Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske
ulice štev. 16.
Z urednikom so more govoriti vsaki dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
ljubljanski Ust
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja v s lili i dan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer.
Velja
Štev. 16.
4_t.2Xi.lJL 1 cXA11 IltJI	111	|JX	ctnlllU" V ‘ I I/	1
V Ljubljani v ponedeljek 17. marcija 1884
viranimi Dravniki. — da iim bodo odslei za- do iasni
za IJublJano
v upravništvu:
za celo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meBec 60 kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po posti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden meseo 86 kr.
Tečaj I.
Naši pravni praktikanti.
Znano je, da je vlada državnemu zboru to predložila načrt postave, koliko časa naj traja in kako se naj računa sodnijska praksa ter kako se ima disciplinarnim potom postopati proti pravnim praktikantom. To je dalo „Slov. Narodu" povod, da je v 58. številki objavil uvodni članek o tem predmetu. Gotovo ne bi zinili o tem članku, ako bi njegov pisatelj vladno predlogo stvarno pretresal in pre-sojeval: strokovnjakom bi prepuščali sodbo o istinosti njegovih nazorov. Ali dotični članek zagazil je v neopravičeno umovanje, da utegnejo nekatere določbe tega iz 5 paragrafov obstoječega načrta bistveno škodovati življen-skim interesom mladih slovenskih pravnikov in tedaj tudi neugodno ublivati na veljavo slovenskega jezika pred sodnijo. To nam nalaga dolžnost, resno preiskovati, če je zares v dotičnem postavnem načrtu nastavljena taka past slovenski narodnosti, kajti če bi bila to istina, želeli in zahtevali bi gotovo tudi mi, da se iz nevarnega načrta nikdar ne izcimi pravokrepni zakon.
Toda, hvala Bogu, pisatelja »Narodovega" članka je varala razgreta njegova domišlija. Bojazen, s katero namerava strašiti slovensko občinstvo, je po vsem neutemeljena in mi se moramo le čudom čuditi, s kako površnostjo, s kakim absolutnim neznanjem obstoječih razmer se javljajo nazori, ki nimajo nikakeršne podlage niti v vladnem načrtu niti v preloženi obrazložbi (Motivenbericlit). Pobijati tako napačne nazore, je naša domovinska dolžnost in tedaj moramo odgovarjati »Slov. Narodu" in njegovemu sotrudniku, navzlic temu, da nam taka polemika sama na sebi nikakor ne ugaja. Torej — ad rem!
§ 1. omenjenega načrta veli, da ima predsednik deželne nadsodnije določiti, pri kateri sodniji naj se vrši sodnijska praksa. Črnogledega pisatelja »Slov. Nar." ta paragraf silno razburja; takoj sumi, da bodo predsedniki deželnih nadsodnij odslej na podlagi te določbe po svoji slepi volji ravnali z absol-
Listek.
Punin in Baburin.
(Spisal Ivan Turgenev, poslovenil K. Štrekelj.)
(Dalje.)
Tarhov molčal je še vedno. To molčanje njegovo me je začelo vznemirjati, časi pogledal sem nanj, ne toliko, da bi se uveril ob utisu, ki so ga napravljale moje besede, kolikor zavoljo tega, da bi izvedel, zakaj mi on ne pritrjuje ali ugovarja, ampak samo sedi tu kakor gluhonemee. Naposled vendar zapazim, da se na njegovem obrazu vrši... da, v resnici vrši neka prememba. Izražal je obraz nemir, razjarjenost, žalostno razjarjenost. No čudno, tisto veselo, živo in smejoče se »nekaj ki me je osupnilo pri prvem pogledu na Tarhova, še ni bilo izginilo s tega razjarjenega, nemirnega obraza! Nisem še dobro vedel, ali si smem sam sebi čestitati na vspehu svoje predige, ko Tarhov nenadoma vstane, stisne meni obe roki in reče hlastno: »Za-
viranimi pravniki, — da jim bodo odslej za-branjevali, sodno prakso dostati pri domačem sodišči ter jih tako pripravili v bridke ma-terijalne zadrege. Vsak, kdor to čita, mora misliti, da je sedaj pravniku, ki je dovršil svoje študije ter hoče vstopiti pri kaki sodniji, na prosto voljo dano, izbrati si dotično sodišče in da predsednik nadsodnije pri tem nima nobene besede. Ali — to nikakor ni istina!
Tudi dandanes morajo pravni praktikanti služiti pri tistih sodnijah, kamor jih odkaže predsedništvo deželne nadsodnije. Res je, da se v okrožji graške nadsodnije, na katero se moramo ozirati v prvi vrsti, redno ozir jemlje na želje mladih pravnikov ter vsakemu dopušča, da ustopi pri sodniji v domačem kraji. Ali odkod sedaj ta strah, da bode nadsodnij-ski predsednik odsihmal, na podlagi nove postave, prošnjo dotičnega jurista na enkrat, brez utemeljenega uzroka, odbil, česar doslej ni storil? Število zmožnih in dobro rabljivih pravnikov pri nas žalibog ni tako ogromno, da bi sodnije mogle misliti na to, kako jim težave delati pri njih ustopu. Baš nasprotno, s živim obžalovanjem moramo potrditi, da se čedalje bolj čuti pomanjkanje spretnega pravniškega narastaja. Sigurno nam ne bode ugovarjal nikdo, ki je imel priliko, udeležiti se kedaj posvetovanja personalnih komisij, zlasti takrat, če so se stavljali predlogi za imenovanja. Žalostna ta prikazen ne izvira iz postavnih določeb, temveč — bodimo odkriti — odtod, ker se pri marsikaterem mladem pravniku pogreša ona etična resnoba, ki ga napoti do tega, da v vestnem spolnovanji svojih uradnih dolžnostij vidi najlepšo nalogo svojega moštva.
Toda pisatelj omenjenega članka tudi naravnost trdi, da bo odslej vsak pravnik, ki stopi v sodnijsko prakso, moral služiti dve leti zastonj, brezplačno. On misli tedaj, da nikdo ne bo mogel postati avskultan-tom in dobiti adjutuma, ako ne dokaže dveletne sodnijske prakse. S kakimi naočniki si je mož ogledal vladne predloge, tega naša krotka pamet pač ne more razumeti. Kajti
hvalim te, zahvalim.... Ti si pravi prijatelj moj... ali sedaj, prosim te, zapusti me".
Jaz osupnem. — Tebe.... zapustiti?
— Da. Saj vidiš sam, da moram dobro premisliti vse to, kar si mi sedaj povedal .. . Ne dvojim o tem, da si prav govoril... ali sedaj zapusti me!
— Ti si nevoljen ... začnem jaz.
Nevoljen? Jaz? — Tarhov se zasmeje
ali takoj zopet postane resen. — Da; prav praviš. Kako je tudi drugače mogoče; ti sam si rekel, da je stvar težavna. Da; o tem treba misliti... — Še vedno mi je stiskal roki. — Z Bogom, bratec, z Bogom!
— Z Bogom! ponovim jaz, z Bogom, brat! — Ko grem ven, vržem zadnji pogled na Tarhova. Zdel se mi je zadovoljen. Zakaj? Morda zato, ker sem mu jaz kakor zvest prijatelj in tovariš pokazal nevarno pot, na katero je zašel — ali pa zato, ker sem odhajal ? Najrazličnejše misli vrtele so se mi po glavi ves dan, celo do večera — celo do tistega trenotja, ko stopim v Puninovo in Babarunivo hišico: kajti obiskal sem jih še isti dan.
po jasnih besedah postavne g a načrta treba je dveletne sodnijske prakse mesto dosedanje enoletne, vendar le za to, da se sme pravnik oglasiti k sodnijskemu izpitu. S tem pa nikakor ni rečeno, da uže prej ne more po • stati avskultant ter dobiti adjuta. Ali je morda avskultantova praksa menj vredna od one pravnega praktikanta? Tega do sedaj vendar še ni nikdo trdil in tudi v vladini predlogi bodeš zastonj iskal kako pravno podlago tako absurdni trditvi. Če bi obveljali nazori gosp. pisatelja, potem bi moral tudi sedaj vsak pravnik eno leto služiti brezplačno, kajti nobenega kandidata ne pustč k sodnijskemu izpitu, ako nima vsaj enoletne sodnijske prakse. In vendar imamo takih slučajev v izobilji , da so pravni praktikanti uže črez nekoliko mesecev postali adjutirani avskultanti. Stvar je po polnem jasna in skoraj se nam vidi odveč, pobijati tako očitno pomoto, toda posledice, do katerih se pospenja »Narodov" sodelovalec, so tako ozbiljne in napačne njegove argumentacije morajo tako vznemirjati naše mlade pravnike na vseučilišču, da smo bili prisiljeni, bolj nadrobno razložiti stvari, katerih praktičnemu juristu sicer dopovedati sigurno ne bi trebalo.
Da nekatere druge določbe vladnega načrta niso po godu pisatelju uvodnega članka v »Slov. Nar.", o tem se ne bodemo prepirali ž njim. Naš namen je bil le, pomiriti javno mnenje, prepoditi neutemeljen strah, katerega je prouzročil. Ako se je nam to posrečilo, potem smo dosegli, kar smo nameravali.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Časniki pišejo mnogo o budgetni debati in jo komentirajo vsak z svojega stališča. Češka »Politik" povdarja posebno razne pojave sporazumljenja in pravi, da strastni napadi nekaterih levičarjev sicer ne obetajo mnogo upanja za spravo; vendar bi radostno
Ko me je bil Punin obiskal, rekel mi je, da so me prejšnjega večera vsi pričakovali; ali tega dnč ni me pričakoval nobeden .... Našel sem vse tri doma in vsi so se začudili o mojem prihodu. Baburin in Punin bila sta bolna; Punina bolela je glava in ležal je pri peči z skrčenima nogama; glavo obezal si je bil s pisano ruto in na senci stiskal je razrezano ogorko. Baburin imel je mrzlico na žolci; ves rumen, skoraj rjav, s temnimi obroči okrog oči, z nagubanim čelom in neobrito brado — tak je bil v resnici le malo podoben ženinu! Hotel sem takoj oditi.... ali niso me pustili in ponudili so mi celo čaja. Žalostno je ginil večer. Muzo ni sicer prav nič bolelo; bala se me je celo menj, nego navadno, ali očividno je bila slabe volje in se je jezila. Naposled se ni mogla več vzdrževati, ponudi mi čašico čaja in zašepeta mi hlastno: »Govorite tam, kar hočete, trudite se, kakorkoli — a dosegli ne bodete ničesar.. Tako je!“ Osupel jo pogledam in ko se mi ponudi ugodna prilika, vprašam tudi jaz poluglasno: »Kaj hočete reči ?* »Jaz hočem reči", odgovorili, in črne njene oči, katere so zlobno bliskale izpod
pozdravila vest, da so nemško - češki poslanci stopili v resen dogovor s češkimi zastopniki. Žalibog, da nasprotni listi tako nesporazumljivo pišejo in ovirajo odkrita prizadevanja čeških poslancev, ki bi radi še mnogo žrtvovali, da bi le prišel v deželo mir in nastopila zaželjena sprava med obema narodoma.
Na Ogerskem visoko pluskajo valovi volilnega gibanja. Skrajna levica je hotela znanega protisemitičnega agitatorja Verho-vaja spodriniti pri njegovih volilcih v Czeg-ledu — a stvar ni brez težave. Nasprotniki njegovi so se peljali v omenjeno mesto, da bi tam sklicali tabor zoper njega. Ob jednem se je pa tudi Verhovay tja napotil; nezmerne množice ljudstva so ga s silnim navdušenjem sprejele in na rokah ga je narod nesel v mesto. Nasprotnike njegove pa je ljudstvo napadlo, poslanca Ugrona so pretepli in ranili in komaj so ušli razdraženi druhali. Župan je brzojavil po pomoč, in 15. t. m. so prišle tri kompanije vojakov v razburjeno mesto. Od tedaj je povsodi mir. Tudi iz drugih krajev prihajajo poročila o hudi volilni agitaciji protižidovskih kandidatov, ki imajo navadno prosti ljud na svoji strani. Vlada hoče strogo paziti, da govorniki ne bodo ljudstva hujskali in ščuvali zoper zakone in sodržavljane druzega veroizpovedanja.
Tuje dežele.
Francoski senat je telegrafično čestital vojski v Tonkingu. General Millot javlja, da so Francozi zajeli v Bac-Ninhu 100 kanonov, mnogo pušk in dokaj streliva. Poveljnik je odposlal dve koloni iz glavnega tabora, jedno proti vThainghuienu, drugo proti Langsonu.
Časniki zanikavajo vest o bolezni princa Napoleona in trdijo, da se bolje počuti nego poprej.
V	Rimu je imela zbornica slovesno sejo v čast umrlega S el le. Predsednik je predlagal , da se postavi na Monte Citorio zasluženemu državniku kip, vlada pa je prosila za 100 000 frankov, s katerimi naj bi se Selli naredil spomenik v Accademia dei Lincei, katere predsednik je bil umrli. Zbornica je sprejela te predloge, samo odločila je, da se ima spomenik postaviti pred finančnim ministerstvom, konečno je bil tudi še sprejet nasvet Crispi-jev, da zbornica tiska na lastne troske vse govore umrlega domoljuba. Sello so 15. t. m. slovesno pokopali v Oropi. Mrtvaški sprevod je bil več ko jeden kilometer dolg.
Iz Londona prihajajo počasi podrobne vesti o angleški zmagi v Sudanu. Graham brzojavi 14. t. m., da se je vojska pomaknila do vasi, kjer je bival Osman Digma, selo je bilo pogorelo do tal. Sovražnik se ni nič ustavljal, le tu in tam je kaka puška počila. Zvečer je šlo konjištvo v Suakim nazaj, drugi oddelki pa so bivouakirali pri Zarebi in še le drugi dan se vrnili v Suakim. Angleži so zgubili v prejšnjih bojih vsega skupej 5 oficirjev in 86
skrčenih obrvi, upre mi v obraz, ali jih sedajci zopet povesi: „jaz hočem reči, da sem vse slišala, kar ste danes zjutraj tam govorili, in hvala vam za to; ali namena vendar niste dosegli!" — Vi ste bili tam? zašepetam nehote .... Ali tu nas prične Baburin pazljivo gledati. — Muza otide od mene.
Čez deset minut posreči se ji zopet, priti bliže k meni. Skoraj prijetno ji je bilo, govoriti z menoj o smelih in nevarnih rečeh, in sicer govoriti o tem v navzočnosti svojega varuha, pred njegovimi očmi, ravno kakor bi hotela utajiti, kako zelo jo skrbi, da ne bi vzbudila v njem sumnosti. Saj je sploh znano: hoditi v nevarnosti, hoditi prav ob robu propada — to je ženskam ljubo započetje. — „Da, bila sem tam", šepeta Muza in ne spremeni svojega obličja prav nič; samo njene nozdri so se tresli in ustni so se ji krivili. — „Da, in ako me Paramon Semenič sedaj vpraša, o čem z vami govorim, kar vse mu povem; kaj to meni mari!"
—	Bodite previdna, opomnim jaz, v resnici se mi vidi, da naju opazujeta....
(Dalje prihodnjič.)
mož mrtvih; ranjenih pa je 8 oficirjev in 103 mož. Največ jih je padlo vsled tega, ker je sovražnik prvi angleški karč bil prodrl; sploh so pa Arabci slabo streljali. Popustili so 600 mrtvecev na bojišči. Sovražnika je bilo 10—12 tisoč in zguba njegova znaša blizu 2000 mož, med njimi stričnik Osman Digme in mnogo poveljnikov. Digma je bežal v gore, ko je vidil, da njegovi vojaki ne zmagajo.
Iz Bokliare pride po Petrogradu zanimiva novica, da je tam tudi nastopil nekov Mahdi, ki pridiguje svetu vojsko zoper neverne in ki pravi, da gre v Carigrad nad sultana, ako poslednji ne razvije prorokove zelene zastave. Isti vir pripoveduje, da je ruska vlada sklenila, vzdržavati redno vožnjo s parniki v porečji Amurja in po Tihem oceanu. Ruska si prisvaja v Aziji ozemlja, o katerih silni politični in gospodarstveni važnosti malo jasnih pojmov nahajamo med čitajočim evropejskim občinstvom!
Dopisi.
Od Save, 13. marcija. [Izv. dop.] (O nadzorstvu mere in vage.) Komur je znano, kakšne težave so bile z računi tedaj, ko smo še imeli stari denar, to je 60 kr. na goldinar, mora pripoznati, kako se je zlajšalo računanje, odkar se je vpeljala ,,avstrijska veljava". Dobro se spominjam, da so se ljudje, ki so bili od nekdaj navajeni le na „tolarje, petice, dvo-jače in groše", izražali — češ, da jim to ne gre v glavo. A nekoliko let je preteklo, in izginili so vsi taki pomišljaji, ljudstvo se je »novemu denarju" privadilo in ve$ zdaj ceniti praktično vrednost nove veljave. Kaj pa je bil glavni uzrok, da se je novi denar tako naglo udomačil? Uzrok temu bil je edini le ta, da se je počasi vsaktera priložnost — star denar rabiti — strogo odstranila in tako seje moralo vse novega denarja privaditi.
Ravno take težave, kakor so bile nekdaj s starim denarjem, bile so tudi s staro mero, kajti tu se je merilo na „malo vederce", tam na „avstrijsko vedro“, zopet kje drugje na ,,kvinče“ itd., in Čutila se je splošna neobliodna potreba, upeljati jednotno mero in vago, s kojo se je zares mnogim zaprekam v okom prišlo. Glede na to, da se tudi z novim denarjem vsled decimalne svoje podlage tako le po strinja, poprijeli so se je kupci po večem kaj naglo, in veliki del ljudstva pozdravil jo je radostno ter se je urno ž njo seznanil; žal pa, da je še dandanes, ko je vendar uže preteklo osem let, še mnogo takšnih, ki se z novo mero in vago sprijazniti ne morejo, ter se pri prodaji kakor pri kupovanji le stare mere in vage poslužujejo. Kje tiči tukaj vzrok, da se ta nepostavnost po polnem ne odpravi? Odgovor je lahek, ker uzroka ni drugod iskati, nego v zelo pomanjkljivem, da ne rečem zanemarjenem nadzorstvu.
Istinito je, da se po nekaterih krajih na deželi navzlic postavnim določbam in navzlic ukazom deželnega odbora — županije za omenjeno nadzorstvo malo ali nič ne brigajo, ker se njim ta posel preveč „odijozen" zdi — kar je naravno, ako se pomisli, da sosed soseda kaj nerad sodi. Znan mi je na Gorenjskem zelo obrtni trg, v katerem se niti jedenkrat mera in vaga pregledala ni in potem naj se zahteva, da se izključljivo nova mera rabi? Vem tudi, da se še mnogo županov obrtnikov nahaja, ki se sami z novo mero in vago seznaniti ne morejo in tako je jasno, da nadzorstvo spi in bode spalo, dokler se ne ^ učini, kar si veliki del županov želi namreč, da se njim ta težaven posel odvzame.
Vem, da je »avtonomija" občinam svetinja, pa sem vendar le prepričan, da bi se županstva z veseljem temu poslu odpovedalo in bi slavna vlada gotovo pravo zadela, ako bi nadzorstvo mere in vage c. kr. cementarij-skim uradom izročila, kojih predstojniki so cesarski, navadno tudi politični uradniki.
V	Gorici pričetkom marcija. (Izv. dop.) Navzlic lepemu in prijaznemu vremenu je letos pri nas vegetacija jako zaostala in še le
sedaj poganjajo kali ter se prikaže tu in tam popek breskovega cveta. Tujcev je došlo zadnje čase precejšno število, in naše gostilnice so napolnile do malega vse svoje prostore z gosti. Žalibog, da naš mestni zbor stori kolikor mogoče malo v povzdigo mesta in za privabljenje tujcev. Že poldrugo leto se dela nasuti pot med mestnim vrtom in cesto, ki drži do Soče. Ob tej cesti je krasni grad Graffenberg in lepi drevored Formentini in živa potreba bi bila, zvezati te prijazne kraje z vrtom. Ker magistrat nič ne stori, snuje se posebno društvo za olepšavo mesta. Najprej hoče napraviti pokrito sprehajališče v mestnem vrtu in potem se lotiti druzih potrebnih del, da mesto ne zaostane za drugimi. Govori se tudi, da bodo naredili v palači Formentini (kojega je „Central-Bodencreditbank“ kupila na eksekutivni dražbi za 42.000 gld.) veliko gostilno za tujce — ideja, ki je gotovo lepa in bode mestu privedla dokaj gostov in mnogo zaslužeka.
Zidanje duhovskega asyla, katerega stavi na Graffenbergškem svetu duhovsko bolniško društvo, došlo k nam iz Merana, je že skorej dokončano in upati je, da se bode že v jeseni oddalo v porabo.
Nekaj dni sem govore se v mestu jako škandalozne stvari, in sicer se kar javno pripovedujejo iz najvišjih društvenih krogov našega mestay dogodki, katerih pero pač ne more zapisati, če je stvar res taka, potem je pač žalostno za dotične kroge, ki hočejo biti merodajni v naši Nizzi!
Razne vesti.
Hugo Schenk in drugovi.
Dunaj, 13. marcija.
(Dalje.)
Rekli smo zadnjič, da je H. Schonk po prvih nesrečnih poskusih obrnil so na drugo polje hudobijo: zapeljeval je namreč dekleta nižjega stanu, ki so imele nekaj novcev prihranjenih, zvabil jih z denarjem vred na samotne kraje in jih tam s svojimi pajdaši spravil z tega svota. Prva žrtva mu je bila Josipina Timal. Služila je na Dunaji in se je bila pred jednim letom seznanila s Schon-kom. Na njegov svet je pustila službo in spravila je svoje skrinje k Schenku. Nekega dno jo poslednji povabi na izlet v Belo cerkev (Mahr. Weiss-kirclien), in dekle mu jo rada pritrdila. Od tam sta šla „zaročenca" s Šlosarekom v bližni Žer-notin. Na poti so dospoli do procej globoke stoječe vode in počivali so na njenem obali. Schenk ponudi Josipini vina v steklonici — in komaj jo revica pokusila čudne pijače, bila je po polnem omotena; zločinca pa sta ji privezala krog telesa vrv, katero sta bila uže seboj prinesla, obtežila sta jo s težkim kamenjem in vrgla nezavestnega dekleta v vodo. Še pred izletom je bila dala Schenku shraniti svoje hranilnične bukvice in zlato uro. Po umoru sta se drugova peljala na Dunaj, vzela iz hranilnice naloženih 236 gold. in potem delila svoj rop. Naj več jo vzel se vč da Hugo Schenk.
Teta umorjene, Katra Timal, je znala za ljubezen Josipine do Schenka. To je porabil hudodelec in brzojavil ji je po umoru, da naj prido k njima. Bes je prišla Katra Timal na Dunaj, kjer jo jo uže čakal Schenk. Spremil jo jo v hotel in ji povedal, da je kupil v POchlarnu posestvo, kamor hočeta drugi dan odpotovati. Med pogovori je bil pa uže zvedel, da ima starka seboj hranilnične bukve. Na večer se odpeljeta in nasproti jima prideta po dogovoru Šlosarolc in Karol Schonk. Šli so vsi skupaj okolu polunoči po cesti proti Krummnussbaum — kar planeta Šlosarok in Karel Schenk na Katro Timal, vržeta jo na tla in Hugo Schenk ji prereže z velikim nožem vrat do hrbtenjače. Telo so obtožili s kamenjem in ga vrgli v Donavo. Poprej so so v6 da umorjeno oropali; vrnili so se v POchlarn nazaj in od tod na Dunaj, kjer so vzeli iz hranilnice naloženih 1200 gold. Karel Schonk jo dobil 100 gold. plačila, ostalo pa sta razdelila Hugo Schenk in Šlosarek.
Pridobljon denar še ni bil ves zapravljen, pa je že II. Schenk nameraval nov umor, a sedaj jo sklenil postopati sam, da ne bi bilo treba ropa
deliti. Žrtev si jo izbral Terezo Ketterl, kuharico na Dunaji. Seznani se po navadi ž njo in jo povabi na izlet. Ker njenega gospodarja ravno ni bilo doma, rekla je kuharica, da bo vse svoje imetje seboj vzela, ker se boji tatov. Odpotovala sta 4. avgusta 1883. Ketterl je imela seboj kovčeg z obleko, zlatnino in hranilnično knjižico. Šla sta v Lilienfeld in potem na „Reisalpe“. Zapeljal jo je na samotne poti in tam je našla smrt. — Schenk obstoji sam, da ga je v gojzdu pogum zapustil, dekleta umoriti. Zato je z zvijačo pripravil svojo žrtev tako daleč, da se je sama usmrtila — pri čemur se pa njegova krivda pač nič ne zmanjša. Kazal ji je namreč nenabasan revolver in ji prigovarjal, naj poskusi v šali nameriti si ga v glavo in sprožiti. Kuharica je bila dobre volje in se je res ponorčevala, kakor je želel Schenk. Potem je šel pri priliki hudobnež malo na stran, nabasal skrivaj revolver in pozneje je kot v šali zopet rekel Tereziji, da naj sproži proti glavi. Dekle je ubogalo — a sedaj je bil svinec notri in zvrnila se je mrtva na tla!
Hranilnična knjižica je dala morilcu 364 gld., vrednostni papirji varčne kuharice pa kacih 1400 gl. Zlatnina je bila tudi mnogo vredna, a podaril jo je svoji ljubici Emiliji HOchsmann in še le pozneje, ko jo policija natanko popisala dragocenosti pogrešane Terezije Ketterl, jo vzel ljubici zopet darovan« stvari in jih deloma pokončal, deloma popraviti dal.	(Dalje	sledi.)
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Vis. c. kr. pravosodno ministerstvo je imenovalo notarijatskega kandidata v Laškem trgu Antona K o mo tar j a notarjem na Vrhniki.
— (Premeščen) je g. Jan. Kramaršič, nadlajtenant pri celjskem brambovskem bataljonu k ljubljanskemu; na njegovo mesto pride od ljubljanskih brambovcev g. lajtenant Jos. Muršec.
— (Duhovske spremembe.) Gosp. Jan. Košmelj, farni kaplan na Dobravi, je dobil župnijo Begunje na Gorenjskem; premeščena sta gg. kaplana Ant. Zupan z Bleda v Kočevsko Reko in Jožef Škofič iz Begunj v Polhovi Gradec.
— (Občni zbor kranjskega ribiškega društva), kateri se je vršil zadnjo soboto pri „Slonu“, je bil prav mnogobrojno obiskan. Dosedanji načelnik, upokojeni c. kr. blagajnični vodja g. Paulin, zahvali se udom za njemu izkazano zaupanje, da so ga izvolili načelnikom in izjavi, da mu odslej ni moči več zavzemati tega mesta. Prodsodništvo prevzame potem g. dr. ICapler, in zbor najprve jednoglasno izreče g. Paulinu za nje-' govo marljivo delovanje zahvalo. Pismo g. Kastelica, kateri je pooblastil g. Jeločnika, da naj ga v občnem zboru prebere in v katerem se g. Kastelic zagovarjati hoče zaradi nekaterih natolcevanj, zbor neče poslušati, ker g. Kastelica ni nijeden društvenikov natolceval. Prečita se pismo g. prof. Franke-ta, katero ima jako zanimive podrobnosti o umetni izgoji rib. Pismo zbor z velikim odobra-vanjom posluša. V odbor so bili z glasovnicami izvoljeni gg.: profesor Franke, pl. Kapus, Henrik Galle, dr. Kapler, K. Ifaringer, P. Regoršek, Niko Lenček, dr. Vok, G. Didak, blagajn, vodja Paulin in Vojteh Valenta. Potem se je zborovanje zaključilo.
— (Tatvina.) Nek vojak godbe domačega pešpolka št. 17 ukradel je nadlajtenantu poveljniku godbo iz njegovega stanovanju zlato uro in nekaj denarja. Vojaka so danes patrolje dopoludne po mestu iskalo a brez uspeha.
— (Mlada tatica pismov.) Policija zasačila je enajstletno dekle, ki je kradla iz nabiralnikov pisma, ista odpirala in jih metala potem zopet v nabiralnike.
— (Najdeno) je bilo v prostorih mestne blagajnice nekaj denarja. Kdor ga jo zgubil, naj so oglasi zanj pri mestnem magistratu.
-— (Zadnja slovenska prodstava) v tej sezoni je danes 17. marcija. Igrala se bo „Županova Micika“, potem po J. Alešovcu preložena spevoigra „Pri moni bodi!" Nadejati so je obilnega obiska.
ustroljon.) Dne 14. t. m. jo šel Ivan Martinčič, gozdni čuvaj šneperške graj-fičine, proti Leskovi dolini, da bi tamkaj Pivčanom
les odkazal. Komaj je bil pol četrt uro od doma, prikoraka mu velik volk nasproti, ki je že dolgo vznemirjal okolico. Martinčič se skrije za bližni štor, da bi ga zver prehitro ne zapazila. Ko se približa volk na 35 korakov, streli čuvaj nanj, ker pa prvi strel ni dosti izdal, pošlje mu mož še jedenkrat svinca v rebra in tedaj je bilo dovolj. Žival je lep eksemplar in tehta okolo 35 kg.
— (Ljubeznjiv brat!) Dn6 27. febr. je prišel k trgovcu z lesom g. Ant. Candussi v Dol. Logatci kmetski fant, ki se mu predstavi kot brat Franca Kogovšeka iz Rovt, ter zahteva 50 gld. na račun svojega brata, s katerem je bil Candussa v trgovski zvezi. Candussa mu vstreže in fant jo popiha s petdesetakom. Ene dni kasneje se oglasi Fr. Kogovšek sam v Logatci in Candussa mu pri tej priliki pove, da mu je po njegovem bratu bil poslal omenjeno svoto. Toda Kogovšek odločno zanika, da bi bil kaj prejel in iz toga jo Candussa moral sklepati, da ga je opeharil kak rovtar, kateremu so bile znane njegove kupčijske zveze. Todaj glej! 13. marcija zapazi opeharjeni trgovec med kmetskimi fanti v Dol. Logatci onega sleparja, ki se je bil ukoristil s petdesetakom; tudi njegovo osobje ga je spoznalo, poslali so po žan-darje in začeli izpraševati sumljivega fanta. Iz prvega je skušal tajiti, potem pa obstane, da je pač potegnil predujem 50 gld., pa mesto da bi jih oddal bratu, jih je zase porabil. Na to so tička priprli in sedaj sedi na gorkem pri c. kr. okrajni sodniji v Logatci.
— (Ponesrečila) se je 2ll2^otna, Frančiška Jakše iz Hrastja (obč. brusniška); igrala se je pred hišo, med tem, da je mati kole za trsje pripravljala. Kakih deset metrov od hiše je slabo zagrajena luža, ki je le deloma pokrita s deskami. Ko mati na enkrat dekletca več ne vidi in ne sliši, priteče k luži in ga najde mrtvega v vodi. Otrok jo s kozarcem hotel vodo zajemati in pri tej priliki se je prekopicnil v lužo. — Kako je treba paziti na otroke, kaže nam še druga enaka zgodba, pri kateri se je tudi vsled nepazljivosti ponesrečilo mlado bitje. Dne 13. t. m. je šla namreč vdova Marija Satler iz Šmarij v Ljubljano službe iskat. Svojega triletnega sinčeka pa je pustila doma v varstvu sorodnikov. Strijc dečkov pa ni posebno pazil nanj in mu je dovolil brez nadzorstva letati z drugimi paglavci okrog. Otrok je zašel na stran in padel v apneno jamo, ki jo bila na robu travnika, kjer se je družba igrala. Čez eno uro so dečka pogrešili in potegnili so ga mrtvega iz jame. Sodnija je vzela stvar v preiskavo, lastnik apna pa je moral jamo na poziv žandar-marijo takoj pokriti.
— (Iz Maribora) so poroča, da jo bil izid vojaškega nabora v mariborskem političnem okraji vseskozi povoljen in da se tudi rekrutje niso več „odlikovali“ z običajnim divjim kričanjem in razsajanjem. Ali ne bi bilo mogoče, da bi naša mladina posnemala dober vzgled štajarskih rojakov?
— (Izpred porotnega sodišča.) Zadnjo soboto 16. marcija bili so zatoženi štirje kmetski fanti iz Rovt zaradi uboja in težke telesne poškodbe, ker so meseca decembra Jakoba Nagodeta z lesom po glavi bili, da jo umrl, njegovega brata Lovra Nagodeta pa tudi na glavi težko poškodovali. Obsojeni so bili vsi štirje, in sicer Martin Lozar na štiri leta težke ječe, Matevž Otrin na dva, Matevž Lukančič na tri in Janez Prevn na tri mesece težke joče, pri vseh štirih poostreno z postom. — Danes je bil pak zatožen 191etni hlapec Ferdinand Stavec zaradi hudodelstva uboja. Dn6 29. decombra jo v Dulah, okraj litijski, brez vsacega uzroka kmetskega fanta Franceta Gorenjca, po domačo Jerinovega, pri Fakinovi gostilnici z krepelcem udaril po glavi, tako, da ni zinil več besede in se takoj mrtev zgrudil na tla. Zatoženi Ferdinand Stavec svoje dejanje z obžalovanjem obstane, in bil je obsojen na tri in pol lota težke ječe, poostreno vsakega 28. decembra z tamnico in trdim ležiščem in vsaki mesec z postom.
Izpred porotnega sodišča.
V	Rudolfovem 13. marcija.
Porotne sodbe so se tukaj žo 10. t. m. končale. Razpravljati je bilo pet slučajev. Prvi se je imel zagovarjati Peter Bukovič, ki je skušal spolno posiliti 571etno žensko — porotniki so
ga krivega spoznali in sodni dvor ga je obsodil na 14 mesecev poostrene ječe.
Najobširnejša je bila razprava proti Francu Horvatu, bivšemu županu v sv. Križu pri Kostanjevici, zavoljo zlorabe uradne oblasti, ki je trajala tri dni.
Lota 1879 in 1880 zaprla se je meja proti Hrvaški, da se zabrani razširjenje živinske kuge od tam. Za straže so bili nastavljeni kmetje in vlada jim je za odškodovanja pripoznala in na roke župana Franca Horvata izplačala v poletnem času po 60 kr., v pozimskem pa po 70 kr. za
24	ur. — Župan pa ni popolnih stražnin izplačeval, ampak odtegoval in prisvajal si je od vsake stražnine po najmanj 10 kr. Vrhu tega je še tistim stražnikom, katerim je po par tednov prej plačeval, kakor je od vlade denar prejel, še dalje pri vsaki stražnini po 10 kr. — kakor obresti — prikrajševal — in dokazalo se mu je tudi, da je celo tedaj, ko je bil že denar od vlade prejel, tistim stražnikom, ki so prej ponj prišli, kakor je bilo izplačevanje oklicano, — i'ekši, da denarja še ni prejel, še daljne zneske odtegoval.
Tako so stražniki, namesto pripoznanih stražnin po 70 kr. in oziroma po 60 kr., večkrat samo po 40 in po 30 kr. dobivali in župan je mirne vesti svojim lastnim občanom pritrgane, po zimi v najhujšem mrazu in 24urnem nepretrganem poslu zaslužene zneske v svoj žep spravljal ter si tako okoli 1000 gld. prilastil.
Res je, da je županski posel težaven, da župan potrati mnogo časa, ki bi ga pri svojem gospodarstvu dobro porabil, da tudi pri tem poslu mnogo denarja potrosi — da ga pa za ves ta trud in za vse te izgube sama čast županskega stola ne more odškodovati. Pripoznavamo toraj, da je pravično, če župan za svoj posel vsaj toliko odškodovanja dobi, da gmotne škode ne trpi, in Francu Horvatu bi se ne bilo v zlo štelo, če bi bil izplačevanje njemu izročenih stražnin tako uravnal, da bi se bil le v omenjenem zmislu odškodoval; — ali njemu se je zdela priložnost prevab-ljiva, kar največ se pri ti priložnosti okoristiti,
—	kar mu državno pravdništvo po pravici v zlorabo županske (uradne) oblasti šteje. — Porotniki so ga vkljub temeljitemu zagovoru g. dr. Moschč-ta za krivega spoznali, in odmerila se mu je šestmesečna poostrena ječa.
Omenimo naj še, da so priče prvi dan obravnave vse manj odločno govorile, kakor v preiskavi, dokler se je ena priča v prav odločno nasprotje postavila s tem, kar je v preiskavi govorila.
Predsednik jo je na predlog državnega pravd-nika dal zapreti in pred preiskovalnim sodnikom je obstala, da so jo Franc Horvat in še dve drugi ravno isti dan klicani priči pregovorili, krivo govoriti. Doletel je preiskovalni zapor tudi Franca Horvata, ki je bil čas vsega postopanja na prostosti, in omenjeni dve priči, tako da se bodo imeli vsi štirje zagovarjati pred rodnim sodnim dvorom.
Dn<5 7. marcija t. 1. stala sta pred porotniki brata Martin in Jakob Šebavoc zavoljo uboja in sta prejela vsaki pet let težke ječe. Prav je, da se je začelo proti uboju ostreje postopati in morda bo tudi to nekoliko uplivalo, da se bo število ubojev zmanjšalo.
Dalje je bil Alojzij Zupančič obsojen zavoljo ropa, izvršenega nad A. Logarjem, s katerim sta pri nekem vinogradu popivala in se domu vračujoča s prijateljskim slovesom razšla.
A v Zupančiču dozori sklep, polastiti se Logarjeve srebrno ure in ko so ta nekoliko oddalji, krone Zupančič oboroživši se s kolom za njim, vdari nekoliko kratov Logarja po glavi, da se zgrudi in ob zavest pride ter mu iztrže žepno uro, vredno 19 gld. Prisodilo se mu je 7 let težke ječe.
Zadnja razprava vršila sejo proti Ferdinandu Severju, bivšemu trgovcu, ki jo užo dvakrat v konkurs prišel in obadvakrat bil zavoljo lahko-mišljone kride ostro kaznovan. Fr. Sever, brez posla in denarja, izvabil je mnogim kupčevalcem, posebno trgovcem s puškami in strelivom, blaga vrodnoga 500 gld., — jo to blago pod uič oddajal in si tako preskrbel denarja za pijačo in ■— kvarte.
Večini porotnikov so to postopanjo ni zdelo goljufivo in oprostili so ga.
Telegrami ,,Ljubljanskemu Listu.“
Wiesbaden, 17. marcija. Nj. veličanstvo cesarica avstrijska in nadvojvodinja Valerija ste danes zjutraj semkaj došle. Sprejel ji je vladni predsednik in policijski načelnik; na potu v hotel je zbrana množica navdušeno pozdravljala presvetle goste.
Madrid, 17. marcija. Časniki poročajo, da se je na sled prišlo republikanski zaroti med vojaki. Dva generala, dva častnika in štiri podčastnike so zaprli.
Dunaj, 15. marcija. Ob 5Vs uri je predsednik proglasil razsodbo. Sodišče je vse tri zatožence krivim spoznalo in jih obsodilo na vešala. Obesli jih bodo v tej vrsti: prvi bo Karel Schenk, potem Šlosarek, na zadnje Hu-gon Schenk. Pritožil se ni nobeden proti razsodbi. Kakor se čuje, je sodišče potem v tajni seji predlagalo, naj se pomilosti le Karel Schenk.
Berolin, 15. marcija. Nadaljuje se obravnava o zavarovalnem zakonu proti nezgodam delavcev. Bismarck je v obširnem govoru razjasnil svoje in vladno stališče in zbornici priporočal, naj sprejme nasvetovano postavo.
Suakim, 15. marcija. Danes je 100 konjikov rekognosciralo proti severju do Han-duka, kjer se nahajajo vodnjaki. Vse je mirno. Čuje. se, da vojaki še en mesec tu ostanejo. Admiral Hewett se poda prihodnji teden v Masavo in od tod v Abesinijo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 17. marcija.
giu.
Jednotm drž. dolg	v	bankovcih...................79 • 75
*	>	»	»	srebru..........................80-95
Zlata renta...............................................102-15
5% avstr, renta............................................95-25
Delnice ndrodne banke.................................. 844- —
Kreditne delnice....................................... 322'75
London 10 lir sterling....................................121-50
Srebro.....................................................—	•	—
20 frankovec.............................................. 9-615
Cekini c. kr............................................... 5-70
100 drž. mark..............................................59-20
Tujci.
Dn6 15. marcija.
Pri Maliči: Schliiger, stavbeni risar iz Gradca.—Schon-berger, zasebnik iz Postojine.
Pri Bavarskem dvoru: Dettela, posestnik iz Moravč. Zwenkel, živinotržec iz Dovjega. — Suppan iz Pri-stave.
Tržne cene.
V	Ljubljani 15. marcija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld.	85 kr., domače 8 gld.	35 kr.;	ječmen
5 gld.	20 kr.; rež	5 gld. 42	kr.;	ajda	5 gld.	71	kr.;
proso 5 gld. 71 kr.; turšica 5 gld. 53 kr.; oves 3 gld.
25	kr,; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 04 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 1 gld. 6 kr., salo po 88 kr., špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 62 kr., telečjega 60 kr., svinjina 64 kr., drobniško po 40 kr. — Piske po 55 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 23 kr., slame 2 gld. 5 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Srečke
Z dn6 15. marcija.
Line:	83	10	62	30	46.
Trst:	25 20	90	63	35.
Meteorologično poročilo.
g Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
rt •'s9 rt S. vrf ▼H	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	745-89 744-22 744-66	+ 0-8 +13-3 +6 02	brezv. sizt. sl.	mgl. js- >	0-00
cd •rP 'o	7. zjutraj	745-61	+ 0-4	brezv.	js-	
ei	2. pop.	744-46	+12-5	sizt.	»	o-oo
CD rH	9. zvečer	744-10	+ 4-8	»	»	
IV aznanilo.
Udje bratovščine sv. Jožefa moškega spola so povabljeni, naj bi se 19. marcija 1.1. ob 2. uri popoludne v frančiškanskem samostanu v Ljubljani k občnemu zboru skupaj snidili.	(22)
Predstojništvo bratovščine sv. Jožefa.
ObroYsko korenjsko seme,
(letelja, štajarska in luceruška, vsakovrstna sladna in navadna repa za pičo; raznovrstna travna semena, vrhu tega zelo pohvaljena in uznana najbolja carska travnata mešana (iz najboljših in žlahnejših detelj in trav) za vsako polje ugodno itd., se dobiva gotovo najbolja pri	(23)
R. Paulinu
pred škofijo in v Gledališki ulici št. 12..
Dobiva se pri meni tudi japonski! obrovska ajda.
= Natečaj.
Za posel gozdnega nadzorstva politiške uprave na Kranjskem razpisanih je šest logarskih služb, in sicer dve II. razreda z letnimi dohodki: 400 gld! letne plače, 100 gld. aktivitetne doklade, 100 gld. ho-darine, 75 gld. za logarsko opravo in 12 gld. pisarniškega pavšala; dalje štiri logarske službe III. razreda z letnimi dohodki: 300 gld. letne plače, 75 gld. aktivitetne doklade, 100 gld. hodarine, 75 gld. za logarsko opravo in 12 gld. pisarniškega pavšala.
Lastnoročno pisane prošnje za podeljenje jedne teh stopinj naj se
vsaj do 15. aprila t. 1. vroče pri tej c. kr. deželni vladi.
Zlasti se tisti dosluženi podoficirji, ki imajo vsled zakona z dn6 19. aprila 1872. 1., državn. zakonika list štev. 60, in vsled razglasila ministerstva za deželno brambo z dnž 16. julija 1879. I., državn. zakonika list št. 100, oziroma po § 5, odstavek 3 ministerskega ukaza z dn6 27. julija 1883. 1., državn. zakonika list št. 137, pravico do podeljenja razpisanih služb, — po-zivljejo, naj prošnje svoje, kojim naj priloži potrdilo, da imajo pravico prositi jedno izmed teh služb vroče do omenjene dobe c. kr. deželni vladi, in sicer isti prosilci, ki niso več podredjeni vojaškemu svezu, neposredno, ostali pak potom njim predstoječih vojnih zapovedništev, vojnih oblastev ali zavodov.
Prosilci, ki niso več v vojaškem svezu in ne spadajo med podoficirje, in imajo pravico prositi teh služb, imajo predložiti od občinskega predstojnika, kjer stalno bivajo, napisano spričevalo o lepem vedenji in gled6 svoje telesne sposobnosti za razpisane stopinje od uradno pooblaščenega zdravnika potrjeno spričevalo, vsi prosilci pak svoj krstni list, ter s spričevali dokazati, da so sposobni za službovanje gozdnega varstva in tehnično pomočno poslovanje vsled izvršenega izpita v smislu ministerskega ukaza z dn6 16. janu-varija 1850. 1., drž. zakonika list št. 63, dalje znanje slovenščine in nemščine ali vsaj kacega druzega slovanskega jezika in dokaz o kacem uže dovršenem javnem službovanji.
V	Ljubljani v dan 12. marcija 1884.
C. kr. deželna vlada.
Računski sklep
»Notranjske posojilnice v Postojini“
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
za prvo upravno leto 1883.
 --------
Denarni promet.
Dohodki. Društveni deleži, 60 po 100 gld. . . Opravilni > 63 > 10 > Pristopnina ali donesek v rezervni fond Naloženi denar pri drugih zavodih se vzdigne	 Upravne doklade	 Hranilne vklade	 Izposojila zadruge pri drugih zavodih Obresti od posojil	 Vrnena posojila		gld.	kr.	Troski. Inventar	 Posojila družtvenikom	 Na predplačana posojila vrnene obresti Vrnena izposojila drugim zavodom Plačane obresti od izposojil .... Izplačane hran. vklade	 » obresti za nje	 Upravni troški	 Naloženi denar pri drugih zavodih . Gotovine dnž 31. decembra 1883 . .	gld.	kr.
	6000 630 84 3250 431 7779 9422 762 10461	07 59 80 16		301 23750 6422 110 3162 6 468 3985 612	79 50 79 73 92 29 60
	38820	62		38820	62
					
Konto izgube in dobička.
	Debet. Izplačane obresti za hranilne vloge . Kapitalizovane obresti hranilnih vlog Na 1. 1884 naprej plačane obresti . . Obresti za izposojila zadruge .... Uradni troški	 Čisti dobiček		r gid.	kr.	Credit. Prejete obresti	 Zaostale obresti	 Na upravne troške	 Na izposojila zadruge za leto 1884 naprej plačane obresti .......	gld.	kr.
		6 72 225 110 468 | 360	92 24 74 29 99		762 19 431 30	16 95 59 48
		| 1244	18		1244	18
	Bila			n c a.		
	Activa. Inventar	 Posojila društvenikom		 Zaostale obresti	 Gotovine dnž 31. decembra 1883 . .	gld.	kr. j	Passiva. Društveni deleži 60, po 100 gld. . . . Opravilni » 63 » 10 > . . . Pristopnina ali donesek v rezerv, fond Plačane obresti od izposojil zadruge. Hranilne vloge	 Kapitalizovane obresti	 Naprej plačane obresti za 1. 1884 . . Izposojila zadruge	 Čisti dobiček		gld.	kr.
		301 23750 19 612	79 50 95 60		6000 630 84 110 7779 72 226 9422 360	07 80 24 74 99
		24684	84		24684	84
						
V Postojini inž 24. februvarija 1884.
Peter Kraigher m. p., Dr. Ivan Pitamio m. p. Josip Lavrenčič m. p.,
kontrolor.	Alojzi	Kraigher	m.	p.	blagajnik.
Z glavnimi in pomočnimi knjigami primerili in v redu našli.
Za nadzorovalni odbor:
Anton Globočnik m. p.	Dr.	Jurij	Sterbenec	m.	p.	(ig)	3—2
Odgovorni urednik prof. Pr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinraayr & Ped. Bamborg v Ljubljani.