Leto VIL, šf ev. 123. Celje, sobota 7. novembra 1925. Poštnina plačana u gofovini- Naročnina Za Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posamezna ätevilka I Din. Izhaja v toreU, četrtek In sobofo, Redakcija in upravai Strossmauerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl'po stalnem ceniku. Avstro-ogrsko vojno posojilo. 0 avstro-ogrskem vojnem poso- jilu je objavil g. dr. Vinko Gregorič pregleden kratek članek, ki ga priob- čujemo v celoti: Žalostna je slika tega posojila, še žalostneja pa gospodarska slika last- nikov tega dolga. Po mirovni pogodbi ni vezana nobena nasledstvena država prevzeti kako plačilo, razen če to stori prostovoljno. Med vojno je vladal v Avstro-Ogrski absolutizem, in je vlada s pomočjo zloglasnega § 14. vladala in delala dolgove. Ta dolg je ogromno narasel. in šele 1. 1917., ko je bil skli- can parlament, so se slišali razni resni ugovori od strani Čehov in Jugoslo- venov, ki so tudi glasovali zoper dr- žavni proračun in torej tudi zoper vojno posojilo. Sedanja Avstrija in njeni visoki finančni krogi so se naj- bolj navduševali za vojno posojilo, in bili najvnetejši zagovorniki državnega proračuna. Vojni dolg v obliki vojnega po- sojila znaša v Avstriji 35.000 milijonov, na Ogrskem pa 18 000 milijonov kron. lzposodila si ga je država od ljudstva v obliki osmih vojnih posojil. Poleg tega si je izposodila država pri Avstro- Ogrski kanki 25.000 milijonov, pri raznih bankah 8.000 milijonov kron in na NemSkem 5.000 milijonov mark. Torej skupno okoli 90.000 milijonov kron. Na podlagi teh kreditov je tis- kala Avstro- Ogrska banka bankovce ravno tako kakor bi imela predpisano množino zlata in srebra ter drugih jamstev v svojih shrambah. Vsled tega je narasel promet bankovcev na 32.000 milijonov kron. Umevno, da ni zanpal denarni trg tej garanciji Avstro-Ogrske banke in je naravno tudi padla vred- nost papirnatega denarja monarhije v inozemstvu. Posledica tega je bila vedno naraščajoča draginja. Zlato se je moralo dajati v inozemstvo za naj- nujnejše vsakdanje potrebščine. Padla je rezerva Avstro-Ogrske banke na 200 milijonov zlatih kron. Kaj je bilo to nasproti 32.000 milijonov kron pa- pirnatega denarja? Jamstvo Avstro- Ogrske banke je obstojalo edinole v vojnem posojilu in pa v terjatvah banke nasproti njenim dolžnikom. Po- pisovanje vojnega posoiila se je r vsemi dopustnimi in nedoDUstnimi sredstvi forsiralo. Država je izdala za- kladnice s 5 do 15 letno dobo. Posojilo naj bi se vrnilo po tej dobi v polni vrednosti 100 kron za vplačanih 95 kron. Obrestna mera 51/2%- Potem amortizačno posojilo s 40 letno dobo. Po 40 letih vrne država za vplačanih 92 kron 100 kron. Obrestna mera 51/2°/0. Vplačilo se je izvršilo: 1. v goto- vini, 2. na hipoteko, 3. na zavarovalno polico na doživljenje, 4. proti zastavi vrednostnih državnih papirjev. Za vred- nostni papir se je smatraio tudi vojno posojilo, tako da je dolg jamčil za dolg. Obrestna mera 51/2o/o Je zelo visoka, kajti da ne bo država mogla zmagati tako visokega obrestovanja med vojno in po vojni, in pa še vrniti kapitala, je moralo biti vsakemu ra- zumnemu finančniku takoj jasno. Ljud- stvo se je naravnost varalo, češ naj- sigurnejši dolžnik je država. Koliko je bila vredna ta sigurnost, so pokazali dogodki. Pri finančnih operacijah velja načelo ; Visoke obresti, nizka sigurnost. Posojilo na vrednostne papirje se ime- nuje Iombardiranje. Avstro-Ogrgska banka in pa tudi druge banke so da- jale posojila 75% vrednosti. Če je kdo hotel podpisati 100 kron vojnega po- sojila in ni imel več ko 20 kron go- tovine, je vplačal teh 20 kron, — osta- lih 75 kron pa mu je banka posodila proti zastavi obligacije tega vojnega posojila, katero je podpisal. Dobival je 51/2%. a placal je 5% obresti za dolg, tako da mu je Se nekaj ostalo. Vprašalo se ni, je li dotična oseba zmožna plačati svoj dolg ali ne, obli- gacija vofnega posojila se je smatrala za siguren vrednostni papir. Če je kdo imel 10.000 kron 4% kronske rente, je vzel recimo na to 5000 kron lom- bardnega posojila. S tern zneskom je lahko podpisal 25.000 kron vojnega posojila, ker je dobil na vojno poso- jilo 18.000 kron, za kronsko rento 5000 kron. Skupaj 23.000 kron, katere je moral plačati za 25.000 krün voj- nega posojila. Varnost je bila prav za prav samo 10.000 kron kronske rente, vse drugo je viselo v zraku. Na tako nesigurnem temelju je potem izdajala Avstro-Ogrska banka bankovce. Kaj bo z vsemi temi doIŽ- niki, ki so z lombardiranjem podpisali vojno posojilo, kaj bo z onimi obči- nami, ki so radi vladnega pritiska čez svoje moči napravile ogromne dolgove, z deželnirn premoženjem, ki je v izdatni meri udeleženo s pupilarnim denarjem, ki se je porabil radi samolastnega postopanja sodišč za podpis vojnega posojila? Obresti se ne izplačujejo, pač pa so dolžni za svoj dolg pri banki 5 odstotkov. Politika p Stepan Radlč bo minister. Ste- pan Radič bo že prihodnje dni ime- novan za ministra. OdloČil se je, da sprejme portfelj socijalne politike. Ime- novanje je bilo odloženo za nekaj dni, ker ni oportuno» da bi sredi razprave o invalidskem zakonu se izmenjal minister, ki ima ta zakon pred parla- mentom zagovarjati. Radičevo imeno- vanje se bo torej izvršilo takoj po sprejetju invalidskega zakona, morda že v soboto. Do širše rekonstrukcije sedaj najbrže ne pride, V radikalnih krogih vlada Se vedno precejšnja ne- jasnost. — Mnogo se govori, da so se odnošaji med Pašičem in Radičem znatno ohladili. Gosp. Pašič ima baje vtis, da Radič ni neudeležen na splet- kah, ki se že dalje časa pleteio. Te spletke gredo baje za tern, da se pri- pravi teren za vlado Ljube Jovanovi- ča, ki naj bi bila predhodnica kabineta Ljube Davidoviča. Oni, ki se zavze- majo za to kombinacijo, računajo s tem, da radikalski klub ne bo kom- pakten in da razpade. Z Davidovičeve strani se širljo govorice, da se dela z vsemi močmi na to, da se Nikola Pašič izloči iz vladne politike. p Mi in Bolgari. Poslanec radi- kalne stranke Cirkovič, ki se je vrnil iz Sofije v Beograd, je sotrudniku »Politike« opisal svoje vtise, ki jih je dobil v Sofiji. Predvsem je izjavil, da se je sestal z raznimi znanimi politiki. Splošne je dobil vtis, da je stališče naše vlade vzadnjem grško-bolgarskem sporu napravilo zelo ugoden vtis v Bolgarski in da dobiva smer politike sporazuma med obema državama vse dalje več pristaŠ2v. Tudi s posameznimi jugoslovenskimi emigranti je govoril in se prepričal, da želi večina izmed njih povrniti se v Jugoslavijo. Obstojajo seveda težkoče, ki pa ne izvirajo samo od bolgarske vlade. G. Cirkovič se je sestal tudi s posameznimi člani make- donske organizacije in jim je skušal obrazložiti, kako nesmiselna je njihova akcija v sedanjih razmerah. Poslanec Cirkovič je povsod opazil, da raz- čiščenje odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo gre svojo naravno pot. p »Nedotakljivost italijanskihmej». Ministrski predsednik Mussolini je imel v sredo ob priliki slavnosti za zmago pri Vittorio Veneto govor, v katerem je skušal najprej opravičiti vstop Italije v vojno. Izvajal je med drugim: »Ita- lijanski narod je šel z navdušenjem v vojno. Pravo zmagoslavje in veselje nad zmago se je smelo v Italiji poka- zati Sele tedaj. ko so dobili fašisti ve- čino.« — Mussolini je nato naglašal nedotakljivost italijanskih mej na Bren- nerju in kranjskem Snežniku in dejal, da bi šel narod na vojno, če bi bile te meje v nevarnosti. On in njegova vlada sta za mir, vendar pa se ne sme pozabiti, da je bilo kmalu za Lo- carnom slišati streljanje topov na Bal- kanu. Tudi preko Sredozemskega morja se čuje streljanje s topovi. Z enim očesom je treba torej gledati na mir, z drugim pa opazovati resnico. Italija mora vsled tega imeti močno armado, zanesljivo mornarico in veliko zračno flotiljo ter požrtvovalnost med na- rodom. p Radi atentata na Mussolfnija — čutijo Slovene!. Italijanska vlada je odkrila zaroto proti ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Na čelu za- rotnikov sta stala socijalistični poslanec Zamboni in general Capello. Oba sta bila v noči na četrtek aretirana, Po vsej Italiji so se vršile velikefašistovske manifestacije, ki pa so se takoj pre- tvorile v teroristične demonstracije proti nasprotnikom faSizma. v prvi vrsti proti prostozidarjem in socija- listom. Demoliranih je bilo cela vrsta socijalistiČnih in prostozidarskih loka- lov, zlasti redakcij in tiskarn dnevni- kov. — Povodom vesti o razkriti za- roti proti Mussoliniju je prišlo v če- trtek večer v Trstu do fašistovskih demonstracij. Fašisti so najprej demo- Iira.li uredništvi dnevnikov »Sera« in »Lavoratore«, nato pa udrli v ured- ništvo »Edinosti«. Ker se je službujo- čim urednikom posrečilo, da so se še pravočasno umaknili, so fašisti začeli razbijati pohištvo, potem pa so ga pometali skozi okna na ulico, ravno- tako tudi ves ostali inventar s knji- gami, rokopisi in arhivom vred. Polili so opremo z bencinom in jo zažgali. Policije ni bilo nikjer, gasilci so prišli prepozno, tako da je vse zgorelo. Ga- silci so samo preprečili, da ogenj ni FICLIPUCLI: Kritika zagrizenca. (Pismo v L.) O, nedotakljiva! Ob začetku gledališke sezone smo Še. Celjski dramatičarji so se nam do sedaj pokazali šele v dveh predstavah, zato pa v vsaki s skoro popolnoma različno garnituro. Dali so nam farso iz naših tal — ki jo, gospodična, po- znate in doživljate vsak dan pred za- storom — dali so tudi nordijskega kirurga tiste ustanove, za katero ste, o gospodična, ravno zreli. O »Strahovih« je moj prijatelj F. R. napisal v »Novi Dobi« oceno, ki me je — presenetila. Imel sem okus po prismojenem mleku, kar je znak, da se pri premijeri nisem zelo pre- hladil. In tako se mi je zdelo, kakor bi bila kritika v sorodu z moralo, ki jo je Cankar filmal v »Pohujšanju«. Zato se ne čudite, če vam napredem par svojih misli o celjskem teaterskem svetu; revanširam se Vam s tem za užitek, ki mi ga nudite, kadar ste ra- dovedni. Ta svet se prične — kadar je na vrsti nova predstava — tako, da pu- stite preveliko občutljivost doma in greste kupit ali reservirat vstopnico v predprodaji; v takem slučaju se Vas gotovo poloti želja, da bi se vstopnice v celjsko dramo prodajale nekoliko delikatnejSe, kakor se in da bi se se- deži rezervirali na nekoliko zaneslji- vejši način kakor se. In prepričate se, da celjska drama stoji na realni pod- lagi že pri vstopnicah. Iz tega realističnega ozračja Vas pa potegnejo po predstavi — o čudo I — celjski kritiki. V tem oziru je Celje v živem nasprotju z Ljubljano. Tarn hvali publika individualno in kritiki samo grajajo, ker opravi publika hvalo; v Celju pa je ravno obratno : kritiki trobijo hozana, publika pa — kritizira. Kaj pravite gospodična: »Ali je torej kritika tisto, kar je napisano kot kri- tika v »Novi Dobi«, ali pa je kritika tisto, kar se sproti tiska v celjski zrak«. Na Vaš izrek čakam z nestrpnostjo zaljubljenca, ki se mu je na mrazu za- nohtilo, ker je predolgo čakal. Jaz mislim, da se na ta način vrtimo vse hitreje v začaranern krogu, kar ni dobro, ker hodimo v gledališče po večerji in se centrifugalno odda- Ijujemo od središča, ki je Resnica. Izgleda kakor da celjski kritiki ne bi znali grajati brez istočasnega zmer- janja, in da zato iz previdnosti samo hvalijo. Maščuje se to pri publiki, ki je tem neumorr.ejša, čim bolj je plo- skala. Kakor tiste gospodične, med ka- tere pa Vi ne spadate, seveda, in gospe, ki imajo navado, da nestrpno čakajo na pohvalo njih dražesti (mislim, kaj- pak, tistih, ki se jih n. pr. na cesti opazi) in, ko take pohvale ne das, ker nimaš materijala za to, te vprašajo: »Ali sem vam všeč tako? Ali nisem lepa? Kaj mi ne pristojijo tele nogo- vice? itd. And you stand puzzled. Iz pogovorov in debat z Vami, Rizuš, prav dobro vem, da ni vsaka graja lopar. Preje je odklonitev lopar. Ali ne? In zato mi dovolite, da se po- vrnem tja, kjer ste me motili, ker ste se mi pritihotapili med papir in oči: namreč k publiki, ki hodi v celjsko gledališče. Je to publika z mnogimi vrlinami. Zadnjič pri »Pohujšanju«, kjer sem Vas tako pogrešal, o Rizuš, se je galerija delektirala po dvigu zastora menda četrt ure s pst-sikanjem. Pri »Stra- hovih«, ki jih nisem dosti videl, ker sem dajal razgledu na Važe radodarno pokazane vrline večjo prednost, pa je bilo nekaj ljubeznjivih poslušalcev, ki so samo počakali, da je Osvald tišje Sepetal nego je brundal šepetalec, in so na glas sedali na stole. Tudi ko je Regina, prilivaje rožicam pri oknu (dež je šel namreč zunaj okna pri polni luni) otvorila libreto, se prvi stavki niso čuli radi hrupnega napora publike, da — potihne. Toda, saj ste bili zraven, tega si niste izprosili od mene, ko sva se ob eni uri poslovila. Temveč raz~ veselili ste me z naročilom, naj Vam podam svoje mnenje o kakovosti pre- mijere »Strahov«. Gospodična RizuS, to je zahrbt- nost! Vi prav dobro veste, kako pro- zaična prikazen sem in kako sovražim čuvstvene izlive. Eto. Kako naj Vam sedaj poročam, kaj menim o notranjem čuvstvovanju akterjev, ko ne poznam niti izrazov za to ! Pa ne boste. Saj Vam je znano, da hodim v teater z mentalno reservacijo, da mi je vse eno, kako se igra, da je le med publiko nekdo. Ergo sem dovzeten le za zu- nanjo stran dogodka, ki ga v konkret- nem slučaju nazivam premijero »Stra- hov«. Da Vam pa dokažem nesposob- nost svojo za kritičarsko vedo, berite to-Ie: Pri premijeri »Strahov« so bile lože jako zračne, in je to dokaz rahle kulture celjsko-slovenske. Samo tarn je kultura masivnejša, kjer so lože na- polnjene. To velja tudi za povsod. Konec debate. Dostojno pa je bil posejan parter — jasno, da radi moje prisotnosti — in stojišče, ki je pa malce nediscipli- nirano in ne nosi Palma-podpetnikov. Na galeriji sem videl samo glave, člo- veške seveda, in mi ni znano, kaj je sledilo._____________(Konec pride). Razsirjajte „Novo DobouT Stran 2 »NOVA DOBA« Stev 123. pograbil tudi poslopja samega. Fašisti so pred tem vlomili tudi v tiskarno »Edinosti«, kjer so razbili rotacijski stroj, vecino drugih strojev pa več ali manj poSkodovali. Vsa škoda se ceni na 800.000 lir. Tudi lokalne prostozi- darske lože na trgu San Giovanni so fašisti razdejali. V javnosti se fašistov- ska nasilja, zlasti demoliranje "»Edi- nosti«, splošno obsojajo. Ko so prišle te novice v Ljubljano, je bilo nekoliko demonstracij, Celjska ki*anika. c Pred sedmimi let!. Dne 6. nov. 1918 se je vršil v Celju narodni praznik osvoboditve. Vse črno ljudstva se je takrat radovalo krasnega solnčnega dne in svobode. Da bi ss tega vedno spominjali! c Zaprisega Članov Sokola. So- kolsko društvo v Celju priredi na dan proslave narodnega ujedinjen ja dne 1 .de- cembra zjutraj ob pol devetih slavnostno zaprisego članstva v društveni telo- vadnici združeno s kratkim preda- vanjem. Od desetih do dvanajstih do- poldne pa bodo Članice in gojenke prodajale po mestnih ulicah razgled- nice v korist Sokolskemu Savezu. c Gostovanje Ljubljanske opere v Celju. Kakor nam sporoča pred- sedstvo Dramatičnega društva, se bo vršila v Celju v Mestnem gledališču v nedeljo dne 22. t. m. ob pol štirih popoldne operna predstava »Manon« s celotno zasedbo in kompletnim or- kestrom kakor v Ljubljana. c Smrtna kosa. Dne 5. novembra t. 1. je v Invalidskem dornu celjskem za posledicami svetovne vojne preminul, vojni invalid g. Srebrnič Stanko, sin učitelja g. Franja Srebrniča na Viču, prej na Teharju. Pogreb se bo vršil 7. t. m. iz invalidskega doma na mestno pokopališče. Tovariši invalidi in vdove se pogreba polnoštevilno vdeleže. — Srebrnič je bil dijak četrtega letnika srednje tehniške sole v Ljubljani, a je radi ohromelosti in poslabSanja bolezni moral šludije opustiti. c Urnrl je v četrtek ob devetih zvečer v Celju vpokojeni pisarniški ravnatelj okrožnega sodišča g. Luka Bergoč v 74. letu starosti. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob treh iz hiše Kralja Petra cesta st. 22 na okoliško pokopališče. c Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju je naklonila tu- kajšnja Ljudska posojilnica 1000 di- narjev. Odbor se tem potom prisrčno zahvaljuje, da se je tako častno od- zvala prošnji za prispevek k božičnici. c Obces'ovensko obrtno društvo v Celju opozarja na Martinov večer, Mi s/ažz ** Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvaru* jete lepcto in zdravje Vaših zob. jclieča dezobha JgpTua^ " o iistiJi vsaJzggcür ki ga priredi v soboto, 14. novembra ob 8. uri zvečer v spodnjih prostorih. »Narodnega doma.« Naše občinstvo vljudno vabimo na to prireditev. 1131 c Pobiranje suhljadi v mestnih gozdovlh. Mestni magistrat razglaša: Na podlagi tozadevnega sklepa obč. sveta se objavlja, da brez nakaznice ne sme nikdo v mestnih gozdovih po- birati suhljadi in jemati svežih drv. Proti strankam, ki bi te prepovedi ne uvaževale, se bo kazensko postopalo. c Pevke in pevci, vkoloj Prejeli smo in objavljamo : Pod tem naslovom v »Novi Dobi« vprašuje prijatelj petja za vzroke, da se petje v Celje tako zanemarja. Res je, da vlada na tem polju v Celju nekako mrtvilo, ki ni- kakor ni upravičeno. Vzrokov je veliko in so tudi taki, o katerih je težko go- voriti, ne da bi se pošteno skregali. Glavni vzrok tiči pač v tem, da se je polagalo premalo važnosti na vzgojo naraščaja. Saj glasovno dobrih pevcev je med Slovenci dovolj, a žalibog so teoretično in praktično neizvežbani. Zato je nujno potrebno, da posvečajo vsa obstoječa pevska društva ravno tej točki naivečjo pažnjo. Drugi vzrok je, da se goji pri nekaterih pevskih društvih po večini koncertna pesem, zanemarjajo pa se narodne popevke lahkega značaja. lmeli smo prilik-o opazovati, da je pevski zbor na neki prirediWi dobro absolviral večje pevske točke, po končanem oficijelnem delu pa bil nezrnožen v svojo in drugih za- bavo zapeti par popevk. Pevec zahteva in hoČe tudi v svoje in drugih razve- drilo od petja nekaj imeti. Tudi kakšen separaten zbor v zboru, pa če je še tako dober, ni v korist celokupnega zbora, temveč vzbuja samo nejevoljo in užaljenost. Moje mnenje je, da naj se vzgaja pri obstoječih pevskih dru- štvih naraščaj, ki pa naj se res de- mokratično črpa izvsehslojev Ijudstva; in goji se naj lahka narodna pesem, za težke koncertne prireditve pa naj se združijo vsi pevski zbori pod okriljem Glasbene matice v Celju ali pa, če to ne gre, v nekaki lokalni pevski zvezi. Le v koncentraciji je moč in napredek, kar velja seveda tudi za pevska dru- Stva. — r. c Osebna vest. Začetkom tekočega šolskega leta je bi! profesor tukajšnje gimnazije g. Josip Kardinar premeščen v Ljubljano, dasi je imel samo še neki dve službeni leti do svoje penzije. Sedaj pa je bil g. profesor zopet premeščen na tukajSnjo realr.o gimnazijo. c Imenovanje. Šolski upravitelj v Dramljah g. Franjo Košutnik je imeno- van za učitelja na rudarski šoli v Celju. c Mesto venca na grob rajnemu ravnatelju Antonu Jeršinoviču je iz- ročilo učiteljstvo mestne deške in de- kliške osnovne sole znesek 190 Din celjski Dijaški kuhinji. c Protestno zborovanje Invaiidov. Z ozirom na zelo kritičen položaj, ki je nastal za prečanske vojne žrtve z načelno že sprejetim invalidskim za- konom, kateri bo po dosedaj došlih poročilih najbrže sprejet pri podrobni razpravi v celoti, je dolžnost vseh in- validov, da strnejo vrste, dvignejo svoj glas ter odločno protestirajo proti spre- jetju tega zakona, kakršnega je pred- ložila vlada Narodni skupSčini. V to svrho sklicuje podružnica Udruženja vojnih invalidov kraljevine SMSv Celju za dne 8. novembra 1925 ob 10. uri dopoldne na Dečkovem trgu, v slučaju slabega vremena v veliki dvorani Na- rodnega doma, veliko protestno zboro- vanje. c Plesne vaje »SokoJa«. Sokol- sko društvo v Celju bo prirejalo po- fenši v nedeljo, dne 8. novembra ob osmih zvečer običajne plesne vaje, kalere bo vodil br, Ljubo Cernej, pred- sednik kluba plesovodij v Ljubljani. Dos'op ima le članstvo. Gojitev telo- vadbe je zdravju potrebna, pa tudi pies nudi možnost ohraniti in stopnje- vati si telesno prožnost, obenem pa se uglajati v družabnem občevanju. Želeti bi bilo, da se članstvo — ne samo mlajše, temveč tudi starejše — v obiliii msri posluži dane priložnosti. Vsi, ki se žele naučiti modernih ple- sov, naj se javijo takoj v plesno šolo, ker se glede pouka ne bo mo^lo ozi- rati na zakasnele obiskovalce. Prijaviti se je dne 8. novembra ob sedmih zve- čer v društveni telovadnici. 1108« Kino» Kino Gaberje. V petek 6., soboto 7. in nedeljo 8. novembra se predvaja veliki atrakcijski film »Mister Radio« v 5 dejanjih. V glavni vlogi Luciano Albertini. Za mladino dovoljeno. Pred- stave ob delavnikih ob 8. uri, nedeljah in praznikih ob pol 4., pol 6. in pol 8. uri zvečer. Koncert »Sancin«. Koncert »Sancin«, ki se je vršil v sredo zvečer v mestnem giedališču, je bil dokaz, kako se je zahotelo našemu občinstvu zopet glasbene prireditve, ki nudi umetniški užitek. Svoje simpatije do umetniške dvojice Sancin je osve- dočilo s tem, da je napolnilo mestno gledališče skoro do zadnjega prostora in ju sprejelo takoj ob nastopu z vi- harnim aplavzom. V prvem delu koncerta sta bili na prcgramu dve sonati. Prva Joh. Brahms- ova d-mol in J. B. Foersterieva h-mol sonata. Violinist g. Karol Sancin ljubi sonate, ker jih zna s svojim umetni- niSkim čutom pravilno interpretirati in tudi dovršeno naštudirati. Obe sonati sta skladbi ležjega stila, vendar je bilo njih izvajanje eksaktno in čista umet- nina. Posebno narn je ugajal Adagio prve in Andante sostenuto druge so- nate, kajti poudarjati je treba, da je gosp. Sancin še prav posebno mojster adagijev in andantejev. Globoko obču- teno mu prikipi ton iz srca in si zna z neodoljivo silo osvojiti poslušalca. Krasno je bilo izvajanje zadnjega stavka Allegro ma non troppo, ki je izzvalo dolgo odobravanje. Drugi del koncerta so izpolnjevale krajše skladbe, v katerih se je pokazal g. Sancin mojstra mehke, sladke kan- tilene, ki jo podaja z vsem svojim CflEIBLd JSHlI DOM - JEJOmE!JLj ^^XJ3STX^>JSs3^ Y soboto, dne 7. novembra 1925 ob 2O. um WL&LicrtljnLOY vecer Svira polnoštevilna vojaška godba iz Maribora. Vstopnina psrosta. KAREL SANCIN. Neftaj zanimiuosti o goslih. (S posebnim ozirom na goslarsko obrt). (Dalje.) Iz takozvane fidule (Vedel) se je polagoma razvila viola in naposled današnja vijolina, ki je 2e v svoji te- danji popolnosti, t. j. v 16. stoletju pričela svojo zmagoslavno pot okoli zemeljske oble. Nekateri glasbeni zgo- dovinarji imajo Gaspara da Salö, ro- jenega ob Gardskem jezeru 1. 1542., za izumitelja gosli. Ker so pa zopet nekateri dokazali, da so se naš!e gosli v slični oziroma tej obliki kakor jo imajo danes, že leta 1550 in še celo petdeset let prej, velja splošno Kaspar Tieffenbrucker, rojen leta 1514. v Frei- singu na Bavarskem kot prvi, ki je dal vijolini današnjo obliko. Ker je takrat nastalo veliko povpraSevanje po vijolinah, so se nekatere umetniške roke lotile izdelovanja zaželjenih in- Strumentov. Nastale so cele sole, kjer so izdelovalci kopirali posrečene pri- merke svojih mojstrov. Prva taka sola je nastala v Italiji v Bresciji, iz katere je izšel sloviti Giovanni Paolo Magp;ini. Za tem pa Cremona! Ob tem imenu začne biti hitreje srce vsakega goslaiiü. — Ustanovitelj te sole je bil Andrea Amati, rojen leta 1520., iz cigar rod- bine so izšli neumrjoči rnojstri v iz- delovanju gosli: Antonio, Girolamo in Nicolo Amati. — Nicolo Amati ni bil samo genijalen mojster, marveč tudi velik učitelj vseh poznejših velikih in največjih mojstrov: Antonio Stradivari, Andrea Guarneri, Francesco Ruggeri, Paolo Grancino, Carlo Antonio Testore, Florentus Florenus in Santo Serafino, Vendar pa do danes se se ni rodil mojster, ki bi bil prekosil slavnega Antonia Stradivarija, rojenega ob koncu 16. stoletja. IzŠel je bil iz patricijske rodovine v Cremoni in kot sin pre- možnih staršev se je posvetil zgolj izdelovanju gosli. Vendar izrned mno- goštevilnih gosli, ki so izšle iz nje- govih rok (bilo jih je 3000, vžtevši tudi one, ki so jih izdelali njegovi naj- nadarjeneiši gojenci, in kojih etikete nosijo opazko »sub disciplina Antonii Stradivari«) ni najti nobenih, ki bi nosile letnico pod 1670, to znači, da je Stradivari do svojega 50. leta eks- perimentiral in iskal, dokler se mu niso gosli tako posrečile kakor je on želel. Pravijo celo, da je vsak eksem- plar, ki se mu ni posrečil, romal v peč. Irnel je dva sina, ki sta se isto- tako posvettla očetovemu poklicu, a svojega očeta nista dosegla. Francesco je bil znamenit, Omobono pa je po- dedoval po svojem očetu edino — imei drugega nič. Sloves, ki ga je dosegel Antonio Stradivari s svojimi umotvori, je pre- segal vse meje že takrat, ko je moj- ster še živel. Že v začetku 19. stoletja so se prodajale njegove gosli po 1200 do 1800 mark in dobro ohranjeni eksemplarji iz njegove tretje tvorbene peri jode celo po 25.000 do 100.000 mark. — Dandanes se ve skoraj za vsak originalen eksemplar Stradivarijev, kje je in kdo ga ima. Večina starih gosli, vijol in vijolončelov se nahaja v zbirkah in muzejih. Značilno je, da imajo Angleži, ki so najmanj muzi- kalen narod izmed vseh v Evropi, naj- dragocenejie zbirke starih inštrumen- tov. Krasno zbirko je irnel tudi bivši avstrijski prestolonaslednik Franc Fer- dinand. Najlepše zbirke pa imajo Nernci, dočim v Cremoni sami ne naj- deš niti v muzeju ničesar posebncga, kar bi bilo vredno spomina cremone- ških velemojstrov. V Cremoni hranijo v muzeju dleto (edini rekvizit), ki je bilo Stradivarijevo; a se to baje ni avtentjčno. Menda ie to dejstvo dovolj obsodbe vredno za Cremono, če po- mislimo, da je tarn živelo 79 zname- nitih mojstrov, če Stejemo od leta 1500—1840. Dalje je slovela napoti- tanska goslarska obrt. Njeni glavni predstavitelji so Alessandro Gagliano, Landolfi in Testore. (Konec pride.) Dinar v Cnrihu Cctrtek 5. nov. Petek 6. nov.: 9 20 9 20 Devize v Zagretou Čctrtek 5. novembra. Dunaj Berlin Budimpešta Milan London New-York Pariz Praga Stockholm Curih Petek Pariz London New-York Milan Praga Dunaj Berlin Curih Bruselj 792—802 1341 — 1351 0079-008 2221—2245 27292—27492 5616-5676 228—232 1665/8—1685/8 1545—1555 1086-1094 6. novembra: 2225—2265 2727/8-2747/8 56175—56775 222—22440 16661—16861 792- 802 13405—13505 10858—10938 2597 (>Avala«.) Listmica. Gospod Albin O: Poslano je prišlo precej pozno. In če bi objavili, bi se marsikdo zače! oglašati, a ni prostora. &S:V. 123 »NOVA DOB'A« Stran 3 Poceni vžitek za Vas je: umivajte sez »Elsamili«! Pozna- valci pravijo: Fellerjeva Elsa-mi!a so odvsega dobrega najbolje! Ta mila zdravja in Iepote niso samo prijetno dišeča in močno se pieneča toaletna mila, temveČ imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene in dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, llšajem in različnim nečistostim kože. Ona store kožo mehko, nežno in klju- bujučo učinkom vodein mrzlegazraka. Dobi se 5 vrst Elsa mil. Elsa lilijino mlečno milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa boraksovo milo, Elsa milo za britje, Elsa katransko ali sam- pon-milo. Za poizkušnjo 5 kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za52 Din umetniškim čustvovanjem. Navdušeno je sprejelo občinstvo oba R. Savinova Inter mezza, ki sta dosegla na Sanci- novih goslih popolen uspeh. — Nadvse pohvalno pa mpratno omeniti našo pianistko go. Mirco Sancinovo. Dasi poznamo njene odlične muzikalne vr- line, vendar morarno reci, da je v taki formi menda Še nismo čuli. Zlasti smo to občutili v obeh sonatah, pri katerih je izvajala klavirski part s tako fino, diskretno in vzorno igro tcr s tako globokim razumevanjem, da ji moramo izrekati popolno priznanje. Po dovršenem sporedu je bil stik med posluäalci in umetnikoma tako tesen, da se občinstvo ni ganilo s svojih mest. Za slovo nam je zaigral gospod Sancin še prekrasno uspavanko, ki je marsikoga ganila do solz. — Bil je lep večer, tako lep, da narn ostane trajno v spominu in smo našima umet- nikoma zanj iz srca hvaležni. — Celjski Glasbeni Matici pa moramo iskreno častitati, da ima na svojem zavodu tako odlično učiteljstvo. F. -i- K. Širom domowine. š Spomenlk vojnlm Zrtvam. Ne- davno se je sestavil v Mariboru odbor za postavitev spomenika padlim vojnim žrtvam. Dcnar so precej hitro nabrali in tudi za načrt kiparja Doünarja so se zedinili. Nastal pa je spor, kam naj se spomenik postavi: eni so za po- kopališče, drugi za mestni park, kjer naj bi stal spomenik na mestu biv- šega turnerja Jahna. S Nova galerija v Postojnski jaml. Te dni so v Postojnski jami pre- bili zadnji del velike galerije med pre- padom Pivke in Črno jamo. Delo je trajalo 10 let in tvjri prvi del tostvar- nega načrta jamskega ravnatelja Perka. š Razstava perotnine v Mariboru. Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru je priredilo oktobra 1. 1920. svojo prvo razstavo štajersko-zagorskih kokoši v prav skromnem obsegu. Po preteku dolgih petih let omenjeno dru- štvo priredi zopet razstavo v nekoliko širšem obsegu in z ličnejšo opremo v vrtnem salonu Narodnega doma v Ma- riboru. Prirejena bo razstava 14. in 15. novembra t. I. Razstava bo združena s sejmom za plernensko perotnino omenjene pasme. Prvotni načrt, da se priredi ta razstava za območje vse mariborske oblasti, so opustili zaradi nezadostnih denarnih sredstev, zato je prireditev zamišljena le za mesto Ma~ ribor in okolico. š Kaznllniški naraščaj. Kaznjenci mariborske moške kaznilnice se rekru- tiraio iz Slovenije in severne Dalmacije, od koder prihajajo v večjih skupinah, da se izplača prevoz. Tak večji trans- port kaznjencev, 29 po številu, je do- spel v Maribor preteklo nedeljo iz Ši- benika. Med njimi imajo trije dosmrcno težko ječo, ostali pa daljše kazni od 2 do 20 let. Istočasno je dospel trans- port 7 kaznjenk v žensko kaznilnico v Begunjah. š Velike poneverbe pri davkarlji v PanČevu. V Pančevu sta bila areti- ranä predstojnik davčnega urada Ruk- tal in uradnik Martinovič, ki sta po- narejala pobotnice za plačane davke in na ta način poneverjala uradni denar. š PoŽar v bakarski lukl. Na ita- lijansktm parniku »Maria«, ki je bil v vsidran v bakarsk! luki poleg lesnega skladišča družbe »Goranin« je izbruhnil ponoči velik požar. Parnik je bil na- tovorjen z lesom in je bila velika ne- varnosr, da se ogenj razširi in uniči ves parnik. Na kraj nesreče so prihiteli tudi gasilci s SuSaka, katerim se je po težkem delu končno posrečilo ogenj omejiti in ga popolnoma zadušiti Škoda se ceni na 60.000 lir. š Strela ubila jezdeca in konja. Nad Mostarjern je te dni divjala silna nevihta, na kar se je v okolici še utrgal oblak. Vsled velikega deževja je reka Neretva tako narastla, da je na več krajih prestopila bregove. Pri vasi Grljan je treščila strela v kmeta Sta- niča, ki se je na konju vračal domov. Stanič in njegov konj sta bila takoj usmrčena in so ju našli šele naslednje jutro, ko se je nebo zopet zjasnilo. š Roparske tolpe v Cm! gorl. Ne daleč od sela ČuČki v Črni gori so našli mrtvega zloglasnega roparja in bandita Pera Koljevica, na cigar glavo je bila razpisana velika nagrada. Ustrelil ga je do sedaj še neznani človek. Na Cetinju pa se je prijavil sedaj policiji zloglasni hajduk Veljo VujiŠič. Izjavil je, da so ga orozniki tako preganjali in zasledovali, da mu je bil onemogočen vsak beg. Zato se je udal sam. g Velik proces v Prizreru kon- Čan. Pred sodiščem v Prizrenu je bila te dni proglašena proti muftiju liadži Rarnadanu Rustenu in tovarišem, ki so iz verske nestrpposti umorili ing. Bar- toša in ing. Dragoviča. Bila je sodba izrečena in contumaciam, ker je večina obtožencev pobegnila v Albanijo. Ob- sojeni so glavni napadalci z muftijem vred za vsak umor na 20 let težke ječe in pet let težke ječe radi posku- šenega umora, tedaj skupaj 45 let. Celokupno so obtoženci prejeli 500 let ječe. Vsi obsojenci so obenem obsojeni v težke okove. Le 90 letnemu starcu Hadži Bajramu je prisojena ječa z lah- kimi okovi. g Kar je že dedom in rodlteljem pomagalo, to bo pomagaSo tudi Vam ! Elsa Fluid. Da, samo, »Elsaflujd«! To 2e skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo odznotraj in odzunaj kot ublažitelj bo- lečin! Umivanje in drgnenje z Elsafluj- dom krepi in jači Vaše telo, stori Vas zmožne kijubovati prehlajenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je spreobrnil mnoge, ki niso hoteli vero- zemperje iz pristne volne v vseh ,v' barvah Din 34'-, moderno ¦5-'r.?> vzorčast Din 62'-. Ovijač ":.?'/| bluza iz debelesive volne '"'"] Din 76"-, moderni telovnik "4 Din 98'-, posebno fini C'jDin 150-—, novomodna -IpovrŠna volncna jopa \ Din 220'— prodaja vele- j trgovina ' R. STERMECKI, CELJE. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi na- kupu pritncrno povrnitey .¦¦^jj vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. skoraj novo z novo garnituro za 1000 Din. J. GORENJAK, CELJE. Prodam z garancijo lahko, dobro, skoraj novo motorno fcoB© znamke»Puch«, 4 HP z novo garnituro. Zeio pripravno za agenture. Vzamem tudi v račun vino ali 2ivino. J. GORENJAK, CELJE. Samoeto::sa pisarniška moč vešča knjigovodstva z večletno prakso išče mesta. Sprejme se tudi d^lo samo za nekaj ur na dan. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v upiavi lista. ^ALAMA prvovrstna nova ruba, povsem zrela se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica sa- lam, sušena mesa i masti m. Gflcrilouic-Q sinovi 1 d. Petrinje. Generalno zastopstvo za Slovenijo R. Bunc in drug Ljubljana, Maribor, Celjc 12-2 His aria a iz USEh rudnikov ri Iflllllfl dob^i]ä in dosfav- i fl vihvjj jja na ifoin FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4. Plačilo tudi na obroke. Zamenja se stanoüsnje dve sobi in kuhinja izven mesta, blizu kolodvora za enako ali večje v mestu. Naslov v upravi lista. insolvent drž. duo azr. trgoushe sole išče mesto praktikanta. Cenj. ponudbe na upravo lista pod • značko »Marljiv«. Cdda ec v najem gost Una v Čretu Dri Celju s I. januarjem 926. Zraven spada tudi stanovanje. Ponudniki morajo imt.-ti pravico do izvrševanja gostil- niške obrti po novi naredbi. Vprasa.se pri IVANU RAVN1KAR, trgocvu v Celju. Po ©¦*, mesapji! Prodam Sepo kotano mesarsko stoj- nicoj komanletno napravo t, novo dešno plahto tchtnicof ploh irovoz •ji-.rx D'yi 3500-—. J. Gor^njak, Celje. „IN«RAH üm itev. 17. [ene solidne! Izbira geliha! UčenRa v trgovino z meSanim blagom na deželi se takoj sprejme. Pogoji: primerna šolska izobrazba, močna in zdrava. Učna doba 3 leta pri prosti hrani, stanovanju in obleki. Naslov pove uprava lista. Malo posestwo 7 oralov zemljišča, v bližini mesta Ce'ja, se po nizki ceni p^oda. Naslov v upravi »NOVE DOBE«. „JOB A" sBaščičairirs«! Celje, Dečkoir ie*g 6 na debeBo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandlt, čokoladnih 50 bonbonov in slaščic. 8 s V krojačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zraven magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se priporoča! 55 Proda se posestwo v Matkih St. 15, občina Sv. Pavel pri Preboldu. V hiši se nahajata gastilna in trgovina. Pogoii se izvejo pri gostil- ničarju ŠUPERGERJU na Lopati pri 3 Celju. Prekupci so izključni. 2 s 2Ant Lečnik Oelje, Gianni frg St. H (prej Pacchiaffo). Stran 4 »NOVA DOBAc Štev. 123. CEEJSKA POSOJILNICA S: Sfanjc hranilnih olog nad Din50,000.000—. V lastni palači Narodni dom. ¦J Sprejema tiraniilne vlogre na hranlSne loijižice In tekoči Sianje glaunice in rezer. Din 4,000.000—. račun ter jih izplačuje točno isi nudi za iste natjboljše obrestovanje in najvecjo vamosi. Izvršuje vse denarne, Rreditne In posojllne posle. Kupuje in prodaja devize In valufe. ------ Podružnica v ŠOŠTANJU rta GLAVNEM TR GU ------ Notop France Burger je pričel poslovati v Celju v pisaroi notarja Detička, ¦ ¦BDHBBHBBOBBnnnilBnHIIDraiailBBBBHBHaHHBBBDDaDlaQIBaiKmnBaDiaaRiSIISba Tlaznanifo I Cenjenemu oßcinsfvu vfjudno naznanjam, da sem ofvorifa na ßfavnem irgu šfev. 8, If. nadsfr. modni safon za dame in ofroHe. or Ben Cum. Ren Mm ¦ bnis oWviio fed ml Gosposka ulica 16 Celje Gosposka ulica 16 Slavnemu obdnstvu naznanjam, da sem od 1. novembra naprej zelo znižal cene za snaženje in barvanjc oblek ter prosim cenj. občinstvo, da se pri oddaji na to ozira. Izdelovanje je kolikor mogoče točno in zanesljivo. Cene za kemično snaženje : 1 moška obleka . . . od Din 301— naprej 1 ženska površna obleka „ „ 30*— „ 1 kostim (jopa in krilo) „ „ 30'— „ 1 plašč........„ „ 35 — 1 bluza........„ „ 7'50 Z odličnim spoštovanjem se priporoča Cene za barvanje: 1 moška obleka od . . od Din 70'— naprej 1 kostim (jopa in krilo) „ „ 65'— 1 površnik......„ ,, 70'— 1 krilo........„ „ 25-— 1 bluza.......„ „ 750 1 površna obleka . . . „ „ 401— Ivan Taček ml. Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LRSTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestnje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. HP* Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi mr* nabiralnik na dom. "^PI ~98| "^W, Jarnstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel|u, Prešernova uliea št. 15. \z malega rasie velf!r»oclLijl \ Realitetaa pisarna ArzenŠeMCOfflp. Celje, Kralja Petra c. 22. n m BBflflBBBBBBaBBIBIBBBBUDDBBBBBBBlBflflDBflBflBBBBBflBBBBBBBflBBBflB Sukno angle&ko in če&Ko kupife za obieke, povrS- nike po konkurenčno znižanih cenah v manufakfurni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Cene nizk! Kralja Petra c. 5. Postrežba solidna! Naznanilo pveselitve. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Gil whß nl \\ 9 no Glnnni \u \t 1^ vvu|lvuiiv HL 9U L HU W1IIVI1III y 9u IJ (hiša hranilnega in posojilnega društva), kjer se nahaja tudi pisarna. Istotam se sprejemajo naročila za vsa v mojo stroko spadajoča dela, katera bodem izvrševal solidno, trpežno in po rlizkih cenah. Na razpolago je bogata zaloga modernih in najnovejših vzorcev. Priporočam se z odličnim spoštovanjem Mihaefl Dobravcf slikar in pleskar. Stanovanje se nahaja na Bregu St. 14. Kleparstvo, vodovodne Insta- lactje in naprava strelovodov Franto Dolžaii CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprcjcnia Vsa dela zgoraj omenicnih stroK HaHor tudi popraVila Postrcžba točua. Cenc zmm. Solidna izVrsitcv. 401 100-64 EiiseifiiUrijiirifl Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni kamnoloml. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzldne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejge do najmodernejše oblike. Za- htevajte načrte in proračune^ :nxjzi*x>v! v.«rä» Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Puvel Zabukošek ; za tiskarno Milan Četina j za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju.