Leto XV. Štev. 65	TELEPON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE. 25-67 Id 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Liubliana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3 telefon 280	Maribor, četrtek 20. marca 1941	NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali do oošti 14 dia. Dostavljen na dom !6 din. tujina 30 din. POŠTNI CPKOVNI PACUN- 11.405	Cena din 1*—
Boji okrog Kerena
Srdita bitka za važno visokogorsko utrjeno postojanko, ki jo italijanske čete žilavo branijo Junaška smrt generala Lorenzinija — Napad nemških letal v vzhodnem Sredozemlju — Britske imperialne čete so zasedle Džidžigo
KAHIRA, 20. marca. Ass. Press. Dopisnik ameriških listov, ki si je ogledal Severni del bojišča v Vzhodni Afriki, javlja med drugim: »Sredi januarja so angleške imperialne čete iz sudanske strani prekoračile mejo Eritreje in v začetku februarja po trdem italijanskem odporu zasedle Agordat in Barentu. V nadaljnjem Prodiranju so naleteli Angleži na gorati teren, katerega najmočnejša trdnjava, Ker en Se je postavila odločno v bran. S sprednje strani	se	je bilo	težko približati močnim italijanskim utrdbam okrog mesta, zato	so se	imperialne	čete v ob-
koljevalnem manevru s severa in juga približale mestu. Dne 13. februarja je bil Keren že z vseh strani obkoljen. Hrabra italijanska posadka v trdnjavskem ključu, ki šteje nad 20.000 mož, se je z neverjetno žilavostjo postavila v bran. Mesec dni po obkolitvi, dne 13. marca je poizkusila s silovitim izpadom iz trdnjave Predreti sovražni obroč. Nasprotnik je istočasno vdrl v utrdbeni pas na drugem kraju ter zasedel več važnih postojank. Poslej se je	vnel	za	važno strategično
mesto silovit boj, ki traja, vse do danes.
KLJUČ ITALIJANSKE VZHODNE AFRIKE
KAHIRA, 20. marca. Ass. Press. Trdnjava K e r.e n, za katero se bijejo siloviti boji med angleškimi imperialnimi četami in italijansko posadko, ki z neverjetno vztrajnostjo brani to prevažno točko Eritreje, je dejanski ključ do Vzhodne Afrike. Mesto leži na klimatično zelo po-voljni visoki planoti, 1425 m nad morjem in šteje brez vojaške posadke 6000 prebivalcev. Bilo je že za časa sultanove Turčije močno utrjeno. Italijani so pa Keren v zadnjem času izpremenili v pravo Visokogorsko utrjeno gnezdo, ki ga je Zelo težko osvojiti. V naskokih na utrdbe se posebno odlikujejo indijske Čete in Sudanci. Keren leži na edini eritrejski železnici, ki vodi iz glavnega pristanišča Massaue preko Asmare k Agordatu. Brani sovražniku dostop do največjega eritrejskega mesita Asmare, ki šteje 48.000 Prebivalcev in je lepo evropsko mesto. Padec Kerena bi odprl pot v Asmaro, Massauo in dalje proti jugu, v Abesirdjo. Od tod tudi junaški odpor Italijanov, ki s« zavedajo, da branijo s Kerenom svojo staro kolonialno posest, Eritrejo in severna vrata v Abesinijo.
JUNAŠKA SMRT GENERALA LORENZINIJA
RIM, 20. marca. Stefani. Službeno poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva javlja, da se v sektorju pri Keremi nadaljujejo siloviti boji za posest trdnjave. Naše čete so ponovno prešle v protina. Pad, ter so prizadejale sovražniku zelo hude izgube. Odbiti so bili vsi protinapadi, v katere je pognal sovražnik znatne sHe, na čelu svojih bataljonov je junaško Padel general Lorenzini. Naši lovci so ^estrelili eno angleško letalo, eno itali-iansko letalo se ni vrnilo. Angleška letala So napadla neko naše oporišče ter po-vzročila nekaj škode. Močna skupina so-Vražnih ladij je obstreljevala Berbero ter Okrcala v njej oddelek čet, ki je premagal posadko v mestu. — Nemška letala So v vzhodnem Sredozemlju napadla so-Vražno brodovje in s torpedi zadela dve ,£Klj*. Pri Džarabubu so bili sovražni napadi odbHl Naši bombniki so napad M so-Vražne motorizirane oddelke in vojaške naprave na nekem onoHšču. Sovražnik je bombardiral Tripolis, poškodovanih ie l^kaj zgradb.
KAJ POROČAJO ANGLEŽI
KAHIRA. 20. marca. Reuter. Na er>trej-ski 'ronti pred Kerenom se že nekaj dni v°di velika bitka zn Koren, najvažnejšo Strategi,', toč'!o v Vz!i"d«l A Srki. Italija-ni btan?»o trd”;5 vo t. .velik''tn junaštvom, J^dar niso mošj! v celoti odbiti anglc-nan;*d'-\ Preteklo soboto so indijske. ?ngleške in svobodne francoske.čete prišle 7 vcltkirii na- i ’ n na utrdbe okoli »»esta. Uvod v napad je tvorilo silovito
bombardiranje s strani letalstva pretekli petek, nato pa v soboto zaporni ogenj topništva. Angleške in indijske čete so potem prešle v napad na nož proti Biga-dirskemu vrhu, najvažnejši gorski postojanki v okolici mesta, ter so ga po kratkem boju zavzele. Sledil je prodor angleških tankov, ki so brez večjih izgub prispeli preko sovražnih postojank. Italijani so s topniških in strojniških posro-jank v gorovju obstreljevali angleško
vojsko, toda zaman. Druga skupina angleške in indijske vojske je s podporo francoskih čet napadla s severa in je zasedla drugo postojanko. Keren brani po angleških cenitvah okoli 25.000 italijanskih vojakov, med katerimi so tudi elitne čete »savojskih grenadirjev«. Italijani razpolagajo z močno utrjenimi postojankami okoli mesta v višini nad 2000 m.
ZASEDBA DŽIDŽIGE
LONDON, 20. marca. Reuter. Južnoafriške čete, ki so prodrle iz Italijanske Somalije proti severu, so zasedle Džidžigo, mesto s 4000 prebivalci, ki leži severnovzhodno do Harrarja, 96 km od Diredaue na železniški progi Džibuti— Addis Abeba, 80 km vzhodno od Harrarja. Je zadnje važno cestno križišče na cesti, ki veže Addis Abebo z morjem. Z zavzetjem mesta je odločena usoda Harrarja, drugega najvtJčjega mesta v Abe-siniji. V zasedbi mesta so sodelovala tudi južnoafriška letala, ki so bombardirala sovražne kolone.
^ RsrtSi
Suaki
BEk BER
^	(K
^	USr u.
TALIJANSKA IST. AFRIKA
KASSA!
Keren
MASSAUA
ADEN
DZlBUTi
ALLABAT;^ Xgina Mal<dls
>'BanbaV*Samar^ , , C ' Sekata » ‘Magdala ti", Gavani
ABEBAr—
S' •
  rbera^^
v^nuuis	j.0iredaua	I-	<
k,r'l!Kelim Kobo- ABEBAr—^g^lg
•Gore Moger Gorgora *DagaBur" <' Aklfc)'x ,eo9 *Oima t3*3 >f%BongS
»Okota
,0bbo
2/
Ometa
# Karani«
• Harer
Gorobube*
• Ki rim ff .Net3c,i Burne »Burdi
n •Aiubo »Magi
.Mega<,-x_ .0olo\ B.Burfi '• Q  «lug, •
Bandera # M0^DJ,
Han 2 ur*
Vaj ir* 9*
doro KISMAJi
■±\
NAtRoai s'
] Mojala"
K E N I A
Ngaroni«
VikJoriji
cnoyetY250 km.
Sestanek Eden - Saradžoglu
Državnika sta ponovila sku ne	na	delo obeh
vlad — Vesti o rasporejanfu čet na bolgarsko-grški meji
•CARIGRAD, 20. marca. Ass. Press, j v Albaniji, ostali pa bodo odšli na Včeraj sla se sestala na oioku Cipru i bolgarsko mejo, kamor je Velika Bri-turški zunanji minister Sukru Sarad-: tanija že poslala veliko materiala. Isli žoglu in Anlhony Eden. Pri vrnitvi v j krogi pravijo, da bo Nemčija v krat-Ankaro je Saradžoglu izjavil, da se j kem imela BOO do 700 lisoč vojakov v Turčija veseli vsakega uspeha Grčije,! Bolgariji in Romuniji. Iz različnih bal-kakor da bi bit Lo njen uspeh. Obenem : kanskih virov zatrjujejo, da je od 300 je bilo objavljeno, da sta oba državni-| tisoč angleških vojakov, kolikor jih ka ponovila iste poglede na skupno! nameravajo poslati v Grčijo, tam že delo obeh vlad.
ATENE, 20. marca. Ass. Press. Angleži. pošiljajo nova ameriška letala v Grčijo, ob bolgarski meji pa je vedno več nemških in grških vojakov. Vojaški krogi računajo, da jih bo od 800 tisoč grških vojakov ostalo 300 tisoč
okoli 100 tisoč mož.
BOLGARSKI DEMANTI
SOFIJA, 20. marca. BTA odločno, zanika vse vesti, razširjene v tujini o.nekem spopadu med nemškim častnikom iu bolgarskim študentom v Sofiji.
Jugoslavija v ospredju zančmanfa
Stai šCe ftemč^e do Jugoslavije že določeno"
Berlin:
BEOGRAD, 20. marca. Dopisnik »V r e mena« poroča iz Berlina, da je »med tamkajšnjim] diplomatskimi, političnimi in časnikarskimi krogi Jugoslavija še vedno v ospredju zanimanja. Berlinski politični
krogi trdijo, da zavzemata Jugoslavija m Turčija najvažnejši položaj na Balkanu. Nemčija je dobila vtis, da se je našla zadovoljiva rešitev perečih balkansk h problemov, ki zadovoljujejo obe državi. Sta-
lišče Nemčije do Jugoslavije je že določeno in so ga pokazale obojestranske izjave vodilnih državnikov.«
DR. SCHUSCHNIGG PRESELJEN NA BAVARSKO
BEOGRAD, 20. marca. »Vreme« poroča, da je guverner bivše Avstrije, Bal-dour voii . Schirach, izjavil novinarjem, da je hil zadnji predsednik avstrijske vlade dr. Kurt Schuschnigg, ki se je po pri-ključitvt Avstrije k Nemčiji nahajal v internaciji na Dunaju, preseljen v neko malo vasico na Bavarskem.
ROOSEVELT ČASTNI OBČAN GRŠKI: PRESTOLNICE
ATENE, 20. marca. Reuter. Roosevelt je bil izvoljfen za častnega občana Aten.
Odslej bodo imenovali eno ime atenskih ulic po njem.
WEYGAND V RABATU
RABAT, 20. marca. Havas. Sem je prispel na inšpekcijskem potovanju po- Maroku general Weygand,
ANGLEŠKI MEDICINCI V USA
NEW YORK, 20. marca Reuter. Rockefellerjeva ustanova je omogočila večjemu številu angleških medicincev, da bodo lahko nadaljevali študije na univerzah v, USA.
Predlog USA za varno plovbo preko Atlantika
Konvo]sk; sistem naj nadomesti veriga rušilcev preko Oeeana — Senzacije o nemških podmornicah v ameriških teritorialnih vodah, ki ph v Ber.inu in Rimu odločno zanikujejo
WASI1lNGTON, 20. marca. Ass. Press, informacij. Če se izkaže, da so resnične, Namestnik zunanjega ministra, Sumner sta potem samo dve možnosti: ali bodo
NEW YORK, 20. marca. Ass. Press. V mornariških krogih govorijo, da so nekateri ameriški eksperti predložili, da se ukinejo konvoji ladij, namesto njih pa je treba zgraditi pravo verigo rušilcev preko Atlantika, v katere zaščiti bodo plo-vile trgovske ladje. Konvojski sistem kritizirajo zaradi večjega cilja, ki ga nudi sovražnim podmornicam aii letalom. Eks. perti pravijo, da bi 40 rušilcev lahko imelo stalno patruljno službo, H) pa jih bi bilo v rezervi ter služilo za dovoz pe-
W e 11 e s , je predstavnikom časopisja dejal: »Angleški poslanik H«*IHax mi je sporočil, da je poveljstvo angleške vojne mornarice obvestilo poveljstvo ameriške vojne mornarice, da ima na razpolago informacije, da jo neka nemška podmornica dospela na nekem mestu neposredno v bližino severnoameriške atlantske obale. Glede informacij, da so dospela na Atlantik tudi nemške križarke, ni mogoče
trofeja. Ti rušilci bi lahko nadzirali de- i reči še nsče«ar točnega.« Agencija Asso-
setkrat na dan progo, dolgo 50 milj. Vsaka milja v verigi bi bila v njihovem dosegu najkasneje v dveh do treh urah, nikoli pa ne bi trgovska lsd5a b?!a več kakor l uro daleč od vojne ladje.
cmted Press pa poroča iz Londona, da je bil najmanj en oddelek nemških podmornic preplul Atlantik v svrho nadaljnjih operacij blizu ameriške obale. Ameriška vlada drži še v tajnosti podrobnosti teh
nemške podmornice skušale napadati ladje, natovorjene z ameriškim vojnim materialom za Anglijo, ali pa so opažene podmoirnice tako zvane trgovinske, kakršne je pošiljala Nemčija že v prvi svetovni vojni čez Ocean. V Berlinu so novinarjem na vse te vesti odgovorili, da riso tako naivni, da bi napadali ameriške ladje v neposredni bllž*ni a ni .riške obale in izzvali spor z USA. Vest o nemški podmornici blizu ameriške obale je spro. žena z namenom, da vznemiri ameriški narod ter ustvari med njim vojno razpoloženje. Tudi »Popolo di Roma « najodločneje zanika vesti o nemških pednor-uicah v ameriških teritorialnih vodah
sta
©na aktivnost v letalski vol
Nemci poročajo o silovitem sfačnem napadu na ves prostor mod Južno obalo Anglije in Hullom — Angleži s® bombardirali luke severne Nemčije šn Holandske ter KSin
BERLIN, 20. marca. DNB poroča: Ponovili nemški zračni napadi na Hal’ v zaporednih valovih so bili neverjetno mečni. Več sto bombnikov je napadlo razne vojaške ciije v Veliki Britaniji. Napadi so trajali nepretrgoma od 21. ure ‘do 3. ure zjutraj. Več sto ton eksplozivnih bomb raznih velikosti m več 10.000 zažlgalnih bomb je padlo na objekte. Že ; nkoj po prvih napadih so nastali veliki •ožari, posebno v industrijskih predmestjih tiuila ter v luki. Zadeta so skladišča ■;i rafinerije oija, zaradi tega sc je požar s silno naglico razširil po vsej okolici, posebno hudo je prizadet tudi oni del mesta, kjer so železniške naprave, elektrarna in plinarna. Ostale eskadrilje so napadle druga mesta in pristaniške naprave na južnovzhodni in južnozahodni obali Anglije. Občutno so trpela letališča in industrijska središča v Midlandu, prav tako London sam, kjer je bil dan doslej najdaljši znak za napsd. Vsa Anglija od južne obale do Hulla je bila objekt splošnega letalskega napada nemških letalcev. Nemška letala so se vrnila nepoškodovana v svoje baze, s čimer je postavljena na laž angleška trditev, da so njih protiletalske bateriie sestrelile več naših letak OSTALA NEMŠKA POROČILA BERLIN, 20. marca. DNB. 'Pri nekem sunku na južnovzhodni obali Anglije sta bili potopljeni dve tovorni sovražni ladji s skupno tonažo 10.000 ton. Neka podmornica je potopila dve oboroženi angleški ladji s skupilo 13.000 tonami, neka druga pa 3500 ton ladijskega prostora. V sredozemskem prostoru so nemška iz-vidniška letala 40 km zahodno od Krete napadla močno skupino sovražnih vojnih ladij, sestavljeno iz dveh oklepnic, 6 križark ter 3 rušilcev. Obe bojni ladji sta bili zadeti z letalskimi torpedi.
ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 20. marca. Reuter. Angleško letalstvo je preteklo noč osredotočilo svoje napade v prvi vrsti proti lukam v severni Nemčiji, kjer so bili zlasti bombardirani doki in industrijski predeli v Kielu n Wh h e 1 rc; ? >! a ve n u. Močnejši napau je veljal tudi petrolejskim rezervoarjem v Rotterdamu. Komunike letalskega ministrstva pravi, da so letala navzlic mestoma zelo izpremeuljivim vremenskim prilikam dosegla dobre zadetke. V Kielu in Wilheliushavenu je nastalo mnogo eksplozij in izbruhnili so požari, med katerimi so bili mnogi prav znatnega obsega. Še več požarov je. izbruhnilo'med petrolejskimi rezervoarji v tistem delu rotterdamske luke, ki je določena za petrolejske transporte. Druge, skupine angleških letal so nadalje bombardirale doke v Ein-denu, dve letališči na Holandskem ter vojaške cilje v Texelu. Včeraj preko drteva so angleška letala bombardirala' in s strojnicami obstreljevala nemške ladje bb holandski obali. Eno angleško letalo se s teh poletov ni vrnilo.
* LONDON, 20. marca. Reuter. V teku današnje noči so nemška letala hudo napadla London, kjer je padlo veliko število zažlgalnih in eksplozivnih bomb. Škoda je velika, žrtev pa ne. Angleška lemla so v teku noči napadla Kbln. Na luko in Ilull sam jc bilo vrženih velikansko število zažigalnlh m rušilnih bomb, ki so povzročile veliko gmotno škodo ter zahtevale tudi mnogo človeških žrtev.. V raznih delih mesta so izbruhnili požari. Gasilstvo in gasilske straže so bile neumorno na poslu v^o noč. Pod ruševinami številnih stanovanjskih lriš je našlo smrt'večje število prebivalcev. Pionirji neumorno odkopavajo groblje ter spravljajo na dan ranjence, ki jih je še precej pod ruševinami. Angleška protiletalska obramba je bila zelo, aktivna in so več ur neprestano grmeli protiletalski topovi. Skupine Spitfireov so se ponovno spopadle z nemškimi bombniki. Po doslej znanih podatkih sta bila dva nemška bombnika sestreljena, eden od teh v zgodnjih jutranjih urah v bližini obale grofije .Norfolk.
Bitka za Ocean in za - žito
Ameriški Izvozniki o odvišku letošnje žifne žetve
BUENOS AIRES, 20. marca. Ass. Press. Argentinski poljedelski krogi se zelo zanimajo za možnost svojega izvoza previ-ška žita po letošnji dobri žetvi. Pravijo, da se za vse ameriške gospodarske kroge izpreminja bitka za Atlantik obenem tudi v bilko za žito. Oba vojskujoča se tabora sta zainteresirana na tem, da Vri mimo avstralskega žita tud; ono iz obeh Amerik dospelo na evropski trg. Na borznem tr-
žišču za Žito računajo, da bo do 1. julija letos neprodanih še nad milijardo bušlov pšenice, t. j. blizu 272 milijonov metrskih stotov. S posebno velikim previškom pšenice bo razpolagala Kanada, 550 milijonov bušlov, USA 485,000.000 bušlov, Argentina 100,000.000 bušlov. Predvidevajo se tudi ogromni previški koruze v Ameriki, tako v USA 000 milijonov bušlov, v Argentini 225 milijonov bušlov.
Winston Churchill o bitki na Atlantiku
Pozdravni g©ver angleškega premierja novemu ameriškemu poslaniku v Londonu, Winantu — izjava Rooseveltovega odposlanca Harrimana
LONDON, 20. marca. Reuter. Ril g rim Society (organizacija Američanov, živečih v Angliji), je priredila 18. t. m. banket na čast novemu ameriškemu'veleposlaniku Johnu Winantu, ki je pri tej priliki prvič javno govoril v Londonu. Banketa se je udeležil tudi ministrski predsednik Churchill, ki je pozdra-
izida te bitke. Potrebno je, da se v tej bitki izvojtije odločilna zmaga. To je potrebno, ker moramo pokazati svetu, da se politika, na katero pristaja vlada Zedinjenih držav, ne želi umakniti pred silo. Doslej so se pojavljale ob ameriški obali ne. samo sovražnikove podmornice, ampak tudi težke križarke, ki so v ameriških vodah potopile nekaj brdskih ladi.i, ki so plule izven konvojev. Najznačilnejši med kraji, kjer so se pripetile te potopitve, so na 42. stopinji. V vodah, ki so bližje britanskemu otočju, se že bije velika, srdita in neizprosna bitka. Prav tako se srdita bitka bije na Bližnjem vzhodu, kjer Velika Britanija ne želi zapustiti svojih postojank.
Zdaj so naše izgube spet znatno posko-
čile. Izrabljamo vso svojo moč, vse svoje materialne vire in vse sposobnosti svojih znanstvenikov, da bomo mogli kljubovati grožnjam, za katerimi se skrivajo smrtne nevarnosti. Naša moč raste od tedna do tedna. Ameriški rušilci, ki smo jih dobili jeseni in pozimi, prihajajo poistopno v boj. Tudi naše lastne flotilje rušilcev številčno naraščajo. Prav tako stalno narašča naše letalstvo, tako nad otočjem kakor nad morjem. Naš odpor postaja čedalje močnejši in uspešnejši. Prav včeraj sem dobil poročilo o potopitvi treh nemških podmornic. Od 13. oktobra do danes ni bilo ugodnejše novice, ki bi me tako ohrabrila kakor rac je ta vest o trojni zmagi nad sovražnikovimi podmornicami. Kakor veste, se držim nače-
la, da našemu narodu ne smemo prikrival' resnosti nevarnosti. Zato mislim, d® smem z vso pravico zahtevati, da se n}1 verjame, ko izrečem naše trdno prepričanje, da bomo te nevarnosti premagali.
Vsakomur je jasno, kako nujno je za nasprotnika, da pretrga prometne zveze med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami, da loči dva močna naroda, drugega od drugega in da potem vsakogar posebej porazi.* S tega stališča je smatrati sedanjo bitko na Atlantiku za eno izmed najpomembnejših bitk, ki so se' kdaj koli bife v vojnah.
Mister VVhumt! Prišli ste k nam v času velikega preobrata v zgodovini sveta kot naš zvest tovariš in prijatelj. Delite z'nami naše cilje, delite naše nevarnosti, delite naše koristi in naše skrivnosti. Pri' šel bo dan, ko bosta britanski imperij in Zedinjene države prav tako z ramo ob rami izvrševala svečane, težke in vzvišene naloge, ki bodo kronane z zniago.«
Veleposlanik Winant je izvajal v svojem odgovoru med drugim: Politika, ki veže danes Zedinjene države in Anglijo proti skupni nevarnosti, je politika, za katero se je ameriški narod slovesno izrekel. Ameriški narod bo stavil na razpolago v sc svoje moči za izvedbo te politike. Njegove velike sile v tovarnah in na farmah bodo danes na razpolago za obrambo. Amerika bo dala orodje, ladje, letala, topove, municijo in vse drugo vsem, ki se. morajo boriti za svojo svobodo, z največjo hitrostjo, v največjeni obsegu in z vso spretnostjo, ki je v njeni moči. Danes je čast in.usoda angleškega naroda, da brani mostišče do vsega sveta. Angleški narod jc, kakor vsi pravi vojaki, govoril malo, storil pa ogromno. Pri tem ni osamljen. Z njim je ves angleški imperij, z njim je Amerika. S povečano silo bomo organizirali svoje ogromne vire. Po sedanji vojni bomp zgradili nov svet, srečnejši nego sedanji, toda da njegovi otroci ne bodo več živeli v strahu. Vsi svobodni ljudje so v sedanjem boju zavezniki Anglije.
IZJAVA HARRIMANA
LONDON, 20. marca. Reuter. Odposlanec Roosevelta v Londonu, Ha r r im ali je novinarjem dejal: »Sestal sem se že s predsednikom vlade Churchillom. Verjetno se bom sestal še . z vsemi člani vlade, ki imajo opravka z ameriškimi dobavami. Ameriška proizvodnja se statad povečava. Med Američani jih je mnogo, ki bi bili srečni, če bi mogli zmanjšati svoj obrok hrane, samo da bi previšek lahko dali Angliji. Z vsako Rooseveltovo besedo v zadnjem govoru Se popolnoma skladam. Nočem vam prerokovati, rečem pa vam, da Američani resno razumejo sedanji položaj. Mislim, da se v tem pogledu ne boste razočarali.
KAJ PRAVI KNOX
WASHINGTON, 20. marca. AP. Mornariški minister Kuox je dejal, da bo prva ameriška pomoč Angliji v obliki lahkih pomorskih enot, podmornic, lovcev podmornic, motornih čolnov, »komarjev«. Odklonil pa je izjavo glede novih rušilcev.
Po hudih bojih zatišje v Albaniji
vil Winanta z naslednjimi besedami: »Pozdravljamo vas z dobrodošlico v svoji domovini, mister V/inant, ravno v trenutku, ko se vehka bitka na Atlantiku
razvija z. v«o SrJiiost-o Vaša vlada In vaš. uarod sta zslo zainbu esh-aha glede
Italijani ne javljajo o pomoč grškim žrtvam
RIM, 20. marca. Stefani. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo o položaju v Albaniji v svojem 285. službenem vojnem poročilu: Na grški fronti itikakih posebnih dogodkov.
RIM, 20. marca. Stefani. Posebni dopisnik agencije Stefani javlja z albanske fronte, da so italijanske eskadrilje z uspehom bombardirale sovražne čete na osrednji fronti, ki so v pohodu. Prav tako pa so napadle tudi sovražne postojanke. Sovražno letalstvo se ni odzvalo. Italijanska letala so se vrnila v svoja oporišča nepoškodovana.
ATENE, 20. marca. At. Ag. Grško vrhovno poveljstvo poroča, da je bila ofenziva sovražnika na osrednjem bojišču podprta s tanki, odbita. Prav tako tudi vse manjše operacije. Ujetih je bilo ob tej priliki tudi nekaj sovražnih vojakov, uničeni so štirje tanki. Sovražna četa, ki jc prišla v navzkrižni ogenj naših topov in avtomatičnega orožja, je popolnoma uničena. Pri neki umešni operaciji v dolini reke Voiuše smo uidi nekaj sovraž-
važnih dogodkih — Francoska
nih vojakov. Uradno poročilo ministra notranjih del pravi, da ni bilo v zaledju nobenih dogodkov.
ATENE, 20. marca. At. Ag. Po poročilih listov je francoski poslanik v Atenah dal ministru za socialno politiko na razpolago 5000 drahem za pomoč žrtvam potresa v Larisi.
" ATENE, 20. marca. At. Ag. Poveljnik grške vojske general Papagos je izdal vojski dnevno povelje, v katerem poroča, da ga je angleški kralj Jurij odlikoval z visokim angleškim odlikovanjem.
7 MILIJARD OSTANE
WASHINGTON. 20. marca. AP. Kongres jc odklonil predlog, da se zniža 7 milijardni kredit.
WASHINGTON, 20. marca. Reuter. Pri sedemdnevni debati o kreditih za pomoč Angliji, tli bil predložen nobeden amand-man. Izglasovani zakonski predlog bo odposlan senatu. Pričakujejo, da ga bo senat sprejel na prihodnji seji.
ERKO PRI ROOSEVELTU
I \VASHINGTON, ‘20. marca. Ass. Pr« Dr. Erko van Kleffens, zunanji, minister holandske vlade v Londonu, ,}e konferiral z Rooseveltom.
POSREDOVALNI ODBOR ZA DELA
V USA
NVASHINGTON, 20. marcu. AP. Pod predsedstvom Clarcncea Dykstre, rek' tor j a univerze v Wisconsinu, jc bil ustanovljen odbor za končno odlo* čanje o sporih med delavstvom in dcf lodajalci v vojnih industrijah. Po štiH delegate v tem odboru imenujejo ih' dustrijci, štiri delavci, trije pa so & nezainteresiranih poklicev.
ANGLIJA IN »SVOBODNA FRANCIJA*
LONDON, 20. marca. Reuter. Bntah'
ska vlada je podpisala s »Svobodno Frakcijo « dva finančna sporazuma. Prvi veri o financiranju vojske svobod1-); Francozov, drugi pa o finančnih odnosa!1'1 med angleškim in francoskim imperije'11' v kolikor je pod oblastjo svobodnih Francozov.	 ■__________
Mariborska napoved: Preležno j in stanovitno. Včeraj je bila najvibj, loplola ! 8J5, danes najnižja —	’
opoldne -fc-G.
I«
„V tfeiik; igr za Balkan e stališč© Jugos.avi e povsem asno
nHrvaisti Dnevn k" in beogra ski „Maored" k razvoju položaja na jugovzhodu Evrope
'Hrvatsk; Dnevnik« piše v uvodniku med drugim: »DočUn jo v veliki igri za Balkan stališče Jugoslavije povsem jasno, je veliko vprašanje nadaljnje zadržanje Turčije in Grčije. Predpostavlja se, da Še vodja Nemčije v pismu predsedniku turške republike zahteval obvestila o tem, kako se bo zadržala Turčija, če bi Nemčija intervenirala v Grčiji. Gotovo oi bila to edina vsebina poslanice, v njej so bila dana tudi določena zagotovila Ankari, drugače bi ne bili turški državniki odložili svoje izjave za nekaj časa. Prav tako se govori o nemški diplomatski aktivnosti v Atenah, o koncesijah, ki bi jih Grčija dala Nemčiji, katerih pa noče dati Italiji. Koliko je na tem resnice, je težko reči Gotovo je le eno, da nemške čete vedno bolj prihajajo na bolgarski jug in
zasedajo tam položaje, nasproti jim pa prihajajo angleške čete. Italijanski listi poudarjajo, da prihod Angležev prinaša nov položaj na Balkan in je verjetno, tla bo prišlo na jugu do spopada med Nemci in Veliko Britanijo. Nemški tisk postavlja kljub temu težišče fronte na sam veliko-britanski otok, smatrajoč, da bo tam padla odločitev. Vse kaže, da se bo boj nadaljeval z vso ostrino. Jugoslavija želi ostati izven tega. To ji je doklej uspelo, upamo, da bo tako tudi nadalje.«
»Napred«, beograjski tednik univ. prof. dr. Iliča, pa piše: »Po raznih vesteh o bivarfju nemških čet v Bolgariji naglašajo nemški listi, da je zanimanje Nemčije za 'ugovzhod Evrope inspirirano v glavnem no načelih, da »v tem svojem gospodarskem prostoru odločno vzpostavi stalen
mir in stabilen red. Treba je Anglijo toiči povsod, kjer bi sc pojavila.« Službeno stališče Nemčije do Grčije še ni določeno, predstavniki nemške zunanje politike odklanjajo vsak odgovor o nadaljnjih od-nošajih Nemčije do Grčije. Največje zanimanje zbuja stališče Turčije. Pričakovanega govora turškega zunanjega ministra ni bilo. Turčija želi ostati čim dalje v vlogi opazovalca. Stališče Jugoslavije j do balkanskih dogodkov živo zanima vso j tujino, prav tako je opravičeno zanima- j nje najširših slojev Jugoslavije do nadaljnjega razvoja dogodkov na Balkanu. Vsak naš človek, pa naj bo v kakršnem koli položaju v družbi, čuti zdaj državo, nosi jo v sebi tudi v miru, kako šele v trenutku, kadar smatra, da bi bila lahko ogrožena.«
12.000 pezet je izročil nemški konzul
v	San Sebastianu španskim ribičem, ki so rešili 140 milj daleč na Atlantiku štiri nemške letalce s poškodovanega bombnika.
