OVEINEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: I Za celo leto predpisan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden *aro8nIno in oznanila (in ser a te) vsprejema upravniStvo m ekspediclja |v mesec 1 gld. 40 kr. ^ „Katol. Tiskarni", Todnikove ulice St. 2. V administraciji prejeman velja: © Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gid., za jeden mesec 1 gld. / , V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Št ev. 1 rs. V Ljubljani, v ponedeljek 30. julija 1894. Letnilt XXII Pozdrav češko-slovanskim katolikom v Brnu? Blizu starodavnega velečastnega Velehrada, kjer počiva blagovestnik slovanskih narodov sv. Metodij, zbrali se se danes v Brnu katoličani češko-slovanski iz Morave, Češke, Šlezije, Slovaške na prvem češko-slovanskem katoliškem shodu. Tem so se pridružili tudi zastopniki drugih slovanskih narodov, zastopan je po udeležencih tudi narod slovenski. Iskreno se radujemo katoliškega shoda v Brnu tudi mi katoliški Slovenci. Nekako posebno sorodni ne le po narodnosti, marveč tudi po razmerah smo si Slovenci in čehi na Moravskem. Zgodovina obeh narodov je zgodovina borb in trpljenja za krst častni in svobodo zlato, za vero katoliško in narodnost slovansko, za kulturni in gmotni naš obstanek. Med vsemi Čehi so uprav Čehi na Moravskem v celoti ohranili katoliško vero, tudi v oni d6bi, ko je bila katoliška vera mej čehi v največji nevarnosti. Zal, da grozi v novejšem času verska vnemar-nost tudi na Moravi Cehe odtujiti idejam krščanstva ter jin potiska liberalizmu v žrelo. Žal, da je uprav ta verska razjedenost kriva, da se ne morejo z združenimi močmi vspešno upirati navalu germanizacije in tujemu židovsko-liberalnemu kapitalizmu. V oz-biljni nevarnosti je zato pri moravskih Čehih vera, narodnost in zemlja. Ta nevarni položaj spoznali so moravski katoliški Čehi, prepričali so se, da temu nasproti treba krepkega odpora, ako si hote ohraniti vero katoliško, narodnost češko in gmotno blagostanje tudi v sedanjem času. Uvideli so, da je v ta namen pred vsem potrebna organizatsija, ki bi omogočita in pospeševala to velenarodno delo. In io ravno hočejo pričeti s prvim katoliškim shodom. Kako blagi nameni, kako potrebno sredstvo! In vendar tudi ti blagi nameni niso našli splošnega prijaznega odziva med Čehi, pač pa se je uprav iz čeških krogov javljal najhujši, naravnost sovražni odpor zoper osnovo katoliškega shoda. Mladočehi, Staročehi in takozvana ljudska stranka na Moravskem, vsi ti so se izjavili proti katoliškemu shodu ter s tem pokazali, kako globoko so zabredli v močvirje verske vnemarnosti in kako malo smisla imajo za pravo narodno delo. Očitali so po svojih glasilih snovateljem katoliškega shoda, da rušijo jedinost med Cehi, da zapuščajo narodno zastavo in da izročajo češki narod klerikalizmu v podnožje. In vendar razmere na Češkem kažejo, da uprav po potu, katerega hodijo Miadočehi, Staročehi in ljudska stranka, razdvoji se češki narod, da popolno obnemore ter da postane podlaga tujčevi peti. Kedaj namreč se je tako malo pošteval glas velikega in slavnega češkega naroda v državi, kakor uprav dandanes, ko imajo Mladočehi osodo naroda v svojih rokah! Trnjeva in bridka bila je zato pot, katero eo morali hoditi plemeniti snovatelji katoliškega shoda v Brnu. Boriti se jim je bilo pri tem največ proti lastnim zaslepljenim bratom. Napadani so bili po listih surovo in brezozirno, kakor je to že v navadi od strasi liberalcev, branili so se dostojno, mej tem marljivo delovali, prepričani, da katoliški shod in razprave na shodu pokažejo, koliko so delali in trpeli jedino le v prospeh češkega naroda. Zato s tem večjo radostjo ta shod pozdravljamo tudi Slovenci, želeč, da bi bil katoliški shod v Brnu žareče znamenje na novo vzplamteče katoliške zavednosti, ki jedino do-nese avstrijskim narodom lepših jasnejših dnij! Politični pregled. V L j u bi j a n i, 30. julija. Bumuni na Ogerskem. Ker minister notranjih stvarij ni uičesa opravil s svojim potovanjem po Sedmograškem, je vlada s tem pokazala Rumu-nom svojo jezo, da je ukazala, da se obsojeni rumunski vodje morajo nakrat s silo pritirati, da na- stopijo svojo kazen. Tako so žandarji prignali v Kološ dr. Ratiu-a iu Corilatua, od koder so ju odpeljali v ječo v Szegedin. Vlada si s takim postopanjem pač ne bode pridobila zaupanje Rumunov. Sicer pa vsi nemažarske narodnosti kažejo veliko ne-zaupnost proti vladi. Neki slovaški list pravi, da ogerska vlada nima dobre volje, biti Nemažarom pravična, da pa tudi biti ne more, ker je popolnoma odvisna od mažarskih šovinistov. General Barotierl — Avstrijec. Zmagovalec pri Kasali Orest Barotieri je Avstrijec. Rojen je leta 1840. v Condinu na južnem Tirolskem. Njegov oče je bil okrajni sodnik. V Brixnu in Meranu je hodil v gimuazijo. Iz poslednje je bil izključen, ker se je pečal z nedovoljenim političnim berilom. Šel je v Milan, kjer je dovršil svoje študije in se je 1859. leto pridružil Gariboldijevim prostovoljcem. Bil je mej tisočerimi pri Maršali. Postal je pri Ga-ribaldiju stotnik in kot tak prestopil v državno vojno. Leta 1893. je bil imenovan generalnim guvernerjem eritrejiske kolonije. Lani ga je Zanardelli hotel narediti za ministra unanjih stvarij, ali glede na Avstrijo se je to imenovanje opustilo. Sedaj, ko se je izvedelo, da je ta general zmagal pri Kasali, mu je častital tridentski mestni zbor, ali je zaradi tega od vlade dobil ukor. Bolgarija. Dopisnik ruskega lista »Svjet" se je pogovarjal z nekim vodjo Karavelova stranke. Ta mu je rekel, da se stranka povsem ne strinja s Ka-ravelovom. Kar se tiče kneza Karavelova, se brani, kneza priznati, ali stranka je pa odločno za kneza. Karavelov, ako bi bil izpuščen, bi nove ministre klical na odgovornost zaradi njih solidarnosti s Stam-bolovom. V zasebno življenje se Karavelov ne misli umakniti. Karavelovci so za zvezo ali vojaško pogodbo z Rusijo, ali vendar želč, da Rusija prizna kneza. Tega mnenja so tudi vsi lojalni pristaši Can-kova. Cankov sam je seveda druzih mislij. Karavelovci so odločno za to, da se prestolonaslednik vzgoji LISTEK Sub rosa. (Piši Nikolaj Kiribejevič.) I. Pregnanka. Stopal sem nekega večera po ulicah velikega mesta. Tu se je podila jata raztrgane dece in nadlegovala ljudi za miloščino, tam so ogledovali bogato opravljeni otroci izložišča, ondi je šla ponosno imenitna gospa mimo mlade zajokane ženske, držeče v naročji pohabljeno dete. Vse je mrgolelo nairazličnejših ljudii ! Z*čel sem premišljevati, od kot ta razloček? V hipu je pristopila ženska, rekoč: „Poglej me in idi z menoj !" Začudeno sem jo pogledal in takoj s« mi ie zasvetilo v glavi, a še mi je zakrivila izpoznanje t-inka meglica. Zroč ji v lice, menil sem, nebesa vidim odprta. »Pri uas ostani, krasna ženska ! Ogreva naj zas blagi ogenj tvojih oči j, moč tvoje ljubezni naj prešine ves svet iu — uživali borlemo vzorno srečo!" take želje so mi vsplavale iz dna srca o tem pogledu. Čudno ja bila opravljena moja izpremljevalka Odevala jo ]e dolga bela halja iu glavo ji je zakrivala prozorna tančica. V sladki grozi sem stopal poleg nje. „Kam neki me povede? ugibal sem, a vprašati se je nisem upal. Obstala sva pred krasnim gradom. Vedla me je po stopujicah navzgor do obširne dvorane. Stopila sva k vratom. Nihče ni opazil naju. Po dvorani so bile razstavljene mize obložene z izbranimi jedrni. Za njimi so sedeli imeuitai gospodje in imenitne, na pol — oblečene gospe. V ozadju je igrala razsajajoča in dražestna godba. »Ne zapiraj očij, glej v dvorano in glej mene ! Le tako izpoznaš mene, le tako mojo moč! govorila je ona. Glej, v dvorani vstaue starček, — da, starec, iu napije : »Gospoda, mi vladamo svet, nam se vse pokori, — da živimo srečno. Naša sreča je razkošno življenje. Le v tem se razlikujemo od prostega ljudstva, od svojih robov. Kratko je naše življenje, osladimo si je tem bolj !" Besuo je zarjula nato vsa družba, divje zaigrala godba, britko se razjokala moja vodnica, rekoč: »Govornik je lastnik mnogih tvornic. Kolikor potrosi prejšnji večer, toliko odtrga drugi dan svojim delavcem od zaslužka. Tukaj nisem več znana, idiva !" Zapustila sva grad. Pred njim sva srečala moža, njega ženo in deco. Vsem se je brala največja revščina z lic. »Kam gredo? Zakaj se ogibajo naju?" vprašam jaz ojačen. »Tudi ti me ne poznajo več! Skoro vidiš, kam jih vede pot. Hitiva od tod !" in prijela me je za roko. Kar začujeva mogočen pok. Ozreva se in vidiva — grad v razvalinah. »Mož, ki sva ga srečala, raztrelil je grad! Uboštvo je krivo zlobnega dejanja. Ljubil je svoje in sovražil bogate tovarničarje. S tem se je maščeval nad njimi, pogubil sebe in svojo družino. Po luči in po pravem potu je hodil svet, dokler sem mu bila jaz vodnica, a taval bode po temi in po krivem potu, dokler me ne pokliče zopet ua svoje čelo!" s temi besedami se je dvignila v zrak. In zapazil sem stoprav sedaj svetal, bliščeč križ nad njen glavo. Srce mi je zavrelo iu vskipelo : »Povedi me seboj, prekrasna zvezda, ali pa se vrni skoro !" Premišljeval sem mnogo o tem simbolu krščanske vere. 0 račji kugi. (V izvestju c kr. nižje gimnazije priobčil prof. Hubad). Prebivalcem ob dolenjskih rekah Kolpi, Krki iu ob mnogoštevilnih potocih so še v dobrem spominu svetoznani »krški raki". Ljudstvo jih je lo H t >V i v pravoslavni veri. Ker se ruska vnanja politika vjeraa z bolgarskimi interesi, je Karavelova stranka pripravljena, vnanjo politiko prepustiti Rusiji, le v notranje bolgarske stvari naj se Rusija ne meša. No vo sobranje bode gotovo Rusiji prijazno, ali nikakor bi ue privolilo, da bi Varno ali Burgas odstopili Rusiji. Sploh je pa treba z Rusijo začeti pogajanja, da Bolgari izvedo, kaj Rusi žel O M g cd m s cč >m •r-l i—I O -p c3 M Mm se iziiTi papir za nalaganje. V zlatu obrestljivo in povračljivo. 6°|0no bolgarsko državno hipotekarno posojilo. Hinntokarnn zagotovljeno s prvohi- IlIJMm H«U IBU poteko na že|eznici Ru_ ščuk-Varna in Kaspioan-Sofija-Kistendil in na pristanišča Burgas in Varno. Se more podražiti,^* °ebliS 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. Popolno davka in pristojbin je prosto Jostsedaj in za vso prihod- Donaša & Po dnevnem kurzu dobi se pri delniški družbi ,Mercur', T sedanjem kurzu okolu 61,, odstotka. 58 40-27 Dunaj, Wo 11 z e 11 e 10. D ii m a j li a, t> o i8 z a. Dne 30. jnllja. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. Skupni državni dolg v srebru.....98 , Avstrijska zlata renta 4%......122 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 97 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 95 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1006 „ Kreditne delnice, 160 gld..............364 „ London vista............124 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 61 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini . . . .................5 „ 50 40 15 40 56 95 40 60 10 22 92 30 89 kr. Dn6 28. julija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 149 gld. — kr. 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 „ 75 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 „ 26 „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 96 „ 40 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 „ — „ Dunavske vravnavne srečke b% . . . . 127 „ 60 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 40 „ Posojilo goriškega mesta.......— „ — „ 4% kranjsko deželno posojilo.....67 „ 40 „ Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4% 98 „ 70 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 154 „ 65 „ „ „ južne železnice 6% . 128 „ 50 „ „ „ dolenjskih železnic 4#> 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 Salmove srečke, 40 gld................69 „ — St. Genois srečke, 40 gld.......70 „ 50 Waldsteinove srečke, 20 gld......47 „ — Ljubljanske srečke.........24 „ 50 Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . 163 „ 25 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl. st.v. 3165 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 496 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 108 „ 75 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 74 „ 50 Monlanska družba avstr. plan.....82 „ 50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 166 „ — Papirnih rubljev 100 ........ 133 „ 50 sttf Nakup ln prodaja T^JS, vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pn izžrebanju najmanjšeza dobitki. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E K C U H" Kfollzeils it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila ^20* v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti PT n n 1 o ž e n i h glavnic. "•8 izdaiatflli Or lv*ti Jsnaiii Odgovorni vrtunik: Andrej Kalan. Tisi, . K^to iBfcp Tiaks-n-i v iiittblifttti