Predlog  prejemnikov
srebrnih priznanj OF
slovenskega naroda
za leto 1984
Predsedstvo občinske konference SZDL Lj. Moste-Polje je na seji dne 25. februarja 1985 na predlog žirije za odlikovanje in priznanje OF oblikovaio predlog prejemnikov srebrnih priznanj slovenskega naroda v naši občini za leto 1985.
V nadaljevanju objavljamo spisek predlaganih kandidatov z osnov-nimi podalki in kratkimi obrazložitvami. Podrobnejše obrazložitve so na voljo pri občinski konferenci SZDL Lj. Moste-Polje, Ob Ljublja-nici 42, kjer imajo obtani, organizacije in skupnusti do 20. marca 1985 tudi možnost o predlaganih kandidatih posredovati pisna mne-oja.
2. Stane BERCAN, roj. 1951, stanu-je: Kodrova 32.
Predlaga ga občinski svet Zveze sindikatov Lj. Moste-Polje za nje-govo delo v dvužbenopolitlčnih or-ganizacijah, samoupravnih organih in delegacfji v BTC, kjer združuje svoje delo. Bil je uspešen predsednik OO ZSMS in nosilec štcvilnih odgo-vornih nalog v OO ZS. Kot član ob-činskega sveta Zveze sindikatov in njegovega predsedstva je vedno uspešno usklajeval in vodil družbe-nopolitične aktivnosti in s tem pri-speval h krepitvi vloge ZS. Je tudi de-legat družbenopolitičnega zbora naše občine.
3. Franc BOŠTJANČIČ, roj. 1921, stanuje: Studenec 34, Lj. Polje.
Predlog je oblikovala krajevna or-ganizacija SZDL Polje za njegovo dolgoletno družbeno in politično delo. Ze v letu 1941 se je vključil v terensko delo mladine in bil sprejet v SKOJ. V maju 1942 se je vključil v partizanske enote, avgusta 1942 je bil ranjen tako, da se je zdravil daljši čas, nato pa je deloval ilegalno v Dravljah, kjer je tudi dočakal konec vojne. Aktiven je bil v povojni gradi-tvi družbenopolitičnega sistema, v sindikalnih organizacijah, samou-pavnih organih in krajevni skupnosti, kjer jc dolgoletni predsednik organi-zacije ZZB, aktivisl SZDL ler sa-moupravmh organov krajevne skup-nosti Polje. Je nosilec več visokih dr-žavnih odlikovanj.
4. Vladimira DJONOVIČ-DOKIČ, roj. 1930, stanuje: Pokopališka 45. Predlaga jo krajevna konferenca SZDL Zelena jama. Izhaja iz na-prcdne družine, ki se je kol celota vključila v aktivistično delo nied NOB; tov. Vlada pa je bila, čeprav še zelo mlada, že v letu 1944 sekretarka SKOJ na Kozjanskem. Poosvobodi-tvi je sodelovala v šlevilnih mladin-skih dclovnih akcijah. Po stalni nase-lilvi v Zeleni jami se je lakoj vključila v politično delo na terenu in je do danes opravljala številnc družbeno-politične naloge. Bila je tudi odbor-nica občinske skupščine, članica predsedstva OK SZDL. delegatka RK SZDL Slovcnije. Večino svojega dela je namcnila vzgoji nilaile gene-racije in razvuju šolslva, kjcr jc dclala I1 vse do upokojitve septembra 1984.
5.    Marjan    DOBRILOVIC,    roj. 1931, stanuje: Bazoviška 4.
Predlaga ga krajevna konferenca SZDL Zelena jama. Je udcleženec mnogih mladinskih in drugih delov-nih akcij, za kar je prejel tudi ustrezna priznanja in je dolgoletni družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti. Izkazal se je kot izredno dober organizator proslav, tovariških srečanj borcev ina aktivislov, kome-moracij, aktiven je ludi kol soorgani-zator pohoda Ob žici partizanske Ljubljanc. Zaposlcn jc v tovarni Sa-turnus, aktivcn pa jc ludi na šporl-neni področju.
6.  Jožica FINK, roj. 1920, slanuje: Pokopališka 45.
Predlagalelj jc krajevna konfc-renca SZDL Žclcna jama, saj je tov. Finkova dolgoletna aktivisika na te-renu, kjcr je delovala žc med NOB. Tudi v povojni graditvi nove Jugo-slavije jc bila marljiva icrenska akii-vistka, predvsem na socialno-var-stvenem in zdravsivenem področju. Izredno skrb je vseskozi posvečala bolnim in oMarelim krajanoni in bila aktivna y OO RK. Vrsio naloi> je vse-škozfopravljala v KO ZZB NOV. Je tudi prizadevna zbiraldjica zgodo-vinskega gradiva iz NOB.
7.  Marjan GOSTINtAR, roj. 1938, stanuje: Novo Polje, C X-14a.
Predlaga ga OK SZDL — kadrov-ska komisija za njcgovo dolgoletno delo predvsem v športu. 2e več kot 25 let je eden najprizadevnejših de-
lavcev TVD Partizan Zelena jama, kjer je bil tudi tekmovalec, kasneje pa aktiven društveni delavec. S svo-jim delom je prispeval pomemben delež k razvoju športne gimnastike in drugih množičnih športnih zvrsti v občini. Bil je tudi aktiven družbeno-političen delavec predvsem pri uve-Ijavljanju delegatskega sistema in delgatskih odnosov kot podpredsed-nik skupščine občine v preteklem mandalnem obdobju, viden pa je tudi njegov prispevek k razvoju energetike, saj je bil vrsto let direk-tor moščanske toplarne.
8.  Anica GIRANDON, roj. 1925, stanuje: Novo Polje, C. XVII-11.
Predlaga jo MA OF pri OK SZDL za njeno delo revolucionarke med NOB, ko je bila terenska aktivistka. Po osvoboditvi je bila izredno ak-tivna vse do ležje kronične bolezni. Bila je aktivna v mladinski drganiza-ciji, nato pa je delovala na socialno zdravstvenem področju, še predvsem pa v krajevni organizaciji ZZB NOV. Aktivna je tudi pri zbiranju zgodovinskega gradiva iz NOB.
9. JožeGRAMC, roj. 1921, stanuje: Puterljeva 2.
Predlaga ga predsedstvo TKS ob-čine za njegovo Iri desetletja traja-joče aktivno delo na področju športa in organiziranega dela v telesni kul-turi. Se predvsem je bil aktiven na področju rokometa, vsa svoja dolgo-letna prizadevanja pa je vedno usmerjal v razvoj organiziranosti te-lesne kulture in njene potrditve v šir-šem družbenem prostoru. Bil je nosi-lec številnih funkcij v organih skupš-čin in organizacij telesne kulture. Aktiven pa je bil tudi v krajcvni skupnosti Kodeljevo, kjer stalno prebiva.
10.  Mirko JERIHA, roj. 1911, sta-nuje: Polje 360, Lj.-Poljc.
Za njegovo dolgoletno družbeno-politično delo ga predlaga krajevna organizacija SZDL Polje. Aktiven je bil med NOB kol aktivist, nato je bil interniran, po razpadu Ilalije pa je odsel v partizanske cnote. Tudi po osvoboditvi je aktivno deloval pri graditvi družbenega in političnega si-stema nove Jugoslavije in bil vse-skozi prisoten v Paprinici Vevče in krajcvni skupnosti. Deloval je v sa-moupravnih organih, družbenopoli-tičnih organizacijah lako v delovni organizaciji kakor ludi v krajevni skupnosti. Opravljal je šlevilnc od-govorne funkcije. Dclovai je tudi v občinskem in republiškem merilu na družbenopolitičnem          področju.
Viden je njegov prispevek pri uve-Ijavljanju rcvolucionarnih Iradicij, NOB, razvijanju samoupravnih od-nosov, v zadnjih lclih pa tudi pn kre-pilvi delegatskih odnosov in skupš-činskegu sistema.
11.  Janez JANCAR, roj. 1954, sta-nuje: Brezovica 222 pri Ljubljani.
Za njegovo dolgoletno aktivno delo v mladinski organizaciji in dru-gih družbenopolitičnih organizacijah ga predlaga obeinska konferenca SZDL — kadrovska komisija. Zapo-slen je v DO SCT, kjer je bil med drugim ludi predsednik OO ZSMS, kalcre dclo je zelo uspešno vodil. Od leta 1981 je bil sckretar OK ZSMS. naio pa njcn prcdsednik. V tem času je prišlo do ponovne oživitve dela mnogih osnovnih organizacij ZSMS. saj je lov. Jančar poudarjal prav vse-biiio dela osnovnih niladinskih celic. Jc tudi dclegat družbenopolitičnega zbora občine. Vsc svoje naloge in funkcije ler zadolžitve vedno opravlja resno in z vcliko mero od-govornosii lei oscbnc <:uvzeio»u. Fo izteku mandala predsednika OK ZSMS se je na svojo željo vrnil v prejšnjo dclovno organizacijo, kjer je ponovno družbenopolilično anga-žiran.
12. Marjan KAVClC. roj. 1922. sta-nuje: Kosovelova 67.
Predlagatelj je MA OF, ki svoj predlog utemeljuje z njegovim ak-livnitn delom med NOB. Kot mladi-nec se je vključil v ilegalno delo, kar jc opravljal do aretacije 1942. Po kapitulaciji ltalije sc je priključil ha-lijanskim partizanom, do osvobodi-tvc je deloval v različnih enotah. Po osvoboditvi so mu bile poverjene od-govorne dolžnosti v sindikalni orga-nizaciji, ministrstvu za Irgovino in drugih trgovskihorganizacijah. Bil je akliven tudi na terenu, v organizaciji socialistične zveze, na področju tele-sne kulture, scdaj pa deluje v kra-jevni in občinski organizaciji ZZB NOV ter pri zbiranju zgodovinskega gradiva.
13.    Vlastimir   KITANOVIČ,   roj. 1930, stanuje: Zaloška c. 10(1.
Za njegovo delo v samoupravnih interesnih skupnostih in razvoju de-legatskega sistema tcr delo v krajevni skupnosti ga predlaga OK SZDL — kadrovska komisija.
Od leta 1978 dalje je bil predsed-nik občinske skupnosti socialnega varstva, in siccr dva mandata vse do leta 1984. Pomemben je njegov delež pri razvijanju dela skupščine socialnega varstva, še predvsem kot čctrtega zbora občinske skupščine. V krajevni skupnosti Selo opravlja sa-moupravne in delegatske dolžnosti, dejavcn pa je tudi v delovni organi-zaciji UKC, kjer je aktiven v sindi-kalni organizaciji.
14.   Dominik  KOBAL, roj.  1925, stanuje: Snebersko nabrežje št. 27, Ljubljana Polje.
Predlaga ga KK SZDL Zadobro-va-Sneberje, in sicer za njegovo ak-tivnost med NOB in povojno gradi-tev domovine. Od februarja 1943 je bil v partizanskih enotah. po osvobo-ditvi pa jc ostal v JLA. Leta 1975 se je priselii v K.S Zadobrova-Sneberje, kjer se je takoj vključil v družbeno-politično aktivnost. Bil je sekretar osnovne organizacijc ZK, aktiven v KO ZZB NOV, v socialistični zvezi ter samoupravnih organih KS. Je no-silec več medalj in odlikovanj.
15.  Pavel KOS, roj. 1945, stanuje: Uršičev Štradon 37.
Predlagatelj je občinska konfe-renca SZDL — kadrovska komisija. Tov. Kos je izredno aktiven že več kot dve desetletji pri razvoju telesne kulture in šporla v občini. Bil je akti-ven športnik, pa ludi po zaključku športnc kariere ni prcnehal s svojim delovanjem, saj se je Ijubiteljsko in poklicno posveiil šporlnemu delu. S svojim delom je prispeval k razvoju množičnega športa v občini — v kra-jevni skupnosti pa ludi vrhunskega športa. Vrslo let je opravljal naloge sekretarja ZTKO, scdaj pa je že od lcta 1974 sekretar občinske TKS. Vedno je prisoten pri vseh poniemb-nejših aktivnoslih, deluje pa tudi v organih občinske konference SZDL. Vidna je tudi njcgova vloga pri usla-navljanju sklada za vrhunski šport v občini.
lfi- Strelska družina BINE GRAJZER
Predlog je oblikovala krajevna konferenca ZSDL Vevče-Zg. Kašelj. Slrelska družina Bine Grajzer je bila ustanovljena pred 40 leti kot prva takšna organizacija v bivši in sedanji občini.
Kot laka je osiala ob aktivnem delu in vzgoji mladih vse do danes, ko praznuje 40-lctnico delovanja. Še vedno združujc veliko mladih in jih usposablja; tudi na tekmovalnem področju dosegajo njeni člani izred-ne, tudi vrhunske uspche na raznih lekmovanjih. V zadnjem času je bila na novo formirana lako imcnovana TRAP disciplina. Strelska družina Bine Grajzcr vcčinoina v jzredno neugodnih razmerah, vendarzžrtvo-vanjem prostega časa njenih članov uspešno deluje in ima vse možnosti za nadaljnje delo in razvoj.
17.   Terezija   LOVSE-MOŠKRlC, roj.   1913,  stanuje:' Rosna  pot  2, Liubljana Polje.
Predlagalelj je krajevna konferenca SZDL Vevče-Zg. Kaselj za njcnu ilegalno delo in sodelovanje v narod-noosvobodilnem boju ter za aklivno delo v povojni graditvi. Bila je ak-livna članica RK, zveze borcev in so-cialislične zvezc na terenu. Vedno je bila marljiva in neopazna aktivistka pri različnih veejih ;ili manjših akci-jah. Ves čas po osvoboUilvi deluje v družbenopolitičnih organizacijah, pred upokojitvijo pa je sodflovala ludi v sjndikalu in samoupravnih or-ganih Paprinice Vcvče.
18.  Albin MAHKOVEC, roj. 1927, stanuje: Zaloška 7d.
Oblikovalec predloga je KK SZDL Sclo, ki ocenjuje. da je lov. Mahkovec eden izmcd najaklivnej-ših družbenopolitičnih aktivistov v krajevni skupnosii. Bil je nosilecšie-\ilnih odgovornih družbenih tunkcij v krajevni skupnosti, od leta 1982 dalje pa je predscdnik skupščine kra-jevnc skupnosti Sclo. Bil je ludi pod-prcdsednik skupščine občine. Jc izredno preclan družbenopolitič-neniu dclu in vsc svoje naloge vestno in požrtvovalno opravi. V krajevni skupnosti je aktiven /e nad 15 let in je bistvono pripomogel k njenemu
razvoju in medsebojnim odnosom. V svojcm okolju je priljubljen tudi za-radi skromnega življenja in nesebič-nega dela. Zaposlen je na vojaški srednji šoli Franceta Rozmana-Sta-neta.
19. Marija MARTINCIČ, roj. 1933, stanuje: Zaloška 78 a.
Predlagata jo krajevna konferenca SZDL Sotočje in osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha, kjer je tudi za-poslena od lela 197fi dalje. Je ak-tivna pedagoška delavka in kot akti-vistka deluje v samoupravnih orga-nih šole. Delovala je v svetu šole, v gradbencm odboru za novo šolo v Slepanjskem naselju, v občinskem sindikalnem sveiu in raznih komisijah in delovnih skupinah. Je vodja aktiva prvih razredov in mentor mlajšim učiteljem, kot izkušena pedagoška delavka pa jc pripravila več hospita-cijskih nastopov za učitelje na šoli in v občini. Tudi pred prihodom v šolo, kjer sedaj dela, je bila družbneopoli-tično aktivna že od mladinske orga-nizacije dalje.
20.   Mihaela MOHAR, roj.  1938, stanuje: Menartova 38.
Predlaga jo kadrovska služba pri skupščini občine za njeno delo pri ra-zvoju knjižničarslva v občini. Od leta 1963 daljevodi knjižnicojožeta Ma-zovca, ki se je v tem času izredno hitro razvila in stalno širi krog bral-cev. Od prvih začetnih korakov se je pod vodstvom tov. Moharjeve knjiž-nica razvila v eno najsodobnejših v republiki, z več podružnicami. Tov. Moharjeva pa je tudi aktivna druž-bena delavka, predvsem na področju izobraževanja in vzgoje mladine.
21.FrancNOVAK, roj. 1927,stanu-je: Agrokombinatska 13 c, Zalog.
Za njegovo dolgoletno družbeno in politično delo ga predlaga MA OF pri občinski konferenci SZDL. Že kol 15-letni mladinec je med NOB opravljal kurirske in obveščevalne naloge, 1944pa jeodšel vNOVin bil proti koncu vojne težko ranjen. Tudi v povojnem obdobju je bil aktiven v ožjih vodstvih krajevnih družbeno-političnih organizacij, od katerih je bil v preiežni meri odvisen uspeh raznih političnih akcij. Po preselitvi v Zalog je s svojo aktivnostjo nadalje-val kot delegat, član KO ZZB NOV, še predvsern pa je aktiven in zavzet pri zbiranju zgodovinskega gradiva za občinski zbornik NOV. Je tudi no-silec več odlikovanj in priznanj.
22.   Ignacij OMAHEN, roj.  1935, stanuje v Dobrunjah, Sostrska cesta 14 b.
Predlaga ga kadrovska služba ob-čine Lj. Moste-Polje za njegovo delo in uspehe pri vodenju delovne orga-nizacije Mineral. S svojim delom je prispeval k razvoju DO, k dvigu sto-rilnosti, racionalizaciji proizvodnje, zmanjšanju slroškov poslovanja in večji delovni disciplini, kar vse je vo-dilo k doseganju boljših rezultatov. Je tudi pobudnik za ustanovitev po-slovne skupnosli slovenske kamnar-ske industrije. V delovni organizaciji se uspešno razvijajo tudi samou-pravni in medsebojni odnosi. .Akti-ven je v krajevni skupnosti, saj je predsednik sveta KS in v vrsti drugih organov v KS.
23.   Lojze POGACAR, roj.  1908, stanuje: Hruševska c. 48 a.
Predlaga ga KO ZZB Hrušica — Fuži ne, saj se je že leta 1941 aktivno vključil v delo terenske organizacije OF Šlepanja vas. Na terenu je vzdr-ževal obvesčanje, zbiral orožje, sani-tetni material, hrano, oblačila itd. za NOV. V njegovem stanovanju so bili sestanki vse do leta 1945. Tudi po osvoboditvi je nadaljeval z aktivnim družbneopolitičnim delom v raznih organih KS. Bil je tudi delgat in je še scdaj aktivni delavec v KS. Je tudi praporščak in zavzeto sodeluje v od-boru KO ZZB NOV Hrušica-Fuži-
24.  Marko PRIMOŽlC, roj.  1941, stanuje: Novo polje, C. XIX-14.
Predlaga ga občinski svel zveze sindikatov Lj. Moste-Polje. Z aktiv-nini družbenopolitičnim delom je pričel kot študent na gradbeni fakul-teti, lela 1963 pa sc je po zaposlitvi v Gradisu vključil v delo OO ZS in ZK ler samoupravnih organov. Več mandatnih obdobij je bil predsednik izvršncga odbora OO ZS ter član ob-činskega sveta ZS ter njegovega predsedslva. V okviru občinskega sveta ZS je opravljal številne odgo-vorne naloge. Kol član ROS delav-cev gradbcnišlva skrbi, da se intercsi tch delavcev iz naše občine prenašajo na republisko raven ter po svojih močch prispeva k njihovemu uresni-čevanju.
25. Nada POLENŠEK, roj. 1956, stanujc: Toplarniška 13.
Predlaga jo občinska konferenca ZSMS Lj. Moste-Polje za izredno uktivnodelovtejorganizaciji. Bila je predsednica OO ZSMS Selo, ki je bila v času njenega mandata najbolj aktivna OO v občini. .Ves čas si je pri-zadevala za oživljanje OO ZSMS v KS in svoje izkušnje, pridobljene v praksi, uspešno prenašala tudi dru-gim. V okviru OK ZSMS deluje na mnogih področjih, kot npr. na stano-vanjskem, in zaposlovanju, pri delu
mladih v KS itd. Je članica predsed-stva in izvršnega odbora občinske konference ZSDL, aktivna pa je (udi v kadrovski komisiji in delegaciji za delegiranje delegatov v MK in RK SZDL. Vse svoje zadolžitve vestno in odgovorno izpolnjuje ter si vedno prizadeva za razvoj sanioupravnih socialisličnih odnosov.
26.    Rudi  PUHAR,  roj.   1921, stanuje: Novo Polje, C. III-2.
Predlagatelja sta krajevna konfe-renca SZDL in KO ZZB NOV Novo Polje. Tov. Puhar že skoraj 40 let prostovoljno aktivno ter uslvarjalno dela na družbenem in političnem ter samoupravnem področju. Ves čas je zgleden primer aktivista. Bil je nosi-lec številnih odgovornih družbeno-političnih funkcij, deloval pa je tudi pri delu z mladino ter v š športnih or-ganizacijah in na področju obrambne organiziranosti KS. Je nosilec Spo-menice 1941 in več drugih odliko-vanj terpriznanj. Njegova prisotnost v družbenopolitičnem delu v kra-jevni skupnosti je bistveno pripomo-gla k razvijanju samoupravnih in humancjših odnosov ler negovanju revolucionarnih iradicij v krajevni skupnosli.
27.   Milovan RAČIČ, roj.  1935, stanuje v Ljubljani, Pot na Fužine 55.
Predlog je oblikovala krajevna konferenca SZDL Nove Fužine za njegovo delo pri organiziranju druž-benopolitičnih organizacij ter kra-jevne samouprave v novonastajajoči soseski. Bil je mcd ustanovitelji po-sameznih družbenopolitičnih in družbenih organizacij v naselju, opravlja pa ludi funkcijo predsed-nika skupščine RS. Aktiven je tudi v odboru  za  izgradnjo  Fužin,  polcg
tega pa je tudi neprofesionaien član izvršnega sveta občine Lj. Moste-Polje ter član mestnega komiieja za stanovan^sko gospodarstvo. S svojim osebnim angažranjem je pripomogel k razrešitvi mnogih problemov v so-seski in kreiranju politike nadalj-njega razvoja krajevne skupnosti.
28. Vinko SEDLAR. roj. 1928. slanuje v Ljubljani, Ob sotočju 12.
Predlaga ga krajevna konferenca SZDL Sotočje, -saj je bil eden izmed najaktivnejših krajanov že v KS Ste-panjsko naselje. Deloval je kot član sveta KS, aktivist socialistične zveze in vodil delo več samoupravnih orga-nov. Vedno se je angažira) ob večjih akcijah, še predvsem pa je pomem-ben njegov prispevek ob uspešnih izvedbah volitev, refercidumov itd.
V svojem delu si je vedno prizade-val za uresničevanje pristnih, nepo-srednih humanih odnosov med Ijud-mi, za razvoj krajevne samouprave in uveljavljanje delegatskega sistema.
29. Albin SKOK, roj. 1928, sta-nuje: Pcrfje, C. XVI-3.
Predlaga ga krajevna konferenca ZSDL Polje. Tov. Skok se je že leta 1943 kot mladinec vključil v razne napredne aktivnosti, kot so: zbiranje hrane, boleke in informacij za na-rodnoosvobodilno gibanje. Po vojni je sodeloval na različnih mladinskih delovnih akcijah, po šolanju pa opravljal različne dolžnosti v (JDV. Služboval je v raznih krajih, po pre-selilvi v KS Polje pa se je vključil v politično delo na terenu. Predvsem je aktiven v krajevni organizaciji ZRVS, pa tudi kol delegat za OK in MK ZRVS. Tov. Skok je nosilec vrste funkcij in zadolžitev, katere vse zavzeto in dosledno izpolnjuje.
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 4. strani)
30.   Ncbojša   ŠIBlC,   roj.   1921, stanuje: Kajuhova 44.
Predlog sta oblikovali krajevna organizacija ZZB NOV Selo in KO ZVl Selo za njegovo družbeno in po-litieno delo ter sodelovanje v NOV. Po osvoboditvi je kot oficir JLA služboval v različnih krajih po Jugo-slaviji in je tako prišel tudi v Ljublja-no, kjer jebil upokojen. Leta 1973 se je vključil v aktivno delo KO ZVI Moste, pa tudi v druge družbene in politične organizacije. Ves ta čas je opravjal in prevzemal številne dolž-nosti in funkcije, katere je vedno do-sledno, zavzeto in odgovorno oprav-Ijal ter krepil samoupravne sociaii-stične odnose med delovnimi Ijudmi in občani v krajevni skupnosti.
31.   Marjana    ŠTURBEJ,     roj. 1939, stanuje: Sostrška 32 d.
Predlagatelj je občinski svet zveze sindikatov Lj. Moste-Polje. Že dolga leta je družbenopolitično zelo ak-livna in angažirana v družbenopoli-tičnih organizacijah in organih ob-činske skupščine. Vestno in odgo-vorno je opravljala vrsto poliličnih, družbenih, samoupravnih in delegat-skih funkcij. Vidne uspehe in rezul-tate pa je dosegla na področju druž-bene samozaščite, kjer še vedno de-luje v odboru za SLO in DS pri RK SŽDL. Aktivna je ludi v krajevni skupnosti, kjer je trenutno sekre-tarka OO ZK. Nepogrešljiv je bil njen prispcvek pri delu OS ZS, sedaj pa je profesionalno zaposlena kot prcdsednica komiteja za druiuene dcjavnosti in članica izvršnega sveta skupščine občine Lj. Moste-Polje.t
32.   Milenko     SUAKOV.     roj. 1921, stanuje: Rojčeva 211.
Pvedlagatelj je občinski komile ZKS Lj Moste-Polje. Tov. Šijakov izhaja iz kmečke družine. Od sep-tembra 1944 je sodeloval v NOB, po osvoboditvi je bi) aklivni oficir JLA ter opravljal šlevilne zadolžitvc, v lctu 1972 pa se jc kot podpolkovnik upokojil. Kljub slabcniu zdra\ju sc je po upokojitvi vključil v samou-pravno družbenopolitično življenje KS Mosie in temu delu posvelil ves svoj prosti čas. Z oziroma na akliv-nost in ugled ki ga uživa, zaradi so-lidnega osebnega življenja, je izrcdno priljubljen in spoštovan v krajevni skupnosti. Opravljul je šie-vilnc poniemhnc funkcije v organih OK SZDL, občinske konference ZRVS in v zvezi komunisiov. med ilrugim je bil itidi sekrelar OO ZK
^. Marija ŠOLAR. roj. 1927. slanuje: Studenec 45. Ljuhljana Polje.
Predlaga jo občinski komiie ZKS Lj. Moste-Polje za njeno vestno, od-Kovorno in siiokovno delo v klinični
bolnišnici za spihiatrijo, kjer je zapo-slena že več kot 20 let. Vseskozi je delovala med kolektivom terz-delom in trezno presojo pomagala usklaje-vati različne interese v kolektivu ter jih usmerjati v pozitivno in ustvar-jalno organiziranje. Opravljala je vrsto zahtevnih funkcij v samou-pravnem in delegatskem sistemu v delovni organizaciji, občini in mestu. Pri svojem delu je imela vedno pravi-:en, človeški in dosleden, pa vendar kritičen odnos do reševanja najra-zličnejših problemov pri graditvi sa-moupravnega socialističnega druž-benega sistema.
34.   Ivan ZALETEL, roj.  1920, stanuje: Fabianijeva 39.
Predlog sta oblikovala TKS Lj. Moste-Polje in občinska konferenca ZSDL — kadrovska komisja.
Je aktiven družbeni delavec na po-dročju razvoja športa v občini, kjer je deloval pri vzgoji strelcev, kasneje pa se je vključil v kegljaške vrste, k jer je s svojim aktivnim delom bistveno pripomogel k razvoju kegljaškega športa v okviru železničarskega športnega društva, pa tudi v občini in Ljubljani. Je dolgolelni organizator raznih rekreativnih in trimskih tek-movanj, opravlja pa ludi pomembne dolžnosti v občinskem sisu za lelesno kulturo ter občinski konferenci ZSDL. Vse svoje naloge vestno iz-potnjuje in je izrcdno pnljubljen med športnimi delavci iirv okolju, kjer Ueluje.
35.   RudiZUPANClC, roj. 1927. sianuje v Dolskem.
Predlaga ga krajevna organizacija SZDL Dolsko za njegov prispevek pri razvoju krajevnc skupnosli vse od 1945 lela daljc, ko sc je vključil v delo družbenopolitičnih organizacij. Aktiven je bil vcs čas tudi v prosto-voljnih drušlvih v krajevni skupnusti, odločilno pa je pripoinogel pri raznih konkretnih akcijah. kot npr. izgrad-nji kullurnega doma v Dolskem, mostu na Savi, ustanovitvi telovad-nega društva, v zadnjih letih pa pri vodenju svela krajevne skupnosti Dolsko.
3(>. PeierZUPANClC, roj. 1925. stanuje: Pražakova 6.
Predlaga ga ZZB NOV občine Lj. Moste-Poljc, saj je že marca 1942 kot aktivist na lerenu Dolsko, ka-sncje pa kol član kamniškega okrožja deloval v NOB. V povojnem obdobju je bil nosilec več družbeno-poliličnih funkcij, predvsem pa se je angažiral na področju razvoja luri-zma in gostinsiva. Več lel je bil od-bornik občinske skupščine, pa tudi načelnik oddclka za urbanizem in gradbenc zadeve. V zadnjem času je akliven predvsem v krajevnpm zdru-ženju ZB NOV v KS Dolsko. Koi prcdscdnik tega združenja so borci
ludiponjegtni
sit aktivno v((l
tično in samoupra\ m
Dolsko.
/uijcn]v:   iv^
37.  Vinko     ZUPANClC,     roj. 1932, tanuje v Dolini 4.
Predlaga ga kadrovska služba ob-čine za njegovo dolgolelno delo in prispevek k razvoju tiskarne Jože Moškrič, kjer je opravljal različna dela, od leta 1972 dalje pa je direktor delovne organizacije. Ves čas njego-vega vodenja delovna organizacija zelo dobro posluje. Vedno se je zav-zemal za osnovne usnierilve družbe-noekonomskega sistema, izvajal ukrepe ekonomske politike, pa ludi uspešno uresničeval program gospo-darske stabilizacije. S svojim delom dokazuje polno odgovornost za vestno opravljanje nalogter pravilen odnos do dela Ijudi in sodelavcev. Izredno kativen pa je tudi v krajevni skupnosti, kjer živi.
38.  Glasilo STEGOVCaN Glasilo krajevne skupnosti in kra-
jevne konference SZDL Zadobrova Sneberje STEGOVČAN izhaja že 7 let. Nastalo je na podlagi lastnih po-treb po informiranju v krajevni skupnosli in to svojo vlogo iz leta v leto, iz stevilke v šlevilko uspešno opravlja. Krajane obvešča o vseh ak-tualnih zadevah in dugodkih in jih vabi k posameznim dejavnostim. Glasilo je še posebej nepogrešljivo ob večjih družbenopolitičnih akliv-noslih, kol so npr. volitve, referen-dum, sprejemanje planov ipd. Gla-silo si je že pridobilo širok krog sode-lavcev ter je povsoddobro oeenjeno in med krajani priljubljeno.
Predlagatelj je krajevna konfe-renca SZDL Zadobrova-Sneberje.
39.   Krajevna organizacija SZDL DOLSKO
Predlagatelj je občinska konfe-renca SZDL Lj. Moste-Polje — ak-drovska komisija. Ta krajevna orga-nizacija beleži dolgoletno družbeno-politično delo v krajevni skupnosti Dolsko. Je aktivna povezovalka, koordinatorka pa tudi izvajalka vseh družbenih in političnih nalog. Prek organov krajevne organizacije SZDL potekajo vse aktivnosti, ki pomenijo napredek in razvoj celotne krajevne skupnosti hitro se razvija-joče vaške skupnosti. Krajevna or-ganizadja SZDLzagotavlja frontnost in skupno dogovorjciio ler u^klajeno delovanje vseh krajevnih organizira-nih subjektivnih sil, kar se izraža pri enotnosli stališč in vseh akcij v KS. Tudi v okviru obdnske organizacije SZDL je krajevna organizacija SZDL Dolsko njen pomemben in aktiven dejavnik.
PREDSEDNIK OK SZDL JANEZ LAH