peticij, ki so poplavljale predsedniško tribuno našega parlamenta in mize naših slavnih (?) primerjev. Ali od todi so splavale v prostore večne pozabnosti. Kakor povedenj so poplav le mize odločujočih državnikov ; in kakor povodenj zapušča na poplavljenem prostoru dračje, trtje in bodičje, poplavišče samo pa izgloda in ga oropa životvornega humusa : tako so plivale naše peticije na državnike ! Voditelji našega naroda niso nikdar resno mislili z našim najvitalnejšim vprašanjem — o tem so bili in so na Dunaju do dobra prepričani — in v srcih odločujočih faktorjev se je samo povečala hladnost do nas. Ubogi prevarjeni narod je peticijoniral, v ozadju na hladni verandi pa so sedefi senatotji pri zabavnem taroku. In golorok, gologlav in bosopet je stopil pred zbor senatorjev upapolni slovenski občinar in prose pomolil „narodnemu^?) zastopniku — (tak je bojda njegov častni naziv) — peticijo za slovensko almo mater. „Kaj hočeš kmet?" ga je nagovoril senator milostno. — „Vseučilišče hočemo. Tisto visoko šolo, kjer se bodo učili jezikovni doktorji in profesorji doma v Ljubljani, da ne bo potreba našim sinovom zapravljati denarja na daljnem Dunaju. Krompirja, repe in fižola pa zelja jim bomo dovajali v Ljubljano pa bodo lahko živeli, dokler si sami ne bodo služili pečenke !" — Beži, beži kmet, saj še ne vemo, kje bo stalo. Pojdi v Rov te ! Žalosten in razočaran je kmetič odišel. — Senatorji mirno tarokirajo dalje, pa če jih pogledamo, vidimo, da oni, ki se je s kme-tičem tako milostno bavil, je bil v tem društvu le — kibic ! Ako se odkritosrčno vprašamo, kaj smo že dosegli v borbi za slovensko vseučilišče, moramo reči, da razven že obre-stujočih se nakazanih zneskov kranj. de žel nega odbora in mestne občine ljubljanske je bilo vse le — pljusk v vodo. Govoriti danes o potrebi slov. vseučilišča, značilo bi nositi kamen na Kras. In kdor pozna količkaj vreteno avstrijskega političnega kolovrata, ta nam — in bil si katere narodnosti koli — prizna možko, da slovenskega vseučilišča je potreba in o potrebi naše visoke šole so prepričani do dna srca vsi odločilni krogi ob sinji Donavi. Ti krogi so celo prepričani, da je vseučiliščno vprašanje za nas vprašanje življenja ali smrti, biti ali ne biti! Narod slovenski ali veš, zakej se nam vseučilišče odreka? Nikar ne glejmo na zeleno m-zo skozi rožnato steklo, ne sodimo zlata po svetlobi, skušajmo ga v ognju ! Ako ne dobimo vseučilišča, izgubljeni smo ! Odločilni faktorji torej dobro vedo, kje nas čevelj žuli in ravno zato ker vedo za našo bol, nas nočejo izleČiti, nas puste trpeti. Poglejmo tudi malo na sever preko žolto-črnih mejnikov: tam se gode čudne stvari. Tešejo nam rake v. In geografi so morda že na delu., da za dobro desetletje evropskemu diplomatičnemu zboru predložijo čisto spremenjen zemljevid našega kontinenta ; zemljevid, na katerem bo mnogo več harmonije, nego na sedanjem, ki ne bo tako marmoriran raznih boj kakor sedanji, na katerem bo samo tuš in belina papirja. Slovensko vseučilišče bi bila bomba za germanski most do Adrije in kdo zna, da li v tem vprašanju ne odločujejo bolj berolinski jeklovitezi, nego dunajski kimove i ? ! zastopnik tovarne za strelivo v Chamandi. Ob enem je bil tudi dopisnik lista »Petit Parisien«. Izguba jnpouskili vojnih ladij. Nedavno temu je došlo poročilo, da se je potopila naj veča japonska vojna !a-dija, oklopnjača „Mikasa". Ta vest ni sicer od japonske strani še oficijelno potrjena ; ako je pa resnična, tedaj ostanejo japonski samo še tri oklopnjače, dočim ima sedaj Rusija v iztočnih vodah 8 oklopnjač in tri obrežne oklopnjače. Tekom sedanje vojne je japonska že izgubila dve oklopnjači : »Hatsuse« in »Ja-šima«, križarje »Jošino«, >Mijako« in »Ta-j kasago«, obrežne obrambene ladije »Hei-Jen«, sSai-Jen« in »Kaimon« ter veliko število torpedovk. Japonska flota je torej izgubila, nevštevši »Mikase«, osem velikih ladij in več torpedovk. Tudi je japonsko brodovje vsled dolgotrajne uporabe že mnogo izgubilo na svoji veljavi. Koska Izraba topov pri Mnkdenu. Kakor oficijelno poroča ruski »Invalid«, so izgubili Rusi pri Mukdenu : 30 poljskih topov (med temi 27 brzostrelnih), 4 poljske možnarje in en šesteolni oblegovalni top. Ta izguba je jako mala, ako se pomisli, da je bitka trajala skoraj 14 dni. Kuski opazovalni zbor v severni Koreji. Londonski list >Daily Telegraphc je zvedel, da je v Severni Koreji 1300 Rusov, ki so v zvezi z Vladivostokom. Rusko-japonska vojna. TRST, dne 14. maja 100"). Afera vohunstva Bougouin. li. Tokija so sporočili berolinskemu »Lokal-Anzeigerju«, da so aretovanja v aferi vohunstva vzbudila tamkaj največo pozornost. Francoz Bougouin, čegar stanovanje so japonske oblastnije preiskale in ki je bil pozneje v Kamakuri ujet, je bil najprej inštruktor v japonski " armadi, [ o-zneje je postal ataše francozkcga poslaništva v Tokiju in sedaj je trgovec in PODLISTEK. Prokletstvo. Sf jv ^ki rom*n Avgusta Žezoe — Nadaljeval dovriil I. S. Tomlć. rcTći M. O — 6. — Vprašaj svojega kuma, vraga ! Bila je tu s Pavlom, z Ivanišem, ali ni odišla žnjim. Ne ve -se, kje je, kakor da jo je zemlja pojela. — Ni odišla, praviš. Čakaj ! Čakaj ! Spravi dobro cekine. Da vidim, da-li še kaj velja Gončinkin nos. Potrpi. Moj Bog! Bo li kedaj pameti v tebi ? Nu, ravno včerai sem te hotela vprašati, ali tvoje novice so me zmešale. Kaj pa Benko Živa no v sin ? Ha! Ha! Ne boj se! To mlado žrebe kaker da ni krščeno na griški priimek, /e gre po mojih vajetih. Bal sem se smrti v vojni, ker ne bi se mogel oddolžiti '/A vanu, ki me je toli lepo nakitil pred pre stricem in škofom. — Ukrali smo mu jedinca. To je dovolj oster nož v Benkovičevo srce. — Ali, se je nasmejal Grga, izbelivši zobe, to je le ranica. — — — Ali ga hočeš ubiti ? — Ne daj Bog! — Ampak ? — Živ mora ostati. Ko sem pregnan od škofa čakal ozlovoljen v svojem dvorcu nategal sem dečka pošteno. Stara kmetica ga čuva tam in ima, pravim ti, železne zobe, a dečko se trese pred njo kakor konj, ko je zavohal volka. Prvi nauk je dobro vspel. Benko je pozabil očeta in I mater. . — Ah ! — Da, stara ga drži na železni uzdi. Jaz ga sicer ne božam, ali dajem mu vsega, kar je dobro in sk adko. Dečko me ljubi, imenuje me očeta. — Živanov sin, tebe očeta ? — In sladkega očeta ! Eh, da ga čuješ ! Stlačil sem v njegovo mlado glavo stare pripovedke, a vsaki pripovedki je rep : Gričani so najhuji zločinci na svetu, a med GriOani je moj prvi rabelj Benkovič. Deška pamet je led na solncu, deška duša vosek pod prsti. Benko je pozabil svojce in jih mrzi. Strela je v rnoji roki. Lep je, močan, hiter, jezen. Naj se dečko razvije do mlade niča, da se mu mišice nekoliko utrdijo, ej, videla boš, kako spustim to griško strelo. Ta mlada kri pojde na svojo lastno kri. — Grga 1 Grga ! je zinila stara, pre-križavši se, skoro da sem jaz svetnica nasproti tebi, mene je vrag slabo učil, pre-krotka sem. — Ne vem, kdo mi je dal to misel, vrag, ali Bog ali dobra je. Potrpeti moram res, leta teko počasi, ko brusim ta nož, ali oče ob občutil od sina, kako mi je gazil srce: kolikor so me stale moje samotne noči, kolikor so me stale rane od Griča, poplača mi s solzo vsaki dinar, ki ga mi je otel od stričeve zapuščine, vsaki vzdih, ki ga je izpustila Dobra na smrtni postelji. Da mi je moje dete ostalo živo, morda bi mu bil odpustil ; ali na grobu svojega jedinca doli pod cerkvijo sem se zaklel, da Benko ostane živo, naj mene Avstrijska poslanska zbornica. (Dalje). DUNAJ i .i. Posl. Romanczuk je izjavil, da on in njegovi pristaši simpatično pozdravljajo ustanovitev italijanske pravne fakultete. Toda njegova stranka se mora najodločneje potegniti tudi za ustanovitev maloruskega vseučilišča za 3 in pol milijonov Malorusov v Galiciji in Bukovini in za 1000 maloruskili dijakov, oziroma vsaj za ustanovitev maloruske pravne fakultete v Lvovu. Od te zahteve, je govornik nadaljeval, ne moremo odstopiti ter jo bomo vedno ponavljali, dokler ne zadobimo svojih pravic. (Pohvala pri Malorusih). Slovenski posl. Plantan je, omenivši inomostske dogodke, izjavil : Mi moramo očitno pri nati, da so naše simpatije na strani Italijanov, ker so isti šibkeji in ker se je bil izvršil proti njim nasilen č'n. (Mejklici). Pravo je, da se Italijane o "škoduje za pravno fakulteto v Inomostu. Mi smo za italijansko pravno fakulteto le pod pogojem da se isto ustanovi 11a italijanskem zemljišču in ako se bo to strogo kulturelno vprašanje smatralo kakor tako. Ako se pa iz tega vprašanja napravi politično vprašanje, tedaj ne bomo mogli ljubi kakor J očeta, naj svojega očeta sovraži kakor vraga. Videl bo svojo mater, preklinjal jo, ali j2 ne spozna! Da, opustošiti mora svoj rojstni kraj, požgati svojo zibel; ako mu pa oče in mati umreta pred menoj, povem mu, čegavo dete je, naj nosi prokletstvo v svojem srcu do groba. To mi bo ugajalo, to. — Ha! Ha ! Ha ! se je nasmejala stara, sukaje glavo in udarši s pestjo ob mizo, saj pravim da ti je vrag posodil pamet. Škoda ! Škoda, da jaz ne doživim vsega tega, ker mi stare kosti že klopo-čejo na zadnji Amen. Ali Grga, ako izvršiš kar si rekel, bodo poplačani tudi moji palci v škripcu. Grga, ako ni Angelija odletela, ako je ni zemlja pojedla, ne boj se ! — Skrivam dečka pred vsem svetom, da se mi ne izjalovi trud. Na sledi so nam, to vem, in ta vrag — škof Pavel, je bil že blizu cilja. Njega sem se rešil, hvala Bogu, kdo drugi ga pa ne zavoha. Samo jaz in ti, Martin in Paviša vemo da smo ga res oteli, (Pride še). tega mirno gledati, ker smo pri tem sami prizadeti. Govornik se mora izreči očitno proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu, ker ni Trst čisto italijansko mesto in ker bi Italijani s to ustanovitvijo zadobili ne samo kulturelno ampak tudi politično premoč nasproti Slovencem. Isto velja za Koper. Govornik se je potegnil za slovensko vseučilišče v Ljubljani in sicer naj bi se najprej ustanovila slovenska pravna fakulteta tei je povdarjal, da obstojajo zato že vsi pogoji. Kar je namreč vlada spoznala, da je potrebno za 728.000 Italijanov, tega ne more niti odrekati 1,790.000 Slovencem. Govornik je konečno izjavil, da bodo njegovi somišljeniki na meritoričnem posvetovanju le tedaj glasovali za predlogo, ako bo istočasno z ustanovitvijo italijanske pravne fakultete zakonito določena tudi ustanovitev slovenskega vseučilišča. (Pohvala pri Slovencih). Naučni minister Hartel je govoril proti ustanovitvi italijanske fakultete v Trstu. Ugovarjal mu je tirolski italijanski poslanec Conci, ki se je izjavil za Trst. Posl. Hllenbogen je rekel, da bi se vsa narodnostna vprašanja dala najbolje rešiti, ako se uredi narodna avtonomija narodov v Avstriji. Xa ta način bi ponehale narodnostne borbe. Govorili so še generalni govornik Ploj za slovensko vseučilišče v Ljubljani in Biankini za italijansko vse učilišče v Roveretu. Xato je bil zakonski načrt o italijanski fakulteti izročen šolskemu odseku. Več grških ustaških čet je prekoračilo 1 kala vsa skupina -*z dvoma godbama— se nazaj proti ško mejo, vsled česar se je turška vlada po določenem redu proti jami. Pozabiti ne : zdela daljša rav turško prtožila v Atenah. Za narodno avtonomijo. »Slovenskemu Narodu« je došel s Sta-jarskega članek pod naslovom »Nacijo-nalne kurije«. Clankar pravi, da na Sta-jarskem slede z najvećim zanimanjem poskusom vlade, da bi dovedla do kakega sporazumljenja med Cehi in Nemci. Najvećega interesa za Slovence na Štajarskem, je zahteva Nemcev, da bi se v deželnem zboru češkem uvedle nacijonalne kurije, tako, da ne bi bila nemška manjšina izročena na milost in nemilost češki večini. Clankar konstatuje, da so si razmere na Češkem in Štajarskem podobne v mnogih ozirih. Tudi Slovenci na Štajarskem žele, da bi bili zavarovani pred majoriziranjem in da bi jim bilo zagotovljeno primerno zastopstvo v deželnih zavodih, izlasti v deželnem zboru. Članek pravi : »Ako se vlada zavzame za narodno stne kurije na Češkem, ako sprejme princip, na katerem se osnujejo take kurije na severu, potem se ne more upirati enake zahtevi Slovencev na Štajerskem in na Koroškem. Slovensko stališče na Štajerskem in na Koroškem bi se z uvedbo nacijonalnih kurij znatno utrdilo in ustvarjena bi bila dosti trdna podlaga za naše naradno napredovanje. Se veda b i bil to samo en korak kdošegi našega kon-č 11 e g a smotra, k dosegi nacijonalne avtonomije«. K članku v povrnemo. »Slov. Narodu« se še Drolute politične vesti. Grofica M o n t i g n o s o. Iz Draždan poročajo, da je kralj Friderik Avgust potrdil novo pogodbo z grofico Montignoso. Po tej novi pogodbi dobi grofica na leto 40,000 mark apanaže ter izroči princesinjo Pijo Moniko saškemu dvoru leto dan po sklepu te pogodbe. Grofici bo dana pri iika, da bo smela enkrat na leto videti svoje otroke. Dvojezični napisi na vojašnicah. Iz Lvova javljajo, da je posl. I)r. Globinski priobčil v listu „Slowo Polskie" dopis, iz katerega je posneti, tla je vojni minister pristal na to, da se na vojašnicah v Galiciji poleg nemškega postavi tudi poljski napis. Nižeavstrijski deželni zbor je sklican v zasedanje za dan 17. maja t. 1. Dogodki v Makedoniji. Iz Carigrada javljajo, da je generalni inšpektor Hilmi paša poslal vsem kajmakamom treh vilajetov okrožnico, v kateri pravi, da je inozemskim orožniškim častnikom dovoljeno pregledovati ječe, da pa isti nikakor ne smejo zaslišav ti ujetnikov, ker je to stvar sodišč. Domače vesti. Kongres slovanskih časnikarjev. Iz Vdovskega pišejo od 13 f. m. : Danes so prihajali z raznih strani gostje v Opatijo, ki so bili lepo vsprejeti. Z večernim vlakom so prišli na Reko novinarji iz Zagreba, ki so se ob 8. in pol uri podali v Opatijo, kjer so bili pozdravljeni na obali. Med njimi se nahajajo Sandor Gjalski, dr. Lor-kovič, dr. Cihlar, dr. Dežman in drugi. Na postaji Matulje so čakali na vlak ki pri haja iz Št. Petra okolo 9. ure, kastavski župan Jelušić in volovski župan dr. Štanger. več drugih gospodov in mnogo ljudstva. Goste je pozdravil župan Jelušić. Narod je pozdravil novinarje s živio-klici, s stre ljanjem, bengalični ognji itd. Na to so se gostje v kočijah odpeljali v Volovsko in Opatijo, kjer so bili sijajno vsprejeti, pozdravil jih je župan dr. Stanger. Gostje so se nato podali v odločena jim stanovanja, a po 10. uri zvečer so se pa večinoma zbrali v »Grand Hotelu *, kjer se je razvila lepa in prisrčna zabava do pozne ure. Z vlakom iz St. Petra je prišlo kakih 80 gostov. Med došlimi so sledeči člani shoda : gg. Svc-tozar Hurban, dr. Kazimir Baranjski, Kuffner, Holeček, Makso Cotič, Fran Go-vekar, Vejvara, Malovrh, dr. K. Baxa, Klofač, dr. Trešić, Hribar, Kučinić, Gra-bovski, dr. Vergun, Hovorka itd. Učiteljski usposobljenostni izpiti. Včeraj, dne 13 t. m. so končali vsposo bljenostni izpiti na c. kr. učiteljišču v Kopru za slovenske in hrvatske ljudske šole. Izpite so napravili naslednji gg.: Bekar Alojzij, učitelj v Kazljah (Goriško), Blaganjc Janko, učitelj — Zameško (Kranjsko), Justinič Marica, učiteljica — Kras Dobrinj (Istra), sestra Kocbek Ka-llsta, učiteljica — Celje, Lukež Matko, učitelj — Gologorica (Istra) z italijanskim jezikom kakor predmet, Macarol Lojze učitelj — Šempolaj — (Goriško). Pavačič Marica učiteljica — Baška nova (Istra), Saršon Rudolf, učitelj — Klana (Istra) Semitekolo Jelka — Zminj (Istra) Ciril Valentič, učitelj v Skednju z italijanskim in nemškim jezikom kakor učni predmet. Izlet v Divačo »Slovensko planinsko društvo i sme biti ponosno na svojo »Tržaško podružnico«, a 'a poslednja sme biti ponosna na včerajšnji izlet v Divačo, katerega je priredila o priliki odpretja pre-i krasne cesarjevič Rudolfove vilenice v Divači. Vreme je v noči mej soboto in nedeljo groz lo, da pokvari izlet — bilo je nam reč celo noč nebo jako oblačno —; in res ! se je marsikdo ustrašil te grožnje ter ostal { doma. No, vzlic temu je ob 8. uri zjutraj ! odpihal s kolodvora v sv. Andreju zasebni vlak s kakimi 500 izletniki. Mej temi so bila zastopana društva »Tržaški Sokol«, »Delavsko podporno društvo«, »Slovansko pevsko društvo f, pevsko društvo »Kolo«, »Dramatično društvo«, »Tržaško podporno in bralno društvo«, pevsko društvo »Velesila« iz Skednja, pevsko društvo »Zarja« iz Rojana, sKonsumno društvo sv. Ivana« pri Trstu« in »Sv. Ivanska Omladina s. Nekatera teh društev so bila zastopana korporativno, nekatera celo s zastavami, a nekatera po deputacijah. Ko je vlak prisopihal do postaje Boršt, se je izletnikom pridružilo pevsko društvo »Sla^a« iz sv. Marije Magdalene spodnje. V Herpeljah so se pridružila tržažkim izletnikom, Še nekatera društva po deputacijah. Sicer pa pustimo za sedaj imenovanje raznih društev, ki so se udeležila izleta, — mej katerimi so posebne beležke vredni pevsko društvo »Skala« iz Kubcda, »Lipa« z Bazovice, »Hajdrihi s Prošeka, »Zori-slava« iz Sežane »Venec« s Kozine, »Zvezda« s Herpelj, »ajdovsko-vipavska po družnica S. P. D.» in pevsko društvo iz Lokve. Ob 9. uri in pol je prihajal vlak na postajo v Divači. Na peronu kolodvora je mnogo občinstva pričakovalo tržaške izletnike, a temu občinstvu je stala na čelu t deputacija Pulskega Sokola. S kolodvora so šli izletniki na prostor pred kolodvorom kje so se razna društva razvrstila v že prej določeni red. Od tam je odkora- Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi Trstu se nam je vožnja ravno zato ker smo zapuščali smemo, do so bile v tem slavnostnem 0110 zabavo, ono veselje in se vračali k sprevodu zastopane podružnice »Slov. pla- našemu vsakdanjemu trudu, k našim vsak-ninskega društva« iz Llubljane, iz Kamnika, danjim skrbem. Idoči tja, smo Šli se srcem iz Kranja in iz Ziljske doline na Koroškem, za veseljem — vračajoči se nazaj, smo šli Na prehodu s ceste na poljsko pot, ! s trebuhom za kruhom ! ki vodi v jamo, je bil prirejen slavolok in _ ob tem slavoloku je odbor »Tržaške po-j Loterijske številke izžrebane 13. t. m. družnice S. P. D.« pričakoval izletnike. Ko l jn c 88 S4 47 'S je »Tržaški Sokol«, ki je bil na ćelu spre- 1 voda, dospel do omenjenega slavoloka, je predsednik »Tržaške podr. S. P. D.« vspre-jel izletnike s prekrasnim govorom, v katerem se je — v imenu podružnice — zahvaljeval na mnogobrojnem obisku. Odgovorila sta mu, najprej starosta »Tržaškega Sokola« dr. Rvbur, a za njim starosta »Pulshega Sokola« g. Lacko Križ. Oba ta dva govornika sta izrazila veselje in zado voljnost na delovnosti »Tržaške podružnice S. P. D.« rekši, da isto ne kaže svoje ek-zistence se samimi besedami, ampak tudi z živahno delavnostjo, v kar nam priča dejstvo, da je ta podružniča prišla v posest krasne, a žalibog dosedaj zanemarjene cesarjevič Rudolfove vilenice. Za tem so šli izletniki v vilenico. Naš poročevalec, ki je bil mej izletniki, trdi da je ta vilenica nekaj res krasnega. On pravi, da je čul razne osebe, ki so primerjale to vilenico se svetovnoznano postonjsko izjavile, da res, da je postojnska jama večja in obširneja nego divaška ; da res. da so kapniki v postonjski jami bolj beli, nego v divaviki, a da vendar divaška jama prekaša postonjsko po številu in po krasoti kapnikov. Dočim se v postonjski jami nahajajo prostori, preko katerih moraš hoditi po 5 minut, ne da bi videl kapnika, sledi v d".vaški jami kapnik kapniku brez prenehanja. A mej temi kapn ki se nahajajo res krasne, [prekrasne grupe, kakoršnih jama postonjska absolutno nima. Posebnega občudovanja so vredne »zavese« potem »Samsonov steber*, »cvetlični šopek«, »Božji grob«, »morski valovi«, »veliki altar« itd. Vsi obiskovalci jame so izjavljali, da niso pričakovali kaj tacega. Od uhoda v jamo pa do konca iste porabiš -- ne da bi se mej potjo preveč obotavljal z opazovanjem prekrasnih kapnikov — preko tri četrt ure. Vilenica je res krasna, prekrasna in sčasoma bo po stala — pod upravo »Trž. podr. S. P. D.« — res znamenita in sloveča. Okolu 1. ure popoludne so se pred uhodom v jamo postavila v red sokolska, pevska in druga društva z izletniki in ves sprevod je z godbo na čelu in v sredi odkorakal v vas. A v vasi, pod slavolokom, je pričakovalo občinsko načelništvo. Ko so izletniki prikorakali do omenjenega slavoloka, jih je divaški g. župan vsprejel j z navdušenim pozdravnim govorom, na.ka-1 Za,Qga istrskih in dalmat. vin terega sta odgovorila najprej predsednik r ulici Cecilia 16 {vogal ul. Rtiggero Man na) „Tržaške podružnice S. P. D." dr. Matej j Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših i> ^ kletij. Cene: istrsko po *>4 at., belo briško po 80 st., Pretner, a za njim starosta „ I rzaskega , opolJQ iz Visfl po 72 vae franko na dom\ __ulica Tesa št. 52 A . (v lastni hisi.l ZALOG A,„ Piazza Rosario (šolsko p-slopje) Cene da se 111 bati nikake konkurenco. Sprejemajo se vsakovrstna dela t od i po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezpiačno in franko, HermangiSd Trocca Barriern vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetom za otroke in odrašČene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Me m porcelanastih plošča! za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. Zaloga pristnih dalmatinskih fn lastnega pridelka kakor tudi --- oljkinega olja. Prodaja na debelo in drobno. Franko 11:1 dom olje otl -> litrov in vino v sodČcMli. Peter G. $?rvaldi ulica Gelsi štv= 1 TRST ■ ■ i'L ■ CO MT SPECIJALITETA: likerji, pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter. Prodajalnica boteljk Sokola" dr. Otokar Rybar Za tem so se izletniki zazišli. Divača i je kar mrgolela ljudi. Bilo je namreč vseh slupaj kakih 2000 izletnikov. Vsak je šel na obed tja kjer mu je bilo najbolj všeč. Ivmalu po 4. uri so se po začeli izletniki zbirati v prijaznem gozdiču blizu kolodvora, kjer so v nalašč prirejenem prostoru nastopala s petjem razna pevska društva. V Lfozdiču je bil tudi planinski semenj, kjer so izletniki kupovali izborno naslikane lesene krožnike, lesene kuhavniec, lesene žlice itd. A zvečer, od 7. pa do preko 9. ure, je mladina rajala na nalašš za to prirejenem podu sredi Divače. Ob 9. uri in 20 minut je pa vlak z izletniki odšel iz Divače proti Trstu. Dolgočasna, jako dolgočasna je bila vožnja nazaj v Trst. Ta vožnja je trajala nekako poldrugo uro, namreč približno toliko, kakor zjutraj iz Trsta v Divačo, a zdela se je neizrecno daljša, kajti ko smo se v jutro vozili proti Divači, se nam je zdela vožnja krajša, ker smo se vozili proti še neznani zabavi, proti še neznane- ^ mu veselju, ki sta nas čakala; a vozeči ( Za obilne tifiroČbe se priporoča IVAN TONEI. „SANUS" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MIN I, Trst Barriera 2S Dr. S. Sterger c. kr. okr. zdravnik v Ljubljani, je v kloroznih slučajih in pri okreva-jočih otrocih z najboljšim vspehoni vporabljal železnato vino G. PICCOLIJA, dvornega založnika Xj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenira velja 2 kroni in se vnanja na-= ročila točno izvrše. — Jfarodni kolek je vdobitl pri upravi „Sitnost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIG 5 MEBL07ANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO.