------    246    ------
Kmetijski tabor v Zagoricah na Gorenskem.
Kmetijski tabor, ki ga je, kakor so „Novice" že omenile, osnoval drage volje prof. P o vse, naš rojak in učitelj kmetijstva v Gorici, in kateremu se je pridružil gosp. dr. Razlag, je bil našim Gorencem čisto nova stvar. Po minuli popoldanji službi Božji v nedeljo 20. dne t. m. se začnejo gospodarji zbirati v županovi hiši pri Daneju v Zagoricah. Hiša vsa je bila z venci in mlaji okinčana. Visoko nad streho vihrala je zastava z deželnimi barvami, ter kazala, kje da želi naš rojak svoje brate podučevati. Nepričakovano ^veliko ljudstva se zbere ter željno pričakuje poduka. Živahno se med seboj pomenkovajo; ko pa stopi dr. Razlag na oder ter pozdravi zbrano množico , vse omolkne in pazljivo posluša svoja uČenika. Za dr. Razlagom prične gosp. prof. Povše svoj poduk o pravilnem ravnanji z gnojem in napravi gnojišča. Za njim je dr. Razlag govoril o čbeloreji in na to povzame zopet profesor Povše besedo o reji goveje živine. Z velikim veseljem je zbrana množica poslušala, in marsikdo je priki-moval z glavo, rekši svojemu sosedu, „saj je res tako". Cel6 imenitno gosp6 (baronico Cojzovo), ki sicer ne slovi za posebno domorodkinjo, sem slišal obžalovati, da premalo ume jezik slovenski, da tedaj ni mogla vsega razumeti, kar sta gospoda predavala. Posebno prof. Povše je s svojim dobro umevnem glasom in marsi-ktero šaljivo opazko vedel ljudi do konca pazne ohraniti, tako, da je marsikteremu lepi Čas prehitro minul. Zato je včinilo občno veselje, ko je profesor Povše zagotovil, da je pripravljen, dokler je še v Bledu, še tako očitno podučevanje napraviti. Upajmo, da lepi nauki brez sadu ne bodo ostali. Enega vsaj sem koj slišal, da hoče pravilno gnojišče napraviti, in drug, ki je že popred na to mislil, bil je v misli svoji potrjen. Je li še mogoče, od si. kmetijske družbe dobiti podpore za gnojišča?*) Čast in hvala našim vrlim Gorencem , ki so z očividno radostjo poslušali poduke o boljem gospodarstvu, in čeravno je bila množica obila, vršilo se je vse v najlepšem redu od konca do kraja tako, da celo ces. komisarju se ni potrebno zdelo čuti nad redom in je šel po svojih potih. Tako ljudstvo bo li kdo surovo in brez srca imenoval? Tako psovati ga more le tak, kdor sam srca za ljudstvo nima, ampak le sebe pozna in sebe išče. Gorenec ima um in srce na pravem mestu; on pa tudi ve, kdo mu dobro želi. On premišljuje dobro,   predno   se  za  kako reč odloči,
Eotem   se  je   pa  tudi   drži.    Ko  bi ljudstvo  naše   ne ilo tako stanovitno in  bi ne vedelo razločiti,   kaj mu
je dobro za dušo in telo, davno že bi bilo zgubilo svojo
----------------------------------------------•
*) Nadjati  se je,   da  si.   ininisterstvo kmetijstva zopet dovoli državne subvencije, za ktere je dražba kmetijska prosila.
Vred.
vero in domoljubje, kajti slabih izgledov je dosti in za« peljivih liberaluhov tudi ne manjka — v najlepšem kraji naše domovine.