Chryler gradi tanke. Direkcija teh podjetij je izjavila, da so tovarne že prirejene tako, da lahko dnevno proizvajajo pet 35tonskih tankov za Veliko Britanijo. V 12 mesecih bodo samo te tovarne opremile štiri motorizirane divizije tankov po 35 ton.
Dr. GoebbeSs o političnih in kulturnih nalogah na vzhodu Nemčije
BERLIN, 20. marca. DNB. O priliki Ponovne otvoritve preurejenih gledališč je propagandni minister dr. Goebbels v torek govoril v Poznanju. Poudaril je politični, kulturni in narodnostni pomen vzhodnih krajev za nemški narod. Tretji rajh gleda na vzhodne kraje mnogo pravilneje, kakor so gledali nekdanji voditelji Nemčije, za katere so bili vzhodni kraji nekakšno skladišče za uradnike, ki so se Pokazali nesposobne v drugih krajih države, in za častnike, ki niso imeli sreče v karieri. Ti kraji so bili za nekdanje voditelje Nemčije ne samo pokrajina, kamor so kazensko premeščali uradnike, ampak tudi nekakšna poskusna postaja za vse mogoče gospodarske teorije.
Kratkovidni voditelji nekdanje Nemčije so mislili, da so ljudje, ki niso primerni za druge kraje, dobri za vzhod, morda celo predobri. Takšno pojmovanje je pa v nasprotju s tem, kar narodni socializem pojmuje pod načeli nacionalne politike v vzhodnih krajih. Na vzhod je treba pošiljati ravno najboljše ljudi.. V bodoče bo moral vsak mlad Nemec videti svojo narodno dolžnost v tem, da bo pre-
I diščem kakor so Gdansk, Vratislava, Kraljevec, Katovice. Seveda se bo po končam vojni nadaljevalo z dvojno silo.
• s si >*:
Kili*;
‘ m Fm.
iiiflMi
MINISTER DR. GOEBBELS
bil po nekaj let v vzhodnih krajih. Mnogi izmed njih bodo vzljubili te kraje in se stalno naselili v njih. S tem se bo okrepil živi okop, ki varuje domovino. Preureditev gledališč v Poznanju je šele začetek obsežnega in načrtnega kulturnega dela v vzhodni Nemčiji. Velika pozornost bo posvečena tudi velikim kulturnim sre-
Niso vedeli, da je medtem njih domovina izgubila svobodo. V Francijo sc je vrnila stara ribiška barka .,Conccption Ironia-culee”. Odplula jc lani 10. marca k New Fundlandu na lov na polenovke. Ob ameriški obali se jim je pokvaril radio in niso vedeli, da je bila medlem njih domovina premagana. Ko so pluli domov, so srečali več angleških ladij, ki so jih ribiči navdušeno pozdravljali. Angleži se pa niso zmenili za staro barko pod francosko zastavo in so jih pustili dalje. Sele pred dnevi. ko so jih na obali sprejeli nemški vojaki. so ribiči zvedeli resnico, piše United Press.
'Udarec bo presenetljiv’*
Rimski dopisnik »Pester Lloyda« poroča, da so v Rimu splošno prepričani o skorajšnjem nastopu velike podmomiške akcije. Udarec bo, tako menijo, presenetljiv. Nemci računajo pri tein predvsem na visoko število svojih podmornic ir, možnost, da tem naglo postavijo nadaljnje rezerve. Predvsem pa upoštevajo štiri važne činitelje:
1. Ofenziva se bo začela z akcijo v velikih množinah. Podmornice bodo nastopile v velikem obsegu.
2. Presenečenja za sovražne ladje bodo mnogo večja, kakor so bila doslej, ker so nove podmornice opremljene z mnogimi aparati, ki jim zagotavljajo večji uspeh.
3. Angleške pomorske poti so zdaj dobro znane in nova vrsta podmornic bo na teh prekomorskih črtah postavila dobro zastražene zapore.
4. Aktivnost podmornic ne bo navezana na spoštovanje mednarodnega prava, ker bodo vse paroplovne črte proglašene za nevarne. Tako se bo povečala tudi varnost posadk v podmornicah.
Tradicije nemškega generalnega štaba
Nemški generalni štab je prevzel vse tradicije onega iz prve svetovne vojne. Vendar je danes vse drugačen, kakor je bil oni pred 25. leti. Nemčija se je od 1. 1906 do 1914 oboroževala, generalni štab pa ni znal v polni meri izkoristiti oboroževalni načrt. Tako je šla Nemčija v svetovno vojno premalo oborožena.
Danes je to drugače. Novi generalni štab se je lotil posla, izkoriščajoč vse izkušnje v drugih državah. Brezhibno je bil izveden pohod na bojišče, vodstvo je
Kultura
Razgovor z violinistko Ornikovo
K NOCOJŠNJEMU KONCERTU LJUBLJANSKEGA KOMORNEGA TRIA
Vest o koncertu ljubljanskega komor- da v trenutku igranja, ko se vsa predam
nega tria in o nastopu Mariborčanke gdč. Francke Orni ko ve je zbudila v mariborski javnosti, veliko zanimanje. Saj -se je mnogi spominjajo še kot otroka, ko je zbujala s svojimi nastopi na raznih Prireditvah pozornost kot mala umetnica na violini. Naš ljubljanski sotrudnik je te dni obiskal gdč. Ornikovo in ji skušal izvabiti nekaj podatkov o njenem nastopu v Mariboru. Opravilo ni bilo težko, kajti gdč. Omikova se giblje v Ljubljani med učilnico Glasbene akademije in študijem ljubljanske radijske postaje. Najlaže pa jo. dobiš doma kjer z vnemo neugnanega zanešenjaka obdeluje najtežje violinistič-ne probleme. V glasbenih krogih so nam rekli, da zdaj ne študira, odnosno »brusi« nič drugega, kakor najtežje, kar je v violinski književnosti: Paganinijeve etn
umetniški zamisli izvajanih skladb, odlo žim sleherni nemir in igram, kakor da bi bila sama s svojimi soigravci in z njimi vred omamljena od skupnega čustva.«
Kako je bilo z Vašim dosedanjim študijem?
»Nič lažjega! Zdi se mi, kakor da je čas. ki sem ga doslej prebila pri svojem l^)ku in svojih goslih, minil strelovito in se pogostokrat ujamem pri spominu na svoje prve poizkuse v Mariboru, ko sem kot mlado dekletce izvabila svojemu dragemu glasbilu prve zvoke. Pričela sem z violino, ko mi je bilo komaj štiri leta. Starš: so morali instrument posebej naročiti zame. Ko sem ga enkrat imela v rokah, pa je šlo jadrno z mojim učenjem. Svoje končne študije sem opravila na
de, To bo menda prva jugoslovanska ■ljubljanskem konservatoriju, na ljubijan-
umetnica ki bo mogla v bodoče nastopati s tem programom Kdor se kaj razume na violino, ve. kai pomeni Paga-n?ni in kakšen trd oreh so njegove skladbe.
Bila je nemalo začudena ko sem ji povedal. da sem novinar in da bi želel od uje kai vvedeti.
Gospodična, sem začel, prihodnji teden nastopV v MPrib"ru, v svojem rojstnem T«> ho jrn Vr>« nr?''",,< naj-hrže. k! se "a gotovo veselite in ki Vas M ram morda 'e obdaja s tesnobo, ker bo to or vi Vag kval!teto! nastop v domačem kraju.
"Pr1 zna vam da sc tega nastopa močno vesel m Peč pa tudi moram, da mi nckol^o tesno pr! srcu saj veste, v Koncerne 'ivor.ine sem šele začela vstopat: *'	<	f	>■>	na 'oneertu nagega tria
v ljubljanski Filharmoniji, pa se mi zdi.
ski Glasbeni akademiji in pri mojstrih Šlajsu, Ruplu in zagrebškem pedagogu M umiu.«
Gospodična nikar ne zardite, če vam sedaj dovolim maicc odmora in jaz povem. kaj vem in kaj sem sFšal o Vaš: 'gri in Vašem znanju. Rekli so mi, da ste v koncertni dvorani že opetovano očarali ne le občinstvo, marveč tudi uči-relje s svojim žamettrm. mehkim, hkrati 'ia sila čistini tonom. Profesor Osterc nn je zatrjeval nekaj o Vaši tehniki. Morali ste mu pri zadirem koncertu močno pri--Ejsti k srcu. kajti dejal je. da ga je prc--enet:) Vaš načni ooimovanja njegovega fia. ki je ritmično in harmonsko nenavaden ''.'''ali ste z nezaslišano moško silo in s popolnim razumevanjem njegovih ' •*f»»’--',.sii namenov
N ln;'! 1 '/ashiga za mojo tedanjo :sro gre vsemu triu, kajti s prof. Šedlbauer-
jem in dr. Lipovškom tvorimo enoto, in vsi trije pilimo in koncipiramo umetniško zamisel vsakega izvajanega dela. Avtorsko pravo je treba torej porazdeliti na tri dele, prav za prav pa kaže, da smo enota, zlita v eno iz treh duš.«
Gospodična, kaj pa Vaši načrti za bodočnost?
»Teh imam mnogo. N: mi obstanka pri doseženem. Rada. bi še višje. V Mariboru bi rada nastopila z Lalojevo Špansko simfonijo. Delo imam naštudirano' in sodim, da bi z njim pri dobri spremljavi docela uspela. Saj poznate to Lalojevo delo. Njegova čustvena melodika mi močno prija. Vmes pa je natrošenih dokaj tehničnih vragolij, ki pa mi, razumljivo, po tolikšnem študiju pri izvrstnih, a hkratu tudi strogih in natančnih mojstrih, ne delajo nobenih težav več.«
Kako to, gospodična, da ne greste malo v tujino in si ogledate še kaj sveta?
»To je moja davna želja, toda kaj. ko
o	tem odločajo drugi. Morda bom s svojimi nastopi in s priznanjem, ki ga bom skušala žeti. vendar le dosegla kakšno štipendijo. Ali niste tudi Vi tega mnenja?«
Ker se je gospodični Francki mudilo' k radijski uri. kjer so zelo strogi glede točnosti, se je prijazna umetnica morala naglo posloviti. Storila je to z odločno kretnjo, v kateri sc je zrcalila vsa njena neugnana volja, volja, ki jo je privedla že sedaj v vrsto najboljših slovenskih violinistov. Ni dvoma, da bo nocoj v Mariboru med svojimi ožjimi rojaki doživela isto priznanje in isto oceno, ki jo že sedaj uživa v naši ljubljanski glasbeni sredini. Ta sredina pa je znano zelo stroga v ocenjevanju in po pravici uživa ■las prvega glasbenega učilišča v državi.
(Poleg gdč Orriikove nastopilo drevi v gledališču še g. Šedlbauer (ccllo) in g dr. Lipovšek (klavir). Na sporedu so iredvsem dela slovenskih skladateljev Arniča. Osterca Škerjanca. Pahorja. Mirka in drugih.)	o,	b.
poskrbelo, da so bile milijonske vojske prestavljene brez zaprek iz vzhoda na zahod in tam pripravljene za bodoče naloge. Motorizirana vojna na kopnem, v zraku in na morju je terjala od generalnega štaba mnogo več naporov kot v pr-
vi	svetovni vojni. Skrbno šolani general-štabni častniki so pri tem pomagali poveljnikom. Sploh se je nemško vrhovno poveljstvo s svojim štabom ravnalo po starem von Schlieiinovem izreku: »Mnogo žrtvovati, malo siliti v ospredje, pa v resnici več pomeniti, kakor se na zunaj zdi..piše »Pester Lloyd«.
ANTHONY EDEN
se je po zadnjih poirocilili ponovno sestal s turškim zunanjim ministrom Saradžo-glom
Francozi o Sovjetski Rusiji
Tako pravi »Jour EcHo de Pariš«, ki pod gornjim naslovom objavlja: »Od 1. 1921 dalje je Leninova ekonomska politika potrdila bankrotstvo integralnega kolektivizma. ki ga je pridigal Karl Marx. Leto 1934 je s pristopom k religiji kolektivne varnosti pomenilo konec komunističnega antimilitarizma. V 1. 1939 je nova obrt pomenila konec doktrine »eno tne fronte proti fašizmu«. Politika ruskih imperialnih aneksij je napovedal^ bankrot tretje legende o tem, da »proletar-stvo nima domovine«.
Komunistični agenti v tujini so se znali vedno prilagoditi izpremembam sovjetske politike. Thorez in Marti, bojevita v juliju 1939, sta postala mesec dni kasneje pacifista.«
im&ats* e vesti
mmsmamssm
Obvesna prodaja in odmera žitnih presežkov
Že v torek smo poročali, da sta minister za preskrbo in prehrano ter ban bari ivine Hrvatske izdala uredbo o obvez-' i.. prodaji presežkov pšenice, rži, sorži-ce. ječmena, koruze in moke vseh krušnih žit. Minister m ban ix> tej uredbi smeta določati, koliko pridelkov in moke smejo proizvajalci pridržati. Za koruzo in moko bodo veljale tudi v bodoče dosedanje cene v okrajih, ki jih bosta minister in ban posebej določila. Za pšenico. rž, soržico, ječmen in moko, iz njih bodo veljale izven tega posebej določenega območja paritetne cene na osnovi Subotica, za koruzo in koruzno moko pa na osnovi Petrovgrad. Kdor ne proda presežkov v določenem roku, mu jih odkupi država 20% izpod paritetne cene. Uredba določa sankcije za prekrške in nad .d-njo kontrolo glede prevoza vseh vrst žita in moke. Po tej uredbi bodo
določene maksimalne cene poleg pšenice in koruze tudi za vse ostale vrste žita.
Naredba o presežkih
Na temelju uredbe o obvezni prodaji žitnih presežkov je izdal minister za oskrbo in prehrano posebno naredbo o presežkih, ki smejo ostati proizvajalcem in imetnikom za prehrano in setev. Spodaj navedene količine se računajo za pšenico in krušna žita ter moko od 1. IV. do 1. VIII., za koruzo in koruzno moko pa od 1. IV do 1. XI.
Na podlagi uredbe o obvezni prodaji presežkov žita je minister za oskrbo in prehrano izdal naredbo o presežkih, ki se bodo pustili ( za prehrano in setev. Imetniki pšenice, rži. soržice, ječmena, koruze in moke iz tega žita, smejo po tej naredbi obdržati in sicer če so kmečki pridelovale!: I. za prehrano 60 kg pšenice ali 50 pšenične moke, v krajih,
Kjer se preživljajo tudi z ječmenom, enako količino ječmena, ah 140 kg koruze alt 110 kg koruzne moke za vsakega člana gospodinjstva; nadalje 10 kg pšenice ali 8 kg pšenične moke ali 20 kg koruze ali 16 kg koruzne moke za vsak oral orne zemlje lastnega posestva za prehrane poljskih delavcev; 2. za živino in ostale potrebe po 50 kg koruze od vsakega katastrskega orala, zasejanega s koruzo v letu 1940, po 50 kg koruze v zrnu za vsakega prašiča, ki ga pitajo, po 1000 kg koruze za pitanje goveda, po 50 kg za vsako molzno kravo, po 150 kg za vprežno govedo in po 100 kg za vsakega konja. Ostal; imetniki žita pa smejo obdržati za prehrano 50 kg pšenice ali 40 kg pšenične moke, ali 100 kg koruze, ali 80 kg koruzne moke za vsakega člana domačije. za živino pa kakor kmečki prebivalci. '
seji
po-
r-ilo
aviio
Ma-
ji Knfcgi..ja	.i'	i<.'rus;doyala;
izvršnega odbora Rdečega kn/.a. ki je leg tekočih zadev spre j.; a lucii poro o delu v minuli poslovni dobi za g skupščino RK.
n 80 l<?l:.ic» znanega slavisia prof. iije Murka je proslavila organizacija zagrebških Slovenc« \ .,Nai sobno matinejo v Malom gledališču. I delo; žili so .sc mnogi	>]
in javni delavci, i r >slavo je ot\
Nučič, ki je poudaril še poseboi. da jc ludi dokaz slovensko-hrvalskega duhovnega sodelovanja. O slavljencu in nj ; ivein delu sta govorila še prot. I-rau Poljanec, dr. Ivan Esih. Umetniški d >1 prireditvi so izvajali društveni pevsiii /.bor. ter znani pevci Gostič, Neralič in Šimenc, n Snežil« je v Dalmaciji dan pi
^obeljeni so bili vsi hribi v okoli;
01
lovim.
ci Splita ter hudo neurje.
n V enem tednu ss» bili čaji v družini Lozjanin trovice.
n VI let iz Dubrovnika potovalo pismo, ki ga je 1 Roko v Južno Ameriko, sedaj neodprtega vrnili.
)k Brač. Divjalo je
d Jože-coli-tudi
Zahteve pooblaščenih gradltei°ev
O svojem položaju m težnjah so razpravljali na rednem letnem občnem zboru graditelji, včlanjeni v svojem Združenji! pooblaščenih graditeljev za Dravsko banovino v nedeljo v Ljubljani. Predsed. Miroslav Zupan se je dotaknil raznih vprašanj, ki so nastala zaradi sedanje vojne in niso prizanesle našemu narodnemu gospodarstvu, omenjal razne davčne-reforme itd. Združenje je delovalo v popolni soglasnosti z zbornico TOI in graditelji pričakujejo, da borno tudi sedaj z ustanovitvijo obrtniške zbornice dosegali enaka soglasja. Na banski upravi so se začele ponovno razprave o povišanju mezd stavbinskemu delavstvu. Udruženje je zastopano tudi v akciji iz-vrševalnega odbora Jugoslovanskega nacionalnega komiteja. Tajniško poročilo je imel K r a m a r š i č. Članov je 74. Pri združenju je priglašeni! 99 zidarskih vajencev, zaposlenih pa je bilo sredi stavb-
ne sezone 1.120 pomočnikov. Zaman so se trudili, da bi dosegli izprememboobrtnega zakona (predvsem §Š 47., 219. in 234), Tudi zakon o zatiranju šušmarstva še ni sprejet. Zbornici za TOI so podali mnogo strokovnih mnenj. Med drugim je omeniti, da se cene gradbenega materijah še vedno dvigujejo, zlasti onih predmetov, ki ne spadajo pod kontrolo cen. Zvišani so bili tudi prispevki za socialno zavarovanje in' dosega povišuje v nekaterih razredih kar 50%.
Po blagajniškem in revizorskem poročilu je bila soglasno izvoljena stara uprava s predsednikom Zupanom na čelu. Pri slučajnostih je bik) sprejetih več predlogov za izboljšanje stanovskega položaja. Med drugim tudi jJredlog za ustanovitev gradbinske (zbornice skupno s Hrvati in Srbi. Gradbenikom se naj tudi dovoli imeti večje število vajencev kot dosedaj.
Seja lesnega odseka Zveze Haidustrifcev
Pod predsedstvom načelnika lesnega odseka inž. Jerneja Zupanca je bila v petek plenarna seja lesnega odseka Zveze industrijcev. O poslovanju lesnega odseka je poročal glavni tajnik dr. Adolf Golta. Zastopniki lesnega odseka so sodelovali na razpravah Stalne delegacije lesnega gospodarstva o vprašanju kontrole cen gradbenega lesa. Zaradi zadostnih zalog ter zaradi zelo omejenih možnosti izvoza, ni stvarne potrebe za kontrolo cen ter. je vseskozi upravičen predlog, da se gradbeni les od kontrole
cen izvzame.
Odsek je sprejel poročilo o korakih, ki jih je Zveza napravila zaradi prometa z lesom za kurjavo na razdalje do 30 km. Nato je odsek razpravljal o splošnem položaju lesne stroke ter o težavah, s katerimi se ta stroka bori zaradi sedanjih izrednih razmer, o novih pritožbah radi nerednega dostavljanja železniških vagonov, o težavah pri prevozu lesa iz gozdov na žage itd. Cene lesa na panju, kakor se danes zahtevajo, niso več v pravem razmerju s cenami gotovega blaga.
Odsek jeP razpravljal tudi o zasedanju] riemško-jugoslovanskega lesnega odbora.
ieij snu-. ii slu*
iz Sremske Mi"
v Dubrovnik :f
. 1929 poslal Ivo kor so mu ga Prepotovalo j° Afriko, Ameriko in Evropo. Na pisemskem ovoju je n AH
valcev so se vpraševali merodajni v rajevu na temelju štetja krušnih izkaznic« Toda natančnejša preiskava je
pečatov raznih pošt. ima Sarajevo ves l§9.988 preb!
dognala.
ki se bo pričelo dne 20. marca t. I. v Beo|(ia kljub velikemu napredku Sarajevo zagradil. Za delegata lesnega odseka je billhvaljuje tak dvig prebivalstva samo temu,
leslav T e r n o v e c in Filip M u 1 e j.
izbran	glavni	tajnik	dr.	Adolf	Go	1 i	a,|^a so si mnogi	omislili več kart. ^
za eksperte	pa	inž.	Jernej	Zupanc,	Bd-I. 11 Najidajsa	zakonca v državi	sta	\ei-
§jelno 13 letm Huso Salkič, sm Rasidov, S dijak IV. razreda, in 12 letna Ramiza Baj-Brič iz Zavidovičev. Pravijo, da sc je Hu-so, ki se je do poroke potikal z oslalo olročadjo po cesiah, sedaj nenadoma zresnil.
n S svetilko	je hotel ugotovili	ali	je	v
cisterni še kaj	nalSe delavec Seiko Čuta	iz
Bosanskega. Broda, ki je s svojim sinom pretakal natm. Zaradi tega je nastal po-
DR.
ANDRES O TRGOVINSKEM SPORAZUMU Z ITALIJO
Minister dr. Andres je ob priliki podpisa novega gospodarskega protokola o izmenjavi in plačilih med Jugoslavijo in Italijo poudaril med drugim, da kljub raznim težkočam sedanjega časa Italija ne bo omejila dobav, dobave tekstilnih surovin in polizdelkov bo celo povečala. Sprejeli pa smo tudi ponudbe glede umetnih vlaken. Osnova našega izvoza v Italijo je v glavnem neizpremenjena. Poleg klirinškega računa bo ostal tudi v bodoče specialen račun, vendar so nekatere vrste blaga, ki so sedaj bile obračunavale na specialen račun, prenesene na klirinški. Dr. Andres je mnenja, da smemo biti s pogajanji zadovoljni.
g Zveza soho-crkoslikarjev. pleskarjev in ličarjev za dravsko banovino sporoča jav-nosli. da je na svoji redni skupščini v Colju dne 9. marca 1911 z ozirom na ponoVni povišek con materijalu skenila ponovni povišek cen materialu sklenila kom za sobo-črkoslikarsko, (deskarsko in ličarsko delo za nadaljnili 39 odst.
g O cenah za izvoz lesa v Nemčijo razpravljajo v Zagrebu na zasedanju jugo* slovansko-nomškega lesnega odbora.
g 150 vagonov krompirja Jiomo izvozili! v Švico. Dovoljenja za izvoz so že izdana.] Plačan bo s kompenzacijami.
popolnoma izgorel ■kline, zgoreli pa s
sin
a šo
žar ter je Seiko dobil nevarne op dve cisterni.
n V živem apnu je zgorel 18 letni Gabriel Habijanae iz vasi Dubranec pri Varaždinu, ki je hotel prinesti vode v apnenico ter je pri tem padel vanjo.
n Na um sa plačani, prvi v državi, brivski pomočniki v Varaždinu. Na. uro dobijo 4 din, mesečno pa povprečno 1100 din.
n Vlak jo »zmrcvaril na progi Križevci— Koprivnica branja PeUija, ki jc bil namenjen v umobolnico v Vrapjeu. Ni dognano, ali gre za nesrečo ali samomor.
fJadšo
Petek, 20. marca Ljubljana:	13.02 slovenski skladatelji
(Ro); 13.30 narodne pesmi ob spremljavi, klavirja ,18.10 ženska ura; 19.50 izseljenska poročila; 20. Ro; 21. sonalna ura. — Beograd: 17.55 havajska g!.: 19.40 muslimanske pesmi. 20.25 simfonični Ro; 22.50 plesna gl. -- Zagreb: 29. Ro; 21.30 plesna gl. Praga: 15. lahka gl.; 15.30 ..Modri cveP' (140 letnica smrti Novalisa); 10.30 lahka gl.; 1S.20 pisan spored; 20.10 Puccinijeva opera ..La Bolieme", 23.15 zabavni koncert. Sofija: 17.50, 18. in 22. lahka in plesna gl.; 18.25 valčki; 18.35 Bizčlova. „Carmcn“. Budimpešta: 15.20 cigani., 19.30 prenos opere; 23.25 spet cigani. — Francija I.: 17. zabavna gl.
JAN G1IEŽA:
ARRARA CELJSKA
Zgodovinski roman lepe Celjanke
Sem, - je vpadla Barbara, —-■ kajti malo jc takih mož. Znabiti ste ga vprav radi tega poslali na grmado ... da bi vam ne bil v napotje!
Ah, Milost, — je porogljivo pripomnil kralj, -- ti vendar politiziraš!
Ne vem, ali politiziram ali ne. Vem samo to, Milost, — irtu je hladno pogledala v oči. - da je imel ta svečenik v rokah tvoje jamstveno pismo, tvojo častno besedo, ki pa je ti nisi izpolnil. To vem jasno, drugega ničesar!
Barbara je vsa drhtela, srce ji je glasno razbijalo. Da, da. Ta svečenik je bil ■ mož! Bi! je več ko kralj. V rokah je ime! najbolj zanesljivo jamstvo, toda oni, k; mu g a jc dal, besede ni izpolnil. In vendar se ta svečenik niti v zadnjih tre-' nutkih svojega življenja ni skliceval na kraljevo jamstvo. Zanj kraljeva beseda n- ve e bita jamstvo; njegovo veliko m c.in o jam s ivo je bila njegova vera, nje-;;i,vo prepričanje. S to vero stoji zdaj že
i	; ;d N ,jv: -;im sodnikom, ki ne terja :	lup.uovega jamstva, ampak zgolj
jen dvo Janove vere.
Da, ko je, tako nekako. Barbara to s,i • a 'M ne zna povedati, nima be-
-	- j, da bi izrazila z njimi to, kar se ta
hip dogaja v njeni notranjosti. Morda tega ne bo znala nikoli izraziti, to je mogoče samo občutiti. V vrtincu misli :u čustev pa je ta hip vedela samo to: danes je padel na grmadi mož. cel mož, ki ga niti poznala ni!
Zdaj je za vse že,prepozno. Da, za vse.
—	Nikar tako, — je dostojanstveno iz-pregovoril kralj Sigmund. — Tega ne razumete, nihče tega ne razume. Ne tajim, da bi mu ne dal jamstvenega pisma in častne besede, toda treba je vedeti, zakaj jc šlo in še gre v tem sporu! In boli me, morda mi je najhuje radi tega, ker nisem mogel izpolniti svoje dane besede, I toda stvari so. se zasukale povsem drugače, kot sem pričakoval. — Kralj si je nekoliko oddahnil. Moral je to povedati pred vsemi, zlasti pa še pred njo, da bi napačno ne sodili, da bi ga ne obsojali za dejanje, ki se mu ni mogel izogniti, četudi se je zavedal, da bo to dejanje ležalo na ujem ko črn madež. — Šlo je za mnogo, mnogo več! Tega bi se lahko tudi on zavedal! Gospodje, sami veste, s koliko težavo sem skliceval tale zbor,
—	se je Sigmund obrnil k Njegovi Eminenci. — dasi se vsi zavedamo, da fe treba doseči izboljšanje za vsako ceno. Brez
izpreobmjenja in izboljšanja bi padali čedalje globlje, vsi bi utonili v propasti. To vemo./, to nam je danes jasno. Vsem. In bodočnost moje države je odvisna od uspeha tega zbora. Vsega tega pa vendarle nisem mogel žrtvovati zaradi enega samega krivoverca! — Kralj se je strastno vzravnal, kot bi hotel z enim samim zamahom podreti na tla nevidnega sovražnika.
— Fa je bil zares krivoverec? — je vprašala kraljica Barbara.
-—Bil je! — se je osorno vmešal gospod iz Plavna.   Najbolj znameniti
cerkveni očetje so to dognali... torej je bil krivoverec!
— Ampak osamljen ni bil, — je tiho in mirno pripomnila Barbara. — Videla sem češke plemiče, govorila sem z njimi; zdaj jasno vem, da ni bil osamljen. Njegovo ljudstvo je z njim.
'Kralj se je čemerno nasmehnil. Srdito je nagnil vrč in slastno pil.
Domišljavci! — se je zakrohotal Sigmund. — Če si že hočejo razbiti svoje glave, naj kar poskusijo. Ob meni si jih zanesljivo razbijejo!
Kraljica Barbara se je zlobno nasmehnila.
— Da bi Njegovi Milosti kralju tega ne bilo žal!
Sigmundove oči so se zalile s‘krvjo.
-	Kača! — jc siknil skozi stisnjene zobe.
Nikar ne govorimo več o neprijetnih stvareh. je skušal kardinal zasukali pogovor drugarn.
1
— Resničnost vam je od sile neprijetna!
— je ironično pristavila Barbara, ki je kipela v bojevitem razpoloženju.
— Kar je bilo storjeno in odločeno, je bilo pravilno stotjeno. — se jc spet vmešal Henrik iz Plavna. - Kjer ni pokorščine, tam morajo biti dejanja!
Barbara se je glasno zasmejala.
Kralj se je bil medtem že nekoliko pomiril. Pomagalo rnu je vino. ki ga je v duš\ku ziival vase.
— Eminenca, se je obrnila Barbara h kardinalu. — Slišala sem. da je ta češki svečenik pridigal, da oni, ki živi v smrtnem grehu, nima pravice biti duševni pastir? Ali je res?
— Res je santo to, — se je nasmehnil kardinal. — da je nekaj takega oznanjal-Seveda, ono. kar je oznanjal, m resnica-Njegov nauk je bil nekoliko prestrog-Milost, prestrog celo za svetnik^ kaj šele za navadne smrtnike, kakršni s m o vsi ljudje.
— Njegov nauk je bil torej vzvišen, kajne?
— Vzvišen? — se je začudil kardinal-
— Preveč fanatičen, kot sem že dejal- a tudi nečloveški. Milost. In s posebnhn poudarkom je še rekel: — Mar tudi t* verjameš vanj?
— - Ne, ne verjamem. Eminenca, — -’c naglo odgovorila Barbara. - V ostal«111 pa tudi vam ne verjamem, — se .ie zasmejala, - Slutim na. da danes nihče flj zgorel na grmadi, da ni ondi prav ni45 tunrlo.
(Dalj«-'
Uredba o mirnodobnih voiaških invalidih
.Službene Novice" objavljajo uredbo o mirnodobnili vojnih invalidili. Uredba ima poleg drugih naslednje določbe: čl. 1. Za mirnodobne vojne invalide si’ smatrajo vojaške osebe (ofi-Cll'ji, vojaški uradniki. civilni državni uslužbenci v službi vojske in mornarice, kaplarji, redovi in mornarji Pri služenju obveznega roka, gojenci vojnih sol. graničarji in obvezniki rezerve , ki vrše v mirni dobi vojaško dolžnost ali službo ter ob priliki iste brez lastne krivde dobe rane ali poškodbe ter se zaradi tega njihova sposobnost za gospodarsko delo v splošnem zmanjša v toliki meri, da jih pristojna vojaška oblast proglasi za invalide. Ne smatra se za krivdo poškodba iz nemarnosti. Čl. ‘2. Pravico do državne zaščite in podpore po določbah le uredbe morejo uživali: a) Mirnodobni vojni invalidi in njihovi otroci; b) Rodbine in slarši umrlih mirnodobnih vojnih invalidov; c)Rodbine in starši vojaških oseb po čl. 1 te uredbe, ki so izgubiii življenje pri izvrševanju vojaške dolžnosti ah službe ali ob priliki iste.
• V rodbino se računajo zakonska žena, zakonski otroci, izvenzakonski otroci, ki jih je poškodovani, umrli ali padli priznal pred državno oblastjo, svečenikom ali svojim starešino, kakor tudi oni, katerih izvenzakonski oče je bil ugotovljen z razsodbo rednega sodišča, in ki so bili rojeni, pred-no je izvenzakonski oče dobil rano ali poškodbo, zaradi katere je bil proglašen za invalida, kakor tudi otroci, ki so bili po zakonskem potu prisvojeni. če jih je poškodovani, padli ali umrli vzdrževal.
Starši umrlih mirnodobnih vojnih
invalidov in vojaških oseb po čl. 1 le uredbe, ki so izgubili življenje pri izvrševanju vojaške dolžnosti ali službe. ah ob priliki iste. imajo pravica do podpore ali zaščite, če je bil potomec edini branilec in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Cl. 3. Pravice do državne zaščite in podpore nimajo: a) Oseba, ki se sama iz j pohabi ali poškoduje z namenom, da se izogne vojaški dolžnosti ali službi; b) Oseba, ki pobegne iz vojske ali iz vojaške dolžnosti: c) Oseba, obsojena zaradi veleizdaje; č) Oseba, ki poskuša z namenom, da bi se izognila vojaški dolžnosti ali službi, izvršiti samomor; d) Oseba, ki prostovoljno služi neprijatelju v protinarodnih interesih; e) Rodbine in slarši zgoraj naštetih oseb; I' Rodbine in starši vojaških oseb po čl. I le uredbe, ki v namenu, da bi se izognili vojaški službi, izvrše samomor .ali pa so bile obsojene' na smrt.
čl. J. Zaščita in podpore, ki jih daje država invalidom, obstoje:	a) v
zdravljenju: b) v dajanju protez in drugih ortopedskih pomožnih sredstev; c) v dajanju službe in dela; č)
darskem jačenju; d) pouku; e) v dajanju
v stro-
olajšav
v gospi kovnem
pri izvrševanju dela; 1') v znižani voznini na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji; g) v invalidskih podporah in dokladah; h) v dosmrtnem vzdrževanju v invalidskih domovih.
Članom rodbin in staršem po točkah a, b, c le uredbe daje država zaščiti) in podporo: 1. v gospodarskem jačanju; 2. v olajšavah za samostojno gospodarsko delo; 3. v dajanju Služb in dela; 4. v podporah in dokladah. Naslednji čl. urejajo vprašanja zdravljenja, dajanja protez, službe, dela. gospodarskega jačanja, strokovnega pouka, olajšav za samostojno gospodarsko delo. Mirnodobni vojni invalidi imajo pravico do brezplačne vožnje, kadar potujejo na poziv oblasti. Če so invalidi prve skupine, imajo isto pravico tudi njihovi spremljevalci. Kadar potujejo mirnodobni vojni invalidi v zasebnih zadevah, imajo pravico do polovične voznine na vseh prometnih sredstvih. Isto pravico imajo spremljevalci invalidov po odstavku 1. tega člena. (Konec jutri.)
Uradno poročilo
o bombardiranju Sušaka
Agencija Avala je pooblaščena objaviti j kraljevsko jugoslovansko vlado, da v naslednji službeni komunike: Po bombar-j resnici kaže, da so bombe vrgla na Sušak diraiiiu Sušaka v noči od 21. na 22. sep-j letala, ki so na svojem poletu zašla.
CMD v Križevcih
V nedeljo so v Križevcih na Murskem polju zborovali Cirii-Metodarji. Zbor je vodil dolgoletni preds. g. S k u h a 1 a Fr., ki je v kratkem poročilu orisal delo v preteklem letu. Podružnica je zbrala poleg rednih prispevkov še din 500 za novo šolo pri Sv. Treh kraljih. Sprejeta so bila tudi poročila tajnika g. Križmana Jožefa in blagajnika g. Peteršiča Fr. ter pregledovalca računov g. Štrakla Jožeta.
Podružnica obhaja letos 30 letnico obstoja. Sledilo je zelo skrbno sestavljeno predavanje g. Kolarja Vilka o temi: »Borbe našega naroda za svojo svobodo«. Njegova izvajanja so bila z odobravanjem sprejeta. Pri volitvah je. bil izvoljen prejšnji odbor.
ORJAŠKI DELFIN V NAŠEM MORJU
Blizu otoka Brača so imeli ribiči nenavaden doživljaj. Med vrvi-velike mreže se je ujel orjaški delfin, ki je že dalje časa uničeval ribe. Ribiče je čakala huda borba. Več ur so se morali mučiti, da so spravili ogromno žival na breg in jo ubili. Delfin je bil 3 m dolg in je tehtal 300 kg. Ribiči so dobili v Splitu pri pomorskem oblastvu, kamor so delfina prepeljali, lepo nagrado.
tembra so naši strokovnjaki pri preiskavi najdenih drobcev bomb dognali, da so bile bombe angleškega izvora. Kraljevska vlada je o tem obvestila angleško vlado. ki je tudi s svoje strani odredila preiskavo. Dne 13. marca je obvestila
Hkratu je angleška vlada izrazila kr. ju- j goslovanski vladi globoko obžalovanje zaradi tega nehotenega incidenta in izrazila pripravljenost, da plača pravično odškodnino za povzročeno osebno in gmotno škodo.
Odlikovali so 80 železničarjev
7\ POŽRTVOVALNO POMOČ POPL AVLJENCEM OKOLI NOVEGA SADA
Fe dni je pomočnik direktorja državnih železnic Beograd-sever dr. Kavčič izročil 80 železničarjem novosadskega kolodvora in kurilnice odlikovanja (red
tej priliki je imel dr. Kavčič na železničarje lep nagovor, v katerem jih je stavil za zgled vsem ostalim državnim uslužbencem. Odlikovani železničarji so
sv. Save ter zlate in srebrne kolajne),! rešili ob lanskih poplavah mnogo člove-
ker so se lani. izkazali s požrtvovalno polnočjo pri reševanju poplavljeticev in njihovega imetja v okolici Novega Sada. Ob
| ških življenj in za več I ljudskega premoženja.
sto tisoč dinarjev
Eplteg smrtne nesreče pri Brsunsu
dni
pred okrožnim sodiščem i enem pa je udarila plinska mešanica iz
v Celju nadaljevala pred 14 dnevi prekinjena razprava zacadi nesreče, ki je bila v Branusovi tovarni lani 18. novembra in ie zahtevala smrtno žrtev 40 letne delavke Marije Bučarjeve. Pred sodiščem so bili 57 letni ravnatelj Anton Ržimek, 32 letni inž. kemije Janko Guček in 36-letn; delovodja Henrik Schmidt. Obtožnica pravi, da niso skrbeli za primerno ureditev tega prostora m da niso prijavili preureditve obratovanja za kolavda-cijo. Krivdo so obtoženci zanikali, Pri razpravi je bil zaslišan dr. inž. Ljubo Knop iz Celja, ki ,ie izpovedal, da .ie bil zrak v prostoru za izdelovanje guminola Prenasieen / bencinskimi hlapovi. Ta zmes ie postala eksplozivna v trenutku, ko je Marija Bučarjeva odprla vrata, pri čemer je vdrl sveži zrak v prostor, ob-
prostora skozi odprta vrata. Bučarjeva je v tem trenutku izklopila električno stikalo, ki meče od časa do časa iskre. Pri nastali eksploziji se je Bučarjevi vnela obleka. Dobila je opekline, ki jim je podlegla. Sodišče je obsodilo Ržimeka na 2, Čučka na 2 in Schmidta na 3 mesece zapora, pogojno 'za dobo dveh let. Sodišče je smatralo glede prvih dveh. da sta ravnala malomarno, ker nista dala vstaviti stikala v prostoru, v katerem je mešalnik tako, da bi ustrezalo predpisom in ker tudi nista prijavila mešalnika v kolavdacijo. Glede Schmidta je sodišče ugotovilo, da je naročil Bučarjevi, da ustavi pogon mešalnika. Po mnenju sodišča je nastala eksplozija zaradi iskre iz električnega stikala, ki je bilo nameščeno nizko nad tli.	...
c Praznik sv. Jožefa je privabil včeraj v Celje mnogo podeželskega ljudstva, ki je poromalo na prijazen Jožetov hrib, kjer je bila proslava patrocmija. Popoldne pa so pohiteli na liri!) meščani, kjer so se navžili lepega spomladanskega vremena.
c Sredposlni. živinski in kramarski sejem bo' v Celju v soboto, 22. t. m.
c Velik plaz se je že pozimi zrušil in razdrl precejšen kompleks ceste, ki votli i/. Auskega vrha proti restavraciji Petriček v Liscali. Na razdrtem prostoru je veliko biatno močvirje, ki je pasantom nevarno posebno ponoči. Predno se zgodi kaka nesreča, se naj raztrgani del ceste spravi v red.
LEP USPEH »ZAKLADA« V SELNICI
Brez dvoma spada igralska družina selniškega Rdečega križa med najboljše na Kobariškem. Dokaz je bila nedeljska vprizoritev »Zaklada«. Z igralci kakor so gg. Jamnikar, Jošt, Geč, Ačko, Kožan, Zamer Bogomir ter gdč. Jamnikarjeva. Šlauerjeva, Juršičeva, bi se dal postaviti na oder tudi težji komad. Predvsem bi pa bilo želeti sodobnejših ustvaritev. Kaj pomaga še taka volja in sposobnost igralcev, ko jim pa tak komad nudi — udarec v vodo. Tudi podeželski odri naj bi bili res pravo žarišče kulture in prav zaradi tega morajo tudi oni korakati naprej v duhu časa, ne pa se zgubljati v neki zaprašeni romantiki. To velja tudi za vse druge podeželske odre. preko katerih se še vlečejo slični komadi s svetlobo in senco. Pa brez zamere. - V nedeljo, 23. t. m., oh 15. bo v istih prostorih ponovitev igre.	Re>
o Mlin j:1 /gorel
Čičku v Jelovcu pri
posestniku Selnici ob
Lovrencu
Dravi.
c Ponoči padel v mlako iti utoni?. 59
letni gostilničar .lože Oblak, ki ima v 'Ui.j 'mu gostilno pri levškem moSiu. se je Zvečer	vračal proti	domu. Že blizu	svo-
jega doma je v lemi padel v dva H'1. Ira	mlako,	odkod r s • ni mo-
ftel rešiti. Ko so ga zjutraj našli in izvlekli 1;- vode. j.' bil že mrtev.
()<.	'..i zbornici*. !.;> v Celju grabila	, ;>. Med odvetniško zbornico in
‘■vl.j-.i. i m sln.i občino so spel pogajanja *aradi n.'kepa zemljišča za gradnjo nove tudač.- >l> 11 In sivem domu n.i Vrazovem drgu.
e	,	•!	j . Z redom sv. Save I.
H“| j ■ so odli >vani v Celju: bran Hoj-prof. I r g., dr Pavel Strmšek, prot', ginni., dr.	Pavel iloleček,	prof.
p.	ii:	dr. Pavel	Blaznik, prof. I	e. g.
e '	i v. • i' e. i r \ i ob 21 l>o
t:l' ki\:ii j i.il. dr. Pavel Strmšek o lemi av!'i .in ]•,.» Sloveniji Predavanje bo N sklop ienimi sli1 ami. i c , ■- >	i. v i.aSkem m
'etivi H,-i, i.o Mlakar in e' težko poškodoval
sol
II. res v
c ISegiilacija Savhije se sedaj nadaljuje v drugem delu V. etape, to j:1 na prostoru od Crenadirjeve brvi do drugega železniškega mostu. Dela vrši banska uprava v lastni režiji. K regulaciji prispevajo banska uprava, mestna občina in okrajni cestni odbor. A ko bi bila sredstva na razpolago, l>i se lahko že letos pričela dela tudi v VI. etapi na tako zvanem kolenu pod Starim gradom .
c L:riki:ii'.:. Prva javna pismena ponudbena licitacija za težaška, zidarska, belouška in železo!) 'onska dela za gradi j-> sodne palače v Celju bo 21. t. m., ob U. dop. pri .tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Preračun znaša 5.0!M.;KW17 i dinarjev.	]
c. /.(ira/. ..je Irg-.tvcev /a okraje Olj'.', j ilorniigrad in arje pri Jdisiii ima skup-j ščino v sredo, 20. t/ m., ob 8. zjutraj j v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. !
c '/. mezdnim gikanjem so pričeli čevljar-ski pomočniki v Celju.
c Male oglusc oddajte v upravi ..Veternika'' v Celju, Prešernova ulica II. Tam se sprejemajo tudi novi naročniki-
o Za okrajnega podnačelnika v Laškem
je bil imenovan Celjan dr. Pavel Sehvvab, sin znanega skladatelja.
o. Slovo odlične učiteljice. Iz Križevcev pri Ljutomeru je premeščena v Vuhred učiteljica Nela Stefanova. Službovala je na Murskem polju celih 7 let in vzgajala mladino v pravem spoznavanju in pravi ljubezni do rodne grude. Poleg odličnega šolskega dela, ki ga je opravljala, je neumorno delovala tudi izven šole v številnih organizacijah in društvih. Križevska šola je z njo izgubila vzorno učiteljico, razna društva, posebno še Sokol, pa odlično javno in kulturno delavko. Kaka je bila priljubljena, je pokazal poslovilni večer.
o S inarsko-rogaško-kozja nski večer v
ljubljanskem radiu bo lo soboto, in sicer ob ii).25 predavanje o gospodarskem položaj n okraja, od 20.30 do 22 pa potovanje po okraju z opisom najlep.ših znanie-nilosli. Oboje je pripravil dr. P. Strmšek, tednik Radio-Ljubljana pa je prinesel ob tej priliki poleg I krajevnih slil< zemljevid okraja in odlomke iz tega potopisa.
o Šv. Trojica v Slov. goricah. Te dni bo obhajal 50-letnico življenja priljubljeni in ugledni učitelj g. Josip Gblob, agilen član sokolske družine in njenega dramatskega odseka, Gasilskega društva in domače posojilnice.
o Oirob v pilim ali'. V okolici Sv. Ju* j lija pri Celju se je vnela 1 letnemu sinčku kočarja Tončku Mastnaku oblekea. da je, bil hipoma ves v plamenih. Dobil je zelo nevarne opekline po vsem telesu.
o Selnica oh Dravi. Pri obrtnem združenju so potožili mojstrski izpil i/, kro-jaštva Dngonik limesi iz Selnice. Petrič Božo iz Nove vasi in Junger Ivan iz Tur-nocev.
o Brežice se potegujejo za ustanovitev nove gimnazije. Občina je že dala poslopje na razpolago.
VSA NAKAZILA IN VSE DOPISE ZARADI NAROČNINE NAJ DOPISNIKI POŠILJAJO UPRAVI »VEČERNIKA« TOČNO Z NASLOVOM PRAVEGA NAROČNIKA, NE PA Z NASLOVOM KOGA DRUGEGA, KER SICER LAHKO NASTANEJO PRI VPISOVANJU NETOČNOSTI IN PRI POŠILJANJU LISTA NELJUBE POMOTE.
PtU’
p Polovico nosa je
nesreči oče 8 letnemu uti iz Sovič. Pri re? nož spodletel, da je : stoječega sina v nos.
p Krajevni odbor Ptuju, ima 21. i..m., domu občni zbor.
skoraj odrezal po
sinu Cafuti Simo-anju šib je očetu ; silo odrezal poleg
Jadranske straže v
>l> 20. v Narodnem
Ljubljana
a Mesini preskrbovalni urad. ki je bil
doslej razdeljen na dve nadstropji . Nlahro-ve hiše. deloma pa nastanjen tudi v Mestnem domu, se je zdaj z vsemi svojimi pisarnami preselil v Mestni dom. v II. nadstropje levega trakta, dohod s Streliške ulice.
L7UBL7AH1KI
KINEMATOGRAFI
’ KINO MATICA, film „Na materinem
otroka Cizi Pešci in KINO UNION, film ,,Materina žrtev'
ge peuiHere. najlepši KINO SLOCA. Ti medija ,,Renata Nagyw Gustav Job. *iemann.
3
tel. 22-lt. Madžarski grobu”. V gl. vlogah Klari Adam.
Iel 22-21 brancoski ‘. V gl. vlogi Kdvvi-i Parižanka.
■I. 27-30 1 timska ko-v kvartetu'. Kšithe von •rolidi. Attila llorbiger,
Obsodbe zarad. špeku«aci @ s plenico
Pred okrajnim sodiščem v Ljutomeru so se morali zagovarjati te dni nekateri .igovci s poljskimi pridelki m prekupčevalci iz ljutomerske okolice zaradi pre-
prodajali pa še dražje. Sodišče je vse obdolžence spoznalo za krive in izreklo ze-!o ostro obsodbo, ki obsega denarno kazen od 500 din do 10.000 din ter povrhu
visoke kupne in prodajne cene pšenici, j še po 20 dni Pšenico so kupovali po 4.50 din in še več, |
zapora.
Zanimivosti
Ka) mislijo žene raznih narodov o moških
Zanimive ugotovitve angleškega časnikarja, ki je prepotoval ves svet
Pred nedavnim je neki angleški novinar, ki je - prepotoval ves svet, objavil svoje vtise in ugotovitve o ženah raznih narodov in kontinentov. Na svojem potovanju okoli sveta se je zlasti zanimal za odnos žene in moža pri raznih narodih. Njegove ugotovitve so vzbudile med angleškimi čitaleljicami silno zanimanje. Dan za dnem so ga zasipavale s pismi in vprašanji, naj jim še pismeno sporoči različne delikatnosti, ki jih v svojem javnem članku ni objavil.
Iz obširnega članka posnemamo naslednje vrste: »V vsaki deželi, pri vsakem narodu je odnos žene do moža različen. Povsem logično je torej, da imajo žene o svojih možeh različne nazore, ti v sami Evropi, kjer je družabnost na najvišji stopnji, vlada v tem oziru velika razlika. V Angliji lahko takoj opazite, da je v zakonu mož prav za prav samo navidezni gospodar. Polagoma, toda vztrajno se dvigajo žene nad može ,in pričenjajo nekako nevidno same gospodariti, seveda iino in v rokavicah, da možje tega skoraj-
da ne občutijo. V Angliji je kaj pogosta tale slika: Mož in žena se peljeta na izlet.
— Ali dobro sediš v avtomobilu? vpraša žena.
— Imenitno — pravi mož.
— Pa ni prepiha na tem mestu?
— Ne.
— Ali ti šoferjeva glava ne zastira razgleda?
— Ne.
— Ah, potem mi dovoli, dragi moj, da se presedem na tvoj sedež, tu ni nič kaj ugodno.
Evo, to je blaga in fina narava nežne Angležinje.
V drugih državah je seveda drugače. Na Nizozemskem je žena takorekoč samo vzgojiteljica otrok, v Nemčiji je gospodinja, v Franciji ljubica, v Italiji moževa ujetnica, v Španiji sužnja, v Turčiji pa moževa igračka ...
ko vsak čas zapusti moža in dom.«
Po sodbi tega angleškega novinarja ima najboljši položaj v Ameriki, zlasti v USA, kjer je takorekoč suvereni Man svojega moža, absolutni gospodar svoje volje, mož pa ji je kaj cesto samo tkz. »nujno zlo«.
Muha, k .ov, n
Na kongresu črnomorskega drušiva v
hiladelphiji ic niel dr Fu go entonio-og z un verze v Sev Karolin'. predava* nje o zanimivi žuželk' k’ spada v vrsto muh Posebnost dr Fu'gove muhe je \ tem. da tudi ona plete mreže ter lovi vanje pajke m jih je Mmo tega je mtiM zanimiva še zaradi tega. ker se vsa^ sveti v kovmasto modri barv’ Na splošno -,e sicer »vegetarianka«. saj se večinoma hrani z gljivami. v sili pa je tudi Pa^e ki si iih ie prei nalovila na zalogo.
Filmska polemika med USA m Neme’ o
Šef oddelka za film v Nemčiji dr. Hip-pler je pred dnevi napisal v »Volkischer Beobachter-ju« članek, v katerem se na j polemičen način bavi z govorom, ki ga ie I imel predsednik Roosevelt ob priliki I filmskega banketa v Hol]ywoodu. Dr. i Hippler se v glavnem ukvarja z onim de-I lom Rooseveltovega govora, v katerem | je predsednik USA dejal, da širi ameriški j film po vsem svetu ameriško civilizacijo,
' težnje in nade ter ideale svobodnega naroda, pa ie bil radi tega v nekaterih evropskih državah prepovedan. S tem v
m
t
m
V azijskih in afriških deželah je žena navadna delovna sila ter moževa podložni
ca, na Daljnem Vzhodu je »samo ena iz- ( ^ ^ ^	da	je	nj	fflmske
' produkcije, ki bi imela v svojih filmih tako malo umetniške vrednosti kot jo imajo ameriški filmi. V Nemčiji so vedno vrteli resne in trezne filme, pa naj so bili
med mnogih«, v Rusiji tovarišica, ki lah-
— Ko bi ie vedel, zakaj je sestra vselej, kadar pride njen zaročenec, tako navdušena za skrivanje?!
KRAJNIK:
Jlprovisacifa
V občinskem prehranjevalnem uradu sedi za dolgo mizo kakih trideset let star, precej nervozen tajnik. Urno beleži na lističe vsemogoče, stvari, ki jih mora še danes izvršiti. Zdaj pa zdaj nervozno prestopi z nogami in seže s koščeno roko v zmršene lase. Njegov obraz nam je priča, da je preskrba prebivalstva s prehrano precej težak problem. Na mizi leži polno odlokov, dopisov in seznamov, kjer je zapisano kako in kdaj bo smel la srečnež deliti nakaznice za kruh in moko ljudem, ki že čakajo pred vrati občinske pisarne.
Kazalca na stenski liri sta se pomaknilu za toliko dalje, da je ura točno dve popoldne.
,,Po vrsti dalje.!“ se oglasi s kovinastim glasom suhljati mož za mizo.
Vrata se odpre in v pisarno stopita dva človeka.
,.Dober dan, " st; oglasita oba hkrati.
„ Dober dan voščim! Želitat‘ je bil tajnikov odgovor.
Druh za drugim sta mu molče oddala glavo nakaznice. Pero je škripalo po zelenem pa‘pirju, da je kar zaigralo po zobeh. Zvok štampiljke, ki jo je pritiskal tajnik na nakaznice, je volk) odmeval od sivih sten.
Plačala sla nakaznice in molče odšla skozi vrata.
,,Dalje!“ se je čulo iz pisarne.
Ne da bi pozdravila sla plašno vstopila dva šolarja. Poznalo se jima je, da ne raseta na bogati kmetiji ter sla 'zopet dva iz trume ubogih. Njihova obleka je i/. krp. Na prsih se jima vidi nekaj, kar je bilo nekdaj srajca in nima • nobenih gumbov. Na nogah imata stare in zgubane čevlje iz svinjske kože. Manjšemu visi pre^o ra-mena stara vojaška torba, Bog ve, kje je vse že bila’/ Iz torbe gledajo stari zvezki in dve stari knjigi.
„Prosim karte" se iztisne večjemu iz grla.
Z o pel isto praskanje peresa, zopet votli zvoki štampiljke hi vrata se zapro za dvema, ki bosta smela kupiti kruli in moko.
Pred vrati se vrsta počasi pomika dalje. Uni odhajajo drugi prihajajo. Vsakdo l>i rad nakaznice, da si osigura živež za tekoči mesec.
Tajnik pa sedi sključen za mizo in
piše nakaznico za nakaznico. Zdi se mu, da teče mimo njega zelena reka, ki nosii s seboj ladje, polne kruha in moke.
Dan se nagiba k večeru. Pred vrati pisarne je vedno tiše. Le sem in tja se čuje kaka beseda, ki je združena s slabimi čaši z draginjo in vojno, ki je vzrok vsemu temu. Ljudje prihajajo ih odhajajo v pisarno molče ter resnih obrazov. Malokateremu se pozna, da ne čuti pomanjkanja. Končno utihne pred vrati vse.
Tajnik vstane izza mize ter prične pospravljati krušne karle in po mizi razmetane spise.
.,Končano je za danes.' se oddahne in seže po plašen, da ga obleče. V lem hipu p;i čuje pred vrati drsajoče korake in udar palice na leseni pod. Kmalu nato se vrata odpro in v pisarno slopi stara, koščena ženičica, kakršnih srečamo danes mnogo po svetu.
,,Dober diui gospod, se oglasijo Umke in blede ustnice.
^Dober dan telica. Kaj bo novega'.'' ji tajnik prijazno odgovori, čeprav bi že zelo rad zapustil zaauhlo in pusto pisarno.
„Dajlc mi prosim tisto karto za kruh. Uboga sem in nimam kaj jesti," mu odgovori stara ženica ,ki si podpira trudno, staro telo z leseno palico.
Tajnik se znova vsede it ji napiše nakaznico.
„Hvala Bogu,“ nadaljuje starka, „zdaj so vsaj nekaj napravili za siromake. S to karto bom dobila kruh, ki si ga že dolgo časa nisem mogla kupili. L n krat so "se vendar spomnili ubogih in jim dajejo karte, da bodo dobili kruh in moko zastonj."
Tajnika je zbodlo v srce. Dolgo časa jo gleda in zdi se mu, da vidi poosebljeno bedo. Molče izroči starki nakaznico in ji pridene deset dinarjev.
Starka sprejme s tresočo roko zeleni lisi papirja in denar. Njene oči ga neverjetno gledajo in ponižno vpraša:
,,All mora biti poleg nakaznice tudi denar?"
„Da,‘’ ji tajnik kratko odgovori.
,,Hvala in zbogom gospod. Pa sem le mislila, da so prišli za siromake boljši časi,“ se mu zahvali in odide z drsajočimi koraki.
Tajnik ^leda za njo in premišljuje.
od koderkoli. Medtem ko so do pričetka vojne v Nemčiji svobodno vrteli tudi ameriške filme, je Amerika v začetku *• 1933 proglasila bojkot vseh nemških f»' mov. Bojkot, in pa ahtinacistični odbori so krivi,da je v Ameriki padlo prikazo-vanje nemških filmov na minimum. Zatem so prišle še konkurenčne poteze, s katerimi so izrinili nemški film z vseli pomembnih mest svetovnega tržišča. Slednjič pa je pričela Amerika tik pred izbruhom vojne izdelovati še take filme, v katerih je bilo pr:kazovani‘h nešteto podtikavanj na račun Nemčije. In edino radi tega je bila v Nemčiji izdana prepoved o prikazovanju vseh onih ameriških filmov, ki s svojo vsebino izražajo sovraštvo in mržnio do Nemčije.
65.524 prednikov te ime! za prčo
V Čunkingu na Kitajskem je sodišče pred nedavnim obravnavalo zamotano zapuščinsko zadevo, ki se je sicer vlekla že nekaj let. V zadevi je šlo za več milijonsko zapuščino, za katero se je potegoval neki Kitajec. Sodišče mu je delj časa oporekalo upravičenost, toda možakar je prinašal nove in nove dokaze. Najel si je celo nekega arhivarja. Skupno
z njim mu je uspelo prinesti na sodišče toliko dokaznega gradiva, da bi z nji«1, lahko natrpali celo dvorano. Z arhivarjem sta bila namreč zbrala 65.524 imen njegovih prednikov, in sicer vse do lj- -stoletja. Pred tolikim dokaznim gradivom je seveda tudi sodišče klonilo ter Kitajcu prisodilo veliko dediščino.
Krave brez rogov da* o več mleka
Neki nizozemski veterinar	se je posve-j ko	12	do	14	litrov	mleka	dnevno.	Veti! zanimivim poskusom, ko	je hotel do-	terinar pravi,	da	je	to	neizpodbiten	dognati ali dajo krave brez rogov več mle-	kaz,	da	dajo	krave	brez rogov več mleka ko krave z rogovi. Več kravam iste	ka	ko	krave	z	rogovi,
pasme je odstranil rogove ter jih vse enako krmil ozir. pasel. Krave so mu dale na dan po 18 do 20 litrov mleka, četudi niso dobivale najboljše krme ozir. se niso pasle na najbolj sočni paši. Več drugih krav iste pasme in	z rogovi je
krmil z boljšo krmo ter jih pasel na boljši paši, pa mu kljub temu niso dale več
X Avtomobilsko cesto Ostende—Bruselj je pričelo graditi belgijsko gradbeno ministrstvo. Cesta, ki bo dolga več sto kilometrov, bo najmoderneje asfaltirana ter opremljena z najsodobnejšimi pripomočki za nemoten promet.
X Spomenik skladatelju Mozartu bodo postavili v Budimpešti.
X Črno borzo za tuje valute so odkrili v neki kavarni v Bratislavi. V zadevo je vpletenih nad 400 oseb, med njimi tudi nekaj Židov.
X Kamelije, vrsta lepih rož, so dobile ime po češkem jezuitu Juriju Jožefu Ca-melu iz Brna, ki je bil v 17. stoletju mi-sijonar-zdravnik v Mehiki in na Filipinih, kjer je ustanovil prvo lekarno.
— Zakaj je tvoja prva naloga nezadostna, druga zadostna, tretja pa prav dobra?
— Prvo mi je napisal oče, drugo mama, tretjo pa sem v naglici napisal sani. ko ni bilo nikogar doma!
mu
Bolgari pozdravljajo nemške čete
i '	*	.
»t*«!« m
o nemške čete prekoračile bolgarsko mejo, so jih Bol&*ui pi ta «ii v Špalirji
Nariber
Delavska kofonifa na braniku svojih interesov
V gostilni Gračner na Frankopanov! pesti je imelo 4. letni občni zbor Društvo ‘niejiteljev hišic delavske kolonije v V. okraju. Zborovanje je vodil predsednik Ivan Očko, ki se je uvodoma spomnil umrlega dr. Korošca ter pokojnih članov. Razen njega so še poročali tajnik Kete Ferdinand, blagajnik Ivan Ribič, o stanju članstva pa podpredsednik Karel Kebrič. Kolonija je bila ustanovljena v 1. 1928-29. z_a gradnjo je dala Borza dela 2 milijona dinarjev brezobrestnega posojila pod posojeni, da da enak znesek tudi mestna občina. Slednja je najela 2 milijonsko Posojilo po obrestni meri S% ter je nato yes znesek enakomerno obremenila s 4% Kolonija je bila kolavdirana deloma leta 1928, deloma 1. 1929; pri prevzemu hiš so hasnovalci sklenili z mestno občino Pogodbo, da bodo 25 let odplačevali določene mesečne zneske, nakar preidejo hiše v njihovo last. Tako je bilo do leta '936, ko je mestna občina ugotovila, da bi pri odplačevanju na podlagi pogodbe izgubila do konca 25. leta okoli 4 milijone dinarjev, ker so obveznosti za toliko Višje od dohodkov iz naslova odplačil. Zaradi tega je naknadno zvišala anuitete 'er zahtevala takojšnje plačilo vseh zaostankov po svojem pravnem zastopniku. V zaščito interesov kolonistov se je takrat ustanovilo gornje društvo, ki doslej v glavni točki — borbi za odplačevanje na podlagi pogodbe — ni doseglo odločilnih uspehov. Velika večina kolonistov plačuje še vedno prvotno določene anuitete. Vendar pa je društvo večkrat uspelo v intervencijah za posamez-
nike, doseglo pa je tudi, da se Komenskega trg ne smatra več za breme kolonije. Vse konference z mestno občino so odslej ostale brez rezultata, prav tako niso dobili odgovora na pismene vloge. Društvo ima sedaj 115 članov, do-čim je v koloniji okoli 140 hiš, društveno premoženje znaša okoli 7 tisočakov; društvo se je tudi na gospodarskem polju uveljavilo. Da bi se pocenilo obvezno škropljenje, si je nabavilo škropilnico in škropivo ter bo vsem kolonistom — tudi nečlanom — mnogo prihranilo na stroških za obvezno škropljenje drevja. Tej akciji je dala priznanje tudi banovina s podporo din 1000. — Občni zbor je sklenil, da naj se reši sporna zadeva po možnosti sporazumno, v nasprotnem slučaju pa naj se poseže tudi po drugih sredstvih. Jako informativna pojasnila o stališču mestne občine je podal slučajno navzoči bivši član kolonije mestni svetnik Vurcinger. Sklenjeno je bilo, da naj se
v bodoče društvo bori za pravico veta pri prodajanju hišic, ako je mnenja, da gre za dobičkarstvo. V socialne namene zidana koloma naj ne postane predmet špekulacij. V teku dolge debate so se dotaknili tudi vprašanje preimenovanja obeh stranskih delov Delavske ulice, ureditve kanalizacije, daljša debata je bila o pralnicah itd.
Po razrešnici je bil po večini izvoljen stari odbor z Ivanom Očkom na čelu, ker je dosedanjim odbornikom razvoj borbe za interese kolonistov najbolj znan. Tudi nova uprava društva bo nadaljevala borbo za pravice svojih članov v dosedanjih smernicah ter pričakuje, da bo ob primerni uvidevnosti mestne občine lahko končno sporazumno rešila vprašanje, ki je za večino kolonistov eksistenčne važnosti. Saj stanujejo v koloniji po večini ljudje, ki si hočejo z vsakdanjimi žrtvami prištediti lastno streho.
Prešernov večer v gledališču
Narodno gledališče v Mariboru je s sodelovanjem Umetniškega kluba priredilo v Narodnem gledališču Prešernov večer, ki so ga Mariborčani obiskali v nad vse častnem številu. Uvodoma je spregovoril prof. dr. Dornik, ki je orisal življenje in zasluge našega največjega pesnika. Nato so sledili razni nastopi. E. Kraljeva, B. Rasbergerjeva, J. Kovič, M. Košič in R. Nakrst so recitirali iz pesnikovih del, pri čemer so navzoči zlasti pozdravili slednjega »Krst pri Savici«. S
solističnimi točkami sta nastopila J. Igli-čeva ter M. Pugelj, zlasti pa je vladalo zanimanje za prvi nastop- mariborskega vokalnega kvinteta v sestavi A Živko, A. Koren, K. Kamuščič. F. Venturini, M. Pugelj, ki si je že ob tej priliki osvojil občinstvo. Za konec je zapel še pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta M. Pertota Viiharjevo »Zdravico« ter Premrlovo »Pod oknom«. Za klavirsko spremljalo je mojstrsko poskrbel prof. V. Mirk.
Tatvina saharin« V posebni sobi mariborske carinarnice spravljajo zaplenjeno tihotapsko blago, ki Sa prodajajo od časa do časa na dražbi, nionopoiske predmete pa pošiljajo upravi državnih monopolov v Beogradu. Te dni so opazili, da je bilo i z te sobe ukradenega okoli 180 kg saharina. Tat je namesto saharina nasul v zavoje pesek in ža-	a na carinarnici govino, tako da so bili enako težki. Policija preiskuje zadevo, ki je zlasti zanimiva zaradi tega, ker na vratih ni opaziti nikakega znaka odpiranja s silo. Trenutno se še tudi ne ve, ali je bil ves saharin ukraden naenkrat ali pa se tatvine vrstijo že dalje časa.
ELITNI VOKALNI 1 3	
h hrv' pev' DRujTz Ž&8.& ummi TOČjSiM Sobota 22. marca 1941, ob 20. uri 1% il H ll ! ll S &JS B K v Sokolskem domu - Dir. Papandopulo ■ 1* B 9 m Preskrbite si vstopnice v knjigarni Koren, Gosposka ul. 9 - Telefon 29-41	
Letošnji Jož v Studencih je bil jako živahen, saj 'iudje že več let ne pomnijo na ta dan tako ugodnega vremena. Tudi letos se je Poleg številnih Jožic in Jožkov zbralo trtno go ljudstva iz mesta in okolice, ki se je zabavalo v pOzne večerne ure. Mladina je pridno obiskovala vrtiljake, ki ith je bilo letos nekaj manje, kar je pač znamenje časa, pa tudi tradicionalna bitka s kuhlami se je zopet v polni meri	:efov sejem razvila. Prav dobro so bile obiskane studenške gostilne; sai Jožetovo je dan, ki ga pričakujejo gostilničarji vse leto. Agii-lia studenška podružnica Rdečega serža je tudi letos zbirala prostovoljne prispevke v humanitarne namene. Ljudje so ;)rav radi segali po dinarskih listkih ter je RK nabral v človekoljubne namene lepo vsotico.
Gozdni tek Sokola 1.	
NajboMši pevski zbor Zagreba
»r. Lednika gozdni tek, v Katerem so poieg Mariborčanov, sodelovali tudi gosti iz Gušta-nja in Slov. Bistrice. Nastopilo je vsega 55 tekmovalcev, ki so z ozirom na daljši zimski °dmor pokazali zadovoljive uspehe. Rezultati teka so sledeči:
Člani: 1. Koren Srečko (Sokol I), 2. Trbov šek Ivan (Guštanj), 3. Ledinek Alfonz (So-, kol I).
Nižji moški naraščaj: 1. Stanič Dušan (Sokol I), 2. Cepi Karel (Radvanje), 3. černčec Edo (Sokol 1).
^1 U1JI L /JL /, O. I t lc-l\	«	.....	i*.
skupina: 1. Muraus Prane, 2. Koren Vlado (oba Sokoi 1), 3. Berlič Franc (Pobrežje'
Članice in ženski naraščaj: 1. BajpiČ Beti, 2. Muraus Anica, 3. Žolier Marica (vse Sokol I).
Tekmovanju, ki je živ dokaz sokolske delavnosti, je prisostvovalo tudi precej prijateljev športa. Tekmovalci in gledalci so želeli, da bi se takšne prireditve še ponavljale, saj prispevajo v narodnem in telesno-kulturncm
m Odlikovani so z rodom sv. Save 4 stopnje ravnatelj učiteljišča dr. hran Su-r.nik ter profesorji Evgen Vauhen, Simon Milač, dr. Rudolf Perhavec, _ Josip Pirnat, Ermina Kopač, dr. Ignac Fluder-nik, vsi v Mariboru.
m Pedagoška centrala vabi svoje člane in prijatelje na zelo aktualno predavanje g. VI Loparnika „o manjnadarjenem otroku" v če Ir Lek, 20. 1, m., ob 17. v risalnic* drž. učiteljišča. Vabljeni tudi starši!
m Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 21. t. m., bo predaval dr. Jože Ilus, bibliotekar iz Ljubljane, o liku in licu „Triglava“ — Številne skioplieue slike.
m Na praznik Marijinega oznanjenja, 2,>. marca, bo v Mariboru odpadla običajna slaro-kaloliška služba božja, ker bo ta dan v Ptuju ob i). v zg. mali dvorani Narodnega doma.
m Zimska pomoč na Pobrežju. Pomožna akcija v pobreški občini se močno razvija ter raste število podpirancev in darova-leljev. Podpiranih ,ie bilo dosedaj čez 150 oseb in 60 oseb je bilo zaposlenih na cesti. Darovali so večje vsote: Kolesarsko društvo Pobrežje 300 din, tvrdka Hutter 500 din, RK Pobrežje 500, Utensilia 500, Bock-Vlaliovič 500, Stok Ivan 1000, Ridl 1'ranc 200, Jerauš Maks 100, Gal' Ivan 100, Svertner Katarina 200, Kcršnik Frančiška 200, zbirka Slrnad-Černko 280 din. V imenu siromašnih prisrčna hvala! Zbir ka se nadaljuje.
Važno opozorilo konsumf.ntoai
IN TRGOVCEM
Mestni preskrbovalni urad razglaša: Pred izdajo novih živilskih nakaznic 2a mesec april mora vsak imetnik živil-s^ili nakaznic predložiti marčno (zeleno) nakaznico svojemu stalnemu trgovcu (ne Peku!), ki 10 na zadnji strani glave (talona) opremi s “svojo štampiljko.
. Tučno izvajanje gornjega je v lastnem 'hteresu stritnk, ker bo nemotena zamešava nakaznic za april mogoča samo. Če bodo marčne nakaziiifcfc'pravilno'žigosane po trgovcih. Žigosati sc mora.it) vse
nakaznice in ne samo mogoče nakaznica družinskega poglavarja. V zvezi z gornjim razglasom pozivamo vse gg. trgovce, da se zglasijo na mestnem preskrbovalnem uradu Orožnova :il 2-1. kjer prejmejo podrobna navodila glede žigosanja nakaznic.
m Znanstveni sestanek zdravnikov mariborske bolnišnice bo v petek, 21. marca, oh 18. na internem oddelku splošne, bolnišnice. Na dnevnem redu so predavanja o raku.
m Poročila, sia.se g.. Rudolf .Pek, sobo-slikar in pleskar, ter gdč. Matilda Čelan iz Nove vasi.
DR. MARIJAN LIPOVŠEK klavir) bo sodeloval na »Večeru jugoslovanske glasbe« drevi ob 20. v Narodnem gledališču. (Glej tudi 3. stran!)
m Ljudska univerza v Studencih. 20.
marca bo predaval g. Lintner Rupert, uradnik drž. žel., o temi „Naše zdravilne rastli-ne“. Zanimive tedenske slike.
m Dober zaslužek se nudi dečkom s pobiranjem žog na teniških igriščih ISSK' Maribor. Prijave sprejema oskrbnik v četrtek, 20. t. m., popoldne.
m Studenška gasilska čela si je nabavila popolnoma nov oder. Nove kulise se bodo prvič uporabile v solx>to in nedeljo pri uprizoritvi igre s peljem ..Trmoglavka*'.
ni. Za Protituberkulozno ligo je darovala rodbina dr. Stoparja mesto venca na grob pokojne Olge Posch die 100.—.
’ V nedeljo, dne 23. t. m, vsi na zaključno vajo plesne šole v Sokolski dom. Sokol Matica.
m Dvakrat so okradli včeraj pekovskega pomočnika Marka Kajiča iz Studencev. V neki studenški gostilni mu je nekdo izmaknil srebrno cigaretno dozo, v poznih večernih urah pa mu je v neki marikorski kavarni neznani dolgoprstnež odnesel še klobuk.
m Drobec granate iz svetovne vojne bi
si rad dal odstraniti iz ramena 58 letni posestnik in vojni invalid Alojz Gral>ei' iz Zg- Kaple ter je prišel zaradi tega v bolnišnico.
* Froli kašlju priporočamo „lt A V E“
prsne karamele. Originalen zavojček din 5‘— v apotekah. Zahtevajte izključno prsne karamele iz domače tvarnice „KAVE“,1
m Tatvina v čakalnici. Delavka Lipnik Marija iz Kamnice je prinesla v bolnišnico otroka. Ko je čakala v čakalnici, sc ji je ponudila neka ženska, da ji bo pazila na košaro, medtem ko l>o ona pri zdravniku. Ko se je Lipnikova vrnila, ni bilo niti ženske, niti košare, v kateri je bila gotovina in drugo v vrednosti 200 din.
m Hazne nesreče. Po stopnicah je padla v klet 51 letna zasebnica Pavla Kon-šlajnova s Pobrežja. — Neki motociklist je povozil v Košakih	72 letnega bivšega slu-
denčnega mojstra	v Studencih Ornika
Franca, tako da je dobil poškodbe po glavi in nogah. — S kolesa jc padel po nesreči 50 letni kmečki dninar Matija Kna-flič iz Slivnice ter si poškodoval ključnico.
' Leposlovne luje knjige v anliUvarični razprodaji z 10 odst. popusta dobite v knjigarni TISKOVNE D1IU2BE, Cankarjeva 1.
* Dospele nove	filmske razglednice v
veliki izbiri nudi	TISKOVNA DRUŽBA,
Cankarjeva 1.
* Kupim zlalo po najvišji dnevni ceni. O. Kiffmann, Aleksandrova c. 11.
* V nedeljo, dne 23. t. m. vsi na zaključno vajo plesne šole v Sokolski dom. Sokol Matica.
* Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor.
m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 15. do vključno 21. marca Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85, ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
Ali ste že oddali mali oglas
za souotno števiko
!
foarotino gledališče
Celrlek, 20. marca, ob 20.: „Koneert lria‘\: Ornikova—Šedlbauer—Lipovšek. Red C. Pelek, 21. marca: zaprlo.
Sobota, 22. marca,ob 20.: „Habakuk“. Znižane cene.
Nedelja, 23. marca, ob 15.: „Caričine Amazonke*'. Znižane cene. Ob 20.: „Brcz Ireljega*'. Gostovanje Podgorske in Nučiča. Red B.
Ponedeljek, 21. marca, ob 20.:	„Brez
Ireljega**. Gostovanje Podgorske in Nučiča. Red C.
Zaradi vpoklicev je prevzel voj. kapelnik g. Jiranek dirigiranje operet „IIabakuka“ in „Caričinih Amazonk“, g. Gorinšek pa vlogo Galganova v „Amazonkah“. Potrebna je bila tudi prezasedba nekoliko manjših vlog.
mk.	Tl rii'mi — »mpa—————>
line v Mariboru
* OHAJSKI KINO. Danes zadnjikrat „Sončni vzhod". V petek „BaI Parre". Kupite vstopnice v predprodaji.
' ESPLANVDE KINO. Najzabavnejša veseloigra do sedaj „7 let nesreče**. Hans Moser. Theo Lingen, Ida Wflst,
* UNION KINO. Do polka ,,Cirkus bratov Marx“ je največja cirkuška atrakcija sveta, izvrstna zabava, občudovanje in smeh.
jr posaicna r:
■pnr&!ji'!irr^n^ffr
7ACCEBNIK0LICEVA10
illpska kombinacija na Ped
Pri jako ugodnih snežnih razmerah je bila včeraj na Pevi tradicionalna prireditev zimsko športnega odseka podružnice SPD Mežica-Črna. Smuk je bii na progi Kordeževa glava — Uletova koča, slalom pa v bližini koče. Poleg domačih je prišlo na start lepo število gostov, med katerimi so se zlasti izkazali Mariborčani. V smuku je sigurno zmagal I ranci čop, na naslednjih mestih so Borut Repič in Vili Blanke. Tudi prvo mesto v sla-
lomu je nesporno pripadlo čopu, sledili so nm Mlačnik (SPD Mežica-Črna), Repič in Blanke.
Končna ocena v kombinaciji: 1. Čop Franci (SPD Maribor) 200 točk, 2. Repič Borut (SPD Maribor) 181.39, 3. Vili Blanke (Ptuj) 178.22, 4. Keršbauer 163,	5. Mlačnik (SPI)
Mežica-Črna) 151.34. Zmagovalec Čop je dobil lep pokal gen. ravn. Bargate, ostali pa so dobili častna darila.
OTVORITEV NOGOMETNE SEZONE NA PTUJU
Ptujski nogometaši so imeli včeraj na sporedu dve tekmi. PSK Drava je zaključil gostovanje s Slavijo-P., ki pa žal ni prišla, tako da je enajstorica Drave in precej občinstva prišlo zaman na igrišče.
Na igrišču SK Ptuja je gostoval proii »Ptuju« mariborski »Rapid«, ki je dosegel proti domačinom le remis 2:2 (2:1). Sodnik je bil g. Jenko iz Maribora.
DAMSKO PRVENSTVO SZSZ V VERSKI KOMBINACIJI
bo v nedeljo. 23. marca, v izvedbi ASK (torcnjca na Črnem vrhu nad Jesenicami. Smuk lx> dopoldne ob lil s Španovega vrba, slalom pa ob II. na Črnem vrhu. Pravico tekmovanja imajo vse verificirane tekmovalke. SZSZ. izven konkurence ju zaradi propagande dovoljen nastop lucli-iu'-verificiranim. Prijave sprejema do 8. na dan prireditve vodstvo tekmovanju, popre je' pa iajnišLvo SZS/.
ZADNJE KOLO V HRHATSKI l»GI
V hrvatski ligi so odigrali včeraj zadnje kolo. Prvak je postal Hajduk, na drugem in tretjem mestu sta Gradjanski in Cortcordia. Trenutno še ni rešeno vprašanje v zadnjih sekundah prekinjene tekme Slavija (O) —
| Gradjanski, ki pa na položaju ne bo mnogo
■ izpremenila. Na zadnjih mestih sta . ostala i Slavija (O) in Bačka. Včerajšnji rezultati:
■ Concordia — železničar 2:1, Gradjanski — ! Sašk 6:1, Hajduk — Split 9:0, Slavija (V) —
Hašk 4:2 (!), Slavija (O) — Bačka 2:3.
j s Ljubljana — ILrmes 4:1	(2:18).	SK
| Ljubljana je včeraj odigral svojo drugo trening tekmo. Igra je pokazala še marsikatere lube v moštvu našega v finalu za državno prvenstvo.
s. SK Slavija-Pobrežje bo imel letni občni zbor 23. marca ob 9. uri v gostilni Pukl na Pobrežju. Predkonferenca članstva bo v petek 21. marca ob 20. uri pri Furlanu.
s. Kolesarska podzveza v Mariboru (službeno). 20. marca ob 20. bo v Kino-restavra-ciji seja uprave. Udeležijo naj se je tudi odborniki odstopivšega odbora.
s Tečaj; za smuške sodniške priprivaiko
bo priredila SZSZ 22. in 23. marca na Jesenicah, da vzgoji kader novih amuških .odnikov. Tečaj bo teoretičen in praktičen.
Širite' »Večernih
iufailia
upravi vložilo precilog, da se maksimalne cene mesu zv f ;jo. To .so izjave brskih mesarjev.
MESARJI V KRŠKEM OD NEDELJE NE KOLJEJO VEČ GOVEJE ŽIVINE
Izjavljajo, da je zaradi izvoza cena živini poskočila na 12 din kg žive vage, prodajna cena je pa maksimalna na 16 din za kg, ter bi tedaj mesarij 'morali delati z izgubo. Eden izmed mesarjev je izjavil, da od 200 kg težkega živega ži-vinčeta , kadar ga zakolje, v najboljšem slučaju dobi 100 kg mesa zap rodaio. Pri 12 din za kg žive teže mora za živinče plačati .2400 din a za meso dobi pri
maksimalni-ceni 16 din za kg 1600 din,	.	,	..	T,	.	.
•...... ,	v onA ....	v	Ogenj ter so io kernai resui. Oddali so .1°
nacm 800 dm izgube. Za- v blaznico, Take misli so se ji porodil*
n V spanja jp	lUleina C ■hinj11
''era Pešek \ Križevcih na lirvatskein* -Mladenko je ver dni bolela glava, ji j' zdravnik svetoval naj dosti spi. Iz spsuij!; pa se je zbudila te dni slepa. Odpeljali so jo v zagrebško očesno kliniko.
n Da L i izgnala iz se he in liišr nad1' stuhovp „šejtann", je 25 letna mali dveli olrok Sada Lzeirovie iz Heran zažgal bišo in še sama z veselinii vzklili skočil'*'
to je mesarsko združenje
Uo 21) hcseil st a n c io ? davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljnja beseda I.— din. Kdor išče slu/ho. pfaCa za t«h oelas namesto l5?.- din samo 12.- din. Mali oglasi za ienitve. dopise, posest. truovsKo in obrtno-reKlnnio na stnnelo namesto 15.— din 20.— din. Vsaka nadajlnia beseda v teh oglasih stane 2 — din Za pismene oduo\ore ulede naslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3.- din. kateri znesek je treba nriioziti v znamkah. Malo ostase je treba plačati takoj pri naročilu. Pri pisnenih naročilih sc lahko plača v znamkah. La vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna tarita
fefelLu
do 2o oeseu 15 din. vsaka naUaljnia beseda 1 din
SLUŽKINJO
za kuhinjsko in kmetsko delo sprejme učiteljska družina blizu Maribora. Naslov v ogl. odd »Večernika-■	24158-2
STAREJŠA I- K ODAJAI KA~
za trgovino šr/ecerije in pisarne zmožna dobi službo- — Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod ».Mlin«
24153-2
WBedi<sa
KOPALNA SOL ZA /VOG£>
STANOVANJE ODDA
aOTODBCEf^Ie POVHP
J	utrujeno:	Stritarjeva
STI IN BOLECfHU VNETJU
do JO besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din
Ler/o
KOMF. STANOVANJ«
odnosno eela vila l vrtom tik parka se odda v naiem solidni stranki 1 maja. — Ogledati v Badlovi ulici 1. Vsa pojasnila daje lastnik. Vprašati na naslov: Anton Vidovič, Sv- Peter v Sav. dolini 24080-5
LOKAL
20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din
LOKAL
trgovino ali obrt oddam.
24142-10
NOC.TRDI KOŽI, KURJIM | OČESOM IN OZEBLINAM i
droge rija
PLAČILNI NATAKAR
se išče s kavcijo. Ponudbe pod »Stalno mesto« na ogl-oddelek »Večernika«. 24149-2
■beebzess
do 20 besed 12 din vsaka nadaljnja beseda 1 din
POSTRLŽMCA
mlajša, poštena, želi zaposlitve za dopoldanske aJi popoldanske ure. Naslov v oglasit-oddelku »Večernika« 23141-3
Iščem primerne zaposlitve kot
TRGOVSKI SLUGA
ali skladiščnik- Ponudbe tia oglasni oddelek »Večernika« pod »Mlad fant- 24157-3
BB3323EE2E38B
Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
SONČNA SOBA
se odda s posebnim vhodom. 01) bregu 16.	24145-8
Iščem
OPRr.ML.IENO SOBO
ali sobico, separirano. za 1-april. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »300« 24160-9
do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din
; Prodam
LEPO POSESTVO
Vosek št. 31, Sv. Marjeta ob Pesnici.	24144-11
DENAR
do 20 besco tiO in vsaka nadaljnja besed-* 2 din
Kupimo
HRANILNE KNJIŽICE
Kmetskega hranilnega in co-sojilnega doma. Bančni kom. zavod, Maribor, Aleksandrova cesta 40	24018-12
OBRT - TRGOVINA
do 20 bese ’ 20 dm, vsaka nadaljnja beseda 2 din
SPARGEL.JEVE SADIKE
orjaške jasode, marelice itd. nudi vrtnarija .Jemoe, Maribor, Prešernova 23918-13
KOMPOSTNO ZEMLJO
za izboljšanje vrtov in preša Jevanje cvetlic vsako množino v vrtnariji Jemec, Maribor, Prešernova. ' 23920-13
KOVČKI
ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtniku gamaše, nagobčniki za pse itd , vse v veliki izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova c 13.	24154-13
fiiii salon Jula"
Trajni kodri samo pri Pavli, -špeeialHeta trajne, brez vodne tmdula-cije, 6tnesečna pismena garancija. Najmodernejši salon. Najboljša postrežba po nizkih cenah
Salon „PavlR*‘ Koroška C
20 besed 15 din •eseiia 1
MOTORNO KOLO
200 c c m, nove gume, v nai brrfišt-ni stanju, .sc • takoj' TTrn d:t za ccno 5300 din. Franko-Pirnova 55, gostilna »Jugovo
24 K
banski iu
obiskih
razuiu
J'
vraearuh.
Jo 20 besed 15 din vsi\Ka nadaljnja beseda 1 din
Nailepša in DOLGOTRAJNA OGRAJA
--sa
r’r( dam močne VINSKE POLOVN.IAKi'
Naslov v oglasnem oddelki' »Vi černika«	24156
VINSKI SOD
hrastov, skorai nov.. cea
dike, nudi vrtnarija Jeijjcc, ihl ter man.si se prodajo poce ribor. Prešernova	jm. Vprašati pri Petrovič- M'.
2,3919-28 IRi.ntal ob Pesnici. 24143-;’’
PŠENIČNE OTROBE
in koruzne izdelke na veliko dobite v< mlinu Vindiš, Maribor.	24152-13
2ENSKI KOTIČEK r
lo 20 besed 15 dm. vsaka nadaljnja beseda 1 din
KOZMETIČARKA
Slava Gril, Zagreb, Sava Bleivveisova 20, parter (ugao Orahorjeve), Vam daje vse informacije za negovanje lepote. Spec. knjiga 30 din
24070-18
ŽENITBE - DOPISI
do 20 besed 30 fin. vseka nadaljnja beseda 2 din
MOŽ
star 32 let, ločen, trgovsko na obrazen, želi spoznati v svrho skupnega življenja družico, tudi na deželi. Pismene ponud be na oglasni odd-	»Večer-
tiika« pod »April:. 24106-19
GLfeSBILA
1o 20 besed 15 dirt. vsaka nadaljnja hesedn l din
KLAVIR
ugodno naprodaj Strossma-jeriova 8, pritličje, vrata L
24165-20
Jo 20 besed 20 din vsaka nadaljnja bes-da 2 din
OSEBO
ki bi našla: dokumente, za varovalno polico, platno knji žico za mobilno i ratno sta. nje, fotoamaterske povečave pisma itd., glaseča se na moje ime, prosim, da mi iste proti ragradi vrne, ker so mi bde z drugimi predmeti vred ukra deuc v rjavem.usnjenem kov čegu. Primožič Jernej, Sel. uradnik, Maribor, Puškin rva t:i 3-1.	24164-26
r IZGUBLJENO
Jo 20 besed 1? din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Izgubil se je sve*lor;avi DOLGODLAKI PES
: Lord«. Prosim, da se odda Vrtna ul. 8, Nova vas.
24162-27
rVodaja v (Vi a r i b o r u
i.ftxi
(n sinova
jurčičeva k
PRIDELKI
do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din
Lepo
OVSENO SLANO
za govejo krmo i.roda M-Va/da, Sv. Marjeta ob Pesnic:	24159-23
V VSAKO H3ŠO n
Pižmovke
vidre
in vse drugo vrsle kože od divjačine kupujem »talno, tudi dohre domače iu divje zajce ter plačujem najvišjo ccno. Zdravic, Ljubljana, Stari tri; 30.	1972
MALE OGLASE
za sobotno-nedeljsko številko ..Večernika" člmprei v tednu, aajkasneje do
peJka ^7. zvečer*
ker so do teda: oddani mali oglas; brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9 ure dopoldan oddani
»VEČERNEK«
Oo-lasui oddelek.
Naročite »Dejanje
neodvisno revijo realističnega mladega rodn, ki se bori za pravični red, za svobodo človeka in s tem za boljšo slovensko bodočnost. — Naročnina za vse leto samo din 80.—, za dijake popust. — Ljubljana, poštni predal 103. Posamezna številka se prodaja po din 10.—.
TISKOVNA DRUŽBA Maribor, Cankarfeva 1
Izdaja iti urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., odgovarja MILAN MALOVlC v Mariboru.  Oglasi po ceni':u. — Rokopisi
se ue vračajo. — Uredništvo m uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 m uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11.409.