Sfev» 33.
izhaja vsak četrtek zvečer. - {Iveri* ništvo in upravništvo v Trstu, V • Franeescod’>r-.?i*! 20 r Gor
C	?	-5	'
«Li!2!*L2Li^^gJi'
Jr-^;--*t.—~—.———
NOVICE
din® 19. avgusta 1 SIS.
Posamezna šiev. stane 25stotiiik.
ietselk Sil.
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za i mm. višine in širokosii 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot. ža besedo, najmanj L 3'—
Analfabetstvo
Od vseh pridobitev človeštva je brez dvoma najvažnejše znanje čitanja in pisanja.Napisana beseda je dvignila človeka, nad smrt ter ga posvetila večnosti. Misli, ki so nastale pred tisoči let, /živijo iše danes med nami in nam govorijo, kakor so govorile pred tisoči let.
Ako bi nam kdo predstavil na pr. Sokrata, največjega modrijana stare grške dobe, v kamenu ali sliki, kaj bi mi danes imeli od Sokrata? Sokrat v pismu pa ostaja to, kar je bil po svoji vrednosti za vesoljno človeštvo:	plemenito
srce in globoka misel.
S pomočjo napisane,besede postajajo največji učenjaki sveta naši učitelji in prijatelji. O njih se moremo vsak dan razgovarjati, vsak dan se moremo potom od njih spisanih knjig ž njimi pogovarjati. Vsaka knjiga je eno življenje, en svet. V vsaki moremo najti krepilnih sil za našo dušo in pobude za naše nadaljnje in popolnejše snovanje. Ker naše življenje je zelo raznovrstno.
Ko vidimo tako na eni strani, kaj da pomeni pismenost, spoznamo takoj na drugi strani ogromno
škodo, ki jo trpi človek, ki ne zna pisati Jin brati. Kolike sreče so oropani oni, ki ne znajo citati, in kolike modrosti, kolikih življenjskih izkustev. Mi gremo seveda lahkega; srca preko tega, ali ako se globlje zamislimo v nesrečni položaj onih, ki se ne morejo posluževati knjige, kateri so torej —■ rekli bi — Idjub svojim zdravim očem slepi, tedaj takoj spoznamo, da je to socijalni zločin. Pomislimo le, za kako velike vrednote so ti nesrečneži prikrajšani! Znamo, da je kultura skupen kapital človeštva, v katerega so ulagali najboljši sinovi sveta, svoje najboljše in najbolj dragocene blagre, da se mi vsi okoristimo ž njimi. Medtem pa ko pismeni človek to v resnici dela, je oni, ki ne zna čitati, izključen od uživanja teh blagrov. In kdo je tega kriv? Gotovo oni, ki imajo korist od kulture in ki se ž njo okoriščajo, a nočejo pomagati še drugim, da pridejo do tega.
Vsako popuščanje v zatiranju analfabetstva, t. j. nepismenosti, bi bilo torej velik greh in sramota za vse one, ki imajo priliko, da širijo med narodom kulturo, da ga tako obvarujejo pred najhujšo temo — pred duševno slepoto.
|be svojo zalogo municije. Minule-; žrtev. Pač pa je umrl neki urad-'ga petka se je v tej zalogi vnepnik, ki je bil svojčas uslužben v smodnik, ogenj se je seveda bli-;tem skladišču, ko je čital vest o skovito naglo razširil in vsa: za- j tej nesreči v časopisju. Vendar pa j loga je zletela v zrak. Kakor je; je bilo več oseb več ali manj težko izjavil madžarski minister za dr-1 ranjenih. O vzrokih te nesreče ni žavno hrambo, se je sežgalo pri tej j še nič znano. Sumi se. da je bil priliki nič manj kakor 30.000 kg ogenj podtaknjen.
smodnike.	.	:	— Proti prohibiciji, zakonu, ki pre-
Glede človeških žrtev te eksplo-; poveduje prodajanje alkoholnih pi-zije zatrjujejo nekateri listi, da sojiaG so se dvignili na Norveškem, že sami novinarji, ki so po eksplo-; pFotesti 80 postajali vedno bolj glas-ziji prihiteli na mesto nesreče,!111’ ParIam?nt se je zbal javnega
našteli 14 mrtvih. Madžarska vla-'	^ 1LJne ^ato sklenil, naj ljudje
. j. ji -	•, n i sami povedo, ali pijejo rajši vino ali
da je to vest odločno zamkala,! vodo. In tako se bo 18: oktJobra vrši]o
Zgleda, da zares ni bilo človeških po vsej državi tozadevno glasovanje.
Novice šz vsega sveta
Lord Kitehener
Vsem je znan še izza angleške vojske proti Burom admiral Kitehener, ki se je ob začetku svetovne vojne kot angleški vojni minister hotel podati preko Severnega morja v Rusijo radi organizacije ruske vojske. Na tej poti pa je križarka «Hamshire», s katero se je vozil lord Kitehener na tem potovanju, zadela v Severnem morju na mino ter se potopila. Od 800 mož broječe posadke ladje jih je ostalo le 12 pri življenju. Tudi lord Kitehener je našel tragično smrt v mrzlih valovih Severnega morja.
Hvaležna Anglija je postavila lordu Kitchenerju, ki ga je svet kot slavnega, vojskovodjo imenoval «angleški Hindenburg», spomenik na obali Severnega morja. Njegovega trupla pa do danes niso mogli najti.
Sedaj pa je angleški novinar Power, ki se že več let trudi, da bi našel truplo ponesrečenega angleškega vojskovodje, prinesel v London krsto, o kateri trdi, da hrani zemske ostanke pokojnega lorda Kitchenerja. Pravi, da je krsto našel na nekem ribiškem pokopališču na Norveškem. Ta Powerjeva izjava je povzročila mnogo prerekanja med angleškimi listi, dokler ni dala angleška vlada vso zadevo preiskati po posebni komisiji, ki je predvčerajšnjim dala odpreti omenjeno krsto. V krsti pa se niso našli nobeni ostanki kakega človeka.
Švica - obmorska država
Med vojno je Švica potrebo morskega pristanišča zelo čutila. Temu so sedaj odpomogli s pristaniškimi napravami v mestu Basel; od tam pride za 30 lir ceneje kot po Severno morje. Novo pristanišče omogoči letno odpošiljatev blaga za poldrugi milijon ton. Med najtežjimi deli je bilo delo za plovbenost Rena od Mainza do Basela; doslej so prihajale ladje po Renu navzgor samo do Mainza. Trebilnice so delale noč in dan, da so očistile Benovo strugo od Basela do Mainza. Oceanski parniki izločijo sedaj tovore v Rotterdamu ali Antwerpnu na renske ladje in te vozijo naravnost v Basel. Tona
pride za 70 dinarjev ceneje kot po železnici. Švica praznuje novo zvezo z razstavo, ki je odprta od 1. julija do 15. septembra in je priklopljena baselskemu vzorčnemu sejmu. Razstava ima naslov: razstava za notranjo plovbo in za izrabljanje vodnih moči. Tudi druge države so zastopane tam, ne samo Švica.
Kmetje na Francoskem
Krasna živina in bogata polja so dokaz blagostanja francoskega kmeta. Minuli so časi, ko je ponujala pred vojno mlekarica liter mleka po 3—4 su. Sedaj se plačuje en frank za liter. Ob nedeljah se peljejo vaščani n. pr. v departementu Pas-de-Calais na sprehod z lastnimi avtomobili. Vsi so oblečeni po zadnji modi. Gospodje kažejo zlate verižice in prstane z briljanti, dame si neprenehoma rdečijo usteča in pudrajo nos. Kmetje so tako ošabni, da je postala označba paysan (kmet) žaljivka. Zo-vejo Se samo cultivateurs (obdelo-vavci, namreč zemlje). Res, da bodo vsi ti nedeljski izletniki že zgodaj na polju in v hlevih, kjer delajo z zasukanimi rokavi do temne noči. A vendar to niso stari kmetje.'Navzeli so se mestnih šeg in ne marajo pred vsem otrok. V tem oziru so kakor Parižani. Po letošnjih podatkih poljedelskega ministrstva se obdeluje zdaj' na Francoskem za 900 tisoč ha manj kakor pred petimi leti, t. j. 1. 1921. Ta številka narašča letno za 200 tisoč ha in znaša zdaj že 23 odstot. vseh za polje pripravnih zemljišč. (Obdeluje se v splošnem 22 in pol milijona ha ali polovica vse Francoske, ki meri s Korsiko vred 54 in pol mil. ha). «Matin» tolaži čitatelje s tem, da napreduje poljedelska tehnika in torej izdatnost letine. A to vendar nič ne pomeni v primeri z glavnim zlom, pomanjkanjem delovnih rok, ki napreduje z grozno nevzdrž-nostjo. V petih letih je opuščeno skoro 25% vsega polja. Če se bo nadaljeval razvoj z isto naglico, bo postala francoska vas tekom 15 let puščava, niz mestec z bogatimi rentniki, ki bodo kupovali inozemska živila in nič ne bodo pridelali doma. Če pa bo izumrla vas, bo njej sledila Francoska.
30.000 kg SMODNIKA ZLETELO V ZRAK.
Na Donavi blizu Budimpešte leži otok Csepel, kjer je imela uprava madžarske deželne bram-
TEDENSKI PREGLED
Italija. Vlada nadaljuje svoja prizadevanja za zboljšanje gospodarskega položaja v državi. Glavni tajnik fašistovske stranke je imel v južni Italiji več shodov, na katerih je razlagal program delovanja vlade na gospodarskem polju. Na poti v Rim se je včeraj ustavil v Napolju, kjer je razpravljal z mestnimi veljaki o napoljskih vprašanjih. Medtem pregleduje ministrski predsednik Mussolini vojaške čete, ki so v Toskani na manevrih.
Žitna bitka.se nadaljuje z vso vnemo. Dosedanji podatki iz raznih pokrajin kažejo, da bo znašal letošnji pridelek na žitu v Italiji kljub vsem vremenskim in drugim prilikam okrog 55—57 stotov. S to množino žita bo mogla država zadostiti vsakdanjim potrebam svojega prebivalstva. Pri žitni bitki pa moramo vzeti v obzir tudi nje moralni uspeh. Letošnji potek žitne bitke je namreč pokazal, da so kmetovalci spoznali na splošno važnost tega vprašanja. Nakupili so veliko poljedelskih strojev, s katerimi se olajšuje in pospešuje obdelovanje polja, nabavili so si velike množine umetnih gnojil, kojih letošnji učinek jih je prepričal, da so umetna gnojila danes v naprednem kmetovanju neobhodno potrebna; končno so kmetovalci porabili letos veliko izbranega semena, kar daje gotovost, da pride v bodočih bitkah izbrano seme do polne veljave, ker ravno ono vpliva skoro odločilno na kakovost in na količino pridelka. — Vsako stremljenje vlade v tem oziru je treba toplo pozdraviti in podpirati.
Jugoslavija. Kljub noti, ki so jo predložile jugoslovenska, romunska in grška vlada bolgarski proti vpadom bolgarskih komitašev, je v so-
boto četa makedonstvujuščih zopet prestopila jugoslovansko mejo pri Strumici v južni Srbiji. Med tolpo teh razbojnikov in jugoslovanskimi orožniki je prišlo do boja. Od teh poslednjih je bil eden težko ranjen, nakar so se komitaši zopet umaknili čez mejo na Bolgarsko. Ni znano, da-li so utrpeli pri tem komitaši kake žrtve. Ta dogodek je izzval v Beogradu veliko osupnenje. Na drugi strani Bolgarska ni še odgovorila na gori omenjeno noto treh držav, ako-ravno so sofijski listi že objavili vsebino odgovora, ki ga misli Bolgarska poslati vladam v Beogradu, Bukureštu in v Atenah.
Zelo velike važnosti je v sredo sklenjena pogodba med Jugoslavijo in Grčijo. Ta pogodba vsebuje več konvencij, ki regulirajo solunsko vprašanje in s katerim se obenem podaljšuje zvezna pogodba. Ta sporazum predstavlja velik uspeh za Jugoslavijo in tudi za Grčijo. Ta pogodba zagotavlja Jugoslaviji tudi zvezo z Egejskim morjem. Vest o sklenitvi te pogodbe je vzbudila v Beogradu kakor tudi v Atenah splo-. šno zadovoljnost.
V nedeljo so se izvršile v Srbiji občinske volitve. Volilna borba je bila /elo huda posebno med radikali in demokrati. Prvi so zmagali v 1503 občinah Srbije, ostale stranke so si priborile večino v 620 občinskih za-stopih. Zelo veliko presenečenje je vzbudil izid volitev v Beogradu, kjer so po zelo dolgi vladi radikalov na občini jugoslovanske prestolnice zmagali demokrati Ljube Davidoviča, ki se imajo za ta uspeh zahvaliti dejstvu, da so se beograjski radikali razdelili za občinske volitve v dve struji in predložili seveda dve kand: datski listi.
DNEVNE NOVIC E
Imendan kraljice Helene.	| je prisostvoval velikemu pregledu
V sredo, 18. t. m. se je praznoval Tašistov, ki se je izvršil na trgu v državi god. Nj. Vel. kraljice! Unitä. Te slavnosti so se udeležili v Helene. Po mestih so vsi javni uradi j yakkem številu tudi bivši bojevniki razobesili zastave, pa tudi mnogi za-|in vojni invalidi, ki so na ta način sebniki so na ta način počastili! hoteli pozdraviti in počastiti svojega.
so na	.	_ ,
imendan kraljice. Zvečer so bili dr- j nekdanjega žavni uradi razsvetljeni.
Maršal Gadoma v Trstu.
V pondeljek predpoldne ob 11. uri je prispel v naše mesto maršal Luigi t ^
Gadoma, bivši vrhovni poveljnik ita- j lijanske vojske v svetovni vojni. Kot	®
gost sen. grofa Segre-Sartorio se je nastanil v njegovi vili v ulici S. S.
Martiri, kjer ga je sprejel i pozdravil v imenu tržaškega mesta občinski komisar comm. Perez. Sprejemu so prisostvovali prefekt gr. uff. Gasti, tržaški škof mons. Fogar ter razni vojaški in civilni dostojanstveniki.
Ob 13. uri je bilo prirejeno na čast maršalu v oficirskem krožku intimno kosilo, na katero so bili med drugimi povabljeni tudi poveljnik armadnega zbora general Montanari, divizijski poveljnik general Pugliese, prefekt gr. uff. Gasti, škof mons. Fogar, občinski komisar comm. Perez ter ravnatelj tržaškega salezijanskega zavoda don Bubino. Popoldne — v pondeljek — je bil maršal povabljen na čajanko v palači prefekture. Ob 18.30
najvišjega poveljnika. Zvečer je bil maršal Cadorna gost salezijanskega zavoda.
Za prihod maršala Cadorne v Trst se je mesto odelo v praznično obleko, da pokaže tako svoje priznanje viso-nu gostu.
Premet tržaškega pristanišča.
Tržaška trgovska zbornica je objavila statistične podatke o trgovskem prometu tržaškega pristanišča v mesecu juliju t. L Iz teh podatkov izhaja, da je letos v juliju promet padel napram juliju lanskega leta za 894.919 kvintalov, to pomeni, da je v letošnjem juliju šlo skozi tržaško pristanišče za 894.919 kvintalov manj kakor v istem mesecu lanskega leta. Vzrok temu zmanjšanju prometa v tržaški luki so manjši dohodi tovorov po morju in manjši odhodi blaga po železnici.
Skupno je promet tržaške luke padel v prvih sedmih mesecih tega leta napram prometu iste dobe v prejšnjem letu za 4 milijone 779.228 kvin talov.
DRAGINJA
Življenjske potrebščine in tudi tiste, ki so neobhodno potrebne za vsakega človeka, postajajo od dne do dne dražje. Naše skrbne mamice, ki gledajo prav od blizu in najbolj občutijo stalno naraščanje cen, ko kupujejo živila za družino, se z upravičenim strahom vprašujejo, kam da pridemo, ako draginja ne preneha rasti. vVko vzamemo namreč leto 1913 kot zadnje leto pred izbruhom svetovne vojne za podlago za določitev razlike med cenami, ki so veljale pred vojno za najvažnejše življenjske potrebščine, in onimi, ki veljajo danes, pridemo do zaključka, da je draginja od začetka vojne do danes narastla za 580%. V resnici se je izračunalo, da stane gotova količina neobhodno potrebnih življenjskih potrebščin, za katero je dal delavec pred vojno 100 lir, da stane torej danes ista količina 680 lir. In zgleda, da se bodo cene živilom še dvigale.
Draginja je izraz finančnega položaja, kar je v glavnem posledica
stariši, vdove, sirote ali sorodniki umrlih bivših a.-o. vojakov, ki do danes niso še vložili prošnje za dosego vojne pokojnine.
Opozarjamo, da rok za vlaganje tozadevnih prošenj poteče 1. oktobra 1926. Kdor ni ukrenil potrebnega. naj brez odloga pride v tajništvo pol. društva «Edinost» s potrebnimi dokazilnimi listinami o smrti ali izginejnju vojaka, da mu bomo sestavili formalno prošnjo.
Prizadeti, požurite se!
Tajništvo.
Napoved grozdja.
Užitninska uprava v Trstu 'sporoča: «V smislu V. odstavka čl. 184. in naslednjih pravilnika o iztirjevanju notranje užitnine, odobrenega s kr. odlokom od 25. februarja 1924., št. 540, se pozivajo lastniki in upravitelji vinogradov, ki se nahajajo tostran užitninske črte, da naznanijo do 31. avgusta t. 1. osrednjemu užit-ninskemu uradu (Ufficio Daziario Centrale, Punto franco Vitt. Em. II), koliko znaša njihov predvidevani pridelek grozdja.
Tozadevne napovedi se morajo ne-
zmanjšane vredn. denarja, davč-iPra^j na Posebnih vzorcih v dveh nega pritiska in carinske zaščite.1	p
Poleg teh glavnih vzrokov pomaga ,večati draginjo tudi slaba organizacija trgovine, posebno ako se ta-le ne ozira na položaj odjemalca - konsumenta ter ga prepušča tako njegovi nemili usodi.
Ždi se, da je prišla vlada po zadnjih skokih cen življenjskih potrebščin do prepričanja, da je treba vzeti v zaščito odjemalca - konsumenta. Tako je vlada v prvi vrsti ustanovila v večjih mestih države nekake konsumne zadruge za državne uslužbence, ki bodo tako prišli do živil po cenah, po
njenem osrednjem užitninskem uradu. — Tisti, ki ne napravijo napovedi, bodo kaznovani po zakonu.»
Visokošolski zbor Dijaške Matice.
Dijaška Matica v Trstu naznanja, da se bo vršil visokošolski zbor dne 29. t. m. ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih akad. društva «Balkan» v Trstu. — Dijaška Matica v Trstu.
Dijaška Matica v Trstu.
Redni občni zbor «Dijaške Matice» v Trstu se bo vršil 12. Septembra t 1. v dvorani D. K. D. pri $v. Jakobu. — Odbor.
Pozdrav naših vojakov.
Iz. Bengasi v Tripolisu pošiljajo
katerih so te zadruge nakupile ta: pozdrave svojim očetom, materam, živila od producentov. Vlada pa; bratom, sestram, prijateljicam in pri-pripravlja ukrepe, za pobijanje [jateljem naši slovenski vojaki: Trošt brezvestne špekulacije v trgovini! Anton iz Šent Vida pri Vipavi, Vrčon z živili ter hoče tako obrazovati! JosiP.iz Dobravelj^Muha Ljudevit iz
pred preveliko
vse državljane škodo.
France Bevk zapustil ječo.
Danes zapusti naš pisatelj France Bevk goriške zapore, kjer je prebil 4 mesece, ker ga je državni pravdnik zatožil radi nekega članka v «Čuku na pol'ci», katerega je sodnija spoznala za žaljivega za kr. vojsko. France Bevk je v ječi napisal knjigo o sv. Frančišku Asiškem, katero bo letos izdala Goriška Matica med drugimi svojimi publikacijami.
Veselimo se, da pride zopet na svobodo France Bevk, ki ga moramo smatrati za enega izmed najboljših naših pisateljev.
Važno za družine padlih a.-o. vojakov!
Pred osmimi leti je končala svetovna vojna, pa vendar so še
Bistrice, Soban Josip iz Gorjanskega, Arčon Ivan iz Vrtojbe, Flajs Franc iz Bovca, Gomišček Albert iz Solkana, Hrobat Anton iz Dobravelj, Batič Franc iz Šempasa. Ti naši fantje pozdravljajo tudi čitatelje «Novic» in kličejo vsem «Na svidenje!»
VRTNO VESELICO
priredi M. D. «Prosveta» — Trst, v nedeljo 22. t. m. ob 16. uri v DKD pri Sv. Jakobu.
Za zabavo starih in mladih bo preskrbljeno!	Odbor.
V prilogi nadaljujemo z objavo podatkov uradnega izida zadnjega ljudskega štetja. V prihodnji številki se bo to nadalejvalo in bomo tu omenili stanje prebivalstva — seveda kakor je bilo ugotovljeno na uradnem ljudskem štetju — še ostalih krajev Julijske Krajine.
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
PODSABOTIN.
Naša prva prireditev.
Bralno društvo «Na dan» priredi svojo prvo veselico pri g. Alojziju Valentinčiču dne 22. t. m. ob 3 pop. s sledečim sporedom: Italijanska deklamacija; «Izgubljeni sin», žaloigra v 5 dejanjih; «Planšarica» šaljiv prizor s planin; «V ječi» burka v 1 dejanju. — Prijatelji poštene zabave, pridite v nedeljo v Podsabotin. Videli bodete, da vam ne bo žal. — K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor.
IZ JELŠAN PRI IL. BISTRICI.
Že dolgo ni bilo v naši vasi prireditve. V nedeljo dne 22. t. m. pop. pa hoče naše prosvetno društvo «Sloga» proslaviti na čim lepši način 60-let-nico svojga obstoja. Na tej prireditvi bodo sodelovala tudi nekatera sosednja bratska društva in nikomur ne bo žal, ako pride ta dan v Jelšane, kjer bo imel priliko slišati in videti stare in mlade z roko v roki na prosvetnem delu. Zatorej kličemo vam: Pridite!
SUŽID.
Ganglova drama «Sad greha»
V nedeljo dne 22. t. m. nastopi naše mlado obnovljeno društvo z imenovano igro. Sodelujejo tudi bratska društva, naš tamburaški
j nimajo več niti mehurčka vode. |Nebo je te dni odprlo vse svoje Ipipe ter se docela scedilo. Pričakovati je zdaj trajno lepo vreme. A kdo je to dosegel? Biljane! so vložili prošnjo na vse vremenske oblasti, ki so obljubile dosedanje slabo vreme odpraviti pod pogojem, da se najmanj polovica Bricev in Brik (he, zlasti teh, pa če le mogoče v domači narodni noši!) udeleži v nedeljo 22. t. m. zanimive veselice v Biljani. Torej, hrabri Brici in brhke Brike, od vas je odvisno bodoče vreme. Zato, če nočete imeti več dežja in toče, pridite v nedeljo v Biljano!
IZ KOMNA
Dolgo je že tega, odkar ni bilo prireditve v Komnu. Toliko večje pa je bilo pričakovanje za nedeljsko prireditev, ko je komenska mladina stopila spet na plan. Dokazala je ta dan, da je nekaj zmožna in nudila mno-gobrojnemu občinstvu najlepši užitek. Ne bom tukaj podrobno ocenjeval sporeda, ampak povdarim naj samo to, da z discipliniranostjo posameznega društvenika se doseže največji uspeh. Pokazal je to predvsem zbor. Ni bilo tukaj, kar se opaža še vedno pri raznih pevskih nastopih, gledanja na občinstvo, tistega smehljanja, mogoče tudi besedičenja, ampak vsak pevec in pevka je lepo zrl svojega pevovodjo, ki je s svojim temperamentnim nastopom pokazal, da zna prikleniti slehernega pevca nase. Zbor bo s pogostimi vajami premagal še marsikatero tež-kočo in bo lahko kos naši najmodernejši pesmi. Enako se moram izraziti o igralcih. Povdariti je treba posebno, da ni bilo slišati tu tistega nesrečnega elkanja, ampak govorilo se je pristni oderski jezik. Potrudil se je vsak izmed igralcev, da se uživi v svojo ulogo in jo poda kar najboljše.
S to svojo nedeljsko prireditvijo je komenska mladina pokazala, da hoče živeti in udejstvovati se na za nas prevažnem kulturnem polju. In mi smo ji hvaležni za njen nedeljski nastop in želimo le, da bi se v kratkem spet videli.
BAZOVICA.
Dne 9. t. m. je v ljubljanski bolnici nenadoma preminul Drago Gruntar, dijak VIL realke. Pokojni Gruntar je bil v naših mladinskih vrstah najiskrenejši kulturni delavec. S svojo vzgledno požrtvovalnostjo je nastopil povsod, kjer je bilo potreba pomoči. Med drugimi ustanovami, katerih član je bil, bo najtežje' občutilo to izgubo naše M. D. «Zarja». To našo mladinsko organizacijo si je vzel pokojnik posebno k srcu, ker se je zavedal, da mora predvsem v svoji rojstni vasi pomagati mladini do napredka in izobrazbe. Svoj počitnice je povečini žrtvoval v doliro našega društva.
Bil je navdušen športnik, radi česar je želel med nami vpeljati to zdravo in koristno zabavo, kar se mu je. tudi posrečilo. V kratkem času smo ga videli z njegovo mlado in lahko četo na novem igrišču, ki ga je pokojnik skoro sam pripravil društvu.
Zanimal se je na splošno za vsak posamezni odsek, zakar ni čudo, da smo se veselili njegovih počitnic, ker je njegov povratek med nas pomenil nakratno oživljenje delovanja v našem društvu.
Z zadoščenjem je naš pokojni tovariš odšel zopet od nas in. stisnili smo mu tedaj desnico v pozdrav. Kdo si bi takrat mogel misliti, da nas ta
zbor pa bo polnil odmore. Nasvidenje.
BRESTOVICA.
Kamnolom na Grmadi.
V naši občini imamo kamnolom. Nahaja se na Grmadi- znanem našem hribu nad vasjo, kjei j ]3iaga duša zapušča za vedno. Nista so se vršile ob času vojne hudejminuia dva tedna po njegovim odbitke. Kamnolom vodi agilni naš j hodu, ko nas je pretresla vest, da domačin g. Kačič Josip. Kamen je Gruntarja ni več med živimi. Težko lep marmor, črnobelo žilnat, trpe-i nam je bilo verjeti to bridko resnico, žen in zelo priljubljen. V kamno-1 Zapustil si nas, tovariš, za vedno.
lomu se pridno dela. Zaposlenih: ^ r^bohV Sh mladinskiS je sedaj dvajset delavcev, ki so vsi;vrstsal’ si zapustiI za seboz vrzelj, ki
domačini. Gotovo je, da se bo kamnolom še nadalje razvijal, tako da se bo lahko zaposlilo v njem še nadaljnih 30 delavcev.
Za naš kamen se v prvi vrsti zanima podjetje «Cave Ilhrico-Ro-mane», kamor gre vsa proizvodnja.
BILJANA.
Neverjetna vremenska novica!
Vse zvezdame in vremenske opazovalnice poročajo, da so natančno pregledale ves nebesni svod in ugotovile, da le tu in tam še plavajo drobni oblački, ki pa
je ne bomo mogli tako lahko izpolniti. Izgubili smo s Teboj mnogo, mnogo, ostal nam je le Tvoj spomin, katerega hočemo ohraniti v naših srcih kot dragocen zaklad.
Družini Gruntar-Urbančič naše globoko sožalje. — Tovariši in tovarišice M. D. «Zarja».
IZ PODGORIJ,
Tudi naše prosvetno društvo «Cvetoči Slavnik» noče zaostati za drugimi društvi. V nedeljo dne 22. t. m. pon. priredi namreč s sodelovanjem nekaterih bratskih društev veliko vrtno veselico. Užitek obeta biti na vsak način velik in zato mislimo, da se bo odzvalo našemu vabilu kar
leze in gre. Nasvidenje torej v nedeljo v Podgorju!
IZ BOLJUNCA.
Drin-drin-drin!
Halo! Kdo tam?
Tukaj telefonski poročevalec iz Bolj unca!
Kaj novega?
Mnogo novega! Poročam Vam g. urednik, da se je konstituiral obsežen odbor zastopnikov cele občine, ki ima namen prirediti 19. septembra na javnem trgu v Bo-Ijuncu velikansko slavnost, katere dobiček je namenjen občinskim revežem! Slavnost bo vsebovala vinsko trgatev, srečkanje, tombolo, dirke v vrečah, nastop štirih godb, umetne ognje in dr. Odbor se temeljito pripravlja, da bi slavnost čim lepše izpadla. Za to je pa potrebno sodelovanje 'vseh občanov, ki bodo brezdvom-no k temu pripomogli!
IZ MAČKOLJ.
Pozivu bral. pev. društva «Primorsko» na prireditev, ki se jev ršila pretečeno nedeljo, se je odzvalo lepo število občinstva. Vršilo se je vse v najlepšem redu in splošno zadovoljnost. Navzoči župan g. Radovani in poročnik milicije sta se lahko prepričala, da ne gre pri naših prireditvah za nikako protidržavno delovanje, da je namen naših kulturnih društev izobrazba an napredek! Zato naj se sličnim prireditvam ne stavijo nikake ovire, pač pa naj se kolikor mogoče plesi omejujejo. Program sporeda je otvorila prav res dobra godba iz Sv. Barbare z nacijonalno himno. Učenka A. Tul je deklamo-vala v italijanščini «Slepca». Izgovorjava je bila čista in lepa. Domači pevski zbor je nstopil z Volaričevo moški zbor «Na ples» in K. Adamičev meš. zbor «Pri zibeli». Spiljenje in zlitost glasov, pravo harmonijo je mogoče doseči le z mnogimi nepretrganimi vajami. Če vpoštevamo, da vse to pri društvu «Primorsko» manjka, smelo trdim, da je nastopilo naravnost izvrstno! Zato pogumno naprej in uspeh bo dosežen! Naj vas ne spravi vsaka malenkost iz ravnotežja. Oklenite v društvo mladino, učite jo in bodrite! Ricmanjski zbor, dasi sestavljen iz samih mladih moči, je pokazal, da ima same že rafinirane pevce in agilnega pevovodjo! Zelo dovršeno je nastopil z Lajovičevo «Kisa» in Adamičevo «Kaj pa delajo tički». Slabše sta bili proizva-jani naslednji dve točki, izven programa: Adamičeva «Lipa»' in zlasti pa Lajovičeva «Pastirčki». Temu so krivi tudi naši ubogi odri, ki so navadno tako majhni in pomanjkljivi, da se glasovi popolnoma ubijajo, kar bi se z lahkoto dalo premagati, če hi zadnje vrste pevcev stale višje.
Pevski zbor «Zveze» iz Ocizle ima tudi dobre moči in od nastopa do nastopa kaže lepše uspehe. Nastopil je z dvema pesmama popolnoma dovršeno!
Kar se tiče burke «Lažizdravnika», moram reči, da je bila igrana nepričakovano izvrstno. Igrali so jo sami domači fantje in dekleta, ki se od zore do mraka trudijo po polju in pičlo odmerjeni čas počitka uporabljajo za izobrazbo. No, trudili se niso zastonj. Moralen uspeh je popoln in pohvala vseh je na tem mestu neoporečna! Izmed moških je bil najboljši Lipe, a dobro mu je senkundiral Boštjan. Oba kmeta, ki sta se odlikovala bolj po svojih maskah, sta tudi zadovoljivo rešila svojo nalogo. Le kmet, katerega je zob bolel, je nekoliko nerazločno govoril — mogoče radi zobobola?! Zdravnik je bil tudi na mestu. Prav dobro je s svojim majestetičnim nastopom rešil svojo vlogo orožnik in tudi pismonoša se je počutil domačega, čeprav ga ni ljubezen preveč razgrevala. Izmed ženskih ulog moram posebno pohvaliti Reziko, ki je s svojo igro pokazala, da ni brez talenta. Tudi Jera je kljub tolikim boleznim, uboga reva — izvrstno sekundirala kmetu Zevniku. Za tak lep uspeh igre, s katero bi lahko nastopili tudi na boljših odrih, gre vsekakor največja zasluga režiserju g. Danilu Pahorju.
Lep popoldan smo preživeli v nedeljo v Mačkoljah. Hvala društvu «Primorsko» za tako lepo prireditev! Sosedne in mnogo krepkejše vasi, vzgledujte se pri Mačkoljanih!
Sirite Novice!
Mii Ijuiep šija oi I. tortia liGospodarske
novice
Prebivalstvo razvrščeno po občevalnem jeziku in državni pripadnosti.
Občine, frakcije in	Število prebivalstva	ITALIJANSKI DRŽAVLJANI Občevalni jezik					
središča		i	srbsko- hrvatski	:£--š m	sloven- ski		1 govorijo! tudi ital J	Tujci
7. Gradiščanski okraj Biljana 		1299	15			1277	25	7
Brazzano			929	130	—	—	—	—	9
Capriva		1353	138	—	—	3	3	3
Chiopris-Viscone . . .	1022	45	—	—	—	—	1
Kormin		6438	705	—	—	137	—	29
Qorona		531	1	—	—	—	—	—-
Kožbana 		1256	17	—	—	1070	254	3
Dolenje		1435	40	—	—	400	343	—
Fara 			1766	103	—-	—	2	2	—
Gradiška 		4717	1533	—	—	39	39	29
Mariano		1386	—	—	—	4	2	1
Medana		979	18	—	—	961	17	—
Medea .......	1216	16	—	—	—	—	—
Moraro		743	16	—	—	—	—	—
Moša		1329	21	—	—	20	—	3
Romans		2165	92	—	—	—	—	5
Sagrado 		1993	1389	—	—	70	67	13
Sv. Lovrenc pri Moši .	1146	74	—	—	3	3	1
Versa		671	21	—	—	—	—	—
Villese		1309	45	■ —	—	—	—	1
Gradiščanski okraj	33683	4419	■ —	— ■	3986	755	105
8. Tržiški okraj							
Aiello		1595	13	—	—	—	—	—
Oglej		2900	2893	—	—	—	—	7
Campolongo		1189	1188	—	—	—	—	1
Červinjan		3304	3304	—	—	—	—	—
Doberdob		516	36	::		—	480	480			
Devin		658	142	' ' —	—	516	345	—
Fiumicello ......	4470	237	—	—	7	—	2
Fogliano		2157	2153	—	—	—	—	4
Gradež 		5219	5175	—	—	—	—	44
Joanniz		696	696	-—	—	—	—	—
Tržič		11838	11216	—	- —	227	172	192
Muscoli-Strassoldo . .	1834	336	—	—	—	—	14
Perteole		1792	246	—	—	—_	—	4
Ronki		4846	4298	—	—	348	150	17
Ruda		1675	10	—	—	—	—			
San Canziano ....	2799	2787	- ; 		—	1	—	5
Šempeter ob Soči . .	1516	1502	■ —:	—	—	—	7
San Vito al Torre . .	1848	647	—	—	—	—	—
Scodavacca 		1048	39	—	—	:		—	4
Staranzano		1389	1339	—	—	45	15	5
Tapogliano		645	—	—	-—	— -	—	—
Terzo		1904	1904	-—	—				—	—
Turriaco		1620	1619	—	—		 .	,		1
Villa Viceniina ....	1246	45			—							
Visco		933	153	—	—	—	—	—
Irziski okraj	59635	41978	—	—	i 624	1162	307
9. Trbiški okraj Zabnice		903	44	*525	47	205	8	129
Malborghetlo		636	57	*488	31	8	—	85
Pontefella		702	315	*352	69	6	1	29
Belapeč		866	44	*426	26	27	2	369
Leopoldskirchen . . .	343	60	*203	—	61	—	19
Trbiž		4003	654	*2012	83	251	12	1086
Ukve		771	53	*179	14	548	27	11
Trbiški okraj	8224	1207	4185	270	1106	50	1726
10. Koprski okraj Koper .......	8622	8432	* Vsi Nemci 2	2	91	59	97
U/ežarji		368	5	—	—	363	244			
Pobegi		659	155	—	—	504	397	—
Bertoki		488	174	—	—	314	201	—
C-ere (?)			223	223	—	—					—
Seni Tomaž ....	248	174	—	—	74	49	—
Škocijan		513	511	■ 		—	2		—
Tribano		149	149				 j				—
San Marco .....	407	407						.		—
Sermino (?)		183	139				—	44	27	—
Prade . . 		212	187	' 		—	25	12	—
Dekani		6141	21	3		6108	988	9
Dolina 		5215	109	22	6	5052	192	32
Izola			8457	6110	—	—	2340	2340	7
Marezige ...	. .	3170	47	3			3120	1421	—
Milje	-	5480	5345	—	—	59	36	76
Vaile d’ Oltra ....	2551	2536	12	8			3
Monti (?)		1434	224			1210	917	
Škofije		1772	310	—	—	1462	1141	—
Plavje		829	67	—	•		762	451	—
Ocizla-Klanec ....	2361	45	_ 		—	2509	421	7
Pomjan z okrožjem . .	4397	2343	—	—	2049	1566	5
Buzet z okrožjem . . .	16361	4160	10015	7899	2170	1815	16
Piran z okrožjem . . .	14158	13332		■	—	764	764	62
Roč z okrožjem . . .	3399	417	2869	1962	112	23	1
Koprski okraj	87997	45622	1292Ö	9877	29134	13064	315
ŽIVINOREJA BREZ TRAVNIKOV, ugoditi najnaravnejšim potrebam Večjidel smo upravičenega mnenja, ta,kili živali. Kakor sta dobra klaja da je živinoreja brez- travnikov nemo- in dober svinjak dva važna po-goča. Travniki dajejo glavno krmo ! goja za napredek teh živali, ravno za zimski čas, zato so važni in ne ob-! tako je gledati tudi na to, da jim
! ničesar ne manjka, kar zahtevata dober počut in zdravje prašičev.
stvu. Tudi poleti nam večkrat in veliko pripomorejo, če zmanjka druge krme. Jeseni nam dajejo za pašo. Dobri, rodovitni travniki so zaradi tega v resnici velik zaklad za vsako gospodarstvo, posebno v živinorejskih okrajih.
Resnica je pa vendarle, da se da tudi brez travnikov izhajati in da se na mnogih gospodarstvih pečajo z živinorejo brez travnikov. Vso potrebno krmo pridelujejo namreč na njivah. To vidimo po krajih, kjer manjka pravih travniških leg, kjer manjka tako imenovanih naravnih ali prirodnih travnikov. Sam sem imel svojčas priliko na Češkem, da sem posloval na veleposestvu, kjer je manjkalo travnikov, kjer so vso potrebno krmo pridelovali na njivah. Namesto, da so i napravili iz njiv slahe travnike, so se-I jali vso potrebno krmo na njivah, in sicer v podobi večletnih deteljnih mešanic in drugih krmskih rastlin (zelene turščice, grašice, živinske pese).
To vprašanje je tudi za nas važno,
! in sicer za take kraje, kjer imamo si-! cer travnike, toda travnike, ki ne le-! žijo v travniških legah, ki torej niso j naravni ali prirodni, ampak ki ležijo ' v bolj suhih njivskih legah in so zaradi tega slabi. Taki travniki bi nam veliko več vrgli, ako bi jih obdelali za njive in za pridelovanje detelj in deteljnih mešanic. Po takih legah se da z deteljnimi mešanicami veliko več doseči in boljše izhajati kakor pa s slabimi travniki. Take večletne mešanice dajejo po več košenj, dajejo bolj bogate košnje in bolj tečno krmo. Na ta način se da še marsikje živinoreja dvigniti, kajti na vse zadnje sta obilnejši pridelek krme in boljša krma vendarle glavna pogoja za napredek živinoreje.
Kolikor slabši so naši «njivski» travniki, toliko več vredna so večlet-I na deteljišča, ki jih uvrstimo v njiv-1 ski kolobar. Kolobarjenje z večletni-I mi mešanicami trav in detelj je tedaj
Tem živalim je treba, da se zadostno pregibljejo na svežem zraku. Plemenske živali morajo ven, na prosto, na pašo. Mirno ležanje po svinjakih ne odgovarja plemenskim živalim. Praseta morajo od mladega ven, na solnčno trato, na bližnjo pašo ali v ograjen sadni vrt, da se tam poljubno preska-čejo in izprehodijo. Res nam delajo z ritjem nekoliko škode, ali zato se telesno in zdravstveno veliko bolje počutijo in tudi bolj razvijajo. Vsak dan bi morale te živali za nekaj časa na prosto-, če nimamo boljše prilike za pašo, naj se spuščajo v ograjena tekališča, da se tam po svoji volji razgiblje-jo in naužijejo svežega, zraka. Naj-ßlabse pa je, če jih zapiramo v temne in premalo zračne svinjake in če jih pustimo kakor jetnika dan na dan po teh tesnih prostorih. Zlasti mladim in plemenskim svinjam to močno škoduje.
Pri prašičih je tudi to uvaže-vati, da so debelokožci, da si radi drgnejo kožo in da se tudi radi kopljejo. Vse to povzroči srbečico, ki nastaja na koži vsled menjave kožnih lusk. Prašič se vleže kamor je, v vsako lužo in vsako blato, ne zaradi tega, ker je žival nesnažna, ampak zaradi tega, da pride do moče in hladila, ki ga potrebuje -zlasti v poletnem času. To hlajenje in ta moča mu znatno pripomoreta, da se bolje počuti. Te živali sploh ljubijo, da se v poletni vročini zadosti ohlajajo. Zato jim moramo nuditi tudi priliko, da se kopljejo, in če ni drugače mogoče, jih moramo z vodo polivati in u-
najboljši nadomestek za slabe njivske j mivati. Po vsakem takem kopanju travnike. V takih mešanicah bi mo- jim de silno dobro, če morejo v
ralo biti - dve tretjini do tri četrtine detelj in ena četrtina do ene tretjine trav, da bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem za boljše košnje, kakor nam jih dajejo danes naši slabi njivski travniki.
KOPANJE PRAŠIČEV IN GIBANJE NA PROSTEM
Kdor hoče dvigniti uspehe pri reji plemenskih prašičev, mora
senci dreves mirno ležati. Snaga, hlad in kopel jim v poletnem času silno ugajajo. Pri taki strežbi nam živali vidno dobro uspevajo.
Čim večjo važnost polagamo na prašičjerejo, tem bolj moramo skrbeti, da se živalim dobro godi.
Ustrezati moramo njih naravnim zahtevam in potrebam!
Milanski dom (stolna cerkev), ena najlepših cerkev na svetu. Začeli so jo zidati leta 1386 in je bila dovršena leta 1813. Zidali so jo torej 427 let, seveda so bili v tej dobi desetletja in desetletja dolgi presledki, ko je delo pri gradnji te svetovnoznane cerkve popolnoma počivalo. Cerkev leži na prekrasnem trgu, ki tvori danes središče Milana. Na zunaj učinkuje pogled na to cerkev zelo globoko, ker je sta zidana iz lepega mramorja od Lago Maggiore, ima na strehi veliko število vitkih stolpičev z nebroj okraski, med katerimi je nad 2000 mramornastih kipov. Notranjost cerkve jo 148 m dolga, 88 m široka. Tu se hranijo pomembni umotvori. Najvišji stolp meri 108 m.
Galles, predsednik meliikanske republike, in stolna cerkev v Mehiku, kjer se vrše veliki boji med državo in duhovščino.
Skupina palm iz okolice Dubrovnika v južni Dalmaciji, kjer je tudi pozimi tako milo podnebje, da vspevajo na odprtem palme, razni kaktusi, prekrasni oleandri in druge rastline, ki rastejo drugače le v vročih krajih Afrike.
Narodne noše so se vzdržale pri večini narodov v nasprotju z izpre-membam mode sledečimi oblačili višjih stanov posebno mestnih ljudi. Najprej so se kmetje začeli drugače oblačiti kakor meščani tekom 16. stoletja,, ko so postala nasprotja med mestom in deželo, ponekod posebno radi kmetskih puntov, ostrejša. Vendar pa se je ta ločitev izvršila šele v 17. in 18. stoletju. Pri nekaterih narodih so narodne noše ostale do danes v velikih čislih. Pri tem so se seveda narodne noše v dolgi vrsti let izpolnile primerno umetniškemu čutu
dotičnih narodov in pri teh se še danes nosijo narodne noše ob slovesnostih. Pa tudi v mestnih dvoranah niso redke pri teh narodih prireditve, na katerih se dame kretajo v narodnih nošah, ki predstavljajo včasih zelo veliko vrednost. Pri narodih, kjer nahajamo posebno lepe narodne noše, je v navadi, da se kraljica in kraljičine oblečejo v narodno nošo, ko se podajajo med narod. Tako nam kaže tukaj slika jugoslovensko kraljico Marijo v pestri gorenjski narodni noši ob strani kralja Aleksandra na slavnosti otvoritve spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Kranju dne 1. avgusta t. 1.
Železniške nesreče se vrstijo po vseh državah ena za drugo. V Franciji se pripeti skoro vsak dan kaka železniška nesreča in ni še dolgo, odkar so listi poročali o železniški nesreči v Münchenu v Nemčiji, kjer je prišlo na desetine ljudi ob življenje. V Jugoslaviji, kjer so železniške nesreče zelo redke, se je o priliki zadnje povodnji vtrgal med Lazami in Zalogom ob Južni železnici onstran Ljubljane plaz ter obsedel na progi. Brzovlak, ki je neposredno za tem vozil ondot z veliko brzino, je zavozil v plaz, radi česar je lokomotiva skočila s tira čez pobočje mostiča v jarek hudournika Besnice ter se zarila v zemljo. Hladnokrvnosti strojevodje se je zahvaliti, da ni bil nihče izmed L potnikov ranjen. Slika nam kaže lokomotivo v jarku.

France Miklošič, največji jezikoslovec preteklega stoletja. Kakor smo poročali že v zadnjih «Novicah», je bil temu velikemu učenjaku odkrit v Ljutomeru spomenik dne 8. t. m. Slovesnosti odkritja so se poleg ogromne množice ljudstva udeležile delegacije vseh vseučilišč Jugoslavije.
IZ BESE PRI KLANCU.
Beka -— čisto majhna zakotna istrska vasica — ni še videla toliko ljudi, kot pretečeno nedeljo. Domače društvo «Lilija» je privabilo skoraj 1000 gostov na svojo prireditev. Ker je cerkveni patron sv. Lovrenc, se je tedaj v nedeljo praznovalo opasilo na način, o katerem bodo pozni beški rodovi govorili. Zjutraj je daroval č. g. župnik iz Klanca slovesno sv.
mašo, a popoldne je bila veselica, prijjjein
zbori iz Klanca, Kozine, Prešnice in Boršta. Obsežno dvorišče g. Povha
lepo okrašeno je bilo polno občin-1 posebej om;niamo v,3ebmo tega dela. Saj
podrobno Qej,ov je v vrst; največjih ' '	' '
ki so razveselile že na stotisoče našega ljudstva.
«Nova Talija» št. 6 vsebuje rusko šalo «Snubač», spisal A. Čehov. Ni treba, da še
stva. Ne bom se spuščal v oceno, ker so nam zbori iz Kozine, Klanca, Prešnice in Boršta itak znani, saj smo jih neštetokrat že čuli. Omenim naj le domači zbor, ki nas je naravnost iznenadil. «Lilija» je v nedeljo pokazala, kaj zmore vztrajno delo, zato pa danes tudi lahko uživa lepo zadoščenje. Kakor zbor, tako so •se odlikovali tudi domači igralci pri igri «Voščilo za god». Vsi smo odnesli najboljše in najlepše utise iz Beke, želeč, da bi nam društvo «Lilija» čim prej še kaj pokazalo sadov svojega dela.
Ne smem pozabiti pohvaliti tudi dolinsko godbo, ki je žela splošno pohvalo!
IZ BEKE,
Podpisani odbor Izobraževalnega društva «Lilija» na Beki se iskreno zahvaljuje občinskemu predstojniš-tvu za izdano dovoljenje, s katerim je zamoglo tako sijajno nastopiti v nedeljo, 15. t. m. Zahvaljuje se nadalje č. g. župniku Sokliču za daritev
ke satire so kratki. Dvogovor hiter, nagajiv, tako, da mora igralcem jezik teči kot namazan. — Šala je kratka a bogata na vsebini, kjer se bojuje ljubezen z zasebno lastnino.
Za naše kmetovalce
Kmetijska razstava na Ljubljanskem velesemnju se priredi v dobi od 4. do 13. septembra 1926. Obsegala bo: razstavo konj, mlekarsko, vrtnarsko in čebelarsko razstavo; potem razstavo kmetijskih strojev in strokovno-poučno razstavo.
Kmetijska posojila vojnim pohabljencem. Na podlagi najnovejših odredb se dovoljuje iz državnih sredstev pohabljencem posojila za nakup kmečkih posestev slovesne sv maše in za nepoplač pvi do najvigjega zneska 30.000 lir. trud pri režiji igre. Hvala bratskim - - j • J N n	f namen na
društvom za prijazno sodelovanje, Ulzav^ le stavna v ta namen	ta
hvala vrli dolinski godbi, katero vsem razpolago znesek 115,000.000 lir. K najtopleje priporočamo, hvala cenj. plačevanju obresti in amortizacij-občinstvu, ki nas je obiskalo v tako ogromnem številu in konečno najlepša hvala mlademu požrtvovalnemu pevovodji g. Hreščaku in brat. društvu «Zveza» iz Ocizle za posojeni oder! — Odbor Izobraž. druš. «Lilija».
Književnost In umetnost
«Radi oreha». Katoliška knjigarna v Gorici je izdala priprosto trodejanko Dragotina Vodopivca «Radi oreha». Prav dobrodošla za kmečke odre. Prodaja Katoliška knjigarna v Gorici, via Carducci 2, Štokova knjigarna v Trstu, via Milano 37. Cena 3.—- lire.
«Slovenski pritrkovavec». Pravkar je izdala Katoliška knjigarna v .Gorici 136 strani debelo knjigo «Slovenski pritrkovavec», ki jo je spisal svetnik Ivan Mercina, državni glasbeni učitelj v Gorici. Knjiga je navodilo za pritrkovanje cerkvenih zvonov po škril-kah. V predgovoru je zapisano: «Mi Slovenci smo že po naravi pritrkovavci». Treba je, da sc pritrkovanje obrane, da se ta lepi običaj razvija in spopolnjuje. 243 vzorcev za pritrkovanje je pisatelj nakopičil. Tako knjigo ni imel doslej še noben narod v Evropi,
ruskih pisateljev.
Ali «Snubač» zahteva od igralcev že rutinira-nosti in zmožnosti igralcev mestnih odrov.
Besede Čehova režejo, so trpke. Stavki rez- j bavili strokovnjaki in, kakor” nam
na razvalinah j ustvarila naj- j strašnejši industrijski pekel.»
IZ LONDONA V NEW YORK V DESETIH URAH.
odrih. Krasnih scen ne manjka v komediji,' evropska civilizacija tako, da poslušalca kar lomi smeh. Društva, j vzhodnega paradiža ki imajo srečo, da štejete med svojimi igralci' dobre moči, poskusite s to komedijo. Komedija je tip pristnih narodnih predstav, kakor so Legijonarji, Rokovnjači, itd.
«Nova Talija» št. 5 vsebuje enodejanko «Prijatelj, rešil si mi življenje», katero je po L. Simonsu priredil Karlo B. Bajka je kratka. Nastopijo trije igralci in ne zahteva skoraj nikakih posebnih sposobnosti. Burka se prišteva v vrsto onih, po celem Sloven-
Avstrijski inženir Ellišon je iznašel nov tip aeroplana, ki bo mogel v desetih urah iz Londona v New York. Bo to velikan, ki bo meril v krilni razpetosti 70 m, a ne bo imel ne ladje ne repa. Kabine in motorji bodo nameščeni pod krili, v kabinah da bo moglo brzeti 500 km na uro, se bo moralo dvigniti namreč 10.000 do 12.000 m visoko, kjer je- trenje zraku neznatno, a kjer. je zrak tudi tako redek, da ne zadostuje za dihanje. Letalo izdelujejo v neki nemški luki in bo kmalu dogototovljeno.
Ali živali jočejo?
S tem vprašanjem so se že delj časa
!IVAN PIVKI
IDRIJA	J
Veliko zalošaitolilon. vina | no debelo In drobno.
Se priporoma
poročajo, se jim je posrečilo dognati*, da se razne živali, tako na pr. osli, opice, velblodi, žirafe itd. jočejo in da poznajo tudi žalost. Tako pripoveduje gospa Burton, da je opazila na nekem svojem potovanju, kako so zdrknile solze po licu nekega izmučenega velbloda v sirijski puščavi. Dr. Boerlage pravi, da so na Javi mladiči neke opice, ki jo je ustrelil, umrli od žalosti. Ravnotako pripoveduje znani afriški raziskovalec Li-vingston, da je imel priliko videti opico, ki je jokala kot razvajen otrok, če jo niso vzeli v naročje.
Z VLAKOM SKOZI GOREČI GOZD.
Leningrajski listi poročajo o razburljivi železniški vožnji skozi ogenj. V bližini neke železniške postaje je opazil strojevodja nekega osebnega vlaka, da besni pred vlakom v razdalji kakih 150 m vseokrog strašen požar. Na eni strani proge je gorel ogromen gozd, na drugi pa neko skladišče. Ker ni mogel vlaka pravočasno ustaviti, je drvel skozi ogenj

coDPoaonDaonooacaaacoonoaaoĐ
GLYKOL
prali malokrvnosti
Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le „GLYKOL“, ki ozdravi v najkrajšem času. - Cena steklenici L 7'—. Za celo zdravljenje zadostuje osem steklenic. Dobiva se le v lekarni
[asluili, Via iliani 42
(Sv. Jakob)
zveze.
15 minut nato je strojevodja vlak ustavil. Vsled silne brzine, s katero
□aaaaaciDaaopopaaDaciiaaacmaciaa
□□□□aanannaaDi !□□□□□□□□□□□□□□
da bi se to zemljišče osušilo in od prlo bolj intenzivnnmu obdelovanju goriškega deželnega zbora je prišlo v eni ali drugi obliki to vprašanje v razgovor. A definitv-j nega se ni ničesar ustvarilo. Ka- j kor pa sedaj kaže, se bliža ta davna želja prizadetega prebivalstva, uresničenju! Vlada je s pre-j jela zvršitev osuševanja preval-j Dobi se pri Katoliški knjigarni v Gorici, ‘ skega, močvirja V SVOJ program In via Carducci 2, v Štokovi knjigarni v Trstu, objavila V Uradnem listu SVOJ tO-
platno'U-3Ur Nevezana 8'~ lir’ vezana v zadevni sklep. Naj bi beseda že v
Dr. Klement" Jug. 1926. Izdalo in založilo' kratkem meS0 P0stala-«Dijaško društvo Adrija» v Gorici. Tiskala1 Narodna tiskarna v Gorici. Strani 156. Cena 10-— lir. Knjiga obsega isledeče sestavke:
Jelinčič, Dr. Klement Jug; univ. prof. dr.
France Veber, dr. Jug — človek in znanstvenik; dr. A. Sodnik, Aforizmi; dr. Bartol, dr. Jugov etični nazor; Jelinčič, Jug — pla-
Osuševanje Prevala. Med Vipol- je drvel vlak skozi ogenj, se ni vžgal j g žarni in Mošo, na severni strani niti eden voz. Samo šipe so popo-železnice iz Gorice v Krmin, se kale in tia ženske so se onesvestile, fazteza precejšen zemljiški kom-1 N.ekat®ri Potniki. 80 izjavili, da se pleks, v približnem obsegu 600 nbm.mti zavedali, v kako strašni si-hektari«, (krog 1600 ojtv). ki ie 1 ^
deloma močvirnat, deloma pa|eino> vse to pa je trajalo samo par jako slabo izrabljan kot travnik, sekund. Vlakovodja je zadobil lažje Pravijo mu «preval». Že pred do-i poškodbe, brimi 60 leti se je porodila ideja-
ZOBOZDRAVNIK
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za zobe in usta sprejema
v Gorici no Travniku št. ZO i
v AJDOVŠČINI (nasproti posojilnici)
n
n
□
□
D
O

Razne vesti
Družabne razmere v Indiji
. --0	r-- O priliki obiska Rabindranatha
mnec, Dijaštvo, mladina, tebi je knjiga j Tagoreja v Rimu piše Achille Loria namenjena, tebi posvečena; posegaj pridno i v'«Echi e Commenti» O socialnih raz-
bo bril 1 knjige,VkT odpira pogled ""živ!	V Indiji’ kak°r S° jih ustvarili
Zobozdravnik
D= D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU
Via Imhriani VG/ill. (prej Via S. Giovanni) od 9—12 in od 5—7 ure
Josip Klun
trgovina porcelanastih predmetov
TRST, ul. Mazzini 40, Dre! ul. Nuova
SKLADIŠČA:
Piazza Scorcola št. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, ste-kla emajliranih in aluminijastih ku-hinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila :::
Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčistejšega kristaliziranega slekla. Cilindri ovili v kartonastih škatijah mesto v slami. Cene brez vsake konkurence!!
□ □□□□□□DDDOUOQODIDDDDD □□□□□□
ljenje_ tega genijalnega Slovenca!
«Oče, budi volja tvoja», spisal dr. Ivan Pre-Katoliška knjigarna je izdala knjigo pod gorenjim naslovom. Obseg 10S strani, 12 risb Saše Šantla. To knjigo je izdala že prevaljiska Družba sv. Mohorja, toda nova izdaja je nekoliko spremenjena in ilustrirana. Prodaja se v Katoliški knjigarni v Gorici, via Carducci 2, v Štokovi knjigarni, via Milano 37 v Trstu po 3.50 lir.
«Zadnji dnevi velikega mučenika. Katoliška knjigarna v Gorici je izdala «Zadnje dneve velikega mučenika», povest iz misijonskega delovanja v severni Ameriki. Stra-ni 80 broširano 4.— lire. Prodaja Katoliška knjigarna v Gorici, via Carducci 2, in Štokova knjigarna v Trstu, via Milano 37.
«Nova Talija». Ravnokar so izšli v zalogi «Narodne Knjigarne» v Gorici tri novi zvezki «Nova Talija» št. 4, 5, 6. Cern zvezkom št. 4 Lir. 4—, št. 5 Lir 3.—, št. 6 Lir.
3.	—. Dobe ise pri založništvu in drugih slovenskih knjigarnah.
«Nova Talija» št. 4 priobčuje komedijo v
4.	dejanjih s petjem «Divji in nedeljski lovci», izpod peresa znanega pisatelja in humorista Starovaškega. Snov je vseskozi mična. Glavno vlogo ima po vsem Vipavskem znani «Raubšic» Laskar z Dol. Otlice. Igra je primerna za podeželske odre ter po isvoji obsežnosti zadostuje, da se uprizori brez drugih točk. Napevi pevskih komadov naj se tako priredijo, da se povzamejo po kakih narodnih pesmih. Igra se do sedaj še ni igrala. Ko doživi krstno predstavo, bo brez-dvomno zavzela odlično mesto na naših
Angleži z industrializacijo: «Po velikih indijskih mestih najdemo delavska stanovanja, v katerih je običajno stlačenih do 15 oseb v eni sami izbi. Kakšne so fizične in moralne posledice, si lahko mislimo. Glavne žrtve teh razmer so ženske, ker so šibkejše in ker so bolj priklenjene med štiri ' domače stene. Odtod ogromna umrljivost žensk, dvakrat večja nego moških; toda tudi ostala mesta so morilna za matere. Posledica je znatno nižje število žensk nego moških. Dočim je v angleških mestih po 1070 žensk na 1000 moških, jih je v Bombayu samo 565 in v Calcutti celo samo 430. Odtod mnogomoštvo in širjenje prostitucije. V Calcutti, ki šteje 1,403.300 prebivalcev, je sicer samo 16.000 javnih izgubljenk, torej razmeroma manj nego v evropskih mestih, toda zato je pa tajna prostitucija tembolj 'razširjena Strasna je umrljivost otrok. V Madrasu n. pr. je umrljivost otrok trikrat večja nego v Londonu; jetika je prokletstvo indijske tekstilne industrije. Washingtonske določbe gle^ de ženskega in otroškega dela v Indiji ne veljajo; tu morajo ženske delati po 11 ur dnevno, otroci pod 9 leti pa po 7 ur s samo polurnim odmo-, rom v celem delovnem času. Tako je

PoMno pometle „Ninm Im“
Odlikovano z diplomo, zaslužnim križcem in zlato medaljo
Corso V. E. II! 47 • TRST - Telefon št. 14-02
Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor tudi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga krst iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debeio. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori),
ulica Tesa štev. 31. - Telefon 14-02X2
i
Lastnik in upravitelj H. STIBiEL«
LMnsko Milno banko
Podružnica u Trsta: Via XXX Ottobre 11
Telefona : 5-18: 22-98
Telefona 5-18; 22-98:
BRZOJAVNI NASLOV: BAN O ALU BI AN A
Podružnice;
Gorico, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split
n
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad :
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 4V2% netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzfie naloge in daja v najem •-------------------- varnostne pušice (SAFES) ------------------
Blagajna je odprta od 9% do 12-50 in od l4l/a do 16 ure.
— Proti predsedniku turške repub» like Kemalu paši so zarotniki pripravili atentat, pa jim ni uspelo. Kemal paša se je v turških konservativnih krogih zameril, ker je pričel nasilno uvajati v Turčijo evropsko civilizacijo, kakor nekdanji car Peter Veliki v Rusijo. V zaroto je zapletenih par višjih glav kakor kažejo aretacije. V zapore so namreč odvedli tudi nekaj poslancev in celo bivšega naučnoga ministra in par generalov.
— Znorel je v Dortmundu na Nemškem 45-letni mesar Blaževski in izvršil v blaznosti strašno dejanje: umoril je ženo, dva otroka in dve drugi osebi, nato je pa še samega sebe usmrtil.
— Pohleven kralj živalstva je oni lev, ki je te dni, kakor poročajo iz Züricha, v Chaux des Fonds ušel iz kletke ter se mirno sprehajal po ulicah in ni nikomur storil nič zlega. Ulovili so ga spet in ga odvedli v njegovo omreženo kraljestvo.
— Ples v Rusiji. Sovjetska vlada je že pred časom izdala stroge naredbe glede plesnih zabav. V zadnjem času pa so se nekoliko premislili in dovolili, da smejo tudi delavci plesati v nekaterih dneh; dovoljeni so samo stari plesi, moderni plesi pa so strogo zabranjeni.
— Kitajski roparji so pri Kantonu napadli oddelek portugalskih čet. Vnela se je huda bitka, v kateri je bilo 300 roparjev ubitih, 150 pa ranjenih; tudi njihovega poveljnika so spravili s sveta.
Kmetijski stroji

Za zabavo in smeh.
V vlaku
Gospodična se obrne do gospoda, ki je sedel pri oknu in ga prosi, naj okno zapre, ker je zunaj tak mraz. Gospod pa ji reče: Gospodična, ali mislite, da bo zunaj bolj gorko, če okno zaprem?
Korajža
Sodnik: Torej vi, priča, ste bili deset korakov oddaljeni od obtoženca, ko je prvič ustrelil?
Priča: Približno deset korakov.
Sodnik: In pri drugem strelu?
Priča: O, pri drugem strelu pa že kakih sto korakov...
Čuden nagrobni napis
Vdova Frida Žmansova je postavila na grob svojega moža spomenik s sledečim napisom:
Tu počiva Toni Žmans, Spomenik postavila žalujoča soproga, zapuščena v tugi in bolesti, ki se bo odslej morala sama preživljati z razprodajo blaga v ulici Sedmih jezer št. 50. V zalogi ima: peresa, svinčnike, papir, pivnike, črnilo, gumijeve podpet-nike, gumbe, lasnice, glavnike, globin, prah za uničevanje muh, bolh in stenic itd. itd. — Žalujoča soproga.
Odkritosrčnost
Mati: Kdo je pa danes največ znal v šoli.
Anica: Gospodična učiteljica!
V šoli
Učitelj: Kdo je odkril Ameriko?
Pepček: Krištof Kolumb.
Učitelj: No, kaj boš povedal o Kolumbu?
Pepček: Ko bi bil Kolumb ostal doma bi nam sedaj ne bilo treba plačevati Ameriki dolgove.
Navada
Učitelj: Tvoje računske naloge so zmerom napačne. Ali ti doma nihče ne pomaga?
Mihec: Oče mi pomaga.
Učitelj: To je pa res čudno. Kaj pa je tvoj oče?
Mihec: Natakar.
Stari Slovani
Učitelj: Kakšne lase so imeli stari Slovani?
Tonček: Sive.
Učitelj: Kako to?
Tonček: Saj so bili — stari.
Odgovorni urednik: JANKO RUNTIČ.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦j
Ig-pikelI
<►*
04s
❖<4
4 A
«M O
«e O «■
❖
*
Et
O-*
O*
♦
*
o
♦
❖
KNJIGÜRN3 IH PAPIRNICA
J. ŠTOKA
Trst, Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, ^občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica
Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA.
Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige.
Haračila po pošti se izvršijo točno in hitro
roglstrovano zadrtifia i omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Terre bšanca 19. f. nad.
♦
♦
i*
❖
POSTOJNA
❖	i
♦	!
15>
* i
♦	Trgovina z mešanim blagom Z
♦	železnino in steklom na drobno £
%	in debelo.	£
^HSEHEHHSSSlEiHHIISBBESBEEgiSiEiišiSi
i ŠEPETAVEC MARIJA 1
IDRIJA	J
priporoča cenjenemu občinstvu svojo 0 zalogo prisineja vipavskega in istrske- .® ga vina. Dobra domača kuhinja. gj
------------- ®
Razpolaga z dvoriščem za shrambo s vozov In s hlevom za 30 glav živine. (wj
Točna postrežba.	Točna postrežba, p
SEHliEEEBEESEEEEgiiiii
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
4%
PO T/o
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (safes)
♦♦♦♦
Me me n stranke oä 8 V3-13,16-13
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon žtv. 25-67.
Nejsiarejši slom donarni zavod
C@¥l|amica Forcessin
Odlikovana na madnarodni razstavi v Genovi z „Slaloma di gras premio“
TStStf ¥ia diuseppe Capriva It@v. S prš Sv. Jakobu - TSSST
Kdar išče obuvalo cenö s vendar lepo,
ta feo pomislil malo, ste kupil kar na slepo 1
§*ei
hi šel bo k „FORCESSINU*. ki v Trstu vsem od kraja
— ubožcu al’ bogatina najboljše čevlje daj« .. . EBB™
Tržaški Kmetijski družbi v Trstu je dospela velika izbera raznih kmetijskih strojev iz inozemstva in sicer:
Slamoreznice znamke «Mayfarth» z verigami raznih velikosti.
Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfahrt» in drugih znamk.
Gnojnične sesalke, plužna telesa, travniške brane, mlečni posnemalniki itd.
Kmetovalce, ki se zanimajo za te stroje, vabimo, da si jih ogledajo v naših skladiščih v ulici Tore bianca 19 in v ulici Raffineria 7, Telefon štev. 44-39.
SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE.
Tržaška kmetijska družba v Trstu ima največjo izbero zajamčenih semen od najboljših nemških tvrdk. Te dni je prejela novo pošiljatev semena jesenske repe okrogle, solate endivije, motovilca, kasnih brokljev, cvetočega karfijola, razne vrste špinače in razna druga poljska in vrtna semena. Seme inkarnatke ali rdeče detelje, ki nam je za nekaj dni zmanjkalo, nam je zopet dospelo. — Razno kmetijsko ročno in vprežno orodje. — Živinska sol. Naročnikom živinske soli smo odposlali po železnici naročeno količino.
Umetna gnojila. Zbiramo še vedno pred-znanbe za superfosfat, kalijevo sol in žveple-nokisli amonijak.
Priporočamo kmetovalcem naj ne odlašajo s prijavami za umetna gnojila, ker se na prepozno dospela naročila ne bomo ozirali.
Kmetijske stroje vseh vrst imamo v naših skladiščih, ulica Tore bianca 19 in Raffi neria 7, Tel. štev. 44-39.
Slamoreznice znamke «Mayfarth», raznih velikosti imajo v zalogi: Mlekarska zadruga v Trnovem, Kmečka Posojilnica v Vipavi in trgovina Goljevšček v Sežani.
kB n Mi
L

BUFET PRIMC
Trst, ulica XSC35C Ottobr© 18, nasproti lcavarsi© Commercio
- Medno sveže Etre-
POSTREŽBA TOČNA.
V
t
t
;;
v
v
v
K*
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino fer kraški teran, herjevo gsäve. Mrzla in gorka svinjina, sardine ild. -Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
.j...................
JAKOB BEVC - TRST
urama In zlatarna Trst - Casupo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLAT© kupuf@ v vsaki množim po naivišfih cenah KRONE pSseuje vile kot vsi drugi »T RAZNA DARÜ.A ZA BSRMANCE.

POSTOJNA s®
♦♦♦♦
Notranje bolezni in
oneracije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
fl
H
Spomnite se „Šol. društva“!
taasaooaoanaaiGatacEioaonöaQQnoBD
° ZOBOZDRAVNIK	1
IIL111UII
i -	a
a Specijalist za ustne “
□
In zobne bolezni.
Ordinira s GORICI on Travniku 5. H.
o
□
o
□
a
d
□
a
a
n
g od 9. do 12. in od 3. do 5. g c	a
aDDdOQDaaQDDDDDDDDDaDaacQacn
|„,MUNDL0$ šivalni stroji
ll	„GSricka“
i!
!
CSöricke
dvokolesa, lotorini „Fifir In belgijske pšk§ se vdobe le pri
Josipu Kerševauiju
GORICA — Piazza Cavoar 9 — GORICA
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvrdka ustanovljena 1.18S8. flcl CBlOriS^CSm Tvrdka Dsianovljsna 1. 1898.
Gorica, tiL med U (pr. Gosposko ulica)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
ANTON BREŠČAK
GORICA, Via Carduccl 14 CpreJ Gosposka ul.}
>0 JTJ
ra