PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem--bra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir • Leto XLVI. št. 100 (13.633) Trst, torek, 1. maja 1990 Maj pomembnih odločitev DUŠAN UDOVIČ Prvi maj bo težko kdaj izgubil svoj čar. Kako bi ga vendar, saj vsakokrat znova nastopa v družbi nezmotljivih signalov, ki vabijo v sozvočje z vedri-no pravkar prebujene narave, v čas mladosti, postavljanja mlajev in obnovljenih življenjskih energij. Zato tudi ni naključje, da posrečeno sovpada s simbolom, ki že celo stoletje obeležuje pravico do dela, svobode in osebnega dostojanstva. Resnici na ljubo je ta pravica za mnoge v svetu še v.edno le medlo upanje in fatamorgana, kajti noben občutek relativnega blagostanja ne more zabrisati dejstva, da se prepad med sitimi in lačnimi na tej Zemlji še vedno grozljivo po-Rlablja. Za nas je prvi maj obenem obletnica osvoboditve, ki se ji oddaljenost v času utegne poznati v dobrem in slabem. V dobrem glede na to, da je čas sPosoben zaceliti marsikatero rano in z9laditi mnoga nasprotja, v slabem, ker bi lahko utonila v pozabo marsikatera težko plačana izkušnja kot te-zneljni nauk človeštvu, da se izogne kakršnim skominam po nadvladi in slepoti nasilja. Kljub ritualnosti prodov, v teh dneh ne gre prezreti mnogih pozivov k uveljavljanju vrednot lobode, demokracije in sožitja, ki °hranjajo v razvoju današnje družbe nezmanjšan pomen, tudi v demokra-“čni ureditvi, kakršna je naša, za kolero bo držala trditev, da je bila v pe-Unštiridesetih letih sposobna narediti Pomembne korake naprej, a je v njej je mnogo nedorečenega in obenem Pdi marsikaj dotrajanega. Na to nas opozarjajo naše lastne še Neurejene razmere, kakor tudi življenje na tej meji, ob kateri si želimo ^no manj prostora za kako preteklo jjstalgijo in vedno več pogojev za ^zno razumevanje sedanjosti. Epo-Q^ia dogajnja preteklega in letošnje-j,Q leta v Evropi bi. nam morala biti Rešljiv kompas: če padajo berlinski pjjovi, čemu ne bi izginjale tudi manj p^embne, zato pa nič manj boleče l^Rrade in plotovi. Vtis je, da neka-gj1 krogi pri nas, zlasti na Tržaškem, k .^edno ne dojemajo lekcije. Škoda, za / to bi pomenilo doumeti vzroke j. usten razkroj in se izviti iz zaduš-s Ve Preteklosti, ki zanesljivo pelje v T° v neproduktivno resignacijo in Se večji razkorak z nastajajočo Ev-‘°Po. Letošnji maj nas kot narodnostno upnost postavlja pred pomembno jpjjuvornost, da z volitvami obnovi-Lrh V*eČ’' Iavnih uprav od Milj do Vnr, našo skupnost so upravne kan- skorai važneiše °d političnih, £111 nedvomno drži dejstvo, da so .Jjlevne uprave izredno vitalen in kQL>emben del našega življenja. Ni-. ni pretirano reči, da imamo Slo-UDncj v Italiji s prisotnostjo v javnih PMvah, svoj del državnosti, ki je na n^id koder prebiva naša skup-gu1’nezamenljiva, ker nam v več pandih omogoča upravljanje vzvodov Us™ in razv°ia' torei tudi lastne Po(,v, DovoIi ie' da Pomislimo, koliko tormČnih' upravnih, urbanističnih, Somalno-pravnih in storitvenih aktov °bs?Q-že uPrave izdale v dolgih letih sk'°io in pri tem skrbele, da je naša lQupnost kolikor je le mogoče očuva-rne^°i narodnostni videz. Ena od po-c)es pridobitev v teh petinštiri- ZrtgJ- Povojnih letih je namreč spo-smo Slovenci, kljub še ne-tkanim pravicam, dosegli marsi-\0rnvno s pozorno in dejavno \jJn°stjo v javnih upravah. Ko go-fi6 Pr 0 naših" občinah, si seveda *Qli ve v Pretežno slovenskih obči-uPruvljane smotrno, upoš-*Uj Vs Enakopraven interes in polo-V en občanov ne glede na narod-T0 . 'f najbrž potrebno podčrtati tudi «ži\,p,neh. ko ugotavljamo, da ima h0H >ne sPreieiuajo« nemškega članstva v ja, (ja *ATO po združitvi. Sovjetska zveza vztra-Kljuh ,rn.0ra združena Nemčija postati nevtralna. n0 oru' ,ertlu stališču pa je De Maiziere še ved-Pbsnn lmi-St in uPa' kodo našli kako kompro-0 rešitev, ki bi bila sprejemljiva za Moskvo. Tako stališče seveda do skrajnosti zapleta priprave na vrh »dva plus štiri« (obe Nemčiji s štirimi velesilami, zmagovalkami v drugi svetovni vojni), ki je na sporedu ta konec tedna v Bonnu. Že na tem srečanju, ki bo tokrat na ravni zunanjih ministrov, bi lahko sovjetskemu zunanjemu ministru Ševardnadzeju predlagali kom-plromisno rešitev. V Bonnu in Vzhodnem Berlinu se na vse kriplje trudijo, da bi preprečili zastoje pri združevanju. Andreotti o Gorbačovu perestrojki in mafiji VATIKAN — Italijanski ministrski predsednik Andreotti je bil častni gost katoliške univerze San Tommaso d Aguino. Lekcijo o filozolskih koreninah evropske skupnosti pa je Andreotti zaključil s sproščenim pogovorom s številnimi italijanskimi in tujimi semeniščniki, ki obiskujejo tečaje katoliške univerze. V odgovorih na vprašanja študentov, je Andreotti posvetil veliko pozornosti Gorbačovu, perestrojki ter globokim političnim preobratom, do katerih je v zadnjih mesecih prišlo malodane v vseh državah evropskega Vzhoda. Izhodišče za celotno razpravo je bilo vprašanje, vezano na sedanji položaj v Litvi. Andreotti je namreč dejal, da so litovska kriza in avtonomistični vzgibi baltskih republik pokazatelji globlje krize, kateri je treba najti primeren odgovor. Sovjetska zveza bi morala namreč zagotoviti postopno uvajanje čedalje večje avtonomije, obenem pa bi moralo do tega priti na podlagi vzajemnega sporazumevanja in vsekakor po stopnjah. Andreotti je tudi dejal, da ni to čas, ko bi si lahko privoščili diskusijo o samem ustroju Sovjetske zveze, saj bi bilo to negativno za vse. Gorbačovu je priznal, da je pogumen politik, ki je v največji meri zaslužen za ogromne napredke na poti politične odjuge med obema blokoma. Na vprašanje, kako si zamišlja SZ brez Gorbačova na čelu, je Andreotti odgovoril, da bi po njegovem osebnem mnenju v takem primeru priplavala na površje osebnost, ki bi spominjala na Pinocheta. Semeniščniki so zastavili Andreottiju tudi mnogo vprašanj o italijanski notranji politiki. Andreotti je dejal, da je bil zakon o neevropskih imigrantih nujen, poleg tega pa je dodal, da je zakon še kar uravnovešen in zadovoljiv. Priznal pa je tudi, da se mora vlada poglobiti v boju proti malijskim organizacijam, sicer bo imel prav sicilski duhovnik, ki mu je dejal, da manjkajo južni Italiji vsaj tri dežele, ki jih že upravlja malijaveč država. STRASBOURG — V tiskovnem sporočilu evropski parlamentarec Giorgio Rossetti poroča o posegu komisarja Evropske skupnosti Matutesa, ki je pred dnevi obiskal Jugoslavijo. Matutes je pomen obiska pojasnil parlamentarni komisiji za gospodarske stike z državami, ki niso članice ES. V sporočilu med drugim beremo, da so gospodarske reforme, ki jih je razumno in odločno uvedla Markovičeva vlada, že dosegle odlične rezultate: inflacija, ki je lansko leto dosegla 2 tisoč odstotkov, je januarja letos padla na 17 odstotkov, februarja na 10 odstotkov, marca pa je dodatno padla na 2 odstotka. Matutesa so v Beogradu poleg Markoviča sprejeli tudi zunanji minister Lončar in skoraj vsi člani zveznega parlamenta. • Maj pomembnih NADALJEVANJE S 1. STRANI tno dreza v nacionalno občutljivost italijanskih volilcev. Doslej na te poskuse ni bilo veliko odziva, kar nam vendarle daje upati, da je že nekoliko manj kot v bližnji preteklosti možno mobilizirati italijanskega volilca v naših krajih le z razpihovanjem nacionalističnih strasti, kajpak umetno vzdrževanih, ker bi se same od sebe verjetno že nekdaj polegle. Več je torej utemeljenih razlogov, zaradi katerih gre sedanjim upravnim volitvam posvetiti največjo pozornost. Izvoliti je treba čimvečje število slovenskih svetovalcev in za to izkoristiti vsak glas. Zavedati se je treba, da z vsako morebitno izgubljeno pozicijo v javni upravi ugaša delček možnosti, da o pomembnih zadevah odločamo tudi sami. Volitve, še posebej upravne, za nas ne smejo postati zgolj formalen akt, ki ga opravimo večkrat celo z neprikrito skepso. Zaskrbljuje podatek, da je zlasti med mlajšo generacijo manj zanimanja za aktivno dejavnost v krajevnih upravah, kar je ponekod prišlo do izraza pri sestavljanju kandidatnih list. Toda odklon v zasebno sfero seveda v ničemer ne rešuje problema. Politika bo ostala in šla nezadržno naprej in če se o njej ne bomo voljni odločati tudi sami, bodo o nas odločali drugi. Volitvam bo kmalu nato sledila faza pogajanja za nove upravne koalicije. To bo sicer drugo pomembno poglavje, a že sedaj je mogoče izraziti željo, da bi bili izvoljeni slovenski upravitelji, ne glede na stranko kateri pripadajo nosilci predvsem interesov naše skupnosti. To bi moralo biti vodilno razmišljanje pri sestavljanju upravnih koalicij. Ko je govor o upravah "v domačem slogu" je mišljen ravno ta interes, ki bi nam še omogočil ohranjanje ponekod že močno ogrožene prisotnosti. Upamo si trditi, da bi bil to višji nivo narodnostne in državljanske zrelosti, ki ga doslej Slovenci v Italiji nismo vedno zmogli. Prej bo držala trditev, da smo si v dokaj banalnih strankarskih prepirih zapravili kakšno priložnost. Vse torej kaže, da nam letošnji maj skupaj s poživljajočimi pomladnimi vonjavami prinaša tudi pomembne odločitve, ob katerih se moramo kot narodnostna skupnost znova potrditi. Bodimo torej akterji in soustvarjalci lastne državnosti tedaj, ko imamo za to pravico in priložnost. CISL slavi 40-letnico ustanovitve SjQ^ ~ Sindikat CISL bo danes njQ ’ 40-letnico obstoja. Osred-v(e P.roslava obletnice je bila ridnn 7 rimskem gledališču Ad-s° s' to le v istih prostorih, kjer staiP/^ zbrali pobudniki na-<1qL sindikalne zveze. Že na bsoč ^ anovifve ie CISL šteIa 600 je Za CIanov, ustanovni odbor pa sindid?, hkrati pomenila čeli Je“ -Ji! razkolov, ki so višek so se za- Val dS^rieralnega tajnika imeno C/s, U la Pastoreja. Ustanovite\ L,iehkr, - - ■ kalnih n Včttal.948- ležilj tn^nje obletnice so se ude terirni ,eVlJni vidni gosti, med ka de Gi,!r tudi predsednik vla otti je v° ^n.dreotti. Prav Andre vlogo cd7°iem govoru podčrta dih boi ih n v Povojnih sindikal Pa Se 'd- Proslavljanje obletnici Pretekih fme omejiti na obujanji vir, temveč mora postat rnisii in aterega bomo črpali za s°dQhli„ Rahode in jih sproti po Ge«ern;16 deiaI Andreotti. Se ie v lni. tainik CISL, Marini yse/j n,,,fvplem govoru dotakni ilvsftp„i°0^ Perečih vprašanj de rtkom , sve(a' s posebnim pou , dosti P,a le govoril o zapostav rebi n-dabjonskega juga, o po er o Posodobitvi javnih služi ^dotndji.tični neodvisnosti ir 1 sindikata. Demokristjani pozivajo k treznejšemu pogovoru RIM — Volilna kampanja se nagiba h koncu. Zadnji teden je tu in stranke vodijo neizprosno bitko za vsak glas, s tem pa se polemike čisto logično še bolj zaostrujejo. To pa skrbi predvsem Krščansko demokracijo, ki se boji, da bi sestanek tajnikov petstrankarske koalicije lahko zadobil neslutene razsežnosti in posledice. To je včeraj v poslanski zbornici jasno povedal vodja skupine KD Nicola Mancino in pozval zaveznike, naj znižajo ton polemike. Forlani je najbrž obupal, če je poslal Mancina, naj pove partnerjem, da bo njihova stranka po volitvah zahtevala zelo globoko preverjanje. Vendar je boj proti organiziranemu kriminalu še vedno glavna tema predvolilnih polemik. Komunisti na vsak način vztrajajo na tej temi in spopad med tajnikom Occhettom ter notranjim ministrom Gavo je dosegel nevarno raven. Occhetto je pozval Gavo, naj zanika številke, ki dokazujejo, da se je mafijska oblast v zadnjem letu okrepila, notranji miniser pa odgovarja, da gre za nizkotne zahteve. Kljub vsemu pa so mnogi mnenja, da se je treba z organiziranim kriminalom odločneje spopasti. Malfatti, šef demok-ristjanskega političnega tajništva je naslovil na vse politične sile poziv za večjo angažiranost v boju proti mafiji. Craxi s svoje strani poziva Gavo, naj o vsej zadevi in še zlasti o organiziranem kriminaliu sproži parlamentarno razpravo, če ne zaradi drugega, pa da bi dobili nekaj novih idej. Socialistični tajnik pa je polemiziral s tistimi, ki zahtevajo Gavov odstop ter potrdil, da je za to potrebna parlamentarna razprava. Craxi je mislil na Occhetta, pa tudi na La Malfo, ki pa je temeljito spremenil svoje izjave. Včeraj je v nekem intervjuju republikanski tajnik zanikal, da bi kdajkoli zahteval odstop ministra Gave, da pa je Gava v vsakem primeru politično odgovoren, če nekaj ne gre na področju, za katero odgovarja. Tako Craxi kot La Malfa pa se strinjata, ko pravita, da je dejavnost vlade v borbi proti mafiji počasna in vse prej kot uspešna, zato je po njunem mnenju takoj po volitvah treba sklicati sestanek, na katerem bodo spet proučili sporazum, na podlagi katerega so sestavili vlado. Craxi je med drugim tudi dejal, da se je treba podvizati z veliko reformo institucij. V intervjuju po televiziji pa je glede svoje kandidature za predsedstvo države dejal, da še ni kandidat, češ da ima še preveč interesov v aktivni politiki. Kljub vsemu pa so reforme neodložljive, vključno z neposredno volitvijo državnega poglavarja ter z reformo volilnega sistema. G. R. 2 0 5 U/ff/jT ŠTEVILKA, KI JE LJUBEZEN Mladostni stil devetdesetih let ima danes svoje ime: peugeot 205 look. Odkrij ga v vseh njegovih detaljih: notranjost s pravim platnom jeans sive barve, vzglavniki na sprednjih sedežih, strešno okno in posebni pokrovi na kolesih - vse serij-.sko. Izbirate lahko med Jremi barvami: belo, rdečo in grafitno sivo (*). Vse z enako ljubeznijo za look. C) opcija Zastopniki Peugeot vam bodo v sodelovanju z družbo Peugeot Finanzia-ria SpA predlagali »formulo 205«, rešitev za finansiranje in plačilo, ki bo najbolj ustrezalo vašim potrebam. 10.900.000 lir pri zastopniku vključno z davkom IVA "ASCOLTO 24", telefon, ki je na razpolago voznikom Peugeot Talbot 24 ur dnevno. Brezplačen poziv po celi Italiji AutoLisert TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. (0481) 391808 I PEUGEOT □ »»•»prvi maj - ••••••••• UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA POOBLAŠČENI IZVOZNIKI mELiIi comEiio I veco an^a lancia IAJ 34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. (040) 369220 - Tele* 460231 ADEXI - Fa* (040) 369112 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. (0481) 33576 r n ji p( c TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ Proizvodnja — uvoz-izvoz izdelkov in polizdelkov, kovinomehanike, fotolitografije, plastike in elektronike TRST - Ul. Machiavelli 14 - Tel. 362877 - 363702 Telex 461135 - Telefax 362907 1 ;..;'.v.v.vi—j....rv.v;....t-.j...r.i....i-.v.-j..L.'".v."v""j;....|v.vi...................................................i'4...................1."h............................................................................;-.f--"f.v/.v...j:—t.v.v.-.^.. L Ml ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Pes im s.r.l. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tol mAD) nanazn - nnoonn. nnonov _ onoovo Telex 460561 Pesi m I Telefax (040) 361839 INTEX s.r.l. IMPORT - EXPORT - PREDSTAVNIŠTVA 34132 TRST Ul. Geppa 4 — Tel. (040) 62011 - 62198 Tlx 461148 INTETS I □ ! □ n Bife Tomažič »Da Pepi« j. TRST — Ul. Cassa di Risparmio 3 — Tel. 68073 ;r :□ H \—I i i L astoa TT r ir ALPEXPOCT TRST Legalni sedež: Filiala: Ul. Rossetti 111 Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel. (040) 393955, 394001, 394002 Tel. (0481) 533000 Telex 460371 ALPS I Telefax 394022 TT Ccnbudsped MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Filiale: MILAN GORICA FERNETIČI Sedež: TRST Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 Telex: 460140 CENTTS I Telefax: 43903 Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport n J S. R. L. IMPORT - EXPORT TRST — Ul. Ghega 2 Tel. (040) 368998-369248-369636 Telex: 460517 TECHNA I Telefax: (040) 361634 TRGOVINA liTTJCT^lI ^k't^ : !t—rPl SADJE - ZELENJAVA Dario Husu TRST - Ul. delMstria 3 V'-;'....t;"";....::-"';.... "V"'....' Obutve FLORA Trg sv. Jakoba 9/1A Tel. (040) 727306 J. J. .1.1.. .1.......1..LOJ n n agroforestH IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA TRST - Ulica Geppa 9 - Tel. (040) 368714, 368988, 369228, 369064 Telex: 460134 AGROF - Fax: (040) 362896 GORICA - Ulica Trieste 160 - Tel. (0481) 20982 »»*»*| H i li 'd Vr1 ALTOPETELUA Audi TRST Ul. Carpison 1 (vogal Ul. Coroneo 33) - Tel. (040) 762383 - 762103 Pooblaščena mehanična delavnica za VOLKSVVAGEN in AUDI Prodaja originalnih nadomestnih delov VOLKSVVAGEN, AUDI, CITROEN u ..\ •ri I fARCO s. r. 1. FINE CHEMICALS KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Telex: 461012 Telefax: (040) 363918 Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769 rt -4 -V-, D.Z O.Z. nncDi TRST - Ulica Geppa 9 Tel. 368928 - 369012 - 368860 369104 Telex: 460559 - PR 185 Telefax: 368798 SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA UVOZ - izvoz Filiala: GORICA Ul. Trieste 160 H 1 i i 1 1 M L. i 1 1 L J : M 1 M i 1 i M i i 1 1 M M i 1 i 1 1 I 1 1 il M II i 1 M 1 i M U ll ! 1 1 LL q M H -i ye S.R.L. Sedež: 34133 TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2 Tel. (040) 31113 — Fax (040) 311303 Filiala: 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. (0481)31659 — 32173 Telefax (0481)81965 Telex 460857 Ideale G. Foraus Ul. Settefontane 3/c Telefon: 731377 - Trst sanitarije vse za ogrevanje in hidravliko inštalacije in popravila T -575S1 Valetič Ivo in Karis Jožka A TRST — Ul. Buonarroti 6 — Tel. 772996 (prečna Ul. Rossetti) A . • S^seStanka, ki ga je vodil Miran Potrč Še točneje o pravicah italijanske narodnosti S posvetovanja krščanskih skupnosti Treh Benečij v Gradežu Cerkev hoče krščansko Evropo Spregovorili so tudi o manjšinah PIRAN — Skupščina Samoupravne narodnostne skupnosti Piran je nedavno na seji občinske skupščine postavila amandma v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov občinske skupščine. Zaradi amandmaja so sklicali delovni razgovor, ki so se ga udeležili predstavniki piranske občinske skupščine, italijanske narodnosti in republiške komisije za ustavna vprašanja. Razgovor je vodil predsednik skupščine Slovenije in Komisije za ustavna vprašanja Slovenije Miran Potrč. Dogovorili so se, da skupščine sa-nioupravne narodnostne skupnosti ni mogoče vključiti kot enakopraven (četrti) zbor občinske skupščine (to, kar 50 predlagali predstavniki italijanske skupnosti iz Pirana). Pač pa se v razpravo o statutu občine lahko samoup-ravna narodnostna skupnost vključuje s svojim mnenjem, ki bi ga obvezno morali obravnavati pristojni občinski zbori. Samoupravna narodnostna skupnost mora biti seznanjena z vsemi zadevami iz pristojnosti in dela občinske skupščine in lahko zahteva vključitev v odločanje kot četrti zbor te skupSčine. Občinski statut ali odlok Pa mora predvidevati možnost t.i. kompetenčnega spora". Če bi prišlo 'Ip njega, bi odločili odločanja o sporni zadevi, dokler ne bi opravili razprav o nujnosti vključitve narodnosti v obravnavo spornih vprašanj. V Piranu so na podlagi mnenj z de-jovnega razgovora že pripravili pred-°9 amandmaja o razširitvi enakoprav-116 pristojnosti samoupravne narod- nostne skupnosti z zbori občinske skupščine. Narodnostna skupnost se s svojim mnenjem vključuje v obravnavo tistih določb občinskega statuta, ki obravnavajo ali zadevajo področje uresničevanja pravic italijanske narodnosti. To mnenje narodnostne skupnosti je občinska skupščina dolžna obravnavati in o njem odločiti v 30 dneh od prejšnjega mnenja. Če zbori občinske skupščine ne soglašajo z mnenjem narodnostne skupnosti, določijo skupno komisijo, ki mora predlagati rešitve. Skratka - gre za rešitev, ki ne daje v celoti prav stališčem in zahtevam, ki so jih sprva izrazili v piranski občini, vendar jim daje še določene dodatne možnosti in pristojnosti. Sicer pa že zdaj veljavni statut piranske občine omogoča samoupravni narodnostni skupnosti, da enakopravno odloča z ostalimi tremi občinskimi zbori, ko gre za vprašanja razvoja nacionalne kulture pripadnikov italijanske narodnosti, vzgoje in izobraževanja v italijanskem jeziku, narodnos-tnbega tiska in sredstev javnega obveščanja, razvijanja stikov z matičnim narodom, vprašanja kulturnega in jezikovnega razvoja in imenovanja naselij, ulic, trgov, krajevnih imen... V občinski statut so dodali dve novi alineji, ki obravnavata vprašanja izobešanja in nošenja zastav, dvojezičnih napisov in dvojezični videz ter druga vprašanja bistvenega pomena za obstoj in razvoj italijanske narodnosti. BORIS ŠULIGOJ Posvet krščanskih skupnosti Treh Benečij, ki se v teh dneh odvija v Gradežu in Ogleju, je v nedeljo bil osredotočen na zasedanju o novi evangelizaciji Evrope. Dopoldne je bila v baziliki v Ogleju slovesnost, na kateri je spregovoril oglejski župan Lodovico Nevio Puntin, msgr. Pietro Nonis pa je nato podal poročilo o teološko-pastoralnih vprašanjih. Sledila je slovesna maša, ki jo je vodil patriarh Benetk Marco C6. Popoldne se je okrog tisoč udeležencev posveta zbralo v gradeški kongresni palači, da bi poslušali poročila milanskega nadškofa kard. Carla Marie Martinija, celovškega škofa msgr. Egona Kapellarija in koprskega škofa msgr. Metoda Piriha. Martini se je odločno zavzel za novo vlogo Cerkve v Evropi. Pozitivno je ocenil padec vzhodnih marksističnih režimov in dejal, da se s tem odpirajo tamkajšnji Cerkvi nove perspektive. Potrebna je po njegovem mnenju nova evangelizacija, ki pa mora zajeti tako vzhodno kot zahodno Evropo. Na Vzhodu naj bi namreč Cerkev ne imela zgolj katehetske vloge, pač pa naj bi bila odslej bolj angažirana tudi na družbenem področju. Na Zahodu pa, je menil kardinal, je treba premagati težnjo po konzumističnem materializmu, ki potiska v stran duhovnost in šibi Cerkev. Msgr. Kapellari je govoril o sodelovanju v trikotniku Celovec-Ljubljana-Videm in menil, da tudi katoliška vera združuje narode v tem prostoru. S tem v zvezi se je zavzel za povečanje sodelovanja in za učenje jezikov sosednih narodov, »da bi se bolje razumeli med sabo«. Kot problem v širšem okolju je navedel versko indiferentnost. Proti tej naj Cerkev z večjo energijo ponovno postavi v ospredje v družbi svoja načela: center ne sme' biti človek pač pa bog, zaščititi je treba življenje, poudariti vlogo družine in neraz-družljivost zakonske zveze, zavzemati se za dialog v politiki, kulturi, gospodarstvu, poslanstvo ženske je predvsem biti mater in gospodinja, Cerkev naj bo pozorna do mladih, vendar ne akritično. »Ni dovolj odprava meja,« je zaključil, »združena Evropa potrebuje tudi dušo in ta duša naj bo krščanska.« Tudi koprski škof msgr. Pirih je govoril o utopiji, ki se uresničuje z združevanjem Evrope. Menil je, da so rane, ki sta jih povzročila marksistični materializem in kapitalistični konsumizem, pregloboke, da bi se zacelile kar naenkrat, vendar stvari se premikajo na bolje. Večji del svojega posega je Pirih posvetil manjšinam in dejal, da je treba uveljaviti njihove družbene, kulturne, gospodarske pa tudi verske pravice. »Vsi smo eno v Kristusu,« je dejal, »zato bi razlike med nami ne smele biti problem. Spoštovanje vseh je eden od temeljev krščanstva, ki mora zavračati vsako obliko nacionalizma.« Nakazal je pot uresničevanja skupnih programov med cerkvami sosednih narodov, da bi prispevali k sožitju in uveljavili manjšine kot bogastvo nove Evrope. Dušni pastirji, je zaključil, pa so prvi poklicani, da premeščajo konflikte in uresničujejo zbliževanje. Na zasedanju so pozdravili tudi predstavniki petih pravoslavnih oz. protestantskih verskih ločin in se zavzeli za večje ekumensko sodelovanje. Posvet se bo v Gradežu zaključil danes. Ob 9.30 bodo v kongresni dvorani podali zaključke zasedanj, ob 15.30 pa bo v oglejski baziliki sklepna svečanost. MARKO MARINČIČ Obisk romunskega ministra VIDEM — Romunski minister za gospodarstvo Adrian Severin, ki je na obisku v Italiji, se je sešel včeraj s podpredsednikom deželne vlade Francescuttom. Govorila sta o možnosti, da postane FJK nekakšen most za Romunijo, ki želi v tržni sistem. Z reformami hoče omogočiti odpiranje tujih družb na lastnih tleh, prav tako hoče inozemski know-how in menedžersko pomoč pri snovanju bančnega aparata ter maloindus-trijske mreže, ki naj se pridruži velikoindustrijskim strukturam. Minister Severin je zaželel, da bi ob skorajšnjem obisku ministra De Michelisa v Bukarešti prišla tjakaj tudi uradna delegacija naše Dežele. Prvomajski shod na Socerbu bo tokrat nekoliko drugačen , Koper — Letošnje tradicionalno delavsko srečanje na Socerbu bo nekoli-,0 drugačno od dosedanjih. Predvsem bo čutiti nekatere družbene spremem-e v organiziranosti sindikatov. Danes na Socerbu ne bo nobenega slavnos-govornika iz kakega republiškega organa. Bodo pa stojnice z jedačo in P‘]ač° in godba na pihala. Ob 15. uri bosta govorila predsednik regijskega Obora sindikata kovinarjev Iztok Sabadin in član izvršilnega odbora sindi-ata novinarjev Roberto Battelli. Obalni sindikat - ta je skupaj s sežanskim , r9aniziral delavsko srečanje na Socerbu - bo ponujal svoje pristopne izjave n ^lanske izkaznice. (B.Š.). SKUPŠČINA OBČINE KOPER Delovnim ljudem in občanom želi veliko delovnih uspehov ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela Hoteli v Istri so v teh dneh čisto zasedeni PORTOROŽ — Že v nedeljo so se dodobra napolnili portoroški in tudi drugi hoteli. Zdaj je samo na Obali več kot 6.000 turistov, v hotelih pa je tako rekoč le izjemoma mogoče dobiti prosto ležišče. Sicer pa je skozi mednarodne mejne prehode koprske in sežanske občine prišlo v Jugoslavijo več kot 100.000 tujih gostov, odpotovalo pa jih je le 59.000, iz česar lahko-skle-pamo, da istrski turistični kraji gostijo kar veliko tujcev in ne le domačih turistov. Veliko Jugoslovanov je spet romalo čez mejo nakupovat. V dveh dneh je samo čez mednarodne mejne prehode (ne računajoč maloobmejnih) na Koprskem šlo kar 144.000 Jugoslovanov, nazaj pa jih je prišlo 131.000, kar pomeni, da si je več Jugoslovanov privoščilo počitnice tudi zunaj države. B. Š. Predsinočnjim v Cankarjevem domu v Ljubljani Osma simfonija (Mahler) je privabila ogromno oseb LJUBLJANA — Predsinočnjim je bil v Cankarjevem domu tretji koncert v sklopu mednarodnega festivala "Donava - glasbena omika 1990-1993", ki se odvija v organizaciji Občinskega gledališča v Tržiču (Italija). Na sporedu je bila znamenita 8. Mahlerjeva simfonija, ki sta jo izvajala orkester in zbor Radiotelevizije Ljubljana skupaj z državnim zborom iz Madžarske pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta. Koncertu je prisostvoval poleg drugih visokih predstavnikov slovenskih oblasti tudi novoizvoljeni predsednik Milan Kučan, ki se je tako prvič prikazal v javnosti v tem svojstvu. Občino Tržič sta zastopala župan Gianfranco Demar-chi in odbornik za kulturo Paolo Demarin, Pokrajino Gorico njen predsednik Gianfranco Crisci, deželno upravo Furlanije-Julijske krajine pa podpredsednica skupščine Augusta De Piero Barbina, ki so jo spremljali odbornik za finance Dario Rinaldi, svetovalec Bruno Longo in direktor tiskovnega urada Fulvio Sossi. Cankarjev dom, kjer je prostora za 1400 oseb, je bil za to priložnost dobesedno nabit; iz Italije je prišlo prisluhnit koncertu 540 ljudi, od tega okoli 250 z avtobusi, ki jih je oskrbela Občina Tržič. Osma Mahlerjeva simfonija je sovpadla s 35-letnico orkestra Radiotelevizije Ljubljana. Po koncertu je tržiški župan Demarchi izročil Antonu Nanutu pano z medaljo Občine Tržič, predsedniku Republike Slovenije Kučanu in orkestru pa publikacije o "donavskem festivalu" in o Tržiču ter njegovem okolišu. Evropski korak Zelene liste Kras mora na seznam UNESCO ski — Italijansko-jugoslovan-2ria k-ras je treba vključiti v se-p 'naravnega in kulturnega ki rl0ZGnja svetovne vrednosti", sti* ■ sestavil mednarodni pre-sija 1 0r9anizem UNESCO. Komi-t6o ln Svet EGS morata poleg 9ost sP0dbuditi italijansko in ju-tan 0Yansk° vlado k temu, da us-kater t;ransnacionalni park", v atUh- sklopu naj bi zajamčili SkaKrasaalnn ^ """" foa^a^n° 'n Peisažno krajin- st^nutek resolucij® v tem smislu evropskemu parla-liste A?oslanca italijanske Zelene ni0 g nelaide Aglietta in Virgi-sicer na podlagi us-rjp . vSVoiečasne zahteve nekate-ambientalističnih valsu nk ki jo je deželna sveto- °Sv°jilaSkUPina ZL V FJK tudi dejpi d.0^° predlog sprejeli - meni ren{eri 1 .svetovalec Andrea Weh-Četi ? ' k° mogoče končno za- la u^nkovito zaščito izredne-S6stavp .9a okolja, katerega ne tutaliJai° zgolj neponovljive na-*9°dov- 6 vrednoter temveč tudi Ptebiu=,1inska in kulturna pričanja * i)a n, ,va' ki to okolje že sto-7 C le juje' Aglietta in Bettini a ei Poudarjata geološke Nt^nosti Krasa: samo na Tr-- J6 Prek 2000 jam, a neka-t ktai rv,01 nPr- Škocjanske jame eztl4trm Unesco na omenjenem Vremščica in vse njeno širše zaledje bi lahko postala »primorsko-notranjski naravni park« Že tričetrt leta trajajoče razprave o Vremščici v slovenskem tisku dopuščajo o tem področju tudi drugačna razmišljanja. Ce naj osvojimo kar samoumevno dejstvo, da naj stoji planinska koča tam, kjer nudi planincu smiselno postavljeno zatočišče in ne po logiki gostinstva ali enakomerne geografske razporejenosti gorskih zatočišč (konec koncev ni z vrha Vremščice niti ura hoda do Senožeč), potem ne le, da ta naša v bistvu še zadnja primorska nepozidana gora ne potrebuje tovrstnega objekta, ampak bi jo morali zaščititi celo skupno z njenim širšim zaledjem. Drugod znajo drugače ceniti take naravne bisere kot je Vremščica. Tako je italijansko planinsko društvo XXX Ottobre iz Trsta doseglo celo zaustavitev gradbenih del avtoceste med Devinom in Sesljanom, ker so načrti tega objekta - po mnenju tržaških planincev - preveč posegali v naravo. In tukaj okolje še daleč ni niti planinsko, niti tako kot na Vremščici in njeni okolici. V ozkem pasu zaledja Trsta so na italijanski strani meje predvideni kar trije naravni parki. Prav zato se kar sama ponuja misel, da bi bilo treba tudi Vremščico (dokler je še čas) z njeno nekoliko širšo okolico postaviti pod posebno naravovarstveno zaščito, morda kot krajinski ali naravni park. Za to ima trenutno še vse pogoje. Če - kot pravijo nekateri -tam narava niti ni več taka, kot je bila nekoč, je treba položaj pač sanirati. In mnogo lažje je to doseči danes kot jutri, če bo tam postavljena koča. Mar nas usoda Slavnika res prav nič ni izučila? Iz vseh teh razlogov lahko mirno trdim, da je Vremščica s svojo lego in značilnostmi kot ustvarjena za tako zaščiteno področje. To področje naj bi zajemalo približno tisto ozemlje, ki ga na jugu zamejujeta cesta in železnica Pivka-Divača, na ostalem delu pa ceste Goriče, Ga-brče, Senožeče, Razdrto, Hruševje, Orehek, Prestranek, Pivka. Tukaj leži eden zadnjih velikih nižinskih primor-sko-notranjskih gozdov, z obilico divjadi (srne, jeleni, jazbeci, lisice, divje svinje in celo risi in medvedje ter drugo), celotno področje pa je izredno zanimivo tudi kot značilna kraška pokrajina z brezni, jamami, prazgodovinskimi najdišči, ponikalnicami, požiralniki itd. Profesor France Habe je v neki svoji študiji o tem področju že pred leti zapisal naslednje: »Da se ohrani čim bolj prvobiten izgled tega miniaturnega, a klasično razvitega kraškega polja, bi bilo potrebno, da ostane vegetacija, ki ga porašča, vsaj Tu zgoraj pritegne našo pozornost najprej mastno začrtano območje Vremščice. Vse naokoli pa vidimo širok, dolgovat pravokoten pas dragocenega naravnega in siceršnjega bogastva, ki naj bi skupaj s "parkom" sestavljal del celovite naravno-kulturno-turistične ponudbe, segajoče od Blok ("bloško smučanje") preko Cerkniškega jezera, Raka, Kaliča in Postojnske jame pa do Škocjanskih jam in Vilenice vse do Lipice. To območje bi lahko imenovali -zakaj pa ne - tudi Krpanova pot po junaku znane Levstikove povesti, ki je tod tovoril sol iz Trsta na Kranjsko. pretežno v današnjem stanju. Eksploatacija gozda naj bi se regulirala po predhodnem sporazumu z organi za varstvo narave in strokovnjaki za proučevanje Krasa. Prav tako naj bi se opustile vsake nadaljnje melioracije, ki bi mogle bistveno spremeniti sedanji videz. Tako bi dobili Slovenci - poleg Rakove doline - prvi večji, površinski, spomeniško zaščiteni kraški objekt. Da posvetimo več pozornosti tudi površinskim kraškim pojavom in pokrajinski zaščiti našega kraškega sveta, nam mora biti končno kot lastnikom klasičnega krasa kulturna in moralna dolžnost.« Tako prof. Habe že pred mnogimi leti. In mi danes? Na ozkem področju tržaške okolice načrtujejo kar tri naravne parke in tudi za področje okrog Vremščice bi moralo prodreti spoznanje, da bi to moral postati primorsko-notranjski naravni park. Ta bi danes v ponudbi naravnih lepot in kraških značilnosti (ob ohranitvi vseh koristvenih pravic domačega prebivalstva) izpolnil praznino med Postojnsko jamo in Škocjanskimi jamami, skupaj z Lipico, Vileni-co, Kaličem, Cerkniškim jezerom, Rakovim Škocjanom in Blokami pa bi predstavljal edinstven primer turistič-no-naravno-kulturne transverzale. Kaže, da se izredne vrednosti takega naravnega parka ob križišču ene najprometnejših cest v Srednji Evropi Avstrija-Trst in Avstrija-Dalmacija, v neposredni bližini svetovno znane Postojnske jame in zaščitenih Škocjanskih jam, pa ob starodavni Lipici sploh ne zavedamo. Škoda bi bilo, če bi ga zamenjali za oštarijo na našem zadnjem nepozidanem primorskem tisočaku. BOJAN PAVLETIČ Včeraj predstavili obračun za lansko leto Največ sredstev Raziskovalnega centra so namenili naložbam za nove objekte Na proslavi v Zgoniku Potijena zvestoba idealom narodnoosvobodilnega boja Včeraj so na tiskovni konferenci, ki je bila na Padričah, predstavili novinarjem obračun Centra za raziskave za leto 1989. Obračun je sprejel upravni svet, predstavila pa sta ga izredni komisar Domenico Romeo (zadeva komisarja še ni rešena, čeprav se že dolgo časa govori, da bodo v kratkem imenovali predsednika) in direktor Mirano Sancin. Obračun vsake ustanove in vsakega podjetja pomeni trenutek resnice, za Znanstveni center pri Padričah pa je danes resnica pozitivna, čeprav sta predstavnika opozorila tudi na "temnejši" točki. Obračun centra je znašal za lansko leto 54 milijard lir, celoten obtok denarja v vseh družbah, ustanovah in laboratorijih, ki so na področju Centra pri Padričah, pa je znašal 58 milijard lir. Od 54 milijard so 50 milijard investirali v nove strukture, ostali denar pa so uporabili za upravljanje obstoječega. Center je torej "podjetje", ki se močno širi in to tudi uspešno. Večina izdatkov, to je 80 odstotkov, so krili z raznimi prejemki, kar je ugodno, če pomislimo, da je Center pravo delovišče, kjer so nenavadno hitro nastajala nova poslopja, novi laboratoriji in nova središča. O rasti Centra pri Padričah govorijo tudi nekatere primerjave s prejšnjimi leti. Obtok denarja je leta 1988 znašal 38 milijard lir, lani pa že omenjenih 58 milijard. Občuten je bil porast ljudi, ki so zaposleni v Centru. Konec lanskega leta je bilo na Padričah zaposlenih 350 oseb, sedaj pa jih dela pri Padričah že 380. Med njimi so znanstveniki, upravitelji, uradniki in drugi uslužbenci, če pa prištejemo še osebe, ki prihajajo občasno, potem zraste številka za približno 20 ljudi. Med zaposlenimi je tudi 50 znanstvenikov iz 17 tujih držav. Leta 1988 je bilo v Centru zaposlenih manj kot 300 ljudi, leta 1982 pa je bilo tu manj kot 50 ljudi, ki so pričeli s prvimi dejavnostmi. Večino sredstev uporabi Center za nove investicije, od tega so največ dali za realizacijo svetlobnega pospe-ševalnika (56,5 odstotka), veliko pa za uresničitev centra za genetsko inženirstvo (31,5 odstotka), ostalo so uporabili za razvoj drugih dejavnosti. Večji del sredstev priteka v Center iz raznih javnih blagajn, kljub temu pa se strmo veča dobiček, ki ga ustvarja Center s svojim delom. V enem letu so se ti prihodki kar podvojili, računajo pa na strmo rast, saj je struktura močno vezana na gradnjo sinhrotro-na. Nekaj "temnih strani" pa so na tiskovni konferenci navedli prav v zvezi z javnimi podporami. Zapadel je posebni fond, ki so ga Centru namenili z zakonom iz leta 1986, prav tako niso dodelili sredstva iz sklada za investicije FIO. Komisar Romeo pa je dejal, da so si pričakovali tudi večji prispevek iz Sklada za Trst. Prisotne novinarje je seveda najbolj zanimalo, kako je z gradnjo svetlobne- ga pospeševalnika pri Bazovici. Komisar Romeo je dejal, da kot predstavnik Centra ne more povsem odgovoriti na vprašanje, saj je bilo za pogajalno mizo več predstavnikov, obenem pa je naglasil, da so se sporazumeli s predstavniki lastnikov in slovenske narodne skupnosti. Kupili bodo terene v Bazovici in pričeli graditi sinhrotron čez nekaj tednov. Romeo je dodal, da sta pri pogajanjih sodelovala tudi deželna uprava in Občina Trst. Pogajanja namreč niso upoštevala le nakupa terenov, ampak so pregledali pahljačo problemov. Znanstveno središče bo namreč moralo živeti v čisto določeni stvarnosti in je zato treba upoštevati celotno vzhodnokraško področje in njegove prebivalce; vsekakor pa je Romeo ocenil sporazum kot zelo pozitiven dosežek. Ambicije in možnosti Centra pri Padričah so torej velike, uresničili pa jih bodo, če bo znanstveno mestece delovalo kot pomembno vsedržavno in mednarodno središče . Ob znanstvenih strukturah bodo pomembne seveda tudi investicije in naročila javnih in zasebnih podjetij, saj bodo morali biti tudi finančni obračuni vedno bolj pozitivni, brez denarja je namreč razvoj znanosti nemogoč. Sam kdjnisar Romeo je ob zaključku tiskovne konference dejal, da si ne želi lepega, a revnega Centra, saj so cilji celotne strukture tudi izrazito gospodarski. Na proslavi 45-letnice osvoboditve je v nedeljo v Zgoniku še enkrat jasno prišla do izraza navezanost in zvestoba idealom junaškega narodnoosvobodilnega boja. Župan Miloš Budin je v nagovoru podčrtal, kako se ob skupni zbranosti in spominu na padle pomenljivo zbirajo ob spomenikih vse generacije občanov brez vsakršnih strankarsko-ideoloških razhajanj. Potrebna so vsakodnevna prizadevanja za krepitev demokracije, ki jo je treba prilagajati novim razmeram oziroma potrebam, ne da bi zanemarili osnovnih idealov. V kulturnem programu so z recitacijami in petjem nastopili učenci slovenskih osnovnih šol Lojze Kokoravec - Gorazd iz Saleža, 1. maj 1945 iz Zgonika in iz Briščikov ter italijanske šole Emilio Comici iz Zgonika. Odlomek iz svoje knjige je prebrala tudi učiteljica Marija Mislej. Dve pesmi je pod vodstvom Marte Werk-Volk zapel mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, za primerno vzdušje pa je poskrbela godba na pihala s Proseka pod taktirko mladega kapelnika Aljoše Starca. Na predvečer je bil dobro obiskan spominski nočni pohod mimo spomenikov padlim, na katere so položili cvetje in vence. B. S. Na sliki (foto Križmančič) nedeljska proslava v Zgoniku. OŠ Fran Venturini se v četrtek pobrati s florentinsko šolo Villani Po lanskem izredno lepem in prisrčnem obisku otrok, učiteljev in staršev šole Villani iz Firenc na slovenski osnovni šoli Fran Venturini v Boljuncu, so se prijateljski stiki nadaljevali in dopolnjevali. Skupno so sklenili, da se šoli pobratita in da se bodo izmenično obiskovali. V tem smislu bosta IV. in V. razred šole Venturini obiskala vrstnike v Firencah. Za srečanje sta se šoli skrbno pripravili. 3. maja bo na šoli Villani slovesnost pobratenja. Ob tej priliki bodo učenci šole Venturini pokazali svojo raziskavo o Boljuncu in o dolini Glinščice, vrstniki iz Firenc pa bodo predstavili raziskavo o reki Arno. Učenci iz Boljunca si bodo v treh dneh ogledali mnogo zanimivosti v Firencah in okolici. Pri tem se bodo poslužili avtobusa, ki jim ga bodo dali na razpolago gasilci iz Firenc. Učence bodo spremljali učitelji in starši. Pobudo sta podprla tudi oba šolska skrbnika, tržaški dr. Čampo in florentinski dr. Gullotta. Slovesnostne prireditve in podpisa pobratenja na šoli Villani, ki bo v četrtek, 3. maja, se bodo udeležili ravnateljica Lučka Barej in njena namestnica Maria Vecchiet, odbornica za šolstvo občine Firence Catia Franci in župan občine Dolina Edvin Švab. V Križu so postavili ploščo na hišo kjer je bil ustanovljen pni odbor OF V Križu so v nedeljo ob navzočnosti velikega števila ljudi odkrili spominsko ploščo prvemu predsedniku vaškega odbora OF Josipu Tencetu in njegovim trem bratom, ki so padli v partizanih. Kamnito ploščo iz Kraškega marmorja, ki jo je izdelal kamnosek Silvio Verginella na osnovi osnutka arhitekta Mitje Raceta, so postavili na pročelje hiše, kjer je stanoval Ten-ce in v kateri je bil decembra leta 1941 ustanovljen prvi krajevni odbor OF. Pobudo za odkritje plošče je dala kriška sekcija VZPI-ANPI, prireditev pa je izpeljal pripravljalni odbor, v katerem so sodelovali predstavniki vseh vaških organizacij, društev in strank, isti odbor je dal pobudo tudi za prvomajski praznik na vrtu Ljudskega doma. Udeleženci nedeljske proslave, ki jo je koordinirala režiserka Soča Košuta-Hafner, so se zbrali na trgu pred spomenikom, od koder so v povorki, ob spremljavi nabrežinske godbe, krenili do kraja odkritja plošče. V kulturnem programu so poleg godbe (njen dirigent je Stanko Mislej), sodelovali še moški in dekliški zbor Vesna (dirigenta Ivo Lešnik in Bogdan Kralj) in učenci osnovne šole Albert Sirk, ki so se izkazali s petjem in z recitacijami. sednika Pokrajine Daria Crozzolija, ki Med gosti kriške slavnosti smo opazili je spregovoril tudi nekaj besed. Slav-deželnega svetovalca Bojana Brezigar- nostni govornik je bil Viktor Bogateč, ja, predsednika krajevnega rajonskega v italijanščini pa je spregovoril San- sveta Renata Busettija, bivšega direk- dor Tence, ki je tudi povezoval pro- torja Piccola Luciana Ceschio in pred- gram. Bogateč, ki je bil sam med ustanovitelji odbora OF, je orisal življenjsko pot Josipa Tenceta in njegovih bratov, podčrtal pa je pomen zgodovinskega spomina v življenju slovenskega naroda. Ploščo je nato odkrila Tencetova hčerka Ljuba, domači župnik Jože Kunčič se je z molitvijo spomnil vseh padlih v vojni, venec ob plošči pa je v imenu kriške skupnosti postavil predsednik VZPI-ANPI Gigi Bogateč. Prireditve, ki jo je obogatila prisotnost dveh narodnih noš, so se udeležile delegacije borčevskih organizacij in bivših deportirancev s Tržaškega in Goriškega. Kulturni program se je popoldne nadaljeval v Ljudskem domu z nastopom baletne skupine ŠD Mladina Resco (koreografinja Anka Kocjančič) in kvinteta harmonik proseško-kontovelske podružnice Glasbene matice, ki ga vodi Loredana Coceani-Zvečer je za zabavo igral trio iz Črnomlja. Tridnevni praznik v Križu se bo nadaljeval danes s tradicionalni prvomajsko družabnostjo. Ob 17. uri bo koncert nabrežinske godbe. Na sliki (foto Mario Magajna) nedeljska slavnost ob odkritju plošče Josipu Tencetu in njegovim trem bratom. Na Colu nova plošča v spomin na osvoboditelje Krasa in Trsta »Za osvoboditev tržaškega Krasa so se tu borile in od' tod 28. aprila 1945 krenile proti Trstu enote 30. divizije IX. korpusa NOVJ«, je zapisano na spominskem obeležju, ki so ga v nedeljo dopoldne slovesno odkrili na kamniti steni na ovinku ceste, ki vodi z openske strani proti Colu in naprej proti Repentabru. Ploščo, izklesano v obliki zastave, so postavili bivši borci domicilne skupnosti borcev 30. divizije in člani krajevne sekcije VZPI-ANPI za Repentabor, s privo-Ijenem repentabrske občinske uprave. Ob lepem vremenu so se spominske slovesnosti, poleg domačinov, udeležile delegacije vseh enot, ki so bile tedaj vključene v omenjeno divizijo IX. korpusa, pa tudi predstavniki borčevskih in družbenopolitičnih organizacij z obeh strani meje. Slovesnost je začel moški pevski zbor Fran Venturini od Domja, ki je pod vodstvom Ivana Tavčarja s svojo pesmijo povezoval in tudi zaključil prireditev. Takoj za njim je, v imenu KD Kraški dom, spregovorila mlada domačinka, ki je dala besedo županu repentabrske občine Pavlu Colji (na sliki - foto Križmančič). Župan je omenil vse spomenike, ki v tej občini obeležujejo pomembne dogodke v življenju in uporu našega naroda proti nacifašizmu, katerim se sedaj pridružuje, je dejal, še obeležje, postavljeno tistim, ki so dali svoje življenje za osvoboditev Krasa in nato tudi Trsta. Prebivalstvo naše občine spoštuje svoje spomenike ter bo znalo čuvati tudi to ploščo v spomin na tiste, ki so se tu borili tudi za osvoboditev naših krajev, je še poudaril. Sledilo je odkritje plošče, ki sta ga opravila bivša parti- -zanska borca Karlo Križman in Andrej Renar, nato pa sta spregovorila še predsednik domicilne skupnosti borcev 30. divizije Franjo Rustja - Čanči in predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Calabria. Upor proti nacifašizmu, je med drugim dejal Rustja, je začela pripravljati komanda mesta Trst, ki je imela do aprila 1945 organiziranih 16 bataljonov z 8000 ljudmi. 28. aprila je prišlo povelje s štaba IX. korpusa »pričnite z vstajo«. Še tisto noč se je začelo z razoroževanjem sovražnika, z uličnimi boji in z zasedbo sovražnih objektov. »Primorsko so v glavnem osvobodili borci tega območja. Pot do svobode je bila težka, polna pomanjkanja, odrekanja, zahtevala je veli- ko mladih življenj. Zaznamovana je s tisočerimi grobovi, ki nas opominjajo, da moramo biti slovenski in italijanski narod enotni, kot smo bili tedaj.« »To je bila osvobodilna in ne državljanska vojna, to je bila vojna za življenje, proti smrti, to je bila borba, ki je v zgodovini zapisana kot vojna z najširšim sodelovanjem ljudskih množič,« je v svojem govoru med drugim poudaril Arturo Calabria. »Močno se moti tisti, ki hoče danes krat-komalo odrezati korenine vsemu tistemu, kar je tedaj nastalo iz naše skupne borbe in zmage. Ideali miru, svobode in enakopravnosti za vse so namreč tudi danes glavne vrednote demokracije.« Na slovesnosti so sodelovali tudi mladi recitatorji KD Kraški dom, medtem ko so delegacije borčevskih enot in organizacij položile vence. V poslopju stare šole je nato sledilo družabno srečanje. NEVA LUKEŠ RADIO TRST A v sodelovanju s SLOVENSKIM STALNIM GLEDALIŠČEM V TRSTU DRUGO GLASBENO SREČANJE ”MALI PEVCI64 KULTURNI DOM Jutri, 2. maja, ob 17. uri PRVO POLFINALNO SREČANJE Gostje: mlajša skupina mladinskega pevskega zbora Vesela pomlad, vodi Franc Pohajač, mlada čarodejka Nada Carli, ansambel Kraški trio V četrtek, 3. maja, ob 17. uri DRUGO POLFINALNO SREČANJE Gostje: Daniele Ouaglia - citire iz Rezije, folklorna skupina osnovne šole France Bevk z Opčin v sodelovanju z Ljudsko univerzo v Trstu, vodi Anka Kocjančič, kabaretist Andro Merku. V petek, 4. maja, ob 17. uri TRETJE POLFINALNO SREČANJE Gostje: kabaretista Boris Kobal in Sergij Verč, skupina športno-ritmične gimnastike Bor, vodi Poljanka Pavletič, Svetlana Makarovič V soboto, 5. maja, ob 17. uri SLOVESNA ZAKLJUČNA ODDAJA Gostje: mladi harmonikarji šole diatonične harmonike KD F; Venturini od Domja, vodi Zoran Lupine, otroška skupina Shinka1 Karate Kluba, vodi Romana Štoka, ansambel Happy day in ilustrator Božo Kos Animacija Sten in Papagaj Ben, glasbena spremljava Aleksad' der Vodopivec - Bevilacgua, voditelja predstave Maja Lapornik i Livij Valenčič, scenarij Maja Lapornik, strokovna komisija Iva._ Florjane, Matjaž Šček, Franka Žgavec, scena Marjan Kravos, orgah zacija glasbenega srečanja Rosana Prezzi - Pasarit, glasbeni asiste Janko Sluga, realizacija Dorica Žagar. Rupel in Salzano včerajšnja gosta volilne kampanje SSk in komunistov Demos je za nove odnose KPI: Jamčiti turistično med matico in zamejstvom namembnost v Sesljanu V okviru precej tesnega sodelovanja med stranko Slovenske skupnosti in flanicami Demosa je- bil včeraj na enodnevnem obisku na Tržaškem pobudnik Slovenske demokratične zveze in podpredsednik opozicijskega kartela Demos, ki bo v novem slovenskem parlamentu imel večino, Dimitrij Rupel. Svoj obisk je pričel dopoldne na sedežu SSk s tiskovno konferenco o »problemih slovenske suverenosti«, nakar je obiskal uredništvi Radia TS A in Primorskega dnevnika, vmes se je sestal s kandidati SSk na bližnjih volitvah v Zgoniku, sinoči pa je na temo »Po volitvah v Sloveniji - za nove odnose med matico in zamejstvom« govoril v Srenjski hiši v Mač-koljah. O tem vprašanju ima seveda Demos, ki bo glede na volilne izide v Sloveniji nosilec nove slovenske vlade, že Precej natančno izdelano stališče. Skrb za odnose med »matico in zamejstvom« naj bi v prihodnje prevzela Parlament in vlada, prvi v obliki posvetovalnih komisij, druga pa bolj operativno, npr. v okviru samostojnega slovenskega zunanjega ministrstva. Med temeljne naloge, ki čakajo novo vlado, je namreč tudi Dimitrij Rupel Uvrstil vzpostavitev tesnejših stikov nted »pripadniki slovenskega telesa«. Po njegovem mnenju gre takšno sta-hšče brati v dvojni luči: po eni strani odraža težnjo, da bi slovenski narod oziroma telo obravnavali celovito, po drugi pa pragmatičen pristop do tega vprašanja v vidu navezovanja stikov na mednarodni ravni. V tej luči lahko SSk, ki je po Ruplovem mnenju jedro političnega predstavništva Slovencev v Furlaniji-Julij-ski krajini, predstavlja najtesnejši dostop do evropskega telesa. Na krajši geografski domet pa tvori SSk nekakšen »most med demokratično Slovenijo in republiko Italijo«. Sicer pa je glavna naloga Demosa v tem ključnem trenutku, ko je »Slovenija na pragu nove dobe«, izoblikovanje nove državne podobe. Pri tem bo seveda bistvenega pomena vsebina nove slovenske ustave, ki bo tudi opredeljevala odnose med Slovenijo in drugimi jugoslovanskimi republikami. Glede tega je Dimitrij Rupel ponovil stališče Demosa, da so lahko ti odnosi urejeni samo na ravni konfederacije kot »pogodbene skupnosti samostojnih držav«. Pred tem pa bi po njegovem mnenju moralo priti do »razstavitve sedanje kompozicije« in nato do dogovora na novih osnovah. Glede tega projekta je Rupel dejal, da imajo na Hrvaškem, točneje pri HDZ, ki vodi po prvem krogu volitev, podobne načrte, kar zagotavlja Sloveniji, da je »zavarovana na Vzhodu«. Zato se bo lahko Slovenija mirneje posvetila vprašanju suverenosti, ki je bistvenega pomena, in samostojnosti, ki naj bi se kazala tudi v avtonomni zunanji politiki in v lastnem obrambnem sistemu, (bip) Devinsko-nabrežinska KPI podpira turistični razvoj Sesljanskega zaliva, je pa mnenja, da predstavljajo razvojni načrti družbe Finsepol veliko tveganje, da bodo vsi načrtovani projekti res jamčili turistično namembnost zaliva. Dosedanja občinska uprava po mnenju komunistov vsekakor ni dovolj ščitila javnih koristi in se je preveč podredila lastnikom, nova uprava bo morala zato na nek način popraviti te hude napake in ubrati novo pot, da jutri ne bo vse skupaj prepozno. O teh in o podobnih vprašanjih je tekla beseda na sinočnjem volilnem zborovanju KPI v Sesljanu, ki se ga je udeležil predsednik državnega inštituta za urbanistiko Edoardo Salzano, eden pobudnikov znanega poziva naravovav-srtvenikov proti »zabetoniranju« zaliva. Salzano je imel dopoldne tiskovno konferenco, ki so se je udeležili tudi nekateri kandidati in pokrajinski ter deželni voditelji KPI. Giorgio Depangher je uvodoma zavrnil vse »zlonamerne in neupravičene« očitke, da KPI nasprotuje in celo namerno sabotira turistični razvoj v Sesljanu, »medtem ko se je stranka v občinskem svetu prvenstveno borila za turistično namembnost projekta, za zaščito javnih koristi in okolja«. Precej kritik je govornik namenil občinski upravi, češ da se je odboru vseskozi zelo mudilo, občinski svetovalci pa so imeli vedno premalo časa na razpolago, da bi resno in poglobljeno ocenje- vali načrte, ki jim jih je predložila uprava. Novinar Luciano Ceschia, ki je s Širco in z Depangherjem na čelu kandidatne liste, pa je dejal, da si bo morala nova uprava pri obravnavi teh problemov pridobiti verodostojnost in postati res zaščitnik širših interesov občinske skupnosti, a tudi širše stvarnosti, saj bo ta projekt vpival na splošni razvoj naše pokrajine. Pri tem je bilo tudi rečeno, da je uprava v teh letih precej zanemerjala uravnovešen razvoj obalnega in kraškega področja, beseda pa je tekla tudi o nerešenem in spornem vprašanju ureditve sesljanskega pristanišča, ki bo po mnenju KPI povzročilo še precej preglavic Cardarellijevi družbi in posredno občinski upravi. Isto velja tudi za kočljivo problematiko cestnih povezav z zalivom. Salzano pa je v svojem poročilu izpostavil dejstvo, da je projekt Finsepol po njegovem za sedaj le velika nepremičninska operacija, ki v teh pogojih ne jamči, da v bodoče ne bo pirišlo do rezidenčnega turizma in do širjenja pojava tako imenovanih drugih stanovanj. Projekt kakršen je danes predstavlja vsekakor po njegovem preveliko tveganje, ki ga bo morala nova uprava resno vzeti v poštev, da ji ne bodo jutri lahko očitali, da je nemo in pasivno spremljala izvajanje načrtov Finsepol. S. T. Sprevodi, shodi in prazniki v počastitev prvega maja »Prvi maj praznuje stoletnico, boj za pravi-Se. solidarnost in svobodo pa je vedno mlad«. od tem geslom bodo tržaški sindikati praznovali letošnji praznik dela, ki kljub častitljivi prosti ni izgubil svojega univerzalnega po-"}ona. V ospredju bodo sicer, kot vsako leto, aktualni sindikalni problemi, vendar letošnji Prvi maj ima še poseben pomen, saj stoletnica ,e9a praznika sovpada s »pomladjo« vzhodnih ?V«av. V tem smislu bo za osrednjo prvomaj-ko povorko v Trstu pomenljiva prisotnost Jkadžarskega sindikata Somogv in slovenskega Obalno-kraškega sindikata, p Kot običajno bo zbirališče ob 9. uri na Trgu t.?stalozzi (za upokojence ob 9.30 na Trgu Ga-JOaldi), prvomajski shod pa bo ob 10.30 na B.rRu Unita, kjer bodo govorili pokrajinski taj-( 'k CISL Kakovic, CGIL Treu in UIL Trebbi, kV slovenska govornica, predstavnica CGIL le t ana Pizziga. Manifestacije se bodo udeleži-vp'Utli delegacije študentov, ki so zasedli uni-j,, r*°, delavcev iz držav, ki niso članice EGS, Amnesty International. hiH 0t običajno bosta prvomajski manifestaciji li«*1 v Miljah in Nabrežini. V Miljah bo zbirale ob 10. uri v Ul. XXV. aprila, shod pa bo br>H arconijevem trgu ob 11. uri. Govorili v y?° sindikalisti Rubieri (UIL), Hrvatič (CGIL) rai!?*venšeini in Tria (CISL). Na Krasu bo zbi-oh t e °b 9-30 na vrtu ljudskega doma v Križu, bo K?der bo povorka krenila v Nabrežino. Tu (Pc^bod ob 10.30, govorila pa bosta Kneipp ' UIL) in Miniussi (UIL). Jutranje prvomajske manifestacije bodo kot običajno spremljale številne kulturne in družabne pobude, med katerimi naj omenimo tradicionalni ljudski praznik v Križu. V nekaterih slovenskih vaseh počastijo praznik dela z budnico. Med tradicionalne sodi prvomajska budnica v Bazovici, ki jo prireja sekcija VZPI-ANPI. Zbirališče je na Tar-munu v Bazovici ob 7. uri. Po budnici se bodo udeleženci poklonili spominu padlih domačinov, nato pa se bodo v sprevodu podali na pokopališče, kjer se bodo poklonili še osvoboditeljem naših krajev, padlim borcem jugoslovanske ljudske armade. Družbenopolitično društvo Edinost priredi danes na Riborškem oširku (Largo Riborgo) od 9. do 12. ure razstavo o osvoboditvi Trsta. Razstava ima namen seznaniti tržaško občinstvo s širšimi vidiki zaključnih bojev za zmago nad nacifašizmom in počastiti v središču Trsta 45. obletnico osvoboditve ter 100-letnico delavskega praznika. Ob koncu naj še omenimo ustaljeni običaj, da ob prvem maju na sedežu Trgovinske zbornice podelijo delavcem z dolgoletnim stažem ali za posebne dosežke posebna priznanja. Na slovesnosti, ki bo letos v dvorani TZ ob 10.30, bodo odlikovali 21 delavcev iz vse dežele. Med njimi je tudi pet Tržačanov. To so Mario Bar-bo (Fincantieri), Maria Berini Archi (Finacan-tieri), Luigi Di Luch (Fiat Auto), Francesco Francese (Acega) in Livio Vidali (Fincantieri). Kulturna prireditev nabrežinskih zelenih Nabrežinska Zelena lista je svojo volilno kampanjo popestrila s kulturno prireditvijo, ki bo jutri ob 20.30 v gostilni Gruden (pri Klopu) v Nabrežini, kjer bodo uprizorili pravljično povest Cirila Kosmača »Kamen in njiva«. Brala bosta Alda in Marko Sosič, za glasbo bo poskrbel Giancarlo Travani, za opremo pa Stojan Sosič. Jutri pa bo gost Slovenske skupnosti novoizvoljeni član predsedstva Slovenije in predsednik slovenske Kmečke zveze Ivan Oman, ki bo ob 10. uri obiskal repentabrski Tabor, zvečer ob 20. uri pa se bo v Šempolaju (v gostilni Gruden) srečal s predstavniki tukajšnjega kmečkega življenja. Na nabrežinskem trgu je imela včeraj volilni shod SSk. Govorili so nosilca liste Bojan Brezigar in Martin Brecelj ter sekcijski tajnik Antek Terčon, ki so poudarili nujnost »okrepitve samostojnega slovenskega zastopstva«. V volilni kampanji PSI pa se je oglasil tudi slovenski kandidat Stanislav Kariž. Volilno kampanjo nabrežinskih zelenih bo v četrtek zaključila evropska poslanka Adelaide Aglietta. Dolinski komunisti bodo v četrtek imeli serijo letečih volilnih shodov po vaseh, v nedeljo pa so imeli v Prebene-gu srečanje o vprašanjih zaščite okolja, na katerem so poročali Edvin Švab, Stojan Sancin in Giuseppe Mauro. Poudarili so, da se je levičarska uprava izkazala na tem področju. Prvi volilni shod v tej občini pa napovedujejo tudi zeleni, ki bodo jutri ob 20.15 priredili v gledališču Prešeren v Bo-Ijuncu srečanje na temo »Ekologija brez meja: izkušnje na tem področju na obeh straneh državne meje«, ki se ga bodo udeležili tudi'naravovarstveniki iz sosednjih obmejnih občin Pirana in Ilirske Bistrice. Govorila bosta nosilec liste Alessandro Capuzzo in slovenski kandidat zelenih na Goriškem Butkovič. Hameni hudo oplazili starca med spanjem $prY Sjavni tržaški bolnišnici so sinoči nekaj po 22. uri 0Peltf/' s Pridržano prognozo starejšega moškega z H,.0Ki*nami tretje stopnje po vsem telesu. Gre za 75-let-Francesca Marinija, ki so ga plameni zajeli, ko je pas en)al v svoji postelji v domu za ostarele ITIS v Ul. ZaoC°li 31. Kaže, da je nesrečo sam zakrivil s tem, da je rehial s prižganim cigaretnim ogorkom, p j Marinijg je v bolnico nemudoma prepeljal rešilec lta®Y®9a križa. Na kraj nesreče so prišli tudi gasilci in ne„ binjerji, ki so natančneje preiskali dinamiko tragična dogodka. Vaje za vzgojiteljice so ^kat slovenske šole sporoča vsem vzgojiteljicam, ki l98g nsk°vale izpopolnjevalni tečaj novembra in decembra bii0 ,a osnovni šoli France Bevk na Opčinah, da bo, kot je Vaj nfl090VQrjeno, prihodnji teden še zaključni del plesnih *a pori jPoinah, in sicer v četrtek, 3. maja, od 17. do 20. ure 9re Poganske vzgojiteljice, v petek, 4. maja, od 16. do 19. š n- !utranje vzgojiteljice. Vaje bo vodila prof. Žerdinova %0,/rze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Vabljene so tudi J eljice občinskih otroških vrtcev. Romuni se zahvaljujejo Tržačanom za solidarnost romunskega mesta Robeasca Mintoiu Tanase je \6ttl SpPredsedniku Pokrajine Crozzoliju sporočilo, v kate- k it trY in?enu svoje občine in dežele Buzai zahvaljuje )|4lijajls^a^kim zasebnikom in podjetjem, ki so pomagali v|!'ko Ko'r‘ t>i §t (ti '-romunskemu solidarnostnemu centru v trenut- h°: Ob P°muni sklenili zgraditi novo demokratično drža-r'Prav]j Priložnosti Pokrajina Trst spominja, da je že fAhclij sklep o prispevku 25 milijonov lir za študijske '•'Jft itai-romunskim študentom, ki bi radi spoznali Trst in Na Občini zelena luč za nov upepeljevalnik Tržaški občinski svet je sinoči na »leteči seji« z večino glasov izrazil povoljno mnenje glede študije o vplivu na okolje novega upepeljevalnika, ki naj bi ga zgradili ob Industrijskem kanalu med Žavljami in Skednjem. S tem je dokončno odobril projekt, ki bi ga pred začetkom samih del moral potrditi edinole še pokrajinski tehnični odbor. Za povoljno mnenje so se izrekli svetovalci upravne večine in listar Rossi, proti so bili KPI, Bekar (Zelena elternativna lista) in Colombis (LpT), medtem ko se je MSI vzdržal. KPI in Bekar so osporavali tudi postopku odobritve. Zidarič spet predsednik nabrežinske hranilnice Sinoči se je na svojem sedežu v Nabrežini sestal na prvi seji po občnem zboru novoizvoljeni upravni odbor Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice v Nabrežini. Odborniki so najprej pred notarjem sprejeli izvolitev, nato pa so si v skladu s statutom s tajnim glasovanjem porazdelili funkcije. Na mestu predsednika je bil potrjen Gvido Zidarič, za podpredsednika pe je bil prvič izvoljen Karlo Rolič. »Izvoz« ukradenih avtov Finančni stražniki so v sodelovanju z obmejno policijo nav mejnem prehodu pri Pesku zasačili zahodnonemškega državljana, ki je skušal prepeljati ukraden avtomobil v Jugoslavijo. Z njim so prijeli tudi italijanskega državljana, ki je pri »poslu« sodeloval, oba skupaj pa sta zdaj na razpolago tržaškim sodnim oblastem. Finančni stražniki so zasumili, da nekaj najbrž ni v redu, ko so v večjem avtomobilu z italijansko evidenčno tablico zagledali tujega državljana. Zaostrili so pregled in odkrili, da je vozilo ukradeno. Kaže, da so na tak način prišli na sled večjemu prekupčevanju ukradenih avtomobilov. Okradla sta desetine stark Motorizirani agenti letečega oddelka in komisariata pri Sv. Soboti so prejšnji teden odkrili avtorja številnih kraj, katerih žrtve so bile v glavnem stare ženice. Vse so povedale, da sta se jima nenadoma približala dva mlajša fanta, ki sta izkoristila njihovo začudenje in jim s silo iztrgala torbico. Zadnji tak primer se je pripetil v petek popoldne blizu pokopališča pri Sv, Ani, žrtvi pa sta bili priletni ženski, ki sta takoj sprožili alarm. Strateško vnaprej načrtovana akcija policijskih agentov je bila uspešna, saj so kmalu prijeli oba zlikovca. Šlo je za 17-letne-ga M. D. in 15-letnega L. G., oba Roma, ki sta v žepih še imela ukradene bankovce. Pozneje sta agentom pomagala odkriti še štiri torbice, ki sta jih ukradla v prejšnjih dneh. Priznala sta tudi, da sta v zadnjih tednih izvedla še kakih 10 podobnih kraj, vendar nista več mogla vrniti plena. t Zapustila nas je naša draga Amalia Ličen vd. Blagi Pogreb bo v četrtek, 3. maja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči svojci Trst, Branik, 1. maja 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono Just Segina Pogreb bo jutri, 2. maja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev. Za njim žalujejo žena Marija, hči Elda s Cvetom, sin Dino s Tiziano ter vnuki Maja, Martina, Luka, Alex in ostalo sorodstvo. Trst, 1. maja 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo) Žalovanju se pridružujejo bratranec in sestrične Ob izgubi svaka Justa sočustvujejo z družino Bruna, Nino in Nedeljko. Z Marijo, Eldo in Dinom sočustvujejo Guerrina, Milko, Sonja, VValter in Jan. Ob težki izgubi dragega strica Justa sočustvujejo s teto Marijo, z Eldo in Dinom Neva, Betty in Robert z družinama. Ob izgubi dragega Justa žalujejo z Marijo, Eldo in Dinom Romano, Nadja in Elena z družinami. Ob težki izgubi dragega očeta Justa izrekajo Eldi in družini občuteno sožalje Vugovi, Zochovi in Lea Štolfa. Ob smrti očeta sočustvuje z Eldo družina Pahor Ob težki izgubi dragega moža in očeta Justa Šegine izrekajo občuteno sožalje gospe Mariji, Eldi in Di-notu prijatelji Biber, Fonda, Jagodic, Jankovič, Jogan, Offizia, Veljak in Volk Ob smrti dragega očeta izrekata Eldi in družini najiskrenejše sožalje družini Fischer in Košuta. ZAHVALA Ob izgubi drage Marije Dodič -Kresevič iskrena zahvala vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Lupincu, župniku Žerjalu in osebju nevrokirurškega oddelka katinarske bolnišnice. SVOJCI Opčine, 1. maja 1990 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage Zdenke Tkalec por. Fučka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Trst, 1. maja 1990 rt -• -t qf\ FTi-4 ^ j drli ^ hoj^iiio lj ri i—l d e..,l ll 11x01 u-i p ,1 -1.i •••• prvi fnai - praznite dela *•••••••«•««•«««•«#«•••»•••••••«•*•«•••••••••••••♦•*•»• uxuri m Jz. n—i niz CzCriN7!” djiJ rto“n ^Pihtrn ttH rz tZhPrn TirflJ r ^ rz tz i fi Jzi CZZIZZU n zzzzi ’ .i—rrrv-S t-Z—rn i.r—~—;_r?—!n._Jr—hrrrr-i —tt.zt—rrr;.J rferrrS lr—r—i.p?—rr^.s—trpi; ..-r-r—ri.:r—i . r+rprrr i.rrrrr—j.p—pfamU-ra—a_l—trm.; rtrr——, . ”.— ;..; i..rr?—p .. i.- ;. ;..• • . :—-rr:::;■—rp~ ;—:—.,r- PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Ivo Grilanc NABREŽINA 108 Tel. (040) 200231 TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE Aleksandra NABREŽINA 143 ZIDARIČ S.n.c. Skladišče papirja in papirnatih izdelkov za prehrano: vrečke, torbe, prtički, higienski papir, kozarci. Nabrežina 120 — Tei. 040/200232 MANUFAKTURNA TRGOVINA Pertot Ivana □J ji ^ Z C&S (v Prosek Devinščina 6 Tel. (040) 225149 v GOSTILNA \\ Z RIBJIMI SPECIALITETAMI »Boutique del pešce 'Z\' KONTOVEL 97 « Tel. 225390 ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI RADIOAPARATI AVTORADIO UOIKM BAR - SLAŠČIČARNA TOTOCALCIO -TOTIP - ENALOTTO J C rr PROSEK 140 Tel. 225286 TRGOVINA BARV IN LAKOV PROSECCO COLOM PROSEK 138 Tel. 225912 SADJE — ZELENJAVA — DELIKATESE ~|i David Antoni & C. PROSEK 551 FOTO SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225394 Se priporoča! -L PEKARNA IN SLASClCARNA BUKAVEC PROSEK 160 Tel. 225220 Trgovina čevljev »SONJA« Prosek 6 Ob 500-letnici obratovanja rudnika živega srebra Nedavno uspešno gostovanje zborov Vesela pomlad na Češkem Z naravoslovnim društvom v rovih idrijskega rudnika Ljubezen do petja tesno povezala mlade pevce z Opčin in Kromeriža Naravoslovno društvo Tone Penko Pripravi svojim članom številne poučne izlete v naravo. Tokrat so se odločili za ogled idrijskega rudnika, ki Praznuje letos 500-letnico obstoja. Malo je rudnikov, ki bi odkopavali rudo nepretrgoma skoraj petsto let. Edino tekočo kovino so našli že v Idriji leta 1490. Zgodba o škafarju, ki je našel samorodno živo srebro v karbonskem skrilavcu, je splošno znana in glede na geološke podatke ne more biti daleč od resnice. V idrijskem rudniku nam je strokovno pojasnil nastanek rudišča živega srebra in razvoj delovanja rudnika od začetka do današnje proizvodnje prof. dr. Čar. V rudniku je danes zaposlenih le še dvesto rudarjev, saj rudnik ne Pomeni več svetovne proizvodnje te kovine. Pred leti pa je bil idrijski rudnik na drugem mestu na svetu, saj so v petstoletni zgodovini rudarjev v Idriji pridobili 147 tisoč ton živega srebra. Rudnik je danes odprt s 15 obzorji, skupna dolžina vzdrževanja rovov znaša več kot 150 km. V notranjost rudnika do četrtega obzorja, približno 150 m pod površje, nas je po rovih vodil inž. Tomaž Klemečič. Vsak od nas se je lahko na lastne oči prepričal, kako težaško je delo v rudniku. Posebno zanimanje vseh udeležencev je pri-legnila samorodna živosrebrna ruda, ki so je največ našli 1508. leta, ko so v Plasteh zadeli na bogato rudno telo. Ogled rovov in delovišča, kjer opravljajo rudarji težaško delo, je bil za vse doživetje. Največji kraški izvir predstavlja Oivje jezero v bližini Idrije, kamor smo se napotili po ogledu rudnika. v°de, ki so prodrle na dan nad nepro- pustnimi plastmi in začetkom Krasa, so se zbrale v veliko kotanjo pod previsno steno. Ob obilnem deževju, ko Idrijca in Bela močno narasteta, se tu njune vode kar stapljajo v ogromnem klokotajočem se izvirku. Divje jezero obkroža zanimiv in bogat rastlinski svet, v katerem sta redke primerke iskala že zdravnika in botanika Scopoli in Hacguet. V cvetju sta nas razveselila enkratni kranjski jeglič in kranjska bunika. To področje, kjer so najstarejša nahajališča endemičnega kranjskega jegliča in drugih redkih rastlin, je pritegnilo zanimanje številnih strokovnjakov, zato so Prirodoslovno društvo Slovenije, Mestni muzej iz Idrije in Zavod za spomeniško varstvo proglasili leta 1972 to področje za muzej v naravi. Pot nas je vodila do gradu v Idriji, kjer smo si pod strokovnim vodstvom Janeza Kavčiča ogledali muzejsko zbirko tega kraja. Zgodovinar Janez Kavčič je z žarom inTjubeznijo osvetljeval zgodovino Idrije, ki jo je sam doživljal v rudarski družini, zato smo jo udeleženci spoznali še posebno bogato in v topli luči. Še ogled prijazne cerkvice Sv. Trojice, ki se obnovljena z zanimivima ba-ročnema oltarjema "košati sredi Idrije. S postankom pred prvo nekdanjo slovensko realko, ki se ponaša s kipom Jurija Vege, ki je izšolala mnoge danes znane osebnosti, med njimi tudi celo vrsto znanih mož iz zamejstva, še je zaključila naša bogata ekskurzija. Bogato izkoriščen dan, poln novih spoznanj o krajih, ki so naša bližnja okolica, pa vendar premalo vemo o njih. (o.l.) Pred letom dni smo imeli pri Veseli pomladi na Opčinah v gosteh Dekliški pevski zbor Srednje pedagoške šole iz Kromeriža. Ob tej priložnosti smo jim obljubili, da jim vrnemo obisk na Češkem. Prijatelji iz Kromeriža so nas seznanili še s sorodnim pevskim zborom iz Prage, ki nas je povabil v goste tudi v češko glavno mesto. Željni novih spoznanj in ponovnega snidenja s starimi prijatelji smo se na velikonočni ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah odpeljali proti Pragi, ki nas nas je sprejela ožarjena od večernega sonca. Lepa je. Že prvi vtis potrjuje, da je mesto, ki ga že stoletja občudujejo umetniki in opevajo pesniki, eno najočarljivejših na svetu. Pred Srednjo pedagoško šolo so nas pričakaligostitelji. Prav hitro smo uredili razmestitev po družinah in že so nas prijazni gostitelji odpeljali na svoje domove. Naslednja dneva sta bila namenjena ogledu kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Prage. Stare mesto, znamenita astronomska ura, Mala strana s Karlovim mostom - simbolom in ponoo-som Prage, sijajna cerkev sv. Nikolaja -mojstrovina praškega baroka, Hradča-ny s katedralo sv. Vida in kraljevsko palačo, kjer v Vladislavov! dvorani od 1. 1920 volijo predsednika republike, in še toliki drugi, nič manj znameniti spomeniki, so nas naravnost očarali. Pri ogledu mesta so nas spremljale tudi dijakinje - pevke Dekliškega zbora Srednje pedagoške šole. V sredo pa smo se po poslovilnem srečanju na Srednji pedagoški šoli, z obljubo, da se prihodnje leto srečamo na Opčinah, odpeljali v 260 kilometrov oddaljeni Kromeriž na Moravskem. Tu sta nas z dobrodošlico sprejela ravnatelj Srednje pedagoške šole Jaromir Imryšek in dirigent šolskega zbora Jan Stepanek. Naslednje jutro smo se odpeljali v Olomouc, na ogled katedrale sv. Vaclava in znamenitih Englerovi orgel v cerkvi sv. Mavricija. Prof. Šindler nam je obrazložil njihovo zgradbo in na koncu postregel še z odlično izvedbo Variacij na Handlovo temo. Popoldan je bil delaven, saj smo se morali pripraviti na večerni koncert v Marijini cerkvi, ki je bila ob napovedani uri že polna poslušalcev. Koncert je bil zelo uspešen. V petek jsmo imeli časa samo za ogled kromeriškega gradu, ki ga je dal pred 3001eti zgraditi plomuški nadškof za letno rezidenco. V njem so najbogatejša galerija na Češkoslovaškem, dragocena stara knjižnica, zanimiva numizmatična zbirka in najlepša dvorana vse srednje Evrope, ki je bila v letih 1848/49 sedež avstrijskega parlamenta. Ob enajstih smobili v šoli, kjer smo peli za dijakinje in profesorje. Sprejem je bil izredno topel. Zvečer smo imeli na programu koncert v Zdraviliškem domu. V prelepi dvorani so nam prisluhnilo sedanje in bivše pevke Dekliškega zbora Srednje pedagoške šole, njihovi starši in številni ljubitelji petja iz mesta in okolice. V uvodnem delu večera se je predstavil Dekliški zbor, trenutno najboljši na Češkoslovaškem, drugi del pa je bil namenjen našemu Mladinskemu zboru, Dekliški skupini MPZ ter Dekliški in Fantovski skupini Vesele pomladi, ki jih vodi Franc Pohajač. Vzdušje je bi-loslavnostno in prijateljsko 'obenem. Dveurni koncert je bil izjemno doživetje, končal pa se je s pozdravi in čes- titkami ter pesmijo Hvala, ki so jo za-peleo skupno vse naše pevske skupine. Po koncertu smo se odpeljali v šolo, kjer nas je izjemni dirigent Stepanek med družabnostjo preseneti z glasbenim triom, harmonikarjem, trobentačem in klarinetistom, sicer predsednikom, zborovodjo in pevcem Komornega pevskega zbora iz Trebenj pri Celju, ki je prav tako lani gostil Dekliški pevski zbor iz Kormeriža. Ko je sedel h klavirju še sam gospod Stepanek, je vzdušje postalo še bolj razigrano in kar se nismo mogli ločiti. Družabno srečanje z dekleti, ki smo jih spoznali lani na Opčinah, je potrdilo pred letom dni vzpostavljeno prijateljstvo. Srečali smo se tudi z nekaterimi dekleti, ki so zaključila šolanje na Srednji pedagoški šoli, a so se na to srečanje pripeljala kljub velikim razdaljam, ki jih ločujejo od Kromeriža. Naslednjega dne smo imeli na razpolago le še toliko časa, da smo nakupili nekaj spominkov. Ura slovesa je. Pred poldne smo se zbrali pred internatom, prtljaga je bila pospravljena, avtobus je čakal. Dirigent Stepanek in ravnatelj Imryšek sta se nam toplo zahvalila za obisk, naši pevci pa so v slovo zapeli Hvala. Še skupno fotografiranje in že smo bilivkrcani na avtobusu. Rahlo je deževalo, ko smo zapuščali Kromeriž in prijazne gostitelje, ki nam niso niti enkrat dali čutiti, da jih kaj teži. Res, povrnili so nam veliko več za to, kar smo mi njim nudili pred letom dni. S tega gostovanja smo se vrnili obogateni in še bolj prepričano sklenili, da bomo s pesmijo še naprej navezovali podobne prijateljske stike. MAJDA DANEV prispevki - prispevki - prispevki - prispevki - prispevki - prispevki - prispevki - prispevki Ob prvi obletnici smrti (24. 4.) Dušana 'tflana daruje Milko Sedmak 30.000 lir ‘a obnovo bolnice Franja. V spomin na pok. Karla Kalca daruje “fužina Gojča (Gropada 9) 20.000 za KD kala iz Gropade in 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. , V spomin na Karla Kalca in Zoro Mr-“U* daruje Jelka Križmančič 20.000 lir a KD Skala iz Gropade. . * spomin na moža Stanislava Kojanca aruje žena 50.000 lir za obnovo bolnice Franja. spomin na Emo Schillan vd. Vecchi-daruje Fani Krasna - Vecchiet 30.000 1 Za Sklad Mitja Čuk. v v spomin na Bruna Birso daruje Fani {\rasna - Vecchiet 20.000 lir za Sklad Mdja Čuk. t Y,spomin na Bruna Birso daruje Ernes-a Krasna 20:000 lir za Sklad Mitja Čuk. r^amesto cvetja na gob pok. Karla Kal- T darujeta Rudi in Marta 20.000 lir za P. Tomažič. 1,.^ amesto cvetja na grob Zorota Tretja-Ur daIuie Sergij Cotič z družino 10.000 2a SD Vesna in 10.000 lir za MPZ Ves- ieu f?011™ na drago mamo ljra Angela in Pavla z-družil Pavlo daru- lir“ angela in Pavla z-družinama 50.000 lir Skupnost družina Opčine in 50.000 a KD Lonjer - Katinara. VP. sP°rnin na Slavo Bizin in Danico 20 nrv,nell° darujeta Milka in Berto Švab _U0 lir za krijta pevska zbora, rj,:J3 17. obletnici smrti drage Mire da-spn Sestra Zora 50.000 lir za vzdrževanje časnika padlim v NOB v Bazovici. dananfest;o cvetja na grob Zore Mršnik Žič sr^° Eepka, Franc in Dora Križman-U-000 lir za ŠD Zarja, 50.000 lir za Cerkev ^0m lir za bazovsko žen sP0Inin na Zorota Tretjaka darujejo SOnAp111.hčeri 80.000 lir za MPZ Vesna, 8o:J Ifr za sekcijo KPI J. Verginella, ttip/T h1 za odbor za vzdrževanje spo-za sika Padlim v NOB v Križu, 80.000 lir Mladina in 80.000 lir za ŠD Vesna. Vd. pUiesto cvetja na grob Pavle Glavine ga j 'Unbač darujejo družine Čač, Ferlu-žina Kjuder 90.000 lir za Skupnost dru-MaUPfine. v® Jducsto cvetja na sveže kriške grobo-lir Zaruie Majda Kovač - Furlan 100.000 Pu Tenc°Stav^ev sPoininske plošče Josi- vd- iSeuto Fvetja na grob Zofije Škabar žina e,/®1 iu Jožka Guština daruje dru- Sklari č;abarNRePen 79) 20.000 lir za Mitja Čuk. darifj?e?l;o cvetja na grob Jožka Guština Sl, Ivanka Križman 10.000 lir za sklad Mitja Čuk. ,larujpp0ravnavi članarine za leto 1990 kontov,za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-AUda s nn An9el Blažina 10.000 lir, Stana slava ti lir’ Slavka Ban 20.000 lir ter Na USU P01' Conestabo 10.000 lir. hrje drfSi.° cvelja na Zorota Tretjaka da-*a * In nasolim m°T> sindikatov na je ta proces že 4* QbTa. t^nutek . 03 Primo«kem? L-r, co Hn jel se mof sindikatov na lCelika v P°tencialna moč da 0l ih jo avili no zacet;ku aprila smo vz-izognemo. Zaradi tega je ] i Pos^Obalo u;S1/*dika^no organizaci- ganizacijo delavcev prilag® t ^2Jm.eznih’ deiaviiif t1 'J9 sindikatih glasujemo demokratičen s a 5j0v w Hi si str. Izjemno smo zacije. Trenutno glede ^- organizacije pa je slab, to J uja, P4 j. Vj0ga sindj,^aivsak svojo n statut prepoveduje. Ravno z p0 Posl(W še zaStopatl. Doslej je statut na kongresu ^ ^ e,ti >je Verjetno se tudi je bil sicer sprejet za d°b°na vloge k0 °hrjl .m°raJ° nau' nato na bo ponovno sklica 0iena. ° bodo ta pravila nato pa bo ponovno ska konferenca, Potem iTomdrS kat začel uveljavljati. Sicer pa sta prvi pogoj za to znanje in strokovnost, drugi pogoj politična neodvisnost, tretji pogoj pa vzajemna solidarnost. Kje je sindikat najmočnejši? Sindikat je močan tam, kjer je situacija v podjetju resna ali pa tam, kjer je taka resna situacija že mimo, a je na površje potegnila nova sindikalna vodstva. Kako pa boste uredili zadeve s finansiranjem in članstvom? Doslej je pač veljalo pravilo, da je bil vsak zaposleni delavec avtomatično član sindikata. Menimo pa, da mora močan in legitimiran sindikat računati na člane, ki so prostovoljno pristopili v organizacijo. Zaradi tega smo na Obali ravno v teh dneh razposlali našim aktivistom po podjetjih dvojezične pristopne izjave. Glede finansiranja pa obstajajo nekatera navzkrižja med sindikati na Obali in ljubljansko centralo. Mi zagovarjamo princip finansiranja od spodaj na- vzgor, se pravi, da bi vsaka raven organiziranosti imela definiran svoj procent v članarini, medtem ko centrala v Ljubljani zagovarja obratno načelo, to je centralizacijo denarja in potem njegovo redistribucijo, s čimer ne soglašamo Po tolikih spremembah, ki jih je doživela Slovenija, v zadnjem obdobju, kakšen pomen ima letošnji 1. maj? Letošnji 1. maj bo verjetno potekal tako kot vsi dosedanji. Mi poskušamo sicer letošnji praznik na Socerbu že malo spreminjati. 1. maj je bil doslej res vesel praznik. Mislim pa, da bo to praznovanje odslej pri nas dobilo resnejšo vsebino in da bo dejansko simboliziralo to, zaradi česar je 1. maj nastal. Že 1. maj 1991 bo za Slovence povsem drugačen praznik. Sicer pa bi ob tej priložnosti vsem bralcem Primorskega dnevnika in delavcev na Tržaškem v imenu vseh naših delavcev voščil veselo praznovanje 1. maja.(w) h arhiva našega fotoreporterja Praznik dela na Tržaškem V nedeljo nd sejmu Expomego Ob nagradah za zvestobo delu razgovor o sodelovanju s Korejo Na sejmu Expomego je bila v nedeljo dopoldne slovesnost ob tradicionalnem podeljevanju priznanj za zvestobo delu. Nagradili so delavce, podjetnike in upokojence iz raznih strok, ki imajo za seboj dolge delovne dobe in so s svojo predanostjo delu prispevali k ekonomskemu napredku. Na slovesnem srečanju v konferenčni dvorani razstavišča so uvodoma spregovorili predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua, župan Scarano, konzul goriških mojstrov dela Pausic, predsednik Pokrajine Crisci in deželni odbornik Brancati. Nagrade so nato prejeli za skupino A (odvisni delavci): Carlo Valentinuz-zi, Bruno Corsi, Mario Pettinato, Vitto-rio Callegari, Alfredo Minozzi, Bruno Feri, Giuseppe Biasiol, Franco Petro-nio, Francesco Bevilacgua, Giorgio Pi-emonte, Laura Laurini. Skupina C (upokojenci): Bruno Silvi, Luigi To-massoni, Salvatore Lovati, Elio Vitto-relli, Egidio Barattin, Ada Anconetti. Skupina D (podjetniki): Elvio Zuppet. Skupini E in F (trgovci, obrtniki, kmetje, podjetja): pekarna Giuseppe Corsi, Romano Caprara, Tarlao Regina, Roberto Brumat, Evelina Godeas, Amedeo Bressan, Giovanni Bogar, Stella Casonato, Jožef Keber, Vittorio Pinese, Gabrijela Strehar in Ivan Fer-lat. V nedeljo je bil na Expomegu tudi dan LR Koreje, ki je na sejmu prisotna za dvema razstavnima prostoroma in delegacijo gospodarstvenikov, ki jo vodi ambasador Li Janog Hyok. Korejska delegacija se je srečala s predstavništvom Trgovinske zbornice. Na razgovoru so razpravljali o vzpostavitvi gospodarskega sodelovanja med to dr- žavo Daljnega vzhoda in Italijo ter še posebej goriško pokrajino. Obstajajo težave, ker med državama ni uradnih diplomatskih stikov, vendar Hyok je poudaril- interes Koreje za proizvode tukajšnje lažje industrije, po drugi strani pa ponudil izmenjavo s tipičnimi korejskimi izdelki. Na sliki (foto Marinčič) slovesnost ob podeljevanju nagrad za zvestobo delu na sejmu Expomego. Izjava Pokrajinskega odbora SKGZ Za skupno oblikovanje prihodnosti Goriške Pokrajinski odbor SKGZ je v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami objavil izjavo na temo Skupno oblikovanje prihodnosti na Goriškem. Posredovali so jo sredstvom množičnega obveščanja in dali natisniti lepake, ki jih bodo razobesili po mestu. Izjava, ki bo tudi osnova za jutrišnjo odprto tribuno med kandidati (ob 18.30 v Kulturnem domu) se glasi: Upravne volitve nam dajejo priložnost, da pregledamo politični položaj in da razmislimo o vsebinah in o vidikih, ki odločujoče vplivajo na prihodnost našega mesta. Gorica je kraj, v katerem se prepletajo različne narodnosti in različne kulture. To dejstvo je oblikovalo pojav, ki ga krajevni raziskovalci radi opredeljujejo z izrazom "goriška kultura". Gre za posebno in izjemno vrsto kulture, ki se od nekdaj osnuje na izmenjavi kulturnih dobrin in na medsebojni bogatitvi, na intelektualnem oplajanju in na političnem soočanju, na strpnosti in na sožitju različno govorečega prebivalstva. Dandanes je ta kultura dodatno ovrednotena s težnjami po kulturni in gospodarski izmenjavi v okviru obmejnega sodelovanja. Ta zgodovinska značilnost pridobiva še zlasti na pomenu v času, ko se na obzorju pojavlja neka nova Evropa, ki je bolj razčlenjena, širša in bolj zapletena. Gorica namreč razvija že precej časa svojo težnjo po povezavah z Evropo, še posebej z nemškimi deželami in preko Slovencev s slovanskimi pokrajinami. Kolikor bodo prevladali širina duha, pluralizem in strpnost, toliko se bo lahko razvil tisti proces prepletanja različnih narodnosti, ki bo zmožen prispevati k spreminjanju Evrope, da bo postala stvaren in suveren subjekt na gospodarski, kulturni in politični ravni. Slovenska kulturno-gospodarska zveza poziva goriško prebivalstvo, da zaupa tistim političnim silam in tistim kandidatom, ki jasno in iskreno izjavljajo, da se bodo odločno zavzeli za ovrednotenje bogastva različnih kulturnih in zgodovinskih dejavnikov, ki že dolgo časa kažejo svojo zmožnost soočanja in medsebojnega spoštovanja, ker ponujajo sodobne vsebine in nov polet "goriški kulturi". Slovenska kulturno-gospodarska zveza Ob današnjem mednarodnem prazniku dela Prvomajski shod v Gradišču Popoldne srečanje v Števerjanu Mednarodni praznik dela bodo na Goriškem danes obeležili številne manifestacije, shodi, srečanja, družabnosti. V Gradišču bo dopoldne osrednje zborovanje, ki ga prirejajo sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL. Potekalo bo nekoliko okrnjeno, saj je uradno sodelovanje na manifestaciji prav ob koncu prejšnjega tedna odpovedala strokovna zveza kmetovalcev Confcoltiva-tori. Osrednji del množične manifestacije bo ob 10.30 z govorom na glavnem trgu v Gradišču. Zborno mesto je določeno ob 9. uri v križišču ulic Garibaldi in Aguileia, od koder bodo udeleženci nato krenili v sprevodu po mestnih ulicah do glavnega trga. Popoldne bo tradicionalno prvomajsko zborovanje, združeno z družabnostjo, v Moraru, na pobudo sindikalne zveze CISL. Shodi in srečanja bodo tudi v drugih krajih na Goriškem in preko meje. V Doberdobu bodo tudi danes obnovi- li tradicijo prvomajske budnice, ob 9. uri pa bo priložnostni nagovor. V Števerjanu bo danes ob 16. uri tradicionalno zborovanje, namenjeno predvsem slovenskim ljudem z Goriškega in Tržaškega. Prireditev sodi v okvir večdnevnega prvomajskega praznovanja, ki ga je priredilo KD Briški grič. Na Trgu svobode, pred cerkvijo, bo govoril župan Ivan Humar. Po manifestaciji se bodo udeleženci preselili v Dvor, kjer bo ob 17. uri nastop otroške folklorne skupine Lis Lu-zignutis, ob 18. uri pa bo zabaval ansambel Agropop. Obiskovalce Štever-jana želimo opozoriti, da je v Dvoru še zmeraj odprta razstava in pokušnja kakovostnih briških vin. Številni gosti bodo popoldne obiskali tudi Rupo, kjer se danes zaključuje tridnevno praznovanje vaškega Praznika frtalje. Danes ob 16.30 bo govoril dr. Andrej Bratuž, zatem pa bosta nastopili dramski skupini PD Štandrež in Rupa-Peč. Začetek kopalne sezone v slabem znamenju Morje v Tržiškem zalivu ni primerno za kopanje Kopalna sezona v Tržiču se tudi letos pričenja slabo. Tako je bilo lani in predlanskim in menda že tudi že kakšno leto poprej. Morje v zalivu ni rimerno za kopanje zaradi prevelike oncentracije fekalij. Ob koncu prejšnjega tedna je Dežela objavila poročilo o onesnaženosti morske vode v Tržaškem zalivu, v zalivu Panzano in v Gradeški laguni. Že iz omenjenega poročila izhaja, da je voda pred Tržičem neprimerna za kopanje. Te dni pa je prišlo tudi uradno poročilo s strani KZE. Drugi aprilski pregled vzorcev vode je dal namreč sila neugoden rezultat. Vzorce so vzeli prvič 11. aprila, nato čez en teden. Medtem ko je bila stopnja okuženosti v mejah, ki jih določa zakon, pa je bila koncentracija fekalij v vodi izredno visoka, nekaj desetkrat preko naj višje dovoljene mere. Na podlagi izvidov bodo seveda občinske oblasti morale izdati obvezno prepoved kopanja. Za preklic prepovedi bo treba počakati približno me- sec dni, do naslednjih izvidov. Seveda v kolikor bo rezultat analize po volj en, v smislu, da bo prisotnost fekalij v vodi nižja od po zakonu predvidene meje. Spričo tako klavrnega začetka poletne sezone, se seveda vnovič postavlja vprašanje, kdaj se bo nehalo prosto izlivanje odplak v Tržiški zaliv, kjer je voda razmeroma plitva in kjer je pre-mešavanje vodnih mas razmeroma nizko, kar seveda ne pomaga pri tako imenovanem naravnem prečiščevanju. Dežela je pred dnevi skupaj s Pokrajino sklenila večletni okvirni sporazum, da odpravi nekatere ekološke probleme prav na območju Tržiča. Prav pomanjkanje urejenega grezničnega omrežja je, kot se zdi, glavni razlog onesnaževanja morja v tem predelu. Celoten poseg, ki ga bodo sicer izvedli v nekaj letih, naj bi veljal nad sedemdeset milijard lir, kot prva pa predvidevajo dela v vrednosti okrog petih milijard. PRAZNIK FRTALJE VRUPI DANES, 1. MAJA ob 16.30 govor dr. Andreja Bratuža, nastop dramske skupine iz Štandreža, nastop dramske skupine Rupa-Peč, nato ples z ansamblom PRIJATELJI Praznik prireja zbor Rupa-Peč. Danes na Expomegu Na razstavišču Espomego je bil včeraj dan Koroške. Danes, 1. maja, pa napovedujejo nekaj športnih in rekreacijskih prireditev. Ob 15. in 18. uri bo na sejmišču v Ulici della Barca prireditev v konjskih športih; ob 17.30 pa je napovedan nastop komikov Boldija in Teocolija. V okviru Exponautica v Tržiču pa bo danes zaključni del regate v kategoriji Hobie cat ter regata v okviru pokrajinske faze mladinskih športnih iger CONI v kategoriji plovil optimist. Jutri, 2. maja, se bo na razstavišču v Ulici della Barca pričel tako imenovani strokovni del. Ob 15. uri bo v konferenčni dvorani posvetovanje na temo: Sodobne tehnologije za karakterizacijo vinogradniških območij. V sredo, 3. maja, bo v okviru sejma dan Madžarske. Volilna kronika SSk napoveduje danes v popoldanskih urah na kmetiji Marcela Humarja na Va-lerišču srečanje s članom predsedstva Slovenije Ivanom Omanom. Lista občinske enotnosti v Sovodnjah vabi jutri ob 21. na srečanje na sedežu KD Skala. Zeleni golobice prirejajo jutri shode: ob 11.30 pred ljudskim vrtom na Korzu (govoril bo poslanec Massimo Scalia), ob 17. uri na Rafutu (Pino leusig, Elena Rus-so, Giorgio Lipizer, Gianantonio Carne-los), ob 17.30 v Ul. Palladio (Renato Fio-relli, Giulia Bortolotti, Milan Devetak, Pino leusig). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Egner Thorbjorn Razbojniki iz Kardemomme Režija Marko Sosič Jutri, 2. maja, ob 11. uri — v četrtek, 3. maja, ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA prireja jutri ob 18.30 v Kulturnem domu okroglo mizo na temo SKUPNO ODLIKOVANJE PRIHODNOSTI NA GORIŠKEM Doslej so napovedali udeležbo kandidati: Bratina, Busolini, Lamberti, Komel, Rupel (KPI), Cej, Pini, Waltritsch, Zanini (PSI), Fiorelli, Marinčič (Zeleni - golobica), Figelj, Bukovec, Breščak, Špacapan (SSk), Agati, Fomasir, Scarano (KD), Butkovič, Genovese (Zeleni - sonce), Pecorari (PRI), Majo (PLI). Srečanje je odprto vsakomur. Sodelovali bodo tudi predstavniki strank iz Nove Gorice. Tragedija v Ul. della Rocca v noči na nedeljo Heroin ubil bolničarja Žrtev je 32-letni Guido Dalla Zonca Mamila so najbrž razlog tragedije, ki se je tokrat pripetila pri nas, v Gorici. V noči na nedeljo je zaradi srčne kapi, ki pa je po vsej verjetnosti posledica vbrizganja heroina, umrl v kopalnici lastnega stanovanja 32-letni bolničar Guido Dalla Zonca. Njegovo truplo je odkrila mati, Lidia Pisch, okrog tretje ure ponoči. Guido je ležal v kopalnici na tleh, ob sebi je imel žličko in brizgalko, ki mu je bila usodna. Ženska je skušala nuditi sinu pomoč in je poklicala osebje goriške splošne bolnišnice, vendar je bilo že prepozno za vsako pomoč. Pač pa so morali kasneje nuditi zdravniško pomoč Pischovi, saj jo je obšla slabost. Truplo Guida Dalla Zonce so po pregledu sodnega zdravnika in na podlagi naloga državnega pravdnika prepeljali v mrliško vežo goriške splošne bolnišnice. Tam so včeraj zdravniki opravili obdukcijo, da bi ugotovili točne vzroke smrti. O izsledkih obdukcije včeraj nismo uspeli zvedeti ničesar, kajti zdravnik Salvatore Bancheri, ki jo je opravil, je moral posredovati vse podatke državnemu pravdniku. Guido Della Zonca je živel z materjo v stanovanju v pritličju ljudske stanovanjske hiše v Ul. Rocca 10. Zaposlen je bil v radiološkem oddelku goriške splošne bolnišnice kot nosač. Bil je mirne narave, prijazen mladenič. Marsikdo je sicer vedel, da je skušal bežati pred morečo vsakdanjostjo s pomočjo mamil. Najverjetneje mu je tokrat bil usoden ščepec heroina, ki je "rezan" z drugimi strupenimi primesmi. Večkrat se namreč dogaja, da prekupčevalci heroina dodajo čistemu ekstraktu določene snovi, ki se s heroinom spremenijo v izredno nevarno, pogosto smrtonosno mešanico. Očividci trdijo, da so poslednjič videli Dalla Zonco v soboto zvečer v baru "da Paolo", kamor je običajno zahajal ob sobotah, da bi izpolnil stolpec športne napovedi. Mladenič je sicer bil prejšnji teden doma, ker je imel gripo. Agenti goriške kvesture so v nedeljo in včeraj skušali priti na sled prodajalcu mamila, ki je postalo mladeniču usodno. V naši pokrajini je že več mladih umrlo podobne smrti. Največ se jih je zastrupilo na Tržiškem in v Gradežu. Zadnji primer smo zabeležili lansko poletje prav v Gradežu. razna obvestila V jutrišnji oddaji Na goriškem valu Radia Trst A bomo ob 14.30 lahko prisluhnili daljšemu poročilu Alenke Flore-nin o celovečernem koncertu posvečenem Bennyju Goodmanu; sledila bosta intervjuja o praznikih Frtalje na Peči in 1. maja v Števerjanu. Po krajšem tonskem zapisu o skavtskih obljubah bo na vrsti še običajna športna rubrika Iva Cotiča. SPD Gorica priredi v nedeljo, 6. maja, izlet na Tolminsko z vzponom na Tolminski Migovec. Prevoz z lastnimi sredstvi. Izlet vodi Ivo Berdon. V teku je vpisovanje za počitniško kolonijo v Comegliansu, ki jo prireja Vincencijeva konferenca v juliju. Prijave v Gorici pri učiteljih, katehetih, v tajništvu šole Ivan Trinko ter v Katoliški knjigarni. V Doberdobu, Števerjanu, Sovodnjah, Krminu in Ronkalj zbirajo prijave učitelji in kateheti in tudi na županstvih. Prijavijo se lahko otroci od 5. do 16. leta. Informacije tudi po tel. 530924 med 14. in 15. uro, razen ob sobotah in nedeljah. Slovenski dijaški dom v Gorici in Odbor za vzgojo in izobraževanje pri SKGZ priredita od 25. junija do 7. julija Slovensko poletno središče, od 14. do 23. julija letovanje ob morju v Poreču, tečaj računalništva od 9. do 13. julija v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan. Podrobnejša pojasnila nudijo v pisarni Dijaškega doma, Svetogorska ulica 84, tel. 533495, ob delavnikih med 11. in 15. uro. izleti Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi 26. junija enodnevni avtobusni izlet na Most na Soči - Cerkno - Škofja Loka. Vpisujeta Ettore Moro (tel. 78351) in Ernest Sobanij (tel. 419981) do 23. maja. Društvo krvodajalcev iz Doberdoba prireja od 28. junija do 6. julija izlet v Španijo in Francijo. Za vpisovanje skrbi Marjo Peric v Doberdobu. Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj prireja 8., 9. in 10. junija izlet v Salzburg in na Dunaj. Cena 330 tisoč lir. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije pri tajnici Marinki Batič, tel. 882043. ______________kino_________________ Gorica CORSO 15.30-22.00 »L avaro«. VERDI 15.30-22.00 »Nuovo cinema Para-diso«. VITTORIA 17.30-22.00 »Vogliose e insa-ziabili per stalloni superdotati«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Musiča per vecchi animali«. EXCELSIOR 16.00-22.00 »Turner e il ca-sinaro«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89 — tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale — Trg republike — Piazza della Repubblica 26 — tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna Pri jezeru — Al Lago — Vrtna ulica 2 — tel. 78300. __________pogrebi____________ Jutri ob 9.15 Carla Desenibus vd. BraZ' zatti iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 10' uri Gioacchino Palma iz bolnišnice Jane* za od Boga na glavno pokopališče. Dr, Bernard Špacapan je eden od treh nosilcev liste SSk Slovenska skupnost zasleduje predvsem koristi Slovencev Program Občinske enotnosti v Števerjanu Za vestno upravljanje v dobrobit skupnosti Dr. Bernard Špacapan, zdravnik, je s številko 3 eden od treh nosilcev kandidatne liste SSk za občinske volitve v Gorici. Postavili smo mu sledeča vprašanja. SSk bo letos zamenjala svoje predstavništvo v goriškem občinskem svetu. Kaj boste v primeru izvolitve vnesli novega v delovanje SSk na Goriški občini? Delovanje dosedanjih predstavnikov SSk v občinskem svetu v Gorici je bilo vsestransko pozitivno in uspešno; oba naša zastopnika sta v zadnjih upravnih obdobjih ravnala z odgovornostjo in sta dosledno zagovarjala potrebe in zahteve naše skupnosti. Zato se mi zdi, da bodo morali novi predstavniki (zavestno rabim množino, ker upam da bodo izvoljeni trije) iti pri svojem delu po poti po kateri gre SSk že dolgo vrsto let. Osebno mislim, da bo način delovanja SSk v občinskem svetu vezan na povolilne upravne dogovore. Če bo SSk v opoziciji, se bo verjetno posvetila skoraj izključno narodnoobrambnim vprašanjem; če pa bo, kot vedno v zadnjih letih, prisotna v večinski koaliciji, se bo morala seveda posvetiti tudi raznim upravnim vprašanjem, ki se tičejo vsega prebivalstva goriške občine. Želel bi, da bi bila naša stranka upoštevana tudi zaradi odgovorov, ki jih bo znala dati na probleme kot so; onesnaževanje, promet, ureditev pobiranja odpadkov, zdravstvena in socialna vprašanja, ipd. Možnost imamo, da v okviru SSk organiziramo ekipe tehnikov, ki bodo znali dati koristne nasvete izvoljenim predstavnikom. Poklicno se ukvarjate z zdravstvenimi in socialnimi vprašanji. Kaj menite, da bi morala Občina uresničiti na tem področju? Zdravstvo in socialna oskrba predstavljata enega konkretnih problemov, ki jih misli SSk obravnavati "ekipno". Ker se sam poklicno ukvarjam z nekaterimi od teh problemov, vem da odgovor, ki si ga vsi čakajo od ustanov ni enostaven. Vsekakor mislim, da je nujno potrebna večja koordinacija med vsemi javnimi in privatnimi ustanovami, ki se ukvarjajo s temi problemi in da je nujen bolj človeški pristop k ljudem, ki so v težavah. Nas Slo- vence posebno zanimajo nekatera specifična vprašanja kot so: prisotnost ljudi ki obvladajo slovenščino v posameznih ekipah, več dvojezičnosti pri pobudah Večnamenskega centra, možnosti za ustanovitev slovenskega psiho-pedagoškega centra. Kako se nameravate v občinskem svetu zavzeti za uresničevanje naših narodnostnih pravic? Glede skrbi za uresničevanje naših narodnostnih pravic ima SSk močne izkušnje in velike zasluge. Njeni predstavniki so na sveh ravneh vedno zasledovali predvsem koristi naše skupnosti. Zato bo delo v občinskem svetu sledilo že usta-. Ijenim shemam, seveda z veliko pozornostjo do vseh novih problemov. Katera so druga pomembnejša politična in upravna vprašanja, ki se jim boste posvetili v primeru izvolitve? Rad bi posvetil kar največ pozornosti moralnim vprašanjem naše družbe. Zavedam se, da gre pri tem za zadeve, ki presegajo okvir^iaše-ga mesta in se tičejo vse naše kulture: v mislih imam vprašanja kot so odnos do drugačnih, pretirani kon-zumizem, vsa ekološka problematika, moralnost v javnem upravljanju, ipd. Predvsem pa me skrbita družina in spoštovanje življenja. Želel bi, da se do teh problemov ustvarita prava občutljivost in odgovornost. Na srečanju z občani v petek zvečer, na sedežu KD Briški grič, so predstavniki Občinske enotnosti podali oceno opravljenega dela v minulem mandatu pri vodenju števerjanske občine, predstavili program in kandidate. "Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je obračun petletnega dela naše skupine zelo ugoden. Z vztrajnostjo, resnostjo in predvsem trdnim vsakdanjim delom smo dokazali, da je mogoče dobro upravljati občino. Kljub namigovanjem o nesposobnosti o tem, da nimamo izkušenj in še posebej zvez na Deželi in Pokrajini", je udeležencem srečanja dejal Ivan Humar, dosedanji župan in tudi nositelj Liste Občinske enotnosti na nedeljskih volitvah. Nanizal je zatem najpomembnejše posege, ki jih je Občina uresničila v tem razdobju, bodisi, da je šlo za nadaljevanje že zastavljenih načrtov, bodisi, da je šlo za nove pobude, kakor je recimo preureditev nekdanje šole v socialni center. Posebej pomembna je bila dejavnost občine na področju ekologije, kjer so bile uvedene nove službe za selektivno pobiranje odpadkov, na področju socialnega skrbstva in skrbi za ostarele (pomoč na domu, socialna delavka), pri nabavi strojev in opreme. Veliko pozornosti je bilo na omenjenem srečanju namenjenih izgradnji, oziroma dokončanju izgradnje vodovoda. Uprava je uspešno zaključila že v prejšnjem mandatu načrtovani poseg in zasnovala nov načrt, ki bo pomenil dokončanje prenove omrežja. V zvezi s tem je Ivan Humar omenil, da bi bilo vprašanje že pozitivno rešeno, če ne bi prišlo do zamrznitve sredstev (350 milijonov lir), s katerimi razpolaga Briška gorska skupnost in ki so bila prvotno določena za gradnjo vodovoda za namakanje. Govor je bil tudi o ceni vode, ki jo občani plačujejo. Kljub temu da je cena precej visoka, je dejal župan, dohodek krije le približno osemdeset odstotkov stroška te službe. Tako bo morala občina, za lansko leto, iz svojega, založiti okrog deset milijonov lir. Izstop iz konzorcija CAFO, še v obdobju prejšnjega mandata, je bilo, vsaj z ekonomskega vidika, precej nepremišljeno dejanje. "Po načelih, po katerih delujejo konzorciji, bi bila cena vode danes enaka ceni, ki jo plačujejo v drugih občinah, rešeno bi bilo vprašanje vzdrževanja, kar ni malo". Ob tem velja povedati tudi, da konzorcij CAFO ne posluje več deficitarno in da občine, članice, ne plačujejo več kvot za izravnavo deficita. "Rezultat petletnega vestnega upravljanja je tudi v tem, da smo uspeli nekoliko izravnati velike razprtije, ostro delitev, ki je bila značilna za naš kraj. Za vse smo uporabljali isti meter, isti odnos, saj drugače ne more biti pri upravljanju splošne koristi. Po tej poti in v tej smeri bomo nadaljevali, ne glede na vlogo, ki jo bo imela naša skupina, bodisi na čelu občine, bodisi v opoziciji." Predstavitvi kandidatov, pri čemer velja opozoriti, da je kar pet kandidatov novih, je sledila krajša razprava. Stališče arh, Jožeta Ceja, kandidata PSI Do cilja z delom Kako kot predstavnik slovenske komponente v socialistični stranki ocenjujete leto 1989? Dogodki v letu 1989 so potrdili veljavnost izbire evropskega socializma. V zadnjem času smo socialisti, še posebej slovenski socialisti v središču pozomos-U in obenem tarča napadov z različnih strani. Prav je, da v trenutku, ko nam očitajo marsikaj, povemo naše stališče. Prepogosto se pozablja, da je ravno so- oialistična stranka in daleč pred drugimi zamenjala simbol in s tem jas-0° dokazala voljo, da hoče po demokra-dčni in reformistični poti izpeljati ob-Oovo družbe. Kako mislimo socialisti, fno konkretno dokazali v osemdesetih lehh, ko je zajela Italijo ekonomska kri-^ s 25 odstotno inflacijo in množico ^zaposlenih. Ni naš namen pripisovati ^luge izključno socialistom , ponosni P® smo lahko, da je bila vlada, pod sofističnim vodstvom, sposobna izvesti Preobrat in preusmeriti razvoj. Dogodki v vzhodni Evropi so še poudarili uspeš-ft politične usmerjenosti socializma v Evropi. Kaj pomenijo politični premiki v tvT°pi 23 Slovence? ”si ti premiki so tudi nam Sloven-ern odprli nove poglede, nove per-jPektive. Smo pa tudi pred dilemami, so nastale iz sicer vsebinsko tako jas-ori?5 'n nove9a obzorja, da lahko danes , oločno začrtamo smernice, ki nas kul ° V Prihodnosti vodile v političnem, uiturnem, gospodarskem in družbe-udejstvovanju v prid naše etnične Upnosti. Pozornost socialističnega programa ni usmerjena samo na gospo-srski razvoj družbe, ampak tudi in r edvsem na graditev pravičnih in ena- Pravnih odnosov znotraj družbe in g ®d narodi in narodnostmi v Evropi. Poznal, smo, da takozvani politični Sr, errn realnega socializma niso bili rn sobni razviti demokratičnih odnosov Se i Narodi in narodnostmi v Evropi. Ti idenr^0 razv9ajo samo v spoštovanju sk ‘dete drugega, ne pa v enostran-^ ® in maksimalističnem zahtevanju r^2 Poudarjanju lastnega. To je sicer stavi' ‘V0 za dslega, ki te zahteve po-n° n Vl“asih Pa je to lahko tudi izred-tnokre^a ovira na poti graditve de-SP°što čnih odnosov in medsebojnega Še o nečem smo si danes bolj svestni in sicer, da sunkoviti politični preobrati, drastična odstopanja, sugestije in improvizacije ter zainteresirana zamenjava vlog niso najbolj primeren način za reševanje problemov. Pogost je očitek, da je socialistična stranka mlačna glede reševanja manj-šinjske problematike? Slovenski socialisti smo jasno pokazali, kakšna naj bo pot uveljavljanja naše narodnostne skupnosti: samozavestna, umirjena, široko odprta v sodelovanje z vsemi, ki skušajo trezno, demokratično, razvojno, reformistično, laično upravljati lastno identiteto v sklopu Evrope narodov. Ne verjamemo v eklatantne, bombastične, demagoške zahteve, ki so večkrat bolj znak lastne zaprtosti, lastne nesposobnosti, da bi stvari spremenili. Res je na primer, da je lažje občasno veliko zahtevati, kakor dan na dan uveljavljati lastno identiteto, ki sloni na zavednosti, pridnosti, sposobnosti in na vseh drugih pozitivnih elementih. Pričakovanje globalnega zaščitnega zakona je po mojem uspavala našo skupnost. Vsak zakon, tudi tisti v korist naše slovenske skupnosti je le etapa in trenutni prerez na poti razvoja odnosov med narodi in narodnostmi v Evropi. Še posebej poguben pa je občutek, da je naša skupnost nazadovala in da je le malo dosegla in še za to malo si razne stranke lastijo očetovstvo. Socialisti nismo za takšno pesimistično razpoloženje, smatramo, da smo marsikaj dosegli in da je v naših možnostih, da dosežemo še več. Simbol Smehljajočega se sonca najstarejši med zelenimi Butkovič: Za uspešno reševanje okolja Bogdana Butkoviča, obrtnika iz Sovodenj, kandidata za občinski svet v Gorici, na listi smehljajočega se sonca, pravzaprav ne bi bilo treba posebej predstavljati. Z okoljem je tako rekoč vezan poklicno, saj se ukvarja z inšatalacijo sončnih kolektoijev. Zadnji dve leti pa je v prvi vrsti v krogu tistih, ki si prizadevajo za zaprtje upepeljevalnika pri Sovodnjah. Prizadevanja so obrodila tudi nekaj pomembnih sadov. Recimo sprejem peticije za zaprtje upepeplje-valnika, s strani Dežele. Zakaj zeleni smehljajočega sonca? Odgovorov je lahko več, saj ni enostavno pojasniti, zakaj se zeleni razlikujemo po strujah. Lahko bi odgovoril recimo s primerom zakaj so socialisti in socialdemokrati. Morda so med nami tudi razlike, ki pa po mojem ne opravičujejo takega razbitja. Sicer je stanje danes tako, da ni bilo možnosti in najbrž tudi volje po enotnem nastopu. Gorico večkrat, morda tudi neu-temljeno, primerjajo kot vzorno urejeno mesto? Kaj ste zapisali v vaš program? Program smo razčlenili na dva dela. Prvi zadeva okolje (ambient), drugi socialno problematiko. Vprašanje najbolj primernega (v smislu sprejemljivega in zdravju najmanj škodljivega) uničevanja odpadkov postavljamo na prvo mesto. Zagovarjamo diferencirano pobiranje odpadkov, z izločanjem organskih odpadkov. Jasno iz tega izhaja, da smo proti upepeljevanju kot edinemu načinu uničevanja. Na drugem mestu je vprašanje varstva voda, sanacije vodnih virov in tudi vodovodov, kontrole prečiščevalnih naprav, ki pogostoma ne delujejo, kakor bi sicer morale. Naslednje področje, ki mu želimo nameniti dovolj pozornosti je onesnaževanje ozračja. Zahtevali bomo stalne meritve, ustrezno potenciranje javne zdravstevne službe in, kar se morda zdi malenkost, periodično objavljanje podatkov o stopnji in vrsti onesnaženosti. Kakšno je vaše mnenje glede urejanja prostora, zlasti kako ohraniti kmetijske površine? Z vsemi močmi se bomo borili proti krčenju kmetijskih in nasploh zelenih površin v mestu. Smo proti gradnji zahodne obvoznice in prometnega vozlišča. Uvesti je treba večje nadzorstvo nad uporabo prostora. V ta okvir sodi tudi budno spremljanje dogajanja na območju industrijske cone. Vaše sodelovanje z Zelenimi Slovenije je prav gotovo že dolgotrajno in trdno? Prav v drugem delu programa imamo zapisano, da mora Gorica razširiti stike z Novo Gorico. Onesnaževanje je danes skupno vprašanje, ki ne pozna politične meje. Stiki z zelenimi Slovenije so bili zelo dobri in se nadaljujejo. Med zelenimi so prisotne različne smeri. Kam uvrščate sebe? Mi se zavedamo, da je za reševanje . vseh vprašanj glede okolja (in torej tudi glede obstoja, oziroma preživetja človeka) potrebno sodelovanje vseh družbenih dejavnikov. Na omejevanje onesnaževanja je treba vplivati že pri samem viru. Rešitev niso samo zakoni, oziroma predpisi. Treba je s strokovnim pristopom (znanjem) tako organizirati proizvodnjo, da bo onesnaževanje zmanjšano na najnižjo možno stopnjo. Pri sestavi kandidatne liste niste postavljali prioritet, ampak so kandidati navedeni po abecednem redu. To je sad zavestne izbire. Ker smo gibanje in ne stranka. Nimamo izkaznic, pri nas ima nekaj Več besede tisti, ki več sodeluje, dela. Izvoljeni, bodo po določenem času prepustili mesto drugim. Veliko žensk imate na listi. Je to posebnost vašega gibanja? Že od vsega začetka smo skušali povsod zagotoviti primemo predstavništvo žensk. Morda zato, ker so bolj dojemljive za vprašanja okolja. Več možnosti za izvolitev slovenskih kandidatov Bratina: Osnovnega pomena je slovensko vprašanje Ivan Bratina, po poklicu profesor sicer pa polno angažiran v politiki kot deželni svetovalec izvoljen na listi KPI, sodi med najbolj izkušene slovenske politike. Bil je že pokrajinski svetovalec, sedaj je že drugo mandatno dobo na Deželi, na letošnjih upravnih volitvah pa je prisoten tudi na kandidatni listi KPI za goriški občinski svet in sicer, s številko 8. V pogovoru o letošnjih občinskih volitvah v Gorici nam je povedal sledeče. Upravne volitve bodo prva volilna preiskušnja po pomembnih izbirah na nedavnem kongresu KPI. Kakšen odziv pričakujete od volilcev? Mislim, da velikih sprememb ne bo, kar se tiče volilnega rezultata naše stranke. To, kar bo pomembno in novo v prihodnji mandatni dobi v goriškem občinskem svetu je slej ko prej to, da bodo spremembe v KPI pozitivno vplivale na delovanje, ugled in težo naše svetovalske skupine. KPI na zadnjih občinskih volitvah ni uspela izvoliti slovenskega svetovalca, morda tudi, ker njeni volilci niso v zadostni meri izkoristili možnosti oddajanja preferenc. Mislite, da 'bo tokrat drugače ali pa utegne ločevanje na struje oškodovati tudi slovenske kandidate? Na zadnjih volitvah so se preferenčni glasovi razpršili na več slovenskih kandidatov. Na letošnjih volitvah pa mislim, da je situacija bistveno drugačna. Imamo glavnega slovenskega kandidata Igorja Komela, ki kandidira na listi KPI kot neodvisen. To seveda še ne pomeni, da je on edini slovenski kandidat, ki naj bi ga izvolili, čeprav stranka uradno podpira njegovo kandidaturo. Ocenjujemo namreč, da obstajajo možnosti izvolitve še drugih slovenskih kandidatov. Za razliko od naše zgodovinske tradicije tokrat ne bo usmerjanja preferenc na določene kandidate, pač pa bo oddajanje preferenc prepuščeno svobodnemu odločanju in izbiri volivcev. Vsi slovenski kandidati imamo zato enake možnosti, da bomo izvoljeni. Spremembe na Vzhodu ponujajo naši deželi in še posebej Gorici nove razvojne možnosti, to pa nedvomno nalaga upravi mesta večje odgovornosti, zato da bi jih najbolje izkoristila. Katere? Prepričan sem dveh dejstev. Prvo je, da je naš preiskusni kamen še vedno sodelovanje z Novo Gorico. Mnogo namreč odvisi od tega, ali bomo znali še kakovostno razviti to sodelovanje in premagati vse ovire in pregrade, ki onemogočajo, da bi se mesti razvijali skupaj. Druga nujnost pa je ta, da moramo pri tem velikem pretoku idej in blaga med Vzhodom in Zahodom, ki je že danes realnost, paziti in delati na tem, da se nekaj od tega ustavi tudi pri nas, saj gredo navadno ti tokovi preko nas. Večinske politične sile v Gorici se v svoji ozkosti vsega tega ne zavedajo. Kakšna naj bo v tej novi goriški stvarnosti vloga slovenske narodnostne skupnosti? Slovenska narodnostna skupnost je hočeš-nočeš tista komponenta mestne skupnosti, ki je tudi zaradi svojih karakteristik in zgodovine najbolj odprta. Zato bi morala tudi v teh premikih, v novi vlogi Gorice v okviru omenjenih pomembnih mednarodnih dogodkov imeti večje možnosti. Seveda je predpogoj, da jih izkoristi, celovito priznanje in upoštevanje naše narodnosti skupnosti v vsej njeni raznoliki prisotnosti. Precej zanimanja za jubilejni Expomego XX. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM Sejem Expomego, ki se bo na razstavišču ob Soči nadaljeval do nedelje, so svečano otvorili v soboto. Letošnjo, jubilejno dvajseto izvedbo so popestrili s povečanim številom razstavljalcev, kakovostno prisotnostjo tujih organizacij in podjetij ter s čisto novim navtičnim oddelkom v Tržiču. V nedeljo je bil na sporedu dan Ljudske demokratične republike Koreje, v jutranjih urah so tudi podelili nagrade za zvestobo delu. Veliko ljudi je izkoristilo lep spomladanski dan za ogled sejma, ki obiskovalcem ponuja široko paleto zanimivih razstavnih prostorov. Prisotna so številna posoš-ka industrijska podjetja, veliko prostora imajo tudi gradbeništvo, ohišja, prevozna sredstva in turizem. V vabljivih razstavnih prostorih tako Avstrija kot Jugoslavija ponujata deželnemu občinstvu razne proizvode in storitve, najbolj vabljiva pa je turistična ponudba teh dveh sosednjih držav. Letos so prvič prisotni tudi Korejci predvsem s številnimi obrtniškimi izdelki. Organizatorji Expomega pričakujejo tudi danes veliko ljudi. Sejem nudi pozno popoldne, in sicer ob 17.30, nastop znanih italijanskih komikov Massima Boldija in Tea Teocolija. Na sejmu se bomo lahko mudili za večerjo, saj bo prav danes v restavraciji na sejmišču na sporedu prvi večer korejske kuhinje. Program sejma Expomego predvideva jutri ob 15. uri v kongresni dvorani sejmišča seminar z naslovom Napredne tehnologije za karakterizacijo vinogradniških območij, v sredo bo dan posvečen Madžarski. Ob 17.30 je na sporedu srečanje madžarske delegacije z ekonomskimi operaterji. Prav tako v četrtek si bomo lahko ob 20. uri ogledali modno prireditev Spring in the night, ki se bo prav tako odvijala v konferenčni dvorani. Dan Slovenije bodo na Expo-megu praznovali v petek 4. maja z okroglo mizo o tujih naložbah v Jugoslaviji in tradicionalnim SEJEM JF. SALON hm ___ 0 so GORICA - TRŽIČ sprejemom zunanjetrgovinskih operaterjev. V soboto in nedeljo bomo lahko v restavraciji sejmišča znova poskusili korejske specialitete. Prav tako v soboto se bo v paviljonu D začelo mednarodno tekmovanje v bilijardu za trofejo Schiavon,. Tudi. to tekmovanje se bo zaključilo v nedeljo. Program zadnjega dne sejma Ex-pomego predvideva še modni delile športne konfekcije za konjski šport in oblačil za pse ter razstavo psov. 28. APRIL - 6, MAJ 1990 POSEBNA SEJEMSKA PONUDBA DEFENDI BROTHER V času sejma EXPOMEGO boste tako na našem razstavnem prostoru kot tudi v trgovini v Gorici deležni posebnih popustov in drugih plačilnih ugodnosti na vseh pletilnih, šivalnih in overlock strojih, likalnikih, entlaricah in drugih pritiklinah znamke DEFENDI. RAZSTA VLJAMO V PA VILJONU B M. CAUSER GORICA — Ul. Garibaldi 16/A Tel. (0481) 534476 Telefax: (0481) 534476 ZA SKUPEN RAZVOJ Vnema in zavezetost v delu nam ne dovoljujeta, da bi razprševali energije in tratili svoj dragoceni čas. Zaradi tega smo v Ljudskih bankah Furlanije-Julijske krajine ustanovili posebno svetovalsko službo za vse tiste gospodarstvenike, ki, zaposleni s svojim delom, potrebujejo strokovni nasvet za najkoristnejšo finančno izbiro. Posebna služba Pobuda za gospodarski razvoj* nudi informacije, nasvete in najprimernejšo oporo za posebne potrebe gospodarstvenikov, ki želijo, da bi se njihovo podjetje sodobno razvijalo. Zadostuje telefonski poziv in strokovnjaki Pobude za gospodarski razvoj* Vam bodo takoj na razpolago, tudi v Vašem podjetju, da vam obrazložijo najbolj primerne in koristne rešitve za Vaša finančna vprašanja. Pobuda za gospodarski razvoj* najbolje zavzetim v svojem delu Banca Agricola Kmečka banka Gorica . * to je ekskluzivna in posebna služba Ljudskih bank Furlanije-Julijske krajine. 34170 GORICA — Ul. Contavalle 3 Tel. (0481) 33395 SONČNI KOLEKTORJI 5S#!@hart. Italia gorilniki RIELLO - LAMBORGHINI RAZSTAVLJAMO NA 20. ,EXPOMEGU Z NAJMODERNEJŠO TEHNOLOGIJO IZ LAMELIRANEGA LESA IZREDNA OKNA HOBLES © Dvojno odprtje: stransko in vertikalno; zaklopm elementi so v c« vgrajeni v okvir okenskega krila. (D Poseben žleb s profilirani^’^! puščem. ki zagotavlja vodote in popoln odtok vode. ) Okna in okenska vrata ji načrta v Želim tehnično dokumentacijo o oknih Hobles fii hobles 33049 Speter Siovenov (Videm) Italija - industrijska cona Tel. 0432/727286 - Telefax 0432/727321 OBIŠČITE NAS V PAVILJONU ”6“ TRŽIŠKI SEJEM EXPONAUTICA PRIVABIL ŽE VELIKO LJUDI Tudi Exponautica, specializirani oddelek goriškega mednarodnega vzorčnega sejma Expomego 90 se je začel z zelo dobrimi obeti. Lepo sončno vreme je na razstavišče ob prekopu Valentinis privabilo veliko ljubiteljev morja in mornarstva. Sejem je tudi letos dobro pripravljen. Na preko 6000 kv. m. razstavnega prostora si lahko obiskovalci ogledajo vso navtično opremo, od jader do sonarjev, od krmil radarjev, od oblačil do vsega drugega, kar služi na morju in pod njim, tja do gliserjev, gumijastih čolnov in jadrnic. Povabilu organizatorjev se je letos odzvalo veliko število razstavljal-cev, tako da je bilo sto razpoložljivih razstavnih prostorov premalo. Tudi sklenjenih poslov je bilo že kar precej, tako da se upanje tržiškega župana Demar-chija, ki je na otvoritvi v soboto dejal, da bi Tržič že od prihodnjega leta lahko postal sedež stalnega deželnega navtičnega sejma vse bolj uresničuje. Exponautica nudi obiskovalcem poleg številnih razstavljenih predmetov tudi bogat spremni program. Danes se bo v vodah tr-. žiškega zaliva zaključila regata čolnov Hobie cat za trofejo Casino’ Nova Gorica, ob 18. uri pa bo na tržiškem sejmišču nagrajevanje najboljših. Prav tako danes se bodo mladi jadralci pomerili z jadrnicami optimist v regati veljavni za pokrajinsko fazo mladinskih iger. Start tega tekmovanja bo ob 11. uri, nagrajevanje pa ob 16.30. Zadnja prireditev v Tržiču je na sporedu v nedeljo. Ob 10.30 je predviden start tekmovanja olimpijskih kanujev za deželno hitrostno tekmovanje CONI, nagrajevanje najboljših pa bo hitro po zaključku tekmovanja in sicer ob 13. uri. Ta bo tudi zadnja točka program sejma Exponautica, ogled sejma in kupčije pa se ’ bodo nadaljevale do večernih urah. Navtični oddelek mednarodnega vzorčnega sejma Expomego je seveda povezan z Gorico. Z istim listkom je namreč možen vstop tako na tržiško kakor tudi na go-riško razstavišče. Poleg tega so prireditelji poskrbeli tudi za neposredno vezo z Gorico. V sode- lovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT so poskrbeli za zastonjski avtobusni prevoz med Tržičem in Gorico. Na avtobus, katerega na žalost ni v teh prvih dneh izkoristilo veliko ljudi, lahko vstopijo vsi, ki imajo vstopnico za sejem Expomego-Exponautica. "Expobus" odpelje izpred goriškega razstavišča ob 11., 14.30, 18. in 22. uri, s Tržiča pa odide proti Gorici ob 12.30, 17. in 20. uri. Ob delavnikih vozi avtobus s Tržiča ob 16.30 in 18.30, z Gorice pa ob 18. in ob 20.30. Sejem Exponautica lahko ob-ščemo danes, v soboto in v nedeljo od 10. do 22. ure, od jutri do vključno petka pa od 15. do 21. ure. Naj dodamo še, da v razstavnem prostoru novogoriške igralnice delijo brezplačne vstopnice za Casino', s katero bodo obiskovalci dobili listek za žrebanje novega gliserja. Strani pripravil Aleš Waltritsch NOV HOTELI IGRAI CA< 1 L11 CASI01/2 ISSI nit 'A GORICA .NICA TURIZEM p.o. >INO’ SsšrfT^i NOV/ v GORICA Oglase JSfk pripravil |{Q) publiest telefon: (040) 7796688 TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 410395 V stilu stare mornarice Computer house s.c'.! Osebni računalniki IBM POS blagajniški terminali IBM Telefonske napeljave ITALTEL TELEMATICA PC AMSTRAD iti OLIVETTI Pax in kopirni stroji SHARP IBMM01/1 Pooblaščenec Personal Computer TRŽIČ - Ul. Roma 19 - Tel. (0481) 411295 Fax (0481) 798488 Devin-Nabrežina - Tel. (040) 208924 Valentino Bratina draguljar TRŽIČ U. IX. junij 74 - Tel. (0481) 790051 BRAT02/1 NOVA02/1 TRZIC N0VATI & MIO ZASTOPSTVO TRŽIČ - Ul. C. A. Colombo 13 Tel. (0481) 410765 • mehanična delavnica — nadomestni deli — kleparstvo • jamČeni rabljeni avtomobili vseh znamk Poverjena mehanična delavnica: FOLLA AMERIGO - Ul. 1. maj - Pieris Tel. (0481)76175 Corsa Swing BOATO TRŽIČ - L. Anconetta 1 VOPELO GENERAL MOTORS- ŠT. I NA SVETU Komercialni urad tel. (0481) 411176, 534174 GORICA - Korzo Italia 73 - Tel. (0481) 534174 anan juuoi/4 NOVE CENE: JULIA AUTO s,. ZASTOPNIK FIAT V TRŽIČU UNO CS 7.235.000* lir UNO TREND 7.905.000* lir TIPO 13.000.000* lir * cene za izvoz TRZIC (GO) - Ul. Bolto, vogal Ul. S. Anna 8 - Tel. (0481) 411736 - 791118 Tomo Česen sam preplezal južno steno Lotseja v Himalaji Največji vseh časov Tomo Česen z zaupanjem zre v bodočnost... Čeprav zveni nekoliko pretirano, lahko mirno zapišemo, da je slovenski alpinist Tomo česen pred kratkim opravil največji alpinistični podvig vseh časov: sam je namreč preplezal južno steno himalajskega osemtisočaka Lotseja, kar ni do sedaj uspelo še nobenemu, čeprav so to poskusili vsi najboljši alpinisti naše dobe (vključno z Messnerjem in Ku-kuczko). Novice iz Nepala so razumljivo kar se da skope, saj je v Kranj, kjer Česen stanuje, prišel sledeči telex: »Tomo je preplezal južno steno Lotseja s tremi bivaki. Vstopil je 22. aprila, vrh je dosegel 24. aprila ob 2.20 in se 26. aprila vrnil v bazni tabor. Vse je v redu.« Tomo Česen je s tem podvigom nedvomno postal naj-večji alpinist vseh časov.Južna stena Lotseja je namreč najtežja med najtežjimi, pač podvig podvigov, saj združuje skrajno tehnično zahtevnost, visoka je preko 3500 metrov, zaključi pa se na višini 8516 m! Messner, ki jo je dvakrat brezuspešno naskakoval, jo je označil za alpinistični problem stoletja, pri našem alpinizmu pa očitno čas teče hitreje! Tomo Česen je pripadnik majhnega naroda, zato bo podvig težko prodrl v svet, vendar pa je čas pravičen in bo opravil svoje. Kaj vse bi se pisalo in propagiralo, ko bi npr. tak podvig opravil recimo Francoz, Italijan ali Nemec! Dovolj je, da pomislimo, kako je leta 1936 nacistični režim izkoristil prvenstveni vzpon na Eiger za svojo propagando, kako so se postavili Italijani z Bonattijevim prvim zimskim vzponom na Cervino leta 1965, Francozi z osvojitvijo Anapurne I leta 1950, Italijani s K2, in še bi lahko naštevali. Vendar tega Česnovega uspeha ne bo mogel zmanjšati nihče. Dandanes, ko si podvigi sledijo z vrtoglavo naglico, le redki ostanejo zapisani v zgodovini ne samo alpinizma, temveč vsega človekovega naprezanja k boljšemu, višjemu, popolnejšemu. In eden teh podvigov je opravil ta naš alpi-nist! (dj) Končalo se je italijansko nogometno prvenstvo A lige Napolnil drugi državni naslov V morju sinjine, v katero so razvneti navijači ovili stadion San Paolo, je Napeli v nedeljo osvojil svoj drugi naslov državnega nogometnega prvaka. Mara-doni in soigralcem je manjkala za osvojitev naslova le točka, izborili pa so kar obe z golom Baronija, ki je le 7 minut po začetnem sodnikovem žvižgu spravil na kolena rimski Lazio. Ob končnem sodnikovem žvižgu se je na stadionu, po kampanjskem glavnem mestu, a tudi po drugih italijanskih mestih in celo v tujini, začelo slikovito proslavljanje državnega naslova, ki je tako vsaj za dan zasenčilo vsa druga življenjska vprašanja Neapeljčanov. Slavili pa niso le v Neaplju. Tudi v Firencah in v Ceseni so si navijači po več tednih tesnobnega pričakovanja in črnih izgledov dali duška: Fiorentina in Cesena sta si z zmagama v zadnjem kolu zagotovili obstanek med najboljšimi. Fiorentina je nasula štiri gole Atalanti, Cesena je v neposrednem dvoboju odpravila Verono. Bagnolijevo moštvo ni ponovilo podviga izpred tedna dni, ko je »naklestilo« Milan in s svojo zmago takore-koč »podarilo« državni naslov Napoliju. V Ceseni bi morala Verona zmagati, da bi lahko še upala na obstanek, a gol Agostinija v drugem polčasu je razblinil vse njene upe: pet let po osvojitvi državnega naslova je morala Verona zapustiti Slavje neapeljskih navijačev po osvojitvi državnega naslova (Telefoto AP) družbo najboljših. Nekaj takega je »uspelo« le Milanu predsednika Farine... Od A lige se je v nedeljo poslovil tudi videmski Udinese. Garella in tovariši so v sila napeti tekmi sicer premagali Inter z odločilnim golom Brance prav v zadnji minuti (rezultat je bil 4:3 za Udinese). Vi- Seznam nogometašev za nastop na svetovnem prvenstvu Vicini izbral »azzurre« RIM — Tehnični vodja italijanske nogometne reprezentance je včeraj dopoldne na tiskovni konferenci sporočil imena 22 nogometašev, ki bodo branili italijanske barve na svetovnem nogometnem prvenstvu. Na Italia 90 bodo Italijo zastopali: VRATARJI: Zenga (Inter), Tacconi (Juventus) in Pagliuca (Sampdoria); BRANILCI: Baresi (Milan), Bergomi (Inter), De Agostini (Juventus), Ferrara (Napoli), Ferri (Inter), Maldini (Milan) in Vierchowod (Sampdoria); VEZNI IGRALČI: Ancellotti (Milan), Baggio (Fiorentina), Berti (Inter), De Napoli (Napoli), Donadoni (Milan), Giannini (Roma), Marocchi (Juventus); NAPADALCI: Carnevale (Napoli), Mancini (Sampdoria), Schillaci (Juventus), Serena (Inter) in Vialli (Sampdoria). V »svetovni reprezentanci« je tako 5 nogometašev Interja, po štirje igralci Milana, Sampdorie in Juventusa, trije zastopniki novopečenega državnega prvaka Napolija ter po en igralec Rome in Fiorentine. Vicini in predsednik italijanske nogometne zveze Matarrese sta na tiskovni konferenci izjavila, da je cilj »azzurrov« uvrstitev v finale. Italijansko predstavništvo na mundialu bo vodil dolgoletni predsednik Juventusa Giampiero Boniperti, tehnično vodstvo pa poleg Vicinija sestavljajo Sergio Brighenti, Giancarlo De Sisti in Francesco Rocca. Uradni spremljevalec reprezentance bo Gigi Riva. Na sliki (z leve): Riva, Boniperti, Matarrese in Vicini. (Telefoto AP) demski navijači so takrat poskočili od veselja, ki pa je trajalo le do trenutka, ko se je na semafornem ekranu pojavil izid tekme v Ceseni. Z zmago Cesene je bil Udinese obsojen na izpad. Z odhodom Verone in Udineseja iz A lige je ostal tako imenovani italijanski Triveneto brez svojega predstavnika v najvišji italijanski nogometni ligi. Zmaga Udineseja je bila torej precej grenka. Prav takšna je bila tudi zmaga Milana proti Bariju. Milančani so nasuli nasprotnikom kar štiri gole, vse to pa ni bilo dovolj, ker je istočasno zmagal tudi Napoli. Sacchiju in njegovim po tem drugem debaclu (po izgubljenem italijanskem pokalu) ne preostane drugega, kot temeljita priprava na tekmo sezone, finale evropskega pokala prvakov na Dunaju proti Benfici. nogomet ITALIJANSKA A LIGA IZIDI 34. ZADNJEGA KOLA Cesena - Verona 1:0, Cremonese -Sampdoria 0:3, Fiorentina - Atalanta 4:1, Genoa - Ascoli 2:0, Lecce - Juventus 2:3, Milan - Bari 4:0, Napoli - Lazio 1:0, Roma - Bologna 2:2, Udinese - Inter 4:3. LESTVICA Napoli 51 točk, Milan 44, Inter in Juventus 44, Sampdoria 43, Roma 41, Atalanta 35, Bologna 34, Lazio in Bari 31, Genoa 29, Fiorentina, Cesena in Lecce 28, Udinese 27, Verona 25, Cremonese 23, Ascoli 21. Napoli je osvojil naslov državnih prvakov. V B ligo nazadujejo Ascoli, Cremonese, Verona in Udinese. ITALIJANSKA B LIGA IZIDI 33. KOLA Ancona - Triestina 0:0, Barletta -Messina 3:0, Brescia - Avellino 1:1, Como - Cagliari 0:1, Cosenza - Foggia 2:0, Padova - Monza 2:0, Parma - Ca-tanzaro 2:0, Pescara - Piša 1:4, Reggina - Reggiana 1:0, Torino - Licata 2:0. LESTVICA Torino 47 točk, Piša 46, Cagliari 42, Parma 38, Reggina in Pescara 37, Ancona 36, Reggiana 34, Foggia 33, Triestina 32, Avellino in Padova 31, Messina 30, Brescia, Monza, Barledda in Cosenza 29, Licata 27, Como 22, Ca-tanzaro 21. PRIHODNJE KOLO Avellino - Barletta, Cagliari - Pescara, Catanzaro - Brescia, Foggia - Reggina, Licata - Parma, Messina - Padova, Monza - Ancona, Piša - Cosenza, Reggiana - Como, Triestina - Torino. MEDDEŽELNA LIGA IZIDI 33. KOLA Sedico - Caerano 2:4, Monfalcone -Centro Mobile 2:0, Mira - Conegliano 0:2, Ponte Piave - Fontanafredda 0:0, Giorgione - Opitergina 1:2, Venezia -Pro Gorizia 0:0, Montebelluna - Saci-lese 0:1, Pordenone - Salza no 1:1, Pie-vigina - San Dona 1:1. LESTVICA Pievigina 46 točk, Pro Gorizia 42, San Dona 41, Venezia in Montebelluna 38, Caerano 37, Ponte Piave 35, Centro Mobile 34, Giorgione 33, Sal-zano 31, Conegliano, Sacilese in Monfalcone 30, Fontanafredda 29, Opitergina 28, Mira 26, Sedico 24, Pordenone 22. PRIHODNJE KOLO Sacilese - Pievigina, Salzano - Giorgione, Caerano - Mira, Opitergina -Monfalcone, San Dona - Montebelluna, Pro Gorizia Ponte Piave, Centro Takole se je Maradona v nedeljo veselil naslova državnega prvaka (AP) Mobile - Pordenone, Conegliano - Sedico, Fontanafredda - Venezia. košarka ITALIJANSKI PLAV OFF OSMINA FINALA Tretje tekme: Messaggero - Canti-ne Riunite 95:86, Viola - Philips 90:87, Enimont - Ipifim 99:102. V četrtfinalu se bodo srečali: Sca-volini - Messaggero, Phonola - Knorr, Ranger - Viola, Vismara - Ipifim. ITALIJANSKI PLAV OUT ZELENA SKUPINA IZIDI 3. KOLA Hitachi - Benetton 76:98, Glaxo -Paini 83:89, Teorema - Annabella 77:80. LESTVICA Paini 6 točk, Glaxo in Annabella 4, Hitachi in Benetton 2, Teorema 0. PRIHODNJE KOLO Benetton - Teorema, Hitechi Paini, Annabella - Glaxo. RUMENA SKUPINA IZIDI 3. KOLA Jollycolombani - Kleenex 91 87, Neutroro- Garessio 2000 - Alno 79:90, berts - Arimo 86:83. LESTVICA Alno 6 točk, Jollycolombani in Ne-utroroberts 4, Kleenex in Garessio 2000 2, Arimo 0. PRIHODNJE KOLO Kleenex - Neutroroberts, Jollyco-lombani - Alno, Arimo - Garessio. , .. totocalcio 1. — 1. Ghior dTspra 2 Cesena - H. Verona 1 2. Ipcress Om 1 Cremonese - Sampdoria 2 2. — 1. Gur degli Dei 2 Fiorentina - Atalanta 1 2. Deiger 2 Genoa - Ascoli 1 3. — 1. Disemtop X Milan - Bari 1 2. Gideors 2 Napoli - Lazio 1 4. — 1. Episcopo 1 Roma - Bologna X 2. Eroz 1 Udinese - Inter 1 5. — 1. Italo SF 2 Ancona - Triestina X 2. Imperatore 2 Pescara - Piša 2 6. — 1. Love Child 1 Reggina - Reggiana 1 2. Villa Moreni 1 Riccione - Gubbio 1 KVOTE Fasano - Nola X 12 (24 dobitnikov) 28.715.000 lir KVOTE 11 (558 dobitnikov) 1.200.000 lir 13 (1.720 dobitnikov) 6.965.000 lir 10 (6.436 dobitnikov) 104.000 lir 12 (41.518 dobitnikov) 287.300 lir PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (6. 5.): Avellino - Barletta, Cagliari -Pescara, Catanzaro - Brescia, Foggia - Reggina, Licata - Parma, Messina -Padova, Monza - Ancona, Piša - Cosenza, Reggiana - Como, Triestina - Torino, L. Vicenza - Alessandria, Cecina - Pro Vercelli, Tempio - Pavia. Končnica jugoslovanskega košarkarskega prvenstva za državni naslov Po tretji zmagi nad Crveno zvezdo Jugoplastika tretjič zapored prvak JUGOSLOVANSKI PLAV OFF JUGOPLASTIKA - CRVENA ZVEZDA 113:91 (50:44) JUGOPLASTIKA: Sretenovič 6, Perasovič 10, Pavičevič 1, Kukoč 25, Sobin 9, Radovič Naumovski, Ivanovič 32, Radič, Naglič 4. CRVENA ZVEZDA: Dabič 17, Nikolič 13, Stevič 4, Jankovič, Jovanovič 23, Cvetkovič 15, Radovič 11, Petovič 6, Šilobad 2, Pavlovič. SODNIKA: Kurilič iz Tuzle in Radič iz Šibenika. GLEDALCEV: 7.000. SPLIT — Z zmago v četrti tekmi play offa si je Jugoplastika tretjič zaporedoma zagotovila naslov jugoslovanskega košarkarskega prvaka. V prepolni domači dvorani so Kukoč, Radja in tovariši povsem nadkrilili košarkarje Crvene zvezde in dosegli tretjo, odločilno zmago (v tekmovanju za naslov igrajo na tri dobljene tekme) proti eni edini zmagi Crvene zvezde. Jugoplastika je vodila vso tekmo. Potem ko je zaključila prvi polčas s šestimi točkami prednosti, je v drugem pospešila ritem in dosegla v 27. minuti prednost 15 točk (69:54). Takrat je bilo vsem jasno, da Beograjčani ne bodo mogli zmanjšati tega zaostanka. Jugoplastika je nato še večala vodstvo in zmagala tako z več kot 20 točkami razlike. Pri domačinih sta Sobin in Radja povsem onemogočila Petoviča in Jovanoviča, Kukoč je igral briljantno, Ivanovič pa zelo uspešno. Pri nasprotni ekipi sta bila boljša od ostalih Cvetkovič in Jovanovič. Po tekmi je trener Jugoplastike Maljkovič, ki je bil izbral za najboljšega evropskega trenerja prejšnje sezone, izjavil, da so se fantje izkazali v vsakem pogledu: tako na parketu kot izven športne arene. To je zanj nova zlata generacija, za katero pa je bila nedeljska tekma na žalost zadnji skupni nastop. Po prvenstvu bodo namreč kar štirje košarkarji Jugoplastike zapustili klub in poskusili srečo v Ameriki. V jugoslovanski 1. ZNL Olimpija klonila Crveni zvezdi V 31. kolu jugoslovanske 1. ZNL se je Olimpija dobro upirala vodilni C-zvezdi, a je ob koncu le izgubila. Di' namu je včeraj zvezna nogometna diS' ciplina dosodila zmago s 3:0 na preki' njeni tekmi s Sarajevom, Zagrebčan1 pa še vedno zaostajajo 3 točke za Stojkovičem in tovariši. IZIDI 31. KOLA: Hajduk - Velež 4:3, Osijek - Partizan 0:1, Željezničar ' Radnički 4:2 (po 11-m), Vardar - Borat 3:0, Vojvodina - Rijeka 2:0, Sloboda Budučnost 2:0, Spartak - Sarajevo 2:0, Dinamo - Rad 4:5 (po 11-m), Crven3 zvezda - Olimpija 2:0. LESTVICA: Crvena zvezda 45 točk, Dinamo 42, Hajduk 36, Partizan Rad 31, Sloboda in željezničar 30, Rij6' ka 29, Spartak 28, Vojvodina 11, Voj' vodina 26, Osijek 26, Budučnost 2 ^ Olimpija in Radnički 24, Velež 23, rajevo in Borac 21,. Vardar 15. PRIHODNJE KOLO: Velež - Crven3 zvezda, Olimpija - Dinamo, R8^ * Spartak, Sarajevo - Sloboda, Bud8 nost - Vojvodina, Rijeka - Vardar, h rac - Željezničar, Radnički - Os0e Partizan - Hajduk. V Trstu na sklepnem srečanju italijanske košarkarske B-2 lige Mladi jadranovci dobro opravi svojo nalogo JADRAN TKB - MONTEBELLUNA 82:95 (38:48) JADRAN TKB: Crisma 16, Oberdan 3, Čuk 26 (8:9), Pregare, Stanissa 4 (2:2), Sosič 5 (1:2), Pertot 6, Battini 3 (1:2), Rauber 19 (3:3), Daneu. MONTEBELLUNA: Milani 16 (4:9), Guerra 28 (2:3), Tesser 3 (2:3), Tegon 8 (1:3), Nobile 8 (2:2), Morellato 7 (5:8), Castellan 3 (1:2), Trinca, Zanatta 6 (2:2), Tommasini 16 (4:4). SODNIKA: Tomasello in Torrini (Firence). PM: Jadran 15:28; Montebellu-na 23:36. PON: Rauber (31), Crisma (32), Sosič (37). TRI TOČKE: Oberdan 1, Rauber 2, Guerra 4, Tesser 1, Tegon 1. GLEDALČEV: 180. TRST — Kljub porazu so jadranovci na sklepnem srečanju italijanske košarkarske B-2 lige dobro opravili svojo nalogo, saj ne smemo pozabiti, da je bil njihov nasprotnik solidna in izkušena ekipa iz Montebellune, poleg tega pa je trener Vatovec za daljše obdobje poslal na igrišče vse svoje mlade igralce, ki bodo v bližnji bodočnosti tvorili ogrodje naše združene ekipe. Obe peterki sta zaigrali še precej dekoncentrirano, saj je šlo tu za tipično tekmo ob koncu prvenstva, brez posebnih motivacij in ciljev. Kot znano, je Jadran že pred časom izpadel iz lige, Montebelluna pa se je že zdavnaj odpovedala možnosti igranja v končnici prvenstva, tako da je bila tek-nta sicer še kar prijetna in zanimiva, ne Pa posebno »divja« in zagrizena. Jadran je začel v postavi Pertot, Čuk, Rauber, Sosič in Stanissa, ki pa je starta-la še kar počasno, tako da se je nasprotnik oddaljil za nekaj točk. Takrat si Pravzaprav ni nihče pričakoval, da bo to Slavni motiv celotnega srečanja, saj je nato nasprotnik stalno vodil z razliko od 4 do 13 točk, s katero se je tekma tudi JADRAN TKB V ŠTEVILKAH METI - ZA 2 TOČKI: Crisma 8:19, Oberdan 0:3, Čuk 9:17, Stanissa 1:4, Sosič 2:3, Pertot 3:5, Battini 1:1, Rauber 5:7. ZA 3 TOČKE: Crisma 0:2, Oberdan 1:5, Čuk 0:1, Battini 0:1, Ra-uber 2:7. SKOKI: Crisma 4 v obrambi, 5 v napadu; Oberdan 4, 3; Čuk 10, 2; Stanissa 2, 2; Sosič 1, 0; Pertot 5, 3; battini 3, 3; Rauber 6, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Crisma 3, 5: Oberdan 3, 3; Čuk 5, 1; Stanissa 2, 2; Sosič 1, 1; Pertot 2, 1; Battini 2, 1; bauber 2, 2. BLOKADE: Čuk 1; Pertot 2; Rauber 1. ASISTENCE: Crisma 2; Oberdan 2; Čuk 1; Sosič 1. zaključila. Jadranova obramba je bila sicer nekoliko »mehka«, predvsem pa ni »pravilno deloval« skok, nato pa se je stanje nekoliko izboljšalo. V prvem delu igre se je v napadu zelo izkazal mladi Marco Crisma, v obrambi pa Valter Sosič..Na zečetku se je pri »plavili« poznalo pomanjkanje liderja na igrišču, v drugem polčasu pa je to odgovornost prevzel nase Mauro Čuk, ki je bil na koncu tudi drugi strelec srečanja, poleg tega pa je skupno polovil 12 odbitih žog. Tekma se je torej zaključila z nekaterimi zanimivimi indikacijami, predvsem kar se tiče igralcev, ki bodo že v kratkem prevzeli nase breme vodenja ekipe, (dj) »Tihožitje« z nedeljske tekme: Sosič in Pertot »zbegano« opazujeta nori ples žoge... (Foto Davorin Križmančič) Marko Ban: Tiste izgubljene tekme za točko ali dve. Zadnji prvenstveni nastop Jadrana si je ogledal tudi poseben gost, ki je pri nas seveda še kako priljubljen, čeprav ga je profesionalna košarkarska kariera vodila daleč od domače ekipe, v večje, širše in ambicioznejše tekmovalne arene: Marko Ban. O tekmi nam je povedal sledeče: »Obe ekipi sta igrali še precej sproščeno, pa tudi obojestranska koncentracija ni bila na višku. Škoda, da so naši »stisnili« v obrambi malo prepozno, saj ko so to storili, so ustvarili nasprotnikom mnogo problemov. Prav takrat pa so trije od naših vodilnih košarkarjev zapustili igrišče zaradi petih osebnih napak, tako da smo izgubili ostrino v napadu. Prijetno me je presenetil mladi Crisma, katerega se spominjam že z lanskega prvenstva, ko je igral pri mladincih Jadrana Farco.« Kaj pa bi povedal o letošnjem Jadra-novem prvenstvu na splošno? »O Jadranovem prvenstvu pa bi, povedal, da sem mu sledil predvsem po... telefonu. Prepričan sem bil, da se bo ta ekipa rešila pred izpadom iz lige, še vedno pa sem prepričan, da je igralski potencial naših fantov tak, da bi lahko še naprej uspešno nastopal v B-2 lige, če ne bi prišlo do sklopa negativnih okoliščin.« Katere so torej te okoliščine? »Teh je vsekakor več. Na začetku prvenstva je Jadran izgubil vrsto tekem z minimalno razliko, pač za točko ali dve, kar se je nato na koncu še kako poznalo. Te tekme bi lahko seveda tudi zmagali, skupaj smo jih nato izgubili deset. Dovolj je, da bi od teh osvojili recimo polovico, pa bi bili teoretično že rešeni. Menim, da je prvi krivec tega stanja pomanjkanje samozavesti, ki se je ob teh negativnih okoliščinah seveda krhala in ki je v košarki, kot tudi pri vseh ostalih športih, bistvena. Iz te situacije je nastal negativni psihološki pritisk pri vseh igralcih, saj vsi vemo, kaj pomeni nato, da skušaš nadoknaditi zamujeno. Poleg tega bi omenil poškodbe, ki so pestile nekatere od naših nosilnih igralcev (Daneu, Sosič, Rauber itd.), pa tudi dejstvo, da je bilo letos mnogo novih igralcev, ki so se morali šele vključiti v Jadranovo igro.« Jadranov trener Valter Vatovec pa je o tekmi dal kratko in jedrnato izjavo: »Glede na to, da se je naše prvenstvo v bistvu že zaključilo, sem želel za daljše igralno obdobje v eni sami tekmi poskusiti naše mlade, pač Crismo, Stanissa, Pertota in Obedana. Z njihovo igro sem zadovoljen, navsezadnje sem zadovoljen tudi s celotno tekmo, saj smo se dobro upirali solidni ekipi.« (Dušan Jelinčič) V 29. kolu košarkarskega prvenstva D lige Dokaj zapleteno na vrhu in pri dnu Kolo pred koncem košarkarskega pr-Vehstva D lige je stanje zapleteno tako vrhu kot na spodnjem delu lestvice. 4 Pravi podvig v tem kolu je nedvomno P°skrbelo moštvo goriškega Arteja, ki je kat v v Vidmu premagalo ekipo Virtusa, ] bila skozi vso prvenstvo na čelu stvice in seveda tudi nesporni favorit a Prestop v C ligo. tem kolu je na vrhu lestvice ostal --111 Roncade, ki je zanesljivo zmagal v jeStu Proti Interju 1904. San Daniele pa virf zrria90 proti Boru Radenska dohitel ehvski Virtus na lestvici in tako se za p} Psovanje v višjo (C ligo) obeta do-no srečanje med San Danielejem in Vrbskim Virtusom. . Na spodnjem delu lestvice je usoda za j Ve moštvi že zapečatena. Bor Radenska j. ^utosandra se namreč selita v nižjo kf k <^otove ie tudii da bo tretja ekipa, .bo izpadla iz lige ali Latisana ali go- se k Arte' kajti °ba imata P° 22 tOČk in bosta v prihodnjem in zadnjem kolu dat'161'*1'1111611 seboi' Kdo bo četrti kandi-poi za selitev? Možnosti je več, saj so j, .9 Arteja in Latisane vpletene v ta . tri ekipe, in sicer Nervesa, Ardita n tržiški POM. Promocijsko košarkarsko prvenstvo Tudi letos več zaostalih tekem V nedeljo naj bi se končalo tudi promocijsko košarkarsko prvenstvo na Tržaškem. Zapisali smo naj bi se, ker je, žal, tudi letos prišlo do več neodigranih tekem, predvsem ker ni bilo sodnikov. Če je glede nazadovanja v nižjo ligo, v prvo divizijo, vse jasno (usoda je letos doletela ekipi Fiamme in Lavoratori del Porto), pa je še odprto vprašanje moštva, ki bo napredovalo v višjo, D ligo. Trenutno imata tako miljski CGI kot Kontovel Electronic Shop enako število točk (38), Miljčani pa morajo odigrati še zaostalo tekmo proti Ferroviariu. Razen velikih presenečenj pa je miljski CGI že četrtoligaš, čeprav je Cicibona dokazala, da je tudi Grisonijevo moštvo ranljivo... V primeru zmage Ferroviaria nad CGI bi se seveda najbolj veselili Konto-velci, ki bi tako igrali dodatno srečanje za prestop v višjo ligo z Miljčani. 1. divizija: poietovci uspešni POLET - TEATRO VERDI 87:79 (49:39) POLET: Malalan 20 (7:8), Granier 2, Gerdol, Žerjal 7 (5:6), Jančar, Ferluga 15 (1:1), Pisani 9 (1:3), Škerlavaj 16 (6:7), Fabi 9 (1:4), Sosič 9 (2:2). TRI TOČKE: Malalan 1, Sosič 1. V zelo pomembni tekmi skupine C prve košarkarske divizije je poletovcem sicer uspelo premagati solidno ekipo Teatra Verdi, toda le za osem točk. Če bi namreč obe ekipi končali prvi del z enakim številom točk na lestvici, bi se v nadaljnji del uvrstili košarkarji Teatra Verdi, ki so na prvem srečanju premagali poletovce za devet točk razlike (74:65). Res škoda, da našim ni uspelo zmagati v večjo razliko v točkah, čeprav so proti koncu tekme vodili za 11 točk. Nekaj nerodno izgubljenih žog in malce tudi živčna igra pa je botrovalo, da poletovcem ni uspel podvig. (A. Granier) košarkarska prvenstva MOŠKA B-2 LIGA IZIDI 30. KOLA JADRAN TKB - Montebelluna 82:95 San Don^ - Castel SP 108:91 Malaguti - Pierobon PD 105:80 Montichiari - Faenza 84:97 Petrarca PD - Imola 108:107 Vlcenza - Oderzo 83:95 Ozzano - Electrolux PN 93:79 Cesena - Virtus PD 105:92 KONČNA LESTVICA Virtus PD Montichiari Petrarca PD Vicenza Ozzano Imola Montebelluna Malaguti Electrolux PN Oderzo Faenza Castel SP San Dona Cesena JADRAN TKB Pierobon PD 30 21 9 2680:2524 42 30 19 11 2650:2540 38 30 19 11 2942:2772 38 30 18 12 2693:2550 36 30 18 12 2468:2453 36 30 17 13 2633:2630 34 30 16 14 2835:2725 32 30 16 14 2749:2746 32 30 16 14 2596:2672 32 30 15 15 2442:2397 30 30 15 15 2458:2470 30 30 12 18 2409:2489 24 30 11 19 2537:2625 22 30 11 19 2625:2733 22 30 8 22 2482:2627 16 30 8 22 2437:2647 16 KAKO NAPREJ Virtus PD - Vicenza in Montichiari -Petrarca sta polfinalna para končnice prvenstva. Zmagovalca v teh parih se bosta spoprijela v finalu. V B-l ligo napreduje le zmagovito moštvo finala. V nižjo C ligo izpadejo San Dona, Cesena, Jadran TKB in Pierobon Pd. MOŠKA D LIGA IZIDI 29. KOLA BOR RADENSKA - San Daniele 80:96 Tecnoluce - Ardita GO 96:78 Autosandra - Sacile 80:82 Mogliano - Latisana 87:88 POM Tržič - Intermuggia 85:103 Nervesa - Ponte Piave 87:93 Inter 1904 - Roncade 92:114 Virtus UD - Arte GO 65:66 LESTVICA Roncade Virtus UD San Daniele Tecnoluce Mogliano . Inter 1904 Sacile Intermuggia Ponte Piave Nervesa Ardita GO POM Tržič Latisana Arte GO BOR RADENSKA Autosandra 29 23 6 2514:2324 46 29 22 7 2353:2083 44 29 22 7 2618:2379 44 29 17 12 2462:2292 34 29 17 12 2438:2399 34 29 16 13 2462:2416 32 29 15 14 2347:2267 30 29 14 15 2491:2474 28 29 14 15 2440:2497 28 29 12 17 2305:2358 24 29 12 17 2355:2459 24 29 12 17 2367:2507 24 29 11 18 2209:2339 22 29 11 18 2221:2438 22 29 8 21 2399:2580 16 29 6 23 2225:2439 12 PRIHODNJE KOLO (5. IN 6. 5.) Ardita GO - BOR RADENSKA; San Daniele - Tecnoluce; Intermuggia - Nervesa; Inter 1904 - POM Tržič; Sacile -Roncade; Mogliano - Virtus UD; Ponte Piave - Autosandra; Latisana - Arte GO. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Tržaškem IZIDI 22. KOLA Libertas - KONTOVEL ES 93:99 Radioguattro - CICIBONA n.o. CGI Milje - Barcolana 103:91 Fiamma - Ferroviario 65:67 Scoglietto - CUS Trst 70:92 Lav. Porto - St. Azzurra 70:66 LESTVICA CGI Milje 21 19 2 KONTOVEL ES 22 19 3 Ferroviario 21 16 5 CICIBONA 21 15 6 Barcolana 22 13 9 St. Azzurra 21 11 10 Scoglietto 21 10 11 Libertas 20 7 13 Radioguattro 21 6 15 CUS Trst 21 5 16 Fiamma 22 3 19 Lav. Porto 22 3 19 1937:1621 38 2976:1812 38 1670:1595 31 1745:1570 30 1746:1675 26 1478:1429 22 1640:1672 20 1412:1589 14 1752:1822 12 1517:1661 10 1515:1767 6 1667:1924 6 LE ŠTIRI EKIPE KONČALE LIGO Le štiri ekipe so odigrale vse tekme (22). Več ekip bo zato moralo odigrati zaostale tekme. V nižjo ligo sta izpadla Fiamma in Lavoratori del Porto. Domovi košarkarji so predvsem zadovoljili v drugem delu prvenstva kiju?1?.ov* člani so pred veliko nočjo za-V n 11 letošnie promocijsko prvenstvo. ZItlaseinnajstih srečanjih so zabeležili 7 bšč ^ Tn'kra,: Pa 50 poraženi zapustili ig-ra ' Upoštevajoč pomladitev ekipe in plHet lotošnjega prvenstva lahko trdi-gu,' ^ je bila letošnja sezona uspešna. kot^KT St;a zaPustila dva izkušena igralca Star anUt ln Podberšie (Prvi je z ekipo stv anzana osvojil promocijsko prven-j, 0' drugi se še bori s Sotecom pred pad°rn iz C lige), nadomestila pa sta ju ra Prinčič in Bric, bek Grusovin in kj . nec Ambrosi. Trener Peter Brumen, ttioi v letošnji sezoni ob sodelovanju po-hega trenerja Tedija Devetaka iz (KVe Gorice, prevzel trenersko vodenje 3a d 6 eklpe Doina' ni imel prav lahke-s. .®la' saj so nekateri igralci ponovno kar * na 'Rrišče po večletnem premoru, ‘ se jim še kako poznalo. S() , ' del prvenstva je bil negativen, saj pr ,.er3'rdeči zmagali le v prvem kolu klojj1 PUmisu, Tudi sreča jim ni bila na-dve lena' sai 80 enkrat izgubili s samima Pa ločkama zaostanka, kar dvakrat dej . remi točkami. Poraznemu prvemu igra]le sledil izreden drugi, v katerem so n0 jeC1 doživeli pravo metamorfozo. Očitaj . Prišla na dan uigranost in trdo delo ehingih. Devet odigranih srečanj - 6 zmag. To je obračun spodbudnega povratnega dela prvenstva. Naj omenimo še to, da so domovci v družbi igralcev Zeusa edini ekipi, ki sta uspeli poraziti močan Igc Staranzano, ki je zasluženo prestopil v višjo D ligo. Kaj pa meni o prvenstvu trener Brumen? »Moje delo v Gorici v letošnji sezoni«, nam je v prejšnjih dneh povedal, »je bilo morebiti bolj po godu samim igralcem kot pa meni, trenerju. Verjetno so igralci in tisti, ki jih spremljajo na tekmah in na delu, zadovoljni z doseženim. Končni občutek je namreč toliko boljši, predvsem prav zaradi tega, ker se je v drugem delu sezone uspešnost stopnjevala. Jaz, kot trener, pa bi se lagal, upoštevajoč moje pojmovanje košarkarske igre, če bi rekel, da sem zadovoljen. Ne moreš namreč biti zadovoljen, če naletiš na skupino igralcev, ki so totalno nepripravljeni za predstoječo sezono, ki še na sredini sezone ne vedo, če bi se spoprijeli z zadanimi nalogami maksimalno, ali bi vse skupaj vzeli le kot rekreacijsko dejavnost. Moje delo je bilo v tem delu sezone verjetno najtežje, kajti bilo je treba psihološko vplivati na igralce, da si vzamejo k srcu kolektivno nalogo. Neumno bi bilo namreč dvigniti roke in je- Trener Peter Brumen mati vse le kot rekreacijo, če so že žrtvovali toliko večerov na teden v prvih šri-tih mesecih letošnje sezone. Imam občutek, da je vsaj ta del padel na plodna tla, saj je pogovor z njimi obrodil zaželene sadove. V goriški košarki so le igralci, ki imajo glavo. To so pošteni mladi fantje, ki so nosili s seboj grde razvade iz minulih let. Morda moj sistem dela in požrtvovalnost vseh je prinesel delni uspeh. Kikirikali od zadovoljstva ne bomo zaradi šestih zmag v povratnem delu sezone, vendar znaten napredek je bil viden predvsem na kolektivnem deležu košarkarske igre. Igralci so, kakršni so, nekateri bolj talentirani, drugi manj. Najbolj me je razveselil napredek tistih manj talentiranih, ali pri tistih, ki so imeli v svoji košarkarski karieri daljšo pavzo in so letos praktično začeli z nekega minimalnega nivoja. Drugi del letošnjega prvenstva mora pomeniti vsem veliko motivacijo za naslednje leto. Osnova ekipe, oziroma vsi letošnji igralci morajo tudi v bodoče ostati. Če bomo dodali katerega iz drugih sredin, toliko boljše, vendar od naših ne sme nihče prenehati z igranjem, saj bi v tem primeru izgubili vse tisto, kar smo si s sistematičnim delom v letošnji sezoni pridobili«. DOMOVI STRELCI: Orzan 415, Košuta 269, Battello 137, Grusovin 104, Dornik 100, Prinčič 93, Semolič 68, Bric 48, Ambrosi 38, Čubrilo 3. IZIDI DOMOVIH SREČANJ: Primis -Dom Gometal 68:74, Dom Gometal - UGG 67:76, Poligrafiche S. Marco - Dom Gometal 75:62, Igc Staranzano - Dom Gometal 101:84, Dom Gometal - Asguini 66:69, II Lume - Dom Gometal 56:53, Dom Gometal - Zeus 64:66, Petrolifera - Dom Gometal 91:79, Dom Gometal - Grado 86:95. POVRATNI DEL: Dom Gometal - Primis 84:83, UGG - Dom Gometal 69:78, Dom Gometal - Pol. S. Marco 64:68, Dom Gometal - Igc Staranzano 76:75, Asguini - Dom Gometal 64:65, Dom Gometal -II Lume 53:68, Zeus - Dom Gometal 62:72, Dom Gometal - Petrolifera 85:67, Grado - Dom Gometal 74:63. (af) LEGENDA: v črnem so zabeležene zmage domovcev. KONČNA LESTVICA Igc Pol. S. Marco Grado II Lume Zeus Petrolifera UGG DOM GOMETAL Primis Asguini 18 16 18 11 18 11 18 11 18 9 18 18 18 18 18 2 1677:1422 32 7 1363:1256 22 7 1450:1374 22 7 1298:1238 22 9 1357:1402 18 8 10 1489:1466 16 8 10 1383:1422 16 7 11 1277:1329 14 6 12 1334:1445 12 3 15 1237:1561 6 Ebi U ,prvtniiy-pra^mkdela. ferrti l.rrrj—\ r?—Krt....lHrrrr»l ~rrrr-i —h .H—-r—-...i rLrrrrrrit irrrrj—^ rJ—r.~z j-~rrH L..>rrri—h J—L^J r rrr-rh TVRDKA Nardin Vojko Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION IN FORST GORICA - STANDREŽ Ul. del Carso 67 — Tel. 21065 ti..i r URARNA - ZLATARNA Bratina TR2IC Corso del Popolo 28 — Tel. 72674 “ir LEKARNA PRI JEZERU DOBERDOB - Tel. (0481) 78300 f COTAR GORICA - Raštel 72 - Tel. (0481) 533667 Lj i......n...........i r PROIZVODNJA - INSTALACIJA - KLEPARSTVO MUČIČ MARIO GORICA - STANDREŽ Ul. A. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828 Žlebovi - cevi - čelne obrobe - stenske obrobe - dimniške obrobe - STRESNA OKNA - STRESNI ZRAČNIKI IZ POCINKANE PLOČEVINE -PEČENO BARVANE PLOČEVINE - BAKRENE IN PROKROMA PLOČEVINE AVTOKAROSERIJA Gaiotto & Podgomich BARVANJE V PECI - PREIZKUSNI SERVIS STANDREŽ - Ul. Trivigiano 15 - Tel. (0481) 21366 KOLESA IN NADOMESTNI DELI E. Čuk Lastnika: Cefarin in Saksida GORICA Trg Cavour 9 Tel. 535019 L, MEKI ROSIC TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI Raštel 27 — GORICA Tel. (0481)33790 KOVINARSKA DELAVNICA KLEPARSTVO Franc Cavdek SOVODNJE — Malnišče 10 Tel. 0481/882450 TI so. be. ma IMPORT - EKPORT GORICA — Travnik 6 — Tel. 0481/31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I SKLADIŠČA IN PISARNE — Ul. Čase sparse 77 Sovodnje ob Soči (GO) Tel. 0481/21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969 Filiala Štivan 3/c — Tel. 040/208798 OPREMA ZA LIVARNE VN85H01 Železnina SU.NA. • ANINE HOBBVsnr K. NANUT in T. ŠULIGOJ v novih prostorih 34170 GORICA 34170 GORICA UL A. Gregorčič 20/5 Ul. Carducci 30 Tel. (0481)21069 Tel. (0481)34730 FOTOGRAFSKI LABORATORIJ Studio d’Arte fotografica Giuseppe Assirelli GORICA Ul. Ascoli 2 Tel. 531929 TELEFAX Popolna izbira tudi za navaden papir K KOPIRNI STROJI vedno zanesljivi "Kl AEG OLVMPIA EKNOMEC GORICA i Korzo Italia 76 I R. FAJT Jel. (0481)81032 r*/ Vi Fax (0481)81032 hobles PROIZVODNJA: lesenih lameliranih oken po meri nosilne konstrukcije iz lameliranega lesa IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone ) - Italija Industrijska cona — Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321 Hi onraijtiur THtHfTh tjPtT V moški C-2 ligi so prvenstveni razpleti vse bolj zanimivi Meblo Imsa na svoji poti ne pozna zaprek V moški C-2 ligi so prvenstveni razpleti vse bolj zanimivi, ker je konkurenca izredno zanimiva. Neposredni obračuni se vrstijo kot na tekočen traku, odbojkarji Mebla Imsa pa so pripravili prvovrstno in prijetno presenečenje. Trener in občasni igralec Rajko Petejan in tovariši so v soboto pospravili osmi zaporedni par točk, in bržkone tudi najbolj prestižen in dragocen. Premagali so namreč vodilno Cimo Truciolari iz Sacileja in v »zasedi« čakajo na morebitni spodrsljaj Volleyaja iz Pordenona ali pa Bora Cunje Av-toprevoza, ki imata 2 točki več, ter štiri manj od sobotnih nasprotnikov. Po porazu v domačem srečanju s Pordenončani so zastopniki Mebla Imsa nanizali osem zmag zapored: njihovo premoč so morali priznati - Li-bertas Turjak, Intrepida Mariano, Pra-ta, Torriana Gradiška, Rozzol Trst, mestni tekmec 01ympia, Crismare Tržič in nazadnje še Cima Truciolari. Goričani, ki trenutno in ob pravem Času »meljejo« kot parni valjar, so trdno prepričani, da bodo spravili na kolena še preostala dve nasprotnika Volley Bali Videm in Pav Remanzac-co, oba v gosteh, ki sta tudi spoštovanja vredna nasprotnika. Zmagi bosta že bolj vredni in dragoceni. Borovci so po nepotrebnem prepustili dva niza odličnim odbojkarjem iz Rajko Petejan (Meblo Imsa) Tržiča, ko je vse kazalo, da se bo moral Crismare posloviti s prepričljivim porazom s 3:0. V končnici tretjega niza je šlo vse po zlu in po prvem delnem spodrsljaju so gostitelji potrebovali niz, da so preboleli šok in spet zaigrali kot znajo, ter spravili na varno končni izid. Po sobotni zanesljivi zmagi ima Vol-ley iz Pordenona še dodatno boljšo razliko v nizih in s tem trdno v rokah Mirko Špacapan (01ympia) drugo stopničko na lestvici, ki seveda omogoča kakovostni skok. Goriška 01ympia ni na gostovanju v Villi Vi-centini ponovila dobrega nastopa, kot pred tednom v derbiju z Borom Cunja Avtoprevozom in poraz z Vivilom je bil neizbežen. S porazom so Špacapan in soigralci izločeni za mesto pod vrhom. V ženski C-2 ligi je srečanje v Nabrežini potrdilo, da je ekipa Fincantieri iz Tržiča povsem upravičeno na drugem mestu lestvice. Sokolovke so se srčno borile, a so morale na koncu prepustiti točki nasprotnicam, ki so se morale pošteno potruditi, preden so strle odpor žilavih Sokolovk. Praznih rok je ostal tudi Agorest -na gostovanju v Martignaccu, ki je sedaj z 28 točkami na 5. mestu. Poraza Sokola In-dulesa in Agoresta je izkoristila Prata, ki je brez večjih težav premagala skromni Pav Natisonia in je na lestvici dohitela obe slovenski šesterki. Odbojkarice Sloge Koimpexa izkoriščajo zadnje prvenstvene nastope za pripravo na prihodnje bolj zahtevno prvenstvo, ko bodo kot novinke igrale v višji C-l ligi. V tem okviru moramo gledati na sobotni domači nastop s Celimo iz Maniaga. Varovanke trenerja Peterlina imajo zagotovljeno najmanj tretje mesto na končni lestvici. V ženski D ligi sta ostali spet praznih rok obe naši šesterki. Kot smo že večkrat omenili, je z Bregom Agrar-jem vse odločeno, sedaj pa je nekoliko v nevarnosti končno deseto mesto Kontovelk, ker je nepričakovano Vir-tus iz Trsta premagal Gammalegno Cecchini, v soboto pa bo gostil slabi San Luigi iz Gorice. Za ekipo trenerja Drasiča ni obstanek v ligi problem, ker se bodo selile v nižjo ligo samo tri šesterke. ( G. F.) Borovke so se povzpele na solidno osmo mesto na končni skupni razpredelnici Zelo spodbuden zaključek sezone Bora Elpro Kljub številnim nevšečnostim in kar Precej dolgi krizi so odbojkarice Bora Elpro končale prvenstvo v C-l ligi zelo dobro. V soboto so na zadnjem Prvenstvenem nastopu pred domačimi gledalci premagale Foče Colori iz La-Usane in s tem pospravile tretji zaporedni par točk. Pri borovkah je prišlo do krize po Ztnagi sredi Tržiča s Peronijem v 5. kolu 2. decembra. Nato so sledili štirje zaporedni spodrsljaji do domačega zmagovitega nastopa z Ottico Tomasi-rp iz Cordenonsa, ki se bo morala poslovila od tretjeligaškega prvenstva. Naslednje »sušno« obdobje se je prijelo 20. januarja in je trajalo kar pet kol, do drugega uspeha z ekipo Peroni ‘Z Tržiča, najslabšim tekmecem v skupini. Zmaga z odbojkaricami iz Tržiča 1® bila za naše igralke samo »moralni« Ooping, ker ni bilo mogoče pričakova-1 sicer izredno zaželeno zmago v gos-,6h z naslednjim nasprotnikom - Al-®®trosom iz Trevisa - objektivno moč-jNžim tekmecem, ki je zanesljivo kra-l®val na vrhu lestvice. r Glede same igre je prišlo do preob-na domačem nastopu z Dolom in bilb°lj v mestnem derbiju z OMA Mo-kln Giusto, ko so naše zastopnice i .nlle šele v petem nizu po skrajšani ”r1. Prikazana odbojka je bila dober obet za končni razplet, ko je šlo dobesedno za preživetje. Na domačen nastopu s članom odlične peterice Pav Zenit iz Vidma je Bor Elpro pokazal napredek s predragoceno zmago, težko gostovanje v Cordenonsu je ta napredek potrdilo, prepričljiva zmaga s Foče Colori Latisana pa je izničila še poslednje morebitne dvome. Po končani sobotni tekmi nam je zadovoljni trener Marko Kalc povedal naslednje: »Za današnji nastop je bilo nekaj spodbud. S prepričljivo zmago bi lahko na končni lestvici prehiteli Dolo (kar se v resnici tudi zgodilo, op. ur.). Danes smo igrali vsi za Nadjo in ji posvečamo prepričljivo zmago ob bridki izgubi predrage mame. Z odbojkaricami iz Latisane smo imeli tudi odprt račun, saj smo prvo srečanje izgubili z istim izidom, kot smo danes zmagali. Pohvalil bi mlado Paolo Gregor!, ki je odlično zaigrala na mestu tolkača v povsem spremenjeni postavi. Doprinos te mlade igralke je toliko važnejši z ozirom na gladko in prepričljivo zmago.« V zadnjem 22. kolu so bili doseženi pričakovani rezultati. Na lestvici je prišlo samo do ene spremembe. Bor Elpro se je povzpel za mesto višje na lestvici in osvojil končno 8. mesto pred Dolom, ki ima tudi 18 točk, a nekoliko slabši količnik v nizih. Videmski Pav Zenit ni uspel prehiteti CMC Venezia Mestre, ker sta oba velika tekmeca za osvojitev 4. mesta zmagala 3:0 in razlika v nizih ostaja nespremenjena. Pav Zenit bo moral igrati še kvalifikacije za napredovanje v B-2 ligo. (G. F.) Se en velik uspeh mladih varovank trenerke Nacinovijeve Bor Friulexport deželni prvak under 14 Bn^VFREDO — Mlade odbojkarice skih FriuexP°rt 50 si na finalu pokrajin-pr‘n Prvakov v kraju Roveredo in Piano p°rdenonu zagotovile naslov dežel-v iunrv®*iov v kategoriji under 14. Tako finas aniem polfinalu s pordenonskim In-prVo 111 kot v popoldanskem finalu za preD Hj^to s Codroipesejem so zmagale da turi'FVo in Povsem zasluženo, tako le n ai P° tej fazi prvenstva ostajajo ne izonVireina9ane' temveč še vedno niso bičnrjf, n*t' niza. Plave so bile po teh-dva °'taKtični plati resnično najmanj za razreda boljše od ostalih finalistov, čeprav - zaradi treme - niti niso igrale na višku svojih sposobnosti. Tekmovanje v komaj otvorjeni veliki in funkcionalni telovadnici v Roveredu se je začelo z goriško-videmskim dvobo- zasluženo z 2:1 odpravil Staranzano. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi, za kateri je veljalo, da sta najboljši. Toda borovke so ambiciozno šesterko gostitelja popolnoma nadigrale, da njihov uspeh ni bil nikoli vprašljiv. Največ zanimanja je seveda vladalo za veliki finale za prvo mesto. Po oceni vseh prisotnih strokovnjakov naj bi pla-ve opravile z Videmčankami po hitrem postopku. Borovke so se zavedale, da jim naslov prvaka lahko uide samo po lastni krivdi in to jih je na začetku zelo obremenjevalo. Codroipese pa je začel presenetljivo dobro. Videmčanke preprosto niso grešile, v obrambi so sicer igrale zmedeno, a spretno in učinkovito, njihov napad pa je bil nepričakovano zelo prodoren. V prvem delu niza so stalno vodile, njihova prednost je celo znašala 11:5. Šele tedaj so se plave otresle živčnosti in zaigrale tako kot zmorejo, tako da so do Prvak iz Lombardije premočen za Slogo Koimpex Na nr ®.^er 18 Sloge Kolmpex Je v nedeljo na Opčinah z gladkim 3:0 (2, 8, 3) Izgubila tudi povratno srečanje meddeželnega zat prvaku iz Lombardije - ekipi Missonija Sumlrago. Slednja je eden od kandidatom za osvojitev državnega naslova, to Je bila tekma lepa priložnost za nabiranje izkušenj. Na sliki (foto Križmančič) dva prizora z nedeljske tekme konca tekme zadale nasprotnicam več kot zgovoren delni izid 25:3, ki pove vse o tem, kdo je bil močnejši. Mnogi so se po finalu spraševali, ali so borovke resnično tako zelo močne, ali pa so na tem finalu naletele na slabšo konkurenco od pričakovanega. Odgovor na to vprašanje bodo igralke in strokovno vodstvo dobili na državnem finalu, ki bo konec tega meseca v Latini, vsekakor pa je na dlani, da stojimo pred skupino igralk, ki po znanju nedvomno presegajo deželni okvir in se po velikih uspehih na otroški ravni (dve prvi mesti v Italiji v kategorijah mini in supermini) postavljajo kot zelo perspektivne tudi na odbojkarskem igrišču z normalnimi merami. Uspeh deklet pomeni hkrati tudi potrditev učinkovitosti načrtnega dela na ženskem mladinskem področju, ki ga je strokovno vodstvo Odbojkarskega društva Bor začelo prav s sedanjo generacijo igralk under 14, a ga uresničuje tudi s čedalje bolj številčnimi vrstami supermi-nivolleyja in minivolleyja. Res škoda bi bilo, da bi se vsa ta prizadevanja društva prav zdaj izjalovila zaradi premajhnega upoštevanja vse večjih težav organizacijske in finančne narave (kljub hvalevredni podpori sponsorjev), s katerimi se spopada odbor in zaradi že povsem nevzdržnih razmer za delo ob kroničnem pomanjkanju ustreznih vadbenih prostorov. IZIDI Polfinala: Codroipese - Staranzano 2:1, Bor Friulexport - Infinas PN 2:0 (15:2, 15:8); finale za 3. mesto: Infinas - Staranzano 2:0; finale za 1. mesto: Bor Friulex-port - Codroipese 2:0 (15:12, 15:2). BOR FRIULEKPORT: Ažman, Čok, Gregori, Legovich, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Zubalič, Flego, Pernarčič, M. in P. Krapež. 1 rezultati _________Ženska C-1 liga__________ IZIDI 22. KOLA Albatros Treviso - Dolo Pallavolo 3:1 (15:10, 3:15, 15:12, 15:11), AUSA Pav Cer-vignano - Pav Zenit Videm 0:3 (6:15, 8:15, 12:15), Peroni Tržič - OMA Mobili San Giusto Trst 0:3 (10:15, 7:15, 11:15), Bor Elpro - Foče Colori Latisana 3:0 (15:9, 17:15, 15:6), CMC Venezia Mestre - Otlica To-masini Cordenons 3:0 (15:6, 17:15, 15:10), Vivil Villa Vicentina - Ghemar Piove di Sacco 3:1 (15:3, 15:6, 9:15, 16:14). LESTVICA Albatros TV 22 18 4 60:23 36 Vivil 22 17 5 56:33 34 OMA Trst 22 15 7 54:30 30 CMC Venezia 22 14 8 51:33 28 Pav Videm 22 14 8 53:35 28 Foče Latisana 22 10 12 43:47 20 Ghemar 22 10 12 34:49 20 Bor Elpro 22 9 13 38:43 18 Dolo Pall. 22 9 13 41:48 18 AUSA Cer. 22 7 15 28:53 14 Otlica Tomas. 22 6 16 28:55 12 Peroni Tržič 22 3 19 24:61 6 Albatros napreduje v B-l ligo, Vivil Villa Vicentina, OMA Mobili San Giusto iz Trsta in CMC Venezia Mestre napredujejo v B-2 ligo, Pav Zenit iz Vidma za napredovati bo moral igrati na kvalifikacijah. Otlica Tomasini iz Cordenonsa in Peroni iz Tržiča se vračata v deželno C-2 ligo. _________Moška C-2 liga__________ IZIDI 24. KOLA Intrepida Mariano - Prata 0:3, Libertas Turjak - Torriana Belca Gradišče 3:2, Volley Pordenon - Rozzol Trst 3:0, Vivil Villa Vicentina - 01ympia Gorica 3:1, Bor Cunja Avtoprevoz - Crismare Tržič 3:2, Meblo Imsa - Cima Truciolari Sacile 3:1, Pav Remanzacco - Volley Bali Videm 3:1. LESTVICA Cima Truciol. 24 19 5 60:30 38 Volley PN 24 17 7 58:29 34 Bor Cunja Av. 24 17 7 59:32 34 Meblo Imsa 24 16 8 56:41 32 Remanzacco 24 15 9 53:43 30 Vivil 24 15 9 52:43 30 01ympia GO 24 14 10 55:37 28 Crismare 24 14 10 56:42 28 VB Videm 24 14 10 50:40 28 Rozzol Trst 24 7 17 34:58 14 Prata 24 7 17 35:60 14 Torriana 24 5 19 31:62 10 Intrepida 24 5 19 25:65 10 Libertas Tur. 24 3 21 26:68 6 PRIHODNJE KOLO (5. 5.) Volley Bali Videm - Meblo Imsa, Cima Truciolari Sacile - Bor Cunja Avtoprevoz, Crismare Tržič - Vivil Villa Vicentina, 01ympia Gorica - Volley Pordenon, Rozzol Trst - Libertas Turjak, Torriana Belca Gradišče - Intrepida Mariano, Prata - Pav Remanzacco. _________Ženska C-2 liga__________ IZIDI 24. KOLA Libertas Martignacco - Agorest Gorica 3:0, Sokol Indules - Fincantieri Tržič 1:3, Virtus Fontanafredda - Pieris 3:0, Sloga Koimpex - Celinia Maniago 3:0, CUS Videm - Juniors Casarsa 3:0, Prata -Pav Natisonia 3:0, Torriana Gradišče -Kennedy Feletto Umberto 1:3. LESTVICA Kennedy 24 23 1 69:16 46 Fincantieri 24 21 3 67:21 42 Sloga Koimpex 24 20 4 66:20 40 CUS Videm 24 16 8 56:35 32 Martignacco 24 14 10 54:38 28 Juniors 24 14 10 51:43 28 Sokol Indules 24 12 12 50:42 24 Agorest GO 24 12 12 44:43 24 Prata 24 12 12 44:43 24 Torriana 24 8 16 36:56 16 Fontanafredda 24 8 16 29:52 16 Celinia 24 5 19 21:63 10 Pav Natisonia 24 3 21 20:67 6 Pieris 24 0 24 4:72 0 PRIHODNJE KOLO (5. 5.) Kennedy Feletto Umberto - Prata, Pav Natisonia - CUS Videm, Juniors Casarsa - Sloga Koimpex, Celinia Maniago -Virtus Fontanafredda, Pieris - Sokol Indules, Fincantieri Tržič - Libertas Martignacco, Agorest Gorica - Torriana Gradišče. __________Ženska D liga__________ IZIDI 24. KOLA San Luigi Gorica - Promovolley Pordenon se igra jutri, Lavoratore Fiera Martignacco - Virtus Trst 1:3, Gammalegno Cecchini Pasiano - Breg Agrar 3:0 (15:4, 15:10, 15:4), ASFJR Čedad - Konto-vel Electronic Shop 3:0, Al Fungo Hu-min - Banca Popolare Centa 1:3, San Gi-orgio Porcia - Danone Rivignano 1:3, DLF Trst - Aguila Spilimberghese 3:0. LESTVICA Promovolley 23 22 1 66:7 44 DLF Trst 24 20 . 4 62:28 40 Banca Popol. 24 19 5 63:25 36 ASFJR Čedad 24 18 6 60:30 36 Danone Riv. 24 16 8 53:40 32 Gammalegno 24 14 10 48:44 28 Al Fungo 24 13 11 53:41- 26 Martignacco 24 10 14 42:57 20 San Giorgio 24 8 16 41:57 16 Kontovel ES 24 7 17 33:55 14 Virtus Trst 24 7 17 33:59 14 San Luigi GO 23 5 18 28:59 10 Breg Agrar 24 4 20 25:65 8 Spilimberg. 24 4 20 23:63 8 PRIHODNJE KOLO (5. 5.) Aguila Spilimberghese - San Giorgio Porcia, Danone Rivignano - Al Fungo Humin, Banca Popolare Centa - ASFJR Čedad, Kontovel Electronic Shop -Gammalegno Cecchini Piasiano, Breg Agrar - Lavoratore Fiera Martignacco, Virtus Trst - San Giorgio Gorica, Promo-volley - DLF Trst. !—1 •••• pwi maj - pravnik dela.. £ I .Ihl ■um MISH MASH TRST — Ulica G. Gallina 5 Telefon 741949 T t I...... ~i j...r i 'ri f 11.i r ROSIZH Rag. Bruno RAČUNALNIKI OLIVETTI, CANON, CASIO, HEVVLETT Pisalni stroji s slovensko tipkovnico TRST - Ul. Palestrina 5 - Tel. 768059 mio mine RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA n JF : TRST —Trg Goldoni 8 Tel. 775538 n u foto kino optika TRST Ul Moix so gostje po tretjem zadetku ko Sertl popustili, so le zmanjšali razli-st ' a do konca tekme je bilo na obeh :p atleh nekaj protinapadov. Tekma se Pri 1(0 'Drez težav iztekla. V vrstah je Verrillo odigral svoje za-qoJ Ječanje, saj se bliža h koncu nje-Dr;, . služenje vojaškega roka. V tej in s' ZnQsti je bil strelec prvega gola, ,r,;cer z udarcem z glavo po natančni naji De Marca z levega krila. Nekaj ~Vr Prej so rdeče-rumeni zadeli tudi Pra *C0 z močnim strelom Mosettija. p. v Mosetti pa je podvojil v 32. min., in ;V ta^° P° Podaji z levega krila, ki 1® tokrat izvedel Savarin. V drugem delu so Prosečani spet bolje začeli od nasprotnikov in so kaj kmalu dosegli še tretji zadetek z udarcem z glavo Mosettija. Po tem golu so pobudo prevzeli domačini, ki so postajali vse bolj nevarni, dokler se njihov vezni igralec ni znašel nerazumljivo sam pred Savarinom in ga brez težav premagal. Tekma se je nato brez posebnih pretresov bližala koncu, z izjemo lepe akcije Husuja, ki je po kombinaciji z De Marcom in Mosettijem uspel streljati z glavo, čeprav je bil med dvema brnilcema, a žoga je šla mimo vrat. Po tej zmagi je tako Primorje še vsaj za 90 minut teoretično še v borbi za napredovanje. (Š.M.) VESNA - SAN VITO 1:1 (1:1) STRELCA: v 30' Buso, v 42' Naldi. VESNA: Francioli, Ridolfo, Pisani, N. Sedmak, Švab, F. Candotti, Leonardi, Podgornik, Papini (v 46’ Barilla), Naldi, R. Candotti. Na nabrežinskem pravokotniku so maloštevilni gledalci prisostvovali bledi igri dveh ekip, ki v tej sezoni nimata nič kaj več »povedati«. Skoraj bi rekli, da je bila to trening tekma. Edini, ki je dal vse od sebe, zadel dve prečki ter tudi izenačil za kriško ekipo, je bil »večni« Franco Naldi, ki je lahko za zgled vsem mladim igralcem Vesne. San Vito je prišel v vodstvo v 30. minuti z Busom, ki je visoko podajo soigralca preusmeril z glavo v gol, potem ko je vsa kriška obramba pri tej akciji zaspala. Vesna je izenačila že po 10 minutah z Naldijem, ki je z njemu značilnim udarcem z glavo dosegel gol. V drugem polčasu se je igra Vesne poživila z vstopom Barille, tako smo lahko videli nekaj lepo izvedenih napadalnih akcij Križanov. V dveh priložnostih je bil ponovno nevaren Naldi, ki je obakrat zadel vratnico, seveda s silotivima streloma z glavo. V eni priložnosti pa je Barilla za las zgrešil zadetek, potem ko je bil vratar že premagan. Do zaključka tekme kronika ne beleži nič drugega kot končni žvižg sodnika, katerega so igralci obeh ekip že nestrpno čakali. Pri Vesni sb se najbolj izkazali Podgornik in Barilla v drugem polčasu, a nad vsemi Franco Naldi (P.) CASTIONESE - ZARJA 4:2 (1:2) STRELCI: v 14. min. Auber, v 24. min. E. Fonda, v 44’, 55', 61' in 86' Bon. ZARJA: Kočevar, Samec, Borelli, Jerman, D. Fonda, Antonič, Gotti, E. Fonda, Zeugna, Auber, Franza. Tudi na zadnjem gostovanju letošnjega prvenstva je Zarja zapustila igrišče poražena. Bazovci, ki so bili v tej tekmi celo v vodstvu z 2:0, so v drugem polčasu popolnoma popustili in praktično brez vsakršnega upiranja dopustili, da povprečni domačini kar štirikrat zatresejo njihovo mrežo. Castionese je že na samem začetku tekme imelo dve izredni priložnosti, ki pa se na srečo Bazovcev nista konkretizirali. Zarjani so povedli že v 14. minuti po zaslugi Auberja, ki je s prostega strela ukanil domačega vratarja. Po golu se je igra ustalila na sredini, brez resnejših akcij. Zarja pa je kmalu celo podvojila z Egonom Fondo, ki je izkoristil lepo odajo Auberja in z glavo poslal usnje v mrežo. Po tem golu pa so zarjani vrgli puško v koruzo in nadaljevali tako ležerno, da so domačini malo pred iztekom polčasa zmanjšali rezliko, V drugem delu je Castionese vseskozi gospodoril na igrišču in še trikrat zatresel bazovsko mrežo. (Big) v Na dirki za »Trofejo padlim za svobodo« Člani Adrie Rešim res solidni na e^videvanja so se uresničila le delno, saj je član jdeljski dirki cikloamaterjev res zmagal jane ^^čega kolesarskega kluba Adria Rešim da u. lakotnik, ni pa domačim barvam uspelo, I°n: oav°jile Trofejo padlim za svobodo, ki jo je stvomSk° dr^tv° organiziralo pod pokrovitelj-Coh, t . ške ANPI-VZPI na krožni dirki na del8' lekm°vanje, ki je bilo razdeljeno na dva r®dn Z>! mk|j^0 in starejšo kategorijo, je bilo iz-Tonic . °Fdeno 'n je privabilo na startno mesto v deta ,r]u kar 117 kolesarjev iz naše dežele, iz Ve-vrprr.ter 12 Slovenije. Številna udeležba in lepo vfjn: e sta dda kot nalašč za kakovostno tekmo-do i ' kl Pa lme'° čuden epilog, ko je prišlo tan esP°razuma na cilju in so nastopajoči šprin-Prez9odai' nat° Pa so takn °beh kate9oriiah ie bil rezultat podoben, t6d v.»prvem« kot v »drugem« cilju je bil vrstni nav^b0^ih isti- zamenjal pa se je od 20. mesta da j ok Prav tu pa je prišlo do protestov, tako raJe.bil° nagrajevanje v Lonjerju nato kontesti-teK?ln je prišlo do disciplinskih prijav nekaterih p °valcev iz Trsta in Pordenona, koj vVl 50 startali starejši kolesarji, ker se je ta-Prv®rn krogu odtrgala skupinica tekmovalki je _ kateri je bil najaktivnejši prav Zakotnik, PredjP° treh krogih ostal sam na čelu in z veliko L0sfcUf,i ° tucb zmagal. Poleg tega je Zakotnik katpgnr.,dosti boljši čas kot zmagovalec mlajše kijučup^,6 ®°štjan Slak, ki se je uveljavil v za-Na ^ ,naletu treh tekmovalcev. vet kotSPl?Šno 80 l°njerski predstavniki vozili solidno. Poleg Zakotnika so nastopili še Hafner, Kunaver, Jakofčič, Schneider, Visintin, Ferluga, Macarol, Lenissa in Zerial, ki so dobro nadzorovali tekmovanje in pripomogli k tretji zaporedni zmagi svojega klubskega tovariša. Že danes pa bodo vsi omenjeni kolesarji nastopili na tradicionalni prvomajski dirki na krožni stezi Prosek - Križ - Brišče - Gabrovec - Božje polje, ki jo s startom ob 9.45 prireja SSV Cottur. Povejmo še, da je bil absolutni ekipni zmagovalec nedeljske dirke Dopolavoro Monfalcone Cicli Čuk iz Tržiča, ki je osvojil spominsko trofejo, razne druge lestvice pa so naslednje: VETERANI: 1. Janez Zakotnik (KK Adria Rešim), absolutni zmagovalec, ki je 51,5 km dolgo progo prevozil v 1.15' s povprečno hitrostjo 41,199 km na uro; 2. Remo Corbetta (Banca Popo-lare Pordenone); 3. Giancarlo Dariva (Gruppo Sportivo De Nardi). GENTLEMAN: 1. Tullio Bianchettin (GS Bi-anchettin); 2. Ferruccio Budak (DLF Monfalcone); 3. Jože Hafner (KK Adria Rešim). MLAJŠA KATEGORIJA - JUNIORJI: 1. Boštjan Slak (KK Adria Rešim), absolutni zmagovalec kategorije, ki je 51,500 km dolgo progo prevozil v 1,16' s povprečno hitrostjo 40,657 km na uro; 2. Mauro Abramo (GS San Marco); 3. Elvio Partata (Cima Leiform). SENIORJI: 1. Honigman Dare (SC Petelin); 2. Virginio Dorigo (SOFIT Moriago); 3. Sandro Tio-ni (GS San Marco). KADETI: 1. Sandro Bellg (GS Cicli Zanella); 2. Mitja Hernaus (GC Goriziano); 3. Alessandro Cappello (GS SEAL Lauzacco). (R. Pečar) V 3. nogometni AL (skupina I) Konec za iadost in Uje AUDAX - MLADOST 2:1 (0:1) STRELEC: D. Argentin v 17'. MLADOST: Baldan, Zavadlav, Kobal, Devetak, Falcicchia, Caleo, Gergolet, M. Argentin, Devetta, Kosič, D. Argentin. Tudi v zadnji tekmi letošnjega prvenstva nista bila trud in prizadevanje doberdobskih fantov poplačana. Barbanovi varovanci so namreč proti solidnemu Audaxu pokazali zelo živahno in obetavno igro in si poleg zadetka ustvarili še več priložnosti. Začasno prednost je dosegel David Argentin, ki je lepo izkoristil visoko podajo Gergoleta. Nato je Kosič v 32. minuti poslal žogo z glavo čez prečko. Treba je omeniti, da domačini v vsem 1. polčasu niso imeli nobene resnejše priložnosti, izenačili pa so takoj po premoru, po bliskoviti akciji. Nato se je igra skoraj skozi ves polčas odvijala na sredini. V zadnjih 10 minutah je Baldan dvakrat uspešno ubranil napade domačinov in nato je še Kosič zapravil zadnjo priložnost. V zadnji minuti je Audax žal še drugič zatresel Baldanovo mrežo. (I. L.) SOVODNJE - POGGIO 1:0 (0:0) STRELEC: Acconcia v 75'. SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Kosič, Devetak, Černigoj, Tomšič, Sfiligoj, M. Fajt, Acconcia, Gomišček, Sambo. Sovodenjci so zaključili letošnje prvenstvo z lepim uspehom proti solidnemu Poggiu. V primerjavi s predzadnjim srečanjem so tokrat Marsonovi varovanci igrali preudarneje in so zato tudi zasluženo zmagali. Gostje so sicer imeli terensko premoč, ki pa jo niso znali izkoristiti zaradi solidne obrambe domačinov. Odločilni gol je padel 15 minut pred zaključkom tekme, ko je Acconcia po lepem protinapadu zatresel mrežo. Sovodenjci so nato imeli še dve resnejši priložnosti s Fajtom in Accon-cio, vendar jima je tik pred vrati zmanjkalo moči. Uspeh je še toliko pomembnejši, ker so naši dobršen del srečanja bili le v desetih. Kosič se je namreč težje poškodoval že v uvodnih minutah, trener Marson pa ni imel na razpolago nobene menjave. Sovodenjci so prvenstvo zaključili na 9. mestu s 24 točkami, to je z istim številom točk kot lani. [ rezultati 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 29. KOLA Fiumicello - Cervignano 3:3 Torviscosa - Lauzacco 3:0 Porcia - S. Canzlan 1:1 Corno - Costalunga 2:1 Šangiorgina - Tama! • 1:1 Varmo - JUVENTINA 0:1 Percoto - Cordenonese 2:5 Portuale - Visinale 0:0 LESTVICA Porcia 29 13 15 1 28:12 41 Tamai 29 12 14 3 33:16 38 S. Canzlan 29 14 10 5 37:26 38 Portuale 29 12 12 5 30:20 36 Cervignano 29 8 17 4 29:25 33 Šangiorgina 29 10 11 8 33:28 31 Lauzacco 29 7 16 6 27:32 30 Costalunga 29 8 13 8 18:16 29 Varmo 29 8 11 10 23:24 27 JUVENTINA 29 8 10 11 23:26 26 Fiumicello 29 7 11 11 32:34 25 Cordenonese 29 5 14 10 24:29 24 Percoto 29 8 8 13 27:35 24 Corno 29 5 13 11 24:37 23 Torviscosa 29 4 14 11 27:37 22 Visinale 29 3 11 15 12:30 17 PRIHODNJE KOLO Cordenonese - Portuale, JUVENTINA -Percoto, Tama! - Varmo, Costalunga -Šangiorgina, S. Canzlan - Corno, Lauzacco - Porcia, Cervignano - Torviscosa, Visinale - Fiumicello 2. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 29. KOLA Porpetto - Muggesana 2:2 Staranzano - Aguileia 1:1 Paviese - S. Maria 1:2 VESNA - S. Vito 1:1 Pieris - Gonars 1:2 Castioense - ZARJA 4:2 CGS - PRIMORJE 1:3 Ruda - Terzo 2:1 LESTVICA Aguileia 29 17 7 5 38:19 41 Muggesana 29 15 10 4 41:24 40 PRIMORJE 29 14 11 4 43:20 39 Ruda 29 14 11 4 32:20 39 Pieris 29 16 6 7 48:27 38 Staranzano 29 13 11 5 41:22 37 S. Vito 29 10 10 9 34:28 30 S. Maria 29 7 14 8 27:30 28 Porpetto 29 9 9 11 34:34 27 Castionese 29 8 11 10 26:29 27 Gonars 29 10 6 13 30:32 26 VESNA 29 9 7 13 30:33 25 ZARJA 29 9 7 13 28:37 25 CGS 29 6 8 15 29:54 20 Paviese 29 3 6 20 21:52 12 Terzo 29 3 42 21 9:601 0 PRIHODNJE KOLO PRIMORJE - Ruda, ZARJA - CGS, Gonars - Castionese, S. Vito - Pieris, S. Maria - VESNA, Aguileia - Paviese, Muggesana - Staranzano, Terzo - Por-petto. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI ZADNJEGA KOLA Sagrado - S. Lorenzo 1:1 Audax - MLADOST 2:1 San Pier - Turrlaco 0:1 Begliano - ■ Medea 2:4 Vermegliano - Azzurra 1:1 SOVODNJE - Poggio 1:0 Fossalon - Brazzanese 0:1 LESTVICA Audax 26 18 4 4 50:17 40 Turrlaco 26 16 7 3 47:13 39 San Pier 26 16 6 4 42:13 38 Medea 26 15 6 5 67:26 36 Poggio 26 14 7 5 43:21 35 Sagrado 26 9 10 7 34:30 28 S. Lorenzo 26 11 5 10 47:34 27 Azzurra 26 9 9 8 35:26 27 SOVODNJE 26 9 6 11 27:23 24 Vermegliano 26 8 7 11 35:39 23 Begliano 26 6 5 15 26:54 17 MLADOST 26 4 7 15 28:36 15 Fossalon 26 4 5 17 26:47 13 Brazzanese 26 1 0 25 6:134 2 V 2. amatersko ligo napreduje Au-dax. oddaja o našem športu Vsak ponedeljek ob 18.1' | na TV Koper-Capodistro: Za nagradno uganko je bilo v včer,: šnji oddaji 6. KROG postavljeno ; .. slednje vprašanje: Katero dirkališče, na katerem prireja e hitrostne dirke za veliko motociklistično nagrado, je Trstu najbližje? Pravilne odgovore pošljite na PON TfCO, Ul. Trento 1.5, Trst, ali pokličite | telefonsko: (040) 369868. I Dobitnik prejme lepo nagrado, k; ; i daje sponzor oddaje Beneco Kronos. j Zmagovalec prejšnjega 6. KROGA je bil Iztok Cergol, Ul. Searlicchio 2 i, j Trst. Pravilen odgovor na vprašanje (katera izmed naslednjih štirih športnic se ne ukvarja z namiznim tenisom: Biserka Simoneta. Tanja Raubar, Claudia Coslovich ali Lara Possega?) pa je bil: Claudia Coslovich. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000 - din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000,- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik torek, 1. maja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja in tiska H član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Obračun 6 mrtvih, 7 pogrešanih in 39 preživelih ostal nespremenjen Brodolomu trajekta Espresso Trapani baje botrovala »osvoboditev« tovornjakov V nedeljo ugrabili zobozdravnika iz Locrija TRAPANI — Izvedenci so vedno bolj prepričani, da je nedeljskemu brodolomu trajekta Espresso Trapani botrovala po pravilniku prepovedna navada, da tovornjake osvobodijo »lisic« pred pristankom, tako da pridobijo na dragocenem času. Po pričevanju ladijskega natakarja Rosaria Bionda je pred brodolomom slišal ropot verig, kot da bi posadka snemala »lisice« s koles težkih tovornjakov. To naj bi bilo nekaj povsem običajnega, v nedeljo pa je bilo morje med drugim zelo mirno, tako da so manever baje anticipirali. Bržkone se ne bi nič zgodilo, če ne bi to sovpadalo z nenadno spremembo smeri. Posadka je namreč prav v tistem trenutku prešla iz avtomatičnega v ročno krmarjenje, nekaj pa se je zataknilo, tako da je bil manever zelo grob. Enega od »osvobojenih« tovornjakov je zaneslo proti drugim, tako da se je ladijsko težišče porušilo, trajekt se je nagnil na levi bok, zajel vodo in v pičlih petnajstih minutah izginil pod morsko gladino. Trenutno so to le domneve, saj je v teku preiskava, ki mora do potankosti ugotoviti vzroke nesreče. Šest mrtvih, sedem pogrešanih in 38 preživelih je težak obračun brodoloma, ki bi nedvomno bil še hujši, če ne bi bila večina šoferjev 68 tovornjakov s svojimi spremljevalci na palubi, ker je bila v teku neka regata. Ljudje so lahko poskakali v morje, tako da pogrešajo v glavnem člane posadke in nekaj šoferjev, ki so se že spustili v podpalubje. Trajekt se je takrat nahajal miljo od svetilnika na otoku Colombaia in kakih sedem kilometrov pred pristaniščem v Trapaniju, tako da je lahko reševalna akcija stekla brez zamud. Med prvimi so na prizorišče tragedije prispeli prav jadralci, ki so prekinili regato. Vso noč so izvidniški čolni pristaniškega poveljstva in karabinjerjev z žarometi prečesavali morsko gladino, obračun žrtev in pogrešanih pa je ostal nespremenjen. Včeraj je na prizorišče priplul oceanografski vlačilec Poseidon, ki ima na krovu posebne robote s televizijskimi kamerami za iskanje v morskih globinah. Espresso Trapani se nahaja v globini 100 metrov, kar ni nobena ovira za poseidonove televizijske kamere. Kljub temu da so vsi prepričani, da se pogrešani nahajajo v ladijskem trupu, pa morje še vedno prečesava devet izvidniških čolnov, trije vlačilci in kakih 20 ribiških čolnov. Že predsinočnjim je v Trapani prispel minister za trgovsko mornarico Vizzini, svojci dobivajo izraze sožalja od številnih sicilskih in vsedržavnih politikov, dežela pa bo vsak čas nakazala svojcem žrtev prvo denarno pomoč. Na slikah (telefoto AP); pomol v Trapaniju sinoči, ko so svojci še upali, da bodo našli pogrešane (levo), brodolomce so sprejeli v bolnišnico, njihovo zdravstveno stanje pa je zadovoljivo (desno) Pred Brindisijem gori tanker s propilenom BRINDISI — Tanker za prevoz plina Valrosandra še vedno gori kakih 6 milj od obale pred petrokemičnim obratom Enichem pri Brindisiju. Trije vlačilci ga hladijo z močnimi curki vode, ki bi morali preprečiti morebitno eksplozijo utekočinjenega propilena. Po mnenju izvedencev bo treba počakati, da zgori ves plin, kar bi se moralo zgoditi vsak čas. V rezervoarjih je bilo namreč 2.250 ton propilena, ki je v glavnem že zgorel. V teku je preiskava, ki mora ugotoviti vzroke požara, ki je izbruhnil ob operativni obali v soboto zvečer, ko so začeli pretakati plin. Takojšnji poseg vlačilcev, ki so tanker povlekli na odprto morje, je preprečil najhujše, tako da sta od 18 članov posadke le dva lažje ranjena. Po prvih ugotovitvah je požar izbruhnil v kompre-sorski strojnici iz še neznanih vzrokov. Prejšnjo noč je goreči tanker povzročil nekaj preglavic, ker se je utrgala vlečna vrv, tako da je bil prepuščen na milost in nemilost morja. K sreči so v dobrih 30 minutah z novim kablom ponovno prevzeli nadzorstvo nad tankerjem. LOCRI — Kot so ugotovili malodane vsi, Patrizia ni bila zadnja. Že nekaj ur po rimski demonstraciji proti ugrabitvam, so v samem središču As-promonta ugrabili zobozdravnika Do-menica Paolo. Zobozdravnik je imel svojo ambulanto v Locriju, z njim pa je delala tudi njegova žena Irma Spataro, ki je prav tako zobozdravnica. V nedeljo pa je Domenico Paola izkoristil ženino odsotnost (šla je namreč v Bologno, kjer študira hčerka Nadia), da se je s svojim terenskim fiatom panda podal v okraj Merici, kjer ima družina Paola vilo in manjše posestvo. Zdravnika je spremljal kmet Bruno Lacopo, ki je zanj opravljal razna dela in je ostal s Paolom do nekaj minut pred ugrabitvijo. Ugrabitev pa je imela tudi pričo, kar je precej neobičajno. Zobozdravnika je namreč obiskal Lacopov sorodnik Antonio Mittica. Preiskovalcem je povedal, da ga je neki moški s puško prisilil, naj vstopi v Paolovo vilo. Tam ga je privezal na stol, mu zamašil usta in ga mahnil po glavi. Ko se je vrnil k zavesti so se ugrabitelji že odpeljali s talcem. Preiskovalcem je lahko povedal le toliko, da so zobozdravnika res ugrabili. Dejansko ni on sprožil alarma. Policijo so namreč poklicali sorodniki, ki jih je zaskrbela zamuda zobozdravnika. Paola je pustil sporočilo, da bo še pred poldnevom prišel na kosilo, a ga do 13. ure ni bilo doma. V kraju, ki so ga iz strahu pred ugrabitvami pred leti množično zapustili vsi profesionalci, je razumljivo, da lahko že enourna zamuda spravi ljudi ob živce. Sorodniki so obvestili tudi gospo Spataro, ki se je nemudoma vrnila iz Bologne s hčerko Nadio. Prav nekajurni premor med ugrabitvijo, do katere je prišlo menda ob 11.30, in telefonskim pozivom policiji, pa je omogočil ugrabiteljem, da so se nemoteno oddaljili. Iz Locrija do ne-odstopnih krajev Aspromonta vodi namreč nešteto poti, ugrabitelji na begu pa so si pomagali tudi s terenskim vozilom, ki ga preiskovalci še niso našli. »Oko čbveštva« se tudi v vesolju spopada z nepričakovanimi okvarami S. r. I. Novi neredi v Sinkjangu PEKING — V pokrajini Sin-kjang na zahodu Kitajske se še nadaljujejo neredi, ki jih neti zajetna skupina muslimanov. Neredi so se začeli že marca in so doslej terjali najmanj .22 žrtev in več desetin ranjenih. Vesti iz pokrajine Sinkjang so zelo pomanjkljive. Tamkajšnji časopisi so namreč nerede zamolčali, prve podrobnejše vesti pa so bile objavljene šele 23. aprila. Sinkjanški dnevnik med drugim poroča, da so neredi najprej izbruhnili v kraju Baren, kjer živi večja skupina Kirgizov. Manjšine muslimanske veroizpovedi živijo v vseh večjih središčih Sinkjanga. V Barenu so muslimani ustanovili tudi svoje gibanje, Islamsko stranko za vzhodni Turkestan, prebivalstvo pa so ščuvali k neredu z raznimi protidržavnimi gesli. Muslimani so Kitajski napovedali tudi sveto vojno. Sinkjanški dnevnik piše tudi, da je islamska stranka organizirala vojaški tabor za mladino in kaže, da že razpolaga s pravcato mladinsko vojsko. V začetku aprila ga je redna vojska obkolila, pri tem pa je prišlo tudi do streljanja. Kaže, da je v tem spopadu umrlo petnajst muslimanov. Po tem dogodku so deželne oblasti priredile javne shode, na katerih so obsodile uporniške akcije, ljudstvo pa so pozvale, naj prijavijp vse primere verskega ekstremizma in protidr-žavne propagande. OPORIŠČE EDWARDS (ZDA) — Delovanje satelita, na katerem je nameščeno »oko človeštva«, ki bi moralo na Zemljo poslati zanimive podatke iz najbolj oddaljenih ozvezdij, ni brezhibno. Osebje NASA je priznalo, da so nastale nepričakovane težave z anteno, ki je sad dolgoletnega dela in raziskovanja. Niti dejstvo, da je v nedeljo ob točno določenem času in brez vsakega spodrsljaja pristala vesoljska ladjica Discovery, ki je oko ponesla v vesolje, ni zjasnilo njihovih obrazov. Tehniki NASA bodo v prihodnjih urah skušali ugotoviti, kaj ovira obračanje antene, ki je nujno potrebna za zbiranje podatkov iz vesolja. V prejšnjih dneh so se računalniki na satelitu Hubble samodejno ustavili in tako preprečili nepopravljivo škodo. Če bi se namreč antena obrnila v napačno smer, to je neposredno proti Soncu, bi se ves občutljivi mehanizem »očesa« pokvaril in ne bi več služil svojemu namenu. V prihodnjih dneh, osebje NASA upa da že jutri, pa bodo skušali ugotoviti, ali je vzrok za napačno de- »Taksi za kadilce« je mrtvaški avto RIM — Kajenje je grda razvada, ki se vse prevečkrat sprevrže v pravo neomiko. Proti kajenju, proti neomiki, predvsem pa za zdravje kadilcev in nekadilcev, se bo širom po Italiji podal »taksi za kadilce«. Resnici na ljubo gre za avtomobil, ki ga običajno uporabljajo pri prevozih pokojnih na pokopališče. Okrašen je res nekoliko kičasto, vendar bo prav gotovo učinkovit, saj bo poskrbel za enkratno »protireklamo«. Morda ni lep, prezrl pa ga prav gotovo ne bo nihče. lovanje antene električni kabel, ki se je verjetno zagozdil v podstavek antene in onemogoča njeno obračanje. Nepričakovani zaplet rešuje 75 tehnikov v treh oporiščih NASA, in Sicer v Alabami, Kaliforniji in Marylandu. Tehniki delajo brez prestanka, saj menijo, da je vsaka minuta dragocena in da samo s hitrim posegom lahko rešijo dragocene mehanizme satelita. Direkcija oporišča pa ne izključuje ponovnega neposrednega človekovega posega. Kaže namreč, da je že v pripravnem stanju skupina astronavtov, ki bodo poleteli v vesolje, v primeru, da okvare ne bi bilo mogoče popraviti z Zemlje. Poleg omenjenih težav pa se bodo morali tehniki NASA še »sprijazniti« z najnovejšo tehnologijo, s pomočjo katere bo mogoče razbrati slike in podatke, ki jih bo oko pošiljalo računalnikom na Zemlji. Če vmes ne bo prišlo do dodatnih zapletov, bi se moralo v prihodnjih dneh oko človeštva obrniti v smer, ki je diametralno nasprotna Soncu in fotografirati ozvezdje, ki je oddaljeno od Zemlje približno 3 milijarde svetlobnih let. DISTRIBUZIONE LEGNAMI ED IMPORT - EXP0RT INTERNAZIONALE AFFINI S.r.l. MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV d. z o. z. 34132 TRST - UL Ghega 3 Tel. (040) 368940/368868/369028 - Tlx 460442 DILATS Fax (040) 362595 GLOBTRADE Ualiana S.p.a. Export - Import Sedež: 34170 Gorica, Korzo Italia 75 Telefon: 0481/33307 - 33910 - 34011 Telex: 460555 GLOBTR I Telefax: 0481/87160 FILIALA: Milan, Foro Bonaparte 76 Telefon: 02/31640 - 33214