Stav. 106. V Trsta, v soboto 17, april« 1915. Letnik ju. Iz?:*ja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. L'rekem je bil zavrnjen ruski napad pri Blo*Hah, vzhodno od Pjotrkovvega. Ob dolnji Nidi je naša artiljerija s streli užgala municijsko skladišče. Več ruskih strelskih zakopov, ki so bili v našem u-činkujočem topovskem ognju, so nasprotniki zapustili beže ob veiikih izgubah. V Karpatih je prišlo samo v Karpatske.^! Ie-u do posameznih bojev. Prodira-foča ruska pehota je bila, kakor vedno, zavrnjena ob znatnih izgubah. 450 ujetnikov. Delni boH v strvijski dolini so dali na-daljnih 264 ujetnikov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer, tml. Z nemas-raskeja Isojliča. BEROLIN. 16. (Kor.) VVotffov urad poroča: Veliki glavni stan, 16. aprila. Vzhodne bojišče. — Na vzhodu je položaj nespremenjen. V n;ai jšili bojih pri Kalvariji smo zadnje d.-i ujeli IG 10 Rusov in zajeli sedem strojnih pušek. Vrhovno armadno vodstvo. Ruski listi o položaju. PETROGRAD, 15. (Kor.) V »Novem Vremenu« priznava Menšikov, da od načrta sestradanja Nemčije ni pričakovati veliko. Nemčija proizvaja v mirnih časih kakih 75 odstotkov svoje porabe žita, ki ob majhnih skrčitvah prav lahko da izravnati v prenahranjenem nemškem ljudstvu. Nemci bi mogli sedaj lahko dokazati, da imajo najmočnejše živce in da so zato nepremagljivi. Novi način vojevanja opovrgava vsa stara vojna pravila. Razpravljajoč o vzrokih pomanjkanja premoga na Ruskem izvaja Menšikov, da ni vzrok samo pomanjkanje železniških voz. temveč da dozdevno tudi odpoveduje produkcija premoga. Ugotavlja pa, da Nemčija, dasiravno je industrijska država, nikakor ne trpi pomanjkanja premoga, dasiravno nemška mesta zaradi svoje višje kulture in goste železniške mreže potre-Ijjejo znatno več premoga. Menšikov preiskuje, kateri minister je kriv. da se v zadnjih letih ni gradilo dovolj železnic in se ni poskrbelo za nabavo dovoljnega obratnega materijala. »RjeČ« ugotavlja«, da je bila zadnja ruska žetev daleč pod povprečnostjo in da je popolnoma slaba letina krmil, tako da vkljub temu. da se je izvoz zmanjšal za 273 milijonov pudov napram letu 1913., zaradi velikih vojaških potrebščin vlada draginja krmil in žita. K temu pa še prihaja desorganizacija vsega žitnega trga in pomnjkanje zadostnih transportnih sred-stev. Z zapadnem bojlSča. BEROLIN, 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 16. aprila. Zapadno bojišče. — Pred Ostende-N i eu portom so se udeleževale včeraj artilerijskega boja sovražne torpedovke, katerih ogenj pa je kmalu moral umolknit!. Ob južnem robu St. Eloi smo po raz-srrelitvi zasedli dve hiši. Na južnem pobočju Loretske višine se od danes ponoči zopet vrše boji. podlistek GREŠNICE. Roran. — Francoski spisal Xavier de Montčpin — Ali ti je šegav tiček. ta Carcan! — Prinesti moram odgovor, gospod, — je rekla Pivoine. — Da, da. potem . . . takoj . . . treba je nekaj časa, preden se dobi ono, česar želi tvoj gospod .... Tonnefier se je prekinil in se iznova po-smejal. Petem pa je poklical natakarja: — Na štev. 4 naj se zakuri! Natakar je odšel. Pivoini je od trenutka do trenutka prihajalo slabše. V par minutah se je vrnil natakar in je ja\ il svojemu gospodu, da je kabinet pripravljen. — Pojdite z menoj, gospodična! — je rekel gostilničar Pivoini. Pivoine je odšla ž njim. Sla sta v prvo nadstropje, potem pa po hodniku, na ka-teega se je odpiralo kakih osem do deset vrat, in sta obstala pred štev. 4. Med Mozo in Mozelo so se vršili samoj artiljerijski boji. Uporaba bomb z zadušljivo vplivajoči-mi plini in pehotnimi eksplozivnimi krog-ljami s strani Francozov narašča. Ob jasnem, razglednem vremenu je bilo delovanje letalcev včeraj zelo živahno. Sovražni letalci so obmetavali kraje za našo fronto z bombami. Tudi Freiburg so zopet napadli in je bilo tamkaj ubitih in ranjeni'; več civilnih oseb, zlasti otrok. Vrhovno armadno vodstvo. 0 bojih med Kozo In Hszelo. ZUERICH, 16. (Kor.) Razpravljajoč o bojih med Mozo in Mozelo, opozarja »Ne-ue Ziiricher Zeitung« na dejstvo, da so francoski podatki o pridobitvah v dija-mentralnem nasprotstvu s poročili nemškega generalnega štaba. Različnosti v mnenjih si ni mogoče razlagati drugače, kakor da se je Francozom pač posrečilo, da so se polastili posameznih nemških postojank, dočim se je vpad v glavne postojanke posrečil le na nekaterih manjših točkah. Kakor hitro so se pričeli francoski splošni napadi, so Nemci izdali predstra-žam ukaz, da naj se umaknejo na glavne postojanke, tako posebno v Pont a Mous-son. Tudi povdarjajo nemška poročila izrecno, da Francozi niso prišli preko linije Regnieville-Feyen en Hanve. Ti kraji so ostali torej v posesti Francozov, ravno ker so se nahajale tamkaj poprej nemške predstraže. Isto velja tudi za Freniery in Goussainville. Učinek bomb, vrženih od sovražnega letalca na mesto Freiburg. FREIBURG V BRE1SGAVI, 15. (Kot.) Od oseb, ki so bile včeraj od bomb. ki jih je metal sovražni letalec, poškodovane, sta umrli še dve, tako da je dosedaj vsega skupaj osem mrtvih. Težko ranjenih je še osem, lahko ranjenih pa šest. Francoski letalci metali bombe na kolodvor v Haltimgonu. BASEL, 16. (Kor.) Danes zjutraj so francoski letalci metali bombe na novi kolodvor v sosedni bavarski občini Hal-timgon, vsled česar sta bila razdjana dva železniška vozova. Na kolodvoru je začelo goreti. Tukaj je bilo lahko opažati pokanje šrapnelov na tillinški višini postavljenih topov za obrambo. Letalci so odleteli, ne da bi bili zadeti. Nemška letala na delu. LONDON, lb. (Kor.) Listi poročajo, da sta bili v krajih, katere so obiskala nemška letala, poškodovani dve hiši po bombah. V \\ alsendu je prodrla bomba skozi streho neke hiše, prodrla je tudi strop in lahko poškodovala neko staro ženico, kije stanovala v hiši. V tynedskem okraju vlada veliko vznemirjenje. AMSTERDAM, 16. (Kor.) »Nieuwe van uen Dag* poroča iz Izzendijke: Minulo noč je v Tannenwaldu pri Aelterju pristalo neko letalo, ki so ga pri Ypernu obstreljevali. Tajnik uprave francoskega tabora v Nan-cyju aretiran. LYON. 15. (Kor.) Kakor poroča list »Nouvelliste« je bil tajnik upravniŠtva ar-madnega tabora v Nancyju, vojak Goupil aretiran, ker je od dobaviteljev, katerim je dajal prednost, prejel 20.000 frankov darila. Goupil je priznal svoje dejanje. A- Gostilničar je odprl sobo in rekel: — Počakajte me tukaj, povrnem se takoj k vam. Po teh besedah je odšel. Soba, v kateri se je nahajala Pivoine, je bil zelo majhen, škrlatno rdeče tapeciran kabinet. Na peči je stala ura, ki ni Šla, in pa nekaj vaz z velikimi umetnimi cvetličnimi šopki. V sobici ni bilo drugega pohištva nego miza, divan in več stolov. Edino okno se je odpiralo na precej velik, samoten vrt. Pivoine se je vsedla na divan. Komaj se je vsedla, se jej je glava povesila na prsi in bilo jej je, kakor da bi jej svinčen obroč stiskal čelo in jo silil« da mora zapreti oči. Naslonila se je v vogel divana in je takoj trdno zaspala. Ko je Tonnelier zapustil sobo, je skrbno zaklenil vrata in ključ vteknil v žep, česar pa Pivoine ni opazila. Kmalu po prihodu mlade deklice je nastalo v hiši hrupno gibanje. Osem do deset mladih ljudi, ki so vkljub mrazu napravili z ladjo izlet po Seini, je prihrumelo v restavracijo in so pri gostilničarja, ki je v ostalem poznal vse, naročili, kakor hitro mogoče, dober obed. retirani sta bili tudi *ve civilni osebi in pričakuje se, da jih are irajo še več. »VVestminster Gazette« o angleških izgubah pri Nieuw Cbapeilu. LONDON, 10. (Kor.) *Westrninster Ga-zette< razpravlja o poročilu feldmaršala Frencha glede bojev pri Nieuvv Chanelle in St. Eloi in pravi: Nekaj težkih izgub si bi bili lahko prihranili, ako bi bilo vodstvo smotreno. Lahko pričakujemo, da se v prihodnje težavna podjetja poverijo voditeljem, ki so v prejšnjih vojnih dneh pokazali svojo moč in spretnost. Hvala, ki jo je izrekel feldmaršal French generaluDou-glas Haigu, bo našla na Angleškem odmev. Da pa jo popolnoma upoštevamo, moramo biti gotovi, da ni v spremstvu z imenovanji, odlikovanji in slavospevi mož, o katerih je znano, da se niso odlikovali. Gladstonov nečak padel na bojišču. CURIH, 16. (Kor.) Kakor poroča »Ziiricher Zeitung«, je na bojišču padel Gladstonov nečak. Nemci ujeti na norveški jadrnici. LONDON. 16. (Kor.) V Edinbourgli so iz Kirkwalla pripeljali osem nemških vojnih ujetnikov, ki so jih ujeli na neki norveški jadrnici, ki naj bi jih bila prepeljala iz Južne Amerike v Hamburg. Bombardiranje asileike obali. BEROLIN, 16. (Uradno.) V noči od 15. na 16. aprila so mornariški zrakoplovi več utrjenih krajev ob južni angleški vzhodni obali uspešno obmetavali z bombami. Zrakoplove so pred in med napadi silovito obstreljevali, a so se vrinili nepoškodovani. * Namestnik načelnika admiralnega štaba: pl. Behncke. »Zeppelin« ob izlivu Thyne. BEROLN1, 16. (Kor.) K napadu nemškega mornariškega zrakoplova ob izlivu Ty-ne, piše »Lokalanzeiger«: Potovanje, ki je je napravil Zeppelinovec preko angleškega ozemlja, ni bilo veliko, vendar pa je ogroževalo najskrajnejši sever Anglije in Škotske v grofovini Northhumberiand-ski, ozemlje, ki je zelo bogato na premogovnikih, steklarnah in železolivarnah. List opozarja zlasti na dejstvo, da za angleško trgovino tako izredno važna reka Tyne s Southshieldsom in Newcastlom, z železnicami, tovarnami in ladjedelnicami, nikakor ni varna pred nemškimi bombami. Ta polet Zeppelinovca je dokazal, da za-morejo naša letala vsak trenotek ogrože-vati velike ladjedelnice ob Tyni. Za angleško brodovje je to gotovo zelo neprijetno razkritje. ____ Angleška blokada. LONDON, 16. (Kor.) Parnik »City of Cambridge« črte Ellerman je bil dne 2č>. marca t. I. na potu iz Aleksandrije v Li-verpool pri Bishprocku v razd. 250 jardov napaden od nemškega pod vodnika. Pod-vodnik. ki se je pokazal na krmilni strani, je začel streljati. Parnik je premen jal smer in sicer s polnim parom. Dasiravno je vozit samo s hitrostjo 13 vozlov na uro. se mu je vendar posrečilo, da je pred mrakom ušel torpediranju. Osem strelov je zadelo in povzročilo precej škode, vendar ne toliko, da bi ladja ne bila sposobna za vožnjo. Ko se je stemnilo, ni pod-vodnik več zasledoval parnika. Mladi ljudje so bili dijaki, katerih eden, po imenu Virgil, je že igral ulogo v naši povesti. Dobili so največjo sobo v hiši, salon štev. 5. Ta salon, ki se je držal kabineta, v katerem je spala Pivoine, je ločila od kabineta le tenka stena. Uboga deklica je morala spati zelo trdno, da se ni zbudila po strahovitem hrupu, s katerim so pridrli dijaki v salon. Količina opija, ki ga jej je Armodij Carcan dal v kozarec vina. je bila dovolj močna, da je ne bi bila samo uspavala, temveč jo celo tudi umorila. Pivoine se ni prebudila. * t * V sosednji sobi pa se je godilo tako-le: V najkrajšem času je bila miza pripravljena in 2e je bilo tudi na njej v obilici gnjati in mrzle perutnine, da so dijaki lažje čakali pečenih reberc in zrezkov, ki so jim jih pripravljali v kuhinji. Pred vsakim gostom je stal velik kozarec, ki je držal nekako pol steklenice. Te kozarce so mladi ljudje neprenehoma polnili z dobrim namiznim vinom, ki se je lesketalo v kozarcih kakor tekoč rubin. Tudi parnik »Karanja«, vozeč iz Glas-gowa v Le Havre je bil od podvodnika napaden. Parnik se je na ta način obvaroval pred podvodnikovimi streli, da mu je obračal nasproti vedno sprednji zgib. Parnik »Karanja«, ki se je nahajal, ko je bil napaden, v bližini Longships. je pobegnil naravnost proti obrežju, kjer je bilo več ribiških parnikov, ki so smatrali podvodnik najbrže za angleški patruljni čoln, dokler ni prenehal zasledovati. Torpediran nizozemski parnik »Hatvvijk«. AMSTERDAM, 16. (Kor.) Iz Hock van Holland poročajo: Nizozemski parnik >;Katwijk«, je bil vozeč iz BaJtimore v Rotterdam žito za nizozemsko vlado, torpediran v višini svetilne ladje noordhin-terške. Posadka se je rešila in se nahaja na krovu svetilne ladje, odkoder jo odpeljejo v mornariških šalupah. K temu pripominja VVolffov urad: Od strani nemške vlade uvedena preiskava v kratkem razjasni zadevo. Nizozemski parnik protizakonito potopljen. AMSTERDAM. 16. (Kor.) Listi priob-čujejo uradno poročilo o potopitvi parnika »Katwika«: Ladja je plula od angleške obali in so ji svetovali, naj vozi samo podnevi. Ob 7.30 zvečer se je zasidral parnik sedem milj zapadno od svetilne ladje pri Noordhinderu. Ladjo je bilo mogoče spoznati, ker je bila pobarvana v holand-skih barvali, po imenu ladje in domovinskega pristanišča ter zastavi. Naenkrat je ladja dobila močan sunek. Ladja je bila predrta. Spustili so čolne v morje. Naenkrat se je tik ob ladji prikazal iz morja podvodnik. čigar številka in »me se nista dala spoznati. Klicali so podmornik, ki je bil oddaljen 15 metrov, a niso dobili odgovora, tudi ne na poziv, naj zavleče čolne v Noordhinder. »Katwik« se je potopil v 20 minutah. »Rotterdamsche Courant« pravi: Potopitev »Katwika« se je dogodila proti običajem pomorske vojne in proti pravilom mednarodnega prava. Nizozemska vlada ne opusti ničesar, da ugotovi nacijonali-teto podvodnika. List izraža prepričanje, da se vlada, kateri pripada podvodnik, ne bo skrivala, temveč odkrito priznala dolžnost, da povrne moralno in materijalno škodo. Vlada gotovo energično nastopi za pravice nevtralcev. Angleška spodnja zbornica, LONDON, 15. (Kor.) Državni tajnik Harcourt ie odgovoril na vprašanje, ako lahko poda zbornici izjavo glede odgoditve državnne konference, sledeče: Sporazumno z ministrskim predsednikom smo dognali. da bi bila normalna konferenca v tem letu sovražnosti težavna, ako ne nemogoča. Vendar pa namerava vlada, ko pride čas za razpravljanje mirovnih pogajanj, obvestiti dominij ter ga vprašati za njegovo mnenje. Potni listi za Angleško. LONDON, 16. (Reuterjevo poročilo.) Po 25. aprilu se morajo potniki na Angleško in z Angleškega izkazati s potnimi listi. Angleška za izdelovanje vojne municije. LONDON, 15. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je v spodnji zbornici razglasil imenovanje komisije: ki ima nalog, da skrbi za vspešno uporabo vseh produk- Samo eden med njimi je bil nekam slabe volje in molčeč, ni praznil svojega kozarca in se je zdel popolnoma zatopljen v mračne misli. Bil je Virgil. Kdor ga je videl tako mirnega in resnega med njegovimi veselimi in hrumečimi tovariši, je mogel trditi brez pridržka, da se je vesele pojedine udeleževalo le njegovo telo, njegov duh pa da je bil odsoten bogve kako daleč. Njegovega soseda je končno začel vznemirjati njegov neprestani molk in zaklical je, dregnivši ga s komolcem: — Virgil! Virgil! — Kaj je? — je vprašal Virgil in pogledal kvišku. — Reči ti moram, da si danes zabaven kakor kak profesor pravoslovja. — Kaj neki veš ti o tem! — je odgovoril Virgil ironično, — saj v vsem svojem življenju še nisi čul vseučiliškega predavanja. — Zbadljivka še ni odgovor. — Popolnoma res. — Kako to? — To samo potrjuje izrek, ki ga imam zelo rad. — Izrek? tivnih moči, s katerimi država razpolaga in sicer v svrho izdelovanja vojne municije. Član komisije je tudi finančni minister Lloyd George, Balfour in vodja delavstva Artur Henderson. Bojna Turčija proti trosporazumu. Boj za Onrianele. CARIGRAD, 15. (Kor.) Kakor poročajo iz Dardanel, se je včeraj ponoči poizkušalo nekaj sovražnih torpeiiovk v varstvu teme približati vhodu v morske ožine, a so se umeknile takoj, ko so začele nanje streljati turške baterije. LONDON, 15. (Kor.) »Star« poroča: Danzadnem prihajajo velike mase turških čet na Galipolski poluotok. Posebno v Ki-lid Bar prevažajo težke topove iz carigraj-skih utrdeb v Dardanele. Dospelo je tudi veliko število nemških letal, ki obstreljujejo zavezniško transportno brodovie. — Škoda, ki so jo napravila, ni znana. Zavezniške vojne ladje vsak dan bombardirajo turške postojanke. Boji v Mezopotamiji. LONDON, 16. (Kor.) Državni tajnik za Indijo poroča o zadnjih bojih v Mezopotamiji: Ko so do?T "la znatna ojačenja, so Turki začeli oU vo proti angleškim pozicijam pri Korili, Ah vazu in Sliaibi. Napad na Korno se je pričel 11. aprila p^poiuiie in se je omejeval na artiljerijski ogenj iz velike razdalje, ki je ostal brez učinka, ker kroglje niso zadele zakopov. Obstreljevanje se je 12. aprila zopet pričelo z e-nakim neuspehom. Ldina škoda, ki so jo napravili, je bila razrušitev dela mostu čez Tigris, ki ga je zadela plavajoča mina. Do pehotnega napada ni prišlo, toda naše čete so opazile večje število turških vojakov v domačinskih čolnih, katere so obstreljevale obrežne baterije in pa topovi ladje »Odin«. Napad na Ah vaz se je omejeval tudi na artiljerijski ogenj, ki je 12. aprila trajal ves dan. Na severu, zapadu in jugu angleških postojank so sc pojavile znatne konjiške čete, ki pa niso prišle v strelni doseg. Resne oblike so zavzele akcije pri Sha-ibi. 12. aprila zjutraj je sovražnik pod zaščito svoje artiljerije napadel angleške postojanke od juga, jugozapada in zapada, obnavljal je tri ure svoje napade in se je zakopal nato v zakopih. Napad od juga se je popoldne ponovil, a so ga Angleži zavrnili. V noči od 12. na 13. aprila je sovražnik nadalje obstreljeval angleške postojanke. 13. zjutraj je ugotovila naša konjiška patrulja, da so Turki zasedli nekaj hiš in okopov nekko eno miljo severno od angleških postojank. Angleži so napadli pregnali Turke. Pozneje je boj krenil pi\ i zapadu, kjer se je sovražnik tudi moral umekniti. Preganjanje je bilo ustavljeno ob poli treh popoldne. Papež za Poljake. RIM. 16. (Kor.) V pismu, s katerim kardinal Gasparri krakovskemu knezoškofu naznanja papežev dar v prid poljskemu prebivalstvu v znesku 25.000 K, pravi kardinal, da beda, v kateri vzdihuje vse prebivalstvo na Poljskem, katero je moralo več pretrpeti zaradi žalostnih posledic vojne, kot katerokoli drugo, In še trpi, že dolgo z brezmejno žalostjo napol- — Da, izrek: Na nespametno vprašanje ni treba odgovora. — Popolnoma prav, toda o tem ni govora. — O čem pa? — Pojasni mi nekaj. — Pojasnim? Šališ se menda! — Nikakor ne. — Priznati ti moram, da ne razumem prav. — Razumel me boš takoj. Pred vsem pa, gospoda moja, — je rekel Virgilov sosed s povzdignjenim glasom, ko je potrkal z noževim ročnikom po inizi, — prosim trenutek miru, da morem našega tovariša Virgila podvreči zaslišanju, pri čemer hočem postopati dostojanstveno in ceremonijalno, kakor je treba v takih slučajih . . . — Tiho! mirno! — je klicala družba. — Ali misliš napraviti z tnenoj slab dov-tip, Margueret? — je vprašal Virgil dijaka, ki je govoril pred njim. — Nikakor ne, hočem le, da meni in našim tu navzočim prijateljem pojasniš svoje vedenje napram nam, ki je kake štiri tedne sem vsaj zelo čudno. — Moje vedenje? . . . Tebi se pač nekoliko meša. Margueret! i Straa E »EDINOST* »te*. 106. Y Trst«, 6nt 17. aprila Ifelfc 1 njujc oCctovo srce papeževo in mu je dala povod, da napram Poljakom z osebnim darom in lastnoročnim pi>mom izrazi vso /aiosi svoje duše in vso svojo očetovsko ljubezen. T«hU do>lej prihajajoče vesti so bile tako zelo žalostne, da papež ne more. da ne bi pohitel iznova na pomoč nesrečni Poljski, z naiživejio /eljo, da bi nekoliko olajšal brezmejno njeno gorje. Pali:/ pošilja neprestano svoje molitve k bonu. da bi se dobrodejni žarek miru iznova posveti! nad svetom, obenem pa ve-liaio njegove goreče želje in njegove vroče molitve blaginji v»ega velikodušnega polhkcsja naroda. ki ic po Mari tradietii tako vdan sv. stolici in ki sedaj izkuSa fiajhuiša nesreča. Papež hoče. da bi bik njegove že'je m molitve kot nov dokaz njegove globoko občutene ljubezni v blagor vsemu Poli-stvu. pa naj pripada Ustrjji. Nemčiji ali Rusiji. Par*?, obračajoč na knezo>kola Kra-kov>ke*.i. % katerim sr. stofica flbčvt nai-FaJje. in pošiljajoč mu 25.«»00 K. se hoče obrniti na v*e polivke škofe, da s tem darom. ki 7. rednimi potrebami Poljske brez dvoma ui v nikakem razmerju. |Kwia jasen dokaz čisto posebre ljubezni, ki jo čuti namestnik Kristusov v svoji vzvišeni revščini. katera se kaže v tem strahovitem Času bolj kot kedat. za vse Poljstvo. Papež bi gkda! 7 zadovoljstvom, ko bi vsi Hofi avstrijske. nemške in ruske Poljske bratski pozvali vse katoličane, da bi se v molitvah in darovih združili s skupnim o-četom vernikov. Pismo zaključuje: Sv. oče prosi za vso f»reIjubljeuo Poljsko obilice nebeške pomoči hi bratskega sodelovanja ter podeljuje vsem onim. ki bodo z molitvami in darovi lajšali usodo Poljakov z vso ljubeznijo svojega sr^a svoi poseben blagoslov. Prostori avstrijske deiegacifske palače prepuščeni v vojne »vrhe. BUDIMPEŠTA. 16. (Kor.) Avstrijski i mmi-ier za notranje zadeve baron pl. He!-nold. kateremu je hudiinpeštansko prosto- ; voljno rešilno društvo že pred nekaj časom prepustil«; v avstrijski delegacijski palači nekaj primernih prostorov v svrho j ohdrža vanja od borovih set. organizacij, nabiralne delavnosti in predavani, je se-1 Jaj ob priliki razstave vojnega preskrblje-vanja prepustil vojnemu pomožnemu uradu Se nadaljne prostore delegacijske palače v poraba Profesor dr. Otok ar Frankenber ger umrl. PRAGA, 16. roti j uslužbencem in pomagačem Onciulove-j ga izsefjevahiega urada, ki so bifi meseca julija 1914 radi sodelovanja pri izseljevanju vojaškemu naboru podvrženih in radi prestopka zakona glede izseljevanja obsojeni, in sicer solastnik urada Alojzij Miil-ler. njegov uradno določeni vodja AJbcrt Bernhard in agent Maks Kosci so podali nič nosi i. o pritožbo. Najvišje kot kasacij-sko sodišče je ničnostmi pritožbo odbilo kot neutemeljeno. likalo/tja v rudniku. KRPANJ, 16. (Kor.) V Krpanju v Istri se je dogodila včeraj v rudniku ob polipe-tifi popoldne eksplozija premogovnega prahu, povzročena vsled električne vži-galne vezi. Ubitih je bilo devet delavcev, trije pa so bili težko ranjeni. 1, maj na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) Vodstvo socialistične stranke ic sklenilo, da se za I. maj odpove delavskemu počitku in tudi ne priredi demonstracijskega obhoda. Eomnte vesti. Pripustitev vojnopoštnih zavitkov. Od! 19. do 2A. dno aprila t. !. smejo vsi poštni! uradi sprejemati vojnopoštne zavitke za j sledeče vojnopoštne urade: štev. 9, II. 13. 17, 18, 22. 27, 29, 30, 39, 45, 46, 51, 55, 56. 70, 78, 79. 81, H3, 87, 88, 94, 95, 99, 101, 104, 106, 116, 119, 126, 139, 156. 186, 210, 301, .304. .305, ,306, .307, 308, 309, 311, 312. 315. 316, 317, 319, 350, 507. Nečakova nehvaležnost. Branjevka A-; lojzija Bassa. ki stanuje v ulici della Sor-gtnte štev. 5, ima nečaka, sina svoje sestre. in ta je 15letni pekovski vajenec Srečko Rusconi ter stanuje v ulici Maioli-ca štev. 4. Teta Alojzija ima navado, da svojega nečaka Srečka povabi na svoj dom za večje praznike. Tako je bil Srečko pri teti Alojziji na dan sv. Štefana lanskega leta. Ker ic pa morala teta tudi tisti dan po opravilu od doma. je bila pu-siia doma Srečka samega. Naslednji dan, torej dne 27. decembra je pa teta konstatirala. da ji je bilo ukradenih iz neke nezaklenjene omare 80 kron. Reva je preklinjala tatove, a ni tatvine niti prijavila policiji, ker ni niti od daleč sumila na svojega nečaka in ker si sploh ni mogla nikakor misliti, kdo da jo je okradel. — Minoli velikonočni ponedeljek je pa bil Srečko zopet povabljen k teti Alojziji. In tudi to pot je morala teta po opravilih od doma ter ie zopet pustila Srečka samega doma. A glej: tudi to pot je ibla okradena: ukradenih jih je bilo 64 kron. katere je bila zavila v neko cunjo in potem vse skupaj položila vrh nekega jerbasa, ki je bil poln zelen jadi. Tedaj je pa dobra teta Alojzija iz-previdela, da jo ni prvič in drugič okradel nihče drugi nego njen nehvaležni nečak Srečko Rusconi in ga je zato — pred par dnevi ovadila na policijskem komisariiatu v ulici dei Bachi. Vsled te tetine ovadbe je bil Srečko predvčerajšnjim popoldne aretiran. Na policiji jc Srečko sicer priznal svojo krivdo, le to je trdil, da na dan sv. Štefana ni vzel HO. temveč le 50 kron. Olede zadnjih 64 kron je pa priznal celo svoto. Na vprašanje, kaj da je počel z denarjem. je rekel, da ga je izročil neki Heleni Pestlovi. ki stanuje v hiši štev. 7 v ulici Maiolica. Pestlova je bila vsled tega pozvana na policijo, a zatrdila ie z vso c*1-hnhiostio. da jej ni Srečko Rusconi nikdar izročil niti vinarja. Pač pa jc povedala, da ji jc pravi! njen Metni sin. da je vide! Srečka. ko je skrival denar v smetišču, ki se nahaja na dvorišču hiše. v kateri ona stanuje. - - Srečka so seveda pridržali v zaporu. Grozna nesreča pri otroški igri: sedemleten dečko zgorel. Pred v Cera njim popoldne so se otroci v zgornji Oarboli zmenili, da se bodo igrali vojno. Razdelili so se v dve stranki, ki ste izkopale vsaka svoj jarek. Da bo pa njih vojna igra bclj siičr.a pravi, resnični vojni, so nabrali razne suhljadi in jo zažgali pred jarki, da se je kadilo: če ni bilo pravega streljanja, je bil vsaj dim. Naenkiat je pa neka goroča trska padla na Tletnega Herminija Eratha, sina Petra Eratiia in Eme, rojene Petrovičeve ter mu zažgala obleko. Ubogi dečko je bil mahoma ves v plemenu: njegovi tovariši so tak^j vsi pobegnili, a na njegovo grozno vpitje so prihiteli ljudje, ki so nesrečnega dečka brž slekli in ga nemudoma prenesli na podružnico pomožne postaje društva „Igea* v ladjerelnici pri Sv. Marku. Tam je zdravnik konstatiral, da je revček grozno ožgan po vsem životu, mu podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem takoj prepeljati v mestno bolnišn co, kjer so ga po tožili v trajno kopelj. A vse to ni nič koristilo, ker je ubogi otrok umrl že ob poli-sed.nih zvečer. Aretacija tatov, ki so izvršili tatvino v skladišču „Delavske konsumne zadruge". V noči od II. do 12. marca t. I so tatovi vlomili v skladišče Delavske konsumne zadruge" na Acquedottu St. 67 ter so ukradli 125 kron denarja in ravnega je-stvinSkalnica < in »Slovensko katoliško i delavsko društvo« v Gorici. Regulacija rek in hudournikov v Gori-j ško-Gradiščanski. Vršila se je seja stalne- j ga odbora za regulacijo rek in hudournikov v Ooriško-Gradiščanski. Udeležiti so < se seje namestnik baron Fries, goriškega! deželnega glavarja je zastopal poslanec dr. Bugatto, deželni odbor goriški inženir Artur Glessich, bili so navzoči še iz ministrstva za javna dela sekcijski načelnik Landa in višji stavbeni svetnik Griiohut. dvorni svetnik E. Markus, iz poljedelskega ministrstva svetnik Leon, dalje še zastopniki namestništva in drugih uradov. Razpravljalo se je o programu ra regulacijo drugega polletja. Določena so razna važna dela glede regulacije rek in hudournikov. Govorilo se je tudi o načrtih, katere treba izvesti takoj, ko nastopijo normalne razmere. — Čudno se nam zdi, da pri tako važni stvari za Slovence ni bil navzoč noben slovenski odbornik ter da ob takih prilikah zastopa deželnega glavarja italijanski poslanec. Matura na realki v Gorici. Maturo so napravili dne 11. t. m. sedmošolci Slovenci: Angelj Fait, llij Bratina, Karol Jane-zič, V'aclav Pilon in Stanko Ravter, dalje: Ivan Delpin (z odliko), Oton Kroutil, Fe-rlucij Vogrig, Engelbert Nouta. Vsi so odšli k vojakom. Opasno je obolel zlatomašnik Josip Ma-šera v St. Mavru pri Gorici. Zlatomašnik se nahaja že v visoki starosti. Radi nagovarjanja vojaške straže, naj ne stori svoje dolžnosti, je bil obtožen neki 561eten M. K. s Cerkljanskega; to bi se bilo zgodilo 22. januarja 1915. Obtoženec je poudarjal, da je božjasten in da je bil kritičnega dne popolnoma pijan, tako, da se ne spominja, da bi bil storil to, česar ga dolže. Zaslišanih je bilo več prič. zaslišana sta bila tudi psihijatra dr. Gosti in dr. Franzoni, zdravnika v goriški deželni umobolnici. Vojaški sodni dvor je sklenil obdržati obtoženca na opazovanju, da doženejo zdravniki, kakšno je njegovo duševno stanje. Predsedoval je razpravi dr. Škrl, javno obtožbo je zastopal dr. Trtnik, branitelj ie bil dr. A. Pettarin. Izpred volnega sodišča. Neki L. P. iz Gorice, rojen leta 1875, po poklicu mizar, je bil obtožen radi govorjenja za državo razžaljivega. Razprava je trajala ves dan. Zaslišanih je bilo mnogo prič. P. je bil obsojen na dve leti težke ječe, v katero se všteje preiskovalni zapor. Fran Marušič iz Solkana je odšel kot voznik v vojno. Star je 34 let. Te dni je umrl v vojaški bolnišnici v Sarajevem. Pokopan je bil z vojaškimi častmi. Mnogi tovariši in znanci so ga spremili na zadnji poti. Doma ga čaka žena z dvema otro-čičema. Iz Sibirije se ie oglasil po 8 mesecih Ivan Vidmar z Otlice nad Ajdovščino št. 57. — Oglasil se je tudi Jakob Mrak s Pečin na Tolminskem, ki je služil pri 97. polku. Oba sta zdrava. Pismo Mrakovo je hodilo iz Rusije na Pečine celih 144 dni. — Oni. ki pričakujejo že mesece kak glas od svojih dragih iz vojne, naj torej nikar ne obupavajo. Za jetiko je umrl v rezervni bolnišnici Rdečega križa v Gorici Rafael Pecarari iz Ločnika doma, vojak 4. domobranskega polka, Star je bil 21 let. V Gorici dobro znani Bfezlna, o katerem smo svoj Čas poročali, da je Sel, kamor ga je vleklo srce, je tam hujskaril ter bil radi tega celo prijet od oblasti, ta Bfezina ima sedaj tam baje prav dobro službo v neki banki. Tudi nekega drugega Goričana so tam namestili. Umrla ie v Gorici gospa Josipina Por-don, ki je imela dolgo vrsto let slaščičarno na Travniku. Pokojnica je bila rodom Bo v čanka. V Gradežu ie preskrbovala z živežem skozi 4 mesece okoli 500 oseb ljudska kuhinja, ali sedaj je morala prenehati, ker ni več denarja in živil na razpolago. — Občinski zastop jc preskrbel nekaj javnih del, tako so dovršili dela sprehajališča po »digi«, sedaj razširijo pokopališče m izvršijo nekatera vodovodna dela, kar vse bo stalo okoli 130.000 kron. Bo že nekaj zaslužka za razne brezposelne ljudi v Gradežu. Naš rojak Henrik Čermelj, vojak 97. pešpolka, se nahaja sedaj kot rekonvalescent v Kranju; poprej je bil v kopališču Kreuzen na Gornjem Avstrijskem. Piše med drugim: »Dobri ljudje so bili gori, ali tukaj v Kranju so še boljši. Kranjci so duše, ki znajo ceniti vojaka po njegovi zaslugi . . . .« Za cerkev srca Jezusovega v ulici Leopardi je daroval monsignor Ivan Wplf v Gorici eno obligacijo vojnega posojila, vredno 1000 kron. Padel je na bojnem polju Ivan Popek, j MaruŠičs po 1 K gg. dr. Rybžf, dr. WiK doma od Sv. Lucije na Tolminskem. Ro-fan, dr. Gregorin, Modrijan, Dekleva, Bojen je bil leta 1888. Te dni so izvedeli do- hinec. Pintar. omizie: druaro omizie ie da- ma. kjer so upali, da se še vrne, da je mrtev že od 20. decembra. hinec. Pintar, omizje; drugo omizje je darovalo K. ga. Matilda 30 vin., omizje \b »Commercio« 20 vin., v »Minervi« pa 70 Za brezposelne. Goriški magistrat vabi vinarjev. Gospa Skofičeva je tem svotam brezposelne delavce, naj se oglasijo v vo- PndejaIa 16. t. m. 2 K. Denar je nabiralec jaškem oddelku, kjer morejo dobiti delo. razdelil sorazmerno med učitelje sloven- . - . . DfAtoi/iu ,llt:iske šo e na Acquedottu. da ga po potreb! »Zlati vodnjak«: v Og e,u Pre eKle dm ! kruh učencem. - Vsem daro- so krožile po listih vesti, da so odkrili \ ' Ogleju om zlati vodnjak, ki živi v legendi j* ak*'n lbKrena hvdla!- ogleiskega prebivalstva in v katerega bi1 Vplika «VOta dpfiaria bil Atila, ki je ropal in požigal, pometal! * -VtSIIKrt- Dvuia uciiarjd razne ugrabljene zaklade. Kaže pa se, da se zamore naključni vsakomur, ki postane je ta sedaj izkopani vodnjak res star ali; naš naročnik. - Brezplačna pojasnila pošilja • tak je, kakor so jih že več izkopali, pa še j: . Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana : : v nobenem ni bilo Atilovega zaklada. Kar!----——- je prebrisani Atila nabral zakladov, jih je; ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA gotovo odnesel s seboj, ne pa da jih pusti j (Bosakova uiorna češka gostilna v Trstu) Oglcjcem za spomin v vodnjaku.______Se nahaJa ulic| de,le postc šfev ^^ II II | Ipi-m : V Mllei Giorgio Galatti, zraven glavne pošte- vSSll |Z lSirC. j Slovenska postrežba In slovenski jedilni Iis& lz Crnikala. Tudi naša vas je izkazala svojo dolžnost do presvetlega vladarja m države; kajti oddala je nad 100 mož pod vojne zastave, akoravno šteje vas le hiš. Med temi so mladeniči, so možje gospodarji, so očetje, ki so pustili doma kopico nedorastlih otrok. {:: 1 MALI OGLASI:: S ■J •• rafvnajo po 4 stol. besedo. J UaiLbo tiskan« besede a« raia-_ n »j o mkrat Tat. — Kaimanjk« J : priatojblna xoaia 40 aiotiak. ; gg ki gorori in piic alovenako, n »koliko nemiko, i M« bridka in težavna lc^itev. vendar ni bilo Jg^Jg,, ______________ niti enega, ki bi bil pozabil na sv ojo aoi/ : ^^ y kmki jj^; pouudbc pod jHtn' u*. nost do cesarja in države. Niti eden m za- oda mudil, da bi se ne bil predstavil pravočas- no tam, kamor je bil poklican; pač pa jih je več, ki so se zglasili po en dan poprej, nego jim je bila dolžnost. Odsotnost tolikih mladeničev in čvrstih mož se pozna tudi pri nas. posebno sedaj ob pomladanskem poljskem delu. Je mnogo kmetij, kjer ni nobenega moškega, a kjer je kakšen, ali je premlad, ali Prestar, ali pa nadležen in bolehav. tako, da lahko rečemo, da ni skoraj nobenega, ki bi bil sposoben za težavnejša poljska dela. — Vendar pri tem pomanjkanju delavnih moči napredujejo poljska dela in bi še boljše napredovala, ako bi bilo ugodnejše vreme. Pri nas je težka ilovnata zemlja m letošnji zimski in spomladanski dež nas je mnogo zadržal pri poljskem delu. Vendar tu ni druge pomoči kot potrreti in čakati ugodnejšega vremena. So še druge težave, ki nas tarejo m za- j to bi jih radi javno potožili, da bi se nas kdo usmilil in nam odpomogel. Pri nas v Crnikalu le c. kr. pošta za vasi: Brnika!, Osp, Gobrovica, Crnotiče, Loka, Poapec, Zazid, Zanigrad, Dol, Hrastovlje, Rožar, Kubed, Gračišče. Iz tega je razvidno, aa mora imeti c. kr. pošta precej prometa posebno pri sedanji odstotnosti tolikega števila ljudi. Vendar je v zvezi s c kr poštnini uradom na Kozini le po enkrat na dan po pešpotu, ki odhaja iz Crnikala zjutraj in se vrača popoldne. To zadrzuje vse liste; kajti preden i>rihaia nasa poŠta na Kozino, je že odšla zjutranja posta iz Kozine, a predno prihaja popoldanska pošta na Kozino, odhaja že naš pešpot v Cr-nikal. Se slabejši je s poštnimi paketi. I es^ pot je pogojen s poštarjem v Crnikalu, da ne nosi druzega, nego samo torbo. Ker jc poštar v Crnikalu obenem tudi trgo-' vec ki ma svojo podružnico na Kozini, odnaša došle pakete iz poštnega urada na Kozini v njegovo štacuno na Kozim.. Tam čakajo, kedaj odide poštarjev voz v, Crnika!, da jih vzame s seboj. Enaka se j godi s paketi, ki se oddajajo na posto v' Crnikalu. Ti čakajo v poštarjevi stacum v Crnikalu. Vsled tega so se nam mnogokrat, posebno v zimi, prigodih jako neljubi slučaji. Vojak je pisal domov, da pojele v kratkem na bojno polje ter prosil, naj se mu pošlje, preden odide, kaj perila. Uo-mači so poskrbeli, da se jc v najkrajšem času oddal na pošto paket volnenega perila. Slučaj je pa hote!, da poštarjev voz ni odšel že dva, tri ali tudi več dm na Ko-zino. Paket je ležal na pošti v Crnikalu,, a ko je prišel na določeno mesto, in bilo več voiaka: kajti odšel je, kamor ga jc j klicala vojna dolžnost, in ker vojne pošte le redkokdaj prevažajo tudi pakete, je prišel po daljšem času nazaj v Crnika! kar bi se ne bilo dogodilo, ako bi bil odsel iz Crnikala takoj, ko je bil oddan. Nočemo popisovati, kolikokrat so se vsled tega nereda pokazila jedila, ki so bi!a oddana na pošto. Prosimo pa c. kr. postno ravnateljstvo. naj nain odpomore z ustanovitvijo vozne pošte. Ako vozna pošta na Kozino preveč stane, ne vemo, zakaj bi se ne napravilo te v bližnje Dekani? 2e iz prej navedenega je razvidno, da je naš poštar tu Ji trgovec, ki vodi sam eno trgovino v Crnikalu in eno na Kozini. To mu daje mnogo opravka, vsled česar ne more skrbeti za poštno uradovanje tako, kakor bi bilo želeli. V oddelku Korti-ne se ne dostavljajo pošiljatve, akoravno spada tudi ta k Crnikalu, a v Crnikalu vročuje vse pošiljatve pismonoša, ki ne zna ne pisati ne brati. Posledica temu je, da marsikaj ne prihaja pravočasno v roke naslovljenca. Prosimo c. kr. postno direkcijo, naj ona poskrbi, da se uvede bolji red na poštnem uradu v Crnikalu, ker že v pričetku srno dokazali, da smo zvesti državljani in kot taki imamo pravico, da uživamo v popolnem obsegu državne naprave, namenjene splošni koristi državljanov. Vdova (Me d«lo m« predpoldne. pore Ins. od »orti. NfttloT 406 Sledilne družinske peli :: za pečooje _________ ___________ m___krak* itd. j>o K 7 20, meden« obeA&l* on aavese K 8*60, prodna CE8CA, Trst, «1. Caserma §tev. 14. S* Fotograf A. JerkK ulicu it 7. Izvrtajo vsa fotografska dela. (243G Učenca sprejme takoj fotograf JerkiC, Trtt, Vi» delie Poste 10. 201 laAfnO I V Uko kr'ti,:nih VWklE gleda da QQjP« • varčuje posebno pri obleki, tato kdor hofte kupiti po ceni plašče, obleke, šokira, blme, ali krila za otroke, n^j gre v prodajalno GIORGIO JESS, oliea Barriera vecchia 15. 202 V bližini ljudskega vrta se odda solidno opremljeni ffthff z balkonom dami ali gospodu. Eventuelno SUftJU tudi s hrano. Naslov pove Ins. odd Edinosti. 191 ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čertnak se je preselil In ordinira seld v Trstu, ulica G. Rossini št. 12> vogal ulicc delle Poste. Izdirasje zobov krez&olrtiiie. Plombiranje. odvetnik v Celju sprejme lako] sli pozneje konclpllenfa z daljšo prakso. r. H®!g¥ HTH TRST, COStSO ST. 17 Sp*«ljallsft z« KOŽNE in SPOLNE BOLfcZNJ fcIBKOST In NERVOZNOST MU BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11 - 1 pop. In 4 - 6 svoCer ob n«d«ljah od IO - 1. Borovi. — Za kruh revnim otrokom je nabral učitelj Ciril Petrovec 27. marca 3 K 50 v. Darovali so gg: nadpor. Bučar l K, g. por. Najžar 1 K,g. Vouk 1 K, gospa Kranjčeva 50 v. 12. aprila pa 5 K 50 vinarjev. Darovali so: gospa Birsa 2 K, gospodična Milka Špacapan 1 K, g. Rojic 1 K, skupno omizje 1 K, gospa Kranjčeva pa 50 vin. 15. t. m. je nabral teti nabiralec v Dekfe-vovi gostilni 16 K 70 vin. Darovali so po 2 K gg. notar Lokar in višji nadzorniki Dneunlk „Edinost" v Trstu ie izdal in založil r.n«lediy« k^ige: 1. »VOHUN«. Spisal l F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOL< STEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAK1«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip KžiaiJič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. SjergJ«-vič Tuigjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-GJalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. »UDOVICA«. Povest ii iS. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan KlavS. Cena K 1.60. JUG«. Historičen roman. Spisal Prekop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—, 11. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdq Perhavec - Cena K 2.50 7. 9. 10